tokaja razun nedelje n praznikov vaak dan ob 16. ur Račun pn poitnam č»k. zav v Ljubljani it. 11.400 Valja mesačno praietian v upravi ali po poiti 10 Din doatavljan na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn.2440 Uprava 2455
Snežni viharji po vsej
Poitnrna plačana v gotovini1
Mormonki
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 57
Maribor, sreda 11. marca 1931
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po larifu
Oglase sprajsma tudi oglasni oddelek „Jutra' v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Slovenci in Nemci
Preko tisoč let je že preteklo od tistih časov, ko so se pričeli prvi boji med Slovani in Nemci za nadoblast v srednji 1» Vzhodni Evropi- Prvi spopadi pa so se dobgjevali prav na bivših slovenskih tleh, kajti nobeno slovansko pleme ni bilo Nemcem tako napoti kakor mi. Zapirali smo jim razvoj proti jugu in jugovzhodu. Potem so prišli na vrsto Cehi in Slovaki, Polabcl, Poljaki in naposled še Rusi, Hrvati in Srbi. Ni ga slovanskega naroda, če izvzamemo Bolgare, s katerim bi se Nemci še ne bili vojskovali. Toda boj se ni bil samo z morilnim orožjem, bil se je tudi politično, narodno, kulturno in gospodarsko. Ta poslednji je bil še mnogo hujši in mnogo več Sasa trajajoč kakor prvi. Bojno ozemlje tfi-«egalo od Baltiškega morja preko vse severne, srednje in južne Evrope doli do Skadarskega jezera, lokalno pa tudi v osrčjih slovanskih pokrajin na Poljskem, v Rusiji ob Volgi, po vsej Češkoslova ški, Sloveniji, Slavoniji in Vojvodini.
Iz prvotne borbe za državno nadoblast, se je razvila borba za posamezna mesta, trge, vasi in naposled že za posamezne duše. Pri tem so Nemci uporabljali vsa ogromna sredstva, ki so jim bila na razpolago: državno oblast in av toriteto. gospodarsko, socijalno, kulturno in politično silo, Slovani pa smo se bra nili razcepljeni, zato je bilo razmerje moči silno neenako. Nič čudnega ni tedaj, če so Polabci tekom stoletij popolnoma izginili, Če so se Lužičani skrčili ha 180.000 duš, če smo Slovenci Izgubili vzhodno Tirolsko, južno-vzhodno Solno-graško, vso severno in srednjo Štajersko In dve tretini Koroške, če so se Ceni morali umakniti iz svojih zahodnih in severnih obmejnih pokrajin, če so Poljaki bili potisnjeni proti vzhodu in če so naposled nastale nemške kolonije v Rusiji, na Slovaškem In Moravskem, v Vojvodini, Slavoniji in Sremu ter na Kočevskem in so se nemško prebarvala nešteta slovanska mesta, naj omenimo samo naša tri: Maribor, Celje bt Ptuj.
Stoletja, da, več kakor 100 let smo se Slovani in Nemci borili za vsako ped zemlje, za vsako človeško dušo, med tem pa so drugi narodi zapadne Evrope osvajali cele kontinente! Angleži so zavojevali Severno Ameriko, Avstralijo, Novo Zelandijo, Južno Afriko, Indijo in nešte-^ velikanskih ozemelj v Afriki, Aziji itd-jDancl in Portugalci so si prilastili vso “ksno Ameriko iti celo mali Holandci in ®e*gijci, da o Francozih in Italijanih ni-ne govorimo, so si ustvarili drugod jmionije, stokrat in bolj in obsežne ka-0r so njihove države doma: Slovani v k°rbi z Nemci izgubljali lastna tla b°d nogami, Nemci pa so prav tako in Pfav zaradi tega morali doživeti straho-. Poraz, zrušitev svojega cesarstva in Položaja velesile, razpad Avstrije, izgu-
Evropi
V JUTRANJIH URAH JE PRIČEL PO VSEJ SREDNJI EVROPI RAZSAJATI SNEŽNI VIHAR. — VELIKE PROMETNE OVIRE.
.	ruzpao	nvl
diinVSj k°k>nij itd. itd. Tako se je zgo-v: /.,“a smo naposled po tisočletni bor-Poraženi oboj; — Nemci in Slo-
DUNAJ, 11. marca. Na Dunaju in v okolici že od ranega jutra neprestano močno sneži. Tekom dopoldneva je sneg zapadel že četrt metra ria debelo, tako da je cestni železniški promet zelo otež-kočen. Ako ne preneha snežiti, bo tramvajski promet sploh popolnoma ustavljen. Neugodno vreme je tembolj neprijetno, ker se mudi na Dunaju radi pomladanskega vzorčnega sejma veliko število tujcev in je nevarnost, da bodo zopet vsi odpotovali.
GRADEC, 11. marca. Približno ob 5. zjutraj je pričel razsajati nad mestom srdit vihar z deževnim nalivom, ki se je kmalu izpremenil v snežni vihar, ki divja še vedno z nezmanjšano srditostjo. Po ulicah leži sneg za četrt metra na debelo, dočim ga je po gorovju zapadlo že nad pol metra. Promet po mestu je zelo otežkočen in po posameznih potih sploh nemogoč.
LJUBLJANA, 11. marca. Po vsej Dravski banovini je pričelo v jutranjih urah po začasnem deževju snežiti in sneži še neprestano. Vsled močnega vetra so ceste ponekod tako zamedene, da je
vsak promet nemogoč. Železniški promet se razvija trenutno še nemoteno, vendar imajo nekateri vlaki že znatne zamude.
PARIZ, 11. ..marca. Po vsej Franciji divjajo že dva dni težki snežni viharji, ki so posamezne pokrajine popolnoma odrezali od zunanjega sveta. Posebno vznemirljiva poročila prihajajo iz severnih krajev Francije in iz alpskih pokrajin. V pristaniškem mestu Cherbourgu leži sneg pol metra na debelo. V Bel-fortu in drugih mestih v goratih delih države je ustavljen tramvajski promet. Promet na podeželskih cestah je zastal in močno oviran je tudi že železniški promet.
MILAN, 11. marca. Pri Formazzi je velika snežna lavina zasula skupino delavcev. Reševalni oddelki so potegnili dosedaj izpod snega 6 trupel. Tudi električno centralo v Senalesu je zasula velika lavina. Ker je ustavljen ves promet, manjkajo podrobnosti o nesreči.
CURIIL 11. marca. Snežni zameti so danes ponehali. Na jugozapadnem delu države Je pričelo deževati.
Noua pogajanja meč Francijo in Italijo
PARIZ, 11. marca. Zunanji minister Briand je sprejel danes francoskega poslanika v Rimu ter dolgo konferiral ž njim predvsem o pripravah za rešitev vseh ostalih spornih vprašanj med Francijo in Italijo, ki jih dosedaj še ni bilo mogoče rešiti.
Uojni proračun pred nemškim parlamentom
BERLIN, 11. marca. Jutri se zopet sestane državni zbor, da razpravlja o proračunu vojnega ministrstva. Kakor znano, je bi! pretekli teden državni zbor odgoden, ker so se morala radi prvega obroka za gradnjo oklopnice »B« vršiti še pogajanja med posameznimi strankami. Ni več nobenega dvoma, da bodo socijalni demokrati glasovali za gradnjo oklopnice, ker sedaj nikakor ni v njihovem Interesu, da bi z eventualnim pro-tiglasovanjem izsilili odstop Brilningove-
ga kabineta. Socijalni demokrati zahtevajo sicer kot kompenzacijo gotove koncesije na socijalno-političnem polju, vendar gotovo tudi v tem pogledu ne bodo delali vladi težkoč, ako vlada ne bi hotela privoliti v njihove zahteve.
