Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedeljo in praznike. — Inserati do 30 petit a Din Z—, do 100 vrst 230 Din, večji inaerati petit vrata 4,— Din. Popast po dogovoru. Inseratni davek posebej. •Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240— Din, za inozemstvo 420,— Din. Rokopis! se 0© vračajo. Uredništvo: Knaflova uUca št 5, h nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova nlica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Svoboda tiska pod Koroščevim režimom Ostri napadi „Politike" na dr. Korošca radi konfisciranja beograjskih listov. - Pribičevic o konfiskacijski praksi kieroradikalnega režima. — Beograd, 8. novembra. Konfiska-cijske metode dr. Koroščevega režima so pustile beograjsko politično javnost popolnoma hladno ter so izzivale celo nekako odobravanje, dokler so se konfiskacije nanašale zgolj na prečarts-ke liste. Saj skora ni bilo dneva, ko bi ne bil zaplenjen ta ali oni hrvatski list. Ko pa se je pojavil s svojim famoznim člankom dr. Nedeljkovie in izzval novo am-putaško polemiko v beograjskem tisku, in so se začeli tudi v beograjskih listih oglašati ljudje, ki so obsojali nastop dr. Nedeljkoviča in politiko sedanjega režima, je naperil dr. Korošec svojo os tudi proti beograjskim listom. Zadnje dni so se vršile zaporedne zaplembe »Vremena« in ^Politike«. To je dalo današnji »Politiki« povod, da je na uvodnem mestu objavila zelo oster Članek, v katerem se bavi z metodami Koroščevega režima. V svojem članku naglasa »Politika«, da jc dr. Korošec dosegel rekord v zatiranju tiska in javne besede. Pod nobenim režimom konfiskacije listov niso bile tako pogoste pa tudi ne tako neutemeljene, kakor pod režimom duhovnika Antona Korošca. Sodeč po tem, da dr. Korošec ne dopušča javne kritike in da zlasti zatira vse, kar se iznaša proti njegovi vladi in le količkaj diši po K. D. K., se da sklepati, da je zatiranje tiska ena onih proti KDK naperjenih ukrepov, ki jih je začel izvajati Korošcev režim. Dr. Korošec pa nima koraj-že postopati proti avtorjem raznih izjav, namreč se znaša nad mrtvim papirjem. Vse to je le znak: absolutne nesposobnosti dr. Korošca in celokupne njegove vlade ter dokaz, da ne vidi in ne najde nikakega izhoda iz kaosa, v katerega je zabredla država pod takim vodstvom. Vlada sama ustvarja kritično stanje. Vsak volilec ima pravico zahtevati od vsake vlade jasno odrejeno in odločno politiko. Take politike pa ni mogoče pričakovati od dr. Korošca, ki niti sam ne ve, po kateri poti hodi. Iz tega tudi izvira vsa njegova nedoslednost. »Politika« zaključuje: »Če trdi g. Korošec, da so v Zagrebu histeriki, mu moramo na to pač odgovoriti, da so v Beogradu pacarji.« — Zagreb, 8. nov. Včeraj je g. Pri* bičević podal novinarjem glede na vsa« kodnevne konfiskacije listov sledečo izjavo: «Zaplembe listov, ki so v posled* njem času na dnevnem redu, so za nas Z obljubami rešuje vlada gospodarsko krizo Na zahteve in predloge gospodarskih krogov odgovarja vlada s praznimi obljubami« — Beograd, 8. novembra. Sinoči se je vršila v predsedništvu vlade pod predsestvom dr. Korošca daljša seja ministrov, ki upravljajo gospodarske resore, predsednika Narodne skupščine Ilije Mihajlovića, predsednika finančnega odbora dr. Milana Stojadinoviča, guvernerja Narodne banke Ignata Baj-lonija in članov upravnega odbora Narodne banke ter predstavnikov gospodarskih krogov iz raznih pokrajin. Konferenca je trajala do 10. zvečer. Po konferenci je guverner Narodne banke Bailoni sprejel novinarje in jim v kratkem orisal potek konference. Na-glašal je, da je bila konferenca sklicana predvsem z namenom, da zastopniki gospodarskih krogov iz vseh krajev države podaio svoje mnenje in izrazijo svoje želje za rešitev gospodarske krize. Rezultat konference se izraža v glavnem v sledečih zahtevah: 1. Narodna banka naj predvsem sanira državne gospodarske institucije. 2. Narodna banka naj z vsemi sredstvi dela na saniranje trgovinskih prilik. 3. Čim prej nanj se izvede komerci-jalizaciia državnih podjetij. 4. Protestirajo proti uporabi denarja državnih denarnih ustanov kot so Narodna banka. Poštna hranilnica itd. v druge svrhe, kakor pa ie določen po statutu. 5. V upravnih odborih teh zavodov morajo dobiti preČanski gospodarski krogi proporcionalno zastopstvo. 6. Vse omejitve devizne trgovine naj se nemudoma ukinejo. 7. Vsi merodajni krogi naj skrbe za temeljito izboljšanje našega prometa, ki ovira celokupno gospodarstvo. 8. Industrija zahteva večjo carinsko zažčito. 9. Vlada naj skrbi za to. da se bodo razsodbe prečanskih sodišč izvajale tudi v Srbiji. 10. Dražava naj izvršuje napram dobaviteljem prevzete obveznosti. 11. Čim prej nanj se v smislu ustavnih določb ustanovi gospodarski svet. 12. V svrho pospeševanja izvoza naj se čim prej urede trgovinski odno-šaji s sredozemskimi državami, nadalje z Egiptom, Španijo in Turčijo. 13. V novem proračunu naj se ukine davek na poslovni promet. 14. Zakon o taksah in trošarinah naj se čim prej spremeni v cilju zn:žania teh bremen. 15. Izenačenje zakonodaje naj se kar najbolj pospeši. . 16. Slovenski gospodarski krogi zahtevajo temeljito remeduro kreditne politike Poštne hraniln:ce, v kateri naj dobe primerno zastopstvo. G. Bailoni ie končno pristavil, da so navzoči ministri obljubili z vsemi močmi podpirati želje in zahteve, ki so jih sporočli gospodarski krogi. S temi obljubami so se predstavniki gospodarskih krogov razšli. Tn to je tudi edini efekt te konference. Možnost generalske vlade v Rumuniji Če ne bo mogoče rešiti vladne krize parlamentarnim potom, razmišlja regentski svet o generalski vladi. — Odpor v parlamentarnih krogih. — Titulescu je danes prispel v Bukarešto — Bukarešta, S. novembra. Z današ-nijkn 1 vanj m za dosego vlade velike nacijonalne dopoldanskim brzovlakom je prispel Titu- koalicije. lescu. Takoj po svojem prihodu se je sestal s predstavniki narodne kmetske stranke in imel žnjimi da»ljšo konferenco. Popoldne bo sprejet v avdijenco pri regent-skeiu svetu. — Bukarešta, 8. novembra. Nazori glede tega. ali bo Titulescu prevzel mandat za sestavo koalicijske vlade, so zelo deljeni. Do-Čim upa-jo krogi, ki so blizu regentske-ga sveta, še vedno na to rešitev, poroča »Ade-verul« z veliko gotovostjo, da je Titulescu že med vožnjo v Bukarešto odklonil mandat in bi b»l pripravljen sestaviti koalicijske vlado samo pod pogojem, da se parlament v smislu zahtev narodne kmečke stranke razpusti. Tekom današnjega dneva se je pojavil nov načrt za rešitev vladne krize in sicer: imenovanje uradniške vlade Ta pot bi bila zadnia, po kateri naj bi se uresničil načrt regentskega sveta, ako ne jMPg v p|jlgade- Neodvlsno časopisje Še vedno odklanja nevtralno prehodno vlado in zahteva Ma-niuvo vlado, pri čemer poudarja, da bi vsaka prehodnja doba samo podaljšala nejasno politično situacijo. Samo strankini glasili generala Averesca in prof. Jorge za-hvetava sestavo koalicijske vlade, ker upata, da bosta Avarescu in Jorga prevzela predsedstvo. Izvedi zato pa so zelo majhni. Značilno je, da ie prof. Jorga, ki je po smrti Jone Bratiana sklenil skupno borbeno fronto z narodnimi zaranisti pričel svoje zaveznike najostrejše napadati, da bi preprečil sestavo homogene vlade narodne kmetske strarrke. Danes so bile razširjene tudi verzige, da misli regentski svet tudi na sestavo generalske vlade, če bi ne bilo mogoče doseči sestave parlamentarne vlade Vendar izjavljajo na liberalni in zaranistični strani, .o tem ni mogoče niti razpravljati. »Ade- šo državo prava sramota, ki je tem večja, če vpoštevamo, da sodišča za* plembe skoro redno razveljavljajo. Rekel sem že, da so prilike pri nas slabše kakor v Rumuniji in izkazalo se je, da sem imel prav. Vlada je za* plenila tudi nekaj mojih izjav in član* kov v različnih listih, včeraj pa je za* plenila del moje izjave, ki jo je obe* lodanila beograjska «Politika». Čakal sem, da me vlada obtoži zaradi mojih izjav, kar bi morala storiti, ako bi so* dišče odobrilo te zaplembe. Toda so* dišče jih je vselej razveljavilo in tako nisem mogel doživeti zadoščenja, da si pred sodiščem pogledamo v oči. Pripo* minjam, da so te zaplembe sramota za onepa gospoda, ki ga javnost zove «či= ko Ljubo» in ki se izdaja za velikega branilca demokracije, a mirno gleda ta sramotni sistem konfisciranja. Ta gospod se vara, ako misli, da bomo mi valili krivdo na Manojla Lazareviča ali na Žiko Lazića in na slične uradnike ali eksponente tajnih sil. Pred naro* dom in pred zgodovino nosi za ta re* žim glavno odgovornost Ljuba Davi* dović, ki je eden glavnih nosilcev tega režima na sramoto demokracije, kate* re ime nosi njegova stranka.« verul« meni, da bi pri sestavi uradniške vlade prevzel notranje ministrstvo visok sodni uradnik, ki naj bi izvedel pod garancijo popolne svobodne nove volitve v času med 12. in 15. decembrom. Vest o generalski vladi je itzvala v vseh političnih krogih veliko nervoznost in je ta načrt za rešitev krize naletel na splošen odpor. Računa se, da se bo kriza zelo zavlekla, ker tudi Titulescu nima volje vladati proti narodno-kmetski stranki. Proračun zagrebške oblasti — Zagreb, 8. novembra. Na včerajšnji seji oblastne skupščine je predsednik oblastnega odbora Josip Predavc podal poročilo o oblastnem proračunu za 1. 1929. Zagrebška oblast namerava v družbi z nekaterimi sosednimi oblastmi najeti veliko inozemsko posojilo 5 milijonov funtov okoli 1 milijarde in 375 milijonov Din). Posojilo se bo uporabilo za velika melioracijska dela v poedinih oblasteh. Redni izdatki proračuna za 1. 1929 znašajo 55 milijonov, izredni 5, investicije 4, skupno 65 mil. 606.098 Din. Nova je 2odstotna oblastna doklada od brutto dohodkov novih zgradb, pri čemur so izvzeta stanovanja lastnikov, ki bi nesla manj kot 15 tisoč Din brutto dohodkov. Nadalje so izvzete hiše z enosobnimi stanovanji. Da se prepreči povišanje najemnin, morajo hišni lastniki v tem slučaju oddati oblasti 50 odstotkov povišane najemnine. V mestih bodo lastniki stavbi<šč v docela dograjenih ulicah plačevali po 1 Din od kvadratnega sežnia davka na nezazidane parcele, lastniki nedograjenih stavb pa po 25 par. Ako ostane stanovanje v mestih in trgih delj kot dva meseca prazno, plača lastnik hiše za vsak nadaljni mesec 10 odstotkov zadnje najemnine. Med izdatki je treba omeniti podporo v iznosu poldrugega milijona za zagrebške fakultete in visoke šole. (A Ljubljana in Maribor?) V svrho melioracijskih investicij bo oblastni odbor najel amortizacijsko posojilo 10 milijonov Din. Želje in skrbi zagrebških klerikalcev — Beograd, 7. novembra. Iz vladnih kro» gov se doznava, da skušajo zagrebški kleri* kalci, ki jih vodi bivši klerikalni poslanec dr. Janko Šimrak, izposlovati od predsed* nika vlade dr. Korošca, naj bi nasilnim po* tom izdejstvoval povratek arhitekta Hein* zla na župansko mesto v Zagrebu. V na* sprotnem slučaju naj bi vlada uvedla na za* grebški mestni občini komisarijat. Madžarska trgovinska politika — Budipešta, 8. novembra. Zunanji minister je predložil danes poslanski zbornici zakonski osnutek, po katerem je vlada pooblaščena, da sklene s posameznimi inozemskimi državami za ureditev trgovinskih in prometnih odnošajev sporazume, ki pa smejo biti sklenjeni na.'dalie za dobo treh let in imeti odpovedne roke pet do deset mesecev. Po zmagi republikancev v Ameriki Novo izvoljeni predsednik Hoover bo 10, marca nastopil svoje mesto. — Ameriška politika ostane v glavnem nespremenjena« Hoover in evropski dolgovi. — Newyork, 8. novembra. Danes je znan že definitivni rezultat predsedniških voli« tev. Republikanski kandidat Herbert Hoo* ver je dobil po definitivnih rezultatih 444 elektorjev, dočim jih odpade na demokrat* skega kandidata 87. Hoover je torej dobil tako večino, kakor doslej še noben pred* sedniški kandidat. Novi predsednik bo na* stopil svoje mesto 10. marca 1929. Kakor se izve iz političnih krogov, bo novi predsednik po nastopu svojega mesta vzel v novo vlado tri člane sedanje vlade, in sicer ministre Dawisa, Nessa in Mellona. Gotovo bo ostal v vladi zakladni kancelar Mellon. Ta Hooverjev sklep tolmačijo tako, da Hoover nikakor nima namena kreniti s politične poti, ki jo je zasledoval Coolidge. Državni tajnik Kellog zaradi visoke starosti najbrže ne bo več stopil v vlado. p Zanimivo je, da Hoover razlikuje nem* ške reparacijske dolgove in zavezniške dol« gove v Ameriki. Po njegovem mnenju izvi* rajo nemški reparacijski dolgovi iz versaill* ske pogodbe, po kateri je Nemčija obve* zana plačevati do sedaj neomejeno vsoto po svoji plačilni zmožnosti. Ker je Hoover kot gospodarski politik interesiran, da se reparacijsko vprašanje čimprej reši, je ver* jetno, da bo rešitev tega vprašanja zašle* doval z aktivnim interesom. Zavezniške voj* ne dolgove pa smatra Hoover kot komer* cijelne dolgove, čijih višina je fiksna in je ni mogoče spremeniti. Zanimivosti iz volilne borbe Predsedniške volitve so v splošnem po* tekle mirno, Niti v Chicagu, kjer so napadi in streljanja pri volitvah na dnevnem redu, ni prišlo do izgredov. V Filadelfij: so bile tri osebe aretirane radi volilnih prestopkov. V noči na torek so se vršila v \Vorcestru v državi Massachusetts zborovanja, kjer je bilo 10 oseb aretiranih. V Annistonu v dr* žavi Alabami so obmetavali republikanskega senatorja Heflina, ki je posebno oster na* sprotnik Smitha, z gnilimi jajci. V Kansas Cityu je bilo aretiranih 6 moških in dve ženski radi prepovedane nošnje orožja, oz. kaljenja miru. Večina volilcev je volila že v dopoldanskih urah. V nekaterih delih je bila volilna udeležba žensk večkrat večja kot udeležba moških. Zanimanje za volitve je bilo ogromno. Ponekod so stali moški in ženske po ure v vrstah, da so lahko oddali glasove. O navdušenju volilcev in posebno volilk priča dejstvo, da so člani neke organizacije vso noč na torek premolili za poraz mokre* ga demokratskega poslanca Smitha. Dasi je bilo navdušenje za volitve splošno, so ven* dar stranke prevozile mnogo volilcev z av* tomobili v volilne lokale in jim prirejale zakuske ter jim obljubljale najrazličnejše ugodnosti. Od delavca do predsednika Herbert Hoover je rojen 10. avgusta 1874 v \Vest Branch (država Lona) kot sin ko* vača in duhovnice nekega indijanskega ple* mena. Po zgodnji smrti staršev je živel ne* kaj časa pri sorodnikih ter se preživljal z delom svojih rok. Ko je bil star 14 let, se je s svojimi sorodniki spri tin odšel v Port* Iand kjer je dobil službo tekača. Živel je zelo skromno in štedljivo, tako da si je pri* hranil toliko, da je lahko 1, 1891 nadaljeval svoje privatne študije na univerzi, ki jo je že leta 1895 zapustil kot diplomiran inže* njer za rudarstvo. Po večletni praksi v Me* hiki, Kaliforniji, Coloradu, Avstraliji in na Kitajskem je postal družabnik mednarodne inženjerske tvrdke ter prišel tako polagoma do blagostanja. Med vojno mu je bila po* verjena skrb za ameriške turiste, ki so se mudili v Evropi, leta 1921 pa je bil imeno* van za ministra trgovine ter si je kot tak stekel za ameriško gospodarstvo nevenljivih zaslug. Debata o angleško-francoskem pomorskem paktu v angleškem parlamentu Lord Cushendun zavrača mnenje o škodljivosti pakta« — Anglija je hotela s tem služiti ideji razorožitve. — Anglija ni prevzela nikakih obveznosti glede vojaških rezerv Francije. — London, 8. novembra. V lordski zbor* niči je poročal lord Cushendun o angleško* francoskem pomorskem kompromisu. G o* vornik je izjavil, da ni bilo pri sklepanju te* ga kompromisa nikake tajnosti. Preden so se pričela zadevna pogajanja je vlada obja* vila, da se vrše pogajanja s Francijo. Kom* promis je bil sklenjen 28. julija in dva dni pozneje brzojavno sporočen japonski, itali* janski in ameriški vladi. Istega dne je zu* nanj i minister Chamberlain naznanil spod* nji zbornici, kaj se je zgodilo. Chamberlain je smatral za potrebno, da se vsebina skle* njenega dogovora ne objavi, dokler druge vlade ne izrečejo svojega mnenja. To je da* lo povod raznim fantastičnim vestem, ki so v veliki meri razburjale javnost. Gotovo je, je nadaljeval Cushendun, da bi vlade dovo* lile objavo vsebine sklenjenega dogovora. Zal je kmalu nato Chamberlain obolel, tako da ni mogel odgovarjati za to, kar se je po* zneje zgodilo. Največje težkoce so napra* vila v tej zadevi izvestna poročila franco* skih časopisov meseca avgusta Listi so po* ročali, da je šlo v tem primeru za tajno konvencijo in da se je sklenil dogovor gle* de sodelovanja angleške m francoske mor* narice. Naravno je bilo, da so te vesti po* vzročile v Nemčiji, Italiji in v ameriških Zedinjenih državah veliko nezadovoljstvo. «Ko sem zamenil,» je nadaljeval Cushendun ^zunanjega ministra Chamberlaina, sem smatral demantije za nepotrebne. Toda raz* burjenje je naraščalo tako. da sem bil pri* siljen v stvari nekaj* storiti, in sem 20. av* gusta natančno obrazložil vso zadevo m okolnosti ki so dovedle do tega dogovora. Angleška vlada je vedno bila za razoroži* tev in je smatrala, da je mogoče premostiti nasprotja s Francijo edinole potom direkt* nih pogajanj. Glavna pogreška v mišljenju gotovih krogov je bila. da mora vsak dogovor z drugim narodom vsebovati sovražen čin proti tretji državi. I zvesto i krogi so trdili, da je angleško * francoski pomorski dogovor naperjen proti Nemčiji, drugi spet. da proti Ameriki. Napadali so nas, da smo dovolili Franciji neomejeno število majhnih podmornic in majhnih križark !n da smo s tem priznali Franciji, da lahko gradi vojne ladje po svoji volji. To ne odgovarja resni* ci, ker je bila Francija v tem pogledu po« polnoma svobodna. Tako smo skušali s tem dogovorom doseči v vprašanju omejitve oboroževanja vsaj nekaj, kar je gotovo bo* lje kakor nič. Cushendun je v nadaljevanju svojega go* vora energično oporekal trditvi, da bi efekt teh pogajanj pomenil nazadovanje vpraša* sanja razorožitve. Anglija ni sklenila tega kompromisa s takimi nameni. Angleška vla* da ni storila ničesar, kar bi motilo prisrčna in prijatejska čustva napram francoski dr* žavi in je sklenla to pogodbo le z namenom, da pripomore razorožitveni misli do čim večjega uspeha. Glede vprašanja vojaških rezerv je izjavil lord Cushendun da to vpra* sanje ni še rešeno in da ni Anglija v tem vprašanju prevzela nikakih obveznosti, ker je smatrala, da je to stvar bodočnosti. Ako ni prišlo v vprašanju vojaških rezerv do sporazuma, to še ne pomenja nazadovanja razorožitve. «Skoda le,» je zaključil Cushen* dun, «da ni prišlo tudi v tem vprašanju do sporazuma, kar bi gotovo v veliki meri ko» ristilo razorožitveni ideji. Ne smemo pa iz* gubiti poguma, marveč moramo skušati, da najdemo druga pota. da se približamo v razorožitvenem vprašanju splošnemu spo* razumu.« Horthyjev dar novinarjem — Budimpešta, 8. nov. Državni upravitelj Horthv je podaril madžarski novinarski zvezi krasno vilo in 16 oralov zemlje. Vila je namenjena za okrevališče novinarjem in njihovih rodbin. Zarote v Turčiji — Carigrad. 8. nov. (be) v zvezi z zadnjo zaroto proti vladi je bilo aretiranih 20 oseb. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Deviie: Amsterdam 0—22 845, Berlin 13.55—13.58 (13.565), Bruselj 0—7.9122. Budimpešta 0—9.9303, Curih 1094.1—1097.1 (1095,60), Dunaj 7.9959—8.0259 (8.0109), London 0—276.13, Ne\vyork (56.95), Pariz 0—222.42, Praga 168.87—169.17 (168.77), Trst 297.1O—299.10 (298.10). Les: Tendenca neizpremenjena. Zaklju-zaključkov. Efekti: Celjska posojilnica 158—0, Ljubljanska kreditna 128. Praštediona 920, Kreditni zavod 175—0. Vevče 110—0, Stavbena 56—0, Šešir 105—0, Kraniskn industrijska 295-41. Ruše 260—280. ZAGREBŠKA BORZA Devize: Dunaj 801.09. Berlin 13565. Mi* lan 298.10, London 276 13, Pariz 222.42. Pra* ga 168.77, Curih 1095.6 Efekti: Vojna škoda 433—434. INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.1275. Dima i 73.06. Ber* lin 123.80, Newyork 519.70 Pariz 20.29. Pra* ga 15.395. 