i! r 'ottmv 1» « (^''nlm t t < ^ * i >-i i 0 Leto .1 III., žt. 1 Upiavrustvt atica a — >l<54. 3125 liist-ratnj jclJ ourgova Oi Pouruzmca NS # u oijana, tCnafljeva fefoD št 3122, 3123, Ljubljana, petek 1. januarja 1937 glk: ujuoijana Selen-- Tel {392, 3492. J* i bor: Gosposka ulica 3t 11 - Ttf fon št 2455. Podružnica Ce.je. Kocenova al. 3t. 2 TelefoD št l90 Računi pn po.'t *ek zavodih: Ljubljana št 11.842. Praga čislo 78.180, VVien št 105.241 Cena 1 Din ly.ha.jd. dan -azeD ponedeljka. Naročnina -.naša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40. — Uredništvo: Ljubljana, tnafijeva ulica 5, Pelefon 3122. 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje. Stropsmayerieva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Kar največ sreče, zdravja in zadovoljstva v 1. 1937 želi vsem svojim čitateljem, naročnikom, inse-rentom in sotrudnikom- JUTRO * Današnja, novoletna številka »Jutra« obsega 32 strani. Prihodnja številka izide v nedeljo zjutraj. V novo leto Kritično eto 1936. je za nami- Ta letnica je fc la ne le po napovedih raznih prerok« v, marveč tudi po izjavah nekaterih vodilnih državnikov zvezana z dogodki. Ti bi morali v temeljih omajati evropsci mir in izpremeniti našo celino v Jrvavo pobojišče vseh proti vsem. Z zaioščenjem lahko zabeležimo, da se ni zgodilo nič takega, pa naj je v prošlem letu se tolikokrat prišlo do napetosti, z katerih bi po dosedanjih žalostnih izkustvih skoro nedvomno moralo prti do odločitve z orožjem. V enem pog edu pa so imeli napovedovalci prav v prošlem letu je bila ladja svetovnega miru cesto tako zelo ogrožena, da bi se narodov polastila panika, ako bi najširši ljudski krogi ob vsaki taki priliki jasno vedeli, na kako tenki nitki visi usodni meč boga vojne, splošnega razsoja in strahotnega uničevanja. Naša Jugoslavija je bila pri vseh teh dogodkih vedno nekako oddaljena od neposredrega vrtinca in za tesnobne občutke, ki so cesto obhajali evropske narode, pn nas ni bilo pravega razloga. Va-nost naših meja je bila zajamčena po naši odlični narodni vojski in poleg1 tega zasidrana v dveh meddržavnih ivezah, katerih članica je naša država po svoji zemljepisni legi: v Mali antanti in v Balkanski zvezi. Preko teh cveh važnih političnih zvez smo zavarov;ni pred vsako nasilno možnostjo ši z drugimi dogovori, tako da naš zuranjepolitični položaj še nikoli ni bil tiko trden kakor prošlo leto, ko je tuji tisk ugotavljal za nas izredno tolažiln dejstvo, da se za naše prijateljstvo in zavezništvo potegujejo sile in veleri«, ki smo jim še do nedavna bili zel; podrejen činitelj v njihovih političnh računih. Tako vidimo, kako bolj in bolj dozoreva iod genialnega političnega koncepta mšega pokojnega kralja Zedini-telja. Dmašnji naš mednarodni položaj, ki nas upravičeno navdaja z zadoščenjem ir samozavestjo, je logična posledica or>ga pravca. ki ga je našim zunanjim odnosom začrtal Veliki kralj Njegovi delo, zapečateno z najdražjo žrtvijo ljegovega življenja, rodi za Jugoslaviji nove dragocene sadove. Po njegovi smrti se šele v polni meri ures-ničujej< cilji, ki jih je bil postavil v svoii b>rbi za uveljavljenje naše države v mednarodnem svetu. Če bomo modro nadaljevali njegovo politiko, lahko remo z mirno zavestjo tudi v bodočn st. Zavet varnosti in moči pa nas ne sme za el jati, da ne bi tudi za naprej napenjci vseh svojih sil, da se okrepimo n zunaj in znotraj. Poleg dela za morlno in tehnično dovršitev naše obramb se moramo zlasti posvetiti pri-zadevanu za dosego notranje konsolidacije. i ko tega ne storimo, se nam je bati, da tudi v zunanjepolitičnem pogledu n bomo mogli trajno stati na sedanji 'išini. Na ždost moramo ob zatonu leta ugotovit da naša notranja konsolidacija ni npredovala tako, kakor so nekateri npovedovali, mnogi pričakovali in še štf.iinejif, želeli. Posebno iskrene in še šf filnejši želeli. Posebno iskrene želje ji »slovenskih nacionalnih ljudi, ki so in in imajo pred očmi edinole kors* 2| :Mbt. se Jugoslavije in njenega pr bival tva. Zato stopajo s temi že-l imi tj3i v novo leto, slej ko prej pvipravTeii, da po svojih najboljših močeh j ipomorejo k dosegi velikega cilja. Trdro so pri tem prepričani, da bo zdrav? narodov instinkt našel pravo, odrešilio pot, ki bo ustvarila trajno in trdo osnovo za moč in srečo našega naoda in njegove države. Nacionalnim ljudem je preteklo leto zlasti v Soveniji prineslo marsikako veliko razc aranje- Ni pa jih strlo, niti ne pahnilo v malodušje. Mnogo dokazov imamc za to, najjasnejši in naj-epši med ijimi pa so občinske volitve, ^svojirri upehi in neuspehi, s svojimi pozitivnimi in negativnimi pojavi pa je preteklo eto dalo ne le nacionalnim ljudem, msveč tudi drugim trezno in stvarno gkajočim krogom dragoceno potrdilo. P«:azalo je, kako popolnoma neupravičei so bili nešteti očitki, ki so padali na rcionalno politiko in jo delali odgovo>o za razne nerazveseljive ali nezadoMjive pojave. Potrdilo je naše ponov? ugotovitve, da vzrokov za nje ni is,ti v jugoslovenski ideji in *iugoslovens'. politiki, najmanj pa pri njunih slo\iskih pristaših in njihovem delu. ' nauk, ki ga je preteklo teto dalo vm morebitnim omahljiv- Pred podpisom prijateljske pogodbe z Ker so češkoslovaška, Rumunija, Grčija In Turčija odobrile pogajanja, bo prijatelj' ska pogodba med Jugoslavijo in Bolgarijo že v kratkem podpisana Beograd, 31- decembra. AA. Vlada kraljevine Bolgarske je nedavno tega predlagala vladi kraljevine Jugoslavije sklenitev prijateljskega pakta med obema sosednjima in bratskima državama. Čeprav so beograjski uradni krogi ta, predlog zelo simpatično sprejeli, vendar jngoslovenska vlada ni mogla dati dokončnega odgovora, preden se ni s svojimi prijatelji in zavezniki posvetovala. Ker so se ta posvetovanja te dni končala in ker »o vlade Grčije, Rumunije, Turčije in Češkoslovaške izjavile za Sprejetje bolgarskega predloga, je jugoslovanska vlada takoj obvestila vlado j kraljevine Bolgarske, da sprejema stavljeni predlog z največjim zadovoljstvom. Ko bodo še nekatere čisto tehniške in formalne priprave končane, bo pakt podpisan. Živahno zanimanje v Bolgariji Sofija, 31. decembra. AA. olamk; tujih listov o pogajam jiilh med Jugoslavijo ja Bolgarsko glede sklenitve nenapadiailnega pakta i»n .izjave turškega zunanjega fmtnistra Ruždj A rasa v Atenah o teh pogajatnjih 90 napraviti; na bolgarske poliiLjčne ki časnikarske kroge najboljši vtis in zbudil: zavalimo zanimanje. Poslanik Jurišič pri Kjuseivanova Sofija. 31. decemhra. AA. Jugoslovenski poslanik Momčtlo Jurišič je snočj obiskal ministrskega predsednika in zunanjega ministra Kjuseivanova in ostal dolgo pri niem v razgovoru. Novi romunski poslanik pri kralju Borisu Sofija. 31. decembra, t. Novi ruraunski poslanik v Sofiji je bil sprejet v avdienoi prj kralju Borisu, kateremu je izročil svoja akreditivm pisma. Avdienci sta prisostvovala tudi romunski vojni ataše in predsednik vlade Kjuseivauov. V odgovor na besede romunskega poslanika je kralj Boris izrazil nado, da bosta obe vladj storili vse za Si in boljši razvoj gospodarskih jn duhovnih od-nošajev med Rumunijo in Bolgarijo ter da se bodo tako ojačile tradicionalne prijateljske zveze med obema narodoma. V Bolgariji vlada s|,ično razpoloženje kakor v Rumuniji. Bolgarskj narod želi. da bi se ustvarila med obema državama atmosfera vzajemnega spoštovanja in zaupanja, ki bi omogočUa traino sodelovanje med njima, kar bi najbolje ustrezalo interesom miru na Balkanu. Francozi o namenu in pomenu pogodbe Pariz, 31. decembra. AA. Pod naslovom »Resnica glede bolgarsko-jugoslovenskega zbližanja« priobčuje list »IvOrdre« izpod peresa Spektatorja naslednji čla-nek: V dobi. ko se nesoglasja med velikimi silami nevarno razširjajo, je agencija Ha-vas presenetila pariške novinarje z vestjo o bližnjem dogovoru med Bolgarsko in Jugoslavijo. Nekateri pravijo, da bi bil ta dogovor za Malo antanto in zlasti za Balkansko zvezo nevaren. Po njihovem mnenju bi se Jugoslavija približala Bolgarski in usmerila njene ekspanzijske želje proti Grčiji, Rumuniji in Turčiji. Pravijo tudi, da bi samo pangermanizem črpal iz tega koristi. Če bi vse to bilo res, potem bi dejansko bolgarsko-jugoslovansko zbližanje ogrožalo blok miroljubnih držav, združenih v antanto srednje in balkanske Evrope. Priznati je treba k sreči, da so take govorice brez vsake podlage. Zakaj gre dejansko? Pač za to, da se z diplomatsko listino ugotovi zboljšanje političnih stikov med Jugoslavijo in Bolgarsko, ki sta po smrti Stambolijskega leta 1923 živeli v stalnem n Iatentnem neprijateljstvu zaradi neprestanih nastopov, ki so jih vprizarjale proti fugoslaviji komitske tolpe na pobudo ne-dh tujih sil. po zgledu Avstro-Ogrske pred efom 1914. misleč, da bodo mogle izkori-titi razdor med obema slovanskima dTŽava-na na Balkanu. Leta 1933 sta se blagopokojni kralj Alek-ander in kralj Boris sestala v Beogradu in ta tedaj ugotovila, da je to razmerje za be državi škodljivo. Odslej se je med obe-a deželama razvijalo ozračje prisrčnosti, "ragične izkušnje iz leta 1913 in 1915 so oučile Bolgarsko, da se vojna ne izplača, asti za koristi nebalkanskih držav. Ko je ipazila. da se na evropskem obzorju po-; vlja vojna nevarnost, pa je smatrala, da j napočil čas. ko naj se s pomiritvijo z ugoslavijo loči od revizionističnega bloka i sporoči svetu svojo željo, da živi s svo-j ni sosedi v miru. Jugoslavija s svoje strani ni imela nobe-r*ga povoda, da bi še dalje sumničila Bolgarsko. ko je videla, da hoče ž njo sodelo-viti pri obnovi miru na Balkanu. Njeno potrjen je je bilo s tem nagrajeno. Balkan blkanskim narodom je bilo vedno osnovno n čelo njene zunanje politike. Po končani vini je postalo Se jasnejše. Zibližanje med Bolgarsko in Jugoslavijo, o katerem sedaj govore, dokazuje tudi to, da ta dva naroda odklanjata odslej vsako podrejeno vlogo in slepo odvisnost od pohlepnih velikih sil, ki so zakleti sovražniki niune nacionalne neodvisnosti. Sporazum med obema slovanskima narodoma, ki vzemata večji del Balkanskega polotoka in ki nimata nobenih teritorialnih teženj do drugih držav, to velja zlasti za Jugoslavijo, mora razveseliti vse miroljubne države, predvsem pa narode Vr!f nntante in Balkanske zveze. Lahko je trditi, kakor delajo to sedaj nekateri, da bo Jugoslavija dala v bodoče Bolgarski proste roke, da sme razvijati svoje teritorialne težnje proti Grčiji, Rumuniji in Turčiji, težko je pa take trditve dokazati. Zakaj naj bi se Jugoslo-veni, ki vendarle ne vodijo politike vihravosti in ki niso izgubili zdrave politične presoje, spuščali v tako igro? Ali morda zato, da razbijejo Malo antanto in Balkansko zvezo. Viharna in slavna zgodovina ju-goslovenskega naroda, njegovi stoletni napori za nacionalno državo ga poučujejo, da zemljepisno in prirodno ustvarjenih zvez ni treba nikoli žrtvovati začasnim kombinacijam. Prav tako uči zgodovina, da svojih zanesljivih prijateljev ne smemo nikoli pustiti. Če pa iščemo novih., naj bodo le morebitna izpopolnitev starih in preizkušenih prijateljev. Ti nasveti so v našem primeril odveč. Jugoslavija je zvesta vsem svojim prijateljstvom. V skladu s svojimi najvišjimi zunanjimi koristmi lahko išče zbližanje r Bolgarsko samo zato. da razširi krog svojih sedanjih prijateljstev v korist svojega stalnega varnostnega sistema, ki je enoten in nedeljiv in ki vodi o!je. da pogodba ne bo naperjena proti nikomur, predvsem pa ne proti Mali antanti ali Balkanski zvezi. 0 pogodbi liodo [Kcsebei razpravljali na konferenci Balkanske zveze- ki bo sredi meseca febroaria ▼ Atenah. Italija za popolno nevtralnost ¥ Španiji Presenetljiv odgovor italijanske vlade na francosko* angleško demaršo London, 31. decembra, br. Popoldne je italijanski poslanik Grandi posetil zunanjega ministra Edena in mu izročil odgovor italijanske vlade na francosko-angleško demaršo glede nevmešavanja v španske zadeve. Uradno poročilo o tem še ni bilo izdano, vendar pa zatrjujejo, da je italijanski odgovor mnogo bolj ugoden, kakor so pričakovali. Italijanska vlada se je popolnoma soglasila s predlogom Francije in Anglije, da se mora preprečiti nadaljnje pošiljanje prostovoljcev v Španijo in sploh vsako vmešavanje v španske zadeve. Italijanska vlada nima ničesar proti uvedbi predlaganega 'kontrolnega sistema na španskih mejah in v španskih lukah, ki pa se ne sme omejiti zgolj na to, da prepreči uvoz orožja, municije in drugih vojnih potrebščin ter dotok prostovoljce\', 'marveč se mora razširiti tudi na finančno polje Španski problem se po mnenju italijanske vlade ne sme reševati samo delno in polovičarsko. marveč se mora 'zajeti v celoti. Poleg uvedbe predlagane kontrole se morajo izvesti tudi drugi ukrepi v vseh državah, ki so se izjavile za nevmešavanje v« španske zadeve. Preprečiti 'se mora vsaka akcija, ki bi mogla kakorkoli podaljšati državljansko vojno v Španiji. Zlasti je treba onemogočiti tudi vsako finančno podporo. Pri tem se ne sme kontrola 'omejiti samo na oficielna posojila posameznih držav, marveč se morajo zabraniti tudi vse privatne zbirke in tudi vsaka podpora s strani posameznih 'podjetij. Prav tako zahteva italijanska vlada, da se zapleni vse zlato španske Narodne banke, ki se nahaja v inozemstvu, da se tako prepreči njegova uporaba za vojne namene. 'Končno zahteva italijanska vlada, naj se ustavi tudi vsaka propaganda v korist te ali one španske stranke in sicer ne samo v tisku, 'marveč zlasti tudi po radiu. V Londonu pričakujejo, da bo sedaj tudi Nemčija pojasnila svoje stališče. Nemški zunanji minister Neurath je popoldne povabil k sebi francoskega m angleškega poslanika v Rimu ter je imel z njima dolg razgovor. O vsebini teh razgovorov čuvajo merodajni krogi najstrožjo tajnost, vendar pa v diplomatskih krogih ne dvomijo, da je bil ta sestanek v naposredni zvezi z odgovorom Nemčije na francosko angleško demaršo. Grof Ciano pogoščen v angleškem poslaništvu Rim, 31. decembra, b. Snoči je tukaišnie arigleSko poslaništvo priredijo slavnostno večerjo na ča-st italijanskemu zunanjemu ministru grolu Oanu. Na večerjo sta bila povabljena tudi avstrijski in francoska ix*=la-nik. V diplomatskih krogih pripisujejo tej diplomatski večerji na angleškem poslaništvu velik političen pomen, ker je bito to prvič po abesinskj aferi, da ie angleško poslaništvo v Rimu spet vzpostavilo običajne družabne od noša je z italijanskim zunanjim ministrstvom. V ])olitičnjh krogih domnevajo, da je ta večer va angleškem poslaništvu predstavljal nekak uvod v objavo i'ta>]ijansko-angle§kega sporazuma, ki «»e pričakuje prve dni prihodnjega leta. Hitler zepet v Berchtesgadnu Berlin, 31. decembra, o. Hitler je znove odpotoval v Berchtosgadem, kar tolmčufifto, tako, da nemška vlada do njegovega pfc-vraitkfl v Berlin ne bo odgovorila na frau-ccsko-a,ngle3ko demaršo glede Španije. Odgoditev odhoda novih nemških prostovoljcev Berlin, 31. decembra, o. Skupine prostovoljcev, ki so bile v raznih nemških mestih že pripravljene na odhod v Španijo, »o dobile snoči ukaz. da morajo do nadaljne-ga še počakati. Hitler je sklenil, da se ne . smejo poslati v Španijo nobeni novi kontingenti nemške vojske, dokler trajajo pogajanja o angleško-francoskih predlogih. V političnih krogih so se razširile govorice-da je Mussolini Hitlerju svetoval, naj umakne svojo vojsko iz Španije, vendar ne kaže, da bi bil Hi.tler pripravljen pristati na to. Po informacijah dobro poučenih krogov se je nemška vlada odločila celo odreči se sporazumu, ki je bil pred meseci sklenjen med Italijo in Nemčijo v Berchtesgadnu, če bi Italija vztrajala na svoji zahtevi. Francova vlada in Vatikan Vatikan nikakor še ne misli priznati španske nacionalistične vlade v Burgosu Rim, 31. decembra. V rimskih cerikve-nih kTogih z vso odločnostjo demantirajo vesti, da namerava Vatikan v kratkem formalno prizna/ti Francovo nacionalistično vlado v Burgosu. Te vesti so se prvič pojavile že tedaj, ko sta Italija in Nemčija priznali špansko nacionalistično vlado. V cerkvenih krogih zatrjujejo, da so te vesti brez podlage, ker ni za tako domnevo v kanonskem pravu predvideva-nih predpogojev, kar narekuje za sedaj Vatikanu rezerviranost in opreznost. Za priznanje kakršnekoli tuje vlade predpi- sujeta kanonsko ki naravno pra/vo predvsem »že uveden red« in »dejansko izvrševanje oblasti«. V Vatikanu so sicer prepričani, da nudn general Franco dovolj garancij za vzpostavitev Španije na k rižanski podlagi, realna police katoliške cerkve pa se mora naslanjati pred-vsem na dejstva in ne samo na zagotovi- jk la. Baje se je na to realno stališče po- *rT stavil fcucfi špamski kardinal primas Go-ma v Tema s, ki je o tem vprašanju ponovno govoril z vatikanskim državnim 555 podtajnikom Pacellijom. S španskih bojišč Francova protiofenziva na aragonski fronti ,z->ili o- Sevtfla. 31. decembra. AA. Radiijska postaja v Sevtildii jte objavila snoči ob 30.30, da so naojomiliisilijane čete prešle na aTa-gonsfci fronti v protinapad. Sovražnik se je na odseku Oorbaran hi Campiiglio začel umikati. V madridskem odseku so vladne čete pni Guiadatrnamii puslMe na bojišču mnogo mrtvih im namjeraih. Republikanske čete so prešle v napad pri Nagadu v pokrajini Basurero. Nacionalistiične čete so j/m pustne, da so sc pr'bližale i« so j:h nato odbile s hudimi izgubami. Po zadnjih vesteh so republikanci ta napad dolgo pripravljali} in ie med njfrmi bilo zelo mnogo ciozemcev Popoldne so vladine čete zopet prešle v napad, pa so bile zopet odb;*e. Oviedo brez vode Salamanca. 31. decembra, br. Glavni stan generala F nun ca poroča, d« so danes vladna letala izvršita napad na Oviedo ter omistjoš la mestni vodovod, nimamo in » i.n : elektrarno. Mesto je ostalo radi tega brez vode, plima in električnega t cika. Poprej* bodo trajala več dni, preden bo mogoče vsaj deloma obnoviti obratovanje teh -važnih podjetifj Francovi diplomatski zastopniki v inozemstvu Burgos, 31. decembra, o. NacčonaMsi.ičm vlada je dmenovala svoje prve redne diplomatske zastopnike v inozemsbvu. Z« poslan ka v Rimu je biil imenovan Men-dez, za odpre vr i,ka poslov v Berlinu De Luca, za generalnega konzula v Ženevi pa Vergas. Razen njega so hiii imenovan« 5e konzuli v Trstu. Frankfurtu jn Hamburgu. Mehiška letala za Španijo Mexjco, 31. decembra. AA. Na osrednjem letališču je sedaj devet letal, ki bodo nadaljevala svouo pot v Španijo. * - tv < i »JUTRO« št. t Petek, t. I. 1937. Finska se približuje 1 Sovjetski uniji Kmalu po novem leto bo finski zunanji minister Holsti uradno posetil Moskvo Helsinki, 31. decembra. b. V diplomatskih krogih finske prestoLnice je zbudila veliko pozornost vest iz povsem zanesljivega yira, da bo finski zunanji minister dr. Hol-Bti v kratkem uradno posetil Moskvo. Datum obiska za sedaj še ni določen, vendar se iz informiranih krogov doznava, da bo dr. Holsti odpotoval v Rusijo kmalu po no-jrera letu. spričo, domneve, ki so jo vzdrževali posebno rajhovski časopisi, da m bo finska priključila protiboljševiškemu bloku, pomeni »eveda ta vest mednarodno senzacijo prvega reda, dasi je zunanji minister dr. Holsti v svojem nedavnem ekspozeju v finski poslanski zbornici sam poudaril, da so ©dnošaji finske republike s Sovjetsko unijo najboljši, kar je zbornica sprejela z velikim aplavzom na znanje. Znano je, da Be je Berlin v finski prestolnici zadnje Čase, posebno po proglasitvi protiboljševiške kampanje, t vso vnemo trudil, da bi pridobil Finsko za svoje sunanjc-politične cilje na Vzhodnem morju. Berlin je hotel s tem že ▼ naprej parirati sleherni ruski poizkus v tem predelu Evrope, ki je teritorialno neposredno navezan na Sovjetsko unijo in zato za nemške stratege ogromne važnosti. Ko je pred kratkim zasedala v Rigi konferenca baltske antante. se je ponovno govorilo, da se morajo te drža/e prav zaradi Finske, ki da kaže getmano- filsko zunanjepolitično orientacijo, odločiti za nevtralnost sredi med Nemčijo in Rusijo, ker bi sicer z lahka postale nemški plen. Finska ne pojde v protiboljševiški blok Te kombinacije in račune bo očividno ovrgel poset dT. Holstija v Moskvi. Njegov pomen ni samo v tem. da je to sploh prvi uradni obisk finskega zunanjega ministra v sovjetski prestolnici, temveč predvsem v tem, da dejansko de-mantira nemške domneve o verjetni vključitvi Finske v protiboljseviški blok. Ker sc je v zadnjem času opazila enaka preorientacija tudi v zunanji politiki Litve, ki se čedalje bolj naslanja na Moskvo, da se s tem zavaruje pred nemško agresivnostjo, je zelo verjetno, da se bosta tudi ostali dve baltski državi, ki sta z Litvo zvezani v baltski antanti. pridružili Litvi in Finski, kar spet ne izključuje možnosti ožjega kontakta vseh navedenih štirih držav pod vodstvom Moskve. Ako se to v resnici zgodi — konkretno bi se ta možnost utegnila pojaviti zlasti po povratku dr. Holstija iz Moskve — potem bo diplomatska bitka tretjega rajha za pridobitev protiruskih zaveznikov v Vzhodnem morju za Nemčijo izgubljena. Vprašanje pa je. ali ni Nemčija na to sovjetsko aktivnost v Vzhodnem morju že pripravila reakcije, ki naj onemogočijo ali vsaj omilijo ruske uspeh«. Vsearabsko gibanje Okrepitev arabskega vpliva v Palestini — Pogoj za ustavitev bojkota: vključitev Palestine v novo federacijo vseh aretokih držav London, 31. decembra, b. Londonsko časopisje objavlja te dni izredno zanimive informacije iz Jeruzalema. Dasi se ar?3ski teror v Palestini še vedno ni polegel- ->e kažejo na drugi strani prav zai.v« tedne značilni znaki, ki opraviču,»~jo domnevo, da bodo palestinski Ara>ci opustili svoj bojkot proti angleški r adni preiskovalni komisiji, ki ima nalogo proučiti palestinske razmere v duhu popolne objektivnosti in o tem informiral angleško vlado. Edini v arabskem jeziku izhajajoči časopis v Jeruzalemu se je pr-d dnevi z vso odločnostjo zavzel za to. Ja bi tudi Arabci komisiji razložili svop želje. Enako željo so sporočili arabskenu komiteju v Jeruzalemu tudi arabski čani vlade v Iraku. Po dosedanjih poročilih sicer ni še povsem iisno. kakšni nagibi naj bi bili pa-Jesiin^e Arabce privedli do opustitve na- daljnega izvajanja protiangleškega bojkota vsekakor pa je gotovo, da se zaradi tega še ne nameravajo odpovedati svojim zahtevam. Zelo verjetno je. da stoji v ozadju veliko gibanje arabskega sveta, ki si je postavilo za cilj ustanovitev velike vse-arabske federacije, ki naj bi tvorila zvezo vseh obstoječih arabskih držav, v katerih glavna mesta naj bi tudi Palestina odposlala svoja stalna diplomatska zastopstva. S tem bi bil storjen prvi korak za vključitev Palestine kot samostojnega državnega telesa v vsearabsko federacijo. Istočasno se v sosednem Iraku pojavlja težnja po ustanovitvi samostojne arabske armade, ki naj ne bi podpirala samo palestinskih Arabcev v njih boju proti Židom, temveč naj bi pomenila začetek prave nacionalne arabske armade, ki naj bi služila za obrambo vsega arabskega ozemlja. Maršal čangsueliang obsojen m Pred korenito izprementbo v kitajski zunanji politiki v v London, 31. decembra, br- Po poročilih iz Kankinga je danes izredno voiaško sodišče sodilo uporniškemu generalu Čangsueliangu, ki je pred dvema tednoma ujel maršala tangkajška in ga internira! v Sianfuju. Čangsueliang je pred sodiščem v celoti priznal svoje dejanje ter izjavil, da ga globoko obžaluje, čeprav s tem ni hotel škoditi Kitajski, marveč ji samo kor;st;ti, da bi izzval Spremembo v kitajski politjiki, ki bi bolj u*trezaja željam in potrebam kitajskega naroda. Sodišče ie Cangsuelianga po kratkem posvetovanju obsodilo na 10 let ječe. Takoj nato se je sestal izvršni odbor Kuo" mintanga kot najvišja državna oblast ter je sklenil, da se Čangsueliang pomiilosti. Pomilostitev bo objavljena jutri, ko bo Čangsue-Uang formalno nastopil kazen. Postopanje kitajskih oblasti je izzvalo v mednarodnih diplomatskih krogih sjfrio pozornost. V zvezi s tem se znova uporno širijo vesti, da obstoja med Cangsueliangom in Cangkajškom tajen sporazum ter da je računati v kratkem s korenito izpremembo v kitajski zunanji politik;. Po nepotrjenih vesteh je v Sianfuju izbruhni«! nov upor. Bilanca poljske zunanje politike ob koncu leta Varšava, 31. decembra, a. Razpravljajoč t> po-Kti&nem položaju ob koocu leta 1936, poudarja. »Poljska politična informacija«, da je Poljska lahko po pravrcj zadovoljna z uspehi svojega dela v mednarodnii poetiki. kakor tud: z rezultati, doseženimi v stikih z drugmi držaivami. Poljaka nj nakolj odklanjala sodelovanja pri ojačenju in organizaciji! državne varnosti. Kot 51an ca Društva narodov je skušala omilrfti vse spore med raznimi državnimi skupim »ni ter pri tem posebno varovati lastne koristi. Poljska je vedno gojila prijateljsko ravnotežje z zapadmimj in vzhodmiim; državami. Zveza Poljske s Francijo "ri predsedniku republike Lebrunu svoj novoletni obisk, ki mu ie prisostvoval tudi srunanj; cn-rraister Delbos. Papežev nuncij je v imenu diiplcraatskega zbora izrazil najboljše želje za napredek im blagostanje francoskega naroda in dejal, da 9e ne smemo odreči upanju da bomo doživeli dan miru. ki ga želijo ljudje dobre volie. Predsednik Lebrun je odgovoril: Čeprav Brno doz veli v zadn jih meseciih usodepol-ne trenutke, kaiterih bremena se še čutijo, se vendar po vsem svetu vidi želia po izhodu iz sedanjih težkoč in kriz. Zdi se. da so bile te motnje potrebne, da si more človeštvo polagati obračun fn da se sooznajo prav- vzrok; zla. zarad; katerega trpi človeštvo, tn da končno spozna sredstva, da napravi konec temu zlu. Dolžnost vseh narodov ie upoštevati t« skunne želje. JKnpuj domače blago? r 7 Nov poveljnik nemške vojne mornarice Berljn, 31. decembra, br Vest o ostavki dosedanjega poveljnika nemške vojne mornarice viceadimirala Forsterja je bila danes uradno potrjena. H.jrtler je podpsal odlok, s katerim se viceadmiral Forster razrešuje aktivne službe in prevede v rezervo. Za novega poveljnika ie imenovan kontrsadmira.l Carls. ki je obenem povišan za viceacVreirala. V nemški i«vnost\ ki o vzrokih odstopa ad»rnira'a Forstferjia ni poučena, so te izpremembe izzvale veliko pozornost in najrazličnejše komentarje. Argentinsko meso za Nemčijo Berlin. 31. decembra, br. Nejnško-argen-tinska trgovinska pogodba, ki ie dames potekla, je bila podaljšana za eno leto. Nemčija sj ie zagotovila uvoz velikih količin argentinskega zmrzilega me6a. kj je mnogo cenejše, kakor pa domača ali is evrooajdh snaŽAUO Jkeso. \ r Beležke ! Govor ministra dr. KoroSca Danes opoldne bo govoril po radiu notranji minister dr. Anton Korošec. Njegov govor bodo oddajale vse tri jugoslovenske radijske postaje. Banovinski proračuni Kakor nam poročajo iz Beograda, je finančno ministrstvo pozvalo banske uprave, naj čim prej sestavijo nove banovjnske proračune ter jih predlože banovijnsklm svetom v razpravo. Ko bodo banovnski proračuni nato dostavljeni finančnemu ministrstvu v odio-britev, se bodo v Reogradu sestala vsi bani, ki bodo skupno s finančnim ministrom razpravljali o načelih, po katerih naj se proračuni potrjujejo. Dva častna občana dolenjske občine »Domoljub« poroča, da je novi občinski odbor v Dolenji vasi pri Ribnici izvolil za, častnega občana predsednika vlada dr. Sto-jadinoviča in bana dr. Marka Natlačena. Dr. Stojadinovič je bil izvoljen za častnega občana z utemeljitvijo, da se je osebno zanimal za preureditev državne ceste Ribnica—Dolenja vas in tudi posredoval, da se je delo res pričelo. Zavrnjena pritožba proti volitvam na Jesenicah »Delavska politika« poroča z Jesenic: »Upravno sodišče v Celju je zavrnilo pritožbo, ki je bila vložena proti zadnjim občinskim volitvam. Sodišče sicer smatra, da je večinska lista dobila 6 glasov preveč, oziroma da jih ni pravilno dobila, tako da znaša po tej ugotovitvi razlika med listo JRZ in ono slovenskega delovnega ljudstva samo 12 glasov. Podrobnosti o tej zavrnitvi bo pa najbrž objavil »Slovenec««. Jesenice so imele volitve dne 25. oktobra. Vložene so bile tri liste, ki so dobile: lista JRZ 636 glasov, lista delovnega ljudstva z nosilcem dr. Stanovnikom 618 in nacionalna lista z nosilcem dr. Rekarjem 479 glasov. Pritožba je bila očividno vložena od kakega predstavnika dr. Stanovnikove liste. Da pa bi odločbo upravnega sodišča podrobneje objavil »Slovenec«, na to bodo pri »Delavski politiki« najbrž zaman čakali. Pritožbe preti volitvam na Hrvatskem Upravno sodišče v Zagrebu ,ie prejelo proti občinskim volitvam v savski banovini okrog 70 pritožb. Kakor poročajo zagrebški listi, je do sedaj reši-io 46 pritožb, devetim pritožbam je v celoti ugodilo ter volitve razveljavilo, tako da se bodo morale ponoviti. Za nekatere občine je popravilo nepravilno razdelitev odborni?;kih mest, ostala pritožbe, o katerih je že razpravljalo. pa je zavrnilo kot neutemeljene. Odločitve čaka še blizu 30 pritožb. Črnogorski list v Zagrebu V Podgonioi izhaja tednik »Z^ta«, ki zastopa nekako posebno črnogorsko politiko v okv 'ni beograjskega krila združene opozicije. V bož.ičn| števl-lki na javlja »Zeta«, dva bo začel z novim letom izhajali nov črnogorski Ust z imenom »Iskra«. Tudi; ta l|i«t bo tednik, izha jal pa bo v Zagrebu »Zeta« ga svojim somišljenikom toplo priporoča in pravi;, da bo Iskra« zagovarjala potrebo preureditve naših notranjih odnošajev. V njo bodo laihiko pisaM vsi ki hočejo dobro črnogorskemu ljudstvu in ki sc čutijo za Črnogorce. List bo posvečal posebno pozornost tudi črnogorskim umet-nikem, kj sc jloslej kot Črnogorci nleo mogli teiko uveljav t|, kokor bi za-služili jn kakor bi bilo potrebno. Zakaj bo novo črnogorsko glasilo izhajalo v Zagrebu in ne kje v Črni gor;, iz proglasa ustanoviteljev rui razvidno Bržčas menijo, da bodo v zagrebškem mibeju lažje pisali o svojih poetičnih ciljih, kakor pa bi jim bilo to mogoče v njihovi ožji domovini. Izobčen zagrebški list Novi vrhovni cenzor hrvatskega tiska. »Hrvatska straža«, nadaljuje s preiskovanjem obisti raznim hrvatskim listom, da sc prepriča, ali niso morda zastrupljeni po masonski ali marksistični kugi. Zabeležili smo že, kako je oštela in obsodila zagrebške dnevnike. V včerajšnji številki je sedaj odkrila, da je tudi zagrebški »Mesarski vestnik«, ki ga izdaja zveza hrvatskih mesarjev,, klobasičarjev in predelovalcev črev, prav opasen list. zastrupljen po marksizmu. V božični številki je namreč ta list pisal nekaj tudi o demokraciji in se pri tem med drugim spotaknil ob kle-rikalizem, ki mu je očital, da toliko govori o demokraciji in svobodo!jublju, pri tem pa na vso moč podpira fašistične režime v Italiji in Nemčiji ter sc z vsem aparatom, ki mu ga daje na razpolago Cerkev, enostransko zavzema za zmago španskih nacionalistov, čeprav sc velik del vernih in pobožnih španskih katoličanov nahaja tudi v taboru republikancev. Roosevelt o ČSR Washington, 31. decembra, br. Novi češkoslovaški poslanik v Washingtonu dr. Vladimir Hrbar je danes v nastopni avdi-enci izročil svoja poverilna pisma predsedniku Zedinjenih držav Rooseveltu. Pri tej priliki je imel govor, v katerem je nagla-šal idejno in gospodarsko povezanost Češkoslovaške in Zedinjenih držav, ki sta obe dokazali, da je demokracija najboljša pot za utrditev domačih in mednarodnih razmer. Čeprav je položaj v srednii Evropi zelo zapleten, bo češkoslovaška demokracija zastavila vse sile, da pride v tem delu Evrope do končne ureditve, ki naj zagotovi mimo sožitje vseh narodov in držav. Predsednik Roosevelt je v svojem odgovoru poudaril, da ni trajnega miru brez urejenih gospodarskih odnošajev Amerika občuduje Češkoslovaško, ki je tako uspešno premostila vse težave gospodarske krize in dala vsej Evropi zgled prave demokracije. Zedinjene države bodo vedno nudde vso svojo podporo, da se odstranijo ovire mednarodnega blagovnega prometa in bo še bolj stremela po čim tesnejšem sodelovanju s Češkoslovaško. Končno je prosil poslanika, naj sporoči njegove pozdrave pre-zidentu dr. Masaryku in dr. Benešu« ki ju i pba osebno dobro pozna* " ' Hrvatski klerikalci in mačk Poročali smo 4e o živahni razpravi, ki se je vnela na ždcupSčini Matice Hrvatske zaradi pisanja njenega srednješolskega lista »Omladine« proti akciji gotovih pristašev b. HSS, da bi likvidirali med Hrvati "kult 2hto3?keg^ jn Frankopana. Kot zagovornik teh krogov je vstal na skupščini Matice Hrvatske znani profesor Kranjčevič, ki se je pri tem skliceval na ideologa hrvatskega kmetsJcega pokreta pokojnega dr. Ante Radiča, če'i da je že ta v svojih spisih svaril hrvatske kmete, naj nikar ne ča»yte spomina Zrinjskega in Franikopana, ker sta bila v bistvu samo fevdalca in kot taka vse prej kakor prijatelja kmetov. Naziranje profesorja Kranjčevima je naknadno odobrilo tudi dr. Mačkovo glasilo iHrvatski dnevnfk« s posebnim uvodnikom, v katerem je pribi-lo, da današnji časi niso ravno primerni za čaščenje spomina Zrinjskega in Fran-kopana. ■ Sedaj se je oglasila tucR neizogibna •»Hrvatska straža« in se razpisala preko cele strani o etičnih in tradicionalnih vzrokih zrimjsko-frankopanskega kulta. Pri tem je zopet pokazala, kako daleč so hrvatski klerikalci od politike dr. Mačka, čeprav nastopajo med ljudstvom kot njeni najbolj pravoverni pristaši in najbo'j goreči borci. Dočim je glasilo dr. Mač*a ugotovilo, da je kult Zrinjskega in Fran-kopana za današnje čase neprimeren, trdi »Hrvatska straža«, da pomenja nastop :e poniževanj« iju »Hrvat-mišljenjent profesorja Kranjčeviča ri^ tioe Hrvatske poniževanj. £ tinje, ki ni nič manjše ka^ hrvatske zastave. Po zatrdi ske straže« se strinja s devet desetin hrvatskega naroda. Logičn« posledica bi seveda bila, da »devet desetin hrvatskega naroda« tudi pisanja in. stališča dr. Mačkovega glasila ne odobra-ja. »Hrvatska straža« pa zavrača tudi mišljenje »Hrvatskega dnevnika«, da j« treba prepustiti sodbo o vrednosti in ^mlslu zrinjsko-framkapaaoskega kulta narodu, ne pa skuipšMnarjem Matice Hrvatske. Zanosno vzklika »Hrvatska straža«: Tradicija Zrinjskega :n Fran kopana je postala že davno aplofeo hrvatska narod-ta tradicija. O slavljenju obeh jiunakov je tarod že davno izrekel svojo poslednjo be^eio«. Po tem pacegiriku »Hrvatske straže« to vsekakor zanimiv odgovor »Hrvatskega dnevnika«. Vsekakor je gotovo, da pisanje glasila hrvatskih klerikalcev ne Ir^pi odnošajev med njimi in b. HSS. Za-jiimivo in značilno pa je tudi, kako se po vzoru sorodnih skupin drugod tudi hrvatski klerikalci bo]j in bolj postavljajo r pozo edinega, poklicanega tolmača narodnih tradicij in narodnih interesov. Lepega dne se bo zgodilo, da bodo dr. Mačka in njegove pristaše proglasili za naro jo brali, ni prišlo niti na misel, da bi bilo v njej kaj. kar ne bi bilo v skladu 7. verskim čustvovanjem slovenskega ljudstva ali z dolžnim spoštovanjem njegovih tradicij. »Slovenec« pa je to našel in napisal bli-njeno ložbo o »grdem pisanju o svetom večeru«. Seveda z vsemi možnimi priimki obklada pesnika in nas, ki smo pesmico priobčili, pa nam 7a nameček vrže na glavo , zopet enkrat očilek narodnega izdajstva. ! Čudno se slišijo taki očitki ravno ob koncu 1. 1936. ko so se tolikim poprej lahkoverno zaupljivim vendarle odprlo oči. Pa to je končno stvar »Slovenca«. On bo že vedel. kaj in koliko smo grešiti na račun še preostale naivnosti in zaslepljenosti svojih čitateljev. Zato o tem ne bomo ž njim polemizirali. V resnici pa j'; stvar ta. da je »Slovenec tudi v potekajočem lotu — in ravno v njom! — no i zmerno grešil proti oenovniat naukom katoliške vere in katoliške akcije. Zlasti po zadnjem občnem zboru Katoliškega tiskovnega društva, ki je laf-inik »Slovenca«, ga jo vendarle začela peči vest, pa -o upravičeno boji. da bi utogril izgubiti agitacijsko zasV.mbo pri oni s!or-enski duhovščini, ki rosno in ifkrono pojmuje svoj vzvišeni poklic. To pa, bi bilo rjvno sedaj za novo loto zelo neprijetno, ko se pričakuje od duhovnikov, da vprežejo v*o svojo avtoriteto v agitacijo za »Slovenca« in drn-gp. njega vrodne liste. Zato so fi pri »Slovencu« izmislili grob v »Jutni<< pa naslikali vraža na steno, da bi s ?onj malo odvrnili pozornost od svojih grehe? pa razpršili morebitno pomisleke in očrke vesti, ki bi se utegnili pojaviti pri i^renih duhovnikih. Drugim pa naj bi njihoU pisanje služilo morda oolo kot. nov agitajrijski material. Trav nič se no motimo, če zaA^mno. d?, izvira »Slovenčevo« neiskreno int nouteme-Ijono zgražanje v prvi vrsti iz razloga. Ž:ito smo pnč. odvodni dolžnostii nanj kaj več odgovarjati. 