Baldujin proti sporazumu v Indiji
LONDON, 11. marca. Predsednik konservativne stranke Baldwin je pripravil britanski javnosti veliko presenečenje. Poslal je namreč ministrskemu predsedniku Macdonaldu pismo, v katerem mu sporoča, da konservativna stranka ne bo poslala svojih delegatov na prihodnjo indsko konferenco. Prava senzacija tega pisma pa obstoji v tem, da je torej Baldwin tako opustil svoje dosedanje stališče za mirno in sporazumno rešitev indskega problema. Ker je Baldwin obenem Macdonaldu sporočil, da bo na seji spodnje zbornice v četrtek utemeljil svoje najnovejše stališče, vlada za to sejo v vsej javnosti največje zanimanje.
»azdj
Po vseh znakih sodeč se pa zdi, daj naši sosedje Nemci tudi po veliki kata-' strofi, s katero se je zanje končala svetovna vojna, ki je mimogrede povedano bila le zaključek te tisočletne borbe med njimi in nami, še vedno niso spoznali vse tragike ter slovansko-nemške razprtije. Zagrizeni v one pedi zemlje, katero so nam z neskončnimi napori tekom tisoč let odvzeli, bi radi še nadalje bili z nami boj na življenje in na smrt. Kakor da bi ta boj kdaj mogel privesti do popolne zmage, kakor da bi se Slovani dali kdaj zares iztrebiti 1 In med tem, ko še vedno sanjajo o nemški posesti v Mariboru Celju, Ptuju. Pragi, Brnu, Bratislavi, Poznanju itd., ki je v resnici nikdar ni bilo, zopet pozabljajo na one ve'ike dobičke, ki si jih dele drugi.
Ali ne bi bilo tedaj edino pametno
in pravilno, da bi to za oboje pogubo-nesno borbo enkrat za vse'ej zaključili in si priznali svojo posest, položaj in vlogo v življenju srednje in vzhodne Evrope? Da bi pa tudi popravili storjene krivice, kakršna je bila zagrešena na Koroškem nad tamkajšnjimi Slovenci, ko so bili kljub vsem obljubam oropani narodnih pravic! Ne nemška, slovenska je bila ta dežela, slovenska od pradavnine, ko Nemci še vedeli niso zanjo. Zakai tedaj kratiti starodavnim domačinom pravdo do posesti svoje vekovne lastnine? Kai bo nemški narod dosegel, če bo potisni! svojo narodnostno mejo na Karavanke? Sejal bo le znova veter, a kdor se.e veter, žanje — vihar. Račun pa bomo zopet plačali oboji: Nemci in Siova-n:. Toda ilied nami in. njimi ni le ena sama Koroška1
Splošno se domneva, da pomeni najnovejši Baldwinov korak koncesijo skupini nezadovoljnih konservativnih zastopnikov, ki se zbirajo okrog lorda Rother-mera in lorda Beawerbrocka.
Kralj Zogu očpotoual u Rlbanijo
DUNAJ, 11. marca. Albanski kralj Ahmed Zogu je po več tedenskem zdravstvenem bivanju na Dunaju danes odpotoval zopet v Albanijo.
Zedinjene čržaue in Rusija
WASHINGTON, 11. marca. V parlamentarnih krogih se zagotavlja, da predsednik Hoover, v nasprotju z raznimi vestmi časopisov, nikakor ne misli v kakršnemkoli sl bodi oziru izpremeniti dosedanje ednošaje Zedinjenih držav na-pram sovjetski Rusiji.
5nou;čenoua zdraustueno stanje
LONDON, 11. marca. Zdravstveno stanje' fina^ttggg, ministra Sno\vdena je slejkoprej še zelo resno, vendar pa zdravniki izjavljajo, da ni življenske nevarnosti. Alko bi bolezen trajala dalj časa, potem bo ministra na proračunsk* razpravi zastopal trgovinski minister Graham.
Uelifco neurje u Neuuyorfcu
NEW-YORK, 11. marca. Včeraj je divjal nad mestom silen orkan. Istočasno se je utrgal oblak in je lilo kakor iz škafa. Sedem oseb se je smrtno ponesrečilo, veliko število ljudi pa je bilo težje ali lažje ranjenih. Silna plima se je dvignila ob vsej obali in so deli mesta ob morju znatno poškodovani. Tudi iz notranjosti države prihajajo poročila o velikih vremenskih neprilikah.
BAZIL ZAHAROV NA SMRTNI POSTELJI.
PARIZ, 11. marca. Sir Bazil Zaharov. nedvomno najbolj skrivnostni človek in največji bogataš Evrope, leži na smrtni postelji. Gre za akutno poslabšanje neke kronične bolezni, ki ga že dolgo muči. Zaharov je ustanovil, kakor znano, svetovno znano igralnico v Monacu in si je zlasti za časa rusko-japonske vojne pridobil bajno premoženje. Na zahtevo francoske vlade pa so ga nedavno izrinili iz kazinske družbe v Monacu.
Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov. zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« grenčice takojšnje poživljanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropič-nih dežel slave »Franz Joseiovo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico.	I
Dobro zdravilo.
—	To je bajno, gospod doktor, kako hitro ste ozdravili mojo ženo oJ nervoznosti.
= Nič posebnega! Rekel <em ji. da je
Drobiž iz Primorja
fc goriške pokrajine:	Naši	ljudje	se
izseljujejo. Zato je po vaseh polno agentov plovnih družb, ki si iščejo mastnega zaslužka pri izseljencih. 34letni R. Appiani se je predstavljal kot zastopnik plovne družbe Cosulich in pri posredovanju med kmeti v Črničah in okolici, ki so se pripravljali na pot v inozemstvo, mu je pomagal takratni občinski nameščenec Fr. Braidotti. Kmetje so jima plačevali vsoto za vsoto in končno sprevideli, da so ogoljufani. Stvar je prišla v preiskavo in te dni se je vršila razprava v Ajdovščini proti Appianiju in Brai-dottiju. Posebno se je zavzemal za nedolžnost obtožencev občinski načelnik v Črničah znani marchese Obizzi iz Gorice, pa tudi drugi kot priče poklicani Italijani in tako sta bila Appiani in Brai-dotti oproščena obtožbe. — Na Kobariškem se je razvijala pred vojno ugodno konjereja in je imel težki kobariški konj na trgu že dobro ime. Te dni se je mudila v Tolminu ministrska komisija, ki hoče ustanoviti konjerejski postaji v Kobaridu in Tolminu. Komisija je zbrala pri konjerejcih 50 kobil z znaki kobariške pasme. Dotičniki dobijo premijo po sto lir. — V Štanjelu na Krasu se je vršil poljedelski tečaj, ki so ga posečali kmetje tudi iz okolice. Pokazalo se je, kako so naši kmečki ljudje ukaželjni in kako hrepene po napredku v kmetijstvu. Ali predavanja v tujem jeziku ostanejo brez uspeha in dokler se ne izpremeni fašistična obmejna politika, sploh ni misliti na povzdigo kmetijstva v slovenskih rokah. — Deželni gospodarski svet je nakazal vsoto 20 tisoč lir centuriji gozdarske milice v Gorici, da plača izvršena pogozdovalna dela in ona, ki se napravijo v tekočem letu. Kje pa je vidno to pogozdovanje? — Na goriškem municipiju je razložen interesentom na vpogled razlastitveni načrt glede razširjenja proge med glavno postajo v Gorici in postajo v Volčjidragi ter glede neodvisne proge med tema razdaljama. Gre v glavnem za zemljišče občine Štan-drež. Že lani se je vršilo v Štandrežu zborovanje, na katerem se je razpravljalo o tej razlastitvi. Odposlanci iz mesta so zagotavljali kmete, da se jim bo odvzelo le malo zemljišča in da bo vsak odvzetek dobro plačan. Načrt pa kaže, da bo odpadlo mnogo baš najrodovitnej-šega polja in kmetje v Štandrežu dobro vedo, da italijanska oblast sicer točno preceni odvzeto zemljišče, plačala pa ni doslej še niti ene lire nobenemu priza-
detemu posestniku. Razlastitev v Štandrežu bo hud udarec za celo vrsto kmetovalcev. Zemlja je tam izredno plodna
in daje dohodek po leti in po zimi.