25 Strsit 2. tSCOVENSKI N A K O D» dne 8. novembra 1928. Stev. »TAJNOSTI ORIJENTA« Najve& in najčarcrbnejši orijentalski film, ki se je kdaj sninial! Le naj-bujaejSa in najdrznejša fantazija priznanega režiserja Aleksandra Vojkova (umetnika, ki je ustvaril velefBm »Casanova«), je -zamogla zamisliti kaj takega! Pride! Pride! Pride! ELITNI KINO MATICA. Klerikalne .prostovoljne davščine Deset novih oblastnih davščin. — Pospeševanje žganjepitja. — Podraženje industrijskih in obrtnih izdelkov. — Kdo bo nosil nova davčna bremena? Klerikalci skušajo na vse načine zagovarjati svojo davčno politiko, ki nalaga slovenskim davkoplačevalcem vedno nova bremena, vendar pa se jim navajanje davčnega vijaka ne posreči opravičiti. Dejstva, da hočejo v 1. 1939 naložiti nad 36 milijonov oblastnih davščin samo v ljubljanski oblasti, nad 15 miljjonov več, kakor so znašale letos, ne ovržejo nobeni izgovori in nobeno zavijanje. Ti milijoni bodo iztisnjeni iz žepov slovenskih davkoplačevalcev, čeprav so klerikalci ob ustanovitvi oblastnih samouprav sami zatrjevali, da se ne smejo uvest! nobena nova davčna bremena in da je treba predvsem zahtevati, naj država odstopi oblastem del svojih dohodkov, da morejo vršiti svoje posle. To je bilo sklenjeno svoječasno na klerikalnem zaupni-$kera shodu v Celju in je bil tudi slovesno proglasil predsednik ljubljanskega oblastnega odbora dr. Natlačen ob otvoritvi prvega zasedanja ljubljanske oblastne skupščine. Ko ugotavljajno ta dejstva In navajamo gole številke i*z proračunov slovenskih oblastnih samouprav, piše klerikalni tisk, da huiskamn Na kak demagoskii način pa hoče klerikalni tisk dokazati naše hujskanje, priča najbolj pisanje »Domoljuba*, glasila za poneurrmevattje vernega slovenskega ljudstva. Tako piše da se s proračunom za 1. 1929 uvatjajo v ljubljanski oblasti skoro vsi tisti davki, ki smo jih imeli že doslej, da to torej niso novi davki, ampak stari. Resnica pa je. da je klerikalna večina v ljubljanski oblastni skupščini uvedla za 1. 1928 7 oblastnih davščin dočim jih hoče uvesti za L 1929 kar 17. Klerikalna večina uvaja oblastne doklade na vse državne davke, na katere je po novem zakonu o neposrednih davkih dopuščeno nalagati samoupravne doklade. Drug lažnjiv argumen»t, s katerim operira klerikalni tisk, je trditev, da so oblastne davščine večinoma prostovoljnega značaja. Će bi bilo to res, bi v božjem imenu pristali na uvajanje teh davščin »prostovoljnega značaja«. Prepričani pa smo, da bi Jrjttbljanski oblastni odbor v tem primeru ne dobil niti pare tudi od svojto najbolj zagrizenih pristašev. Ker oblastni odbor deli podpore le klerikalnim pristašem in klerikalnim ustanovam, bi bilo dosledno, da bi razglasil, da so pristaši drugih strank oproščeni plačevanja oblastnih davščin. To bi bilo tem-bolg umestno, ker klerikalna večina ne dopušča nobene kontrole drugih strank nad poslovanjem oblastnega odbora, v katerem ni nobenega zastopnika drugih strank. Nikomur ni znano, po katerih načelih se cele vsote, ki so določene v proračunu za razne podpore in ki niso niti najmanj specificirane. Le v tem primeru bi se moglo govoriti o prostovoljnih davščinah. Absolutno nemogoče je govoriti o prostovoljnih davščinah, ako se uvaja 200% oblastna doklada k državni taksi za gostilniške in kavarniške pravice, 30% oblastna Včeraj smo poročali o tragediji v tekstilni tovarni Hermana Pollaka v Zagrebu. Uradnik knjigovodstva v tovarni Albert Weinberger je streljati najprvo na ravnatelja Henrika Weinbergerja in ga lahko ranil, nato je pa ustrelil še sebe v glavo in se težko poškodoval. Glavni ravnatelj biva stalno na Dunaju, te dni se je pa mudil v Zagrebu in je nadzoroval tovarno. Premestil je v drugi oddelek knjigovodjo Alberta Wein-bergerja. Uradnik je bil radi premestitve razburjen tembolj, ker so mu nekateri rekli, da bo kmalu odpuščen iz službe. Uradnik se je hotel o tem prepričati iii je ravnatelja v pisarni vprašal, zakaj ga je premestil. Ravnatelj mu je odgovoril, da lahko gre, če mu to ni všeč. če je ravnatelj res odgovoril tako, ni čuda, da je mladeniču zavrela kri. ker je že itak razburljive narave. Albert \Vein-berger je star 25 let in je dovršil trgovsko akademijo. V tovani na Prilazu barona FilipoviČa je zaposlen že peto leto. V tem času so predstojniki gotovo imeli priliko presoditi njegove sposobnosti. Po izjavah nekaterih njegovih tovarišev je bil VVeinberger izredno vesten in marljiv v službi. Delal je prostovoljno preko uradnih ur. Zato je bila upravičena njegova razburjenost, koga je ravnatelj premestil iz oddelka, kjer je delal polnih pet let in še bolj je upra-vičljivo in razumljivo njegovo ogorčenje, ko mu je ravnatejg zabrusil v obraz, da lahko gre, če mu ni všeč. Mož je mislil, da bo danes ali jutri na cesti brez posla. Morda se mu je v tem trenutku omračil um in je instinktivno potegnil samokres iz žepa hoteč ustreliti ravnatelja. Mislil je pač, da si bo s tem doklada na zemljarino, 30% oblasina doklada na pridobnino, 30% oblastna doklada k drž. davku na dobiček podjetij, zavezanih k javnemu polaganju računov, 30% oblastna doklada na uslužbenski davek, 20% oblastna davščina Od lovskih zakupnin, oblastna trošarina na potrošnjo premoga, met motorna vozila itd. Celo izgovor, da je davščina na alkoholne pija?e prostovoljni davek, češ, da se vsakdo lahko vzdrži pitja, ne drži, ker je dokazano, da take davščine prav nič ne omejujejo pitja alkoholnih pijač, pač pa povzročajo, da ljudje pijo slabše pijače in se čim dalje bolj nagibajo k jerušu. Ako je klerikalcem res kaj za zatiranj-3 alkohola, naj nam povedo, zakaj ne obdavčijo žganjektihe, zakaj celo v škofovih zavodih kuhajo žganje povsem prosto, dočim na drugi strani obdavčujejo vino domačega pridelka v tako visoki meri. da ne more konkurirati z uvoženimi slabšimi vini. , ki je predvsem namenjen kmetskemu prebivalstvu, piše, da zanima kmeta izmed 17 oblastnih davščin samo 30% doklada na zemljiški davek, ki pa jo opravičuje s tem, da bo znašala samo 1.200.000 Din, dočim je določenih za kmetijske svrhe 13,300.000 Din, torej desetkrat več, kakor bodo kmetje plačali oblasti na zemljiških oblastnih davščinah. To se sicer lepo sliši, ampak res ni, da bodo kmetje plačali samo omenjenih 