20 milijard homv v Franciji Pariz. 51. deccmbra. w. Poslanska zbornica je v pretekli nooi v okviru razprav o državnem proračunu, ki ga je sprejela v drugem čtosiju, odobrila dod&tn.; predSc^,. ki pooblašča fnančnega minira, da sme v 1 1937 izdati državne bone v vis.-ni Jft miljard frankov. Finanon-i m»n.i>9ter je poudarki. ck je ta vso*a potrebna, ck se zadovolji potTebcm zakladnega urad*, in da bo morda ce'o pris-ljen še zvišati jo. Podaljšanje starega leta v francoski zbornici Pariz, 31. decembra, br. Francoska po> e!ani?ka zbornica bo nocoj zasedala pozr.o v noč. Računajo. da bo seja trajala d« zgodnjih jutranjih ur. Na dnevnem redu je obsežna davčna reforma, odobritev naknadnih mllijardnih kreditov za narodno obrambo im zakon o obveznem razsodišču, kakor ga je sprejel senat. Ker želi vlada, da bi bili vsi ti zakoni objavljeni v uradnem lr»tu že jutri ter stopili v veljavo s 1. januarjem, bodo opolnoči ure v poslanski zbornici ustavili, tako dt bodo visi ti zakoni formalno sprejeti šc v starem letu z datumom 31. decembre. Na ta način bo francoski parlament podaljšal staro leto za nekaj ur. Konec živilske stavke v Parizu Pariz, 31. decembra w. V prodajalnicah in trgovinah živil^e industrije je bilo danes vzpostavljeno redno poslovanje in ni bilo nobenega incidenta. Pred novim pomorskim f oboroževanjem WaShington, 31. decembra, b. Danes je potekel anani washingtOBiski pomorski dogovor iz 1. 1922., ki je določal razmerje pomortrkih sil Zedinjeoih držav, Velike Britanije, Francije, Italije in Japonske. Ker se prizadete države niso sporazumne o obliki in obsegu novega pomorskega sporazuma , se pojavlja bojazen, da bo prišlo do ponovnega oborožitvenega tekmovanja na morju, kar bi seveda kasneje še bolj onemogočilo vsak nadaljnji sporazum v tem vprašanju. Po eedanjem stanju imajo Anglija 12. Zedinjene države Amerika 1.07 jn Japonca 0.75 miliiona ton vojnih ladij. Anglija ie že začela izvaati velikopotezen oboroževalni program. Jutri, na Novega leta dan. ki v Angliji ni praznik, bodo začeli graditi dve novi križarkg. istočasno pa bodo začeli graditi novo tovarno za izdelavo vojnih letal, v kateri bo zaposlenih 5.000 delavcev. Obdavčenje tujega kapitala v Ameriki Pariz, 31. deccmbra. A A. »Agence eco-nonvque et Finenciere« objavlja poro5 lo svojega newyorškefla dopisnika, da je ame-rško frnančno ministrstvo pr tpT«vianes je Sprejel di5ča, češ da je tožbo vložilo društvo, kateega sedež ie v tuji držav], proti organu države, ker spada Vatikansko m "sto podi tujo suvereno oblast. Rimpko okrožno eopče 5e nI izreklo svoje čodbe. Likvidacija tržsMega Ccsuiicha l Trst. 31. decembra, k. Tržaška per) plovna družba -»Cooulicli« je imela vItalia«. j Razpust komunistične stranke v Argentini Buenos Aires. 31. deccmira. AA. Sen«« je sprejeil zekomki predllcs *> razpustu mun/ksMčne stranlke v Argentini. ProU zakonu so glasovali samo štirje senator jI. Vremenska napoved Zagrebška vremenska n poved: ZmerW> nizke temperature, spočeti , vedro vreme. Pozneje se bo vreme spi menilo najprej v primer ju in nato še v o alih krajiJl.^ Dunajska vremenska na|»ved: Pc vedno bolj oblačno in ve »JUTRO« H. i 3 tet<£ L1937, Z Marleno Dietrlchovo v novo leto. V prekrasnem filmu »Hrepenenje«, ki teče te dni v elitnem kino Matica, jo bomo gledali in spremljali na njenih tajnih potih. V tem filmu, polnem romantike in napete pustolovske vsebine razvija ta ljubljenka vseh kino obiskovalcev sveta do Vrhunca svoje Ijubavne čare. Torej v kino Matica, da nam bo lepo v prvih dneh novega leta! Mečemo novo bolnišnico! Odbor Akcije za razširjenje ljubljanske bolnišnice nam je poslal obsežno vrs>to izjav naših združenj in korporacij ter uglednih posameznikov s prošnjo, da jih objavimo v novoletnem „Jutru". Kolikor le moremo, ustrezamo želji, ko se obenem sami pridružw jemo klicu po novi modernj bolnjšnjci v Ljubljani. Rektor univerze kralja Aleksandra l. v Ljubljani, univ. prof. inž. Samec: | Potreba po razširitvi ljubljanske bolnišnice je tako jasna, da je vsaka utemeljitev odveč, zlasti spričo doslejšnjega dela v tem pravcu. Kot zastopnik naše univerze morem ie ponoviti, da je izgraditev bolnišnice v klinične zavode imperativ popolne univerze in nujna posledica higienske kulture našega naroda, ki je našla priznanje pri odločilnih osebah Društva narodov. Potrebo po popolni medicinski fakulteti ▼ Ljubljani in s tem v zvezi po klinični bolnišnici pa izpričuje najbolje dejstvo, da smo imeli medicinsko šolo kot prvi na teritoriju sedanje države že od leta 1762 naprej, ko je bila osnovana za vlade Napoleona. Oton Župančič, predsednik PEN-kluba, Ljubljana. Čudno, da je treba šc naših besed, ko »tvar sama tako kriči! Dr. Gregorij Rozman, škof: Skrb za bolnike je eminentno delo krščanske ljubezni. Cerkev je iz duha Kristusovega. ki je nežno skrb posvečal vsem trpečim. ustanovila prve bolnišnice na svetu. Vedno in še danes velja v Cerkvi delo pri bol' h za izraz popolne ljubezni za nekaj kar presega povprečno krščanstvo, dasi veže zapoved ljubezni ves ljudi. Ko je državna oblast, preoblikovana in poduhovljena po sto in stoletni vzgoji krščanstva prevzela javno skrb za bolnike v svoje roke je storila samo svojo dolžnost. Namen državne politike mora biti splošna blaginja vseh stanov v državi Ne more se govoriti o splošni blaginji, če ni preskrbljeno za bolnike vseh vrst, za hiralnice in sirote. Predvsem in v prvi vrsti je torej država poklicana, da ustanovi in vzdržuje zadostno velike in zadostno številne bolnice. -Je to samo pravično in nič več. Če državna oblast pobira davke ter jih državljani plačujejo. nastane neka tiha pogodba, ki iz naslova pravičnosti zahteva, da se davčni denar uporablja za vse tiste namene. ki tvorijo splošno ljudsko blaginjo Žalostno znamenje bi bilo. ako bi bilo treba državno oblast z zasebnimi akcijami k temu še le prigovarjati Dasi j skrb za bolnike dolžnost države, izvirajoča iz pravičnosti, ostane vendar za zasebno iniciativo in za udejstvovanje ljubezni še mnogo, mnogo prilike. Vsi vemo, da v sedanjih razmerah tudi urejena država ni temu kos. Vsi moramo, vsak po svojih močeh sodelovati. Na razne načine. N pr. da vzbujamo splošno zanimanje ostrimo 'zaves? dolžnosti ljubezni in pravičnosti, da sredstva zbiramo, ki dopolnjujejo državne dotacije itd Tako je tudi »Akcija za razširitev bolnice« potrebna, prihaja iz duha krščanstva, pa bo prav zaradi tega imela uspeh, če bo iz duha Kristusovega vodena z edinim namenom pomagati našim bolnim bratom in sestram Predsednik zdravniške zbornice, pri-marij dr Valentin Met šol. Vedno povdarjamo važnost higiensko urejenih prostorov stanovanj /a zdravje prebivalstvi. Ako to velja za zdrave ljudi, mora še v toliko večji meri veljati za bolnike. kater m je bolnišnica dolžna nadomestiti vzoren dom in nuditi vse pripomočke za uspešno zdravljenje Drugod tekmujejo v graditvi čim bolje urejenih bolnišnic. V obči državni bolnici v Ljubi jani p;i so razmere zaradi prenapolnje-nosti od leta do leta slabše. Neštetokrat so zdravniki uradno in komisijsko ugotovili nevzdržno stanje, opozarjali na težke posledice in uradno prosili za pomoč žalibog brez uspeha Zdaj je sila prikipela do vrhunca. Zgraditev nove. moderne bolnišnice v Ljubljani je postala nujna in neodložljiva. Težko bolni, ki moraio v bolnišnici ležati na tleh ali deliti posteljo z drugim bolnikom zahtevajo pomoči. Dobili io bodo, če se borno za nje zavzeli vsi brez razlike. Dr. Žirovnik 'Janko, predsednik odvetniške zbornice: Splošna bolnišnica v Ljubljani je v sedanjem stanju popolnoma nezadostna, ker ni več v pravem razmerju s številom prebivalstva na ozemlju njenega okoliša. Razširjenje bolnišnice je zato nujna življenska potreba vsega prebivalstva, posebno revnih slojev. Taka bolnišnica bo vrhu tega služila razvoju naše univerze in s tem dvigu naše narodne kulture. Ideatnemu pokretu želim popoln uspeh. Apotekarska komora kraljevine Jugoslavije sekcija za dravsko banovino v Ljubljani: Z živo vnemo in zaskrbljenostjo zasledujemo tudi lekarnarji dravske banovine obupne razmere, ki vladajo v naših bolnišnicah in ki ne predstavljajo samo nadvse žalostnega socialnega zla, temveč naravnost tudi kulturni madež na slovenskem narodu. Lekarniški stan. kateremu je tudi med drugim odrejena važna vloga v socialno humanitarnem pogledu, zatorej iskreno pozdravlja vsako akcijo za zboljšanje teh desolatnih razmer in želi akciji za razširitev ljubljanske bolnišnice čim prejšnjih in sridnib uspebor., Dekan medicinske fakultete prof. dr. Alfred Šerko: Človek res ne ve, kaj je obupnejše: ali razmere v ljubljanski državni bolnišnici, ali pa dejstvo, da je potrebno toliko javnega hrupa, da se nekaj zgodi, kar se kot nujno mora zgoditi. Zveza industrijcev za dravsko banovino v Ljubljani: Zveza industrijcev za dravsko banovino smatra, da je detinitivna ureditev vprašanja ljubljanske bolnišnice nujna in neodložljiva potreba naroda in države Krize, v katero ja zašla ljubljanska bolnišnica že pred leti, ne bo možno izlečiti s provizornimi ukrepi. Bolnišnica s tako skromno kapaciteto ne more zadovoljivo izpolnjevati svojega namena in tudi nima prilike in možnosti, da bi se znanstveno razvila in opravljala več kakor funkcijo zasilnega iazareta Zato smatra Zveza industrijcev. da je zgraditev moderne centralne klinične bolnišnice v zvezi s popolno medicinsko fakulteto, ki bo omogočila temeljito znanstveno izobrazbo in zanesljivo delo. potreba, ki je nujna za slovenski narod in za ugled države in ki je ne bo več mogoče odlagati. Dr. Alojz Zalokar, predsednik Društva za proučevanje in pobijanje raka, Ljubljana: Ker je umrljivost za rakom ogromna, je eden najaktualnejših medicinskih problemov ta, kako naj bi to bolezen če ne zatrli pa vsaj omejili. Nova bolnišnica naj se gradi tako. da bo tudi za reševanje tega vprašanja v teoretičnem in praktičnem pogledu odgovarjala. Po sedartjem stanju znanosti bo morala imeti predvsem dovoljno količino radija in dovolj popolnih aparatur za obsevanje z Roentgenovimi žarki. Za Jugoslovansko udruženje učiteljev, sekcija za dravsko banovino, predsednik Ivan Dimnik: Slovensko učiteljstvo se dobro zaveda, da je vprašanje nove klinične bolnišnice za Slovenijo zadeva ki je postala zaradi populacijskih. zdravstvenih in socialnih razlogov tako pereča da bi pomenilo vsako odlašanje v tem pogledu težak udarec ob koren slovenskega naroda Razmere v ljubljanski bolnišnici, ki je bila v predvojnem času preračunana na veliko ožje območje, so postale nevzdržne in zato je radikalna pomoč momentano najnujnejša slovenska kulturna zahteva. Profesor hran Jeran, predsednik Zveze kulturnih društev. Zdrav napredek naroda je samo tisti, ki v enaki meri pospešuje njegovo duhovno in gmotno kulturo. Zato morajo biti usmerjena vsa naša prizadevanja v to, da s polno zavestjo odgovornosti smotrno ustvarjamo duhovne in gmotne dobrine v pravilnem sorazmerju. Razširjenje bolnišnice ni samo obče človeška zahteva, temveč je tudi kulturna dolžnost nas vseh, ki pravilno razumejo spoznanje, da sta narodova duhovna in telesna rast nerazdružljivi. Zveza kulturnih društev želi akciji tudi v novem letu najlepše uspehe in ji zagotavlja vso svojo podporo. Ivan Jelačin, predsednik Zbornice za T. O. L: V Parizu je kupila naša država razkošno palačo za našega poslanika. V njej ima naš minister poslanik svoje zasebno stanovanje in svojo reprezentanco. Uradi so drugod. Poslanik Severne Amerike je rekel, da je naša država v tem pogledu dosegla rekord med vsemi poslaništvi v Parizu. — V splošni bolnišnici v Ljubljani pa od časa do časa ležita po dva bolnika ali celo trije bolniki v eni postelji, drugi leže po tleh, zopet drugi čakajo, da jim umirajoči bolnik napravi prostor na postelji. Nekoč sem sam ležal v sanatoriju težko bolan in gledal smrti v obraz. Tedaj sem si mislil: Če bi bil jaz Rockefeller, bi zgradil Slovencem najmodernejšo veliko bolnico za dvesto milijonov dinarjev. Ker nisem Rockefeller, žal ne morem vresničiti te svoje tihe misli. Osemnajst let smo dajali več, mnogo več, kakor smo prejemali. Za vsako drobtinico smo se morali boriti. Ponižujoče je za državljane v državi, ki so jo hoteli imeti in v kateri naj bodo v vsakem pogledu ravno-pravni, da morajo vedno in vedno prosjačiti za miloščino. Pred leti smo imeli gospodarski kongres v Skoplju. Neki bivši načelnik ministrstva trgovine in industrije iz Beograda si je takrat na pozdravnem večeru dovolil predrznost, da je apeliral na tam navzočega finančnega ministra, sedanjega predsednika vlade, naj nas Slovence vsaj za tri leta oprosti vseh davkov. Jaz sem to žaljivo bratsko skrb za nas odločno odklonil z izjavo, da smo Slovenci najtočnejši in sorazmerno največji davkoplačevalci v državi in nc zahtevamo nobenih popustov na davke in nobenih izjem — samo pravično obdač-bo in pravično porabo plačanih davkov. Gospod minister financ jc odobraval mojo izjavo in trčil s svojo čašo ob mojo. Od takrat se za Slovence ni nič ali zelo malo v tej praksi spremenilo. Ostali smo tam, kjer smo stali pred osemnajstimi leti. Pač. dobil' srno obsežen program za javna dela, ki naj bi ublažila brezposelnost in ute-šila nestrpno pričakovanje v nekaterih pokrajinah države. Čul sem — ne vem, koliko je na tem resnice — da nekateri slovenski zdravniki nc želijo nove velike moderne bolnišnice — baje iz poklicnih konkurenčnih nagibov. Resnično: malo nas jc Slovencev, pa šc bolj smo malenkostni, kakor bi to opravičevalo naše število. Jaz pa pravim: Naši slovenski poslanci in senatorji, iz vladne večine m opozicije, pa tudi naši ministri, naj se pred proračunsko debato vsedejo k eni mizi in sklenejo zahtevati v novem državnem proračunu — kredit za zgradbo najmodernejše velike bolnice v Ljubljani. — Pojdite in storite tako! Žrtve naših planin Izredno številne nesreče v preteklem letu Ni moj namen, razpravljati iia tem mestu o vzrokih številnih smrtnih nesreč, ki so jih terjale v preteklem letu planine od nas. temveč bi želel samo. da se spomnimo za nekaj minui onih, ki so darovali svoja mlada življenja ljubezni do planin. Prva žrtev je bila Emil WiJfan, ki so ga 28. februarja našli zmrzlega pod turistov-sko potjo med Veliko in Malo planino. Naj-brže je v hudem snežnem metežu izgubil orientacijo ter omagal. Namenil se je na Veliko planino, kjer je imel s tovariši v najemu pastirsko kočo. Pokojni Emil je bil vnet član Sokola na Taboru v Ljubljani in eden izmed najboljših telovadcev. Pokopali so ga v Stranjah. Na tragičen način je končal svoje življenje v Triglavskem gorovju 13. aprila Stanko Dolhar, pasarski pomočnik iz Ljubljane. S šestčlansko družbo je šel v Krmo, a sredi planine jih je zajel dež. Nato je začelo še snežiti in zapihala je ledeno mrzla burja, da so jim začeli zmrzovati premočeni dresi. Tolažila jih je edino zavest, da bodo kmalu v koč: na Krmi. Laihko si mislimo razočaranje. ko so j..o utrudljivi poti prispeli do koče. ki jo je vihar porušil. Sklenili so nadaljevati pot do Kredarice, a eo izgubili orientacijo in so tako tavali do ene ponoči. Štirje so se spustili niže, da bi dobili zavetje, a tankov brat Štefan je nadaljeval pot do Kredarice Kmalu je šel za bratom tudi Stanko. Štefan je taval vso noč in zjutraj prispel na Kredarico. S Kredarice se je napotila reševalna ekspedicija v Krmo in med potjo naletela na sedečega Stanka, ki je bil ves zmrzel in izčrpan ter je kmalu izdihnil. Pokopali so ga v Ljubljani. Tretja žrtev planin je bil akademik Bojan Lovša, ki se je 31. maja smrtno ponesrečil na Kalški gori v Kamniških planinah. S tovarišem Pleterskim je plezal po severni steni Kalške gore. Na strmem snežišču mu je spodrsnelo. da je padel v prepad. Na Kalški gori se je smrtno ponesrečil tudi abiturient klasične gimnazije Srečko Vavpetič. Takoj drugi dan, ko je dovršil višji tečajni izpit, je šel na planine; ker je ga prav j. onih dneh razsajalo po planinah hudo neurje, se domneva, da mu je zaradi nepregledno goste megle na Kalški gori spodrsnelo. Obležal je desno od tako zvane Kurje doline, kjer sta ga 10. julija slučajno našla dva lovca. Njegov pogreb v Kamniku je dovolj pričal, kako zelo je bil pokojni Srečko priljubljen nn-d svojimi rojaki in sošolci. Skupno sta darovala svoji mladi življenji planinam jurista Vido Janša in Mladen Mikšič, ki sta se smrtno ponesrečila okoli 15. julija, ko sta prečila Pode. V megli pa sta zašla proti Hudemu grabnu in v mokri travi jima je spodrsnelo. pbdgrurt lžvnršzf oš plaotkdr, st lfa rš se btm-^f ufdsšl, ašl oš rtžrtsd zkaadreb, iež jzitšš rzne jč žeč r zkjozč zduev«. » Gornjo šifrirano brzojavko nam je poslal g. Ante, posebni poročevalec našega znanega kluba »Metle«. Šifra je bila zelo težavna in smo že takrat namignili, da ne verjamemo, da ni jo znal kdo rešiti. In res se ni javil nihče izmed tistih, ki so v :vsaki števiUtf iznova zahtevali trde orehe. Ta oreh jim je bil res pretrd. Metlarji so torej odpovedali. Toda nc vsi. Tam gori v Moškanjcih, kjer so menda ustanovili konkurenčni klub »Metlo II t so to zapleteno šifro rešili. Rešitve je poslal k]ub »Metla II«, razen njega pa šo 6va iz Moškanjcev, m sicer Alojz Plescc in Kari šober. HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CELJE LJUBLJANA MARIBOR OBRESTNA MERA ZA VLOGE ZNAŠA do §@jj@ ZA VLOGE IN OBRESTI JAMCT DRAVSKA BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO SVOJO DAVČNO MOČJO. Ker smo prepričani, da sta reševalca g. Plesec in g. šober člana moškamjskega kluba »Metle II« in da gre za ."kupno rešitev težke naloge, smo nagrado namenili kar Klubu »Metla H«, ki bo prejemal »Jutro« skozi vse leto 1937 brezplačno. Zato prosimo odborniki tega kluba, naj nam siporoče, na kateri naslov naj začnemo »Jutro« pošiljati. Edino pravilna rešitev skrivnostne šifre se glasi: Bivši angleški kralj se je na železniški vožnji iz Londona na Dunaj prehiadil in je dobil lahko hripo. Poklicani zdravnik je ugotovil, da gre le za lahek primer, ter je vojvodi svetoval, naj ostane vsaj en dan v svojih sobah. Posebno priznanje gre reševalcem iz Moškanjcev tudi zaradi tega, ker so razrešili težko šifro navzlic temu, da sta bili v šifriranem besedilu dve tiskovni po-greški. Ostale reševalce »Metlinih« problemov pa pozivamo, naj zdaj, ko že imajo rešitev, ugotove, po katerem ključu se šifra rešuje. Odgovore naj pošljejo tako, da jih bomo imeli najpozneje januarja v rokah. Za pravilne odgovore bomo dali reševalcem nekaj lepih knj!žnih daril. »JUTRO« št. 1 ..m. m Petefc t L 1937. GOSPODARSTVO Z boljšim! nadami v gospodarsko leto 1937 č« si pokličemo v spomin razvoj gospodarskih dogodkov v preteklem letu, vidimo, da je moralo svetovno gospodarstvo v tem letu prebroditi nove nepredvidene težave. Svetovna gospodarska kriza je že ob koncu leta 1935. kazala vse znake napredujoče konjunkture in zopetnega gospodarskega vzgona, toda že ob prehodu v letu 1936. *mo spoznali nove težkoče, ki so ovirale uveljavljenje ugodnih tendenc. Tak moment nesigurnosti je predstavljala zlasti vojna v Vzhodni Afriki, ki je izzvala gospodarske sankcije proti Italiji. Ko pa je bil italijanski pohod v Abesinijo več ali manj zaključen, so nastopile nove ovire. Vzpostavitev trgovinskih odnošajev sank-cijskih držav z Italijo se je precej zavlekla, vrhu tega pa smo spoznali, da je polet političnih napetosti, ki so se poostrile z državljansko vojno v Španiji, oviralo napredovanja svetovne gospodarske konjunkture vedno bolj prodirajoče spoznanje, da obnovitev gospodarskega življenja v živahnejšem tempu ni mogoča, preden se v Rvropi ne razčistijo valutna vprašanja. Po dolgih notranjih bojih se je morala ob koncu septembra Francija odločiti k devalvaciji franka, ki so ji takoj sledile devalvacije ostalih držav zlatega bloka. Za svetovno gospodarstvo je to razčišče-nje valutnega vprašanja morda najpomembnejši dogodek preteklega leta, kajti ogromne vsote kapitala so doslej ležale brezplodno v obliki t esavri ranega zlata. Ta kapital bo po splošnem prepričanju postopno iskal plodonosne naložbe. Odstranjena ho^KStn pred devalvacijo omogoča sedaj, da se ta kapital v obliki investicij veže na daljšo dobo, tako da se nam obeta v svetovnem gospodarstvu v novem letu obiiica razpoložljivih sredstev za razne investicije, seveda, če se bodo politične razmere razvijale tako, da ne bodo nastale nove politične napetosti, ki bi ovirale iniciativnost in podjetnost in bi znova izzvale re-zerviranost kapitala. Za novo leto 1937. nam povsod obetajo znatno oživljenje gospodarske konjunkture. Slovenija najbolj zaostaja v konjunkturnem razvoju Splošno zboljšanje gospodarske konjunkture, ki se kaže v večini evropskih držav in tudi že v državah, ki so šele pred meseci izvedle devalvacijo valute, je le v manjši meri zajelo tudi našo državo. V naši državi sami pa najbolj zaostaja Slovenija. To je pripisati v prvi vrsti posledicam, ki so jih izzvale sankcije nasproti Italiji. Znano je, da je bila od vseh sank-cijskih držav naša država zaradi sankcij najhujše prizadeta, saj nikjer v nobeni drugi sankcijski državi izvoz v Italijo in igral tako odločilne vloge, kakor ravno v naši državi, kjer je šla prej ena četrtina vsega izvoza v Italijo. Od vseh pokrajin naše države pa je največ izgubila ravno Slovenija, ki je s svojim izvozom lesa tako huda navezana na italijanski trg in kjer se mala lesna podjetja niso mogla tako hitro preorientirati, da bi pričela izvažati na druga tržišča. Ker pa je ravno lesna stroka najvažnejša panoga slovenskega gospodarstva, je razumljivo, da je zastoj v tej stroki odločilno vplival na ves gospodarski razvoj v naši ožji domovini. Boljši i za les Po težki preizkušnji v letu 1936. mora teti prav za našo lesno stroko v Sloveniji najDoijša tolažba, da ae na evropsKin nla trgih obeta v prihodnjem ietu prav ugodna konjunktura, ze v urugi polovici lanskega leta se je pojavilo na evropskem tržišču znatno povečano povpraševanje po lesu. Izhodišče za boljšo konjunkturo v lesni stroki je bilo v Angliji. Meko-liko nepričakovano se je že v lanskem poletju na severnih evropskih tržiščih pojavil popoln preokret. Cene so se pnčeie dvigati predvsem zaradi velikega uvoza Anglije, kjer gradbena delavnost še nikoli ni zabeležila take živahnosti, kakor v preteklem letu in tudi les predelujoča industrija je kazala vedno večjo zaposlenost. V prvih desetih mesecih letošnjega leta je ;:aradi tega Anglija uvozila za 1.2 milijona kub. metrov več mehkega rezanega iesa nego v istem razdobju prejšnjega leta m prav ta količina, ki predstavlja 10% evropskega prometa v lesu, je izzvala pre-oki et. Kot nadaljnji faktor za okrepitev cen je omeniti novo politiko Rusije, ki je sjiojmala, da nima pomena forsirati izvoz po dumpinških cenah in je bila lani vodilna v .-ogledu dviganja cen, saj je Rusija sama v teku lanskega leta štirikrat povišala cene za svoj les. Večja uvozna potreba Anglije je najprej vplivala na severne produkcijske države. Ker so se tam cene pričele naglo urigati, se je Anglija pričela ozirati po Evropi, kje bi dobila cenejši les. Tako je pričela v večji meri uvažati iz Poljske in Rumunije in nazadnje tudi iz Jugoslavije. Prav zadnje mesece čujemo v naši državi vedno nova poročila o velikem povpraševanju Anglije na našem trgu lesa. Tej okolnosti je pripisati, da se je naš izvoz v Anglijo letos pot rojil. Vpliv angleškega trga pa je postal še večji v zimskih mesecih, ko se je ustavil prevoz iz Skandinavije in Rusije in so se angleški uvozniki pričeli še bolj obračati k novim dobaviteljem. Četudi se je naš izvoz mehkega rezanega lesa v Anglijo lani potrojil in je v desetih mesecih dosegel 33.142 kub. metrov (prejšnje leto v istem razdobju 11.245), vendar igramo na angleškem trgu še vedno prav neznatno vlogo, saj je v istem času Anglija uvozila iz Finske 2,551.000 kub. m. (prejSnje leto v istem razdobju 2.117.000), iz Rusije 2,056.000 ,kub. m. (1,972.000). i* Švedske 1,680.000 kub. m.. (1,241.000), u Poljske 995.000 kub. m (646.0O0) in iz Rumumje 120.400 kub. m (17.700). Kakor vidimo, je Rumumji še v mnogo večji men uspelo izkoristiti možnosti za izvoz v Angiijo, saj se je rumunski izvoz v Angiijo povečal kar za 600%. Cene so se na angleškem tigu v teku lanskega leta za mehki les povečale že za 25%. la dvig angleških cen je bil odločilen za mnoga aruga tržišča. Celo v Franciji, ki je vedno plačevala najslabše cene, se je v zadnjem času pokazal preokret. V Srednji Evropi sami se cene seveda še niso v taki meri zboljšale, ker tu vpliva prav neugodno nadaljnji zastoj izvoza v Italijo. Znano je, da uvaža Italija zadnje mesece le malenkostne količine lesa in je celo italijanski uvoz iz Avstrije, ki je imela za časa sankcij monopol za izvoz v Italijo, padel na minimum. Ta okolnost zlasti neugodno vpliva na Slovenijo, ki je od obnovitve trgovinskih odnošajev z Italijo pričakovala, da bodo posli zopet oživeli. Italija omejuje trenutno uvoz lesa predvsem iz valutno tehničnih razlogov, toda ko bodo zaloge docela izčrpane, bo primorana povečati uvoz in tedaj upamo, da bo pri tem prišla na svoj načun tudi Slovenija. V strokovnih krogih sploh napovedujejo, da bo v novem letu nastopilo pomanjkanje blaga, ker so mnoge produkcijske države hudo omejile sečnjo. Seveda pa moramo tudi v bodoče na italijanskem trgu računati z močno konkurenco Avstrije, ki ima posebne ugodnost!. Poleg Anglije je trenutno na evropskem lesnem trgu najvažnejši faktor Nemčija, ki je prav tako v velikem obsegu povečala uvoz lesa in je v zadnjih mesecih pričela v znatnejši meri uvažati tudi iz Jugoslavije. Medtem ko je Anglija lani v desetih mesecih prevzela 48% evropskega izvoza mehkega lesa (prejšnje leto 32%) je Nemčija pokupila v istem času 42% evropskega izvoza mehkega okroglega lesa. Od ostalih vrst lesa vlada na evropskem trgu prava konjunktura za hrastovino in ore-hovino, le cene za bukovino so še zelo slabe. Ugoden razvoj cen za hrastov les na zunanjih tržiščih je izzval tudi v naši državi veliko zanimanje za licitacije hra-stovine in so bile pri zadnjih licitacijah dosežene cene, ki so bile za 80% nad izklicnimi cenami, medtem ko so ostale prej take licitacije pogosto brez uspeha. Znaten dvig svetovne industrijske produkcije Zboljšanje svetovne gospodarske konjunkture se kaže zlasti v rastoči industrijski produkciji, ki je v mnogih državah že prekoračila rekord iz leta 1929 Tu je seveda upoštevati znaten vpliv, ki ga ima na industrijsko produkcijo naglo oboroževanje, posebno v Evropi Industrijska produkcija. ki se je v Angliji v začetku leta 1933 držala na višini okrog 84*/» rekordne produkcije iz leta 1929. (in je bila v tem letu za 16% manjša, nego v zadnjem konjunkturnem letu) je dosegla že sredi leta 1936, 112*/«, tako da je prekoračila produkcijo iz zadnjega konjunkturnega leta za 12*1«. V Nemčiji je leta 1932. industrijska produkcija padla celo na 54V« rekordne produkcije iz leta 1929, danes pa se je zaradi mrzličnega oboroževanja zopet povzpela na 105"/t. Indeks industrijske produkcije (1929 enako 100) se je v Zedinje-nih državah dvignil od 53% v letu 1932 na 85% sredi lanskega leta. v Češkoslovaški od 60% sredi leta 1933 na 78% sredi lanskega leta, v Franciji pa so najnižjo točko gospodarske depresije dosegli sredi leta 1935., ko je indeks industrijske produkcije padel na 67®/», vendar st je sredi lanskega leta zopet povzpel na preko 70%. Največji razvoj industrijske produkcije pa kažejo nove industrijske države, odnosno agrarne države, ki se naglo industrializirajo. Tako je industrijska produkcija v Madžarski narasla lani sredi leta že oa 128% in v Rumuniji na 125%. dočim je dosegel indeks industrijske produkcije v Avstriji samo 84% v Češkoslovaški pa 77%. Ogrom no povečanje industrijske nrodukcije pa kažejo zlasti izvenevropske države, v prvi vpsti Japonska. Tudi v naši državi, ki je tipično agrarna se kaže napredek industrijske produkcije. Cene surovinam se dvigajo Naraščanje industrijske produkcije ima seveda za posledico rastočo porabo industrijskih surovin. Zato je razumljivo, da so v zadnjem letu pričele znova naraščati cene. Obenem pa je priilo tudi do preokreta na tržišču kmetijskih pridelkov, zlasti žita. Tako je v teku leta narasla na svetovnem trgu cena pšenici za skoro 50% cena koruzi za preko 80% cena kavi 40%, kakao pa se je podražil celo za 120%. Občuten je tudi dvig kovinskih cen. Tako je letos svinec v primeri z lanskim letom dražji za 57%, baker pa za 35%, kavčuk se je podražil za 56%. volna pa je dražja za 20%. Gospodarske vesti - Naše efektno tržišče ob Koncu leta. Na tržišču državnih papirjev smo lani zabeležili ponovno povečanje tečajev državnih papirjev. Ker so tečaji na dan 31. decembra važni za sestavo bilanc, navajamo v naslednjem nekaj primerjevainih številk glede tejajev najvažnejših državnih papirjev ob koncu posameznih let: vojna Šk. 7«'« i.nv. 6% begi. 7'VnBlair 1930 425 86 67.50 79.25 1932 -i 50 52.50 33.50 43.50 1935 356 78 61 71 1936 378 86.50 69.50 77 = Preferenca na vino. Narodna banka kraljevine Jugoslavije razo ">0.000 D ju za izplačilo izvoznih premij za izvoz vina. netočna. Prav tako razglaša Narodna banka, da nima nol>enih fondov, ki bi bili n&sta-Ij iz kakršnihkoli preferenc. = Vse delodajalce, ki plačujejo uslužben-ski davek v davčnih znamkah, vabi davčna uprava, da v smislu določil razpisa ministrstva financ od 10. 9. 1929 št. 83.390 pred-lože v teku januarja pristojni davčni upravi v pregled knjižice uslužbenekega davka za leto 1936. Če ne predlože knjižice, se bo proti njim postopalo po 61. 139. odnosno v primeru davčne utajbe po 61. 142. zakona o neposr. davkih. Vsi delodajalci s« opozarjajo tudi na določila zakona o davku na samce (Služb. list 27/4 iz 1931 od 15. januarja 1931). Podrobnejša določila glede zavezanosti temu davku, iznosa davka in oprostitev so razvidna in razglasa na uradni de-ski davčne uprave in mestnega načel-stva v Ljubljani. = Prijava obratov, ki imajo preko 20 delavcev. Vse delodajalce, ki zaposlujejo mesečno povprečno nad 20 delavcev, opozarja davčna uprava, da morajo po določilih Člena 100. pravilnika k zakonu o neposrednih davkih javiti pristojni davčni upravi do 25. januarja sedež obrata in točni naslov, da jih vpiše v knjigo delodajalcev. Na vsar kega delodajalca, ki se ne prijavi do tega roka, se. mora uporabiti najvišja kazen po členu 138. zak: o nepo<.r. davkih. Poleg te kazni morajo pobirati taki delodajalci do konca prvega četrtletja uslužbenski davek v znamkah in še le od začetka naslednjega četrtletja v gotovini. = Dobave. Artilerijsko - tehnični zavod mornarico v Tivtu sprejema do 12. januarja ponudbe za dobavo raznega železa in železne pločevine in do 14. januarja za doha-vo belila, firneža. cinka ter raznih čopičev, do 16. januarja za dobavo lepila za le«, kavčuka. linoleja in krovne lepenke, stekla za okna., žičnega stekla, gumijastih cevi. azbesta. grafita mavca, raznih ščetk. metel, steklenega papirja, mila. sode. »idola itd. Dne 16. januarja bo pri komandi mornarice v Zemunu ofertna licitacija za dobavo 4.500 ton premoga. Dne 4. januarja proda direkcija šum v Ljubljani na prvi pismeni licitaciji. v slučaju neuspele prve pa na drugi 14. januarja večjo množino mehkega okroglega lesa. izdolnnega v režiji v področju •»umske uprave Bled. Zal o tem nimamo točnejšiih podatkov, kakor druge države. Vendar nam že mnogo povedo številke o razvoju zaposlenosti delavstva. Pri vseh krajevnih organih zagrebškega osrednjega urada za zavarovanje delavcev je bilo letos v oktobru 646.300 zavarovanih delavcev in nameščencev (brez rudarskega delavstva), kar je za 18.4% odnosno za preko 100.000 delavcev več nego v oktobru leta 1932. Skupno število zavarovanih delavcev je v oktobru zaostajalo le še za 1% za rekordnim številom v oktobru 1930. Pri tem pa je treba pripomniti, da Slovenija glede zaposlenosti zaostaja šc za 10% v primeru z letom 1930, medtem ko je število zaposlenih delavcev in nameščencev v ostalih delih države že prekoračilo rekordno višino iz leta 1930. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja že podrobno statistiko za november, ki nam kaže. da je v zadnjih letih najbolj napredovala zaposlenost v tekstilni industriji. Medtem ko smo imeli v novembru 1933. v tekstilni industriji zaposlenih le 11.676 delavcev, jih je bilo lani v novembru že 15.042, to je za 3376 več nego pred tremi leti. Povečala se je tudi gradbena delavnost, katere zastoj je v najhujši krizi povzročil največ brezposelnosti. Tako je bilo pri gradnjah nad zemljo v novembru 1934. zaposlenih komaj 3328 delavcev lani v novembru pa 6308 Tudi kovinska industrija kaže napredek, m sicer v zadnjih dveh letih od 6248 na 7436. Zato pa opažamo nadalje zelo slabo zaposlenost v lesni industriji. Sredi leta 1929 je bilo v tej stroki samo v Sloveniji zaposlenih 16.300 delavcev, lani sredi leta pa le 9.650. Kupujte domaČe blago! Borze 31. decembra Na ljubljanski borzi sose v privatnem kli-rjngu avstrijski šj]mgi nekoliko okrepili in ie bil zabeležen promet po 8.24, medlem ko ie bilo za angleške funte povpraševanje po nespremenjenem tečaju 238.25. V zagrebškem privatnem klirjngu so se avstrijski sjljngi trgovali 8.'20-~0, angleški funti po 238.25 in grški boni po 31.50. medtem ko so se klirinške nakaznice na lire nudile po 2.49. Nemšikj klirinški čeki staneo v Ljubljani 13.05. v Beogradu pa 12.89. odnosno za 15. januar 12-90 Ln za konec januarja 12.96: v Beogradu so se nudili po 12.90 Na zagrebškem efektnem tržišču je bi0.26, Berirm 1744.02 — 1757.03. Bruselj 730 94 do 736. Cuiriih 996.45 _ 1003.52. Lond n 212 66 - 214.72. Newvork 4306 — 4342.32, Pariz 202.49 — 203.92. Pra — 236; 305 — 215; >6« 185 — 196; »7« 145 — 155; »8« 105 — 110. Otrabi: bajka, arcca-sk, bamtafci 90 — 92. Fižol: baflri befc m sremski. brez vroč 225 — 230. t. m.) Tendenca čvrsta. Koruza: 12.44 — 12.46. + Budimpi ilannk« termjmka borza fSl. t. m.) Tendenca pr.Jtan*. Koruza: aa 13.35 — 1336 BOMBAŽ + Liverpool, 31- decemfcira. Teo-deiroa •rtaJna- Zaključni twoa*: za dec. 6.85 (6.83\ za. maj 6.79 «L80), a ofat 6.49 (6.50). + Newyork, 31. decembra. Teffhdenca stalna ZafcljuSnn tečaijč za jM»x»r 12.47 (12.36), za maj 1233 (12JS). Izkušnje Slovenca v francoski in španski tujski legiji Na£ novomeški dopisnik « j« raz- 1 sovarjal z bivšim francoetklm in potem španskim tujskim legiom«rj«m Ivanom Unuči6em in v naslednjem 6]anku opisal Unučičeve ahasver-ščine. Komaj 23 pomladi je Stel naš Ivan Unu-čiC, po poklicu vrtnar, ko je že moral okusiti na svoji življenjski poti hude težave tega sveta. Rodil se je v Nemčiji L 1906, a pristojen je v škocijan na Dolenjskem. Vrtnarske zaposlitve je iskal po vseh ju-goslovensfcih borzah dela- pa nikjer m bilo zanj kruha. Preživljati m je inorai s delom na kmet&L, dodtlor mu nI «nflo v glavo, da se da žtvoti tudi dnigje. Rpeas beliča v žepu in brez listin je Sel leta 1929 v svet. m 5? ,;>1>A j prepotoval je Italijo in Francijo. Na vabo nekih agentov je fant stopal v fran-oosko-tujsko legijo. Poslan >e bil v Maroko, kjer se je pod žgočim afriškim solncem pričeto zanj novo življenje. Kot novinec je bil s svojimi tovariši dnevno na vajah. Hrana je bila precej izdatna in na razpolago je imael dovolj tobaka. Le-gionarji so ga prejemali dnevno v zavitkih, »ličnih bivšemu avstrijskemu tobaku za pipo, ki je stal štiri krajcarje. Poleg ahižbe na straži se je kasneje udeleževal tudi kazenskih ekspedieij. Sicer pa je bilo kakor pravi, življenje še dovolj znosno, le kaaii za malenkostne prestopke so bile v legiji prestroge. Ko se je naš mladi legi on ar v tamošnje razmere nekoliko bolj vživel in se »čaroma malo naučil tudi arabščine, se je seznanil z mnogimi domačini. Ta poznanstva z Arabci pa bi kmalu plačal s svojim življenjem. Od domačinov je Unučič izvedel, da se pri Arabcih dajo zelo dobro vnovčiti francoske puške in potrebna imi-nicija. Arabci so ga nagovorili, naj se po-služi te ugodne prilike in jim prinese nekaj pušk. Zaupali so mu, da tudi nekateri drugi njegovi tovariši prodajajo Arabcem orožje. Dobro plačilo je bilo za mladega fanta, ki je imel na dan komaj 26 santi-mov. zelo mikavno. Nekaj časa je okleval, nazadnje pa se je odločil, da vzame iz legiona rskega skladišča nekaj pušk in municije. Ker pa sta bila za ta rifteamten posel potrebna najmanj še dva moža, je svoj sklep zaupal svojim najboljšim tovarišem, ki so bili za ta podvig takoj pripravljeni. Vse je šlo po sreči, Arabci so orožje drago plačali. Na roko je vsak prejel po 1800 frankov v zlatu Zaradi neopreznosti nekaterih soudeležencev, ka so se preveč javno ponašali s svojim bo-j gastvom, pa so za to kupčijo l^vedeji ' predpo demoraliršrena. maroške čete pa so v mrzlem pasa ftpanJja, zlasti pred Madridom, zarad! mra» čk*» odpovedale, tako da »o jih morali zamenjati t drugim vojaStvom. K. P. Sodišče za dehrofco BeOgracl 31. decembra,, p. N« f«ra(J«"j § 161 zakona o zavarovanju delavcev m »nenovianij za predspdniiika eocfifca za delavsko zavarovanj« v Ljubliftrr rtareSm s,roske0a sodišča Jalkofc Jerman. » trj va name^fviJoa pa sodn«ka okrožnega mdr* šoa Edrv?ind VVr-K&ko in Fran Goreosn v Ljubljani. Iz državne službe Beograd, 31. decembra, p. Za našega stalnega delegata pri Društvu narodov imenovan dr. Ivan Subotjč, ki je že do sedaj izvrševal to funkcijo kert vršilec dolžnosti- Za šefa zakonodajnega odfeeka pri predsedstvu vlade v položajni skupini 4. I ie *ne-novan VojisJa-v Subofcč. Beegrad, 31. decembra, p. Premeščali so: pomožna poštna uradnica Vida Komam i« Ljubljane v SLovenjgradec, prometmtlci Anton Šktubar s Pragersfcega v M*nibor, Gra ZakKkar t Vrhnike y V^d pfi Ljirbfcjfaroi. Janez Sušterešjc iz Pesnice v SI. Ris?'