*
Iz tržaške pokrajine: Poveljniki mili-čarskih oddelkov ob meji se pogostoma menjavajo. 20 mesecev je vzdržal na meji poveljnik conte Gonella pa je seda, že odšel v Palermo v bolj varno služ' bo. Mnogi izrabljajo obgranično službo za lažje napredovanje. Tudi navadni mi čilarji si pomagajo nazaj v svoje kraje ob prvi priliki. Pri slovesni večerji v Postojni so govorili o izrednih težavah in nevarnostih ob graniti. Navzoča sta bila tudi princa Alfred in Amedeo Win dischgraetz. — Za tekoče leto 90 potr jeni na svojih mestih skoro vsi doseda nji politični tajniki v pokrajini. Posebno trdno se drži Božidar Kompare v Dutovljah. V Zgoniku imajo novega tajnika in tudi v Proseku, kjer fašizem ne more prodreti v prebivalstvo, dasi so tržaški hijerarhi napeli v to svrho že vse svoje moči. Sedaj bo poskusil svojo srečo s Prosekom komisar Di Simine.
*
Iz reške pokrajine: škof Šajin, posla, nec Bačič in fašistični tajnik Grbac so se mudili v Rimu in so bili skupno pri načelniku vlade, s katerim so se razgo-varjali o razmerah ob Kvarneru. Go-spodarski položaj reške pokrajine je tako slab, da mu tudi svobodna cona ni mogla prinesti znatne pomoči. Vsi trije navedeni gospodje so po rojstvu Istrani jugoslovenske krvi, danes pa vsi veliki Italijani in zvesti oprode fašizma. — Nemški podanik Maksimilijan Mayer je imel trgovino v Opatiji. Neka milanska tvrdka mu je bila zaupala mobilij za 50 sob. Mayer je nekaj časa trgoval v Opatiji. Ker ni tam baš rožnatih tal za trgovce, je kmalu prišel v finančne težave, potem pa je nekega dne izginil. Na kazenskem tribunalu na Reki je bil obsojen in contumatiam na tri leta zapora radi zakrivljenega propada svoje trgovine. — 431etni Anton Filipčič in 521et ni Anton Medved na Reki sta bila obtožena žaljenja načelnika vlade. V pre iskavi in pri razpravi sta odločno trdi la, da nista storila tega, česar ju dolži obtožnica in da ju je ovadil le kak hu doben človek- Ljudi, ki zasledujejo in flvajajo Slovence, je polno povsodi. Po dolgem posvetovanju ju je sodni dvor vendar oprostil obtožbe vsled pomanjkanja dokazov.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sreda, 11. marca. Zaprto, četrtek, 12. marca ob 20. uri »Čarda-Ška kneginja« ab. A. Kuponi.
Petek, 13. marca. Zaprto.
Sobota, 14. marca ob 20. uri »Veriga«. Premijera. Proslava šestdeset-letnice Fran S. Finžgarja.
Nedelja, 15. marca ob 15. uri »Veriga«.
—	Ob 20. uri »Ciganska ljubezen«. Znižane cene.
Ptujsko gledališče.
Pondeljek, 16. marca ob 20. uri »Čarda-ška kneginja«. Gostovanje mariborskega gledališča.
Iz gledališča. V četrtek, 12. t. m. se bo ponovila Kalrruanova melodijozna opereta »Čardaška kneginja«. Proslava Finž-garjeve 601etnice bo v soboto, 14. t. m. Vprizorila se bo pisateljeva drama iz kmečkega življenja »Veriga« v režiji Jožeta Koviča. K predstavi je povabljen tudi avtor. Slavnostni govor bo imel profesor, pisatelj dr. I. Dornik.
»Čardaška kneginja« na ptujskem odru. Melodijozna in živahna Kalmano-va opereta »Čardaška kneginja«, ki se je morala ta pondeljek odpovedati, ker ni bilo orkestra na razpolago, se bo vpri-zorila v pondeljek, 16. t. m. Opereta je v Mariboru dosegla velik uspeh in bo gotovo tudi ptujsko občinstvo z velikim zanimanjem sprejelo mariborske goste.
Samo par dni
f,Zlatl fudei“
v Vallkl kavarni
Proslava 70letnice dr. Karla Kramara,
ki jo priredi mariborska JČ liga skupno s Sokoli, ne bo 14., temveč 21. t. m. v mali dvorani Narodnega doma. Dne 14. t. m. bo predaval minister v pok. g. dr. Vek. Kukovec o jubilantu v Murski Soboti.
Ljudska univerza v Studencih.
V	četrtek 12. t. m. ob 19. uri bo predaval profesor g. dr. Zgeč o spolni vzgoji. Mladini pod 18. letom vstop ni dovoljen.
Ustanove (zadužbine), Ulanca In letno poročilo.
Vse upravne ustanove (zadužbine) so po § 23- zakona o ustanovah dolžne odpošiljati ustanovni oblasti t. j. kraljevski banski upravi, odnosno, čc se poslovanje ustanove razteza na vse banovine ali na vso kraljevino, ministrstvu za prosveto, skupno z bilanco, letno poročilo o svojem delu in to v izogib kazenskih posledic najkasneje v roku treh mesecev od zaključka poslovnega leta. Ustanove, ki jih opravljajo javne oblasti, pa morajo odpošiljati ustanovni oblasti letno poročilo o svojem delu. Uprave ustanov se pozivajo, da pravočasno predlože bilanca in letno poročilo o svojem delu.
Zdravniško društvo v Mariboru
javlja svojim članom, da bo letni občni zbor dne 15. marca ob 18. uri v hotelu Orel z običajnim dnevnim redom.
Oblastna skupščina Aero-kluba »Naša krila« v Mariboru
se bo vršila dne 22. t. m. ob 11. predpoldne v hotelu Orel v Mariboru z običajnim dnevnim redom. Članstvo je vabljeno, pravico glasovanja pa imajo le delegati.
Mariborskim
Iz sodne službe.
Za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru je imenovan v dosedanji skupini in kategoriji g. dr. Josip Čemer, sodnik okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu, za sodnika okrajnega sodišča v Gornjem gradu sodniški pripravnik Alojzij Rant, na lastno prošnjo pa je premeščen iz Gornjega grada k Sv. Lenartu sodnik dr. Stanko Moškon.