1,200.000 Din. Če obdavčuje oblastni odbor vse druge sloje v znatno višji meri, je povsem gotovo, da se mora podražiti produkcija naše industrije in obrti in da bo moral kmet svoje potrebščine plačevati mnogo dražje, kakor jih je doslej. Na drugi strani se z obremenjevanjem mestnih slojev zmanjšuje njihova konzumna in kupovalna zmožnost, 6 čemer bo prizadet tudi kmet, ker bo težje razpečal svoje blago, kakor ga je doslej. Z obubožanjem mestnih slojev kmet ne more prav nič profitirati. Ako trd! klerikalni tisk, da je kmetski stan v prvi vrsti potreben izdatne podpore, je to sicer v redu, ni pa res, da bo imel koristi, ako se mu bo zmanjšal trg s preobdavčenjem mestnega prebivalstva. Razmerje obdavčenja po* sameznih stanov mora temeljiti na pravični podlagi, ker ]e njihovo življenje v tako tesni medsebojni zvezi, da se beda enega stanu prenaša tudi na drugega. Ali plača kmet neposredno ali pa posredno naložene davke, je zanj kakor za splošno narodno gospodarstvo precej vseeno. Dejstvo, da bodo davkoplačevalci 1. 1929 plačali na 36 milijonov oblastnih davščin v ljubljanski oblasti, nad 15 milijonov več, kakor letos, bodo bridko občutili vsi stanovi, tudi naš kmet. Kmetijstvo bo imelo le malo koristi, če bo oblastni odbor zgradil kakemu svojemu partizanu na deželi, ki je slab gospodar, cementno greznico, dočim jo je napreden zgradil že davno sam. Na ta način si klerikalci ohranijo lahko le kak glas pri volitvah, splošno pa kmetijstvo ne more imeti posebne koristi od takega postopanja. V ostalem pa naj nam klerikalci odgovore, zakaj so uvajali novih davščin? — Vagon — Neznani zasigural bodočnost. To pa samo za hip. Že v naslednjem trenutku se je zavedel, kaj ie storil in je še sebi pognal kroglo v sence. Krogla je ravnatelja ranila v levo uho. Ravnatelj je prvi hip mislil, da je smrtno ranjen in je zakričal: Ubil me je! Umreti moram, kai bo z mojimi otroki in ženo! Uradniku je kro-ffla prebila očesne živce tako, da bo oslepel. Zdravniki zatrjujejo, da bo ozdravel, toda izgubil bo za vedno vid. Ni izključeno, da se je VVeinberger pripravil za atentat v tem smislu, da je sklenil ustreliti sebe in ravnatelja, če bi ga ta odpustil iz službe. Ravnatelj je namreč pred dnevi v pisarni omenil, da ie en uradnik v knjigvodstvu odveč. Čeprav je bi! VVeinberger vesten m marljiv uradnik, vendar je mislrl, da je ravno on odveč v pisarni. Baje se z ravnateljem nista nikoli dobro razumela. Zato je uradnik sklenil ustreliti ravnatelja iti sebe. Preden je stopil v ravna-teljevo sobo, je šel domov in se preoblekel v praznično obleko, kakor da bi se pripravljal na pogreb. Ranjeni direktor je planil iz svoje pisarne in uradniki so mu nudili prvo pomoč. Atentator se ie sesedel na divan s samokresom v roki. Iz desnega senca mu je curljala kri in ko so ga tovariši vprašaji, kaj je storil, je odgovoril: Ustrelil sem cucka... V bolnici je VVeinberger izjavil, da ga je ravnatelj odpustil, ko je bil pri njem v pisarni in da je zato streljal. Ravnatelj je pa izjavil, da uradnika ni odpustil, temveč ga je samo premestil, kar ga je tako razburilo, da jejzvršil atentat. Iz Subotice poročajo, da je včeraj nastal požar v vagonu vlaka, ki vozi iz Velikega Bečkereka v Subotico. V III. razredu potniškega vlaka je neki potnik spravil pod klop steklenico špirita. Steklenica se je pa razbila in špirit se je razlil po vagonu. Tedaj je neki potnik vrgel cigaretni ogorek na tla in vagon je bil v hipu v plamenih. Med potnfld je nastal paničen strah hi prerivanje. Vsak je hotel prvi iz gorečega vagona. Nekdo je hotel ustaviti vlak in je potegnil za zasilno zavoro, ki pa ni iurikcijoni-rala. Nato je ed«i potnikov začel streljati s svojim samokresom skozi okno in je tako opozoril strojevodjo, da je vlak ustavil. Med tem je že neka ženska skočila skozi okno drvečega vlaka v goreči obleki in je zadobila težke poškodbe. Ko se je vlak ustavil, so goreči vagon odpeli in nadaljevali vožnjo. Več potnikov je lažje in težje opečenih. Železniška direkcija v Subotici je uvedla preiskavo proti potniku, ki je spravil špirit pod klop v vagonu in proti osob-ju vlaka, ki ni uredilo zasilne zavore. ★ Iz Subotice poročajo o nenavadnem samomoru železniškega upokojenca Vagnerja. Mož je služil pri železnici polnih 40 let. Pred tednom je bil upokojen. To je starega železničarja tako potrlo, da je sklenil umreti tam, kjer je preživel vse življenje. Včerai je odšel na kolodvor in skočil med dva vagona, ki ju je lokomotiva premikala na kolodvoru. Nenavadnega samomorilca so potegnili izpod koles vsega razmesarjenega. V njegovem žepu so našli poslovilno pismo, v katerem pravi: Vse življenje sem prebil na železnici in zato sem hotel na nji tudi umreti. ★ V bližini občine Vajska pri Somboru sta se spopadla dva sovražna ciganska tabora. Pretep se je razvil v pravcato cigansko bitko. Obe ciganski tolpi sta se srečali na cesti in se stepi i. Bitka je končala z enim mrtvecem in enim težko ranjenim. Zakaj je nastal spor med cigani, ni znano. Pretep med njimi pa je nastal, ko je neki cigan udaril svojega nasprotnka s sekiro po glavi. To je bil Anton Mišković, ki se je zgrudil mrtev na tla. Nato je njegov brat Gjuro zabodel napadalca z vilami v prsa in ga težko ranil. Orožniki so aretirali 32 ciganov, ki so se udeležili ciganske bitke. * Včeraj je neki seljak vprašal nadzornika posestva šumarske fakultete v Zagrebu, če so že odpeljali utopljenca v mrtvašnico. Nadzornik se je začudil in odgovoril, da ne ve za nobenega utopljenca, nakar je seljak odgovoril, da mole iz potoka Blizanece že več dni noge neznanega utopljenca. Nadzornik se je takoi prepričal, da govori kmet resnico in je obvestil policijo. Prišla je komisija, ki je utopljenca potegnila iz potoka, kar pa ni bilo lahko, kajti truplo je bHo zakopano v blatu od meč do glave. Z vrvmi niso mogli izvleči trupla iz potoka, ker so se potrgale. Šele z verigami se je posrečilo izvleči zakopano truplo iz potoka. Utopljenec je bil oblečen v navadno delavsko obleko. Na hrbtu je imel torbo, v kateri je bil košček kruha. Sodi se, da je star kakih 70 let. Bil je najbrž berač. Starec je šel ponoči najbrž ob potoku. Ko je hotel prekoračiti vodo, je padel v potok in utonil. Voda ga je odnesla naprej do kraja, kjer so ga našli. Kaj bo s kopališčem na Ljubljanici? Kakor izvemo iz poučenega rita, je začela mestna občin* razmišljati da bi kopališče na Ljubljanici opustila in ga še letošnjo zimo preuredila v zasilno skladišče za pohištvo deložirancev. Čeprav je stanovanjska beda