.nioo, Viktor Karitž iz Šoštanja v Rado-hovo vos, Rfhand Blaaič w Slov. Bjmtiifce r Pesnrioo in Anton Lovnfč rt, Ozija v Trebnje. Upokojitve Beograd, 31 .decembra, p. Upokojeni so: učiteljica Olga M rac v Ljubljani, učiteljica Zora SmSh v Mariboru, n&tejj Ulrft PavK-ea v Ljubljani ter davčn; nadzornik PHrp Dvoriek v Lendavi. Za nouo leto darujte SMUČI, DRSALKE, SANKE toda — le dobro blago! POCENI kupite pri tvrdki: GOREČ OGLEJTE SI NEOBVEZNO ZALOGO! d* % O« z« poleg nebotičnika Domače vesti * Podaljšane vozne karte 'n legitimacije. Z odlokom prometnega ministra je do 15. aprila 1937. podaljšana veljava na ime gla* eeeih se letnih brezplačnih voznih kart usluž bencev državnih ustanov j.n ne na posamezne osebe glaeečib se letnih voznih kart,_ izda nih državnim uradom za potovanja državnih uslužbencev. Prav tako je podaljšana do BI januarja 1937. veljavnost legitimacij za vožnjo 6 75% popustom in neomejenim številom potovanj, ki so bile izdane poklicnim novinar-iem, članom JNU. Gospodu primariju dr. Robertu Blumauerju ae najiskreneje zahvaljujemo, da nam je s svojo uspešno operacijo rešil sigurne smrti našo ljubljeno mamico, ki je bolehala 14 let na žolčnih kamenih. Hvaležna rodbina Adamljetova, Trbovlje. * Na svetovno razstavo v Par z se bomo peljailti z odprtim avtobusom v dveh različnih varjanitah. Prva varianta od 6. do 20. jumiija in od 1. do 15 avgusta,: Ljubljana Lienz, Innsbruck, Konstamz, Schaffhausen, SfcrafsbouTg, Nancy, Bara«, Saarbriicken, Sfcuifctgamt, Miinchen, Heiliigenblurt. Ljubljana. Druga varianta: od 4. dio IS. julija in od 5. do 19. septembra: Ljubljana, Benetfke. Gard-sko jezero, Milano, Torino, Mont Centfs. Grenoble, Lyon, Pari«, Ba&eil, Luzesrn, St. Moritz, Bolzano, Ljubljana. Vsako potovanje bo trajalo 15 dni. Poleg tega se bodo vraSti i®letd v Benetke, Morite Oarlo, Nico, Rim. Grcssglocikner, Salzlkammergut, Češko, Dolomnfte, Dubrovnik in Marta Zeli in ^ bo 6e več krajših potovanj po tuzecnstvu. Zahtevajte prospekte. Pniijave im podrobne informacije v Okornovii izleftmi pisarni. Ljubi jatna. hotel Slon. če ugibaš, kaj bi kuhala, spomni se na JAJNINE PEKATETE. To je izvrstna jed. Le pomisli, kako se na-kuhajo, kako duhte, ko si jih prinesla na mizo in kako zadovoljni so obrazi tvoje družine, ko jih s slastjo uživa. * Zaprta cesta št. Jakob—Dol. Sreski cestni odbor v Ljubljani naznanja, da bo zaradi naprave provizorija pri gradnji novega mostu preko Kamniške Bistrice v Beričevem banovinaka cesta št. Jakob— Dol zaprta za ves vozni promet od 4. do 10. t. m. V tem času se bo vršil promet po banov inskih cestah št. Jakob—Domžale i,n Domžale—Dol ter obratno. * Tečaj Učiteljskega pogreta v Mariboru se bo vršil 5. t. m. ob pol 9. uri v Reherjevi sobi Nabavljatne zadruge, Ro-tovžki trg 2. Za prenočišča za časa tečaja Učit. pokreta je preskrbljeno v Učiteljskem domu za ceno 10 Din. — Javite se pravočasno tajniku Učiteljskega pokreta. * Gasilec ni samo mož, ki požar gasi. „ GASILEC" 3e tudi strokovni list slovenskih gasilcev. Ža 20.— dinarjev dobite v 1.1937 vsak mesec okoli 15. »Gasilca« na 24 straneh. Letos bo »Gasilec« prinašal strokovne članke, ki bodo zanimivi za vsakega: stavbarstvo, oskrba vode za požarne nezgode na vasi i. t. d. Js'aročite „GASILCA" pri upravi v Mariboru, Koroška cesta 5. Še danes pišite dopisnico! * V članku »Vtisi z razstave Božidarja Jak ca (Jutro«, 31. decembra) je tiskarski Škrat spremenil »poezijo njegovih barv« v »pozicijo (!) njegovih barv«, kar zaradi Jasnosti popravljamo. * Ustavitev prometa na Dunavu. Zara-idi goste megle so na Dunavu začasno ustavili promet. Na Tisi in v kanalu pri Begeju se dela led in plavajo po reki že precej velike ledene plošče. Tudi to je vzrok ustavitve jprom^a. Razne plovne objekte so že spravili v prezimovališča. Pri težki stolici, napihnjenosti, glavobolu, zaradi zapeke, izčistita ena ali dve čaši naravne »Franz-Josefove« grčnčice prebavila. »Franz-Josefovo« vodo pijejo radi tudi bolniki, ki leže in jo smatrajo Za dobroto. Oel. reg. 8. te. 15485/38 * Modernizacija Zemuna. Pred nekaj let; je takrat še samostojna zemunska o'i>čina najela na švedskem posojilo v znesku 350.000 dolarjev, kar je po tedanjem tečaju znaša]o okrog 19 mlijonov dinarjev. Posojilo je bilo namenjeno za razne komunalne investicije, v prvi vrsti py za urejevanje ulic in cest ter rečnega pristanišča. S pomočjo tega posojila se je ž* izvedel velik del obsežnega načrta javnih del. Zemun je dobil moderno rečno pristanišče letos pa bo dovršena tudi moderna kanalizacija. Za vse to mora plačevali občina na račun švedskega posojila letno blizu poldrugi milijon, blizu pol milijona na leto pa Državni hipotekami banki, pri kateri je dobila posojilo leta 1928. Ko bo letos dovršena kanalizacija, pride na vrsto ureditev vodovoda. * »Življenje in svet« pninese v pnihod-mjii števidiki, ki takle kot priloga ponedelj-skegia »Jutra«, pmirodoznanstvena članek »Svetlikajoče se rastlineJutra« za pogorelo družino nesrečnega junaSka Ljubija Bartola iz Drage. Blagajna našega lista je tedai izplačala Bartolovim okrog 14.000 Din gotovine, razen tega pa se je nabralo tudi precej daril v blagu. Medtem so še zmerom prihajali posamezni darovi, in ko je član našega uredništva L. Mrzel pred Miklavžem predaval o Ljubijevi tragediji v šolskem radiu, se je dotok do neke mere iznova poživili. Do danes se je v blagajni nabralo še 1916.50 Din, ki jih prejme Bartolova družina kot novoletno darilo. Ga. Boža Isajevič-Hilbertova iz Ljubljane je obenem darovala za Ljubije-ve bratce zavoj obleke in peciva. * Nagrade za higienična stanovanja je-tičnih bolnikov. Protituberkulozna zveza v Ljubljani je razpisala za območje vsakega dispanzerja v dravski banovini po tri nagrade po 250. 200 in 100 Din, ki so se o božiču razdelile onim bolnikom z odprto ali zaprto jetiko, ki imajo najbolj snažna in higienična stanovanja. S tem je nameravala zbuditi zanimanje za posebno snažnost pri onih jetičnih bolnikih, ki živijo v skromnih razmerah.. Kolikor bodo denarna sredstva dopuščala, se bodo nagrade v prihodnjih letih spet razdeljevale. * Avtomobilska nesreča na cesti Ceti-nje—Podgorica. Ta cesta vodi nad strmimi pobočji in gžobokimi prepadi po ozkih serpentknah to zahteva od šoferja največjo spretnost in previdnost. V torek zvečer, ko je bilo že temno, je na nekem ostrem ovinku avtomobil avtotaiksija Jov-čeviča zdirčal v globino kakih 25 m, se popolnoma razbil, a šoferju in štirim potnikom se ni nič hudega zgodilo. V največji nevarnosti je bil šofer, a po srečmem naključju je on še najboj srečno prestal nesrečo. On to njegovi potniki bodo že lahko v nekaj dneh zapustili podgoriško bolnišnico, kamor so jih takoj prepeljali z nekim drugim avtomobilom. * Originalna In koristna Ideja najstarejšega gasilca v državi. Upokojeni uradnik občine v Sremski Mitrovici Gjoika ži-vanovič, ki je najstarejši gasilec v vsej državi, je te dni ustanovil sklad, ki je imenovan »fond Gjoke živanoviča« in namenjen za nagrade zaslužnih gasilcev. Ustanovitelj je vložil v svoj sklad 12.000 Din ter tudi sam sestavil pravilnik. V pravilniku je določeno, da bodo iz tega fonda vsako leto za božič dobivali denarne nagrade najzaslužnejši gasilci v Mitrovici Ustanovitelj upa, da se fond lepo razvijal in da bodo njegov zgled posnemali tudi drugi podporniki gasilstva. * Dazširjenost trahoma v Sremu. Po podatkih, ki so jih zbrale zdravstvene ustanove, se računa, da ima v Sremu trahom okrog 10.000 oseb. če dodamo še primere lahkega latentnega trahoma, ki ni nalezljiv, potem lahko rečemo, da je v Sremu do 20.000 žrtev trahoma. V raznih krajih Srema je tudi mnogo slepih ljudi in zdravniki so ugotovili, da je 70 odstotkov primerov slepote posledica trahoma. V zadnjem času posvečajo posebno pozornost lečenju trahoma pri šolski mladini. * Novoletna številka ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče in film »NAŠ VAL« je izšla na 40 straneh in prinaša natančne sporede vseh radijskih oddajnih postaj za čas od 3. do 9. januarja. Iz obilne vsebine navajamo le najvažnejše prispevke: Naša revija, Operni kaleidoskop, Cavalleria rusticana v operi, K razstavi slik slikarja Zorana Mušiča, Leica-fotogiafski kotiček, nadaljevanje napeto pisane razprave dr. Waldemarja Wasieiewskega »Telepatija in jasnovidstvoe, nadaljevanje senzacionalnega romana »500«. Slike iz gledališkega, filmskega in radijskega sveta, šale in beležke zaključujejo redakcijski del lista. V operni prilogi je izšel izvleček Cajkovskega opere »Pikova dama«. »Naš val« izhaja vsak petek v Ljubljani. Mesečna naročnina 12 Din. Zahtevajte že danes brezplačno in brezob-vezno na ogled en izvod. Pišite na upravo »Našega vala« Knafijeva ul. 5. * Obsodba zaradi linčanja nedolžnih ciganov. Sodišče v Jagodini je, kakor je »Jutro« že poročalo, več dni razpravljalo o napadu na cigansko taborišče v Varva-rtnu, pri katerem so izgubili življenje trije cigani. Divjaštvo se je pripetilo avgusta 1933 na dan velikega sejma. Nekdo je med sejmarji raznese} vest, da imajo cigani, ki so po sejmišču razkazovali razne dresirane živali in prosjačili, v svojem ta- borišču ukradenega otroka. Ta neresnična vest je na mah razdivjala maso in vsi sejmarji so navalili na cigansko taborišče, ktero so v pravem pomenu besede razbili in pomandrali ter nesrečne cigane to živali metali v vodo. Zaradi linčanja je prišlo pred sodišče 29 vaščanov. ki pa so vsi zatrjevali, da so nedolžni. Obsodili so jih zdaj 9 na po 8 mesecev zapora, 20 obtožencev pa je bilo zaradi pomanjkanja dokazov oproščenih. Iz Ljubljane U— Spored koncerta v spomin blagopo-kojnega skladatelja Emila Adamiča. »Y snegu«, mešani zbor. Spominski govor prof. Marfjana Lipovška. »Mlad junak«. »Smrit carja Samuela«. Mešam zbora. Poje zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Peliča. II. nastop rtmajo Trboveljski Pavčki ter zapojo naisledmje »Adamičeve skladbe: »Nj rnii voljta več na svetu živeti«, »Sijaj sonce«, »VandTOvc«, »Uspavanka«, »Vabilo na ples«, »Pastirci«, »Sestrica« in »Ciganska«, solistka Trboveljskih skvSkov Re-zjika Koritniilkova pa zapoje s spremijeva-njem klavirja »Uspavanko« iin »Veselo pesem« Po odmoru zapoje ravnatelj Julij Betetto »Noč je to/,na« in »Pr; studencu«. Naitx> nastopi Stlovenskj vokalni kviimtet z Adam/ičevmii moškimi zbori. Po kvintetu zopet ravnatelj Betetto z dvema samospe-varoa »Kot vz tihe zabljene kaipele« in »Planinec« Zaključno toclko koncertnega sporeda ima učiteljski pevski zbor EmiiJ Ada-m$č pod vodptvom MMana Pertota iin zapoje 3 duhovne pesmi »Vrazovo nevesto« in »Ptiičlki lepo pojo«. Spremijevamje na klavirju oskrbi kapelnik .dr. Daniilo Svata. Adamičev spominski večer bo v ponedeljek 4. t. m. ob 20. v vel-lki filharmonij, dvorani- Prodaja v knjigamri Glasbene Ma-tice. ^^^^^^^^^^^^^^^^ MED. VET. DR. FRAN JO KOVAČ LJUBLJANA, SV. JAKOBA TRG 8/1. Veterinarska ambulanta za notranje, kožne in ušesne bolezni psov. Ord. 14—16. Vsa ostala veterinarska praksa. n— Dar. Namesto venca na krsto gjin. ravnatelia g. Franca Novaka je daroval g. Alojizii Tavčar dijaški kuhinji »Domovini« 200 Din. u— Krizantemni večer 9. t. m. se bo vršil v vseh prostorih Kazne kot edina sezonska prireditev Kluba Primork, kij bo prekašala vtsa pričakovanja. Ker je čista dobiček namenjen revnemu dijaštvu, vabi •klub vse zinance iin prijatelje k udeležbi. revmatizmu ? ishiasu in obolenjih za-zaradi prehlada pomagajo Togal tablete. — Pazite na zaščiteno ime: Din 21.—. V vseh lekarnah. Dr. Stevanovlč i Pyk Registrirano S. br. 28088-36 u— »1'Ies v staloi« ie zelo priljubljena prireditev Sokolekega društva Ljubljana III. za Bežigradom. Posel mask, smučarjev, pla-nink, jezdecev s konji, športnikov i. t. d. je zagotovljen. Vsi sokolstvu naklonjeni Ljubljančani se udeleže te prireditve 5. t- m. ob pol 21. uri. * K I N O MATICA M?rlene 11'ftrich in Gary Cooper v filmu r«re 'atirnejra ljubavnejra čam TEL. . 21-24 r^EPENENJE t. L D GA TEL 27-30 Najboljša burka sezone! Salve sirw>>ha KDO NORI? (Wer ist wer?) HANS MOSER in PAUL HoRBIGER mamumum Zabavna opereta pn:¥tnei£3 dunojakejra humorja NA VESELEM DUNAJU Magda Schneider, Wolf Albach Retty, Leo Slezak, Adele Sandrock u— Obvestilo! Ker smo zvedeM, da se naš renome zlorablja, opozarjamo naše odjemalce, da v Ljubljani niimaino ne posebnega sprejemališičla ne potnikov za po-kromanje. Sprejemamo blago v pokromanje le v šiiški, Celovška c. 90a, pole^ sta^re mjft-niice. Obenem sporočamo, da smo cene znatno znižali. Uniitais dr. z o. z. u— Plesnj zavod .Tenko v Kazinj ima na novo leto ob 20. plesni večer za vse tečaje. V nedeljo ob 16. popoldanski plesnj tečaj. Posebne plesne ure jn informacije vsak dan. u— Diplomski izpit na pravnj fakulteti ie napravil pred prazniki p- Voiko Jarc iz L ub-ljane. Čestitamo. Bencalko noviautomat Goreč u— XVI. Slovansk; večer priredi tudii letos že 16. leto jugoslovensko napredno akademsko društvo »Jadran« v vseh prostorih Sokolsikega dcmia na Taboru dne 16. t. m. Prirediitev bo ena največ)iih. najelitnejših vse nacionalne omladj.ne dravske banov:ne. Priprave so v polnem teku in priiredirtekjn so vložili vse svoje moči, d-a bo prireditev uspela sigurno najbolje in v splošno zadovoljstvo. Poleg elitnega plesa je na sporedu rtudj koncertni del, ki ga bodo izvajali naši priznan- umetniki. Odbor pričakuje vsak dan pozitiven odgovor iz Beograda. kjer je zaprosi za pokroviteljstvo Nj. Vel. kralja Petra II. Nacionalna mladima bo skupno s svojo sitareš;nsko gardo dokumentirala svoje neomajano prepričanje. V novem letu želi mnogo sreče in uspeha vsem ccnjenim naročnikom tovarna JOS. REICH za kemično čiščenje In barvanje oblek. Pranje in svetlolikanje perila. ___-_ » n_ Društvo civiln'h geometrov v Ljubljani javlja, da bo redni občni zbor 17. t. m. ob 10. dopoldan v gostilni »Novi svet« na Gosposvet&kj ce&ti. u— Obrtniški ples, tradicionalen, priredi Obrtniško društvo v Ljubljani 16. t. m. v Kazini. Opoz0trj2imo že danes našo jasnost "m prijatelje, da ga posetiijo čim šte-vilneje. u— Zabavno in pikantno komedijo »Pobegla nevesta« uprizore Šentjakobčani 1. 2. in 3. januarja ob 20.15. Igra je zelo duhovita in izvrstno naštudirana. V naslovni vlogi nastopi po daljšem času ga. Ervina Wrischer-Petrovčičeva, v ostalih vlogah pa nastopijo pi^e moči odra. Slager sezone. Kdor se hoče nasmejati, naj poseti predstavo. Predprodaja vstopnic od petka dalje. Ker je za predstavo veliko zanimanje, naj kupi cenjeno občinstvo vstopnice že v pred-prodaji. XU1. SL0VHNSKI lfEČER — 16. JHN. 1937 — TABOR *_ Elitni kino Matica prinaša premiero najnovejšega filma Marlene Dietrichove > Hrepenenje«. To priljubljeno igralko Ljubljančani že dolgo niso videli in razumljivo je. da Sj jo bo publika po dolgem odmoru prav rada ogledala. Film ima mnogo romantičnega, ljubavnega čara, napetih pustolov-nih prizorov in se konča v zadovoljstvo občinstva. Krasne toalete in lepi naravni posnetk; španske riviere, spretna režija in mojstrska fotografija v filmu, dajejo temu umotvoru prav poseben sijaj- Marlenin partner je prikupni Gary Cooper. Zabavna vsebina filma bo nudila tedaj obiskovalcem kina Matice lep silvestrski užitek. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v SiSki, telefon 33-87 Samo danes ob 3., 5., 7. in 9. uri komična opereta Vsaka žena ima tajno Hans Sohnker, Karin Hardt V soboto: TRI MESECE V BAJE a— Gradnja radlske carinarnice. Spomladi bodo pričeli na Radiu z gradnjo carinarnice, Poslopje bo stalo ob cesti, ki veže Harenberg z Ivnikom. u— V Ljubljani delajo dalje, čeprav jutrnjri m?az nekoliko ovira delavce. Večje ptev lo kam-nanjev je za božične praznike oirotra betonske plošče. V ostalem se kopači naglo bližajo s kopanjem dna in hrežiin zapomioj nn Špici. Podjetje inž. 3>uk č & drug ima letos z vremenom precej sreče: lan, so moralii z delom preneha,ti že 24. oktobra. ™ KINO IDEAL ™ DANES! DANES! Senzacionalni pustolovski velefilm L0Y ZA GANGSTERJI Fred Mac Murrav, Ann Sheridan Predstave ob 35., 17., 19. in 21.15 uri u— .Noto drsališče je nastalo kar samo od sebe v Ljubljanici. Od izliva Gradašqj-ce navzgor je vodnj pritisk po že tfakovanj strugi, iztrebi jeni-; raznega preostalega kamri :tcga drobirja, tolikšen, da je stala voda lakih dvajset centimetrov visoko skoro do prulskega mosta. Zarad nastalega miraza je stoječa voda tod zamrznMa. Iznajdljiva mladina je hi.tro porabila ugodno priliko, pa je zdrjčala po obloženi ploščadi v zamrznjeno strugo in si ured la skoro na 200 metrov dolžene g'adko drsališče, kjer se neovirano in brez vsake nevarnosti poj a ob so'nčn:h ponoldinevjh po ledu. Včeraj na-, primer je drvilo okrog 70 mladih fantov n 3'evi'lni gleda,' Jf so opazovali z obre/ii i celo umetne sJ spine in čgre nekaterih po-gumn h drsal Iz Celja e— Podržavljenje mestne policije v Ce-l.iu. V predlogu novega državnega proračuna so predvideni tudi veejii izdatki za prevzem 12 predstojništev mestnih policij v državno upravo. Pričakovati je, da bo itudi predstojnišh-o mestne policije v Celju prešlo v celot; v državne roke, s čemer b odpadlo mnogo izdaltkov, k; ji; h mori mestna občina sedaj nositi za vzdrževanje varnostne službe. Potrebe varnostne službe so pri nas za.radij združitve okol,;ške občine z mestno močno narasle. Del te službe na bivšem teriitor.iju okoliške občine vrš že itak orežništvo. ki je plačano is. državnega proračuna. Podržavljenje policije in v tej zvezi enotna ureditev varnostne službe za vso obvvjio celjrko ne b; torej državnemu proračunu naložilo prevelikih inovih bremen. Na drugi stran; pa moi«imo poudariti, da je ve';-k o Celje postalo po števi.lu prebivalstva, po svoj;, legij im po davčni in gospodar&k: moči ter po svojem moSno industrijskem značaju toliko pomembno mi važno, da upravičeno prtč a kuje ,da bo država v celot;,; prevzela v svoje roke in v svoje breme varnostno službo. e— G'banje prebivalstva v preteklem letu. V letu 1936. se je v celjski župniji rodilo 615 otrok (324 dečkov in 291 deklic), 24 več kakor 1. 1935., umrlo je 440 eseb (225 moških in 215 žensk), 21 majij kakor 1. 1935., poročilo pa se je 190 parov, 45 več kakor 1. 1935. Dočim je torej Število rojstev naraslo, je število smrtnih primerov padlo. e— Kino Union- Danea ob 10. in 14. matineja, ob 16.15, 18.30 in 20.45 velefilm • Njeni prijatelji« z OUy von Flmkt in zvočni tednik. Jutri kino zaprt. e— Gradnja nove justične palače v Celju? Potreba, da dobi Celje s svoj m velikimi zaledjem iai sodnim področjem novo justično palačo, je tako priznana in zahteva zato tako upravičena in stara, da b bilo odveč, da v časop^sh še o tem ponovno razpravljamo .Vršile so se že zadevne komisijske razprave, določeno je bilo tudij že stavbišče in ves način ureditve cest in nasadov okrog nove pailače Vse to se je vršilo tako pospešeno in prepričevalno, da smo trdno računa,lii, da se bo gradnja pričela že letos. Novi državni proračun pa zopet ne predvideva v ta nrmon nikake postavke Preostaja pač še upanje, da bo vlada izvršila svojo obljubo ai: iz rezervnih kreditov ali pa po specielnem določilu v finančnem zakonu. I. PLES ABSOL. DRŽ. TRGOVSKIH ŠOL BO V TOREK 5. JANUARJA V NARODNEM DOMU. VLJUDNO VABLJENI! e— Obisk tujcev in umrljivost. V decembru je obiskalo Celje 798 tujcev (688 Yugoslovenov in 110 inozemcev) nasproti 1042 v letošnjem novembru in 933 v lanskem decembru. V decemibru je umrlo v Celju 32 oseb in sicer 10 v mestu in 22 v bolnišnici. II. Akademski ples Sloge g. jan. Narodni dom, Ronny e— Regulacija Hudi nje v šmarjeti. Glede na vlogo občine škofje vasi pri Celju, ki je prosila za vodopravno dovoljenje za delno regulacijo potoka Hudi,nje v šmarjeti, bo komisijski ogled in obravnava v petek 8. t. m. s sestankom ob 9. dopoldne pri mostu v šmarjeti. Srečno Novo leto vsem cen j. strankam želi ter se vljudno priporoča INSTALACIJSKO PODJETJE ADOLF OKROŽNIK, Celje e— V prepiru mu je prebil lobanjo. V sredo se je 30-letni posestnik Konrad Ci-gelšek 7. Z g. Hudinje v neki gostilni na Z g. Hudinji spri z nekim zidarjem. V prepiru ga je zidar udaril s steklenico s tako silo po glavi, da mu je prebil lobanjo. Ci-gelška so prepeljali v bolnišnico. e— žensko je rešil, sam pa je prišel pod avtomobil. V torek je opazil 36-letni Jakob štamol, natakar brez posla in stalnega bivališča, na cesti v Braslovčah neko žensko, ki je bila v nevarnosti, da jo povozi neki avtomobil, k t je pribrzel po cesti. Skočil je k ženski in jo rešil, v tem pa ga je avtomobil podrl na tla in mu zlomil desno nogo. štamola so oddali v celjsko bolnišnico. PLESNE FRIZURE 1937 R. GROBELNIK — CELJE GLAVNI TRG in poleg hotela »EVROPA« KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 naš novoletni spored: »ŠKRJANCEK POJE, ŽVRGOLI...«. — Matineja ob 10.15 in 14. Broadway Melo-die 1936«. Jutri ob 18.15 in 20.30 »ŠKRJANCEK POJE, ŽVRGOLI...«. Matineja ob 16. »Broadway Melodie«. Iz Maribora a_ Štorklja na v"zu. Posestnik Franc Brauner fc Dolgoš je peljal ženo v mariborsko porodnišnico. Ko je prispel na Po-breško cesto je 291etna Jožefa v porodnih krčih kar na vOzu povila zdravega dečka. Reševalci so nudjl/i porodnici prvo pomoč im jo odipremiili s sinčkom vred v porodnišnico. 16. Akademski ples 5. I. 1937, Union, Ronny-jazz a— Rešitev v Drav'. Včeraj pred pol 12. uro sk> bal/ pasan.fc.je ob državnem mostu priča razburljivega dogodka, ki se je pripetil spodaj ob Diuvj na poledeneli plo-šai V ifcrenuTku se je v t; tukajšnji blijžini zgrnila velika množica ljudi, ki je opazovala borbo na življenje in smrt 121etnega gost;lničarjevega sina Friderika Marcka, kj se je- kakor navadno, fudii danes s svojimi tovariši drsal po poledenel' Dravi ob levem bregu. Pnj tem pa se je nekofcko preveč zagnal im je zdinsmiiil v Dravo. Far/t se je na svojo srečo oprijel ledene plošče. V tem stanju je v ledeno mrzli vedi obupno vpil na pomoč. Takoj so bili obveščen; o dogodku mar borski reševalci, ki so Marcka rešilii je ledenega objema mrzle Drave in ga vsega premraženega ter po vsem telesu se tresočega prepeljali domov. Fantu bodo trenutki groze jn strahu trajno ostati v spominu. Iz življenja na deželi Iz Kranja r— Gledaljški oder Narodne čitalnice po- iovi v nedeljo 3. t. m. ob 4. popoldne v Narodnem domu Cankarjevo dramo > Hlapci-i. Pri vprjzorjtvj sodeluje tudi gledališki oder delavskega izobraževalnega društva »Vza-nmort iz Kranja. Kdor je premiero zamudil, naj ne zanemari prilike, ker igra se ne bo več ponovila. r— Kino Narodnj doni predvaja za novo leto, v soboto in nedeljo samo ob 7. jn 9. krasno opereto »Jesenski manevri*. Pet pevcev poje v tem filmu melodijozne Stol* zeve šlagerje! Pride Diiak-prosjak«. Iz Hrastnika h— Akcija za razširitev ljubljanske bolnice je organizirala v Hrastniku manifesta-cijsko zborovanje, ki se ho vršilo v nedeljo S. t. m- v dvorani Sokolskega doma ob 10. uri. Vabljeni vsi. h— Zvočni kino Sokol predvaja danes film »Ljubezni je konec-;. Iz Novega mesta inCULimil ................ j=j Srečno in uspešno novo leto želi vsem □ □ svojim cenj. gostom in obiskovalcem S S HOTEL»METROPOL« □ □ NOVO MESTO ^ ^□[^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ij ' " Veselo in srečno novo leto želi □ RATAJ FRANJO H zidarsko podjetje □ □ □ □ □ □ n V NOVEM MESTU g SREČNO NOVO LETO □ □ želi vsem svojim cenjenim gostom □ □ GUSTELJ MURN □ g gostilničar na Bregu j=j !□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ RIBNICA. Sokolsk zvočni kino predvaja dames v soboto 2. in v nedel jo 3. t. m ob običajnih »Bankarola«. zvočni tednik DroStveno življenje v Škofljici V ga6il6kom društvenem domu je v nedeljo imelo Pevsko in dramatsko društvo svoj prvi javni nastop. Za prireditev je bilo živahno zanimanje, o čemur je pričala obilna udeležba pri popoldanskem kakor tudi pri večernem nastopu. Glede obiska so se izkazali posebno prijatelji društva iz verce in Šmarja. Mlado društvo je ustanovila skup'«a pa* cev, godbenikov in igralcev v želji po lastnem izobraževanju, strokovnem šolanju in lepem družabnem udejstvčvanju. Gasilska četa v Škofljici je društvu naklonjeno dala na razpolago harmonij in notni arhiv, za javne nastope pa svojo lepo dvorano. Takoj s prvim nastopom je Pevsko in dramatiko društvo pokazalo, da hoče nalogo izpolnjevati resno. Vzdržuje si strokovno glasbeno terpenttnovo mt in pralni prašek „Perion'" Celjske milarne sta prvovrstna Sle urah fiVn vcl kc ljubezni Za dodatek Panamountov im d orač kulturni fjlm. HORJUL. PRK narodne šole v Horjulu se iskreno zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so 6 prispevki omogočili, da ie Podmladek obdaroval za božičnico 76 šolarjev. KAL0BJE. Dne 23. deccmbra je bila v narodni šoli lepa slovesnost z obdarovanjem otrok. Z blagom je bilo obdarovanih 33 otrok, a vsi ostali so dobili slaščice. Lepo božično drevo kakor tudi petje himne in božičnih pesmi je zapustila lep vt.is. Vsem darovateljem, in sicer Kr. hanski upravi, kraj. šolskim odboru, trgovcem gg. Janči-ču iz Maribora. Zdolšcku iz Sv. Jurja, Gras-selliju iz Slivnice in domačem trgovcem Sa-lobirjti in Peperku najlepša hvala! Postani In ostani član Vodnikove družbe! okolsfvo Sokolska kreditna zadruga v Radovljici JAVNA ZAHVALA! Podporno društvo slepih v Ljubljani—Gradišče 7., čuti veliko dolžnost in prijetno čast, da se ob koncu leta 1936, najiskreneje in najprisrčneje zahvaljuje vsem plemenitim in velikodušnim dobrotnikom imenovanega društva, kakor tudi celokupni javnosti, za izkazano pozornost in naklonjenost tekom leta s tem, da smo prejeli za podpiranje naSih najbednejSih slepih večje ali manjše podpore ali volila. Vsem bodi izrečena v imenu vseh trpečih in najbednejših ljudi na svetu tisočera zahvala za tako veliko razumevanje napram njim, ki so usmiljenja najbolj potrebni. Srčna Vam hvala, da ste s svojo plemenitostjo pripomogli našim ubogim slepim do primernih podpor s katerimi ste otrli marsikatero grenko solzo tem bednim slepim v njihovi veliki bedi in revščini. . . . t ,, Plemeniti in socialni čut do najbednejših slepih, ki ste ga izkazovali v preteklem letu naj nam bo garancija, da nas tudi v bodoče ne boste pozabili in zapustili v težkem delu za lajšanje bede in gorja tem največjim revežem, temveč nam stojte ob strani s svojo naklonjenostjo ob primernih prilikah. Saj smo tesno navezani le na razumevanje dobrih ljudi, ki vidijo kruto usodo teh dosmrtnih trpinov in nesreč-aežev Koliko solza in gorja smo prihranili ravno z Vašo srčno plemenitostjo bednim slepim bi Vam mogU edinole iskreno odgovoriti edino slepi sami ! Za vse Vam dolgujemo najtoplejšo zahvalo, z nado v srcu, da ostanete še nadalje naši veliki zaščitniki in dobrotniki kot do sedaj. Zato vljudno in ponižno apeliramo na vsa plemenita srca. da se tudi v bodočem letu odzovete klicu in prošnji bednih slepih, ter po svoji moči darujete za slepe! Zlasti ob kakih prilikah se spomnite slepih, ki bo prav gotovo vsak dar dobrodošel. V nadi Vaše nadaljne naklonjenosti, si dovoljujemo Se enkrat izreči za vse kar ste nam darovali: Tisočera hvala! Društvo želi vsem avojim velikim dobrotnikom: * Srečno Novo leto 1937! Te dni je bil vložen pri trgovskem sodišču v Ljubljani predlog z,a vpla Sokolske kreditne zadmge z omejenim poroštvom v Radovljici. Kdor bo gledal pravila, bo morda zmajal z glavo in menil, da je naslov' »sokolska« samo privlačno sredstvo. Tudi čas se mu ne bo zdel primeren za ustanovitev kreditne zadruge. Da javnosti pojasnimo pomen in namen te zadruge, je treba povedati tole: Že 1. 1&33. je SSK.J sprožil misel, naj se ustanovi sokolska denarna zadruga v Beogradu s podružnicami na sedežih so-kolskjh žup in celicami v društvih. To bi zahtevalo velik upravni aparat, zato do ustanovitve ni prižlo. V upravi kranjske sokolske župe se je že takrat govorilo, naj bi se ustanovila za ozemlje župe taka zadruga, ki bi bila neodvisna od savezne in župne uprave. Tudi ta zamisel se ni udejstvila. Letos pa je bil spet stavljen predlog, naj pristopimo k osnovanju zadruge. V to svrho je bil izvoljen tričlanski pripravljalni odbor. Stali ;imo na stališču, da bomo zadrugo ustanovili le, če bo že v naprej zagotovljeno primerno število članov z ustreznim številom deležev, ki so se določili na 100 Din. Poleg njih bi bila enkratna pristopnina 20 Din za člana ne glede na to, koliko ima podpisanih, odno-sno plačanih deležev. Jamstvo je omejeno z še enkratnim deležem. Med tem je bila sklenjena za vse Sokol-stvo obvezna sokolska Petrova petletka in v okviru te obveze je kranjska sokolska župa sklenila ustanoviti Sokolsko kreditno zadrugo. K zadrugi imajo pristop samo pripadniki sokolske organizacije ne glede na to, h kateri edinici pripadajo, in ne glede na bivališče. Torej ni omejena na področje kranjske župe. Sprejmejo pa se kot člani tudi juridične osebe, korporacije, društva im zavodi, ki so sokolstvu naklonjeni. Namen zadruge je zbiranje denarnih sredstev z deleži, vlogami, posojili in upravnimi zaslužki, ki jih mora v prvi vrsti porabiti za saniranje sokolskiih domov, ki so v dolgovih s tem, da jim omogoči po nizkih obrestih posojila in jih talko reši visokih obresti, ki jih ponekod plačujejo. V drugi vrsti se dajejo posojala za gradbo novih domov, šele, ko bo v zadostni meri dana pomoč sokolskim edini-cam, pridejo na vrsto posojila sokolskemu članstvu. Tu mora na dan bratska požrtvo valnost, tu ni mesta za osebni zaslužek, zakaj deleži se ne bodo obrestovali in za hranilne vloge se ne bodo dajale visoke obresti, člani uprave bodo vršili posle sami brez uradništva in 'brezplačno. Sokolsko članstvo bo dalo svoje prihranke na razpolago za majhne obresti v korist skupnosti. Ker pa vsi vemo, da je članstvo ki ne spada k imovitim slojem, svoje prihranke zelo težko pridobilo, bo naloga načelstva, da bo dajalo posojila izključno samo na varno kritje, to je prvovrstno vknjižbo ali na dobro poroštvo brez ozira na osebne simpatije, trgovinske zveze, sorodstvo in politiko. Sokolstvo zahteva od svojega članstva disciplino in točnost, to bo zahtevala tudi zadruga od svojih dolžnikov pri plačevanju obveznosti. Kakor se nudi bratska pomoč, tako mora vladati brezobziren red pri izpoljevanju obveznosti. Sokolsko članstvo ima zdaj naložene prihranke pri najrazličnejših zavodih, tudi pri takih, ki Sokolstvu niso naklonjeni. Tako se s sokolskim denarjem delajo kupčije, katerih dobiček gre v vse prej kakor v narodne namene. Zakaj ne bi ta denar Zbrali v svoji zadrugi in ga porabili za pomoč Sokolstvu? če smo dajali denar v zavode, o katerih nismo vedeli, v kakšnem gospodarskem stanju so in kdo jih vodi, dajmo ga zdaj v svojo zadrugo, v kateri bo vršilo posle in nadzorstvo naše članstvo. Zadruga tedaj ne bo samo po imenu so. kolska, ampak tudi po poslovanju. Pravičnost, varnost, potreba in vestnost bodo odločevale pri dajanju posojil in najboljše nadzorstvo bosta vest in čut odgovornosti vodečih članov. Vlagatelji pa bodo z bratskim zaupanjem pristopali, ker bodo vedeli, da brezskrbneje. zaupajo denar sokol-skim pripadnikom kakor tujim, nepoznanim ljudem. Poštenost in zaupanje si bosta podala roki k bratski pomoči in gotovemu, trajnemu napredku. SokoUtvo nc pozna razlik med ubožcem in bogatinom, dokler sta prava Sokola. Prispevala bosta oba, vsak po svoji moM in sposobnosti. Tudi o ča?u ne moremo reči, da bi bil neprimeren. Nasprotno, zelo primeren jc. Ko je drugje padlo zaupanje, ne sme pasti med sokolskim članstvom. Mi, ki imamo vero v Jugoslavijo in njeno bodočnost, smo prepojeni z zdravim optimizmom, ki nam narekuje, naj delamo za srečno bodočnost onih, ki pridejo za nami. In tem je namenjena štednja v bratskem krogu na eni in pomoi na drugi strani. - Da pa ima zadruga dovolj življenjske sile in sokolsko članstvo dosti smisla in pripravljenosti, dokazuje to, da je doslej ko še niti nismo pričeli s poslovanjem, žo podpisanih nad 500 deležev in je polovica tega že vplačana v gotovini. To je tedaj začetek SokoUke kred tne zadruge v P^adovljici, ki ni ustanovljena za danes in jutri. Ona naj služi Sokolstvu vse prihodnjo dobo in naj se razvije tako, da bo Sokolstvo samo zmoglo za svojo organizacijo in svoje č'anstvo vse, česar potrebuje za svoj gospodarski obstoj, v blagor svojega članstva m v srečo domovine in mladega kralja Petra II. Vlom v zahvalo za gostoljubje Ljubljana. 31. decembra Svojevrstno bridka je krmtimalina Kjod-bioa. ki jo je ie dn,i doživel 19-letiv brezposelni mesarski pomočnik France L. iz Sevrree ob Savi. Nedavno sc jc pri mesarskem mojstru Kranju v Sevnroi izuči obrti, poitem pa je nekaj obolel in se je da'ije ča«*a zdravil v Ljubljani. O proizni-k,;h so £>a odpustili i' bolrv.