Ledenomrzli snežni veter brije danes že ves dan nad našim mestom in okolico in sneg je zopet na debelo pokril vso prirodo. Vlaki so sicer danes še redno prihajali v mesio, toda če snežni metež ne bo kmalu prenehal, nastopijo gotovo v prometu zopet znatne ovire. »Če sušca dolgo sneg leži, to setev prav močno mori,« pravi naš kmet, ki mu letošnje marčeve vremenske prilike upravičeno vzbujajo strah in skrbi.
Avtobusni promet z deželo ukinjen.
Ker so vse podeželske proge znova močno zamedene, je moralo mariborsko mestno avtobusno podjetje že dopoldne ukiniti avtobusni, promet na vseh podeželskih progah, dočim se v Mariboru samem, čeprav z veliko težavo, še vzdržuje.
Lovski dan pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
Preteklo nedeljo se je vršil pri nas sestanek lovcev iz Sv. Lenarta ter bližnje in daljne okolice. Okoli 80 lovcev se je zbralo v gostilni Fr. Retzerja. Na sestanku je govoril bančni ravnatelj g, Bogdan Pogačnik iz Maribora o organizaciji slovenskih lovcev ter o predlogu glede lovopusta v naši banovini. Prizna' ni naš lovski pisatelj g. VI. Kapus je v lepih besedah popisal lepoto lovskega življenja in očrtal značaj pravega lovca, ki živi in čuti s prirodo. Ostro je ožigosal vsakega lovca nevredno in pogubno zanjkarstvo. G. prof. dr. Fludernik iz Maribora je govoril o škodljivcih lovstva in njih zatiranju. Po predavanjih se je razvil živahen razgovor o perečih vprašanjih, ki se tičejo lovstva v našem okrajiu. Gg. predavatelji so dajali potrebna pojasnila. Zborovalci so se raz hajali z željo, da bi se podobni sestanki vršili še večkrat.
Razvanje pri Mariboru.
Občinski proračun za leto 1931 je kr. banska uprava v celoti odobrila, kakor ga je sklenil občinski odbor. Občinske doklade na državne neposredne davke znašajo 50%, ravnotako tudi na državno trošarino 50%. — Občinski odbor je v svoji zadnji seji sklenil zaprositi šol sko oblast, da dovoli uvedbo nedeljenega pouka na razvanjski šoli, ker je to želja celokupnega prebivalstva. — Sokolskemu društvu v Razvanju, ki šteje že 40 članov in se dobro razvija, je ob čina na predlog gospoda župana in pod-starosta Franca Korošca naklonila Din 300 podpore. — Kmetijska podružnica, ki je bila pred kratkim ustanovljena, dobro napreduje in deluje. Večina kmetovalcev je že včlanjena pri podružnici Kmetijske družbe. • Dobro znamenje, ki priča, da se kmetski stan probuja. — Razširjenje električnega omrežja, to žele občani. O tem bo prej ali slej moral razpravljati občinski odbor. Upamo, da bo stvar zadovoljivo rešil.
Sv. Trojica v Slovenskih goricah.
V	Zgornjem Porčiču je umrl ugledni posestnik in svoječasni župan, Kene Anton, star 84 let. Pokopan je bil pretečeni pondeljek. Bil je vedno narodno zaveden mož, ter je tudi v tem duhu vzgo-il svoje otroke. Edini sin Vincenc je denarni pismonoša v Mariboru, ki je bil za zasluge že odlikovan s srebrno fco-ajno za državljanske zasluge. Bodi po-cojniiku ohranjen blag spomin, žalujočim pa naše sožalje!
»Deseti brat« na Pobrežju.
Naši agilni igralci so nam v okviru Rdečega križa zopet nudili prav prijeten in zabaven večer. Uprizorili so Jurčičevega »Desetega brata«, ki je po zaslugi ge Klemenčičeve skrbno naštudiran prav dobro uspel. Igralci so se popolnoma užlveli v svoje vloge in naim ih podali z vnemo in razumevanjem. Scenerija in razsvetljava je bila zadovoljiva. Dvorano so napolnili do zadnjega kotička naši zavedni občani, kakor tudi zunanji gosti, za kar gre vsem naj-epša hvala. Na svidenje!
El^fO
-■ ■■ ■ Grajski: =b-.:...
Od danes dalje:	Najpopularnejša
opereta:
GOZDARJEVA KRISTA
100% zvočna opereta. Paul Richter, Irene Eisinger. Film, ki osvaja ves svet.
Union:
Samo še v sredo in četrtek: POT K SLAVI
Richard Tauber
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17. 19„ 21. uri: ob nedeljah In praznikih ob 15.. 17.. 19 in 21. uri Predprodaja dnevno: od 10. do 12.
ure na blagajni. XXVI
APOLO KINO:
V	soboto in nedeljo: PAZI HARROLD! Harrold Lloyd
Pregled motornih vozil,
ki bi se moral vršiti danes ob 3. popoldne pri mestni plinarni, je vsled slabega vremena odpovedan in se bo vršil v sredo 18. t. m. istotam ob istem času.
Novi grobovi.
V	splošni bolnici je umrl včeraj čevljarski mojster Friderik Krajnc, star 26 let. Pogreb bo v četrtek ob 5. pop. izpred mestne mrtvašnice. — V Židovski ulici 14 je umrla zasebnica Ana Stam-cer, stara 70 let. Pogreb bo jutri ob 4. pop. izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Blag jima spomin!
Mestno načelstvo je začelo včeraj popisovati stanovanja po mestu v svrho predpriprave za ljudsko štetje. Prebivalstvo se vabi, da gre popisovalcem na roko.
Sokolsko društvo v Studencih priredi v soboto, 14. t. m. v Sokolskem domu igro »Križni pajek« (Skok v zakonski jarem). Je to sijajna moderna komedija, ki jo je doslej igral le Šentjakob-. ski oder v Ljubljani. Dejanje se vrši v velemestu in vsebuje polno komičnih za-pletljajev in zdravega humorja. V tej Igri nastopi prvič župni dramski ansambl in zato priporočamo okoliškim društvom, ki mislijo na morebitno gostovanje, da sl igro ogledajo. Začetek točno ob 20. uri.
Mariborsko slovensko žensko društvo
naznanja: Ker se zadnjo sredo vsled nepričakovanih ovir razdelitev knjig »Be-lo-modre knjižnice« ni mogla izvršiti, se delijo knjige v četrtek, dne 12. t. m. v društveni sobi v poslopju meščanske dekliške šole v Cankarjevi ulici od 9. do 12. in od 15. do 17. ure.
Mariborski šahovski klub.
Drevi ob 8. odborova seja v kavarn! »Central«.
Brezposelnim brivskim pomočnikom.
Pomočniški zbor brivske zadruge poziva vse svoje člane, ki so brez posla, da se prijavijo v petek, dne 13. t- m. ob 8. zvečer v pisarni organizacije, Slomškov trg št. 6/1.
Pri podiranju Tegetthoffove rojstne hiše
v Slovenski ulici se je včeraj popoldne nepričakovano sesula neka stena in je padel pri tem 42Ietni delavec Martin Justin iz Rovt z več metrov visokega oboka tako nesrečno na tla, da ga je za-sulo in je dobil težke poškodbe na glavi, desni roki in obeh nogah. Ponesrečene? so takoj z rešilnim avtom odpeljali v bt novittsko splošno bolnico.
Velika ljubezen.
— In če bi bila zelo daleč od tebe, W me potem tudi ljubil?