zelo velika in je res, da je treba deložirance in brezstanovanjce še pred zimo spraviti pod streho, se nam zdi ta misel absurdna. Res je, da je kopališče na Ljubljanici že od prvih početkov pasivno, ker so režijski stroški previsoki. Res j& tudi, da se kopališče ni in se ne bo amortiziralo, ker so bili gradbeni stroški previsoki. Zgradba kopališča na Ljubljanici je stala namreč mestno občino približno poldrugi milijon Din. Zato je povsem umljivo, da se mestna občina resno bavi z mislijo, kaj prihodnje leto ukreniti s kopališčem. Vzdrževati ga še nadalje v lastno izgubo, občini ne kaže. Upoštevati je pa treba tudi dejstvo, da je lesna konstrukcija deloma ie nagnila. Vzdržal bi kvečjemu Še spodnjii del plava, ki je v vodi, dočim je zgornji ves trhel. Popravilo bi zahtevalo nove stroške. Na drugi strani pa ne smemo pozabiti, da bomo imeli prihodnje leto moderno kopališče SK Ilirije, ki bo delalo mestnemu občutno konkurenco. Vse to je mestna občina upoštevala, vendar se pa ne more odloČiti, kaj bi storila s kopališčem. Kopališče na Ljubljanici je za mesto vitalnega pomena, kajti pomisliti je treba, da ilirijansko ne bo zadostovalo za vse mesto. Če bi imeli avtomobilsko ali tramvajsko zvezo s Savo, bi bil problem kopanja Ljubljančanov vsaj kolikor toliko rešen. Zdi se, da misel popolne opustitve kopališča na Ljubljanici, ki jo propagira stanovanjski urad, ni posebno posrečena. Stanovanjski urad se namreč prav resno bavi z mislijo, naj se kopališče opusti in preuredi v nekako skladišče za pohištvo deložirancev, deloma naj bi pa v njem stanovali deloiiranci. Res je, da je stanovanjska beda velika in da ti siromaki zaslužijo, da pride|o pod streho. Toda zdi se nam, da kopališče na Ljubljanici za nje ni primeren prostor. Pohištvo samo bi se čez zimo še nekako dalo shraniti, toda da bi se kopališki prostori preuredili v nekaka zasilna stanovanja, po načrtu dve ali tri kabine za eno sobo, se nam zdi skoro nemogoče. Prvič ja v lesenih kabinah ravno tak mraz, kakor v barakah in če bi deložirami postavili štedilnike v kabine, bi bila nevarnost požara prevelika. Drugič je pa treba pomisliti, da je kopališče pozimi brez pitne vode in da nima zadosti stranišč. To in še razni drugi nedostatki odločno govore zoper preureditev kopaliSča v nekako zasilno skladišče ali celo v stanovanja za deložirance. Mnenja smo, da kopališča na Ljubljanici, ki je stalo občino poldrugi milijon Din, nikakor ne kaže opustiti. Občina bi najbolje rešila to vprašanje, če bi oddala kopališče v najem. Za deložirance pač ni primerno, za shranitev pohištva se bo pa morda le našel kak drug primeren lokal ali kako skladišče. PRIZNANO najboljša oblačila pri najnižjih cenah nudi renomirana tvrdka Jm Mačelc Ljubljana, Aleksandrova c. 12. Borba proti „Zvončku" Znano ie da izhaja v Ljubljani ilustrirani mladinski list »Zvonček«, pod spretnim vodstvom pesnika in pisatelja Engelberta Gangla, in to že trideseto leto. Priznati je treba, da je to najboljši Ust te vrste v Jugoslaviji m da celo uspešno tekmuje z inozemskimi listi. Mladina ga vsak mesec težko pričakuje, ker je »Zvonček« izborno urejevan in prinaša mladini primeorn gradivo. Gangl je zbral okoli sebe izkušene šolnike, pesnike in pisatelje, ki mu pomagajo polniti list z res zanimivim gradivom. Človek bi mislil, da bodo s tako publikacijo vsi zadovoljni. Pa niso! Našel se je uladenic. ki je nedavno zapustil klopi učiteljišča in v članku »Tednik kot centralno mladinski list - izvaja svoje nazore. V tem članku trdi. da naši mladinski mesečniki (torej tudi »Zvonček-) »niso popularni. Ta mladenič »smatra m 1 a-dinski tednik za najprimernejšo obliko mladinskega lista, ki naj bi bi! obenem naš slovenski centralni mladinski list«. In dalje piše: »Naš mladinski list »Zvonček« je dospel v svoje 30. življensko leto. Ni samo svobodna želja poedinca, da bo »Zvončku« najbrže 30. leto obenem poslednje leto — živl'jemja, to pa zato, ker po sedanji smeri in obliki ne zadošča namenu novega časa in duha«. Res je, da je urednik neodkritosrčno pripomnil: »Prepričani smo, da se večina učiteljstva ne bo strinjala s tem nazira-njem*. Toda ta izjava ni iskrena. Zato tudi ni čuda, da omenjeni urednik nikoli v svojem listu niti ne omeni »Zvončka-, das! ima prostora celo za tujerodne oce:ie! In ko je Gangl odhajal v pokoj, ni hotel sprejeti neke Gangla slaveče pesmi! — Pa poglejmo, kako si je mladi kritik zamislil novi list. Evo: »O čem naj piše mladinski tednik? Vse, kar izve zanimivega, lepega in koristnega naš naraščaj iz političnih časnikov, to naj nudi tudi mladinski tednik, vse ono, kar pa nasprotuje rahlim čuvstvom, razširja needfriost in razVol med člani človeške družbe in vzgaja kult stroge subjektivnosti, laži in pokvarjenosti, sc mora opusttii in izločiti. Z ozirom na državljansko vzgojo mladine naj bi list t«>di ne molčal o važnejših državno političnih vprašanjih, k; morajo biti znana vsakemu državljanu. Sploh naj bi tak tednik prinašal aktualne dogodke iz življenja doma in na tujem, v obliki potopisov, zanimivosti iz širnega sveta, poljudno znanstveno gradivo iz vseh ravnin človeškega udejstvovan'a, opise iz življenja veTmož, med katere pa štejemo poleg lfteratov in umetnikov tudi tehnike, zdravnike, znanstvenike in podobno snov. Poseben del naj bi bil določen za lastna dela naših malih, za medsebojno dopisovanje, poročanje o šolskih prireditvah in delovanju otroških organizacij, za javna vprašanja, nasvete i. t. d. Brez. četudi pre~ proste ilustracije, slike, bi naj ne bil noben večji sestavek«. — Tako torej! Tudi politiko hočejo pri-tirati med otroke! Ali je to umestno, naj presodi vsakdo sam. Glavna stvar pa je, kako naj uspeva tak tednik, ko je še z mesečnikom trdo! Kdo naj bi pisal in plačeval tednik v naših razmerah, ko se še mesečnik bori za obstoj? Toliko v premišljevanje. Sicer sem pa v položaju da povem, da koncem leta o d. stopita glavna sotrudnika »Zvončka«, ki že 30. leto delujeta požrtvovalno zanj. Bomo videli, kako bodo mladi idealisti vodili — »mladinsko barkoJ. L. Radioprogram 9. novembra, petek, 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 17: Lahka glasba (orkester »Slo«««). — 19: Francoščina, poučuje dr. Stane Leben. — 19.30: Slovenska fludska umetnost, predava dr. S. Vurnik. — 20: Ruski akademski zbor Blailatfk (KretmeJj) pod wrdko Likar. — 19: Nemščina, poučuje ga. dr. PVskernik. — 19.30: Duša in duo, predava v^učaJdščni profesor dr. Veber. — 20: Koncert godbe Dravske divizije. — Vmes reoirtaaijje. — 22: Poročita- 11. novembra, nedelja, 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz ranč. cerkve. — 10.30: Prenos mladinskega koncerta »Ljubljanskega Zvona« iz Unxwia. 