š-iLe, pa se je odmeljal! v Sevnico, kj-er so ga v hrš mojstrovega brala prijazno vzeli pod streho. Tu je fant. ki je mino bolehinostri še brez posla in ne more imetj kdo ve kakšnega upanja za bodočnost, prj-šel na precej čudno odejo. Iami^S&l sr; je, da bi b 1 o najbolje zan j, če odpre mesnico na lamino roko. Za irzvedbo načrta je b:!o treba samo še cieiMTja. Rodbina njegovega gostil! e]ja je imela precej tega oni hi'is:, fn ker je famt razmere precej do»bro pozna), mu je bilo prav lahko pnit;; do ključa, vdreti v rrvia-ro jm odnesli i 16.000 Din. Toplo sc je šc zahvalil za vso gostoljubno postrež-bo in se je odpeljal proti Ljubljani'. Ko so Knagljevi opaž.!1'«, da je z nj['rn lizg^nill d>enar, so brž '2'l'ti žandatrnerijo, fa pa je obvestila našo policijsko upnav©. Včeraj popoldne so Franceta arefrTaiV na M«kloš:čev,i cesti. Vse je po pravici pri^ail, kakor ie bilo. pri .njem so naš'ri še ceVih 15.633 D:m, fako da bo slkoraj vsa šikoda akmadencu pozavnama. ir svurvo^n/ ^ Zato ju naše gospodinje rade upo~ rahljajo, ker dobro pereta in sta poceni. — Dobite ju vsepovsod. Srečno in veselo novo leto vsem cenj, odjemalcem CELJSKA MILARNA. vodstvo ter se vaja v vseh treh odsekih vrši z vso ono resnostjo, ki jamči za stalno napredovanje, uspehe in stalnost društvenega obstoja. Ker sta v kraju tudi še gasilska četa in strelska družina, bi bilo telet;, da se celotno prosvetno delo pametno porazdeli na vsa tri društva tako, da bi sposobne moči za isto delo združevale in bi fe prosvetno delo moglo izvajati iz takih šit-ših vidikov, ki bodo odgovarjali resničnim ljudskim potrebam. Moški zbor Pevskega in dramatskega društva je zapel H skladb iz Mohorjeve pesmarice in iz pesmarice Glasbene matice. Fev-ci so sc v pripravljalni dobi Ippo razvili 1'speh po tej pravilno začeti poti ne bo izostal. S pristopom novega članstva naj se zbor številčno izpopolnjuje. Godalni kvartet v obeh vijolinah dvojno zaseden. (Milena Ajdič. Franc Legat, Jo?. Iiedenčič, Dušan Brezo ver. Slavko Ogore-lec), je izvajal skladbe: Mazasa in M. Ko-žanoa. godalni trio pa Mokranjčcv-Pregljev »šopek srbskih narodnih pesrni». Jasno in izrazito podajanje je pokazalo glasbeno nadarjenost sodelujočih. Dve veseloigri sta nam razkrili kar izrazite igralske talente naših igralcev (Tončka in Mara Rupnikova, Ivan Javornik, Jos. Bedenčič, Miran Ogorelcc, Jcsip Stebla j in Mirko Vrtačnikl ter sposobnosti režiserja. Slavka Ogorelca. Izbira iger kaže, da se vaje vršijo premišljeno in v smeri postopnega razvijanja sposobnosti sodelujočih za kasnejše večje in težje naloge. Našemu domačemu društvu želimo uspešen nadaljn! razvoj, porast sodelujočega članstva in t«« simpatije in por]poro občanov! —mr. Naše gledališče DRAMA Petek l. lanuana: ob 15. Kralj z neba. Izven- Cene od 20 Din navzdol. Ob 20. Na ledeni plošči. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Sol*>ta. 2.: Atentat. A- Nedelja, ob 15. Repo-tev. Mladic* p-eek-tava. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol, ob 2n. Konjeniška patrol.-j. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20. uri. Petek 1. januarja: ob 15. Sv. Anton, vseli zaliublionih patron. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ob 20. Trubadur. Izven. Gostovanje g. dr. Adrjana. Cene od 30 Din navzdol. Sobota, 2.: Vesela vdova. Izven. Znižane cene od ?>0 Din navzdol. Nedelja. H.: ob 15. Seviljski brivec- Izven. Izredno znižane cene od 24 Din navzdol, ob 20. Pri Ireh mladenkah. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Gostovanje tenorista dr. Maksa Adriajia. Drevi bo pel naš roiak g. dr. Adrjam partijo Manrica v Verdijevem »Trubadurju^ Pevec uživa pri našem občinstvu najtoplejše siirr patiie od svojih prejšnjih nastopov v našem Gledališču. Leonoro poje gdč. Oljdekopova. Grofa Luno bo pel pri tej predstavi zaradi nujnosti reperloarja in prezaposlenosti z. .lanka. kj je običajno nosilec te vloge na našem odru. Prjmožič Robani, Partija grofa Lune ne spada »icer med njegove velike par tije, ki i^h poje na naše;n odru, a bo prav Gotovo odličen tudi v tej, kakor v vseh ostalih vejikjh vkurah njegovega barjtonskega reperloarja. Ponovno pa jo je pel v Za gre' bu. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Petek, 1. januarja: Pobegla nevesta. Premiera. Sobota, 2.: Pobegla nevesta-Nedelja, 3.: Pobegla nevesta. Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani ie v novembru 1036 praznoval loletnico svojega uspešnega delovauia. Ob tej prilikj jc izdal spomenico v obliki lične brošure, kj Visakos* pleše«. Ob 20. uri: »Baron Trenkc. Gostuje Matrlda Kraljeva. Znižane cene. Sobota, 2. januarja ob 20. uri; »Ukročena trmoglavka«. Znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 3. januarja ob 15. uri: "Ples v Sa-voyuc Ob 20. uri: ^Visokost pleše«. »JUTRO« št. I Petek« JL i 4S3Z. Lepa naša domovina je junaška zemlja mila, v bukvah njena zgodovina vekomaj se bo slavila. Kratke risati presledke, naše slavne enoletke, to pritiče zgolj kronistu v »Jutru«, v novoletnem listu. Pa vzemimo zdaj iz meha malo žalosti in smeha/ Ze ubiram prve strune: Januar Leto šestintrideseto bilo je prestopno leto. Stalo je v znamenju Lune ino večkratnega mrka Ker nas luna rada trka, bilo je prestopkov mnogo — z desne vsaj na levo nogo —' sem in tja in spet po strani.. Le tako v teh časov zmedi, kjer smo bili prav na sredi, se -vzdržali smo vzravnani... Kar se tiče januarja, kronika ga zanemarja. To le prvi so zametki, to le skromni so začetki, ko v romanih iz Žurnalje, kjer stoji: »Prihodnjič dalje!« Nimam stihov izklesanih, nimam ne besed izbranih, da prepeval bi kuplete o porazu Mulugete, o povodnjih sredi zime, o čudesih naše klime Opozarjam pa na sliko, kaj si vse zamišlja Niko. Nekaj bi vam rad povedal, če za zastor bi pogledal, ali tam so višje sile, bridko bi me oškrnile. Dajmo rajši prst na usta, pa se veselimo pusta! Februar Mesec izmed vseh najkrajši, vsi imamo ga najrajši: Dni je malo, plače dosti, pa smo brž za vse norosti. Svet se bolj in bolj zanima, kaj pri nas uganja zima Neverjetna ta uganka: bolj in bolj snega nam manjka. Kar smo smukati začeli, naši klanci niso beli... Marsikakšna športna kapa mahne jo v bavarski Ga-Pa. Drugi, ki smo zmerni v smuki, znajdemo se na Pokljuki, da spoznamo vrle fante Male smučarske Antante. Tekma gre na lastnih tleh, ne v množini, marveč v treh — in po zvezi in po krvi se razume: mi smo prvi! M.arec Sušeč ni bil suh dogodkov, ne preste jem jih na prste, polno bilo je zarodkov in rekordov vsake vrste. Ko na pragu smo 'pomladi, je Italija v paradi. In vremenska poročila so takole se glasila: Zdaj ras Sejum je poražen, zdaj ras Kasa je pregažen... Do meja porenjske cone Hitler je poslal kanone vse Porenje je zasedel in čez mejo je povedal: Nemčija tako je varna, bolj ko s paktom iz Lokama... Sment, to vreme nagajivo, vsi strmimo, kakšen veter nam zaplete se med grivjo, k&i pokaže hmmeiesm. * Mfi?§ Is gtiis® $s!ftali 1 gsilIM n gišijit !§& f«§pi«?t No, počasi gre na bolje, spet smo nekam dobre volje. V Abesiniji je jasno, na Balkanu kar prekrasno, le v Ženevi se zapleta — to nam briga je deveta. Da bi tu se kdaj zjasnilo, to se žal še ni zgodilo... Prosim, kar poglejte sliko — sama vam pove veliko! Kjer gre vse preveč po starem, kjer zakonski žuli jarem, mož si vzame to pravico nu, da gre »en mav« v Planico. Res je fletno tam se greti — bolj pozimi ko poleti... Da na skoke ne pozabim, vas S seboj v Planico vabim. Naj predstavim vam skakače? Glavno je, kako se skače1 Tudi tokrat — sonce žarko! — smo presegli slavno marko: šlo je v diru kakor veter na daljavo sto en meter. April Ko prišlo je mladoletje, 1 sneg moril je mlado cvetje. Prav zato Velika noč ni bila povsem naturna. tužen in srdit odhaja, kakor Adam, gnan iz raja. Adam jo je peš ubiral, Haile v ladji prispanciral, Adam ni rekurza vložil, Haile se je pa pritožil... Stopa Haile po Londonu, strežejo mu ko baronu. Haile je denarja-prosec, Eden je marelo-nosec, ki za vero, dom, cesarja, vse mu da, — le ne denarja. Lah začutil je potrebo, da pritisne na Abebo in previdno dalje udari. Prvi so odšli askari. Ko je bila prosta pot, uvrstijo se v sprevod brž iz jarkov in iz šume zmagovalcev dolge trume. Junij Sonce nas je obsijalo, da se svetimo v nebesa! Kaj se fantov, mož je zbralo k slavju JRZ kongresa: muslimani, framazoni, vrlih Kranjcev legijoni — Sploh V aprilu kakšna noč burna je in hudourna. Ko natura se budi, v žilah živo polje kri, da zaplete nam *korak. — Včasi je spomin sladak — včasi pa težak ko svinec, (spomnim vas na Kerestinec!) Ptičkov pesmi se glasijo. Vmes prečudno melodijo, slično pesmici nagrobni poje Feniks, ptič čarobni Spravi se na pogorišč*, — ptič, kdor tu milijonov išče! Diplomatske ofenzive gonijo oblake sive. Spričo bližnje katastrofe čujmo stare filozofe: Pride kriza do vrhunca, čoln miru se ziblje, gunca, z viška mora spet nazaj, to je pač naravno, kaj? No, potem pa enostavno čolnič plava vodoravno ... Diplomatska vsa gospoda — kadar svet v zagato zajde — išče in ne ve izhoda, pa izhod kar sam se najde ... Čudno, čudno, kratkočasno, toda bistrim glavam jasno: čim bo konec razprtije — jojme, pride do morije! — Maj Maj je mesec potovanja, — kdor o daljnih krajih sanja, presto mu: pa naj s »Queen Mary« prvič ocean premeri. Vi bi o drugih radi znali, kdo in kod so potovali? Cesar Haile je oznanil Abesincem svoj adijo. Brez podpore se je branil. Da zaključi polomijo, dene žezlo, krono v culo, Akzame, i&fa utilulo,, ena duša, eden plamen, ena stranka — pa je amen! Kaj bi to! — Da vsem ust režem, kruha še drugod odtežem. Tu na primer za mladino, — kaj prinaša šport in kino. Ženil se je Rihard Tauber, saj je fant še vedno zavber, Schmeling pa je do fermenta zbil zamorca — konkurenta, Naši beli mušketirji so nabrali lavorike, Capablanca na turnirji v Moskvi zmaga boljševike... Alah, ki še vedno ustvarja in z novostmi svet obdarja, je nekoč spet k nam pogledal, to za šalo je povedal: »Uh, pri vas je dolgočasno, kaj storiti, da bo špasno? Glejte, kaj že dolgo gvera! Bodi luč! Bodi afera!« Rekli smo: »Tako se zgodi!« — bila je afera Bodi.-- Pot mu mehka je povsodi, kdor s preprogo v svet zabrodi. Julij Nov imeli smo kongres: zbrala se je Je-en-es. Če o njej bi dolgo tvezil, hu, sršene bi razjezil. Rajši sem pred njimi varen. Sploh je julij bil viharen — nam kozolce je prevračal, o, drugod je pa obračal barke, jadra in kamele, gnal valove v Dardanele, buril Tihi ocean — jo j, to vam je spet vršalo po Evropi dan na dan, vse se je izpraševalo: Bo, ne bo zasedbe Gdanska? Kaj pa Blum? Kaj dela Španska? Sušnik Hitlerja obišče, h koklji gre zgubljeno pišče... Ob olimpijski štafeti ogenj bratstva nam prisveti. * Ali, kdo tako je kihnil, da nam baklo je upihnil? Hitro to nezgodo grenko smO popravili z žveplenko — rešena je domovina! Baklo znova smo prižgali dalje jo na pot poslali čez Madžarsko do Berlina. V znamenju miru in sprave zavihrale so zastave. Ogenj bratstva, plapolaj! Toda glejte rdeč sijaj: V Španiji je vzplamenelo, zabobnelo, zagrmelo! Najprej svet se je razburil, pa smo brž na jasnem bili: dober sosed je podkuril, drugi so pa priložili. Avgust Preko širnih oceanov, izpod divje Himalaje, izpod snežnih velikanov semkaj k nam, v evropske kraje, iz dežel noči in sonca, beli, črni, žolti, rdeči mladi športni svet goreči na velike te razdalje je prijadral po medalje. O prevzetni športni svet! Mi napravimo izjemo, — za kolajne pa ne gremo! Ordnov rajši cel zaboj vzamemo v Berlin s seboj, jih po pameti delimo, da se njimi proslavimo. A na prsi eno samo tamkaj si pripeti damo, je srebrna, a ni športna, je sokolska, drugosortna ... Če pri nas olimpski zvon bo nekoč mladino vabil, — mar Višnjane bo pozabil, da storijo nam poklon? Polža bodo nam prodali, da ga bomo v grb kovali... Po Jadranu jahta plava, o j nevesta, bodi zdrava! — No, pa saj še ni nevesta, le družica mu je zvesta kralju, mlademu cesarju, vse Britanije vladarju. Po Jadranu jahta plava a po svetu glas reklame vse zaljubljence prevzame: da je naša voda zdrava za izlete, za oddihe, za ljubavne ure tihe... To je ljudstva skup privrelo, da je zmanjkalo hotelov, in ljubezni in zabave bilo je po mili volji. No, posledice se prave še pokažejo. Kdajkoli... Mi na Kranjskem smo sezono rano že zaključevali, ne da bi se tujcev bali, smo prevrgli to in ono. Kjer se širi kinč nebeški, smo pognali ga na boben, in dobički in presežki bodo bankam kinč spodoben ..« Od Iruna do Toleda od Granade do Ovieda, do Kordove, Talavere Salamanke, Somosijere hud pričenja se turnir. Španija je v novi eri: zdaj se koljejo toreri, biki pa imajo mir. Ko Valjhun na nektistjane, Franco na delavce plane, boj bo j'vat gre trop izbrancev, črnih, silnih Marokancev. A prestreže ga torero slavni Largo Caballcro, se umika, Franca pika, ga razjari kakor bika Ko ga zvabi do Madrida, prava se prične korida. Tu ga z vso močjo zajame pod gorami Gvadarame. To so bili boji lanski — kaj bo letos v zemlji Španski? Vsa Evropa v njej se bije, da drugod se kri ne lije — čudo nove strategije! September Na jesen je neki dan rekel Ribničan Vrban: »Les je ena žlahtna stvar, — če ni sankcij, gre v denar! So polena za betice, za lodrice in za žlice, za orodje vsake sorte, kar si še izmislit' mor'te... 5 sankcijami ni denarja, kdo naj z lesom se ukvarja? Jaz najbolje to ume jem: Dajmo les na velesejem! »Prid', zidar, se les' učit!« — to vi na plakate dajte, , da za lastni bo profit narod stavil svoje bajte, kakor dedje v davnih dneh, ko gradili so na Barju krasne vile na koleh, pa ni bilo stisk v denarju ...« In tako smo les slavili. Na pomlad bomo gradili — ne na Mir ju, ne na Viču, pač pa v gozdu in na griču. Nad gozdovi sonce vzide — zlati vek lesarjem pride. Kmetic'moli v svoji hiši: »In dolgove nam odpusti, ali nekaj vsaj jih briši!« Komaj dobro to izusti, vlada rada ga usliši ga varuje bobna, dražbe, V .vtije fipj^ mu. tsl&žke* »Ko poplačal boš dolgove, boš lahko napravil nove!«,.. Naše pare so t(boge, a drugod grme valute in premnoge tuje vloge po tresorjih so zasute. V grozen strah evropskih bank zruši se francoski frank. A pri nas prav nič ne pade, — razen plače in doklade! Oktober Stari blesk resnično mine — včasih so volitne borbe bile kakor svatovščine. Zdaj smo siti motne čorbe. O volitvah naj vam pojem? O občinskih? Bog me varji! Rajši žvižgam si po svojem, da me kdo ne zbode s škarji. Če prezgodaj sneg zapade, nam pot are naše nade in polomi nam drevesa, svet se komaj ga otresa. To pa — bratje! — je najhuje: grozdje sladko nam zmrzuje. Splošna žalost je nastala, je umolknil drobni čriček, pivcem solza zaigrala: »Kaj bo s tabo, ljubi cviček?« — Bog obrača in obrne, eno vzame, drugo vrne: preden cvičkar se zareče, teče dalmatinec, teče ... Mnogo se dogodkov sili, da se jih pero usmili. Rad odpravim jih na kratko, da le rima jo se gladko. Prosim, čujte le naslove, to vam ko j spomin izzove: Praznik štednje po vsem svetu, k sreči je le enkrat v letu V parlamentu in senatu živo ko v sršen jem satu Stalin, rdeči Bonaparte, skriva in odkriva karte. Goring v pozi komisarja s štiriletko se ukvarja Trikrat strašil je potres. Nu, naposled vendar malo za prebavo in za šalo: feministični kongres, ženski zbor sred Dubrovnika. Bili so deževni dnevi, malo haska, mnogo vika ... Vedno še done odmevi burnih dni iz Dubrovnika ... November Bogme, ta se lahko smeje, če volilce svoje šteje, državijane, državijanke. Ta bi bil za naše stranke! Roosevelt ni redkobeseden, a z besedami ne vara. V delu, mislih je dosleden, pa ga narod vendar mara. To je tam za oceanom — meša se Američanom! »Zdaj pa kakšno o jeseni, po domače se pomeni!« — čujem rezki glas protestov, ker ne pišem o špitalih, regulacijah, kanalih, 0 kanal jah\.. No, pa dajmo, pa domačo zaigrajmo! Kmetič s polja je pospravil. Srečen, da lahko, miruje, zdaj Martina bo proslavil, kot patroha ga spoštuje. A politično se delo šele zdaj bo prav začelo. Kdor v politiko se sili, na jesen zarogovili Pa ga žgo opazke grobe, če mu pojde vse narobe! Čez EvrOpo hlad prodira, marsikak mrčes zatira. Enega pa ne zatare: propagande za Madžare V gozd se spravljajo drvarji delo urno gre od rok. So na Dunaj šli tesarji in tesali rimski blok. 1 to poje jim sekira, J a. jih Pijejo sosedi, pa so složni r iei besedi: »Nfitec je, kdor le podira/« December Vem, da pevcu gre nagrad*, če na kraju se ovlada, skladno in mirnd zaključi, da je vse v najlepši luči, brez spotike in škandala, da ne žali se morala. Na Angleškem kar tri kralje so imeli v enem letu. In v tem letu je najdalje vladal Edvard — po očetu — se zaljubil, šel po svetu. Res, ta zgodba je ganljiva, in vsegš je ženska kriva! Kaj potresi, kaj viharji, vojni hrum in krah z denarji, kaj svetovne razprtije, štrajki, glad in goljufije! Kakor siva megla gine, ko se sonce v njo zarine, stiska je na mah zastala, ko je ona prisijala. Dvakrat že, sedaj pa v tretje nje ljubav poganja cvetje. V tretje, veste, gre prerado, če sreč je res še mlado. Spet na sliko se sklicujem, a zaljubljenim svetujem: v zakon vsak, kdor je še zunaj, potlej pa izlet na Dunaj! Marsikaj se 'je zgodilo, kar bi v kroniko sodilo. Pevec ve: Mrtvih ne budi! Z verzi dalje 'se ne trudi! i»tCTMRg4 rmOM ____. _____ Kaj bi nudil jed pogreto, odstranimo stari kvas, brž čez prag in v mlado leto. bodro glejmo v novi čas! — Kakšno usodo nam obeta leto 1937 V tisočletjih zbrane izkušnje nam potrjujejo, da vsemirske sile ne vplivajo samo na razvoj vremena. na rastlino in živalstvo, temveč tudi na človeka, odnosno na njegovo usodo ter na ostala dogajanja na zemlji. Splošno znani so vplivi solnčnih peg na vreme in tudi vsak kmet dobro ve, kako važno vlogo imajo mesec in ostala nebesna telesa pri delih na polju, pri sejanju, sajenju. cepljenju sadnih dreves, pri živin! itd. za bodoči uspeh njegovega truda V dolgih dobah zbrane izkušnje so dale podlago za posebno znanost — astrologijo, ki skuša iz stanja nebesnih teles in njihovega medsebojnega položaja v naprej ugotoviti usodo vsakega posa.meznega človeka. Naslednic prognoze dajejo le v velikih obrisih sliko, ki se da razbrati na podlagi najvažnejših kozmičnih vplivov, ki bodo v prihodnjem letu delovali na posamezne skupine ljudi. Kakor eSeno, gre tu le za glavne vplive, ki izvirajo i® onega dela živalskega kroga, v katerem je stalo sonce v času rojstva posameznika. . So pa še drugi vplivi ki izvirajo prav taiko iz ozvezdja, ki pa so za vsaikega človeka različni in lahko okrepijo ali pa oslabijo glavni vpliv. Naslednje napovedi teh posebnih vplivov, ki jih pokaže le osebni horoskop, ne morejo upoštevati Usoda ki nam jo obeta astrološka napoved tudi ni neizbežna in ravno v tem je važnost takih napovedi, saj se človek lahko več ali manj izogne slabim vplivom, ali pa sam pripomore k temu, da pridejo dohro vplivi čimbolj do veljave. ft V znamenju ovna (rojeni od 21. rmirca do 20. aprila) V Življenje v letu 1937. se bo za te ljudf raizvijjailo zelo pestro Od januarja do aprjla lahko učinkuje njih lastna ustvarjalna moč pri vseh podjetjih ju osebnih zadevah Od maja do oktobra pa morajo zlasti tiisbi, ki so se rodili med 21. in 36. marcem pazifcj pri, finančnih zdravstvenih in osebnih zadevah, da se obvarujejo razočaranj in izgub Tudr tisti ki so se rodili od 9 do 18. aprila, čutijo slab vpliv Jupitra v fiiinanonih zadevah im naj bodo oprezni pni pravdah. Od 19. do 20. aprila nojenii občutijo v t u^dta Od aprila do junija učmkuje Uran na tiiste. kij so se rodili od 3S. apri',a do 4. mana. da bodo (imeli uspehe v osebnih n poklicnih zadevah. Napredovali; bodo in sreča se jinn bo smehljala. Tud prijetne novice bodo zvedeli. Tisiij, ki so sc rod; lj od 15. do 21. maja bodo uspeli v pos'ov-n:;ih in poklicnih zadevah. pi tudi v pravdah. Sreč> utegnejo imet v loteriji. Od julija do septembra pospešuje I "run njihovo delo ;ti v znamenju bik« rojeni liudje bodo imeli z'asti srečo. Z'ast.: u^o-ifien je ta čas za tiiste. ki <=o =e rod-M od 2 do 4. maja a'tj p-i od R. do 15. maja. Imeli-' bodo zlasti srečo v ljubezni in na potovanjih. , Od oktobra do decembra bo leto ugrd-no za tiste, k' so se rodili od 1. da 4. ja vn od 10. do 2'. maja. Srečo bodo imeli v finančnih .p-ikfcovih in pravu h zadevaih r>a trni- v pr?vainrm TiMjenju. /lasti v ljubezni, prijateljstvu loterij'. Med 26. in 30. anriiVvm ro:en- na j se v iru je io ■»M od ian^vria 7 nv»ii ka'kšo;h ne-nadn.;h dogodkov Od 11. do 30 rnaii rojen" pa na; vvHc ugod^vm uVkom planetov pizfcjio na razburjenje, prep re ' t* V znamenju dvojčkov (rojeni od 22. maja do 22. junija) XI V letu 1937. ti ljudje nimajo v sp'ošnein posebnih izgledov v trgovskem in poklicnem oz ru. pač pa majhne možnost,; uspeha. Privatne im prijateljske zveze bodo izpremeuljive zlasti v pomladi. V januarju in februarju. Od 10. d„o 16. junija rojeni lahko dosežejo z delavnostjo in nov m idejam,: nekaj uspehov: ti®t:. ki so se rodil; 8. ali 0. junija pa naj se zla-?»fii varujejo razburjenj v prijateljstvu in ljubezni. Od aprila do srede maja. Od 22 do 27. maja rojenj naj se ogibltjejo sporov v poklicnih in osebnih zadevaih. v ljubezni in prijiiiteiljstvu. . Smolo utegnejo metj tudi s pravdami. Od 17. do 22. ji'n, ja rojeni pa bodo občutil ovirajoče vplive v poklicni/h in fi.nainičnih zadevah. Od julija do septembra bodo neugodni vplivi Neptuna za tiste, ki so se rodni' od 7. do 10. jiunija. Ti ljudje naj se varujejo duševnih vznemirjenj v ljubezn,; im pr ia-teljstvu, pa tudii na pioftovanjiih iin v zadevah, ki so v zvezii z domom, najenuninanii in pravdami. Od 22. maja do 19. junija rojenj- ne bodo občutMij neugodnih vplivov, tako da se jim obeta narvredek, toda 'e, če bodo znalj sami sebi oblikpvati življenje s pridnost io jn delavnostjo Od oktobra do decembra. Od 20. do 22. junija rojeni so pod slaibVruj vplV na v trgovskih in potklicnirh z^^ievah. Biri monajo oprezni v svoiih na^VtAh. V splošnem pa ljudi«, "ojeni: v zna meni m dvojrlkov, letos ne bodo 'meli prav posebne sreče. V znamenju raka (.rojen,: od 23. junija do 23. ju-V.ja) tfp TI (ljudje se min,rajo varovaili na en,; si^ranii doma-či1)! težav in prepirov, pa tudi sporov v poklicu, tioda č-u^.i'1; hod1-* tudli vpliiive, kij bodo pritnesK; časih preobrate iin iizibol.jSamjn, Od 1. do 23. julija rojen;; hod« občutili v tem letu veoknat majhne finančne ov:,re, ki se utegnejo 'zoblikovait,; v majhne orne-jitve. Zarto je potrebno da bodto mro:i,: im da bodo znal; razdelit); svoje dohodke. Od 10 do 20. julija rojeni bodo imeli zaradij ugodnega srtiava Saturna še uspehe in bodo nanredoval- v drugi polovic; leta. Januar in februar. Od 10. do 17, julija nojen,; bodo imeli srečo v delu poklicu, pravnih zadevaih, zvezah s starejšem; ljudmi, pa tudi v gospodarskem oz. ru, na domu in v trajnih zvezah. Tsrtii, ki so se rodili od 1. do 9. jul ja, bodo dožtH-cl; ovire ali razočaranja v finančnih in pravn- h zia— devah Oprezni moralo biti zlast: pri denarju v privatnih zadevaih. Od 20. d*v 21. julija rojeni so pod slabim učinkom Plutona in se morajo varovati razočaranj v ljubezni Jn prijateljstvu. Od marca do aprila. Tu bodo občutil' od 16. do 23 julija rojeni ugodne Satur-nove in neugodne Jupitrove vplive To bo potnenHo zanje teprememfee v zade-vaih, ki so ▼ zvezi z usodo s poklicnim, in finančnimi stvarmi, najemaaietn in pravdami. Zgodile se bodio razne irzpremembe n mar-srfka.i se bo tudi novega začelo. Od maja d« avgusta pa bodo mol; srečo od t. do 5. Krti j a rojeni na potovanjih, v poklicu, pff novih Idejah Sn novih življenjskih poteh. Od 10. do 19. julija rojeni P* bodo imeH t^fcpve -v f-devafo in ptu pogodbah. Parijo naj pri io pri nezanesljivih porffe. Dru0i rakova ljudije iraašo dobre Oglede aa na* pradek, aa srečna potovanja, vfms ▼ ljubezni in T pok lenih kro0fc. Od sc^teraim do deceabra. Od 23. jo-nd{ja. do 1. julija rojeni rakovi ljudje nc bodo Občutji posebnih vplivov, tako da lahko mirno nadaljujejo življen.je na svoj dosedanji naojn. Od 2. do 7. julija rojen« bodo doživeli morda napredek, povšanje, zvedetj pa utegnejo tudi za razne izpre-mem.be. Od 8. dO 10. julija roje« bodo imeli srečo v pnijarteJjstvu, ljubezni, zasebnem irvljeoju, pa fcudi v književnost in duševnem življenju. Od 11. do 23. julija rojeni bodo TTBfjbrž občutji vznemirljive vtplli.ve Jupitra. « V znamenju raka rojeni ^majo delno dobro. a kritično leto. Vsekakor naj se ognejo kakšnim pustolovšč nam in naj pazijo na svoj prklfic, dom in družno. « V znamenju leva (rojeni od 24. avguste do 23. septembra) ' Q Td ljudje lahko pričakujejo dobre in slabe vplrrve. V zadnjnh desetiih dnevih rojeni bodo šmeli še najlepše življenje. E>rugi naj se varujejo težav i,n nenadnih ločitev. Življenje bo vsem rzoibliilko\-a/!o različne srečne in nesrečne dogodke, kri ne bodo vselej ustrezail; njihovim željam in hrepenenju. Vendar pa bo ugoden stav Marsa v pomlad; in jeseni prinesel srečo v po-slovraith zadevah, na potovanju, v ljubezni in v domačem ž&vljenju. Varujejo naj se sflmo od 30. do 12 avgusta rojeni, ker utegnejo doživetji razočaranja Od januarja do marca. Od 24. do 29. julija rojen; bodo občutili različne vplive, cd 30. do 31. julija rojen,; pa naj pazi jo nia potovanjih, v trgovin in pravdah. Ce je le mogoče, naj se varujejo izprememb v poklicnem in zasebnem življenju. Od aprila do julija. Od 24. do 31. julija n od 6. do 23. avgusta rojeni so pod splošnimi vplivi, tako da lahko svoje delovanje in privatno življenje izboljšajo r lastno voljo. Od 1. do 5. avgusta rojeni naj bodo previidni na potovanjrh z raz.n mi prometnimi sredmtvii, pa tiudi pri denarnih in pravnih zadevah. Ograjo naj se tudi prepirom Od julija do septembra Od 24. do 29. julija rojen' bodo imeli srečo v pravn h zadevaih. pri pogodbah in praktičnem delu. Od 30. julija do 23. avgusta rojen bodo obcuihiilii na^lčne \-piive na potovanjih, pri spremembah pr,; delu -;,n v denairnih poslrh. Od oktobra do decembra. V znamenju lc\a roij-en b<>do nanredos-ali od 1. oktobra do sred.-* novembra. Tu naj se z vso odločnosti lotijo nov h podjetij in pra^n h zadev, da bodo dosegli usnehe. Tudi v pt'-jateljistvu. pri duše\-niem delu. v unelnosbi in znanost- so pod dobrm.s vplivi;. Od srede novembra d<» konca decembra pa ie stav zvezd neugodnejši in zai*i!> noij se og bi jejo prep5 r^m 'tn 1o?"itvam v poyV»\Tiem :;n zasebrem ži vljenju. V splnšnrtn je življenje levfch ljud; v tem letu dokaj u-grdno Nnn-ed>oya1i bodo in Vnei'" s-e^o. le dositi pazljivosti jim bo treba :n dobirih zvez. f V znamenju device (Ro;en>; cd 24. avgusta do 23. sep'embra) 11]) Ti ljudje 'ahko pričakujejo dobre in slab«; \-plive. Boriti se bodo morailri z razmni ovšr.:in:. lahko pa bodo računali tud; na pomoč, 4cda vselej b dv's.no od n jihove lastne moči Od septembra do decembra. Ta doba bo ugodna za trste, k' so se rodi V; od 24. av-gi>fi'a do 3. novembra. VTerjetno je, da bodo lahko n-?Mto.nil)i kakšno iv>vo ž^ljen.jsko pot bo pa kakšen srever dogodek :n imeli ;zgiled,c v emii aH veič smereh pri pekVicini:h 'in zasehmnh zadevaih. Pomaga;! Vm V splošnem bodo imeli to-ei v zn^nren ini dev ce roien: v tem leitu srečo. pa.mi pa morajo na nasprotnice in na zdravje. \ znamenju tehtnice (Rojen od 24. sepfembra do 23. oktobra) J~l. Te ljudi čaka leto. ki bo zvezano i. raznimi težavami v družini, poklicu ali celo v uradnih zadevah. Lahko računajo tudi na prepire v prijateljstvu, ljubezni in drugih osebnih zvezah. Od januar ja do marca. Od 24. do29. septembra rojeni bodo občutili razne vplive, od 30. septembra do 18. oktobra rojeni pa naj pazijo zlasti pri pravdah in v trgovini. Skrbe naj za svoje zdravje. Od 19. do 23. oktobra rojeni pričakujejo lahko kakšno izpremembo v svojem življenju. Od aprila do junija. Od 24. do 28 septembra rojeni naj gledajo na svoje zdravje varujejo pa naj se tudi razočaranj in iz- j gub v trgovini, lažnega prijateljstva ter ! razočaranj v ljubezni in zasebnem življenju. Od 29. septembra do 23. oktobra rojenj lahko s svojo energijo dosežejo manjše j uspehe v življenju. j Od julija do decembra. Za večino ljudi, ki so se rodili v znamenju tehtnice, je ta doba, kar se tiče denarja in zdravja- izpre-menljiva. lahko doživc manjše izgube, ovire, razočaranje ali ločitve. Zato naj pazijo in se ogibljejo vsem priložnostim, ki lahko povzroče škodo ali izgubo. V novembru m decembru pa niso izključeni manjši uspehi. Ljudje, rojeni v znamenju tehtnice, naj ob neprimernem času ne začenjajo česa novega. Sploh se morajo paziti, da ne bodo doživeli škode. V znamenja škorpijona (Rojeni od 24. oktobra do 22. novembra) Iti Ti ljudje naj bodo zlasti oprezni in naj se varujejo nezgod m ran, ker je njihovo življenje pod neugodnimi vplivi Marsa. Lahko pa pogoato računajo na tujo prm~* V *-m letu bodo drveli dosti bn-I jev, dala iu iu-Ju-il. razočaranj, toda ne- kateri planeti ▼ splošnem izboljšajo vpliva* tako .da se jim utegne življenje izoblikovati še dokaj ugodno. Od januarja do srede marca naj se varujejo nepremišljenih dejanj, prehitrih sklepov, prepirov in ločitev. Pazijo naj na potovanjih s prometnimi sredstvi. Od srede marca do konca junija se vplivi zvezd izpreminjajo, pa so delno ugodnejši, zlasti za tiste, ki so se rodili od 12. do 22. novembra. Ti bodo imeli izglede za napredek in uspeh. Od julija do a^u.^/a naj bodo zlasti oprezni tisti, ki so se rodili od 11. do 22. novembra. Pazijo naj na potovanjih in pri trgovskih poslih. Od 24. oktobra do 11. novembra rojeni so pod boljšimi vplivi. Od septembra do dccembra. Od 24. oktobra do 2. novembra rojeni so večinoma pod ugodnimi vplivi, kar jim pomaga v življenju. Od 2. do 6. novembra rojeni čutijo slab učinek Uranove lege in naj pazijo na potovanjih, pri prometnih sredstvih, pri pravdah ter pri ločitvah. Lahko dožive razočaranja in izgubo zaradi prenagljenosti. V splošnem so ljudje, rojeni v znamenju škorpijona, pod različnimi vplivi. Vsi pa naj zelo pazijo na nepotrebna razburjenja in na rane. V znamenju strelca (rojeni od 23. novembra do 22. decembra j / Ljudje, rojeni v tem znamenju, imajo različne vplive, toda več je slabih kakor dobrih. Zlasti tisti, ki so rojeni od 3. do 12. decembra, naj se varujejo bolezni in skritih sovražnikov. Pazijo naj, da se bodo obvarovali majhnih razočaranj zaradi denarnih izgub in tožb. Pri pogodbah naj bodo oprezna. Varujejo naj se zlasti prehlada, predvsem bolezni vratu, prsnih bolezni in revmatizma. Čas od maja do decembra je zanje ugoden in bodo napredovali, če bodo znali s pridnostjo in vzdržnostjo premagati majhne, ponavljajoče se ovire, ki jim prinašajo ozvezdja Od januarja do aprila. Od 23. novembra do 10. deccmbra rojeni bodo občutili razne vplive, od 11. do 22. deccmbra rojeni pa neugoden vpliv Saturna in se morajo varovati prehladov, pravd in razočaranj Od maja do decembra. V tem času se bodo pokazali vplivi, ki ne bodo ovirali napredovanja v življenju strelčevega človeka. tako da bodo imel' ti precej izgledov. Z lastno voljo in pridnostjo lahko dosežejo izboljšanje v poslovnih in poklicnih zadevah. Tudi zdravje in zasebno življenje se jim bo lepo uredilo. Omembe vredno je dalje, da bodo imeli posebno srečo od 20. deccmbra dalje in potem v naslednjem letu sploh. a X znamenju kozoroga (rojeni od 23. decembra do 20. januar ja) ^ Ti ljudje bodo imeli dokaj ugodno leto in pogosto uspehe ter pomoč drugih. Napredovali bodo in imeli srečo v zasebnih in poklicnih zadevah. Med vsemi so kozorogovi ljudje v tem letu še posebno obdarjeni z uspehi. Zato naj izrabijo ta čas r, največjo energijo, da bodo spravili svoje življenje na višjo stopnjo denarnega in socialnega blagostanja. Ugodni izgledi jim kažejo, da bo to leto zanje blagoslovljeno. Posameznih mcsccev skoraj ne moremo razlikovati, ker se srečni izgled' vidijo vse leto. Zlasti obilo sreče bodo imeli tisti, ki so se rodil od 1. do 20 januarja. Novi načrti in misli jim bodo prinesli srečo in bodo postavili njihovo življenje najbrže na nove uspešne temelje v dveh aii več smereh. Ljudje, ki so se rodili od 23. do 31. decembra, pa naj gledajo, da se ne bodo zapletli v kakšen boj in da ne bodo preveč uporni. J& V, znamenju vodnjarja (rojeni od 21. januarja do 19. februarja) ~ Življenje bo za te ljudi v letu 1937. precej neugodno. Nekateri, ki so rojeni med 21. in 31. januarjem, bodo doživeli nenadne težave. Prav tako tudi tisti od 1. februarja do 10. februarja rojeni. Od 11. do 19. februarja rojeni pa bodo imeli mirno leto, samo paziti bodo morali. Od 27. januarja do 4. februarja rojeni naj bodo oprezni na potovanjih in na prometnih sredstvih. Od januarja do srede marca. Vplivi se menjajo, paziti pa je treba zlasti' na potovanjih, pri pravdah, v prepirih Obetajo se ločitve in denarne izgube. Od srede marca do konca aprila. Izgledi so različni in oprezen je treba biti pri pravdah, na potovanjih, pri osebnih zvezah in novicah v zasebnem in sorodniškem krogu. Od maja do decembra. Vplivi se menjajo. Od 20. do 31. decembra pa postane lega zvezd za te ljudi delno ugodna. Naslednje leto (1938) bo zanje čas napredka, uspehov in srečnejšega izoblikovanja življenja. Njihovo življenje bo postalo bolj brez skrbi in jam bo prineslo več uspehov. V znamenju rib (rojeni od 20. februarja do 29. marca) Ti ljudje imajo delno dobro, delno pa kritično leto. Varujejo naj se skrbi in boja. Najbolj oprezni morajo biti tisti, ki so se rodili od 12. do 20. marca. Od 26. februarja do 5. marca rojeni so pod »rečnimi zvezdami, drugi pa bodo občutili v življenju kakšno oviro. Z vztrajnim delom pa bodo lahko dosegli marsikak uspeh. Od januarja do aprila. Od 28. februarja do 10. marca rojeni bodo imeli srečo v trgovskih in poklicnih zadevah, v denarnih vprašanjih in pri novicah od ene ali dveh strani. Iznenada se jim utegne nasmehniti sreča, morda zaradi kakšne irpremembe, morda s pisanjem itd. Od 11. do 20. moreš rojeni pa naj bodo v tem času previdni. Od maja do oktobra izginejo vplivi Saturna, tako da bodo imeli od 11. do 20. marca rojeni nekoliko več sreče kakor drugi, ki so bili rojeni v znamenju rib. Življenje jim bo prineslo več veselja, sreče v ljubezni, v domu, pri zvezah in na potovanju. Od oktobra do decembra. V splošnem delujejo napredni vplivi zvezd na večino ljudi iz znamenja rib. Neugodni učinek Saturna se bo oslabi Tako lahko računajo v teh mesecih v znamenju rib rojeni na življenje, ki jim bo pomenilo napredek ter se bo razvijalo dosti bolj harmonično in srečno kakor pomladi. Slabi vplivi zadnjih let te hode proti koncu prihodnjega leta končali. »JUTRO« št. 1 fl PetdE, I, L 1937. Pogled v leto 1937 Potresna črta Dunaj - Ljubljana v nevarnosti-Konec gospodarske krize in začetek nove9 srečnejše dobe Na Dunaju živi inž. Hans Schnabl, Ki slovi kot dob'^-astrolog in napovedovalec bodočnosti. Tako je že v preteKlem juniju napovedal za september razvrednotenje valut, ki je potem tudi v resnici nastopilo. Inž. Schnabl napoveduje že, kakor je okrog novega leta običaj, kako bo v 1. 1937. Po njegovih astroloških računih bo to leto v primeri s prejšnjimi prilično srečno. Januar spada astrološko sicre še k periodi neugodnih Konstelacij, ki so vladale vsemu 1. 1936. in za 18. januar je pričakovati eno največjih napetosti, ki jo bo povzročila opozicija Neptuna in Saturna. Okrog tega časa se bodo zgodile mednarodne politične nevšečnosti. Tudi vremenske katastrofe, ki v preteklem letu niso bile redke, se bodo tedaj pojavile in niso izključeni niti potresi Kje se bodo ti potresi pojavili, je seveda težko napovedati, vendar jih skoraj gotovo lahko pričakuje Balkan, pred vsem Grčija, a tudi potresna črta Dunaj—Ljubljana Utegne biti prizadeta. Učinki neugodne konstelacije se bodo vlekli iahko še nekaj časa in za prvi čas ni pričakovati konca španske državljanske vojne in mirne rešitve politične napetosti v Evropi. Tudi v Srednji Evropi ne. Proti kc.cu marca pa bodo ugasnili vplivi nes.ecne konstelacije in tedaj bomo lahko zadihali, če do konca januarja ne pride do kakšnega vojnega zapletljaja — dotlej ta možnost obstaja — tedaj je zelo malo verjetno, da bi se Evropa spustila v takšne avanture v ostalem letu. V splošnem pa pomeni 1. 1937. začetek nove, boljše dobe in obenerri* konec gospodarske krize. Inž. Schnabl je svoječasno trdil, da ležijo kritične dobe za razvrednotenje valut okoli pomladnega in jesenskega enakonočja, to je v času okrog 21 marca in 21. septembra. Takrat je navedel Kot primer razvrednoten je funta, ki se je zgodilo 21. septembra m razvrednotenje belgijskega franka, ki se je zgodilo isto tako 21. septembra. Potem je prišlo razvrednotenje franco- Mirna kri v zakonu Zakaj prepiri pod zlatim jarmom ? Priljubljen angleški lisi je naslovil na svoje bralce in bralke vprašanje, kateri so vzroki, ki najbolj pogostoma kvarijo medsebojni zakonski mir Prišla je cela poplava odgovorov, lep dokaz za trditev, da je x>zakonski mir«. za večji del zakoncev zelo lepa. toda prazna beseda, in dtugič za trditev, da se večina zakonskih prepirov spočne zavoljo malenkosti, ki se vidijo neprizadetim popolnoma brezpomembne. Poglejmo si nekoliko odgovorov. 