= Čim delj bi bila., tem bolj bi te ljubil
Nedolžnost.
— Sem nedolžen.
= To pravijo vsi!
— Zakaj me potem ne izpugftte, te pravijo vsi?!	-v..
Stanje in mol sovjetske .»rdeče armade'
ii
V	sovjetski Rusiji je uvedena splošna vojaška služba. »Rdeča« delavsko-kmet-ska armada ima razen nekaterih izjem aktiven službeni čas dve leti, dočim traja službovanje v rezervi samo 10—11 mesecev. Vse moško prebivalstvo je obvezno služiti v eni izmed teh dveh armij. Vrhovni forum za državno obrambo je delovni in obrambni svet; temu pripadajo vsi ljudski komisarji, katerih resori prihajajo v poštev za obrambo zemlje. Naj višja poveljniška instanca je revolucionarni vojni svet, ki ga upravlja ljudski komisar za vojsko in mornarico in kateremu pripada cela vrsta višjih vojaških in drugih osebnosti. Temu revolucionarnemu vojnemu svetu je podložnih devet upravnih oblasti:	politična,	sanitetna,
veterinarski štab rdeče armade, uprava rdečih pomorskih sil in zračnega brodov ia, oskrbne organizacije in devet vojaških okrožij.
Gelo področje Rusije je razdeljeno na devet vojnih okrožij in ta v divizije. Vojna Okrožja so: Lenjingrad, Moskva, Bela Rusija, Ukrajina, Volga, Severni Kavkaz, Kavkaz, Sibirija in Srednja Azija.
Moč aktivne vojske znaša okrog 560 tisoč mož. Od 1,200 tisoč ljudi, ki pridejo letos v poštev za vojsko, je odpušče-nih okrog 300 tisoč kot nesposobnih, tako da ostane kakih 900 tisoč mož sposob |*ih za vojaško službo. Od teh pride zopet kakih 270 tisoč v aktivno vojsko, dočim s,Uzi ostalih 600 tisoč v milici. O vojaški jnoči se lahko samo domneva na osnovi števila do sedaj izvežbanih vojakov. Poleg aktivne armade s 560 tisoč vojaki
pride vpoštev tudi milica s 700 tisoč možmi. V slučaju mobilizacije je mogoče postaviti sedem milijonov vojakov, če se upošteva vse, ki so od 1. 1922 do sedaj služili bodisi v vojski bodisi v milici. Na^ ravno je število za vojno sposobnih mm* go večje. Ruska vojska iti enotno oprem ljena, vendar pa posikuša vlada moderni zirati njeno oboroževanje in dvigniti last' no vojno industrijo.
Važno vlogo igra tudi vojaška izobrazba mladine. Že v šoli se pričenja s telesno vzgojo in mladina je po petnajstem letu popolnoma podvržena vojaški disciplini. Vojaška izobrazba mladine tvori osnovo za poznejšo izobrazbo v aktivni vojski ali milici. V vojni so tudi žene ob vezane služiti v vojski, v miru pa lab ko služijo prostovoljno. Za ženske so organizirani posebni oddelki. Za izvežbanje vojakov se mnogo stori. Osnovane in ure jene so najraznovrstnejše šole in akade^ mije za častnike. Posebno veliko pažnje se posveča avijaciji in oboroževanju s kemijskimi sredstvi. Vsa industrija je v siužbi oboroževanja in obrambe zemlje.
Poleg vojske se dela mnogo tudi na izgradnjo mornarice, ki pa znatno zaosta ja za armado na kopnem.
Mišljenja o vrednosti in notranji sili ruske vojske so deljena. V vsakem slučaju je odvisna ta moč od političnega stanja v zemlji in zadovoljstvu oz. nezadovoljstvu širokih slojev naroda. Po mnogih vesteh o notranjem nezadovoljstvu v rdeči armadi — je razbrati, 'da ruska vojska še ne pride vpoštev za na padalno vojno.
Izumiranje nemške rase?
Dve znanstveni knjigi ste tekom zadnjega časa vzbudili pozornost v Nemčiji in po celem svetu: Znani znanstvenik Reiner je izdal knjigo, v kateri na podlagi statistike konstatira, da število Nemcev znatno pada. Iščoč vzroke tega pojava, prihaja do zaključka, da je na eni strani iskati vzroke v malem številu ro-rodov pri premožnih slojih, na drugi strani pa v begu podeželskega prebivalstva v mesta, zlasti v velemesta. Zakaj še 1. 1870 ie živelo na deželi 60% vsega prebivalstva, 1. 1925 pa še komaj 35%. iNa deželi je na vsakih 1000 prebivalcev letno 23 porodov, v mestih srednje velikosti le še 16, v velemestih pa komaj 13. Ako bi se v Berlin stalno priseljevali ljudje z dežele, bi Berlin v nekaj generacijah izumrl. Reiner trdi, da je tem manjše število porodov in tembolj pada število prebivalstva, čim bolj se dviga kultura naroda. Značilno je, da odpade na 100 židovskih rodbin 169 otrok, na 100 protestantskih 195 in na 100 katoliških 273 otrok.
Enako zanimiva je druga knjiga pod naslovom »Mednarodna porodna stavka« od Kahna. Kahn vidi glavno nevarnost v rastočem racijonallizmu. Trdi, da bo šte vilo porodov stalno padalo. L. 1940 bo še več porodov kot smrti, od takrat naprej Pa bo padalo število prebivalstva in leta 1975 bo imela Nemčija le še 50 milijonov prebivalcev mesto sedanjih 65. Enako bo padalo število prebivalstva pri ostalih narodih zapadne in srednje Evrope, dočim bo vzhodna slovanska Evropa številčno popolnoma nadvladala umirajoče zapadne narode, ki bodo Izumrli tako, kakor so izumrli veliki in slavni narodi babilonski, perzijski, egiptovski, grški rimsk) itd.
Nauki minule sadne sezone
Ker se je v mnogih srednje-evropskih državah v 1. 1930. zbiranje sadja občutno Zlhanjšalo (v Švici so jabolka sploh odpovedala), je pri nas uspelo doseči prav lepe cene. Zato lahko trdimo, da je bilo sveže sadje edino blago, kateremu so se vzdržale cene na začetku kampanje med 1—1.20 dinarja, proti koncu sezone pa so se podvojile.
Trgovina z jabolkami je doživela ne-Pomljive uspehe, ker so bile dobro prodane vse vrste, od najdrobnejših do nal-debelejših in najlepših in to večjidel izven državnih mej. Na začetku sezone so se Kibale cene od 0.90 do 1 Din, pa so hitro
poskočile do 2.60; izbrane vrste, pretež no iz Slovenije, pa so dosegle tudi po 4 in pol Din za kg.
Izborni rezultati, doseženi v prošli sezoni, bi morali opomniti naše pridelovalce in izvoznike na še bolj vneto delo za izboljšanje blaga in solidno trgovino. Tudi kmetijske organizacije bi morale stalno navajati producente k oplemenjevanju sadja, izvoznike in trgovce pa k solidno sti v prometu tudi v inozemstvu. Ker je prišlo v državo z izvažanjem surovega sadja 300 milijonov Din, je treba paziti, da bodo doseženi rezultati enaki tudi v bodoči sezoni.