15: Reproducirana glasba. — 15.30: Med fučmmi Slovana v A/rgentwriii. Predava A. Mnknin. — 16: Humctcisfcicno predavanje, pasartell .\U16Jnski. — 17: Lahka glasba (tercet Šiška). — 17.30: O gle-da/fcščn, predava prof. Sest. — 18: Veseloigra. — 20: Prenos opere »Trubadure. — 22: Poročila. 12. novembra, ponedeljek, 12.30: Reproducirana glasbi ki borzna poročila. — 19: Fraocoičiiva, poučoje dr. Stane Leben. — 19.50: ZdTav»frveno predavanje, predava šef zdravnik dr. Tičar. — 20: RaNa vasi« Martina Zdernika in »Bila jednom ružo ledna« Fr. Meofickega). dva ženska (»Ne semnju* in »Pomlad ere v svet* oba K. Pahorja* en mešani zbor (P. Jerebov »Vetrček moi«) in en mešani s solom in orcl.iami (»Mariiin sem otroka Antona Jobsta). So to DriDroste. lahke skladbe, ki pravzaprav ne pomenijo »obogatitev« nase zborovske literature, vendar na bodo pevski zbori, ki v sled mnn. sovrstnih. žal. nepremazliivih ovir ne mo-reio preko cotovih meja. radi sezli po nrei. Za nje zlasti priporočljiv ie P. Jereb, ki piše sicer lahko, a pestro, živahno iz narodno čuteče duše. prav do naše in vrhu teza samosvoje, originalno. M Žcleznik zelo mnogo piše. zelo hitro dela in to ni nieco-vim stvarem baš v preveliko korist. RaiM menj. a to risorozno izpiliti. Medfickeza zbor se mi zdi v nekaterih taktih ritmično zzrešen. mogoče Da se motim, ker hrvatski jezik premalo poznam Zadnii. nekoliko do-lifornirani del zbora s tenorskim solom ie prav čeden. Ženskim zborom bo dobro služil Pahorjev druci zbor »Pomlad zre v s-vet«. Jabstov zbpr z orsliami »Marijin sem otroka zveni dobro, vendar bo njezova dramatika le za boljše pevske, cerkvene zbore. Literarna priloca. ki ie. kot toži urednik, morala vsled pičlih denarnih sredstev imeti na 4 straneh (kot urednik N. M.: vem dobro, kaj se to pravi), obiavlia konec opisa češkeza pev. festivala, konec Sch\vahovih člankov o Ipavcih. zzodovino oev. dr »Sloge« in »Dobrave. Klančnikov zelo umesten dopis o cerkv. zlasbi in orzanistih. razne novosti in pripombe urednika. č. ★ Nageljni rdeči . . . Besedilo Iva Peruzzija, za moški zbor z baritonskim solom usla&biil Zor-ko Predovec. Založilo in izdajo pevsko drnŠKo Ljubljanski Zvon. Cena prvi kupljeni partituri 5 Din; prihodnjim pa po 2 Din. Na& moški zbori si žalijo lažjih, pevnin pesmic >n bodo gotovo tuda te nove Prekevčeve zelo veseli. Naj si jo nabavijo m izvajajo! Opozarjamo na violinski koncert, katerega priredi v petesk, dne 9. t. m. ob poi 9. uri zvečer srbski violinist, absolvent konservaitoriijev g. Vla-stimir Ječić v Filharmonični dvorani. Na kon-cer.toem sporetu se naiiajajo violinske skladbe svetovnih mojstrov, ki so pisali svofc deia za violino s sprerrrijevaitjem klaa-irja. Zastopani so-: Bach, Sarasate, Kubolrk itd. Umetnika srpremlj* na klavirju otperni kapelnik Balatka PTdaia vstopnic v Matični knjigarni. Edgar VVallace na Šentjakobskem odru. V soboto dne 10. novembra «i v nedeljo 11. novembra ponavlja SenbjaJtobski oder izvrs-tno detektivsko igro v štirih dejanjih »Čarodej«. Delo ie fMipisal po vsem svetu znani angleški pisateij Edgar Vvallace. katerega romaju se tisđcajo v stotesoč izvodih v vseh jezikih. »Čarodej« 6e uprizarja na vseh velikih odrih Londona, Berfins, Dunaja in drugiie. Dejanj« j-e velezanlmivo in izredno napeto. Kritiko naj si ustvari vsak sam. Pridiit« in oglejt* si igro. Vsitopnice so v pred-prodali v togovdiu g. Petra Ste-rka, pasiL Miloš Karničnik na Starem trgu. Dve premijeri v ljubljanski operi. V petek, dne 9. t. m. uprizori na£a opera dvoje novih opernih deti tin sioer Stiravimskega »Oedripus rex« ter Oster&evo »Iz komacne opere«. O&dipus rex« je povse mmoderno oratorijsko delo, ki stavi na izvajalce in posebno tudi na gledaiMški zbor velike in težke zahteve. Opera je pisana nekako oratoriij-sko in se poje v latinskem jeziku. Oster-čeva enodl-eijaiika pa je komična stvar z zelo veselo in izrazito glasbo. Za premijeri obeh del viLada pni nas veliko zanim-antje. Predstava se vrši za prernjijeirski abonma. Suppeievn opereta »Boccacclo« se pole v liublianski operd v soboto dne 10. t. m. kot pred-staiva izven gledališkega abonmaja. Pri običajnih dnevnih cenait. Prva ljudska operna predstava v letošnji sezoni bo v nedeljo dne 11. *• m. zvečer ob pot 20. Uprizori se Verdij&va oipe-ra »Trubadur* pri rnrižamh otpernih cenah. »župan StllmondskI«. V soboto, dne 10. t. m. bo v drami prva letošnja dija&ka predstava in sicer je na sporedu Maeiterimekova pretresljiva traige-dija iz časa sive-to-vrne vojne (nemška okropacija v Bel&jo). Lanske npcizoritve te drame spadajo med narečje uspehe 'ceitekle sezone. Neipresrtana napetost dejanja, mojstrska tebnrika m plobofca človečka vsebina *e*a dela so do-siej še vedmo nepremaigljiivo učinkovali na občinstvo. GledaliSka uprava, namerava z rednim prirejanjem dijaik.Di tvedstav ni ' naseanai da-ja&tv.u še posebeu priložnost, da se seznani z glavnimi za^topreiki starejše, z>lasti pa sodobne svetovne literature. V drugih mestJh so dijaške predstave stalno razprodane — žatositaio bi bilo, •2e bi tudi naša mkidina ne znala dakazat«, da se zaveda slovesa svojega slanu. V »Stilmotid-skem lupanu« sodetujeijo: gdč\ M^ra Danilova ter gig. Levar, Rogo«, Kralj. SkrbinŠek. Jan. Ore-gorin in Jerman. Režijo trna g. Ciril Debevec. Predstava ie pni znatno znižanih cenah. Začetek točno ob treh popoldne. V soboto, dne 10. t. m. ob 20. se ponovi Haškov »Dobri vojak Švcjk«, ki i* žel v lokalizirani in scenično spremenjeni obMki obilo smeha in odobravanja. Glavno vlogo gra v do-lenjščini g. Cesar. Režijo ima z. prof. Sest, Predstava je izven abonmaja. V nedeljo, dne 11. t. m. ob treh popoldne i>rva ponovitev ljubke francoske pravljice »Mo-dini osAičeik Miško«, zvečer pa se bo uprizorita kratkočasna Jagejr-Scbmfatlova veseloigra »Kukolj« r go. Nablocko v naslovni vloci. Obe predstava &ta izven abonmaja in sta obe v režiji ff. prof. Šesta. Pisane zgodbe iz naših krajev Podrobnosti o atentatu na ravnatelja Weinbergerja* v plamenih. — Čuden samomor. — Ciganska bitka. - utopljenec. Stev. 256 «SBOVENSKI NAROD« dne 8. novembra 1928. Stran 3L KALO DONT čirt r7 dnevne vesti. — Odlikovanje. Z redom Sv. Save ITI. stopnje je odlikovan vpokoreni tehnični svetnik in ustanovni član društva inženjer-jev in arhitektov v Zagrebu Josip Fink. — Pred profesorskim kongresom. Te dni se zbero na Sušaku