'A RAN ŽE R Neka žena iz Bornemoutha je vsa divja, da ima nje mož že leta navado, postavljati vse, kar mu pride v roke. v slikovite skupine. Odgorcle vžigalice ostanke svinčnikov, cigarete aranžira na zgornjem robu kamina kakor za prodajo ix. ko gre zvečer v posteljo, okrasi stole v spalnici s svojo kramo kakor v izložbi kakšne trgovine z moško modo »Samo enkrat bi rada doživela, da bi katero koli stvar postaMl preprosto, ne da bi gledal na slikoviti učinek. Postala bi spet srečna,« piše ncsrečnica ZIBAČ Žena nekega londonskega bankirja sc bridko pritožuje, da ima nje mož nciztreb-Jjivo navado, da poiaga zvečer pri branju časnika nogo čez nogo in ziblje copato na iztegnjenem palcu na nogi. Ce ne ziblje, tedaj Časnika sploh ne more »uživati«, a žena nc more pogledati stran Mož mora zibati, žena mora gledati. »Moje življenje je ta prekleta navada zastrupila.« toži obžalovanja vredna bankirka. P REP REV l DNI Neka dama iz NVorcestra piše: »Moj mož odpre vsak večer, preden leže, vrata spalnice in pogleda, da-li ni pozabil ugasniti luči v predsobju. Že dvanaist let sva poročena in noben večer ni pozabil, da bi ugasnil luč, a vendar se vsakokrat znova prepriča. Odpre vrata, pogleda ven in jih spet zapre. Pred nekoliko leti, ko te navade nisem mogla več prenašati, sem dala s svojimi gospodinjskimi prihranki napraviti stekleno okno v vrata spalnice. Sedaj se bo moral mož pač z enim pogledom prepričati, kako je zunaj z lučjo, sem si mislil in oddahnila sem si. Toda samo do večera. Takrat je namreč mož ponovil običajno ceremonijo, odprl vrata, pogledal ven, jih spet zaprl in jaz sem od jeze ugriznila v blazino. Zakaj noče te navade opustiti ali zakaj ne more, si ne vem razlagati . Morda dela to zato, da bi imel vsak večer povod za prepir in da bi me mogel zanemarjati.« STEDLJ1V1 »Kadar je moj mož doma,« pravi neka Liverpoolčanka, »gre najmanj desetkrat v kuhinjo, vzame škatlico vžigalic, si prižge pipo in položi ugaslo vžigalico spet lepo v škatlico. Kadar hočem zakuriti, si mislim pogostoma, da me bo od jeze kap zadela, preden najdem rned tem' ugaslimi vžigalicami eno. ki je porabna. Pred petimi leti sem svojemu možu za božič darovala srebrn prižigalmk. Nekoliko tednov si je svojo dolgo pipo prižigal z njim, pa mu očitno ni dišala. Nekega dne je bil prižigalnik potem pokvarjen in tedaj si je oddahnil pa poro-mal spet v kuhinjo Stanovanje sem dobesedno potlakovala s škatlicami vžigalic, pa te ga ne mičejo. na vsak način hoče in mora v kuhi^.io, da si prižge pipo po stari navadi.« *ŠIVILJA« Možje so poslali znatno manj odgovorov nego žene Imajo očitno debelejšo kožo. Neki možak iz Brightona poroča: »Moja žena si daje pogostoma delati obleke, in sicer v dobrih salonih. Toda že čez teden dni prične predelovati obleko, ki ji dobro stoji. Predeluje sama. Odločno pograbi škar je in jaz utečem, kar me nesejo noge. Še nikoli ji ni uspelo, da bi na kakšni obleki kaj popravila, po vsakem poskusu je obleka samo slabša, končno jo zažene stran in si kupi. Toda že čez teden dni. itd., glej zgora j...« ŽE GREŠ? Neki londonski zakonski mož piše: »Kadar grem z ženo pošetat, je vedno drugačnega mnenja nego jaz. V trenotku. ko je mogoče udobno in brez nevarnosti prečiti cesto, trdovratno obstane, pogleduje sem in tja in prične teči v istem trenutku, ko zdir-jajo avtomobili od vseh strani proti njej. Rešil sem ji življenje najmanj že pet sto krat in uspeh vseh teh srečno minulih ne- varnosti je samo ta da je po vsaki rešitvi samo še nervoznejša in še mani smotrna.« A neki bralec iz \Vembleya poroča: »Ko vzamem zjutraj v predsobi klobuk in plašč, pa se poslovim od svoje žene. me vpraša vedno z najbolj presenečenim jbrazom na svetu: »Kaj že greš Sam"''« Že osemnajst let sva poročena že osenina-st let grem vsako jutro točno ob osmih iz hiše a še nikoli ni moja žena zamudila tega vprašanja...« NE GRE JI V GLAVO... »Moja žena ima strahovito navado.« pravi neki usmiljenja vredni dublinski zakonec,« da vtika svoje šuanke in pletilke preprosto v najbližjo bla/tt o Po večini me pozabi na to opozoriti in ja/ moram potem tekati v lekarno po jodovo tinkturo Porabiva ogromno joda »\t bodi tako brez gla ve m udoben.« mi pravi potem kadar se pritožim »Preden sedemo, si moramo se dež pač ogledati.« Veste iaz sem filozof, stvari jemljem kakršne so Toda ta je vendarle prehuda Prejšnji teden nisem mogel tri dni sedeti . <• Da, težko je ohraniti mirno kri v zakonu! skega franka in lire. Kar se tiče novega leta, ima svoj kritični čas v tem pogledu okrog 21. marca in 21. septembra, verjetneje pa je, da bo prišlo do splošne ureditve valutnih vprašanj in do mednarodnega izenačenja v tem oziru. V najkrajšem času bomo imeli tedaj neugodno dobo za seboj in novo leto prinaša boljši Ca s. Tako pravi vsaj astrolog. NOVOLETNE NAVADE PO VSEM SVETU Na Angleškem: Malo pred polnočjo ovjje-jo na Angleškem vse zvonove 6 slamo, da jzzvene 6 pridušenim glasom poslednjo pesem starega leta. Potem slamo odstranijo jn z novo svežino zadone zvonovi v novo leto. V Nemčiji; Nemčija je domovina silvestr-skih zabav. Novo leto sprejmejo Nemci z velikim trusčem na ulici. V Italiji; Tam je prvj januar dan svečanih sprejemov. V Silvestrov! nočj je vse razigrano. Po starj navadi pomečejo takrat pred polnočjo vse počeno steklo in porcelan na ulice. V Franciji: Pr; Francozih njsta dneva obdarovanja božič ali pa Miklavž, ampak novo leto. Darila dele tam prvega januar a, po trgovinah pa ves prvi teden po januarju Silvestrov večer prebijejo Francozi v družini. Na Šredskem: Tam ljudje za novo leto ne ostanejo doma, ampak jo mahnejo na deželo. Gredo v kakšno letovišče a]; pa smrtni hotel in prebijejo tam v veselju Silveslrovo noč. Na Letonskem: Tu se je ohranila prastara navada, da sedejo opolnoči vsa dekleta okoli velike mize. Vsaka ima pred seboj majhno zrno. Potem denejo na mizo petelina. Dekle, k< jj petelin prvi pozoblje zrno. Ik) drugo leto prva nevesta. Na Fiii!»kem: Tu snubijo fantje dekleta na Silvestrov večer in to je združeno s posebnimi ceremonijami. Snubačev oče mora [>oio-žiti pred nevestino hišo meden kruhek, toda tako. da ga od nevestinih sorodnikov nobeden ne vidi. V Ameriki; Božični teden prežive Američani med burnim veseličenjem, novo leto pa je zanje dan počitka. V Južni Ameriki; Tu imajo novo leto sredi najhujše poletne vročine. Namesto pun ča jii groga pijejo hladilne pijače prj zabavah na prostem. Zažigajo umetne ognje, hlade pa ponoči Toliko Si vil), pa ena sama obleka! v; ^ i:- imu Vse te šivilje v Haagu šivajo samo eno obleko, in sicer poročno oblačilo za holandsko princeso Julijano, ki postane 7. jan. 1937. zakonska soproga princa Lippe-Biesterfelda Začetek in konec s petkom Posebnosti letošnjega leta - Prazniki v tedenskih dnevih — Dva sončna in en lunin mrk Prijetnj so bili zadnji božični prazniki, ki kj so sj pridružili še nedeljo, tem bolj ne-rodnj pa bodo v novem letu. ko si nedeljo vrinejo. Božični večer bo namreč v petek. Štefanovo pa bo v nedeljo. Z izjemo velikonočnih praznikov, kj bodo 28. in 29. marca ter binkošti, k; l>odo 16. in 17. maja, :*> se prazniki v precejšnji neurejenosti porazdelili na tedenske dni. Sv. Trije kralji nas obiščejo v sredo, Peter in Pavel v torek 29. junija. Marjjj.no rojstvo 8. septembra in Marijino spočetje 8. decembra padeta na fredo. Vsi sveti in praznik sv. Cirila in Metoda bosta v ponedeljek. Tudi drugače nj narava za novo leto pripravila ničesar [»osebnega. Če se ne oziramo na skrbi, kj jih bodo ljudje prirejali drug drugemu nam je računati z dvema sončnima in enim luninim ninkom. ki iih pa prj nas ne bomo videli. Totalni sončni mrk 8. junija bo viden na Tihem oceanu med Južno Ameriko in Avstrali o De':nj lunin mrk 18. novembra bodo opazovali v Aine»i- (D soneu peseie Ujetnika v peklu Libijske puščave - Rešilna steklenica kave - Od Sate morgane do »hudičevega privida" Naši bralci se bodo morda še spominjali, kako sta v začetku 1. 1936 francoska letalca de Saint-Exupery in Prevost izginila na svojem poletu v Indokino. Imeli so ju že za mrtva, ko sta se pojavila nenadno v Kairi. Pilot St.-Exupery pripoveduje v naslednjem, kakšno trpljenje sta morala doživeti, da sta se rešila. Prizor iz Libijske puščave 106 km zapadno od Kaire. Skupina Be-duinov se je utaborila ob karavanski poti proti Vadinatronu v bedni« komaj z grmovjem obrasli oazi. Sonce, ki je ves dan neusmiljeno žgalo na puščavo, se počasi niža. Že je čutiti, kako žareča vročina malo popušča Mlad Beduin, ki se je bil uta-bo*i' strani na majhnem griču, je planil z nenadnim vzklikom presenečenja pokonci. Dvignil je roko in pokazal brez besed proti zapadu. Na obzorju sta se pojavila dva moža in izginjala vedno znova v peščene globeli Očitno je. da se vlečeta le s težavo naprej. Opotekata se. padata, se dvigata in nadaljujeta svojo mučno pot proti oazi. Mlad' Beduin, ki ju je prvi opazil, jima hiti naproti, kajti takšno srečanje sredi puščave je samo znak. da se je bila zgodila neka nesreča Njegove domneve se potem tudi potrdijo, ko spozna, da sta oba izčrpana moža Evropca. Njiju obleka je strgana, koža od sončne pripeke purpurno rdeča in vneta. S prosečim glasom ponavljata venomer besedo: »Vode. vode...« Beduin jezika obeh tujcev ne razume, vendar pa razume takoj, da sta žejna in da koprnita po osvežujočem požrku Ponudi jima svojo lončeno steklenico, ki se izprazni še prehitro. Šele v taborišču se moreta oba odžejati. Počasi, prav počasi zaživita. Z znamenji povesta, da sta dolge dneve tavala brez ci- lja po puščavi in da želita priti v najbližjo večjo človeško naselbino. Beduini si obetajo veliko plačilo in še v isti noči se odpravijo proti Vadinatronu. Oba Evropca jahata na velblodih in sta že sposobna, vzdržati se na živalih brez pomoči. Na letališču v Kairi vlada živahno vrvenje. Letalo za letalom, ki jih pošiljajo v Libijsko puščavo, da bi poiskala izginola francoska pilota St.-Exuperyja in Prevosta, se vrača. Njih krmarji kažejo razočarane in nevoljne obraze. Odkrili niso nobenega sledu za letalcema. »Ni nobenega smisla več, da bi še iskali. Oba sta mrtva. Če bi bila še živa, bi zakurila vendar signalni ogenj!« Pol ure pozneje prihiti radiotele-grafist razburjeno v pilotski stan: »Pravkar sem prejel iz Vadinatrona vest, da so beduini odkrili St. E\uperyja in Preoosta Iz Vadinatrona ju peljejo sedaj z avtom v Kairo in morata prispeti še danes.« To je bil pravi pohod zmagoslavja, ki sta ga letalca ta večer doživela skozi kairske ulice Nepregledna množica jima je vzklikala in nad strehami so v pozdrav krožila letala. Naslednji večer so v letalski kazini obema pilotoma priredili majhen banket. Popravila sta se že tako, da jc spoznati samo z njiju kože ki jima lušči na obrazu in rokah, da sta trpela štiri dni v neusmiljenem puščavskem soncu. Samo ob sebi umevno, da je St.-Exuperv podal obširnejše poročilo o nesreči in tavanju po puščavi. »Da sva hotela poskusiti nov rekord na progi Pariz—Saigon vam bo, gospodje, znano, in tudi to, da sva na prvih etapah dosegla prav ugodne čase,« je pripovedoval znameniti pilot. »Polet iz Bengazija v Kairo bi se moral izvršiti preko Libijske puščave, kajti vzdolž obale letanje ni dovoljeno. Imela sva lahek veter v hrbet in sva menila, da bova vso razdaljo opravila v kasnih štirih urah. Startala sva 29. decembra ob enajstih ponoči, morala pa sva zavoljo hude megle precej pisoko. Noč je bila temna kakor kozji rog. Po kasnih štirih urah sem se odločil, da prebijern meglo in pogledam za kairskimi lučmi. Prav tedaj, ko sem premišljeval, da bi se izognil nevarnemo gorovju pred nama, pa se je zgodila nesreča. Z brzino 250 km je aparat treščil proti nekemu vrhu. Nastal je strašen pok, vse se je zmedlo, toda midva sva pristala še razmeroma milo v pesku. Ne da bi se bogvekaj poškodovala, sva se izmotala izpod razbitin. Ko se je zdanilo, sva v svojo žalost opazila, da se je bilo vse, prav vse razbilo. Samo majhna pločevinasta steklenica z mrzlo kavo je bila ostala cela in tej kavi se morava zahvaliti za življenje. Brez nje bi bila poginila od žeje.« Ker sva menila, da mora biti kje v bližini kakšna oaza, sva se odpravila nemudoma na pot. Opremila sva se z navigacijskimi instrumenti, v kolikor so bili še celi, in odrinila proti severu. A kolikor sva tudi gledala naokrog, povsod je bil sam pesek, pesek, pesek. Nekoč sem napisal novelo o letalcu, ki je med viharjem izgubil življenje. Prav isto, kar sem tedaj opisoval v noveli, se je dogajalo sedaj z mano. Sredi neskončnega peščenega morja se mi je videlo, da hodim nekje izven našega sveta. Na zadnje sva se vrnila k najinemu aparatu. kajti domislila sva si, da ga bodo iskajoča letala še najprej opazila. Naslednji dan sva potovala proti vzhodu, toda z istim uspehom kakor prvi dan. Ker se naredi ponoči precej rose, sva mogla na krilih najinega letala in v razpeto padalo nabrati večjo množino vode. Zlila sva jo v prazen bencinski tank, pa sva v svojo grozo ugotovila, da se je že po kratkem času pokvarila. Tretji dan sva videla nad seboj letala, ki pa naju niso opazila Nihče si ne more predstavljati, kaj to pomeni, če reševalci spet izginjajo. V svojem obupu sva se odločila, da odkorakava proti severovzhodu in se ne vrneva več. Večkrat sva menila, da sva dosegla cilj. a izkazalo se je. da sva bila žrtvi fate morgane Tudi beduinsko taborišče, ki sva ga odkrila 4. dne, sva smatrala spočetka za hudičev privid, ki ga ni vredno zasledovati. Tokrat pa se puščava ni brila norca iz naju Toda malo je manjkalo, da nis^a sama ubežala edini priliki, ki bi naju lahko rešila in je to tudi zares storila.« ki. Drugi sončni mrk 2. decembra bo zelo zanimiv, luna bo namreč zakrila sredino eonene olj le, rob sonca pa se bo svetil, toda to zanimivo nebesno prikazen bodo opazoval; le na ozki, 10.000 km dolgi progi med Azijo, jn Severno Ameriko. Zanimivo ie to., vsaj za praznoverne ljudi. da se leto začenja in ikončuje s petkom, pa da se tudi Odrešenik rodi v petek. Kazen tega je to »leto trinajeftce«, kajti po našem štetju se v njem v 1491ič »obletuie« število trinajsto. Posebno praznovemim ljudem pa naj izdamo Se neko skrivnost: v letu 1987 bo jinel vsak mesec svoj 13. dan.. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Peter: ^Zdravo, Tone!« Tone; >Zdravo Peter! Kako je kai?« Peter: ^-Hvala, slabo!« Tone; »Zakaj elabo?« Peter; »Poročil se me«. Tone c i To je dobro!« Peter; »Ne predobro.« Tone: »Zakaj ne dobro?« Peter Tone: Peter; Tone: Peter; Tone; Peter: Tone; Peter: Tone; Peter: Tone; Peter: .Dobil sem etaro.« >To je slabo«. »Ne preslabo«. »Zakaj ne slabo?« »Imela je hišo«. >To je dobro!« »Ne predobro!« »Zakaj ne dobro?« »Hiša je zgorela«. >To je slabo!« »Ne preslabo!« »Zakaj ne slabo?« »Stara je zgorela b hi^o-i. Pepe sedi v vlaku. Vstopi sprevodnik; >Vozni listek proeinK. Pepe išče dolgo po žeprh. Sprevodnik gleda neprijazno čez naočnike na listek, ki ga je Pepe izvlekel; >S tem listkom se ne morete peljat; e tem vlaku«. >Zakaj ne?« »To je brzi vlak. gospod!« »In?« »Vaš listek ne velja za brzi vlak, gospod: Pepe pokima; ^Strinjam se 6 tem. Recite strojevodji, naj vozi počasneje«. Optimist: >N:!kolj ne smemo obupati! Za vsemi oblakj sije vendar ne>kie sonce!« Pesimist; »Res. In povsod pod vodo je nekje dno _ toda to ne pomaga nikomur, ki paRes je, ta novec ie vreden Angležu samo dva franka, toda Francozj ste morali dati zanj celega Napoleona!« VSAK DAN ENA >Tak počakajte nu, še malo. gospa, glejte, kava je že na potu...< <*Tidens Tsjjh<3 »JUTRO« $t T u Petek. 1. t 1937. red zvezo Slovenije z morjem Gospodarske ugodnosti in koristi — Skrajšana vožnja, cenejši prevoz Sredi lanskega poletja se je pričelo stvarno delo za zgraditev železniške proge iz Črnomlja na Vrbovsko. torej za zvezo dolenjke železnice s progo, ki vodi iz Zagreba na Sušak. Sekcija za gradnjo, poslana v Črnomelj, je svoje delo na ozemlju. kjer bo tekla nova proga, tako pospešila. da zdaj že izdeluje podrobne načrte, ki *>odo v nekaj mesecih dogotovljeni. Nato pa se bo pričelo delo samo; svojo pečeni bodo zapeli« krampi. lopate, pričela se b > graditi važna zveza Slovenije z Jadranom. Naša javnost je žc od vsega početka z zanimanjem sledila razvoju vprašanja o ostvaritvi železniške zveze dravske banovine z morjem tam na Sušaku Vsem je gotovo še v spominu živahno razpravljanje o tem. za naše gospodarstvo velevažnem vprašanju, ki je polagoma vendarle prispelo tako daleč, da stojimo danes, po skoraj dveh desetletjih, ob pričetku uresničenja gradbe. Zategadelj gotovo ne bo odveč, ako spregovorimo o tem velikem delu v naši ožji domovini nekaj več besed. Predvsem je važno, da pojasnimo, kod bo nova proga vodila, katera večja naselja bo povezala med seboj. Iz naslednjih izvajanj bo postaio jasno, kakšne važnosti bo spojitev dolenjske in sušanske proge za vse ozemlje zapadnega dela dravske banovine. Ako pridružimo k tem izvajanjem še nekaj misli o gradeči se progi Sevnica-Tržišče-Trebnje kot zvezi dolenjske glavne proge proti severu, na Sevnico in preko Zidanega mosta vse do Maribora, bomo videli, da bosta obe progi, sevniška in črno-meliska, znatno približali tudi severni del naše ožje domovine, Celje in Maribor Jadranu. I t. sedanje postaje Črnomelj bo nova proga usmerjena proti jugu na Dragatuš in Vinico, ki dobita vsak svojo postajo Za Vinico krene proga ob Kolpi proti jugozapa-da, premosti Kolpo v bližini vasi Fratrovci ter doseže na drugem bregu Kolpe kmalu naslednjo postajo Severin na Kolpi, ki je središče večje skupine vasi in naselj. Po postaji Severin se prične dviganje proge v večjem vzponu iz kolpske doline ob obronkih Vučnika skoraj vzporedno s staro-znano »Lujizino cesto« do zadnje postaje na novem delu proge, Nadvučnik, odkoder bo skozi predor vzpostavljena zveza na obstoječo sušaško progo nekako 3 km severno od Vrbovskega proti veliki postaji Srpske Moravice. Predor, ki bo držal skozi južni obronek gore Lovnik, bo imel okrog 2 k-n dolžine, tik za njim pa bo priključek na sušaško progo. Postaja Srpske Moravice bo postala končna točka proge Ljubljana—sušaška gora, ker je tamkaj v obratovalnem oziru preskrbljeno za vse kar je potrebno. saj je ta postaja že sedaj glavna vodilna postaja med Zagrebom in Sušakom. V prometnem oziru bi torej služila s svojimi napravami najugodnejše vsekako pa mnogo bolje nego postaja Vrbovsko z njenimi nezadostnimi tirnimi napravami in pomanjkanjem ostalih, za obratovanje po--rebnih ustanov. Vsa dolžina proge med Črnomljem in Srpskimi Moravicami bo znašala okrog 50.5 km; od tega bo potrebno zgraditi nekaj malega več kakor 44 km Ceiotna razdalja med Ljubljano in Srpskim' Moravi-cami znaša 157 km. od Srpskih Moravic do Su-aka pa še 90 km, iz česar sledi da bo v bodoče pot do morja znašala iz središča Slovenije samo 247 km. h gorenjih podatkov si lahko napravimo že prccej jasno sliko o važnosti nove zveze. Dočim vodi sedaj železniška proga iz Ljubljane samo preko Zagreba in Karlov-ca na Jadran pri Sušaku. bi se s spojitvijo pr' Vrbovskcm dosegla znatno bližja zveza vapadnega deia Slovenije; ostvaritev zveze Sevnica—Trebnje pa bo omogočila približane Zidanega mosta in vse severno od tam ležeče pokrajine Sušaku. Ako izrazimo to ra/merje v kilometrih, opazimo: razdalja med Ljubljano ir Sušakom znaša sedaj preko Zagreba okrog 370 km; po novi progi se bo zmanjšala na 247 km torej za 123 km ali več kakor tretjino Koliko pomeni to prištednje na času, bomo slišali kasneje. Glede Maribora velja, da pripomnimo: preko Zagreba je do Sušaka 399 km, preko Sevnice in Črnomlja se bo ta razdalja zmanjšala za 70 km na 329 km, torej za nekaj manj kakor petin Zlasti za Ljubljano, njeno zaledje in ves zapadni de! dravske banovine bo nova zveza vsestransko bolj ustrezna od sedanje. Saj ima krajša pot za posledico tudi skrajšanje voznega časa in znižanje prevoznih stroškov, neglede na razne druge koristi, ki jih bo nova proga prinesla v krajevnem oziru predvsem Črnomlju D-agatušu. Vinici. Severinu in vsem ostalim njihovim okoliškem vasem. Končno ne moremo tu di animo dejstva, da predstavlja proga Ljubljana—Srpske Moravice tudi virtuelno najkrajšo zvezo teh dveh postaj; niti ako bi zgradili podaljšek iz Kočevja, bi virtuelno ne bil krajši. Zraven tega ima ta proga to prednost, da se po njej lahko razvije razmeroma močan promet, ker ni večjih prometnih vozlov ob njej, ki vedno nekoliko ovirajo glede propustnosti proge. Zgoraj smo na osnovi kilometerskih razdalj dokazali prednost zveze z moriem preko Črnomlja, še bolj zanimivo bo ako vzporedimo vozne čase poedinih vlakov. Iz obstoječega voznega reda se vidi, da znaša vozni čas brzega vlaka med Ljubljano in Sušakom preko Zagreba 5 ur in 46 minut, ako se odpeljemo iz Ljubljane zjutraj ob 4.35. Dopoldanski brzi vlak vozi že nekaj več, namreč 10 ur in 40 m-nut, dočim je večerna zveza Ljubljane s Sušakom ki jo posreduje brzi vlak do Zagreba in odtam dalje potniški vlak. še dališa »er traja vožnja 11 ur in 2 minuti. Potniški vlaki vozijo še dalj časa; večerni 12 ur 41 minut, jutranji pa celo 14 ur in 10 minut V povratnem pravcu niso zveze boljše. Povprečno moramo računati da traja vožnja iz Ljubljane do Sušaka okrog o ur i brzim in 12 ur s potniškim vlakom Potovanje je torej zelo počasno in si lahko vsakdo sam izračuna potovalno brzino kateregakoli vla ka Da vozijo tovorni vlaki še mnogo počasneje. je razumljivo. Računati moramo, da traja prevoz robe iz Ljubljane na Sušak več kakor 24 ur. Študije, izvršene na osnovi vseh dosedaj poznanih in za presojo tega vprašanja potrebnih in merodajnih podatkov so prinesle v pogledu voznih časov in brzin vlakov nastopne izsledke: brzi vlak iz Ljubljane do Sušaka bo potreboval samo 5 ur in tri-četrt, v povratni smeri pa nekaj nad 6 ur. Za potniški vlak, ki bi vozil neposredno iz Ljubljane do Sušaka. bi trajala vožnja okrog sedem ur in pol. ter v povratni smeri do osem ur. Iz tega sledi, da bi se po novi progi doseglo Sušak iz Ljubiiane z brzim vlakom v manj kakor šestih urah in prihranilo na voznem času najmant 3 ure, potovanje s potniškim vlakom pa bi bilo nad 4 ure in mogoče še več krajše To je vsekako zelo veliko. Če bo hotel potnik iz Ljubljane na Sušak mu bo vožnja po novi progi minula prav hitro zlasti tudi, ker bo otvoritev nove proge zahtevala in dovedla do izvršitve temeljito popravilo obstoječe dolenjske proge posebno odseka med Grosupljem in Trebnjem da bodo lahko tudi na tem odseku vlaki vozili s 60 do 65 km na uro To in pa na na drugi strani okolnost. da bodo vlaki imeti na neposredni progi mnogo mani ovir za gladek potek kakor pa po ovinku preko Zagreba, kjer je dvoje večjih križišč. Zidani most in Zagreb bo privodilo tudi nove mednar kurze ne zveze iz dalinega severa m zapada na Ljubljano in odtam dalje na Sušak. Lahko trdimo, da bo otvoritev popolne zveze med Ljubljani, in Sušakom imela izredno močan vpliv na sedanj, vozni red po gorenjski m dolenjsk* progi ter bo pomenila v stvari popoln preobrat vsega prometa na navede.lih dveh železniških progah. Zveza Jesenice—Sušak bo vzpostavljena. Zelo važna bo pridobitev glede tovornega prometa V tem oziru lahko omenimo, da pojde ves tovor, določen za ukrcanje na Sušaku z Gorenjskega Notranjskega in Dolenjskega nesporno po novi progi; vsako nadaljno pošiljanje po mnogo daljši in otežkočeni poti preko Zagreba bo odpadlo Prav tako lahko računamo, da bo mogoče. privoditi nekaj mednarodnega prometa na naše morje s severa, deloma čez Ljubljano, deloma preko Maribora V zadnjem primeru se bo pokazal v največji meri pomen zveze med Sevnico in Trebnjem ki bo omogočal te skrajšanje pota j k morju Krajša razdalja bo vplivala tudi na določanje prevoznih tarif Naglasih smo že da je tudi virtuelna razdalia med Ljub- ljano na eni strani in Mariborom n« drugi strani ter Sušakom krajša po novi poti nego po starih progah Ako k temu dodamo še. da predstavljajo postaje Zidani most. zlasti pa Zagreb znatne ovire za nepretrgan prevoz blaga, vidimo, da bo v tem pogledu zboljšan promet Danes, ko traja prevoz blaga okrog Zagreba na Sušak skoraj 26 iir vpliva vsak dinar na prodajno ceno. Ko pa bo vožnja tovora preko Črnomlja skrajšana na okrog 17 ur, bo zmanjšanje prevoznih stroškov vplivalo na pocenitev naših izvoznih predmetov istočasno pa bo vsak vagon 9 ur poprej na Sušaku iz-tovorjen in zopet natovorien ter bo železniški upravi 9 ur poprej zopet na razpolago za drugo službo. Bodisi za p^niiki kakor tudi za blagovni promet se bo dalo tekom časa s prilagoditvijo ljubljanskega prometa z zagrebškim na skupni progi Srp. Moravice — Sušak še nekoliko skrajšati vozne čase, s čemer se bo propustna moč proge še nekoliko povečala. Dokazali smo torej, da bo zveza Ljubljane s Sušakom tudi v časovnem oziru krajša, hitrejša in boljša. Preostaja nam še dokaz glede voznih cen. Danes stane voznina v III. razredu brzega vlaka iz Ljubljane do Sušaka 178 dinarjev; za potniški vlak pa znaša 126 dinarjev preko Zagreba S skrajšanjem proge se bo zmanjšala ta postavka, vphvana še po raznih drugih momentih in ozirih tako, da bo stala vožnja preko Črnomlja do Sušaka l brzim vlakom samo okrog 130 dinarjev ter s potniškim vlakom 85 dinarjev v III. razredu Postala bo torej cenejša za okrog 48 dinarjev pn brzem ter 41 dinarjev pri potniškem vlaku. To predstavlja znatne prihranke na denarju, omogoča pa istočasno mnogo širšemu krogu prebivalstva potovanje in s tem pospešuje potniški promet. Pripomniti moramo, da bo nova proga tudi znatno zbližala danes razmeroma zelo oddaljene kraje in bo s tem tudi krajevni promet znatno poživljen Proga Ljubljana—Srpske Moravice bo navedeni mesti zbližala bolj in bolj. Saj je Sušak danes naš edini mogoč izhod na morje, ker so vsa ostala jugoslovenska pristanišča za Slovenijo vendarle mnogo preveč oddaljena. Med Sevnico in Trebnjem bo v doglednem času otvorjen promet Vsekako tekom prihodnjega leta ali pa v zgodnji pomladi leta 1938 Kc pa bo pričelo delo na črnomeljski progi, kar upamo, da bo že letos, se bo pričela končno izpolnjevati ona davna želja vseh, ki so se kakorkoli trudili za zvezo Sloveniie z morjem Prinesla bo po otvoritvi »emu delu Jugoslavije nova pota, naloge in cilje ter v marsičem odločilno vplivala na nadaljni razvoj našega gospodarstva. T. Vodoravno: 2. prebivalec nemške pokrajine; 4. žensko ime; 8. člemea; 11 ščit boginje Atene; 12. del obraza; 15 hribovec; 19. kraj ob Savi; 20. rakev; 24 moško ime;; 27. sibirska reka; 28. pesnitev; 29. perzijski vladar; 30. predlog: 31. italijanska reka; 32. kovinar; 36. veznk; 38. belgijsko letovišče; 39. ruska reka; 40. turško ime; 42. roman Arei-baševa; 44. strah poljedelca; 46. barva; 48. začimba: 49. kvartaški izraz; 51. otok v ho-landski Zapadni Indiji; 55. vas na Dolenjskem; 56. časovna enota; 58. del posestva; 59 športna panoga; 61. produkt izgorevanja; 63. prometno sredstvo; 65. bikoborec; 69 češki kralj; 70. dvorjani; 72. žensko ime; 74. glasbilo; 76. prebivalec evropske države; 78. stroj; 79. moško ime; 80. poslanec; 81. morska orjakinja iz nordijske mitologije, 83. naselbina; 85. bajeslovno bitje; 86. okrajšava za težo zavoja: 88. izpuščaj; 89 tekst spomenika: 94. fizikalni enota; 95. umeten jezik; 96. del parnega stioja: 97. orodje; 98. žensko ime; 99 dragocena tekočina; 100. duhoven; 101. žensko ime; 102 žensko ime; 104. mesto v Birmi; 106 čir: 108 holandski plemiški naslov; 110 glas: 112 oče, 114; oseba: 116 oče po armensko; 118. pesnitev; 120. gorovje v Grčiji; 122. število; 124. mitološko bitje; 126. cesta: 128 del telesa; 130 domača žival; 132. sorodn k, 134 poljska rastlina; 135 pravljično bitje, 136 duh umrlega; 137. glas; 138 žensko ime; 139 žuželka; 140. številka; 141 pesnitev; 142 gibanje vode; 143. Čapkova drama; 144 okrajšava za vagon; 145 Francosko mesto; 146. turško ime; 147 členica; 148. pojdi; 149 zločinec; 150 mesto v Dalmaciji; 152. ne domač; 154. nemška reka; 156. tu; 158 turški poveljnik; 160 španska dojilja; 162 dvojica; 164. velika evropska reka, 166 gibanje vode; 168 barva; 170. filmski igralec, 172 poganjek; 174 del vprege; 176. dejanje: 178 podzemeljska žival; 180 Papinijev roman; 182. ime filmske igralke; 183. ime umrlega filmskega igralca; 184 rojstna hiša; 185 pijača; 186. zver; 187 trije enaki vokali; 188. član družine; 189 ima vsak človek, 190 žensko ime; 192 oseba iz Schakespeajerjeve tragedije; 194 zasužnjena pokrajina; 203 nebesna točka; 2006 drug izraz za osla; 209 mesto v bližini Beograda: 2lJ država v Južni Ameriki; 214. gibanje moria. 215 dalma tinska narodna igra; 216 plevel. 220 del Ita lije; 223 stoč;225 rimski politik: 227 neumr Ijivo v človeku; 229 zaimek; 231 rimska bo gmja rodovitnosti'233 tekmec; 235 veznik 236 otok v zapadni Indiji. 277; stavbenima terial; 238 turški duhovnik: 239 predi , 240 znamenit fizik; 242 predmet k: podpira 244 država v Aziji; 246 čutilo; 248 slika; 2.50. najboljše v potici; 252. darilo; 254. na- makanje; 256. priprava; 257 del dneva; 258. tropska rastlina; 259. pesnitev; 260 priimek francoske svetnice; 263 ptica, 264. grška pesnitev; 265. napad na banko; 266 mesto na Aljaski; 267. žensko ime; 268 pripadnik izumrlega naroda; 269. angleško ime; 270. interesanten; 271. prebivalec azijske pokrajine. Navpično: 1. Sultan, znan iz križarskih vojn; 2. kremenčeva spojina. 3. kamenina; 4. pesnitev; 5. slovenski skladatelj; 6. zaimek, 7. medmet; 8. beseda istega pomena; 9. azijska pokrajina; 10. oblika pomožnega glagola; 12. predlog;-13. poljedelec; 14. kraj v Dalmaciji; 15. kreg; 16. osebe iz »1001 noči«; 17. nikalnica; 19. gorovje v Srbiji; 20. shramba medu; 21. zaimek; 22. oblika; 23. načelnik; 24. mesec; 25. egiptski bog; 26. reka v Bosni; 33. moško ime; 34. kvarta; 35. hrošč; 36. moško ime; 37. zaimek; 41. najmanjši delec materije; 42 okrajšava za svoje ročno; 44. nikalnica; 45. samostanski predstojnik; 49. paradiž; 50. kemična spojina; 51. del obleke; 52 kraj v Sveti deželi; 53. najvišja £jra v Južni Ameriki; 54. zaimek; 55. poljska reka, 57. prva črka v ruski abecedi; 58 naselbina; 60. del cerkve; 62 veznik; 64. del stavbe; 65. pokoj; f>6. del Turčije; 67 pustolovsko potovanje; 68. zver; 71. zvezda: 73. pravljično bitje, ki je samo sebi nogo izdrlo; 74 okrajšava: 75. velik slap; 77 mesec; 82 cirkuški umetnik; 84. cvetica; 87 azijska država; 90. nekdanja sodišča, 91 varuh črede; 92. mesto v Alžiriji; 93 duplikat: 103 up; 105. žensko ime; 107 del glave; 109. svetopisemska oseba; 111 moško ime; 113. seme; 115 moško ime; 117. slovensko letovišče, 118. kamenina; 119 barvilo; 120 strupen plin; 121. moško ime: 122. pripomoček za učenje jezika; 12.3 ameriška država; 124. kamenina; 125 ptica; 126 reka v Južni Ameriki; 127 muza; 128 črnogorska reka, J29 soba na ladji; 130 godovno darilo; 131 plaz; 132. zdravnik. 133 voditelj francoske revolucije: 151 del uprege; 153. švicarski kanton; 155 Adamovo rebro; 157 žuželka. 159 vodja ilirskega gibanja: 161 izraz žalosti; 163 zabavišče: 165 hrvatski medmet; 166. športnik; 167. način petja; 168 poslednji godovnik v letu: 169 moško ime; 170 rajni slovenski prevajalec; 171. moško ime; 172 struga 173 citrona; 174 dela človeka, 175 žensko ime; 176 država v Ameriki: 177 žaloigra: 178 država v Srednji Ame riki: 179 slaven slikar: 180 ruski pisatelj; 181 poljska rastlina, 190 aesni*ev; 191 žensko ime; 192. del voza. 193 moštvo; 194 italijanski spolnik; 195 strojilo; 196. moško ime; 197. arabsko mesto; 198. ni- kalnica; 199. stran neba; 200. zver; 201. prislov; 202. reka pri Devinu; 203. iz svetovne vojne znana utrdba; 201. avstrijsko mesto; 205. italijanska beseda, ki pomeni kralja; 207. del vlaka; 208. češka vprašalnica; 210. turško ime; 211. predlog; 212. domača žival; 214. domača žival; 215. mesto na Južnem Tirolskem; 217. junak iz Shakes-pearejeve tragedije; 218. obraz; 219. oddelek na velesejmu; 221. oče; 222. tropa ptic; 224. vladar; 226. japonski politik; 228. del telesa; 229 oseba iz sv. pisma; 230 afriška reka; 232 moško ime; 234. žensko ime; 241. bolgarska številka in predlog; 243. domača ptica; 244. rimski datum; 245. azijski vladar; 246. upanje; 247. okrajšava za hrvatsko; 249. zaimek; 251. zaimek; 253. dva enaka soglasnika; 257. razum; 258. okrajšava- za Ameriko: 259 sibirska reka; 261. kvartaški izraz; 262. rimsko število 200. Prehrana pozimi Količina vitaminov — Važnost kuhanja — Rastlinska aH mesna hrana ? Dve vprašanji bi morali pred vsem zanimati ljudi v zvezi z zimsko prehrano: V koliko zadostuje količina vitaminov v naši hrani zimskim zahtevam? In: V koliko grozijo telesu zavoljo spremenjene hrane v zimi razne nevarnosti. Vitamin A. ki je potreben za rast. nr.jde-mo v bogati meri v špinači. glavnati solati. v korenju in paradižnikih. V manjši meri biva tudi v cvetač.i. zelenem fižolu, zelenem grahu, kumaricah in kolerabi. Ne-dostaje pa ga popolnoma ali pa ga je le zelo malo v kislem zelju, krompirju, zeleni. beluših in v jedilnih gobah razen v lisičkah ZpIo dosti je vitamina A v maslu in tu so najbolje proučili vpliv toplote na ta vitamin. Šele ko so ogreval! maslo celo uro od 160 do 180 stopinj, so lahko ugotovili zmanjšanje koPČine vitamina. To je velike važnosti ker j« mo?oče vsaki jedi dati nekaj tega vitamina s tem. da jo pripravimo z maslom. Kuhanje, steriliziranje. konserviranje in priprava količine tega vitamina nikakor ne zmanjšujejo v takšni meri. kakor običajno mislimo. Več surove ze1en;adne hrane pozimi iz tega razloga ni potrebno Vitamin B, ki preprečuje beriberi in pe-lagro dobimo v špinači kislem zelju solati. cvetoči, fižolu grahu kolerabi, korenju, krompirju paradižnik^ Občutljiv je za temperature nad 100 stopinj Ker se v vodi topi prehaja v vodo v kateri kuhamo relenjavo če to unoštevamo tedaj ni po 'rehno da bi « kuhanjem ali steriliziranje" imičil' ta r?tam?n Najpomembnejši je v zvezi z našim vprašanjem antiskorbateki vitamin 0., ker ga najdemo skoraj izključno v zelenjavi m sadju. Topijiv je v vodi in vročina mu zelo škoduje. Najdemo ga največ v sveži zelenjavi. Iz tega razloga je razumljivo nagonsko poželenje mestnega prebivalstva pozimi po sveži zelenjavi in sadju. Treba pa je poudariti, da nevarnosti zavoljo obubožan ja naše hrane z vitamini pozimi praktično ni. Vitamin D. ki ga izdelujejo že umetno, nahnjnmo. kakor znano, v posebni množini v ribjem olju. Ta vitamin je potreben zoper rahitičnost. Kako je pa z drugim vprašanjem, ki smo ga zastavili v j>očetku? Nasproti nežnejšim zelenja vam. ki jih daje poletje, kakor špinači. solati, zelenemu fižolu cvetači. beluših in paradižnikih je rastlinska hrana, bi jo jemo pozimi, kakor zelje, fižol, errah. leča i. t. d že zavoljo svoje večje množine celuloze, zavoljo svojih močnejših vlaken in močnejših lupin pri stročnicah težje prebavljiva. Ljudi s »šibkim« želodcem ali z raznimi želodčnimi in črevesnimi boleznimi bi morali torej že n tegra razloga svariti pred takšno brano. Poseben pomen imajo pozimi meso in tolšča mleko in mlečni izdelki. zlasti sir. ki se odlikujejo že po svoji veliki redilni vrednoBtu Hripa v Londonu V Londonu mz&nji ta čas epidemija hri-pe ki pa nima preveč resneČe me vprašujejo, zakaj sem ga imel rad, tedaj čutim, da ne morem odgovoriti drugega nego: Ker je bi! on, ker sem bil jaz.« Tako je Montaigne pojasnil veliko prijateljstvo svojega življenja, ne da bi ga pojasnil, in v resnici ie prijateljstvu nerazložljivo kakor ljubezen Ne razumemo ljubezenskih razmerij drugih in ne razumemo njih prijateljstev. Sicer pa nimamo same ljubezni, temveč tudi prijateljstvo na prvi pogled. Pri ljubezni je to srečno iz-nenzdenje čutov, pri prijateljstvu pa nenadno umevanje med dvema intelektoma ali med dvema srcema Toda to umevanje je videti včasih čudno. »Ne razumem, kaj naj bi imela skupnegapravijo o dveh prijateljih opazovalci. Kako nastane prijateljstvo? Nedvomno ne vesta prijatelja sama tega. Podobne misli, skupna nagnjenja morejo pospeševati nastanek prijateljstva, pa ne zadostujejo, da bi ga ohranili. Prijateljstvo potrebuje kakor ljubezen dobre volje tistih, ki so ga ustanovili, da se ohrani Prijateljstvo je treba gojiti kakor vrt. Nič bi ne bilo nevarnejše, nego če bi si rekli: »To je prijatelj, z njim torej lahko ravnam kakor hočem.