Izvoz suhih sliv in marmelade je bil v 1. 1930 manjši nego v prejšnjih letih, kar je popolnoma razumljivo, ker je bil pO' tenciran izvoz surovega blaga, na drugi strani pa zato, ker niso imela okrožja Valjevo, Šabac, Arandjelovac in Čačak za sušenje primernega blaga. Vendar je bilo 900 vagonov suhih sliv in okrog 300 vagonov marmelade, od tega dve tretjini v Srbiji, eno tretjino pa je dala Bosna'. Cena za suhe slive je bila v začetku izvoza okrog 6, pa je hitro padla na 4 in pol dinarja, ker se je medtem pojavilo na kon tinentu kalifornijsko blago. Sedaj je cena suhih sliv okrog 5-30 Din za kg; drži se že kaka dva meseca. Kvaliteta suhih sliv je zelo dobra. Dosedaj je bila večina izvožena v Češkoslovaško, Poljsko in Avstrijo. V Nemčijo in ostale kontinentalne države je bilo tega blaga zelo malo izvoženega in sicer zato, ker konkurirajo manj sočne, pa cenejše kalifornijske slive. Naš pekmez zelo radi kupujeta Avstrija in Nemčija; cena je znašala prej 6, sedaj pa 4.60 Din za kg.
Krompirja je bilo izvoženega v celem letu okrog 400 vagonov in to pretežno iz Vojvodine, fižola pa do konca oktobra 1375 vagonov. Produkcija fižola ni zadovoljila in so zato tuzemske visoke cene zmanjšale izvoz. Cene fižola so se gibale med 3—4 Din, pozneje pa so padle in o-stale na 2.50 Din za kg.
Navihana.
— Prosim Te, Ela, tvoj mož je vendar velik škrtež, Ti pa imaš vedno dovolj denarja?!
= Zelo enostavno! Kadar hočem imeti denar, mu rečem, da hočem nazaj k materi. Vedno mi da za vožnjo.
Dobro priporočilo.
— Natakar, kaj mi lahko priporočite najboljšega za kosilo?
— Vedno je še najboljša riba iz prejšnjega tedna . ..
^Zagonetka puščaue 6obi‘‘
Pod tem naslovom je znameniti raziskovalec Sven Hedin sedaj izdal knjigo, v kateri slika razvoj znanstvene ekspedicije, ki se je pričela v Aziji pred 4 leti in ki je raziskala 5 milijonov četvornih metrov. Dr. Sven Hedin je danes 66 let star in vodi to ekspedicijo, ki je gotovo največja znanstvena ekspedicija v svetovni zgodovini. Tvori jo 25 švedskih in kitajskih strokovnjakov in nebroj asisten tov in pomočnikov. Več kamelskih karavan nosi potrebne znanstvene aparate. Ozemlje, ki ga preiskujejo, je prekrižano s celo mrežo poti, po katerih neprestano hodijo oddelki ekspedicije in preiskujejo to ozemlje, zlasti puščavo Gobi, glede geologije, geografije, meteorologije, a-stronomije, botanike, zoologije, etnografije itd. Najbolj presenetljiv rezultat je vsekakor Hedinovo odkritje, da je Azija v ledeni dobi imela veliko osrednje morje, katerea ostanek je sedaj samo še »potujoče« jezero Lopnor. Našli so okatne-nine okostij predzgodovinskih orjaških kuščaric, ob obrežju reke Ecingol pa celo literaturo iz Han-perijode in 50.000 kulturnih predmetov iz novejše kamenite dobe. Dr. Hedin pripoveduje v svoji knjigi o ostankih prebivalstva, ki je živelo tam pred 5000 leti in je morda bilo potomstvo pekinškega »sinantropusa«. Opis budističnih Lama-svetišč mu odpira tudi nove vidike. Dr. Hedin je bolj ko kedaj poprej prepričan, da je Azija zibelka človeštva. Raziskovanja bo nadaljeval.
Življenje bogatašev
Neki nemški novinar je objavil zanimive podatke o tem, koliko potrošijo dnevno najbogaitejši ljudje na svetu. Stari Pier pont Morgan je živel zelo rad in pogosto v Rimu, kjer je tudi umrl. Na vprašanje, koliko potroši dnevno, je Morgan izjavil: »Rim ni drago mesto. Živim tu s svojo knjižničarko, slugo in šoferjem in potrošim dnevno tisoč lir, torej za največjega bogataša na svetu gotovo ne mnogo.«
Tudi John Rockefeller je za sebe zelo malo potrošil. Nemški novinar pripoveduje o njem:	»Srečal	sem ga nekoč v
ekspresnem vlaku na potu v Florenco. Vprašal me je, kje stanujem, na kar sem mu povedal, da so cene v mojem hotelu zelo solidne. Ko smo prišli na kolodvor, je šel s svojim slugo peš do hotela in najel dve sobi.. Ko je odhajal, so mu hotelski nastavljenci priredili špalir, misleč, da dobe od njega bogate napitnine. Toda Rockefeller je izročil vratarju 10 lir z nalogom, da jih razdeli med ostalo osobje. Pogledal sem kasneje njegov račun in videl, da je v petih dneh zapravil v hote lu komaj 80 dolarjev.
Kadar potuje Henry Ford po Evropi, porabi dnevno za sebe, svojega tajnika in slugo okrog 600 zlatih mark. Iwar Kreu-ger, čegar premoženje znaša nad dve milijardi švedsikih kron, kljub ogromnim dohodkom zelo malo izda zase. Vsak večer gre že ob 10. spat in ne gre na nobene zabave.
Najbolj razsipen od vseh znanih boga^ tašev je bil vsekakor belgijski bogataš Lowenstein, ki je pred 3 leti padel iz letala in utonil. S svojimi borznimi špekulacijami je sicer mnogo zaslužil, a je tudi mnogo potrošil. Sicer pa se more reči, da geniji v pridobivanju nikakor niso obenem tudi geniji v razsipanju.
Šport
Rli ima mož prauico odpirati ženina pisma?
Živahno diskusijo v družbi in v javnosti je nedavno izzvala sodba sodišča v Bordeauxu, ki je možu priznalo pravico, da odpira pisma, naslovljena na njegovo ženo. V razlogih sodbe se pravi, da je miož po zakonu glava družine in čuvar rodbinske časti ter že zato la-lko odpira vse rodbinske dopise, da Ima vedno o vsem točne informacije. S to sodbo ni soglašal del francoskega tiska, zlasti pa ne ženski svet. Ti pravijo, da ima pravico odpirati pisma samo naslov-jenec. Pa tudi oni, ki sicer soglašajo z razlogi sodbe, stoje na stališču, da se smejo pisma na člana rodbine odpirati samo v navzočnosti naslovljenca. Ženske povrh pravijo, da imajo tudi one enako pravico, odpirati moževa pisma, v ostalem pa, da ni zakona, ki bi ženi branil, brskati po moževih žepih.
Pričetek nogometnih prvenstvenih tekem.
V nedeljo 15. t. m. prične pomladanska nogometna sezona s prvenstvenimi tekmami med SK Železničarjem in SI< Svobodo ter ISSK Mariborom in SK Ra-pidom.
Izid prve tekme ni dvomljiv, kajti SK Železničar bo gotovo izvojeval dve točki, čeprav je Svoboda pridobila^ nekaj ncvih moči. Vsekakor bodo v letošnji sezoni srečanja s Svobodo interesantnejša, ker obeta prenovljeno moštvo več odpora in resnejše ofenzivne sposobnosti.