profesorji srednjih in strokovnih šol, da se posvetujejo o raznih probiermh srednješolske izobrazbe. Tudi na letošnjem kongresu bo najvažnejši problem zboljšanje gmotnega položaja profesorjev. Profesorji srednjih in strokovnih šol žive v zelo težkih gmotnih razmerah in morajo večino prostega časa porabiti v skrbeh za preživljanje svojih rodbin, namesto da bi svoje znanje izpopolnjevali. Želeti bi bilo, da bi merodajni krogi upoštevali upravičene zahteve profesorjev in poskrbeli, da se njihov gmotni položaj čimprej zboljša, kar Je v prvi vrsti v interesu naroda in države. _ Prehrana siromašne šolske dece. Ministrstvo narodnega zdravja je interveniralo pri prosvetnem ministrstvu, da bi vse šolske oblasti v državi skrbele za prehrano siromašne šolske dece. Uredba o fondu za zdravstveno zaščito šolske dece je stopila v veljavo in po nji morajo vse šolske oblasti, osobito v pasivnih krajih poskrbeti, da se s sodelovanjem humanih društev čimprej otvorijo šolske kuhinje. — O Izključitvi dijakov iz šol. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da se mora kazen Izključitve dijaka iz šole tomačiti tako. da se lahko dotični dijak takoj vpiše v drugi sorodni zavod celo v istem mestu. Ravnatelj dotičnega zavoda mora dijaka takoj sprejeti, ker bi odklonitev pomenila, da ie kazen poostrena. — Iprememba učnega reda za drugI razred gimnazije. Ker se v drugem razredu gimnazije poučuje zdaj tudi zgodovina starega veka po 2 uri na teden, je prosvetno ministrstvo odredilo, da se mora odslej poučevati zemljepis in naravoslovje samo dvakrat na teden, da ne bodo dijaki prebre-menjeiri. — Razpisana sodna služba. Pri okrožnem sodišču v Mariboru se odda mesto višjega pisarniškega ofidjala odnosno pisarniškega uradnika. Prošnje je trena vložiti do 35. tm. — Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« št. 105 z dne 8. tm. objavlja zakon o "konvenciji za zaščito industrijske svojine, podpisani v Haagu 6. nvembra 1925, zakon o aranžmanu glede mednarodnega registriranja tvorntških m trgovinskih žigov, podpisan istega dne v Haagu, pravilnik k temu aranžmanu teT pravilnik trgovinskega mfntstra glede izpre-memhe nared'be z dne 7. februarja 192} o postopanju pri zaščiti predmetov industrijske svojine na podlagi mednarodnih pogodb. — Kako delalo naše komisije. Ljubo Ti-milič, ki biva že več let v Smirni, priobčuje v zagrebških listih zanimivo pismo iz Male Azije, v katerem pripoveduje, da Je prispela te dni v Smirno naša državna komisija za nakup tobaka. Nastanila se je seveda v najlepšem hotelu. Timilić se ji je ponudil kot posredovalec pri nakupu tobaka, ker dobro pozna, razmere v Smirni in ker bi z neposrednim nakupom tobaka od pro-ducentov naša država prihranila polovico izdatkov. Za svojo uslugo je zahteval samo 1% provizije, toda komisija je njegovo ponudbo odbila, češ, da ona bolje pozna razmere v Smirni. Plačala je tobak po tržnih cenah in mastno provizijo je menda spravil v žep predsednik komisije Nuri Hadžić. — Natečaj za asistenta veterinarske fakultete. Dekanat veterinarske fakultete v Zagrebu razpisuje natečaj za asistentsko mesto v anatomskem institutu. Prošnje je treba vložtti do 20. tm. — Občni zbor srbijanskih sodnikov. V nedeljo se je vršil v Beogradu občni zbor udruženja srbijanskih sodnikov, katerega se je udeležil tudi zastopnik udruženja slovenskih sodnikov dr. Kravina. Navzoč je bil tudi zastopnik pravosodnega ministra dr. Danic, ki Je Izjavil, d rom. 2126 Sostanovalca sprejmem k boljšemu gospod u, soba zračna to svetite. Ponudbe na upravo teza Ksta pod »Sostanovalec 2143«. 2143 Lovske puške floben: puške, browHkigr, pištode za strašenje psov, samokrese, *»>piče, zaloga lovskih in ribiških potire-bSčiii ter umetaliH ogend. F. K. Kaiser, puškar Ljubljana, Kongresni teg 9, poslopje Kino Matdca. Srečke obnovite do 10. t. m. Še je dobro v spominu primer, ki se je pripetil našemu igralcu v prejšnjem kolu. Obnovil je srečko v treh razredih, na kar je igranje opustil. V petem razredu pa je bila potem njegova srečka izžrebana in je zadela dobitek 100.000 Din. Torej pozor! Kdor ne ve. da H ie rojen pod srečno zvezdo, naj poizkusi igrati v milijonskem razredu. Nekai srečk je še na razpolago, ki bodo pa kaj hitro zasežene. ZADRUŽNA HRANILNICA r. z. z >. z., Ljubljana« Sv. Petra c. 1° Mag. štev. .33.453/28. ref. V. RAZGLAS. Radi oddaje dimnikarskih del v vseh mestnih in v mestni oskrbi stoječih poslopij za leta 1929, 1930 in 1931 vršila se bo pri mestnem magistratu ljubljanskem v prostorih mestnega gospodarskega urada dne 20. novembra 1928 ob 10. uri dopoldne javna offertalna raiprava. Pogoji in vsi drugi dražbeni pripomočki so razgrnjeni med običajnimi uradnimi urami pri navedenem uradu vsakemu interesentu na vpogled. Ponudbe, v katere je vstaviti pavšalne zneske za izvrševanje dimnikarskih del v mestnih poslopjih, izročiti je do označenega termina zapečatene in opremljene s 5% vadiiem mestnemu gospodarskemu uradu. «« « « < < Izrecno se določa, da se na ponudbe, katere ne bodo odgovarjale razpisanim določbam in pogojem, ter na ponudbe, katere bi bile pogojno stavljene, prepozno ali naknadno vložene, ne bo oziralo. Mestna občina si tudi pridržuje pravico oddati razpisana dela po lastnem preudarku drugemu nego najnižjemu ponudniku. MESTNI MAGISTRAT V LJUBLJANI, dne 2. novembra 1928. Posojilnica v Logatcu r. z. z o. p. vabi k dne 17. nov. 1928. ob 16. uri v posojilnično pisarno v Dol. Logatcu Dnevni red: 1. Sprememba pravil. 2142 Ravnateljstvo. Specijalna tovarna strojev zi obdelavo lesa KLEIN & STIEFEL v Fuldi Zastopnik: Peter Angelo, Ljubi ana Gledališka ulica, 4/1. Specijaliteta: mizarski in ko-larski stroji posamezni in v vsaki kombinaciji z vdelanimi elektromotorji (pogon brez jermena) kakor iudi vsi stroji za jermenski pogon. Dolgotrajen kredit brez menične podlage Zahtevajte ponudbo an brezplačni obisk zastopnika ZADRUŽNA HRANILNICA reg. pos in gosp. madru^B z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19 fodeliu.e vsakovrtne Kredite, eskomtirb menice, inka- Sprejema nranllnt vloge na knjižice ali v tekočem ;im fakture tei Izvršuie razen deviznih In valutnih vse računu ter Ib -brestu?e po dogovoru najugodneje Kot pooblaščeni prodaja.ee srečk Državne razredne ioteri vodi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega proda?: rud' srećke Ratne štete ia *hm**^ ^o*1 *elf» ugodnimi *o«*n mejile: l«»*ip £up«nćit - C% »NirtKtoc Cbiuooii rr*a Jc*«r*cfc. - «U upiiv«, a> .b»er«tit> Je» u*t». Uta* ^r*iot - v* » L;u6ljAOL