« S svojim prijateljem ravnate lahko neprisiljeno, toda nikoli brez nežnosti, brez obzira, brez spoštljivosti. Razmerje dveh prijateljev je udobnejše nego razmerje dveh zaljubljencev. Ljubosumnost je v prijateljstvu manj grenka, toda obstoji. »Dovoljujem, da imaš druge prijatelje, to- i. , _ , . , . i da prednost hočem imeti jaz,« je dejal ne- obeh straneh goščava, ki skriva svoje i i, , . . j- l- ± » & ^ ^ j kdo. 1 o je naraven m upravičen občutek. V prijateljstvu iščemo sigurnosti in zaupanja, ki ju najdemo le tedaj, če smo za svo- skrivnosti. Vključili smo še iskalce m posvetili v nepredirno temo. jaz sedim ob krmilu, Lieberenz s pripravljeno kamero poleg mene. On je zapovednik nočne vožnje, njemu se moramo pokoriti. Ne reče nobene besede, vključuje le iskalo in ga izključuje. Vožnja gre skozi globoko vrezane rečne struge, v zamahu smo na drugi strana ven. Stoj! Žarometi se zrcalijo v očeh živali. Kaj bo? Antilope! Njih očd se svetijo rdeče, oči zverin so ponoči zelenkaste. Čreda impalk, črnopetih antilop, stoji v tesnem klobu, žarometi jo slepijo. Treba je počasi voziti, potem luč izključiti, da dobe živali priložnost pobegniti iz svetlobnega stožca. Male, nižje svetlobne točke, so gi-nete, ki švigajo čez pot. Potem šakal. Na nekoliko korakov nam da blizu, potem pobegne. In spet antilope, nato zajci. Nenadno nekaj ogromnega. 2irafa, ki prečka pot počasi, ne da bi jo motila luč žarometov, ki ne dosega višino njenih oči. Vozimo. Vsak živec je napet, napeto skušajo oči prebiti temo, ki leži ob strani, kamor ne svetijo žarometi. Pozor! Kaj je to? Nekaj težkega, temnega se je ločilo iz teme in luč ga je pograbila. Vidva, tam zadaj, pripravita plamenice! Sedaj prihaja pustolovščina, živčni dražljaj To je levinja, ki hoče prečiti pot. Hitro usmerimo še iskalnik nanjo, vso svetlobo, ne sme nam uteči. Držati jo moramo z žarkom. Bolšči napeto proti nam, videti ji je neodločnost. Rada bi bila izginila v goščavo, pa je prepozno, ujeta je v svetlobnem stožcu. Sedaj bližje k njej, vsi živci so napeti, bližje, še bližje! Na dvanajst korakov. Ustavim voz. Lieberenzov sunek me pouči, da sem daleč, še predaleč. Torej počasi naprej. Deset korakov. Zavrem, a spet sunek. »Bližje.« šepeče Lieberenz, »smo še predaleč, še nekoliko korakov Pozor tam zadaj, zapalite plamenice!« Nevarno snemanje Piamenici zasvetita, aparat brni. Nemirno prestopica levinja sem in tja. stopi malo no poti nazaj, se še enkrat ustavi in ko Piamenici odgorita, izgine počasi v gošča- jega prijatelja prvi. Ali je mogoče biti s prijateljem odkritosrčen? Ali ne grozi odkritosrčnost, da bo razdrla prijetno brezskrbnost, ki išče v pri- mo vsako kodno no gobcu živali, tako bft-■o no JL Opažam, kako razdražena postaja levinja, kako se }l dviga zgornja ustnica, globoko renčanje se ji dviga iz prs-i. Zobje se ji svetijo v luči. Sedaj je treba hitro delati! Se enkrat prižgita piamenici, hvala boga, gorita obe. Spet brni aparat, sedaj smo jo dobro zagrabiti. Piamenici ugasneta, prišel je najnevarnejši trenutek. Doslej jo lev in jo slepilo, sedaj nas obdaja tema, akooi katero ne vidimo ničesar, ki Jo pa zo levinjo ugodno. Dobro gre, kajti materinski nagon jo žene najprvo h mladičem. Poženem odprti, mali voz mimo, ni pokrit, ni zaščiten, malenkost je živali skočiti vanj. Po kilometru poti ustavim. Nimamo nobenih plamenic več, vrniti se moramo v taborišče... Kdo ve, koliko ča-aa bo žival tam? A pojdimo, mimo kraja, kjer smo pred nekoliko minutami tako uspešno filmali. Samo da bi bila pot boljšal In izogniti se ni mogoče. Nič ne pomaga, moramo naprej! Bližamo se mestu, ničesar ni videti na poti. Sreča nam je mila, zdi so, da je žival izginila v temno goščavo, h»č jo je morda prestrašila, njo, ki se drugače ponoči ničesar ne boji Pozor, tu je stala. Oči so mi obrnjene samo v pot, ne moremo pogledati v stran, izogibati se moram luknjam, kupom zemlje in drugim oviram, voz moram metati na levo in desno kakor konjička pri polu. 2e si mislim, da je vse varno, ko se dvigne krik: »Pozor, hitreje, hitreje, prihaja!« Ne smem se ozreti, čeprav vem, da je nevarnost za našimi hrbti. Najhujši občutek je občutek nevarnosti, ki ji ne moreš gledati v oči. »Hitreje, hitreje, sledi nam!« Tedaj — skok! Hvala bogu, ponesrečil se je, za malo centimetrov je zgrešila voz, podcenjevala je njegovo hitrost. Poskusila pa je drugi skok, ki prav tako ni mogel uspeti. Kajti lev ne more v teku napraviti dolgega skoka. mora najprvo počepniti, plaziti se mora, da skoči iz nižjega položaja z napetostjo vseh mišic, da napravi skok, ki pomeni smrtno sodbo za izbrano žrtev. Sledila je nad dve sto metrov, čeprav je vedela, da nas ne more več doseči. Hotela pa nas je prepoditi, da bi varovala svoja mladiča Kakor odrešenje je zvenela beseda na moje uho: »Ni je več!« Ovira na poti, drevesno deblo čez pot, tok reke, in pustolovščina, ki se je bila začela s tako dobro voljo, bi nam lahko postala usodna. Nismo spregovorili besede, vozili smo in vozili. Šele ko smo dospeli do taborišča, se je sprostila napetost: »Prijatelji,« sem dejal, »sedaj pa dvojni konjak!« (0m£ Joti c na — danes pa več >... in to lahko rečem, ne da bj se bal kakšnega ugovora s katerekoli strani. •. « (»Everybodys weekty«) Histerija I« navade. »Zakaj sem že joflor la, ko es me prej prekinil?« (»Politike® «) >To je naša najhitrejša ladja. V štirih dneh odrine proti Evropi« »Obžalujem. Rada bi se namreč odpeljala že danes.« (»Mocea«) >Za božjo voljo, saj se vendar moram obriti'! ... « (*> Poli tik en«) >Otroci, jutri gremo na piknik in deikleta prinesejo s seboj jestvine«. (»L|fe«) sfvo na prvi pogled jateljstvu pribežališča? Odkritosrčnost je zdrava in 'koristna, če se ne dotika spoštljivosti. Vsako kritiko bomo prenesli, če prihaja od nekoga, ki ljubi v nas to, kar smo v resnici. Za to mu bomo celo hvaležni. Toda varujmo se'tistega, ki nam krade pogum do življenja, do dela Nevaren in vreden sovraštva je tudi tisti, ki nam točno, neusmiljeno pripoveduje vse slabo, kar pravijo drugi o nas. Gotovo 'mora občutiti živo zabavo pri tem, da je tako dobi o poučen o takšnih stvareh Resnični prijatelj nas lako kdaj posvari pred kakšnim neprevidnim korakom, pred'kakšno slabostjo, ki je ne smatra za skladno z našim značajem, a ker je resnični prijatelj, ve, kako mu je naše občutljive točke dotakniti z rahlo previdnostjo. Prijatelj mora vedeti, kako naj bo zaupnik. Vsako človeško bitje ima včasih potrebo, da izgovori svoje najbolj skrite misli. Ljubezen ne dovoljuje nobenih zaupnih sporočil, ker mora ljubljena oseba ugajati. Zaupna sporočila bi bila nevarne izpovedi njenih slabosti. Toda prijatelj lahko vse sliši, ne da bi zavoljo tega mislil prezirljiveje o tebi. Diskrecija je najpotrebnejša lastnost tistega, ki hoče biti prijatelj. »Molčim kakor grob.« To je treba znati tudi kot prijatelj. Ali je prijateljstvo med moškim tn žensko mogoče? Dostikrat so že razpravljali o tem vprašanju. Dejali so, da je takšnim čustvom primešane vedno nekaj čutnosti, da bi jih ljubosumnost uničila, da ženska pamet za včasih težavno občevanje prijateljstva ni ustvarjena. Jaz verjamem v prijateljstvo med moškim tn žensko, ker sem ga sam spoznal. Če Je pri tem čutnost nevede v ozadju, ne uvidevam, da bi bilo to slabo. A kar se tiče razlike v mentaliteti obeh spolov, ni to nobena nepremagljiva ovira. Razum moškega tn razum ženske se dopolnjujeta. Med njima ni rivalnosti, temveč je večno odkrivanje. Posebno tedaj, če postane ljubezen z neopaznimi prehodi prijateljstvo, kakor je to v srečnem zakonu. Potem nastane eden najpopolnejših in najlepših občutkov, ki jih morejo imeti ljudje. Ali naj ostanemo nevrednemu prijatelju zvesti? O tej stvari je Kipling napisal lču-| dovito pesem, katere vsebino hočem pove-! dati tu na kratko: Med tisoč ljudmi jih j pojde devet sto devet in devetdeset mimo , nas, ne da bi se zanimali za nas, zanimali ■ se bodo samo za svoje interese. Tisoči pa bo pripravljen, da bi se za nas žrtvoval na najbolj nesebični način. Podpiral nas bo pogumne je nego kakšen brat. Propadel bo z nami, če nas ne bo mogel rešiti. Spregledal bo naše slabosti in napake in če se nam vseh devet sto devet in devetdeset odtegne ter nas zapusti, nam on ostane zvest in bo vsekdar na naših poteh, če treba tudi na poti do vislic. Če ste tako srečni, da zade-nete ob tega tisočega človeka, tedaj se pritrdite nanj z jeklenimi skobami, ljubite ga, privežite ga nase, ohranite si g al Takšen človek je nenadomestljivi Andrč Maurois tu"« »Katera je že najslavnejša slika na sre- >Nu — te še nisem nasHkal.« (»Sondagsnisse Striz«) Ločitve zakonov na Angleškem Ločitve brez razdružitve zakona in popolna razporoka Kakor v večinj celinskih držav, kjer teme* Ijijo zakonsko pravne določbe na verakih na-ziramjih, poznajo tudi na Angleškem ločitev brez razdružitve zakona in popolno razpo-roko. Pojmovanje obeh vrat pa je v raznih državah različno. V Veliki Britanski velja kot edinj razlog za popolno ločj-tev zakona zakomolom s Stranj tega ali onega zakonskega druga. Sodba, ki jo tu izreče lodjšče, zadobi pravno velja« vo pogostoma šele po šestih mesecih. V tem času je mogoče doseči razveljavi! jenje sodbe s prizivom. Proti odločitvi apelacijskega sodišča se je mogoče pritožiti na sodbi odsetk lordske sten razlog za ugoditev prizšvu velja, če more toženj dei dokazati, da je tudj tožnik vršil zakonolom aH pa se pregrešil na kakšen drug način v zakonu, n. pr. z grozovitim ravnanjem, zkmamerno zapustitvijo za« ikonskega druga i. t d. Tožena stranka ne more vložiti priziva, če se je že v naprej do menila s tožečo stranjo za ločitev, če ji je bilo odpuščeno L t- d. Rok za vložifterv tožbe nj predpisan, vendar pa je računati s tem, da bo zavrnjena, če se toženec neopravičeno dolgo čakal. Omenjitve glede »petne poroke ločenih drugov potem, ko se sodba uveljavi, ne obstoje, toda anglikanska eerkev more na podlagi svojih določb odretj cerkve* zbornice, ki je najvišja instanca. Kot zado* ' no pogodbo, če bi jo ločenec zahteval. Izgube v praškem živalskem vrta Psgin živali — Zoo v poplavnem območju Vltave Od spomladi sem zasleduje praški žival- otoških vrtov je razvidno, da se take amo-ski vrt velika smola. Poginilo je že več j le pogostoma pojavljajo. Upravo hi čuvajo dragocenih živali, med drugimi gajapaS&a krava, ja*, dva damjaka, kozorog, velblod, dve galapaški želvi krokodil, močvirni ris in gnu. Med živalimi so pojavile tudi razne težke bolezni, kakor bolezen pljučnega črva, katere povzročitelji se skrivajo v senu, poleg drugega pa je enkrat pobegnila še opica in ugriznila neko žensko, ki so ji morali potem plačati odškodnino. Ker fo se tirati pozanimali za te stvari, pa ne zadetka psi tem nobena krivda, kakor so mogli ugotoviti med drugim s preiskavo poginulih živali Praski zoo ima ta nedostatek, da leži v poplavnem ozemlju Vltave in naraščanje njenih voda Ima slabe učinke za zdravje mnogih živali. Zdaj bo v tem pogledu bolje, kajti uprava je dala izvršiti razna nasipalna dela, ld bodo vodi preprečila, da ne bo mogla več na i ozemlje vrta. Razen tega pa bodo mnoge je uprava vrta podala izjavo, v kateri [ živali, ki so posebno občutljive za vla-pravi, da drugim podjetjem te vr;te tudi j g0, pre elili na varnejši kraj. ne gre bcJje. Iz seznamov izgub tujih zo- j >Pusta bom vse kupčije na miru!« »To si že večkrat dejal, besede po nisi držal nikoli... « »Nu, tokrat bo drugače. Mojo odločitev je namreč izsili} preiskovalni sodnik ... « (»Le Rire«) Kozmetika za smučarko Višinsko sonce je najboljši prijatelj vašega zdravja — a postane lahko tudi največji sovražnik vaše polti. Rdeči, vneti nosovi, razpokane, ranjene ustnice, mehurčki na obrazu, vse to so boleče in nelepe posledice sončne pripeke, ki se ji izpostavljate pri smučanju. Tako se dostikrat zgodi, da morajo neprevidne športnice presedeti več dni svojega zimskega dopusta v temni sobi in si s polaganjem mokrih ob-kladkov lajšati bolečine na obrazu, namesto da bi uživale v snegu in soncu zimsko veselje. Tudi prt smučanju je potrebna kozmetika in sicer preventivna, kajti tudi tukaj velja pravilo: lat je je preprečiti, kakor pa popraviti! Ze zjutraj, ko vstanete, bodi vaša prva skrb, kako utrditi obraz pred me-njajočimi temperaturnimi vplivi, ki jim bo izpostavljen. V nobeni planinski koči ali smučarskem hotelu ne manjka ledeno mrzle vode. Vaša skrb naj bo, da jo primerno »omehčate« z dodatkom boraksa, če je morda pretrda, to je, če vsebuje preveč apnenca. Namesto da si obraz enostavno umijete, ga podvrzite petminutni »masaži« a takšno vodo in sicer tako, da si vodo z obema rokama pljuskate v obraz tn pri tem lahno tn hitro udarjate z dlanmi ob lica. Tako preide kri v hitro cirkulacijo, koža pa se obenem najboljše utrdi. Utrditi pa Je treba tudi ustnice, ki pri smučanju *ako rade do krvi razpoka jo. Vsako Jutro Jih Je treba del J časa drgniti z mehko zobno ščetko, ki ste Jo prej pomočile v mrzlo vodo. Nato si ves obraz namažite z dobro, mastno kremo. Posebno pozornost posvetite nosu in vekam. Pri tem ne smete pozabiti na ušesa, ki tudi potrebujejo mastne zaščitne plasti. Seveda velja isto tudi za rake. Ustnice si še posebej zavarujte z dobro pomado za ustnice. Tudi mastna šminka vam ustnice dobro zaščiti, morda jo omilite še s tanko plastjo pudra, da ne bi učinkovala preveč kričeče na vašem sportno-mastnem obrazu. Če je polt posebno občutljiva, priporočamo lanolin, ki si z njim namažeto zgornjo ustnico in kožo okrog nosnic. Pri smučanju ne smete pozabiti temnih naočnikov, ki obvarujejo oči pred bleščečimi ultravioletnimi žatki. In le nekaj: če nosite naočnike, se zgodi, da postanejo par- tije okrog oči svetle. Ko pozneje naočnike snamete, učinkujejo te bele lise kaj smešno na vašem, sicer ogorelem obrazu. Zato svetujemo, da si k naočnikom omislite ie ščit iz celofana, ki zasenči ves zgornji del obraza, tako da ni prevelike razlike med ožgano in manj ožgano kožo. Kadar pa se mirno sončite v ležalniku pred kočo — to se pravi brez naočnikov in ščita — si obvarujete oči pred Škodljivimi vplivi najbolje tako, da pokrijete vtke z dvema malima krpicama iz črnega blaga. Tako sicer nastane na vekah svetla lisa, ki pa se ne vidi, kadar imate oči odprte. Zvečer pa, ko se vrnete, Je treba kožo očistiti vse te prekomerne maščobe, ki Jo je čez dan ščitila, a ji sedaj ne da več svobodno dihati. To stori najbolje primitivna parna kopel, ki se Ji podvržete tako, da nagnete obraz nad umivalnik s kolikor mogoče vročo vodo, glavo pa si pokrijete z brisačo. Ko so vam vstajajoči vodni hlapi kožo temeljito očistili, si z mehko brisačo previdno in nežno otrite obraz, potem pa lahko mirno pričakujete naslednjega sončnega dne — storili ste vse, kar je bito potrebno. »JUTRO« Wbc*. "L asa 14a PeteS. 1 I 1957. LalUlUlUlI -II -II 'IL3 ŽjuMjatta čestita I -H -II -II .11 .fl ,11 .IUUUULdNUUUUL-11 -11 -II -II -1» -II -H -H -II -0 -I □DLHJUULIJUULkJULJLOJUL^ J 3 3 1 n GORŠE ANGELA trgovina s čevlji LJUBLJANA Stari trg 15 :nnnnDDDaDCX3DDDDnaDDDaaDiioona ujlhj h n n iin b m ii n n » ujlj i n irn mu - K. JURMAN ° kr. dvorni optik LJUBLJANA udLI.I JLIUUUm II B lUDDOOGGGOIiGGOG! jLU-ULi 11 »I n 111 n»11»nam N. in J. BIANCHI krojaški salon za dame In gospodi LJUBLJANA St. Petra e. uaaamm n n»111 ca □ □ SLTVAR ALBIN podobar in pozlatar ^ TRNOVO Karunova ul. 6 g □ □ SLAPAR OROSLAV krojaški salon LJUBLJANA gmartlnska 8 lonanonnajuijmDp MATKO SOKLIC trgovina in gostilna n Pred konjušnico štev. 4, TRNOVO R in Hrenova ulica 19 n pii b i! b h b rTnnnnnnnnnnnnnniJLiLHJU! n »mnmiiiniiMlIlIlin SEVER FERDINAND modno krojaštvo LJUBLJANA—VIC Cesta na Brdo T» niimiri! "m tt 11111111 a 111 m 11 m 111 m ■ ■ i ■ i i i m.....iiiiiiiiii ran U.....IIIIIIIIIHINIIII DXD IVAN PRAZNIK ■ptatoo strojno mizarstvo LJUBLJANA TeL S4-97 Zavrti • Gostilna pri »Blagajn LENCI KORENINA LJUBLJANA St. Jakoba trg t .......................... ANT. JESSE krojačnlca LJUBLJANA GradHCe IS niiiiiiiiunimiMinmi iiiiiimimiiiiiimini n FR. in TONČKA AN2I0 mesarija LJUBLJANA Hmdeckega cesta šolski drevored □□□CCTJULJLIULJLIUIJUU^ LO I B » I I B UUI-B I B »I B B B B » B 1 M » B 3G ii I II M I B U « » » I » B B B » H »I B I « I 1 LADO MAJCEN ključavničarska delavnica » «rrr>r Ti«l TS*---1---* T--- • nnnrinaDrnn I « ŠTEFAN PUHAN modno krojaštvo LJUBLJANA Sv. Petra e. 71 . i.... i». 11111 n 1111111 nr BAHAR LEOPOLD trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami LJUBLJANA Vn Jernejev* e. 18 uiininimiODannnnin b 111 i i i b111 « i n n i t t t » ii ii 111! »j FRANC ANŽIC mesar LJUBLJANA Vodnikov trg n u i n a tt a h i b m m a n 111 h h a n E IVAN AMBROŽ □ strojna delavnica § LJUBLJANA Trnovski pristan 32 p Daaaaaaaaaaaa! SPENDAL JOŽE g modno krojaštvo g g LJUBLJANA Kolodvorska 26 □ cnon OSVALD DOBEIC □ veletrgovina galanterije in pletenin g LJUBLJANA Pred Škofijo 15 G ANTON LOGAR splošno čevljarstvo LJUBLJANA Dalmatinova 7 JSA i^tiuiittLiuu va i " DGULAJUUGGOGOOGGOGOGG MR. M. LEUSTEK lekarnar P LJUBLJANA nnnnnnnnnrint u imnnnnnnnnnnnnnn Re3ljeva c. 1 g Sv. Petra nasip 41 g ALOJZIJ VRABEC splošno kleparstvo LJUBLJANA □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O raaoDaaaaaaaaaGcaaaaaaaaaaaan □ ALOJZ VRBINC □ g krojač za uniforme in civil § R LJUBLJANA Vidovdanska c. 20 g □□□□□□□□S □ GOSTILNA »IIVAR« □ O Samoluk Marko § g LJUBLJANA Poljanska 11 g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ona □ FRANC MLAKAR □ g modno krojaštvo § g LJUBLJANA Rožna dol. c. XVn/2 □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DDO □ FRANC KMETIC □ g modno krojaštvo 5 C LJUBLJANA Tržaška c. 21 □ ni ii-B-n-in-fnn rir mri n a ■ b a n i »i i B a in □ F. in M. ROZMAN g Specialna trgovina za pletenino g LJUBLJANA židovska 7 jaaaaaaooonmi i in i iLEOJTTnc □□□□□manaiimiJLPJGm FRANC PERTOT krojaški atelje za dame ln gospode = LJUBLJANA Stari trg 30 □□□□□□□□□□□a3XDDaCXDDO[XOCIDd □□□□□□□□mumuLUJULUJ □ M. BAHOR B g damski krojaški salon g LJUBLJANA Selenburgova 6 3 DDDOCOODaD ga mnimiiiiiiinii nin_» jLann □ JERNEJ LOŽ AR □ modno krojaštvo □ naslednik VINKO POVSBJ B LJUBLJANA Sv. Petra e. ucminim 11 itu 20 nmmi ono rajaaaaaaaaaaauLjmmaaaaaaaac □ TEODOR RABIC g štampilje P LJUBLJANA Miklošičeva e. 13 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I □ □ □ FRAN IGLIC krojaški atelje za dame in gospode LJUBLJANA Pražakova 10 8 □ □ □ H LJUBLJANA Tržaška c. 21 bj g ljubujaina rr^uva i« g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□^□□□□□□□D □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □LOJ B B B » B I I I B B B B B B B E B B B 11 Q LUDOVIK ZAJC urar ln sodni Izvedenec LJUBLJANA Tyršev* 53 □□□□□□□□□□□ULIUUUUL^ SDULIULJUUGULLJUUUOOOC^^ DOLENC OSKAR □ damsko ln moško krojaStvo □ LJUBLJANA □ n vogal Tyrševe in Bleiweisove c. 31 □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ODCEaDDDa □□LMJUUUUUUUUUUUUm STANKO ŽUŽEK krojaštvo LJUBLJANA Vodovodna 5 g □□aaaaaaDaaaDaaDaaaoirainiraDOG □ PETER SKUBIC G g modno krojaštvo ^ LJUBLJANA Vilharjeva IVAN SAJOVIC □ splošno čevljarstvo in specialist za □ ortopedična obuvala g LJUBLJANA _Novi trg 4 □□[□nnnnmDri1 nnmm »ttttt n n h n t t n n n ■ b e g i b i mri n t b b b m T. MARINKO trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA Prisojna nL T JULEJLJmrTTTTTi HI! II II ILJLI II I! B B HJL UUULOJULJLrLJLJJULJUUL^ I I I I L :: Brivski ln damski česalni salon • G JUD ALEKSANDER g LJUBLJANA Kongresni trg 8 TTnni-innni b » t t i a g i b b i i i b mm □ E TOME IVAN čevljar LJUBLJANA Sv. Petra C. 42 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ Srečno novo leto F J- VILHAR □ D urar ln trgovec z zlatnino, srebrnino □ Č in optičnimi predmeti □ h LJUBLJANA Sv. Petra C. 36 □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D želi cen j. odjemalcem ter se priporoča parna pekarna ANDUEJ DOLINAH LJUBLJANA na vogalu Bohoričeve in Smartinske c □□□□□□□□□□□□□□□(□□□□□□□□□□□□□O Veselo novo leto želi cenj. odjemalcem ter se priporoča ANA SUHADOBNIK trgovina z mešanim blagom mlekarna in trafika LJUBLJANA Vodovodna c. 39 Poljanska c. 70 □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ IVAN WALLAND krojaški salon za dame in gospode LJUBLJANA Slomškova 25 AVGUST KOBILICA tapetnik ln dekorater LJUBTJANA TyrSev» 38 n, U II K II II H B B B II B B B g B B B B n B II a B I B B B - □ JOSIP MAGUŠAB g pekarna c LJUBLJANA Dolenjska e. «8 □□□cnzjoooio: nnnnnnrn n n n o ti n h g c n s a b ii n « i b n □ OSVALD PENGOV a □ □ trgovina LJUBLJANA gostilna Karlovška cesta — iva. ----------- —------------- MM IJ U _ _ LJ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□conDDDD □□□oaixoxEnnmaoDnuLOJLOJucD □ D □ □ □ Krojaški salon za gospode in dame IGNAC REŠETIC LJUBLJANA □ □ □ □ Masarykova 14/1 g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ IV. in MARIJA MARINŠEK □ N mesarija in restavracija § P LJUBLJANA Prečna uL 6 H □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D Srečno novo leto želi svojim cenjenim gostom Gostilna prt „KOL0VBATARJU" LJUBLJANA □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ D S D S Pred Škofijo 14 □ □ Srečno novo leto želi cenj. odjemalcem in se priporoča I. VRHUNC trgovina s kurivom LJUBLJANA Bohoričeva ul. 25 □ n □ □ □ □ o □ □ □ DUŠAN RENČELJ strojna mehanična delavnica UUBLJANA Vožarskl pot 1 (Karlovška 2) □ □ □ □ □ □ □ O □ □ □ □□□□□□□□□naiiaom nni > Ž a n b ii ii b g a o » e e b b b b h b b b b b b i □ CIRIL SRŠEN § g zavod za snaženje oken in parketor g LJUBLJANA židovska steza 3 □□□□□□□oc □ LJUBLJANA Pred Škofijo 14 u lj------gg___n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□d DDmciaDcnnimnmiaDDODra □□□ooociimDraiimjTmiDCED □□□□□□□□□□□□□nrrirTTro^^^ □ □ □ □ Srečno novo leto želi c. naročnikom S J. SAJOVIC □ splošno mizarstvo □ H LJUBLJANA Fiignerjeva ulica 13 g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D S Kavarna »CENTRAL« in gostilna S □ ANA MIHOLIC □ O želi srečno in veselo novo leto 1937 □ g LJUBLJANA Sv. Petra nasip g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D Li NOSE FBANC modni atelje za dame in gospode □cnnanoooocmjmimiiiEooo □ n □ Srečno ln veselo novo leto želi svojim gostom ANGELCA PINTAR LASAN MARIJA GOSTILNA »SIBENIKc L p H » « 8 » g II B B B B B b B B B B 8 B B B B fl B f FAJMOSTER, gostilna □ LJUBLJANA M. AN2IC Rm S b ii n-nrn 11 n b a b i i a a v b i. b b b b b « nnnnrrinrrirTTTTin.nnrTii n ir h h b ir b in g SELAN OLGA □ diplom, damska krojačlca Str. Petra c. 95 — vhod Hrvatski trg LJUBLJANA □□mnnnnmannniionnnmnnnannnnnaomDonnoaa^ gc H "LAVI JA" D i)T?i£TnrT iriT TO U PRISTOU FILIP D □ specialni artistični atelje za črko- □ slikarstvo L.JUBLJANA □ Sv. Petra c. 39 □ □ □ Resljeva cesta □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D ANTON VELKAVRn, mesar n SPODNJA ŠIŠKA □ Pri raci Celovška c. 65 □ Podružnica: Vodovodna cesta j=j □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D uuLJLJODanaaDaaaaaDaoa^DJDDD FANI KACIC □ gostilna »Pri raci« ln trg. s kurivom g LJUBLJANA Spodnja Šiška □ □ □ □ n □ □ □ □ □ n □ □ □ n □ □ □ □ □ JUG0SL0VANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI Gosposka isllsa 12 Telefon 21-76, 22-76 2ELI VSEM SVOJIM PRIJATELJEM SREČNO NOVO LETO 1937. Podružnice: Beograd, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Split in Zagreb. Ekspozitura v Mariboru na Aleksandrovi cesti 6, v Celju v Kolenčevi ulici 6. MOSTB Pokopališka 14 □ ji n ii mi bjlu xoDOjnfTirTTrox]Liuui i a i rmnog FR ŠIMENC g hlgienlčna pralnica ln svetlolfkalnlca □ kemično snaženje oblek □ LJUBLJANA Kolodvorska nL 8 □ Sprejemallšče Knafljeva 2 □ xinnDDDaDDaaooDanaoannDmn □□□mrTTTTTimQDDOoaDaocxxj^ □□□ Srečno novo leto želita vsem cenj. gostom in odjemalcem IVAN ln ELZA RAHNE trgovina in restavracija _ MOSTE pri LJubljani Bih n a 11111 a bi ii ii umumu □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ TiriH IVAN SIMONCIC trgovina z mešanim blagom ŠIŠKA LJUBLJANA [^□□□□□□□maDnooonnnaDnnnnaiin 8 GABRIJEL DRUŽINA B B modno krojaštvo za dame in gospode § g LJUBLJANA Cesta 29. oktobra g □ PAVEL STRGULEC □ g izdelovanje žičnih posteljnih vlog g g LJUBLJANA Gosposvetska 13 g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□LJLjmmLODaaa^ □□omnrnnmnmnn^ gnnmroxiJLa h ii ujlojlljullij^^ S SREČNO NOVO LETO £ELI 0 □ ^^ ^ ^^ ^^ ^ ^ | želi svoJLm odjemalcem in prijateljem MEDIČ - ZANKL TOVARNA OLJA IN FTRNE2A LAKOV IN BARV DRU2BA Z O. Z., LASTNIK FRANJO MEDIC LJUBLJANA-MEDVODE, MARIBOR, NOVI SAD aLjaunJUDncLiuuu b n y»r JOŽE in MCI NERED mesarija LJUBLJANA šolski drevored pri Zmajskem mostu nmndL □□□rTTTTUJLiJLJLiJL^ 8 B I I a t I I l U g IVAN BERNIK □ izdelovanje žaluzij, okenskih rolet ln G zaves = g LJUBLJANA Linhartova nL 8 = nrrrrn mi iiiimu m mi min g A. PINTAR □ trgovina a špecerijskim ln kokmlj&i- □ nim blagom n LJUBLJANA Gosposvetska C. 14 pq[n][DimnnnGnEiU3iJLii 111 : □□□□□□□mjut ii r. a iliuuljuuulilji b ni R RUDOLF MLAKAR ŠIŠKA Jernejera CL 85 L J u bi j a n a, Mestni trg št. USTANOVLJENO 1839 i stiki □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ U □ Sxaxojuu n ti a»e e ii n a a a g »Tn~ir»T fni« n n n i 11 n n i 11 i m 11 r PIO RADONIC E D veletrgovina vina ln žganja E g LJUBLJANA Stara pot flt_ B E □LBaaroaoacrjoajL 8 a a a n a a a a 11 a i»C JJUUULJ.JULJIJLJLIIJ a a a 8 a < 111 a i a in □ NA MALO - NA VELIKO ! □naDmanmaijaDra^^ B B B B B B Ii » H M II H H B B » ■ M I I I I B B ■ B I I I « I « B 1 1 ■ ■ » » « « E MAR. VOLK-KOŠMERL Prvo jugoslovensko izdelovanje drož LJUBLJANA Telefon 33-12 Obilo sreče v novem letu želita vsem □ cenjenim gostom □ ANTON in JERICA 2ICKAR g LJUBLJANA Gostilna »Perles« □□□□□□nn H hjuuulli nmiimuci pnaannra a a h hjliuli h a a a i i rm □ □ □ □ □ G NANDE TUŠAR parna pekarna LJUBLJANA VII Medvedova 30 UCEnnnnDDDDDGGDDDDDGDDOGDDDGO d' C □ C C □ □ □ □ □ □ □ G G G G □ LUDOVIK ČERNE juvelir ln zlatar LJUBLJANA Wolfova ul. 3 G G G G G G G G G G G G G G G G G G G A. Volk, Ljubljana veletrgovina Sita In mlevsklh Izdelkov -pGaaoaGaaaaaaaaaaaaaaaaaaaan gaaaaDnDnonnnnDnDnacmaoaaaD BcjLJuuuuLJLJUurcmi i»n ■ n i»■» FRANC PRAPROTNIK strojno mizarstvo GL.m h b b h~o b a i b 11 a n m i a n a a h h.iuu G IVAN SESEK g čevljarstvo G LJUBLJANA Vrtača 8, Gerblčeva 9 G ojiJUUtJLJ i n 11 hjdtb b m b b h n omonnn TURK g Špedicija ln carinsko posredništvo g VINKO DOLENC mesar in prekajevaleo Zaloška cesta 9, Tovarniška utlca n (Zelena Jama) Kodeljevo, Povfletova j= GGOIIZODJGOrTTTGGDLiULi! B B B B I l » I iC □GULJLIULILAJLILULOJULAJUDDDC B B B.ILJLir g ANTON In ALOJZIJA KEBER £ □ LJUBLJANA Bohoričeva tU. U Podružnica: Društvena uL 21 npjUUUUGDPcJLRJULLJUlJIJ^ B II B II H O G FRANC BABIC F G G G G špecerlja LJUBLJANA Dolenjska cesta LJUBLJANA G LJUBLJANA Vil Aleševčeva ul. 37 g nnanaaaaGnanaGnGaaaGGnaaaaaan g JOSIP MEZNARCIC D G C D ANTON BARTOL trgovina s kurivom in lesom LJUBLJANA Tržaška c. 4 aaaaaaaacaaaaaaaaaaaacaaaaaaa VILI FRANCHETTI frizer za dame in gospode LJUBLJANA Tavčarjeva S mmniniiimiii mrmn UUUUUUUUUULtJULU B JUUUULBJUUOagn Srečno novo leto g želi vsem odjemalcem in gostom □ MARIJA LUKE2 vinarna LJUBLJANA Tyrševa C. 99 maoaaaoGGGnomnnn h b i mi a a a do n m i i i mn m n a finnnnmrinnnm □GLJLmuLOJULiuuLJLAJLm a n t mu □ FRAN REPIC ° g sodarsko podjetje g LJUBLJANA GGGGO maoaiaiHJLiujuuLajaaoDOOL^^ □ Matematično-mehanična delavnica H g ANTON KOZINA g g LJUBLJANA Smartinska e. 8 □ DUUGGOGu oaaaaDnGGiDaauuiJUuuLjc JOSIP REBEK £ ključavničar LJUBLJANA Cankarjevo nabr. 7 rrrrimroDroara h b i jg PeteE, T. I. 1537, -Is: iJUrTRO« Stev, T« i3QQQQQQQ £)uM)ana čestita H 1 ■ » « ■ g I ■ i » ll M M B « M M B I II » II I DCO^ OT MU B KI I B 11» I »» I » I I I » I H I 111 I M I I I III I I M TTT1 miim i m mi i um in 1111 mi mm n 11 i □ □ Franc In Marija Novljan g mesarija 3 LJUBLJANA □ Šolski drevored □ [joioioDajDDannoaiDD^ jjuuuninDnnnnnnagnnnaonnonaDa Srečno in veselo novo leto želi svojim □ cenjenim odjemalcem in prijateljem tvrdka Srečno In veselo novo leto teli cenjenim odjemalcem ter se priporoča MILKO SLAMIČ p mesarija g LJUBLJANA Jegličeva cesta 10 □□□□□□□□mi BJuuuuuaDDaa-B-iuui i n ■ uuuuu.i i bjuuuue Srečno in veselo novo leto želi PARFUMERIJA STRMOLI LJUBLJANA Pod Trančo 1 JO-IUI n H I Mil I II II II II II JULaJULILlULH n II H II I ULJULAJLOODDCkj 11 I I I » I M I »I B I I I I IIII I » I I I De Srečno in veselo novo leto 1937 želi F. OSTRELIČ trgovina mešanega blaga LJUBLJANA Vegova ui. 12 JUUUUULJJUUUUUUUU^^ □ □ □ □ Josip šolar In I. Wagner trgovina s čevlji LJUBLJANA, pri Zmajskem mostu _ ter se priporoča za nadaljnjo naklo- □ njenost □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ gaaanmaaa[XJULjjuuLUjmu nuuuu Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem □ PETER STEPIČ □ □ LASTNIK MIRKO STEPIC restavracija In veletrgovina z vinom fc3uuuuuLnxoaoaa^^ Tržna ulica □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□DIZOODLJUULJUULXJJU Srečno in veselo novo leto želi ANTON MENCINGER špecerijska trgovina LJUBLJANA Sv. Petra cesta 42 □ □ajomamaaaaLJuiJuumuLjm □ □ □ □ □ □ a □ g □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom ter se priporoča POGAČNIK MATKO knjigoveznica in galant. delavnica LJUBLJANA Kongresni trg 12 □ □ □ □ 8 □ □ □ □ □ IVAN KAPELJ bakrar in kotlar LJUBLJANA vn. H LJUBLJANA □□□□□□□□□□□□□UOJUUULJULID^ □ Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom, poslov- □ " nim prijateljem ter se za nadaljnjo naklonjenost priporoča □ IVAN LASAN g □ Šiška § □ gostilna »Dalmacija« 3 Srečno novo leto želi svojim cenjenim □ odjemalcem in naročnikom □ a 15 p 5 □ LJUBLJANA Gosposita 4 IVAN GLAČ čevljar □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno In veselo novo leto želi vsem BRUNČIČ IVAN pleskarstvo in ličarstvo Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem □ _ in poslovnim prijateljem ter se za nadaljnjo naklonjenost □ □ priporoča MIRKO BERVAR □ □ □ □ □ □ LJUBLJANA Celovška c. 42 specerijska trgovina LJUBLJANA Vodovodna cesta 28 L JE C1A T SPECERIJA — DELIKATESE — ZAJTRKOVALNICA Ljubljana, Miklošičeva cesta 28 P □ S □ P D P a P □ H □ P D P D P □ P a P □ □ Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem T. EGER modna trgovina LJUBLJANA Sv. Petra c. 2 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D Srečno in veselo novo leto želi cenj. odjemalcem J. ROZMAN izdelava in eksport pristnih kranjskih O q klobas — " LJUBLJANA Sv. Petra C. 83 Telefon 27-66 VELETRGOVINA USNJA Brata MOSKOVIČ Vse strojarske maščobe, fištran in degras, kakor strojila (ekstrakti) ter usnjarske kemikalije vedno na zalogi LJUBLJANA TELEFON 25-15 □ □ □ P □ □ □ □ o S o S D P o P □ □ a P □ 5 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem ter H vsem prijateljem in znancem □ FRANC DOLINAR □ parna pekarna in slaščičarna □ □ Veselo in srečno novo leto 1937 želi lekarna Trnkoczy Poljanska cesta 19 LJUBLJANA LJUBLJANA □ □ n D □ □ □ □ □ □ Pred škofijo 11 g g = " □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ D D n □ Ž3 j j 3 Svojim cenjenim gostom želita srečno novo leto Ignacij in Helena BANKO GOSTILNA PRI BANKOTU LJUBLJANA Smartinska cesta □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ TEODOR KORN, prej HENRIK KORN krovski in kleparski mojster, upeljevalec vodovodov in centralne kurjave LJUBLJANA Poljanska cesta 8 g n Br D S □ L-1 □ R D n □ □ □ □ Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim strankam, znancem in prijateljem VOJSKA STANE pleskar, sobo- in črkoslikar Srečno in veselo novo leto 1937 že!i »f NA — NA t« LJUBLJANA Cerkvena ulica 11 g LJUBLJANA Tyrševa cesta □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi svojim cenjenim ~ odjemalcem SIMON KUNČIČ izdelovalec soda-vode ter prodaja drv in premoga □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□U Srečno in veselo novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem □ in gostom IVAN KLEŠNIK trgovina z mešanim blagom in gostilna novo leto ANTON MARINČ parna pekarna MARTIN BUJAS lastnik vinotoča _ LJUBLJANA Sv. Petra c. 45 jBacmaannDnDDnnDDDnnnnaannciDDD □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□g □ □ □ n □ Srečno novo leto želi L. M. Ecker sinova kleparna in podjetje za izpeljavo vodovodnih del LJUBLJANA Slomškova ul. 4 I H H m u u i « u u u n inrrnnnnnr-irinnrinnni MOSTE PRI LJUBLJANI Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in se priporoča OCVIRK RUDOLF mesarija Kolodvorska 35; Šiška, Medvedova 22 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ SREČNO IN USPEHA POLNO LETO cenjenim odjemalcem in trgovskim prijateljem Ant. Krisper — Ljubljana Mestni trg □ □ □ Kr. dvorni dobavitelj ANTON VERBIČ delikatesa in špecerija Ljubljana, Stritarjeva ulica (Filipov dvorec) □ □ □ IVAN BRICELJ pooblaščeni graditelj LJUBLJANA Slomškova 19 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ juui i ril mojuujof.o. i a i 11 n ULHJuijna .tuuuiJiJuuLomuuLiocDa cj □ D □ IVAN ZUPANČIČ Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem ter se priporoča BAHAR LEOPOLD trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami LJUBLJANA VII Jernejeva c. 18 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto želita svojim cenjenim naročnikom Ivan Wostner instalacija vodovodov MOSTE Zaloška cesta št. 21 □ □ □ □ □ □ Edvard Wostner splošno kleparstvo MOSTE Zaloška cesta št. 21 Veselo in srečno novo leto vošči svojim cenjenim odjemalcem in se priporoča za nadaljnjo naklonjenost Prva jugoslovenska tovarna za diaslad, slad in kvas RUDOLF ZALOKER LJUBLJANA — VIČ Telefon inter. 28-09 □ □ u ^........mu mnm iimnniiiniinii inrmnn □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O □ n Srečno in veselo novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem Anton in Ivana PONIKVAR mesarija LJUBLJANA Vodnikov trg □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem FRANC RODE mesarski mojster šolski drevored □ □ □ □ □ □ n □ □ □ želi Srečno in veselo novo leto 1937 cenjenim odjemalcem ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost tvrdka Konfekcija, modno krojaštvo D Jos. Rojina, Ljubljana specialna delavnica poklicnih oblačil LJUBLJANA Jtm*l trgovina volne, bombaža in galanterije Na debelo! Gosposka ulica 1 —3 . Na drobno! Stari trg 12, židovska ulica 4g □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ XIDDDOaCX3DLHJIJLIUUan[XlDaD česalni salon za dame Erna Fettich-Frankheim □ □ □ □ □ □ □ LJUBLJANA Kongresni trg 19 "J JODU H □ JULI I I m I ■ I I M I HJLI H I II n I I 1 JC □UUUUUULJUUUUULIUL^ g R Delikatesna trgovina □ IV. BUZZOLINI § LJUBLJANA Ltngarjeva ulica □ [jTTTTT^-OJLJULiJucrinn a jtojuuudB □ □ □ □ □ □ 0 □ 3 1 □ □ MANUFAKTURNA TRGOVINA PRI >ZAJCKU« ZAJC JOŠKO Ljubljana NABREŽJE 20. SEPTEMBRA poleg tromostovja :o[xiacoaDax3coxiuixu n i.rncDag Foto-materijal JANKO POGAČNIK LJUBLJANA TyrSeva □□[XODnnanaannnnannQJULDac Srečno novo leto želi vsem svojim □ cenjenim gostom § Sokolov JoSko in Metka B LJUBLJANA gtxianaannDDnuuuLiaa3D[xoc Srečno in veselo novo leto želi cenj naročnikom IDDOOa ceni. P Pred škofijo 18 flhi n m n i rrinuLX3JuuuuuuiJi ALBINA BOGATAJ salon perila LJUBLJANA Gradišče 13 JUUULOJUUaDaOULLJL^ Srečno in veselo novo leto želi ELZA LENSČAK trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA Poljanska c. 73 □Daaaaaxicx3axiauuLi i ».n i i.i.ix puuuiJULJUuaanoDa^ Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom FRANC REBERNIK pleskarstvo in ličarstvo LJUBLJANA Komenskega ul. 22 Telefon 31-77 Qtj.juri j iuy i i JLB.O ij i n. h.b 111 miž paca JUUUULIUULIJL n II lUUUUUUULIUI IVAN PEBDAN nasl. Rak & Pate trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA Krekov trg ji 11 Mi I I U.BJ Mil III 11,111 C ■PUM JI II IJUUUUULJJUUULJUUULJI^ Vsem cenjenim gostom ln odjemalcem teli srečno in veselo novo leto LEOPOLD ZUPANČIČ posestnik ln gostilničar LJUBLJANA Jegličeva cesta št. 15 Iiiiiiiiiiiiiiiimminin Petek, T. L 1937. 