Večjo pozornost posveča športna publika srečanju ISSK Maribora in SK Ra-pida. ISSK Maribor se bori takrat za naslov prvaka mariborskega okrožja. Nedeljski boj za točke bo izredno oster in je težko prerokovati izid. Vsekakor ima več izgledov ISSK Maribor, ki bo v nedeljo nastopil v kompletni postavi, dočim je SK Rapid prisiljen mesto Kellerja, Pišofa in Venka, ki imajo še prepoved igranja v prvenstvenih tekmah, postaviti rezerve.
Občni zbor mariborskega Motokktba
se je vršil dne 8. marca v hotelu Orel1. Vodil ga je predsednik g. Antončič Anton. Tajnik in blagajnik g. Schreiber je poročal o celokupnem denarnem prometu in administraciji. Blagajniku je bil soglasno podan absolutorij s pohvalo. Novi odbor je sestavi jen-sledeče: 1. predsednikom g. Antončič Anton, II. predsednikom g. Pelikan Ivan, tajnik in blagajnik g. Jurjavčič Roderik, odborniki; Dadieu Karol, Čerič Alojz, Brinskole Josip, Rozman Herman, Divjak Bogomir, Ornik Ljudevit. Športna komisija: g. Fasching Ernest, Majcen Franc, Forstnerič Vili, Orehovsky Ivan. Vstopnina se zniža od Din 120 na Din 50. Članarina ostane ne-izpremenjena. Triptike in drage dokumente se odda po lastni ceni. Odbor bo čimpreje poslkrbel za primeren lokal v sredini mesta za pisarniške in klubske svrhe. v uit
Jugoslavfja:Grška.
V nedeljo nastopi prvič na naših tleh grška nogometna reprezentanca in sicer, se bo vršila v Beogradu tekma za balkanski pokal med Jugoslavijo, in Grško. Tekma je za nas velikega pomena. Ako izgubimo, je končna zmaga ,vJ konkurenc! za balkanski pokal skoraj nemogoča.
Seja župne uprave SKJ
bo jutri,, 12. marca ob 19. uri v župni pisarni. Razpravljalo se bo o vlažnih or-ganizatornih zadevah. Zato prosim m polnoštevilno udeležbo. Zdravo I — Starosta.
5rce na Česni strani
Z Dunaja poročajo: Na zadnji sej! zdravniškega društva je profesor dr. VValzel predstavil bolnika, ki ima srce m desni strani in je sicer popolnoma zdrav. Tudi vsi organi prsne votline in trebuha, kakor jetra, vranica itd. so na nasprotni! strani kakor običajno. Ko je pričet dobivati bolnik močne bolečine na levi strani trebuha, je bilo ugotovljeno vnetje slepiča. Dr. Walzel je bolnika več mesecev zdravil in dosegel tudi popoln uspeh. Bolnik je zopet popolnoma zdrav.
Zdrave četvorčke
je povila v občini Lučan de Varameda na Španskem gospa Carmen Alfonseea. Dva sta dečka, dve deklici in se vsi štirje otroci z materjo vred počutijo zelo dobro. Mati je dobila iz vseh pokrajin Španske vse polno darov.
Galanten pa tako!
— Glej, s kakšno staro škatljo se voz! ta Novak!
= Oprosti, to je vendar moj avtomobil .. .
— Tako? No, jaz sem mislil ono žensko, ki je pri njem...
= To je vendar moja žena .. .
M. Zevacconr
V senci jezuita
Zgodovinski roman,
87
Nato sta poklicala krčmanja, sumljivega dedca, ki ju ie pozdravil z ožarjenim obrazom — tako redki so bili gostje v njegovem brlogu.
»Dve libri bo,« je rekel možak.
»Drago je,« de Luben, »a naposled...«
Posegel je v žep. Krčmar je že iztegnil roko.
Brat Luben je iskal dolgo časa po svoji halji, in ko je povedal tovarišu, da ne najde ničesar, se ie začel obirati brat Tibo.
Toda tudi pri njem se ni našel skupni zaklad.
»Oropana!« je zamrmral Luben.
»Ograbljena,« je zaječal Tibo.
»Moj denar,« je zarenčal krčmar.
Meniha sta vstala obadva hkrati in začela p.» svoji navadi v sličnih okoliščinah blagoslavljati na vse roke, umikaje se proti vratom.
Toda krčmar je bil nedvomno pagan najhujše vrste: namesto, da bi sklonil glavo pred blagoslovi, ki sta mu jih delila meniha s toli hvalevredno vnemo, Je planil v kot, pograbil metllšče in je zavihtel v zraku s spretnostjo, ki se je zdela revežema prav slabo znamenje.
»Ali se ne bojite tepsti pobožnih menihov?« je kriknil Luben.
»Svoj denar hočem imeti!« je zarjul krčmar.
»Pomagaj Vam Bog vsegamogočni, midva ga nimava!«
Preden so bile te besede do dobra izgovorjene, je lopnilo metlišče zamolklo po Lubenovem hrbtu. Besni krčmar je udrihal kakor blazen. In udrihal ie tem bolj. čimbolj sta kričala meniha. Udrihal je toliko
časa, da se je metlišče naposled zlomilo; divji krčmar je pograbil služabnika božja in ju poslal s krepko brco v neizrekljivo podhrbtje na sredo ulice, kjer sta obležala vsa zmedena in prestrašena, ne vedoč, kaj se je zgodilo z njima.
XLVI.
Posledice te avanture.
Fanfar in Kokarder sta bila prekoračila mostove in se bila nastanila v neki krčmi, kjer sta bila gotova dobrega sprejema in se jima ni bilo bati nikakega zasledovanja — saj je bila krčma redno shajališče rokovnjačev.
Tam sta si nemudoma razdelila mošnjo, ki jo je bil Lojola podaril menihoma, in vsebino njunih lastnih mošnjičkov.
Plen je bil kraljevski.
»Da bi nam poslal Lucifer vsak dan takega meniha!« je zamrmral Fanfar in vzdihnil z olajšanim srcem. »Zdaj sva bogata... No, kume, kaj ukreneva najpoprej?«
»Najprej bo treba večerjati!« je odgovoril Kokarder, pokazal krčmarju Srebrnjak za šest liver in naročil bogato pojedino-
Tako se je zgodilo spet enkrat, da je bila hudobija poplačana v osebah obeh rokovnjačev, ki sta se naslajala z bogatim plenom svojega ropa, dočim je bila krščanska čednost najpristnejše sorte osmešena in kaznovana v oropanih in tepenih menihih...
Da, da je že bilo tako na svetu!
Po bujnem obedu sta se spogledala kujona s tistim blaženim usmevom, ki bi bil moral biti prihranjen — ako bi bilo na svetu kaj pravice — samo poštenim ljudem, ki jim vest ne očita ničesar posebnega.
»Kdo, hudiča bi bil mislil, da sta fratra tako bogata!« je rekel Fanfar, ki je bil bistrega in opazujočega duha.