16 jJUTKO« ifes. t GBOOGIGIGO StjuGijana čestita □oaaoocxx3onaaxitJLj{^^ MILJKOV ŽIVKO specialna delavnica vseh vrst čevljev in opank p LJUBLJANA Emonska cesta 2 R Urbančku" □ □ F} ST02ICE 29 g Tli i Hi03arrnrr0XDi 111 H i n ILJJU CGGOOOOOGOOCOIILILJLJLJLIULJDGGOOGCT VESELO NOVO LETO ZELI lekarna dr. 6. Piccoli LJUBLJANA, nasproti »Nebotičnika« JuuuuLiJLijmaDuuLJu »miUXEB gcoDnmnaDonoannnnnnnnnnonDog JUULLHJLUJLJUI»11 II HI M I H I DOB .................................................. ŠENTJAKOBSKA KNJIŽNICA mrofim ObaMJem hi Stateljkaun ŠENTJAKOBSKI ODEB svojim posetnlkom, igralcem ln (gratkun nm ........i m 11111 m 11111 m 11................i ■■■»»■ i n mnmmnriTri i ■ n» n i h i kjulj i »i nm «»i n i mirn irrmi m um I I I I I I II 1 H I I I I I I I I I I I I I ITT] KRULJC KAROL črkoslikarstvo LJUBLJANA Breg 6 □ □ □ □ □ □ maaDamaanooaDDaaaaaaaaaaaao S Srečno in veselo novo leto želi g □ ALOJZ in ALOJZIJA JESIH □ □ mesarija Zavrti štev. 6, — stojnica G □ šolski drevored, Ljubljana {=] □□uuuunuuuuuuuunnD[X]ODnnoDnro □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO G □ želi svojim cenjenim odjemalcem □ □ □ □ □ □ □ SREČNO NOVO LETO 2ELI □ L. & M. ŠERJEK § mesarija in prekajevalnica □ STOŽICE 44 H □ □ □ □ □ □ Singer Šivalni stroji d. d. Ljubljana Srečno ln veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem SLAŠČIČARNA P E L I C O N □ LJUBLJANA □ □ WOLFOVA ULICA 14 KONGRESNI TRG 19 □□rTTTTTTirrrrrnnrTTTTT^ »nnn rTnnnnrinnr u . i . ......... &LIBAR ŠTEFAN krojaški salon LJUBLJANA Resljeva e. 8 nfTmmnnn n n g rrinnrTTnrTTTnrinn 111111......i M 111.......i IJ PETKOVŠEK FRANC sploSno kolarstvo, izdelovanje karoserij LJUBLJANA Holzapflova ul. 21 jpnrTrnrrriDcidD na naxiinxPDarTnrrn^^ □ VESELO IN SREČNO NOVO LETO □ želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem ln znanoem S IVAN OGRIN vinska veletrgovina LAVERCA PRI LJUBLJANI □ □ □ □ □ n □ □ □ □ Srečno in veselo novo FRANC ZALAZNIK tapetnik in dekorater ŠT. VID nad LJUBLJANO in se priporočam za nadaljnja naročila, katera bom izvršil točno, solidno in po nizki ceni aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaB "uuuuuuuuliuudd aaaaaaaaaaaDODaaamaaaaDaaDaDaaaaaaaaaaaaGaG ČEMAŽAR JOSIP B □ UMETNIŠKI ZAVOD ZA LITOGRAFIJO S LJUBLJANA IGRIŠKA ULICA 6 R □□^□□^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Lil. nnnnirinrrrinmnnrinnnnnnririnnnni m h ii h i nrmm i mi h »i«ii« sjuuuui n 11 iT~rr F. J. SUŠTERŠIC gostilna »Slepi Janez« ŠT. VID nad LJUBLJANO nrTTTTTTTyTT1DDDDCOOO[I3CIXIOnLQ Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cen j. strankam in se priporoča □ VIKTOR TRAMPUŠ 3 [X3JDDDDDDDDCa innrrT-r-rTnf » n u nnr Srečno novo leto želi vsem cenjenim Č odjemalcem r K. ZEVNIK mesarija LJUBLJANA VH □ □ □ n SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi svojim odjemalcem elektrotehnično podjetja BOGATAJ IVAN LJUBLJANA, Kongresni trg 19 (poleg nunske cerkve) □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ SREČNO NOVO LETO ZELI NOVI SVET gostilna LJUBLJANA Gosposvetska c. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ O □ □ tovarna pohištva ŠT. VID nad LJLTBLJANO Zapuže 22 j=j □ □ □ □ □ □ □ _ S a S ° □ □ □ □ □ □ JOSIP BERGMAN trgovina s črevami in parna topilnica loja Srečno in veselo novo leto želi g PETER ANGELO □ družba z o. z. □ □ LJUBLJANA Frančiškanska 4 n □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□onu □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nonznaog " Srečno in veselo novo leto ieli LJUBLJANA Poljanska cesta 85 87 □ □ □ □ □ □ G. Besednik in drug trgovina ,in izdelovalnica kirurgičnih □ in ortopedičnih pripomočkov in sa- g nitetnega materijala n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□u □ LJUBLJANA □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ □ □ □ 8 □ □ □ □ Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem JOSIP LEVANIČ vinogradnik — veletrgovina vina LJUBLJANA VTI, Lepodvorska 14 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Li □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ SREČNO NOVO LETO želi vsem cenjenim odjemalcem ANTON PERŠI mesarjja LJUBLJANA Trnovska ulica 2 U □ □ □ □ □ □ n □ p □ □□□□□□□□□□□□□o □ □ □ Kupuj □ n □ □ blago S □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ Prešernova ul. 5 □ □ n □ n n n n □ □ n □ u RAFKO KCRETIČ LJUBLJANA Aleksandrova c. 4 Palača »Viktorija« špecerija, delikatese, lastna pražarna za kavo Telefon 28-51 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a Hnrnnnnnnnnnnn □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ o PODBORŠEK ANTON o □ □ □ mesar in prekajevalec LJUBLJANA Linhartova 4 — Podruž.: Staničeva 8 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Tvrdka Drago §sf?wab LJUBLJANA Aleksandrova 7 ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nng □ Srečno novo leto želi svojim cenjenim □ odjemalcem A. GASTBAUN trgovina dežnikov in somčnikov (lastni izdelki) LJUBLJANA Srečno in veselo novo leto želi vsem ^ cenj. odjemalcem □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□P t-j H O " □ Srečno novo leto želi tvrdka □ D □ S BOGDAN ŽILIČ S c R D R g LJUBLJANA Tyrševa cesta 11 g SnDDoiimmmnnnmD Prešernova ul. 42 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□r^ D LjaaaaaaaaaaaaaaaamaouacoaaaB □□□□□□□□□□□□□□□□! ANTONIJA GUTNIK mesarija GLINCE Tržaška cesta 5 □ □ □ □ □ □ □ □ 8 □ □ U □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□G SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI VSEM CENJENIM NAROČNIKOM IN GOSTOM C. □ □ □ D O □ o □ o Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom Gostilna „Pri Figovcu" LJUBLJANA □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka I. KNEZ, Ljubljana □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□G D PAVLINSTANE □ [=j cvetličarna Q p Ljubljana, Celovška cesta 34 □ ]QGGGGGQu gGGCaJCJLlLlLIULJDOOOaa^ □ IVAN BRICELJ a pleskar, ličar, sobo- in črkoslikar in gostilničar v štepanji vasi ^ „Na planirju" □ LJUBLJANA, tel. 33-07 Tyrševa cesta 15 n RaaGaaaaaaaGaaaaaaaaaaaaaGaaaaGaaaaaaaaaaaGu □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a □ r aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaGaaaaaaaoaaaaaaaoaaaaa EV CEN MAHE ^□□aaanannnuaannDaGGCGGDGDDcaannGaaDGnnnconn a □ a jaaaacoaaaaaaaaoGaaGaacaGacaGaGaaGaaaaaaDn Veselo in srečno novo leto želi ALOJZ L0MBAR modni salon za gospode in dame. LJUBLJANA VH. Celovška c. 53. LJUBLJANA VII. Verovškova 54 Svojim cenjenim gostom PRAV SREČNO NOVO LETO ! RESTAVRACIJA 99 REZI ZALAZNIK U n n U ri 1.1 n II n n R □ n n n 11 i' □ t □ i □ i I.i ri II 1: n n □ r.j 11 n n G aaoaaaanaaooaaGaGGGDGaoaacaDD nnaaaaaaaoaaaaacaaaaaaacGGaag Veselo in srečno novo leto žeti vsem svojim naročnikom § □ □ □ □ □ tvrdka GLINŠEK IVO slikarstvo in pleskarstvo Rožna dolina c. n. št. 36. ■-j GCPGOGDDOOOOOIJLHJUI »HIP mPOCCa SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODDJEMALO^M ALOJZ TRŠAN VINSKA TRGOVINA — LASTNI VINO G L,, G □ Tacen G G Srečno novo leto želi □ TOMŠIČ FRANC G mizarstvo, R ZG. KAŠELJ Dev. Mar. v Polju □□UUULIJJUUUIJU^ U G □ □ naGGGaaGGoaGoajaaaaGOGaaaGoooooGGGaooonmoDi. a a a Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. gostom in odjemalcem TRGOVINA IN GOSTILNA LADISLAV NOVAKA DEDIČI NA VIČU G G G G G G G G G G G G G G G G G G SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem bratom in sestram, naraščaju in deci ter njih svojcem SLANA FRAN sokolski starosta v štepanji vasi G G G G G G G G 8 G G G G G G G ^□□□□□□□□□□□GGaaaGaaaaaaaaGr □ □ a a a a a a a a a a a a a a a a a s 8 '□□aoaaaacjGaDaaaaaaaaaaaGaoGaaaaaaaGaaaaGC^Gaaaaaoaaaaaaaap a 8 ŠTEFAN G JURA čevljar LJUBLJANA Linhartova 16 Srečno novo leto vsem odjemalcem in konsumentom našega piva, špirita in kvasa želi Pivovarna „UNION" D. D. LJUBLJANA oaDaaaaDGLJuuLJuuuLJUi JuuLtuuuaaca Srečno in veselo novo leto ANTON ZBAŠNIK čevljar LJUBLJANA Bežigrad št želim svojim cenj. naročnikom in naročnicam. Obenem se zahvaljujem za v toliki meri izkazano zaupanje v preteklem letu. Priporočam se, da mi isto naklonjenost ohranijo cenj. naročniki in naročnice tudi v bodočem letu. Potrudil se bom, da po najnižji ceni točno vsakogar zadovoljim z lepim, dobrim in solidnim izdelkom. Ivan Vrhovec, krojač ŠT. VID nad LJUBLJANO ANGELA KORDIS trafika LJUBLJANA Gajeva br. 5. čoQaQQQaarirTTinrTirTTinrwju^ DaaaaaaaaoajGaa * u y h i rrrinrro Srečno novo lete želi „GROM" carin, posredništvo in spedicijski biro n R □ LJUBLJANA g WlTTinnnnnnnr" ""iiii mmnfl ^□□OOLlULJULiLUJL □ Vsem prijateljem, prijateljicam, od-= jemalkam in odjemalcem ter prihaja- □ j očim gostom, ki obiskujejo mojo gostilno ŽELIM SREČNO NOVO LETO Janežič Valentin trgovina z vinom, žganimi pijačami in likerji, mallnovec, mineralna voda. PSATA, P. DOL PRI LJUBLJANI fll H II ■ R H H H H 1» »" * * ' " i" ■ ■ » ' ■ ■ » " F Vsem cenjenim odjemalcem želi SREČNO NOVO LETO in se za nadaljno naklonjenost priporoča Blagoslovljeno novo leto želi K R E N O S J. trgovina s mešanim blagom in de-3 želnimi pridelki in parna pekarna ZALOG Dev. Marija ▼ Polju industrija mesnih proizvodov Mlinek In šlegr Zagreli, Masarykova uL 16 Telefon 62-94« '□DOOGQCOX03QDOfXJULJLL^ 11 U 11 U-JLUJLUJ DUlillll HI JLJLIULIULJULILJULILIOOO^ Blagoslovljeno in veselo novo leto 1937 želi vsem svojim poslovnim prijateljem ln znancem Stavbna tvrdka ERJAVEC Ježica pri Ljubljani Hkratu se priporočam vsem onim, ki fte nimajo lastnih domov, pa jih nameravajo graditi »JUTRO« itw. t 1? GlGISlUGIGISa Tltariflor čestita □uuugggc £ F1 mnrnnnnnnnm g. w ^«.. ■ y ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ m ■ i ■ ■ n ■ m h n 11 m i a h i ■ ■ ■ a b ■ i iuut ■■ n ■■■■■ 11 h ■■ h ■■■ i ■»■■■■ i ■■■ 11 ■■ i ■■ i ■■ i ■ ij: FRANC X. WALLNER tapetnik in dekorater MARIBOR Grajski trg 6 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I gnnonGoaaaaaGaaaaaaan □ FRANC FILiriC □ pečar MARIBOR Mlinska ulica 31 Trgovina z letom in stavb« materialom telefon 2042 MESTNI STAVBENIK Rudolf KiHmann Zaloga vezanih lesenih plošč ________ telefon 2042 . ......................... 8TAUBER MATEVt strugarskl mojster 10 MARIBOR Cvetlična 9 GUSTAV MEŠIČEK sedlarstvo, torbarstvo in tapetništvo 2 MARIBOR Tržaška cesta 1 = MARIBOR, Meljska cesta St. 25 □irmrn ■ 11g g g m »g b i »i»n n a i g 111»11 a n n a h i ii t mnriDG Dna 111111 .......111111 HI»111 HI 111 n ■■ ■ ■ JD nauuuuuuuij M I n M II II iuuuuuuuuuuul^^ Srečno In veselo novo leto teli PUGEL & ROSSMAN VELETRGOVINA Z VINOM Srečno in veselo novo leto želi FRANC CVERLIN krojaštvo in konfekcijska trgovina MARIBOR Gosposka ulica 32 ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost □ G □ □ □ □ □ □ □ □ MARIBOR Trg Svobode 3 □□□□□□aDaaaDaaaaGaacnaaaaaaaa □ FRANC REICHER § modni atelje ~ MARIBOR Tržaška cesta 18 g iryTTnrrrvTnnnrxinrr^ , rrrTTTioajDaDDDaDaGLimuLjm Restavracija Narodni dom p MINKA KUDER Q MARIBOR □m H u B t mnmm 11 » t HnnnnnrinnrTinrinrjnnnnnnnnnnn □nnmnmmrTTinrrTTTTTTimDLfl..a umi......tU rumu rrrTnrTTTnnrTrTTinriX i.............. IHI» I I I I I I IU3 M. TEMERL predtiskarija in ročna dela MARIBOR Slomškov trg 6 nnnnr-innnt min rTnrnnrimr ....... i n . m 111 n i m a rrrrn Veselo in srečno novo leto teh vaem odjemalcem BEZJAK IVAN, sedlar MARIBOR Cvetlična ulica 38 u r¥TrvTnnnrTTnnnrrrTn^ LJUUUODDLIJULiULIlJL^^ DOLČEK & MARINI MANUFAKTURA MARIBOR Gosposka ulica 27 aB H □ 8 B JOS. TSCHEL3GI PIVOVARNA IN 2GANJARNA MARIBOR □UULii H M M H H H H JI,.11 U II, H II mm II H II II I H I IH II II II B I I HOD □DODmrTXTTXXiaaDnmULMJ^^ JOSIP CEBOKLI parna pekarna MARIBOR Glavni trg 9 rvTnrTTnnnrinnrTTnrT^ ijuljjulojui mmn n_ouDcaax Koroška cesta 2 DOGŠA JOSIP čevljarstvo MARIBOR Tržaška cesta 3 fIFTTTTTTJULXlXilJLi3DDDDDODDgZ^ B DRAGOTIN CUTIC, vdova puškar In trgovina s strelivom MARIBOR Slovenska ulica 18 nrTTrrrojuuuuL^^ n 11 n 11 r 2 SCHMID HILDA H likalni ca in pralnica § □ □ MARIBOR Slovenska ulica 15 □ -rir-.nnririni-innnrinnnnnnnnnnnnnnn: laacocDaaa ^ Gostilna >Menzinger< □ MARIJA in FRANC ROBINŠEK P MARIBOR Pristan 1 □ HrT^nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnH i j ii»a i n n n n h n innnnnnnnnnru uminn KNEZ FRANC □ brivski in damski salon O G MARIBOR Sodna 9 G □ pirrrinouuuuoaauuuuuuumiJLiLiaaa MAKS PUCHER ^ □ modni predmeti za dame in gospode, □ G perilo, platno, belo blago, pletenine G M MARIBOR Gosposka ul. 19 g □□□aaaaaaaaaGaaaGaaGGDaaaaDan a □ a JOSEP KAGER izdeluje dragulje in zlatnino MARIBOR Miklošičeva ul. 4 G G G G G O ANTON JAKA C ~ čevljarna G MARIBOR Slovenska ulica 24 _ naaaaaaGaGaaaaaaaGacaaaaaaaafi MARIBOR SaaaaaaaaaaaaaaGaaaaaaaaaaGaa ^aaaaaaaaaaaGaaaaaaaaaaaaaaGG a □ aaaGGGaaaaaGaaGcaaaGaaaaaaaaa □ IVAN LEGAT Prva specialna popravljalnica In trgovina pisarniških strojev Tel. 24.34. MARIBOR. Vetrinjska 30 G G G G B G G G G G C RADIO MARIBOR R. Z. Z O. Z. Glavni trg 1, vogal državni mest Hožel M E R A N Marilsor naacGGGaaGGaaaaaaaaaadaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaanaaGGGL aaGaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaacDD B G G G G ft tovarne ogledal in brušenega stekla. Centrala: Maribor, Koroška cesta 32 Telefon interurban 2132 — Podruž.: Ljubljana. Tyrševa ulica 14, telefon interurban 3075 — Brzojavi: Kristal, Maribor gaaaaaGaGGGGccGaaaanaaaaaaaaa W. WITLACZIL G G pekarna G □ G G MARIBOR Grajski trg G aaaaaaaaaaaaaaGaaaaGaaaaaaaao GcaaGaaaaaaaaaaGaaaGaaaaaaaaa IVO STAUDINGER B aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa HOTEL »PRI ZAMORCU« PAVLA JANČAR FRANC FILIPIČ mesarija MARIBOR Gosposka ul. 30 Jurčičeva uL 8 pohištveno in stavbeno mizarstvo MARIBOR Mlinska 17 □aaacaaaaaoaGaaaaaaaaaaaai paaaacaaaGaaaGGaoGaaaGaaaaaaD a gGnnoonnnnpuL julajulu a1 m C S IVANA RAČIČ g restavracija Gambrinus g MARIBOR Gregorčičeva ul. 29 g GOSTILNA »PRI LIPI« [=] RADVANJE MARIBOR □□□nrojDDODDDonrrinnm i»111 n 11 G G G G pjLiuuuumaaaaGGmGGaaaaaiooaa Modna trgovina ANTON PAS MARIBOR Slovenska mrTTnnrinrinnnnrnnnrinnn! mrp mnmm G ka ul. 4 P oaaaannn ZORIC ANTE jadranska klet MARIBOR GaaaaaaaaGaaaaaaaaaaaaaaaaaaa FRANC IN MARIJA ŽEMLJIC hotel in restavracija „ O R E L " MARIBOR „Karo" čevlji DRAGOTIN ROGLIČ R G □ □ □ □ »CVETLIČNI DOM« Ivan Jemec G G G G B B G G G G G G Q B □oaGaaonnrTinrrinnrii 1an julh h m n MARIBOR Cankarjeva ulica Gosposka ulica 13 G G G n ADALBERT GUSEL veležganjarna, Izdelovanje likerjev in sadnih sokov MARIBOR Aleksandrova cesta pnnnnnm g g u g mnr miiilliiil - pnnnnnnr-ii gjj inni CEP M nHEDOD FELIX SKRABL manufakturna trgovina MARIBOR Gosposka ul. 11 uPrnrrrirTTimiTimGUGLiOaDDaoGGg I B I » g I I II 8 g II inrwrinrTTTTTTTrTTm Crko-soboslikarsko in pleskarsko podjetje PAHERNIK ANTON Tel. 2353, Maribor, Frankopanova 15 xr3mnrTTaaaaGQanrTTTTnnr' JUSTIN GUSTINCIC mehanična dela trgovina koles, trg. s starimi stroji MARIBOR Tattenbachova ul. 14 =y*~rTTrvTnnnnrTTrrn^^ MARIBOR G GaaaaaaaaaaaaaaaaaGaaaaaaaaaa □aaaGaaaaaaaGaaaaaaaGGaaaaaaa, 3 KAGER MARIJA H specerija, galanterija, posoda, nogavice j , MARIBOR Državna cesta 24 GaaaaaaaaaaaaaaaaaaaacaaaGGaa ^annaaacKDanaaaaaaaaaaaaGGaGg Kavarna ORIENT FRANC MAJCEN ANTON TAVČAR tovarna mesnih izdelkov G □ □ G □aaaaaaaaaGaacGaaaacaaaaaaGD □ V. VOŠINEK C G trgovina z usnjem in surovimi kožami G G MARIBOR Koroška cesta 13 C GaacaaaaaaaaGaaaaaaaaaaaGGaaa n g g g « iTn g n n h g g g b g g g i ■■ i ■ i g i M. VRHUNC Specerija, delikatese — Glavno zastopstvo kvasa in zaloga ogljikove kisline iz tvornice »Securitas«, Celovec, zaloga slada in malčne moke za [= pekarje, trgovina s premogom in C drvmi na debelo in drobno n MARIBOR Maistrova 17 n BeogopaiJi mminmiiuuuuuo « .... i i i ........ i i n g g g it TEREZIJA PAVLIC restavracija pri Glavni pofiti MARIBOR Stolna ulica 10 ....................... juuLU iimimimmimc ERNEST GERT medičar in svečar MARIBOR Gosposka uL 13 i m ii 1111111111 n 11111 g ii-rr B G G G G G G G G G □ aaaaaoaaaaccaGcaaaaaaaaaaanr □ PAVEL HERIČKO pečar in keramičar G G Drogerija IVAN PEČAR specialna fototrgovina, kozmetika, parfumerija noaaaoaaaaGGniTTQOQQaoLOxiJLiLOJLJiJUUL^^ a » i 11 a n im Inž. arh. JELENC & inž. ŠLAJMER GRADBENO PODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA D. Z O. Z. MARIBOR Gosposka ul. 11 MARIBOR Tel. 22-12 Vrazova ulica 11 jmiiiiiiiiniiiinniiim LOJZE LISJAK restavracija »Union« MARIBOR Aleksandrova cesta ■ Hiiiiiiniiiniinniii rnmn ^UDGaaaGGGOaannrTTirTTinrTTTnriUL. nnnnnnnnnnnnnn m II M i i n lil 111 i n i 111 n......1 111 HI 1111111 iT H : MARIBOR Tattenbachova ul. 6 □□aaaaaaaaaaaaaaaaaaaai □ G G G D G G G ManuSaktura „SAVA" □ p D 0 P □ MARIBOR Koroška cesta 9 jaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaGG gaoGaaaoncn: a D □ § A. PODLESSNIG g □ D veletrgovina s papirjem P P Ah? B B G G □ G V * § MARIBOR Badlova 7, Telefon 2448 g g ^ ^ □ □aaaoaoDaaDDDDaDDDaaaaGaaaaaL BaaaaaGOJUuuuS uuuuuuuuuuuuumuuuuuaaam S Srečno in veselo novo leto želi F. BERNHARDOV SIN: Imejitelj GUSTAV BERNHARD zaloga stekla in porcelana MARIBOR Aleksandrova cesta 17 g juuuuDaDJoaaGOGGGOGGOGGGGarTinnrr^^ Guuuuuuunrrrrrnr« 111 ni n i» mi 11 h »»1111 m a i nn Srečno in veselo novo leto deli vsem svojim odjfgnalrwn ter se priporoča tudi v naprej sa cenjena naročila JOSIP BAUMAN veležganjarna, izdelovalni ca rama, konjaka, likerjev In sadnih sokov ŠT. TLJ PRI MARIBORU mm imiiimiinuiii ■■■■■■■ xmxtw H......................... Gradbeno podjetje Ing. Pipan in 2ivic mL MARIBOR Telefon 22-TT Smetanova 38 iimiiniiiiiiiiiiiiinm TTTI I I g I « I . I g g g g g g g g g I I ITTT »Transport4 MEDNARODNI PREVOZI ' t .t r ^-»rr. r-3miii»»m«| pnp s - »JUTRO« štev, i 18 Petek, 1. I. 1537. QQIZZZ3QQ (dehtit&e i| £e(!ja I -II -II »H HI ■ILslI HI -H HI HI ■» HHl^HLjIHLjlBUUlNNbJUULjUlU] FANI LEBIC restavracija hotel »Beli vol« CELJE Kralja Petra cesta tOJ. H HJLft J J J J1..ILJUDGDODDIIX3QJULJLJDlj VODICAR JANKO mizarstvo J B II H V l n n HI I H H Bil n H » H I II H m. KINO „ UNION" CELJE B j 11 i i m 11 i i i i i i i i i i i i ii i 11 i Srečno novo leto žeU KAROL FLOR JANČIČ elektrotehnično podjetje CELJE Cankarjeva ul. 2 ^ II II I I H n I I B III I JJLMJUUUUUCOg ..................M ITT Elektrotehnično ln mehanično podjetje, zaloga koles, šivalnih strojev in nadomestnih delov DRAGO GAMS IVAN TACEK mL prva celjska parna barvarija ln kemična čistilnica CELJE Gosposka ulica 21 immnn i i i m n mnnni n ii imnmnr CELJE Prešernova ulica 16 Dečkov B □ □ □ Razlagova ulica 8 □□□□□□□□a JOŽICA LESKOVŠEK prva celjska čistilnica in likalnica IVAN RAVNIKAR špecerija in kolonialna veletrgovina — uvoz petroleja in bencina P □ CELJE Gosposka ulica 13 CELJE JOSIP PLEVCAK čevljarski mojster Kralja Petra c. 28 J. JELLENZ trgovina kož in usnja CELJE □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ Srečno In veselo novo leto želi g FRAN JO NERAD D gradbena tvrdka g ""' CELJE FRANC BELAR oblast, konc. instalacijsko podjetje za elektriko, centralne kurjave in toplovodne naprave JOŽEF CVELBER čevljarski mojster I yUULLJUUCODDDDDDULJLJLHJLJI □□□□□□□□ □ CELJE Gosposka ulica 28 IVAN MASTNAK konfekcijska in manufakturna trgovina in izdelovalnica oblek CELJE Kralja Petra cesta 15 uamnmDDnriTinnnnnniTirTTitTTTfl □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□CEDang □ MARIJA BOROVIČ □ g trgovina šivalnih strojev in kole« g □ CELJE Miklošičeva ulica 2 □□□□□□□[□□□□□□□□□□□□□L d D ^ SLAVKO ŠAFAR § 2 špecerija in kolonijale □ □ □ CELJE CELJE HENRIK OBLAK mehanična delavnica Srečno novo leto želi ROZA ZAMPARUTTI delikatesa — zajtrkovalnica PREKAJEVALNICA JUNGER E. PAEDASCH frizer za dame in gospode "CELJE JULOJUUUDDDDDDDDDULUJU § Gostilna >Pri Jelenu« □ TEREZIJA GORENJAK S mesarija in prekajevalnica □ CELJE Kralja Petra cesta 37 uaOODCOLflJIJLILODDaC M. COVNIK likalnica CELJE CELJE Prešernova ulica 8 g nuuuiJUULiULLJU^ Prešernova ulica 8 □UUUUULJLJDDDUULOJUULJLJU TBTmrinra h a n a h n ifmnnnrni n n qjn JOSIP JAGODIC N špecerija in železnina □ CELJE Glavni trg □ podružnica Gubčeva ulica m ANTON PETEK manufakturna in modna trgovina CELJE Prešernova ulica 1 IVAN REBEUSCHEGG slaščičarna CELJE Glavni trg 1 DErammiiiomooonocinmEi: □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□on Srečno in veselo novo leto želi vsem S svojim cenjenim strankam □ FRAN JO VEHOVAR g tovarna pohištva □ CELJE Zaloga: Glavni trg 12 P SREČNO, VESELO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 2ELI PODRUŽNICA »JUTRA« V CELJU SREČNO, VESELO IN USPEHA POLNO NOVO LETO ŽELI PODRUŽNICA »SLOV. NARODA« V CELJU HELENA KRUŠIC □ kavarna »Evropa« g CELJE uexLiuuuuLCT3oam^ LILU .OJJUUUUUULlUmU P Srečno in veselo novo leto želi □ GOLOB KARL P mizarstvo CELJE jlhjuuuuloi imncr MAKS ZABUKOŠEK modna krojačnlca Cankarjeva cesta NARODNI DOM V CELJU ANTON ROBEK gostilna »Branibor« □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n □ u P LIKER, MALINOV SOK, BRANDT, RUM, ŽGANJE 1 P CELJE Kralja Petra cesta 41 F. S. Lukas > MIHAEL DOBRAVEC slikar Na veliko! Na veliko! g STAVBNO PODJETJE g VINKO KUKOVEC □ tesarski mojster, trgovec z lesom in parna žaga B CEL JE-L A V A □uuuuuuLOJUunonrnn^^ g Veselo in srečno novo leto želi vsem □ svojim cenj. strankam in se priporoča B BERNHARD GLOBOCNIK □ stavbeno in umetno ključavničarstvo § CELJE Gubčeva ulica □□□□[^□□□□□□□□□□□□□□□□□□D! Veselo in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem A. PONGRACIC strojno pletarstvo CELJE □□□□□C ^□□□□□□□□^□□□□□□□□□□□□cnioGn j Srečno novo leto želi vsem cenjenim § ? strankam s H B § □ p ALOJZIJ PLANKL urar CELJE Dr. Gregorja žerjava 8 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a ~ □ g „FENIX" | □ tvornica usnjenih izdelkov, kakor do- □ g kolenic, aktovk, damskih torbic, kov- g □ čegov, gornjih delov za čevlje ln g □ drugo v Celju. □ □ ANTON HOFBAUER trgovina z usnjem, čevljarskimi potrebščinami in vsem v to stroko spa-dajočim orodjem v Celju, Gosposka ulica štev. 6 ter Oglasi v „Jutru" g g n imajo vedno R g največji uspeh ! FRANJO DOLŽAN galanterijsko in stavbno kleparstvo konc. vodovodni instalater CELJE Za kresijo 4 □□□□□□□□□□□□□□□□□[^□□□□□aDaan □ RAFAEL SALMIČ trgovina z urami, zlatnino in optičnimi predmeti □ želita vsem svojim cenjenim odjemalcem uspehov polno in srečno novo leto □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□r□□□□□□□□□□□□□□ □ CELJE Narodni dom g BajaDaaomaDuuuuuLiLHJuaaoaoDog □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a Veselo in srečno novo leto želi vsem ~~ svojim cenjenim strankam □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n ANTON ORAŽEM krojaški mojster CELJE Eooaoa Gledališka ulica Srečno novo leto želi I. Jugoslovenska tovarna tehtnic in ključavničarstvo ter koncesijonirana instalacija vodovodov Celje Mariborska cesta □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□g □ r B Kupujte □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□con □ Veselo in srečno novo leto 2eli HOTEL,,POSTA" □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□c domače blago! CELJE BRATA ŠUMER manufakturna trgovina [□□□□□□□□ODnnCDOCOGDCODI INSERIStA JTE V „ JUTRU4 Srečno in veselo novo leto želi FRANC KERIN splošno mizarstvo CELJE Klavna ulica 1 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ID Obilo sreče in novem letu želita vsem svojim cenjenim gostom in odjemalcem in se za naklonjenost priporočata FILIP in ANA ČULIC delikatesa — gostilna CELJE Dečkov trg 3 KINO »METROPOL« CELJE TELEFON 182 □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n □ Srečno novo leto želi FRANJO KALAN trgovina premoga in drv Srečno in veselo novo leto fT* TRGOVSKI • DOM tmm:ki □□LXX03aaaaaaaaaajuuuum ^noononoonanoooDonnoooooonni ° R. GROBELNIK gledališki frizer CELJE centrala Glavni trg 17 Filiala Higiea poleg hotela Evrope Pedikura se vljudno nadalje priporoča g CELJE □ □□□□□□□□□□□□□r Prešernova 16 □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□azoDDoionng g Srečno in veselo novo leto želi vsem □ svojim cenjenim odjemalcem ŠTEFAN TURK □ n □ □ □ □ □ □ □ mesar CELJE, Prešernova 20 Sp. Hudlnja TOVABflA-PERILA-II OBLEK CELJE g nmi a h limoni jt ji hi m imni m m ■ mi« nfl BciXHJanEXgJannnmuLIJm g □□□ULUULOuaaDaa^^ gnnmnoannaaaanca □ g □ □ g VALENTIN HLADIN □ p manufakturna trgovina □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a CELJE □ □ □ □ □ □ □ □ □ O _ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□U ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nn □ □ g PLACUJ TOČNO NAROČNINO — 0 VARUJ SVOJCEM B ZAVAROVALNINO ! ]uaaDODLODDmQDaioDanDOD^ oaaDDaDDaoagDDaaaaaaaaaaaaaao g CELJE Prešernova ulica D Ril OUJil H H II ■ B B in H H H ■ H ■ M I^Jt □□UUUUUULLJLJLJUULILIL^ □ □ MARTIN OREHOVC krznar CELJE Gosposka ulica 14 ^ □eommn j bjuuuuuuuu^^ □uuuuliuloxilo^ JOS. KIRBIS parna strojna pekarna in celjska tovarna kvasov in sladov CELJE KRISTINA KUS gostilna in restavracija 3 CELJE Glavni trg Bcojijlujlljuulljl^ dB ipJUUUUULmDD[X^ ......iimmmiiiiim.T Srečno in veselo novo leto želi »PERSIL" d« z o« z. □ CELJE 11II11111 u 111111111 pomcu »JUTRO« Štev, T. 19 T&AE, 11 BBfc □GOGJI3C3C313 doCentb&e metropoCe jj M nmi i umi i 8 i i ... n ■■ i ............ . , . . . , , , , , ...............II I I I I I I I III I I I i lil I I I I I III........................I I » M M M M I I I 111 II I I ....... ■ H£w€mtlniea. in posojilnica aaa 0Candi}o in oKoiico 3 rej. zadrujo s n. s. Bljimif".........................................................................mrrr rrm iiiiHUiiiiiiniiiMimmimni m miiiiiiimiiiiiiiiiiiii jlkjlaj nmmimi um. .............................................nngcmtJiTinnn-nnnnn t m u b . . n n . i i » i ■ n t b b b i i » b n t * i » i t a t n e n n nmo mnri » i l l l 11 I 11 11 I » 11 i 11» 11 II I I 1 11 nmmni BRZOJAVNI NASLOV« BI M ŠB B B8 . EHJP NOVO MESTO — TELEFON ŠTEV. 17 O O L O P DOLENJSKA OPEKARNISKA KOMANDITNA DRU2BA, PREČNA PRI NOVEM MESTU .....iiiiihiiiiiiii rnrxirrTTnrTnnrTnrTr^ imnfTTTTirrmjmr) 1.1 II I «JLJOJX]CT30DCXX]aCPaDCD TITI I I I 1,1 I I I MJLBJ m T ITT T ITJUTmi I II I I « H I ■ mYf f trgovina z železni no in špecerijo NOVO MESTO I » « » g I I I I I « g « t i » « II B I I I g I « g II H B II II Ig □□□□□omDDaailDaJLJJI B a i ODDODCD nnrmnn b.....i g g g g b h i i g g b mnn n i vsem B B □ S _ _______ . □ t JOSIP KOBE nmmrn nrn mnn nnnn i n m »n g»g irg g g g inrii mnn □ □ 3 □ Veselo in uspešno novo leto želi vsem ^ a JURIJ PICEK g g obiskovalcem in cenjenim gostom □ □ f^^Ofi p □ gostom brivskega in damskega salona q 3 g HOTEL ffKOKLIČ" g g specerijska in delikatesna trgovina g g ielim srečno in veselo novo leto! E D S □ □ Vsem odjemalcem BURGITA in cenj. o 11* IN RESTAVRACIJA ? Snor □ □ □ □ NOVO MESTO g ° P □ B NOVO MESTO Iv. Svetec, Novo mesto mnnninn mm juuuuS □UULJLILJUULJUIJ III II CTJULHJUUUUULtUUa Antonija Picek — Ljudmila Picek fipecerija NOVO MESTO Flori janov trg i JULHJI II II H g H B 8 ILLJUUL1ULII M ti g ■ H IUUL rpnnnrrini r i a ■ »g i i m g g g n » m-m a u g g g g g g g g g g mnrg g i g g b g u g g g iTT"r?nnrTTnnrTTTXTTTrTTrTYT~rTni hhibiibiiii mm a a < i ■ BnronoTcrinnnrrrrrrini i n ii m n i m i 111 n i » n »i m nnmrr •Metla44 trgov s G c industrltsfea druzha *Voro mesto i; n i m h i m 11 n i m n 11 hi 1111 m i rTTnrwTTnrTTrriririnr »t n g a 11! b u i y a n»g m i napnuijiji. ji t a n K mi iujulhjuluj ji h h i uuuullojuljlji K ji M n immriHrTTTTTTTT? b »s i K a w B a K HJLX g H B i§ JUUUULOJJUIJ1 a H n n LJUL1JULUJLILLJU ? - JOSIP ZTJIiO H ^ gostilna pri »Stemburjoc D 5 p 5 NOVO MESTO g tTOXOJULOJULILJLJ1 g lUULgJUUUULlJDP rCTDDonnnnnnnnD^ ^JUUUUUUI DXO C'' X k - JUUULIUUUDDDUUUIJL^ (TTnrnni » a « a a 'Pnnrw» » n « nnnnnnn LOGAR & KALAN G manufakturna zaloga S LAST.: SREČKO VIDMAR □ Na drobno! Na debelo! [j Ustanovljena 1. 1897. KRANJ § RrTTTTTnnnrii irn a n innnnnnrirTrirririi-.R c^onaaGGaaaannacoiiaaaaaaaaaag a -..........^ a a a a a a a □ G RESTAVRACIJA IN KAVARNA Hotel »STARA POŠTA" »Kranj zeli srečno in veselo novo leto vsem cenjenim gostom in prijateljem ter se vljudno priporočata FRANC |„ FRANCKA LIEBER S ZDaaaaacoaaacoaaaaDaaaaaaaaaaaDaaB Kupujte domače blago! jLKJuanoGonco .jGDaacoaaaaiioaaaGaaauuuiJLnjuaG SCHILLING DRAGO konces. elektrotehn. podjetje KRANJ JANKO KRAMAR n fotograf g KRANJ □ Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim gostom HOTEL „ JELEN« hotelir Wand Rudolf KRANJ ^|TXJLJUUULJUUODCIOGOD^ G G G C C □ G G G Vf ELITA t« Eksportna čevljarna FRANC BRULC gostilna »Zlata riba« KRANJ GUUUUUUOGOOOOOOOOUUULIUUUiJUUUf LLJUUJUGLJUUGUmGUUlJULjl^ 3 »KOVINA« j G družba z o. z ; trgovina z železnino £ □ KRANJ □□□□□□GGGIIODGGDGGDDnDGDCOIOZČ cmaoaaaooooaaaoooaaoaaanaoao SINK FRANC G G slaščičarna 00000000000000000000000000000 GaaaaacDuuuuumuuuuuaDaDanaaa 1x1000000000000000000000000000 U C"DT7V*.TST/~1 TAT IfPCPT /-> t Trm/-. □ □ I I ! I n C C C C G G G □ G 8 M. KANDUČ NASL. S. BRINOVEC modna trgovina KRANJ iaaaGaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa SREČNO IN VESELO NOVO LETO G želi vsem cenjenim odjemalcem § ANTON SAVNIK g trgovina in mehanična industrija G pletenin O ŠKOF J A LOKA L U Q n !=i n p- j—j bs p* LJ aaaDaoaaaaaaaGaaaaaaaaGaaaGGG □□aGaaaaaaaaaGGaaoGaaaoaoaooa DaaoaaaaaaaaoaoaooaaaoaoaaaoS gaaaaaaaaDaaaGaaaaGaaaGGOGaaGDaGaaaaaaaacGaD -□□oaaaGaaGaoaaoaoaaGaaaaaDaaaoaooaaoooaaaaa a □ n □ M. Hafner J. gostilna in trgovina z lesom SKOFJA LOKA Matevž Hafner mesar in prekajevalec SKOFJA LOKA aooDaoaaaaaaaoaaaaaaaaaDoaaop G GOSTILNA »BEKSELc B BOH 5 g KRANJ gaaGmomaaoGnaaomnooaDomcD c c c C C C C C G C G Srečno novo leto želi FRANC SUŠNIK trgovski vrtnar KRANJ Stara pošta G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G V © n r § P □ □aaaaaaaaaGaaaaaGaaaaaaaaaaac R aGaaaaaaaaaanaaaaaoaoaoaDGDaG □ G G □ □ □ p u □ G G G Srečno novo leto želi JOS. ČERNELIČ manufaktura, perilo in dežni plašči Velika izbira! Najnižje cene! KRANJ (poleg hotela Stara pošta) G G G G G G G \fMJ- G G G G G GaaGaaaaaaaaaGaaaaaGGaaaaaaaG R ii ti □nnaaaGnaaaaaaaaaaGaaaaaacaaa □ Srečno in veselo novo leto želi vsem u' G n G G G G G □ G G G LJ G □ G G G ri L j G ri G G G G G G O Srečen Božič in novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem § tvrdka g KARL KOŽELJ — Tržič □ največje skladišče vseh čevljarskih potrebščin Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost »JADRAN" trgovina s čevlji na Sv. Petra cesti 25 G O □ □ G G G G D O □aocoaaGaoaGaaaaoaaaaaacaooGG OOULlLkJUUUUUUULJJOD Vsem cenjenim odjemalcem želi SREČNO IN VESELO NOVO LETO G G Srečno in veselo novo leto želi ANTON BELHAR mesar in prekajevalec T R 2 I C O G G G G G a a a o (Sata D G SKOFJA LOKA BaoaaaocxnDaaoaoaDoooanaaaaDG 'jnooaacooGacoaaaGGcaaaaaGcaoGooaacaaaGaaGaGu ^nGaaaaGGGoaaGGCccacaaGaGaDoaaaaDaaGGaaaaaDC a G a a c G □ □ G G □ svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost IVAN PERNUŠ trgovina usnja, čevljarske potrebščine. gornji deli čevljev KRANJ G G G G C G G G G G □ OOOGGQDQGOGOGGQOGGOOOOGOGOGOuOnnOOrTjnOOOOOGU ^□GOOOGOGGOGGGGGGaOGGOOOGGtJOCGGGOOGOOGGCEODO Srečno in veselo novo leto želi M A R K E L J IN S J M DRUŽ3A Z OMEJENO ZAVEZO trgovina usnja, čevljev in surovih kož tovarna čevljev sedlarstvo in tapetništvo 00000000000000000000000000000 gaoaacaacaGaaGaoaaaaaaaaaaaGc ^□□□oaaaaaooaaaaGaaGaaaaGGGaaaGaGGGGGoaaGaG a G G G G G G "T G JEŠE ANTON izdelovanje ženskih in moških čevljev, special-šivanih otroških vsakovrstnih čevljev O G G G G Veselo in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem T. F. PODOBNIKAR, pekarna SKOFJA LOKA G _ ŠK □aaoaoaoaooacoaaac O TR2IČ Cerkvena ulica 11 B uaaaaGGaaoaaaoaGaGaacGGGoaaoaoaoaaoaDaDDOooa <0nser>ira te v >3utvu A M I n Srečno in veselo novo leto želi JANEZ VERDIR MESAR IN PREKAJEVALEC SKOFJA LOKA jO I I I I I I I I I I I I l l i i i i i ii i 11 | Veselo ln srečno novo leto želi RUPAR JANEZ ključavničarstvo in vodna instalacija SKOFJA LOKA »m n 11111 ti ii ii nera ml GGGGGGDGGnnnnmGGGGOOOGGGGGGG g Srečno in veselo novo leto želi vsem R □ svojim naročnikom G R TONEJC VIKTOR □ □ tapetnik — KRANJ H aaaaaaaaoaoaaaoDaooaooooaoaoo B TRŽIČ R R □ □ TELEFON ŠT. 1 O a 1=1 □aaaaoaaaaoaaaaacGaacaoaaaaaa a D o a a S toec&anti dx$. ta$ted. ieiettfe &adtu$tte htamimce $.$o.$.f idjuGCjana v flovo Četo! TTTI iiiiiniiiiiini H-^np 0 u 1 Srečno novo leto želi vsem svojim B -i cenjenim odjemalkam in odjemalcem □ Joško VEBER trgovina c lesom, ogljem tn deželnimi pridelki — Zaloga oementa ftkofja Loka (pri kolodvora) Telefon Interorban 9 omimnjari .................... iimn nnming cxx LXJ □□□□□□□□ Gorenjska čestita BlBlBIB BlB B B C B B B B B B B B B B B B E B E B B B l c c C Andreja Hermana nasl. t mesarija in gostilna t JESENICE SGaaaaaaaaaaGaaacaGaaaaaaaaail ffamnnnnGGGGaoaGGOoaaGooaGaoo □ QGacaaaaaGacaGGaaaaGGaaaaaaaD n AUTO PREVOZNIŠTVO g Poljšak, Jesenice ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nGC □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□C ti JERNEJ KORBAR O P pekarna R g SLOV. JAVORNIK 81 0 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o GaaaacDGannnnnnnnmaaaaoaaGDr □ Josip Balon □ L={ trgovina z mešanim blagom D ANTON HOČEVAR mesar m prekajevalec Kralja Aleksandra trg g KLABUS AVGUST železnina lmj.ojuuulu.bj.juulii.ii 11111 n n n i ljuuuuuloi m h u u h naxodaxajljul. 