»Glavo stavim,« je menil Kokarder, »da ima tisti črni dedec prste vmes, kar se tiče tega bogastva...«
»Črni dedec?«
»Da, tisti, ki je prišel z menihoma iz hiše v za* gati.. ■«
»Aha! To bo potemtakem kak bogat gospod, ki ima brata Lubena in brata Tibota v službi za svoje tajne namene?«
Kokarder je zmajal z glavo;
»Prej utegne biti kak pop...«
»Bodisi. A čemu sta mu dva meniha tepca?«
»Ju že rabi za kaj... morebiti za kaj takšnega, kar bi bilo sram storiti poštenega rokovnjača!.-.«
»Kako misliš?«
»Kaj jaz vem? Ali si slišal dedca?«
»Ne; jaz nisem poslušal; gledal sem.«
»Jaz sem pa gledal in poslušal.«
»Kaj je torej govoril dedec?«
»Zabičal jim je, naj ne pozabita ničesar; eden izmed njiju pa mu je odgovoril, da bo že prisegel, da je res našel knjige pri tiskarju...«
»Pri tiskarju?... Pa ne, da bi bil imel v mislih tiskarja Doleta?«
»Prav mogoče je. Na vsak način je potrebno, ds poročava o tem Lantneju. Saj veš, kako rad ima tiskarja, in kako je obupan, odkar so aretirali mojstra Doleta... In ravno ta je obtožen, ako se ne motim, da je tiskal slabe knjige? ...«
»Kaj so to neki slabe knjige?«
»To naju nič ne briga. Naju briga samo sreča tu nesreča tistih dveh, ki so tvegali za naju svoje življenje... Za Manfreda in za Lantneja bi se dal se-sekati za klobase •..«
»In šele jaz?«
»No, in menih je govoril o nekem tiskarju, čudil bi se, ako ni mislil Doleta.«
»Kar takoj se spraviva k Lantneju in povejva mo to... Glej Trikot prihaja, on nama bo svetoval.«
Res je stopil ta hip kralj argotski v krčmo, prijateljsko namigavaje navzočim.
Dim razril loterija Praktikanta
PoroCilo Iz kolekture ANTON GOLEŽ, MARIBOR, Aleksandrova cesta 42. Žrebanje dne 10. marca 1931. (Za ev. tisk. napake se ne odgovarja).
Din 280.000.—: Nr. 74.851.
Din 80.000.—: Nr. 20.930.
Din 60.000.—: Nr. 77.718.
Din 40.000.—: Nr. 46.882.
Din 30.000.—: Nr. 26.617.
Din 20.000.—: Nr. 30.584.
Din 10.000.—: Nr. 18.795, 58.828.
Din 7.000.—: Nr. 61.155, 73.814, 97.145.
Din	3.000.—: Nr. 2751, 27.338, 44.316, 87.876.
Din	1000.—: Nr. 8861, 12.959, 13.271, 20.686, 21.011,
22.194, 24.388, 27.769, 28.1000. 30.595,	32.467,	34.301,	34.527,
36.706, 42.014, 56.273, 56.758, 57.675,	58.053,	58.776,	65.577,
65.979, 67.568, 73.952, 78.717, 92.916, 95.855, 99.026.
Prihodnje žrebanje dne 4. aprila 1931.	153
sprejmemo za našo barvarno, ki bi pozneje vodil samostojno ta oddelek. Prednost imajo absolventi srednje tehnične šole ali slično. Tekstilne tovarne E. Zelenka & Co., Maribor, Linhartova .utica.	669
in.
rokavice, pletenine ter vse druge modne potrebščine v modni trgovini
Anton Paš,
liailboi, Slovenska ul. 4.
Spalne sobe, politirane, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova c. 48.	3106
Sobo in črkoslikanie, vedno najnovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Popravila klobukov
se izvršijo hitro, lično in ceneno pri Ani Hobacher, Aleksandrova cesta 11.
609
BrzopotplaU,
Aleksandrova cesta 24, Ivan Pirc. — Moški podplati Din 30.—, ženski podplati Din 25   moške pete Din 14.—.,
ženske od Din 6 do 8. Blago prvovrstno. Samo ročno delo.	577
Oddan v najem
v Mariboru dve sobi s kuhinjo, kletjo, podstrešjem, hlevom in velikim vrtom. Vprašati B. Pečar, Kamnica 117. 654
Drva,
borova približno 100 kub. mtr. proda občina Razvanje pri Mariboru. 650
Dvosobno stanovanje, solnčna lega, s kopalnico ali brez nje, iiče boljša, mirna, le tričlanska rodbina za takoj, ali 1. april. Ponudbe na u-oravo lista pod »Čisto In šolnino«.
 662
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in električno lučjo oddam boljši osebi s 15. marcem s hrano ali brez. Koroška cesta 41, prit-HSje levo.	667
Oddani
takoj lokal. Pobreška cesta 13.	665
Iščem stanovanje
s 1. aprilom po možnosti v pritličju, dve sobi, eno opremljeno in eno prazno z električno lučjo in posebnim vhodom. Svoboda, vojaški kapelnik muzike 45. pešad. polka.________________________668
Avtoplašče,
dobro ohranjene za avto Steyer, Tipa XII kupimo. Tekstilne tvornice E. Zelenka & Co., Maribor, Linhartova uli-
ca-____________________________________673
Lepo opremljeno sobo, solnčno in separirano oddam. Kaši, Gosposka ulica 52.	670
Gospoda
sprejmem kot sostanovalca s 15. marcem na hrano in stanovanje. Tatten-bachova ulica 20, pritličje, ievo. 671
Veliko podstrešno sobo
oddam takoj. Stanko Vrazova ulica 23, Pobrežje pri Mariboru.	666
Iščem
opremljeno, solnčno sobo s separira-r.im vhodom. Ponudbe prosim na vo lista ood »Uradnik«.	664
Brzopotplata
je in bo še nadalje v Tattenbachovi ul. 14. Moški podplati 28 Din. Zenski podplati 22 Din.	606
Knjigarna Tiskovne zadruge podrui. Maribor
Aleksandrova cesta 13 priporoča cenej-nemu občinstvu bogato izbiro najnovejših znanstvenih in leposlovnih knjig in revij v slovenskem, nemšken in francoskem jeziku. Poleg tega Izvrluje na> roilla na vsa Inozemska knjigarna, ker je žnjimi v direktni poslovni zvesl.
Inserlraite
-..Veterniku
i*
Žrebanje driavne razredne loterije
Pri včerajšnjem žrebanju Državne razredne loterije so bili izžrebani naslednji večji dobitki:
Premilo Din 250.000.— srečka itev. 74.851.
Din 80.000.—: Nr. 20.980.
Din 60.000.—: Nr. 77.718.
Din 40.000.—: Nr. 46.882.
Din 30.000.—: Nr. 26.617.
Din 20.000.—: Nr. 3584.
Din 10.000.—: Nr. 18.795, 58.828.
Din 7.000.—: Nr. 61.185, 73.814, 97.145
Din 3.000.—: Nr. 2750, 27.338, 42.140, 44-316, 87.87«.
BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK, Maribor, Gosposka 28.
Vabilo na
49. redni občni zbor
Posoiilnice v Mariboru, r. z. z o. p.
ki se bo vršil
v ponedeljek, dne 23. marca 1931 ob 16. ari v mali dvorani „Narodnega doma“, ILnadstr.
Spored:
1. Zapisnik rednega občn. zbora z dne 24. marca 1930
2. Poročilo odbora
3. Poročilo nadzorstva
4. Potrditev računskega zaključka za leto 1930 in razdelitev čistega dobička
5. Volitev treh članov odbora	*
6. Spremembe pravil
7. Slučajnosti.
Računski zaključek Posojilnice za leto 1930 je zadrui-nikom na vpogled v posojilnični pisarni v Narodnem domu ob uradnih uran.
V Mariboru, dne 8. marca 1931.
Dr. Viktor Kac l. r.
predsednik.
Maja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik IzdalateUa Id urednik; FRAN BRO ZOVIC v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. 4, predstavnik STANKO DJ2TEL4
t Maribora«