8 Hadrič Srečno in vesek) novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in gostom ter se za nadaljnjo naklonjenost priporoča MARIJA POLJŠAK restavracija, prenočišče, trgovina z mešanim blagom JESENICE MATEVŽ ZAVRL mesar, gostilničar, prekajevalec IVAN BERNIK mesar JESENICE Javornik 61 g g JESENICE aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaacG ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□l xojni oj.jlii.ii.ii t rryTnrifiTTiLOLOD CIRIL BAJ2ELJ mesarija g JESENICE in JAVORNIK ^ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ti ^□□□□□□□□□□□cnnnnnnnnnnnncDnn Mr. Ph. E. KOŽELJ G lekarna JESENICE. GOR. ^ronnnnDnDnnnnnnnannanmnnon K. ROJNIK NASL. trgovina z mešanim blagom 1 JESENICE Fužine SREČNO NOVO LETO ŽELI Ignacij Hrovat mesarija JESENICE ter se tudi za nadalje priporoča u □ □ n □ □ D 3 □ □ □ □ D R □ S □ □ 5 S □ □ h n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D Srečno novo leto želi WERGLES IVAN mL mesar in prekajevalec JESENICE Fužine 151 ter se cenjenemu občinstvu priporoča Srečno novo leto želi cenjenim gostom MARIJA MEŽAN frizerski salon ah dame in gospode Trajna, vodna ondulacija tzposojeva-nje lasulj Prvovrstna postrežba tei se priporoča za nadalje BLED JESENICE. □ O ■ TjuuuuaaauDGnmautJuuauuGDDaG Q MARIJA KRAŠOVEC trgovina koles, šivalnih strojev, gramofonov, radio aparatov in športnih potrebščin JESENICE poleg Krekovega doma u S □ □ aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaGcnD DEŽMAN FRANC restavrater in mesar JESENICE □ □ G G G G O g g g g Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom ter se za nadal je priporoča ROZIKA PINTAR inodistinja. □ frizer za dame in gospode U JESENICE, Kralja Petra cesta [j □oaaajnoGaaoooaaGnmnr iuuuuuuli □GGaaaamaaaaaaaoaaaaaaaoaaac jakob hribar splošno ključavničarstvo JESENICE Industrijska 1 nnninnni GOGGGGGGGGGGGGGGGGOGOOGLlIJLOI jože marke8 elektrotehnično podjetje JESENICE O aGaDaoaaaoaaGaaaaaaaaaGaaamd □□□naGDGaaaaDauuLOJULiLOjaaDoa j j. pucko p zaloga šivalnih strojev in koles Zastopstvo: Philips-raaio JESENICE njaijoiimnir betka god in a □ trgovina z mešanim blagom □ (špecerija) P JESENICE Krekov trg 3 □□GOGGGD □aaaaaaaaaaaaGGGaacaGaoaannna g Srečno novo leto želi g JESENICE Go3posvetska 17 nnmmnnnnnnnnnnnnnnnnnnnr-innnnnnnnnnnnnnnnnr CGGuGGGGGGGGGGGCGGGGGGGGGGCnG g Andrej Balon g G trgovina z mešanim blagom G H želi vsem svojim cenj. odjemalcem B g SREČNO NOVO LETO G C in se še nadalje priporoča n C JESENICE, Kralja Petra cesta 18 U aaaGGLiroGGGaaaGaaaaaaaaaaaaaa GGaaGaaGGGGaaaGaaaaaaanaauDL n G LEKARNA B P Mr. Ph. JOŽE ŽABKAR g JESENICE NA GORENJSKEM g H Oddaja zdravil za bratovsko skiadnico H in vse ostale bolniške blagajne. y S Vel. zaloga tu- m inozemskih zdravil g h a DaaGGGGGaaGaGaaGaaaaaaaDDcoDD GGCGaaGnanaaaaGaaaaaaaanncocE g VTŠNAR DRAGO H izdelovalni ca spominkov Jesenice. Murova 5 p GacanaGaaGaaaaaaGGaaaaaaaaaGCi □ Mnogo sreče v novem letu želi vsem svojim cenj. odjemalcem, g posl. prijateljem in se za nadaljnjo naklonjenost priporoča B JOŠKOŠUTAE g trgovina usnja in kož ter v to stroko spa.au jočih predmetov g □ JESENICE GORENJSKO □aaaaaaaaaaaaaaaGaaaaGaaaGaaaaaaGGGGaaaaaGD: jguqggggqqggqqggggggqqggggqggqgqqggqggggqqqti g Hotel in restavracija PAAR *— Jesenice R r-j U g vošči vsem svojim cenjenim gostom in abonentom srečno □ □ novo ieto. se priporoča z izborno kuhinjo in vinom direktno g G od producenta Mesarija ostane v hiši ter bo tudi kar najbolje O □ postregla cenjenim odjemalcem. P g paar franc g □ hotelir P uaGaaaaaaaaGcaacnaGaaGaGacaaGaaaGGGGaaaaaaGL7 a a a a a a a Anton Nikolavčič kolodvorski trafikant JESENICE IGGOGGGGCGGGG gDGGC iGDaDaoaauuiJiJGGULiiJULu n a ilmjg Srečno novo leto želi ter se cenjene- g g mu občinstvu priporoča g FRANC JANHUBA 5 modno krojaštvo JESENICE g □ g Slomškova ul. 8 g JANKO BOGATAJ naaaaaaaaaGoaGaaaGaaGaaaGaacGCCcaGGGCGGaGCGn a n G g modna trgovina g g □ JESENICE Gosposvetska c. 4 n „ g □aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaGaGGaaaaaaaaaaGGu, KRALJ. DVORNI DOBAVITELJ JURIJ RAVNIK parna pekarna, slaščičarna in trgovina z mešanim blagom ANTON MOHORIČ G trgovina s čevlji lastnega izdelka G G CENTRALA. Ljubno — PODRUŽNICE: Jesenice, g Tancarjeva hiša št 1 »tik kolodvora); Ljubljana: □ Gosposvetska cesta 13 (Kolizej) □____ aooamoooaooaGaooooomaGajLJUuooooanooGoaoaou i^OOQQGQQOOOOOOQOOGGGOQOGGOGGDULXJUGlJJUOOOODOQ u . g Srečno neve leto seli J. REGOVC trgovina z mešanim blagom Obrtna ulica ocem cetijetftti |c«Ccm BLED Slavilo in •Mii/ea S u s t e r s • v t C GRAJSKA CESTA 94 GRAJSKA CESTA 94 P LESCE pri Bledu, Slovenija, Jugoslavija □acGaaGGGGGaaoGaaaaaacaaaacaa G G g G G G HOTEL »TRIGLAV" udobna prenočišča, izborna postrežba JESENICE (poleg kolodvora) Se priporoča: MARIJA ORAžEM g g g g GaaDaGGaaaGaaaaaaaaGGacGGGGaaaacGGaaaaaGGcag □ GaaaGGCGGGaGaaGaaaaaaaaaaaaaG Srečno novo teto želi vsem cenjenim odjemalcem ter se za nadalje priporoča x FRANC PERC p e k a r i j a RADOVLJICA g g g g g g g ANTON W A G N E R barvanje in snaženje oblek RADOVLJICA Sprejemnice: v Ljubljani. Vošnjakova 4 in Slomškova 23 v Kranju Terezija Golob ,pgggggggcggqqqggggggogoggcqgg uaaaaaaagaaaagaaagaaaaaaaaagcaguagggaaaaaag^ . laaaaaaaaaaaa! G G g g g SREČNO NOVO LETO želi vsem fotoamaterjem in ostalim odjemalcem JUSTI ROZMAN trgovina, parfumerija in foto potreb. JESENICE g g g g g g g n g g g g GaaaaaaaaaancGGGGaaaaGaaaaaaa aaaGGaaGaaaaGGaaaaacaaaaaaaGa y Q G g SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem cenjenim odjemalcem FRANC AMBRdžlč, mesar-Bled in se v nadalje priporočam. Telefon št. 22 G G G G Kimsfeif Franc BLED g g g g g g g g g a naaaaaaaaaaaaaaaaaaacGGaGGaaaGaaaGaaaaaaaDoCiCaacaaacaoaaaaG a g VINKO SAVNIK §§ g manufaktura — galanterija q 3 g peko čevlji R RADOVLJICA ooGGaamGGoaaaaaoaaajLiuaGnrrig FRANC DOLŽAN gostilna pri Lectarju IVAN PETKOŠ JESENICE ObrtniSka ulica 28 Moderne arhitektonske lesene hiše, weekend hišice, planin, koče, ostrešja za hiše, vile, cerkve, zvonike, gospodarska poslopja, mostove, žage, mline ter vsa v stroko spadajoča dela po lastnih in danih načrtih. Točna in solidna postrežba. Zahtevajte informacije. V plačilo se vzamejo tudi hranilne knjižice dobrih denarnih zavodov GGGOOOOGnGGC MIHAEL DOLAR krojač BLED, GRAJSKA C. 8 1 JLtUGLOOOGOOGOOGGaOOGOaGLJLJLlLlUa a D Srečno novo leto iel! B. BENEDIK u g trg. z vinom in žganjem TELEFON 315 Trgovina z železnino, kolesi, zim- g skosportnirni potrebščinami in raz- — novrstnimi stroji — splošno kiju- = čavničarstvo, mehanična delavnica g G G - Zastopstva: SKF krogljični ležaji, g Diirkopp, Torpedo kolesa, elektro- g motorji G G G BciaaaaaaaaaGGaaaaaaaaauuuuuuu gnoaaaaaaaGGGGGaaaaaGaaaaaaci^ a a a a JESENICE Srečno novo leto zeli ter se za nadalj-na naročila priporoča bled g g ^ g g g 2 R Radovljica BLED nmnnnrTnnnnnnrnnnnnnnnnnno-inn Gaaaoaaaaoaar.inna ,n .ii. im iui i h .8. a H KO NOVAK PLETILNA INDUSTRIJA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii RADOVLJICA _n H H II« H H-nrim ii w n imni ii n u n h ii b h h ig igo zagorc trgovec RADOVLJICA J, H. K « ,« h H 11 UJJULOX nrxxiomnfTTToaaLJLiLuuLOj^^ vinko bogataj klobučarstvo RADOVLJICA G G G G G G G G G G r-, i__i D G C G G G G SREČNO NOVO LETO želi Podružnica ,,JUTRA" lizl Jesenicah □ E Tvrdka Josip Pogačnik V RADOVLJICI Izdeluje obleke po angleški in francoski modi. Ima vedno v zalogi češko in angleško blago. Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem ter se za padal je priporoča PAVEL ČERNE RADOVLJICA ure, zlatnina, kolesa. Šivalni in pisalni stroji goggggoc B leopold jesenko g trgovina šivalnih strojev in koles g ŽIROVNICA Gorenjsko Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem slavko rems □ trgovina z meš. bi. Radovljica GGGGGC bernot frido b manufaktura, galanterija, konfekcija H KOROŠKA BELA _P xjGDaaaaQDCOxoaaaoGa3aaad UUUUUUULLII. I II II ■ I » « UP zavrl matevf. □ mesarija in gostilna □ SLOVENSKI JAVORNIK g OJULJUI.il JI II ILJUI.H J H II H II3DLAJUUUULJL3DO juuuuuuulojui ti-JL u .nnoanm jijuluju HoooaGaoDaoaaanrrrjuuL^^ n L , Vsem cenjenim odjemalcem želi srečno NOVO LETO in se Se nadalje priporoča LOJZE KRISTAN, TOVARNA SUKNA, ODEJ IN PLETENIN Zapuže p« Lesce nmnn m3mmmnnmm3 SREČNO NOVO LETO ŽELI Franc Grilc modna in manufakturaa trgovina Radovljica Cenjenemu občinstvu se kar najvljudneje priporočam. GGOGrj^rTTTTTrrrTnnnnrrTn,** .m«.i HjlJUUUUUUUULUUUUUDnm^^ omtmaJUUUUUU, HK.ILJLJUIOJI.I I C II U TI M » I M M I I I I I II M I I I » I^JUL iiiiiiiiiiiiiiimiiHL □□□□□□□□ čestitke if Sta)euke LZZ3H3EEEIEZZZ]0B □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ O □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ EDUARD RASTEIGER IDA STICKLER KAVARNA »CENTRAL« MARIBOR Gosposka ulica □□□□□□□□□□□□□□□□nnnnnGnnnnnnnnac]mmmanmmnaonD[iiim,nLMJL« o n n n i imnmn □ n □ □ □ □ obl. konc. instalater vodovodov, stavbeno in strojno ključavničarstvo n g PTUJ Aškerčeva ulica □ n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□d □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ □ ~ □ □ n □ VESENJAK STANKO prevozništvo z osebnimi in tovornimi avtomobili za tu- in inozemstvo PTUJ Miklošičeva ul. 4 TELEFON ŠT. 41 ANTON BRENČIČ trgovina z železnino. zaloga orožja in municije PTUJ Na drobno! Na debelo! LJ □ □ □ □ □ □ □ P □ □ M D □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ -P R Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico v Ptuju □ □ r. z« z o* z. D □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□d □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ ■ -'□nncc □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ SNOJ iS URBANČIČ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ MONOPOLSKA VELEPRODAJA SOLI A. OENČAR in SIN veletrgovina s špecerijskim blagom, deželnimi pridelki — eksport jajc — zamenjava bučnega olja •— zastopstvo Standard-Vacuum Oil Cornpany of Jugoslavija — tovarna žveplenih izdelkov m žvepleno-apnene brozge: A. Jurca Na debelo: nasl. MILKO SENCAH Na drobno! Podružnica: Ptuj, Slomškova ulica 11 in Nova cesta 'l □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ G □ □ Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in se za nadaljnjo' naklonjenost priporoča BOBNAR FRANC « manufaktura in špecerija SLOV. KONJICE □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□L ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□CO veletrgovina z galant2rijo in konfekcija perila PTUJ □ -jGGGGGGGauGL muuuuauuGGauuGmnnpnnnnnnr v- n nnni H g IVAN VINCEKOVIČ g □ □ umetno trgovsko vrtnarstvo, □ □ g cvetličarna. Tvršev trg □ □ □ □ □ H a S n S a p ° S D B ° S n □ □ JOŽE in ROZA KRUPAN elektrotehnično podjetje in trgovina z radio aparati PTUJ Prešernova ul. 10 □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□LJLl □ PTUJ Ljutomerska cesta 14 □ J«_i!_li_I;___I n □ n C C G FILIPITSCH ŠTEFAN gostilna in mesarija SLOV. KONJICE FRANC in ROZA DOMITROVIC gostilna »Jelen« ST.OV KO^J.TTfTF! □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ HOTEL „OSTERBERGEF«" j□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ R n n n R D R D R ° S □ nr ^nnnnnnDn Foto atelje M CERIČ p SL. KONJICE g □ KERMANN PERSCHENONIGG g □ trg. vrtnarstvo, trgovina s sočivjem □ p in južnim sadjem □ □□□OGDCGCOanilD □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□! □ SLOV. KONJICE □aaaaaaaaaaGGaaaGaaaaaGaaaGGG H g »Foto Šport« ERVEV URSCHITZ g G □ parfumerija, fotomanufaktura, šport. ~~ S potrebščine □ PTUJ Panonska ul. 2 □ 8 DRUŠKOVIC IVAN gostilna in kavarna SLOV. KONJICE Ani Otorepec trgovina SL. KONJICE n S D 0 S 8 ° a □ □ □ a R o R □ 2 FRANJO VRABL trgovina z železnino PTUJ □ □ □ □ □ □ G □ □ □ Srečno in veselo novo leto želi □ □ □ □ 99 ii D G G G gnGOGOGOQQGGOQOQOOGOGGOQOGUPJQGOOOPnni JLUUCPG INDUSTRIJA ČEVLJEV SLOV. KONJICE G G G G G G G G G G G G G G G G □ Srečno in veselo novo leto želi □ aaaaadGaaaaacaaaaaaaaaoaaaaaa □ □aGGaaGaaaaaaaaaaaGGGGnaaaaaa B O G L. LAURICH TOVARNA USNJA G G o □ □ 8 a a a a □ a IGNAC VAUDA trgovsko in umetno vrtnarstvo, vezanje vencev in šopkov — Urejevanje vrtov in parkov PTUJ SLOV. KONJICE oaaaaaGaaGGaaGGaaGGGGaaaaGCGG □ KOSTANJEVEC ALOJZ G □ manufakturna zaloga g □ PTUJ g □anaaaaaaaaGaaaaaGaGGaaaaaaaG OGaaaaaaaaaaaaaaaaGaaGaaGGGGn G LEOPOLD STERN G □ trg. z lesom in stavb, materijalom g B PTUJ g jaaaaaaaaaaaaaaaaGaaaaaaaaaaG DaaaaaGaaaaGGaaaaaaaGGGaaaaan G ROBERT ROSENFELD G g trgovina z mešanim blagom § § P T U J g aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaGGGGu □aGaaGaaaaaaaaaaaaGGaaacaaaon P □ g JULIJ ŽILAVEC g □ gostilna in mesarija □ g P T U J R □□aaaaaaaaGaaaaaaaaGaaaaGGaaa §aaaaaaaGaaGaaaaGaaGaoaccaGGG a FIJAN RUDOLF G N mesar in prekajevalec g PTUJ Tiha pot g □□□□uaamaaaaaaaaGaaaaaoaaaaa □ gGoaaaaoacoaaaGcaaoaaanaaacaG a a a a c a a G □ FRANC URBAN mesar in prekajevalec PTUJ □ □ G □ □ □ G G iaaaoaGaaaaaacaoG □aaacaaaaaaaaaaannGGGGnnnnDa-FRANC VOGEL R zaloga stekla in porcelana □ Imetnik: Jul. Tognio G PTUJ g GoaGGaaaaaaaaGaaaaaaaaaaaaaGn MLiLiULLiaaaaaaaGaGaaaaaaaaaaGGG a a a a HINKO KREFT trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki PTUJ G G G G G G PTUJ I □aGGanaaanaGGGGGaaccGarjaaGnaG aaaaaaaaaaaaaa a g i * Hrvatski trg 7 g □ aaaaaaaaGaaaaaGGGGGaGaGGGGaaG g gGaaaaaaaaaaaaaGGGGGGGGGiiaGGn □ g JOŠKO RAMŠAK G □□□□□□□□□□□□□□□□□□GGGGGGGGGGG □ pekarna □ g P T U J □ GGCGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGG Srečno novo leto želi K. HASENBtiCHEL trgovina usnja in čevljarskih potrebščin SLOV. KONJICE g g Frid. Topolšek g G G trg. z mešanim □ G G blagom G g g SL. KONJICE g G GGGGGGGGGGGGGG aoGDaaaaaaaaaaaaaaaaGGGGGGGGc 0 ADOLF SELLINSCHEGG □ trgovina z mešanim blagom g g PTUJ g ZjaaEDOoaaaaaGGaaGGaacoaGGaaGGo nUUUUUUUUGGGGGGGGGGGGGGGOGCOD □OGOGGGGGGGCGGljGGGGGGGGGGGGGD nGGGaaGGGnaGGaGcaancaaGaaGGaG g MAKS WEISSENSTEIN g □ gostilničar, mesar, prekajevalnica □ B in trgovina z mesnimi izdelki P p PTUJ H ^aaaaaaaaaaaaaaGGGaaGGGGGGGGG □GGOGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGH PEČNIK FRANC □ g g g g g G □ g G G G UGGGGGGGGGGE Mr. Ph„ lekarna pri V. Pr©r«ts£l * Mariji pomagaj« SLOV. KONJICE JGGGUGGL nnrin-Tiprp i g Ani. Nunčič g G čevliarstvo G G G G SL. KONJICE g aaaaGDaaaouuG^ »9.9«»«»a««*«« GCGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGOOGOG □ Ivan Rejnik NEKOLA SIGFRID brivski in česalni salon za dame in gospode PTUJ Prešernova ulica n □ □ □ g □ SLOVENJGRADEC ekspedicija in autotaksi p r u J □GGGGGOGGGGGGGGGGGGGGGGGGGG1 S Na debelo! Na drobno' G ZADRAVEC JURIJ G prodaja in izdel. vseh vrst dežnikov g PTUJ G G G G "GGGCGGGCGGGGGGGGG lJ G n G G MARTIN trgovina z manufakturo, špecerijo, železnino in deželnimi pridelki Li c L g □ □ G g g Mnogo sreče vnoveni letu želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in se priporoča G G G " G G GaaaaaaaaaaaaaaaaGcnGGGacaGor' O g TOMAŽ BREZNIK g G □ trgovina z mešanim blagom in zaloga □ Q G municije G ptuj *, y Prešernova 11 G ANA SAMIC GUŠTANJ V. M. ROZMAN manufaktura in mešano blago SLOVENJ GRADEC GoaaacoaaaaaoaGGGDGDGDGDaDaao □aaoaaaoaaGGGaoaacGGacaaaaaaG G ADOLF in M AR. TOM A NIČ G g gostilna — = g BREG PRI PTUJU Q g aaGaaaaaGGaaaaaaaaaaaaaaaaacG a a □ggl GGGGGaGGGGGGGaGGGGGGCGGG „ .uaGaaaaaaaGaroaaGGaaai SLOV. KONJICE G n n □ a n iggggggS naGnnaGanaaaaGGGaaaaaaaaaGaag nronaGaaaaaoGaaaanaaaannarjnon r-. \ \'Tr»v vpnn n n ARNUŠ IGNAC G □ trgovina z mešanim blagom g g P T U J g □aaoGGaaaaaGaaaaaaaaGGGaaaaaa ANTON KROFL kcncesionirani tesarski mojster SLO VEN J GRADEC G LJGGGGGGGGGLijGGGGOGGGGGOOGGGOG UGGGGGGaaaaai laaaaaaGGGaaaaaaaS MARIJA HABERNIK posredovalnica za službe RI.nVKNjnn 4 n^P Ifr A ndrol^ AA g noDaaaaaaGGaaaGaaaGcaGCGGCGuG jGaaaaGaGGGCGaanaGcaaGGGaGCGGGcgaGGaaauuuuun aanaGGGGaGannaGnnnnnnn- RUDOLF TONE •J V; PTUJ trgovina z mineralnimi izdelki oijc-. q bencin, petrolej, barve itd in auto- L prevozništvo. Autotakfu f= OGGCOOGGGGGCGGGGGGGGGGGGGGGGL □ggoggggoggggggggggggggggggg" □ MARTIN BRENKOVIC C N stavbno in ornamentalno kleparstvo □ PTUJ i oogggogggggggggggggggogggggg' G □ G G G G G G Li n C G V (HI IlšNIK ŠTEFAN GRADBENO PODJETJE Stari trg □GGnnGaGnGGGaGGGGCGGGCGGGGGGGGGGGGGGGGGOGGaD R ^'■iGanLiaaaGnuGcaaGDGGGGaGGGnr1 g g □ a S g g n H D s d S g a a a g a g a a a g aaoaaaaaaaaacaaGaGaaaaaaoaaaa a g n n □ ALBRECHT VILJEM G □ , G □ parna pekarna □ g P T U J g aaaaGaaaGaaaaoaoaaaaaoaaaaaoa Franc X. Pototschnigg TOVARNA USNJA SLOVENJGRADEC G G G G G G G G PTUJ PINOZA ALOJZIJ urar in draguljar Krekova ul. S g g G G G oaaaaGaaaoaoaaaGcaaaaoaaaaaaa naaaaGaaaGacGaacGGaGGGGGaGGG'; g □ □ R. J. PETEK G G , C trgov, vseh vrst stekla m porcelana C PTUJ, Panonska ul. (nasproti pošte) g :GGGGaaaaa g g g g g g g g g g g damski in moški frizerski sa'on in parfumerija SLOVENJGRADEC g g g g g g g g g g g rn G G G G g g g g g G g n iGGaaaGaaGGaaGaaGGGaaaaaGaa a Srečno novo leto želi cenjenim goltom G in potnikom GOLL KARL hotel in kavarna Na novo preurejena kavarna SLOVENJGRADEC R B Ktipui domače blago! uGGGGGGOOOGOGOGOOULHJLOGOOOGGn □ G G G G G P K. MURKO drobnina-pletenine, modno blago PTUJ Slovenski trg 12 G □ G G G jGGCGGGGGGGGGGGGGGCGGGOGGCGGG G G G G C G G gaaaaaaaaaacaaGGGGcnoacGnnGrn □ FELIKS KOS G p trgovina in gostilna g □ breg pri ptuju □ U _ _ _ _ hgggggggogggoggcgggggggggggn^ G • GOŠEK FRANC 3 g pekarna g G TURIŠKA VAS pri Slovenjgradcu G □nrrnnnnnnnnnnnnr lanun ir innunnnri GaaaaaaaaaaaaaaGaaaaaaaaGGGGG FRANC LOBE tovarna za izdelovanje posode in peči SLOVE TJ-TCJRADEC Okrajna hranilnica dggggggggggggggggogggr"^ ZUPANČIČ MARIJA g go3tilna in prenočišče □ PTUJ Ljutomerska cesta - g jTnpi 11 11 11 inrnrnnnnnnnnnnnnnnnnnn G G G G G □ IGNAC SMEH slikar in pleskar SLOVENJGRADEC JOSIP LEVOVTVIK izdelovanje vsakovrstnih športnih, plezalnih in navadnih čevljev za dame in gospode. SLOVENJGRADEC SLOVENJGRADEC iiiiniiiiiiniiiiiniii auLUJuuGoaaaaaaaaGaaaaGaaaaaaa naDaGaaaaaaaaDGaaaaoaaaaaaaoG R IVAN ŠERUGA R □ trgovina deželnih pridelkov □ G in branjarija G ulh » h M ».i«.. ti ,ru p it juunno P J oB naaaaacaaaaaaaaaaaaaaGaaaaaan g FRANC HOINIG — PTUJ g G trgovina s kratko robo, pletenino; □ ^ damsko in moško modno blago, kon- G fekcija in zaloga čevljev g roxoxoxox!aaaaaaaaaaaamqg FRANC KRAVEVA R trgovina z lesom, stavbnim materija- □ __lom in gostilna g PTUJ, Ormoška cesta, Pri sejmišču f 1 m 11111»«11111 n 1 h 111 n mm I »j >B »H ■!! »It »H »H »t čestitke h Štajerske in Koroške JUUUUL03X CUCEK ŠTEFAN mesarija in trgovina s suhomesnatlmi Izdelki PTUJ Slovenski trg □□□□□OUULJLilLaJULO: frrnrTOTTajuLJuuiJj. uu u j rnr \VALLAND IVAN restavracija in tujske sobe SLOVENSKA BISTRICA LjaaDaaamaaaoaDaaca jajuuuLajLTTrri iin 11 ii m i j u 11 umu i iHiimmin im □ocoira R MAKS ZAFF □ trgovina z mešanim blagom, prodaja □ cementnih izdelkov in smodnika H SLOVENSKA BISTRICA □bociDaaaDPDnaaannnaaononaa^ JOSIP in MARIJA RIFEL gostilna PREVALJE nnnnnnDcx3nDOUULUJUL P Srečno novo leto 2eli vsem cenjenim g gostom □ JERICA EGGER, gost. AHATZ N PREVALJE RUDOLF PUSENJAK trgovina z mešanim blagom Podružnica: Jeruzalemska cesta 5nt H B F ■ ■ « 11 ■ ■ * * 1 * * ■ »JUUUUUULOC S ■ PARNA PEKARNA SCHERBAUM □ LlJUUUUUUODOOOCOJaDDP . iaoaannoaoaiiDnaiicoS GUUUUUUUUUULJL^^ Knjigarna »P A N O N I A« LJUTOMER uoacigmijuum i h njuuuuuuuuLP JULUUUUUUUUULJ IIIIHII ULOLEO Maribor Grajski trg 6 TELEFON 29-60 □ ULOJULQJDDnt.JLlLOLDaCOD[ ,i 11 ii i tn ULU O RJUULI LUJL.i.1 M. 11 vicnaaaoDoaauuoaou naaaDDDOOC30[nxam]ooDaoii3n Mr. Pli. Rudolf Molitor LEKARNAR Mg. phm. MONDINI BRANISLAV lekarna pri sv. Jerneju SLOVENSKA BISTRICA ^□□□□□□□□□□□□□□□□oc: □mrnanaDocoJDeou nu. inrc PECARNIK IVAN pekarna PREVALJE BjDmaaDaaDcaaam 11 im .ILBJULUL M M , u«n«■ i m » an ■ m m 11 h ii i n ii ca Batfa LJUTOMER ctjjui iimmimin»m □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□G ,8 R I H A R D CONRADI R trgovina z mešanim blagom SLOV. BISTRICA, MESTO Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem FRANJO JURICAN PREVALJE _ , , U p ^ ^v • i.i^o ivj g q crgovma PREVALJE Prešernova ui. n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□£ □□□□□□□□□□□□□□□□H im k JULULK i^Kiimiuim nro MODNA TRGOVINA g L I A □ A. Tischler g. Maribor Aleksandrova c. 19 H 3CODOO KAREL ROJNIK SLOVENJGRADEC 3 rvnrrTnrrinnnCOJDDaDCOJ^^ □□□□□□0ma00a0D0D0a0Dcx30craDa g IVAN ŠTRUCL C pekarna g SLOVENSKA BISTRICA £ □□□caDDCDaooaannaoaaaac™11™^ ^□□□□□□□□coxnxincocinn F. STIGER in SIN 1 LASTNICA IDA STIGER trgovina z mešanim blagom SLOVENSKA BISTRICA DDCODOnODOCJnOD lULOJULJULJULOJULlLO-^ RASTEIGER MIHA gostilna in mesarija SLOVENSKA BISTRICA LgjuuuuucnDoaaoDDnDaDGoaao □ KRULC JOSIPINA hotel »Beograd« — restavracija SLOVENSKA BISTRICA □ □ □□□□□□□□□□COOaCO II I II ILJUDDDDC S A. PECE □ r-i n □ FRANC \V1RTI1 trgovina s steklorh, porcelanom in barvami LJUTOMER xxxx3QuuuiJLOjnrr|maaa^^ Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem VAUKAN — Prevalje gostilna in mesarija juuuLOJUuaaaoDoa^ ANTON ANTONCIC □ „VELEPROMET" M Maribor Slovenska ulica 6 g PREVALJE — ČRNA oaoDcranEDaiDmacECBaoaodj aaniimmiiiiiEaainiiimu oaauuuuL£iuuuJuLJL'UuJuucDnoa!: □□□LajLOjaonoDauumuiJuuLiULJLi JULJL" gaoannaaamuuuiJLUJuuDLJ jocoron g SREČNO IN VESELO NOVO LETO □ ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM ANTON PEMIC trgovina z mešanim blagom SLOVENSKA BISTRICA § M. C$wat itsch, nasl. Ivan Belcer Celje naDtxox]DaaDaDGuannDCDannDnDnnonDDannnDDnono ••• Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem g D in naročnikom ter se jim priporoča še v nadalje za njihovo O naklonjenost tvrdka g KAROL STRAHOVNIK strojno mizarstvo, zaloga pohištva in mrtvaških krst ŽALEC PRI CELJU p □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OD □□□□□□□□□□□□□□::□□□□□□□□□□□□□□ STANKO MURKOVIČ TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto! DORNAVA »SVILA« □ specijalna trgovina -; Maribor Gosposka ulica 34 R TOMAŽ K R A J N C tovarna olja F R A M □ □ □ □ □ n ZAMOLO EMIL trgovina manufakture, špecerije, železnine, usnja, stekla, cementa. Nakup in prodaja deželnih pridelkov F R A M ČEH FRANC trgovina z mešanim blagom, vseh vrst deželnih pridelkov na debelo Murska Sobota FRANC SERŠEN veletrgovina □ S u D D 5 □ ULOJULILO J H M H ii immpnrTOjacocfl ERNSTZAMOLO □ trgovina z mešanim blagom in lesom g = ZG. POLSKAVA g ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o __________________innrr-nnDnaaacoaD E R N E S T ŠERBEC □ n trgovina q PODOVA p. RACE C S RllTARD MtLLER trg. z meš. blagom, prodaja: Port-land in Roman cementa, živega in ga-šenega apna. SLOV. BISTRICA I h ■ " »■" irvmnrinnnnnnnnnnn LJUTOMER JULOJOOL3LIO ANTON MARINŠEK zaloga čevljev last. in tov. izdelka SLOVENSKA BISTRICA □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□C Tommmnnnnnnrainmnmnnnmr FRANC SENČAR B Trgovina mešanega tflaga — Nakup jajc, masla, suhih gob in vsen poljskih pridelkov — Zamenjava bučnega olja — Avto-bencin postaja LJUTOMER Mala Nedelja □ n □ n □ n n □ JOSIP BENKO tovarna mesnih Izdelkov MURSKA SOBOTA □□^□□□□□□OnnLJJL^JU^ □ VINKO JELER trgovina z mešanim blagom * SLIVNICA pri MARIBORU g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□oaacco oinOTiamiDODooniiiiiiEon ERNEST in ANA BIRTIC □ restavracija »Pri klavnici« g g Maribor Ob brodu □ □□□□□aDaaDDaaDaDDDoaiiDaaDDDcu VIKTOR MAČEK trg. s špecerijo, železnino in manut. g SLOVENSKA BISTRICA g DODLOJ[X03DL30CX]aQaUu □GDoacamumuuLamTaonoDcro^j LESJAK FRANC □ brivski mojster rj £j SLOVENSKA BISTRICA g ram LANG JULIJANA □ gostilna in mesarija g SLOVENSKA BISTRICA S lUUUUUUUULA-iLDDC n H □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n 2 Srečno in veselo novo leto želi 3 svojim poslovnim prijateljem g RAZDEVŠEK LEOPOLD g kroiafitvo, Prevalje □onoDamju-jju,^_______,001x0. KAVARNA IN RESTAVRACIJA „KR ON A" FAFLIK ALOJZ MURSKA SOBOTA pnnnnnnnni a n n h u mnr« n u ii im n h m riri^nr^rrirriHnnnHr^^i V. SMODE mesar in prekajevalec POBRE2JE PRI MARIBORU □ □ □ □ □ □ □ 3 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ IVAN SCHMAUTZER, junior P mesar in prekajevalec H PREVALJE 3 ___(□□□□□□□□□□□□□□□UUUUUUUUUUL..,, J. groSa Thurnskega jeklarna na Ravnah, delniška družba KXOj FRANJO KAC □ U trgovina z mešanim blagom g g SLOVENSKA BISTRICA g Loc.QUDZQ3aaaaaaoQnnnaaaxo3D^ iMmmmnraiimmrg JILG IVAN jjj brivski in frizerski mojster SLOVENSKA BISTRICA ltXXJUDaGUDDnancaxnXCTXn □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□COOL g Srečno in veselo novo leto želi vsem g □ svojim članom, poslovnim prijateljem □ g in prijateljem g □ □ □ O D - i 'irmnuLjmaaaaaanpaagnDPDn^a " Veletrgovina s surovinami, prevoz g tovora in avtotaksa □ \ I V A N SLUGA 3 n Maribor, Tržaška cesta 22, tel. 22-72 rj !□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ GRADBENO PODJETJE □ FRANJO V R A B L □ P Maribor ia Mežiško dolino r. z. z o. z., Prevalje GUŠTANJ [□□□□□□□□□□□cocnaas »JADRAN« lesna trgovina q SLOVENSKA BISTRICA U □□□H t □ □ GRICNIK MARTIN krojač □ rinnnnnnnmnnnnnnnnnnnnnmnrinr □ Manufakturna trgovina na drobno □ □ in debelo BRATA ŠIFTAR IN HAHN □ MURSKA SOBOTA ~!!_JCJLQQZZ!L3i_ii_)t juljmi iljljuljlji h innfinni n" Šiftar Ludvik tovarna perila Radvanjska cesta 24 nnnnnnnrimrTinnrnfTTTTrmTn^ nunr □ Srečno novo leto želi vsem odjemalcem K A R L B E V C trgovina z mešanim blagom GUŠTANJ jODDDCTJLILILJLI 1 TIUUJUULH. im MIRKO GOSTENCNIK čevljarstvo d GUSTANJ DnocEDODOOcinmamniii □ □ SIjOVENSKA BISTRICA g rjLJUuaaaaaaDannaanaanndo cnzongcuLOJULAJLiL ojuuuuuuuuumr B CECEK ROZALIJA P gostilna z mrzlimi in toplimi jedili Q SLOVENSKA BISTRICA MURSKA SOBOTA £!□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ MAKS VITERNIK zastopnik Jugosl. zavarovalne družbe ..SLAMJA" S GUSTANJ '□□□nroTTTTTrTTTTiTLiUL^ urert !□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ LEOPOLD EN A LEBEN-EIGL □ DAMSKIČESALNISALON ; Maribor Gosposka ulica 28 g oLUuuuuGnaamGDrDCiaaa rnnaDDncicnnccE JULIUS CRIPPA trgovina z delikatesami in vinom □ Maritx>r Slovenska ulica 3 g tx]oacxrDQDDax3cai!Di / J □□□□□□□□□ □ □ Venčeslav Vilar LJUTOMER MARIJA S I E B E R trgovina z rokavicami Trgovina z železnino, zaloga smodnika, dvokoles, šivalnih strojev, delov za dvokolesa in šivalne stroje špecerija in zamenjava raznih poljskih pridelkov im TI 1.1 BJGnmJLI l »lin I I I M. OD TIMIA BUKOVEC strojno pletilstvo SLOVENSKA BISTRICA jriLKJUuamncontjni JI I jlojolljuljuh VEZMK FERDO □ splošno ključavničarstvo, popravila □ koles, strojev m avtomobilov g □ SLOVENSKA BIS'IKICA H KRISTINA MESNER trafika ioonnDrxr]aLOJL)LKJLiL)ncr MIHAEL Z A VODNIK pekarna in trgovina z deželnimi pridelki GUŠTANJ ^□□iio3aDaaaaaanrxF]niirTxmDcia u n i iuli-iulo u 11»3LU .ii.il. i mer PODBER6NBK FRANJO trafika DRAVOGRAD—ME2A ■ "in"'"" iTTTTinnnnnnrri » Maribor Glavni trg 14 y pn 111 11 II n « i |i F " ■ ' ■ " " ■ " " mooocroaaaiMJtJCDnmoooncoDG □ S □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ barjTiaaco3aLiLLH.jLiLtmucojDm IVAN BEZJAK TOVARNA BUČNEGA OLJA FR AM Kupuj domače blago! □□UULJHJLIUH.I I I I I 1 1 ILLJULJULCDCOD GUSTANJ—RAVNE g ni-nnnnnnnnnnrrrirTinmnnnnnnnBf4 □□□C0X0T3nrH 11 ITTtDULiri 1111ITC VSEM POTNIKOM 2ELI PRAV SREČNO IN VESELO NOVO LETO avtobusno podjetje VIKTOR FAKTOR črna — Prevalje ° '"•□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n □ Srečno in veselo iVovo leto želi vsem odjemalcem in prijateljem S jozrrroo^ui ' rr>/r?roaa □acxoDaaaPDuamaaaExiDafX]i M. SEMLITSCH-a nečak ALOJZ KRAINZ LJUTOMER Tekstilna in špecerijska trgovina — Zaloga stavbenega in rezanega lesa — Tovarna opeke, umetni mlin in žaga — Posestnik vinogradov — Vino na debelo — Zaloga iz lastnih vinogradov Gresovščak, Slamnjak, Rlnčetova graba, Hovci-Hermanci in Gomila. i n H ».» .0-M.JLM B H mJLP~H k_il.b. «. M.MIII H ' Srečno in veselo novo leto želi svojim j cenjenim gostom ter se za nadaljnjo naklonjenost priporoča „ Hote! Komauer u g hotel in restavracija DRAVOGRAD MESA um a m u i in ii 111 mui 11 rrr inmimimiiiniiiiiiiiii tnrr IGRIČNIK GOSTILNIČAR □ □ □ 2ENER KAREL MESAR LAŠKO □□□□□□□□□□□□□□□□□□□^□□□□□□ca iiminnininEDmDOODDcn n □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO □ VSEM SVOJIM ODJEMALCEM q podružnica R „Batav)a □ □ □ □ □ □ VOJKO in JELA ŠKDBAR restavracija na pošti LITIJA □ □ □ □ □ □ TOMO MAJER kolodvorska restavracija □ □ □ □ □ □ □ □ gGGGOOOGGGOGOGOGGGGOOGGGOCOIODOGOOOOUUL^^ § M. PRESKER □ □ trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki □ □ □ ZRIMŠEK RUDOLF brivec LITIJA □ □ □ □ ZIDANI MOST Prav srečno novo leto želi vsem pasažirjem in gostom DRAGO ZEMLJAK avtobusni podjetnik in gostilna Schweiger RAJHENBURG p ■ n ■ n iTTmn n y u m n n u inmnmmn □ □ □ □ □ DRNOVŠEK BOGOMIL brivnica LITIJA O _ □ □ □ □ □ □ □ □ ~ □ □ □ O oaaaaGoaaaaaaaaaoaaaaaaaaaGon □ S JOSIP HOLY diplomirani lasničar, frizer za dame in gospode □ □ □ □ □ FRANC KUNSTLER parna zaga m mizarstvo _ LITIJA g g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Ll g ° r a B L, O □ P □ BREŽICE Podr. ROG. SLATINA g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Uu HoaammaGaooaaaaGoaoaaGaaoog □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o nrTTnrxTinnrrinnnnnr^nnnnnnrTinnn P P --------------------□ □ FRANC ROSTOHAR □ trafika RANZINGER LOJZE trgovina stekla Zagorje ob Savi □ □ □ □ □ □ B B □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ TAUSEL IVO bencin, laki. čopiči, šipe, ogledala ter vse mizarske in slikarske potrebščine Vode 100001 RAJHENBURG □ □ n n KIMOVEC BLAŽ splošno čevljarstvo- H LITIJA g □ n □ n h {=! ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□u □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ ..GGGGaaaGaaaaaaaaaoaDaaaaoaaa Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom, odjemalcem in se za nadaljnjo naklonjenost priporoča DER2IČ KAROL gostilničar in mesar BREŽICE FRANC VRANETIC gostilna in pekarna KORBAR DRAGO gostilna in tvornica cement, izdelkov Zagorje ob Savi RAJHENBURG Gostilna „Pri slovenski materi" DRAGO in JULIJANA STOGER TRBOVLJE oaaaaaaaaaaccaGLjaaGaaaaaaaaaa EDI SCHGNER stavbno in galanterijsko kleparstvo □ RAJHENBURG □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□C Ž GOJKO VIDOVIC □ g Srečno novo leto želi MARTIN GOR1ŠEK mestni zidarski mojster □ _____________ g gostilna in splošno kovaštvo g G g LITIJA g|n g □ BORIŠEK JOSIP □ □ H mesar in gostilničar g ^□□□□□□□□□□□□□□□□□UUUUUUUUU, g LITIJA g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□L- □ BREŽICE H □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□m □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ # # □ g BARLIC JANKO □ □ S K^DCftfu1!) f QT R R mesar in nrekaievaler P S SREČNO NOVO LETO ŽELI Q ^V^flilCV W šNotranisfce □ □ □ □ □ □ □ □ _ □ □ □ □ mesar in preitajevaiec q g g ZAGORJE OB SAVI g g n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnr g □ RAKAR LEON □ g TRBOVLJE gostilna n □□□□□□rjar]□□□□□□□□□□□□□□□□□! Jože Hauck, podjetje □ □ □ □ I. PINTERIC trgovina šivalnih strojev in koles D LOKE PRI ZAPORJTJ ^ □ 3r .□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□B Sn™D°?£D,°™nnDnGnCGDnnDg BREŽICE OB SAVI gaaaaaGaaaaaaacaaaaGanoaaaaoc □ g GOSTILNA PRI »URŠKI« g §uuuUGymumuuuuuuULJUUULJULJQUt| □ LITIJA □ nnnnmnnmnnnnnnnnGnnnnnnnnnr «□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□0 □ BOGOVIC FELIKS B ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nenn g mesarija g □ MAČEK IVAN G r BREŽICE g g JUSTA in SREČKO UCAKAR □ □ trgovina in gostilna g g v KOTREDEŽU PRI ZAGORJU g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□CL3D0 □ □ □ □ Srečno novo leto želi J OS KO VRANEŠIC brivski — damski salon □ □ TRBOVLJE g □ g mesar — gostilničar g g ŠMARTNO PRI LITIJI □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□g " ROBAVS IVAN in KAROLINA □ □ gostilna in mesarija g g ŠMARTNO g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o □ JEŽ FRANC 3 gostilna »šuln« ZUPAN ELA trgovina z mešanim blagom RAKEK □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I INTIHAR IVAN čevljarstvo ^□□□□□□□nnnnanDDDnnnGDDnannnn □ MILER ANTON □ g čevljarstvo jj g BREŽICE g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □□□□□□□□□□□□nnnnDnnncnnDDDnpn = g MILOŠ ŠKERBIC g g TRBOVLJE □ krojaštvo in, manufaktura za dame □ □ g in gospode g n trbovlih: ii. d □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ r nnnnnnnmnnr ir-i n <=r fcJ C □ R g RAKEK g 00000000000000000000000000000 □ Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim obiskovalcem BURJA ALOJZIJ, Krško brivec VINKO GRABNAR trgovina in gostilna pri kolodvoru BREŽICE □ n □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D g = JOSIP KRIVEC H □ trgovina mešanega blaga, nakuo n g deželnih pridelkov □ □______________________K R š K O g □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ P BITENC FRANC a izdelovalnica kotlarskih izdelkov in avtogenično varenje BREŽICE □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D g IVAN KRANER B □ gostilna Klek g g TRBOVLJE g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□en □ □ g FILIP HENRIK g □ poslovodja »Bata« g £7 O v TRBOVLJE g GDGDOOCODOGOOOGGOGOOGOGOCOGCG □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D " SIMICAK NIKOLA □ ANTON MEDVEŠEK krojaštvo in trgovina z manufakturo Vode JOSIP SEŽON krojaštvo za civil in uniforme CERKNICA ROZINA FRANC parna pekarna □ □ = . P □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n , irnni „ „ u_________ _ □ m avtogenično varenje G G □ 00000000000000000000000000000 g BREŽICE g g HUTAR MAKS □ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□UuUUUUUCU □ brivec g nnnnnnnnnnnnnn □□□□□□□□□□□□□□ □ TRBOVL.IE g ^ L r _ U Li ANTON ČATER ^ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ MINKA LEBAR □ □ ljljl^ljljuuljulj vina g klobukjG Obdelovanje vsako-g □□nOGOGaGOGOGO □□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□EODDDD R ________ HM vrstnih čevljev □ □ □ P □ O □ G (j □ □ □ □ Srečno in veselo novo leto želi JANKO ŠTRUBELJ urar in trgovec z urami, zlatnino, gramofoni, kolesi in vsemi posameznimi deli KRŠKO n □ □ n □ TOPLICE VODLAN FRANC rudn. restavrater TOPLICE BREŽICE g g BREŽICE "št?" 106q gtaaaoooaaaaaaaa □□□□□□□□□□□□□□ 0( nfanaaaooaaaaooa ronaoaaaaaaaan g I^GUSTAV PAJDAšg g s frizer □ □ l za dame gospode O □ □ G □ □ Srečno tet nov« □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□L^JGGDOOUDU G BREŽICE gnaoaanaGaaaaaaaaaaGaaaaaanan - □aaGaaaGaaaauG aaaaacaaaaGGLJL, D a D a Bgi KRIEGER EDVARD le3na trgovina, mesarija in gostilna □ □aaaaaaaaacGanaaaaaaaaGaanaaG 0, □ jože fortk g qPETER adlesicg g mesar R g krojaštvo g gT R B O V L J Eg gT R B O V L J Eg P gggggggggggggg □□ x05 !uf iciuggll g g nnGGnnnaannnGn ngannngggaaagn g b raspotniu jože b s jakob keule h ^aagggagagggga^aaagaagaamu g vinot-i"^ g g brivcc g • < Rt R B O V L. J Eg PtRBOVI.jE VodfP G MIHELCIC R. trgovina TOPLICE "G G D KRŠKO GaaaaaoaauGaaaaGaaaaaaaaaaaa S a P D P n s a GaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaGaaaaaai g BR. RUMPRET a □ tiskarna, knjigoveznica, zaloga □ O uradnih tiskovin G g K R š K O g uGGaaaaaaaGGGaaaaaaaGaaaaaGGu GGaanGGaGGaaaaaaGGcaaaaaGaaGn a a G GOVEJŠEK MIRKO splošno čevljarstvo in popravila snežnih čevljev ZAGORJE OB SAVI G G G G G G G G aaaaaGaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaGG. aGaGaaaaaaaaoG uaaaaaaGGGGaoj GGGGGGTJ[ IGGGGGH GCOGGGLIGl JL1ULJL" 1 g LETNLv IVO g g DRAGO KOVA* g g trgovina j=J u ^ Cz mešanim t-JagomG G mesar p g TRBOVLJE Voder gTRBOVL./^ VoCeg H aaaaaaaacaGGGG aaaaaaaaGGGaaa g ŠTRAUS ALOJZ trgovina z mešanim blagom HRASTNIK .jGaGGaaacGGcaaaaoaaaGaaaaaau G G G G G G FRANC JESENŠEK autoprevozništvo KRŠKO G G G G G G □oaaaaaaaGaaaaaaaaaaaaaaaaaGr- □ PERO MERVA □ OGGGGGGGGGaGGG ^DGGGGCGGGGGGGG g frizer za dame in gospode g g SUŠNIK FR \NC G G Breznika r Ivan G □ zagorje ob savi g g gostilna g g mesar g □aaaaaaaaaaaaaaaaGaaDaaGGaauj Gtrbov.ij^Ctrbov l j eO g Gaaaaaaaaaaaaa aaaaGaaaGaaaaa g a ŠENTJURC ALOJZIJA gostilničarka v Sok. domu HRASTNIK □ G --------- o i-GaGaaaaaGGGaaaaaaaaaaaaanoCil, nnaacGaaaaaaaaaaaaaaaaaaGaafn a VODOPIVC VINKO splošno krojaštvo ZAGORJE OB SAVI G G G □ □ □ G □ □ □ G a a a a a GaaaaGaaaaGGaaaaaaaaaaaaaaaaa .juaGaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaGau a G a a a a a a EDO IVANUŠ trgovina z mešanim blagom B G D g TRBOVLJE Kurja vas GaaaaaaaaaGGaaaaaaGaaoGGaaaaij PAVEL BAUERHEIM trgovina z mešanim blagom HRASTNIK FRANC KEBE damsko in moško krojaštvo CERKNICA PRI RAKEKU oaoaaaaaaaaaaaai ŠARC PETER trgovina z mešanim blagom CERKNICA PRI RAKEKU uiipnnnrr-innnnnnnnnnnnnnnnnnnr. zaGGGancGuuuGaaaaaaaa a Srečno novo leto želi vsem odjemal- G cem R IVAN KOROŠEC čevljarstvo RAKEK ter se za nadalje priporoča laaaaaaaoacooG nGaaaaaaaaaaaaaoaaGaGGGGoaoaa IGNAC ROTAR C pekovski mojster p VRHNIKA LjDcoa^GaaaaaaaaaGaGGGGaaaaGaa "naaaaaaaaaaiioaaaaGC D Srečno novo leto želi JOS. JERNEJČIČ trgovina z mešanim blagom P ERNEST KERŠIC mesarija G G G G; BLAŽ in AMALIJA KRIŽANEC gostilna in mesarija ZAGORJE OB SAVI KRŠKO G G G G G tu nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnni 11 n n t * m G FRANC ŠPORN gGaGGaaaaaaaaaaaaaaaaGaaaaaag kleparsko podjetje TRBOVLJE Vode G G G naaaaaaaaaaaaaaaaGaaaaaGGaaGfz a □ p p p p p p a ~ KRŠKO Franja Krieger-Dolinškova sodavičarka G G G G G G G G G □/ G G G G G G G INO JANKO in PAVLA mesar prekajevalec ZAGORJE OB SAVI aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaGaaaaGaa uaGaacGaaaaGGaaaGaaoaDGaaaaGLj JOSIP BANTAN gostilna =j HRASTNIK □OOOOGGQOQOOOOQGQQailtXJGULILlLJJu nnnoDmnnnnonDnoDnaiiLmjULEg DRAGAN LISAC brivec HRASTNIK VRHNIKA iaaaai oaaoaaDDDcaDDG Srečno in veselo novo leto želi svojim dosedanjim in bodočim cenjenim odjemalcem trgovina „ PRI CIRILUi( G VLADKO CRNKOVIC prvovrstna dalmatinska vina TRBQVLJE BAZELJ TINCA IN LOJZE strojno pletilstvo ZAGORJE OB SAVI G G G G aaaaaaaaaaaaaaaaoaoGaGaaaaaaa a a a a a a SLAVKO BIRTIC gostilna in mesarija HRASTNIK iJOOGOOOOOGOODOOOOGDnnnni b l b ru. GaaGaaaoaaaaoaaaaaaaaaaaaaaaG jaaaaaaaaaaaaaGaaaaaaaaaaGaGu nGaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaoan a a G G G G G G Srečno novo leto želi KORENT JAKOB hotel »Narodni dom naoaaaoaaaaaaoaaaaaGaaaaaaann MULLER VIKTOR G trgovec g ZAGORJE OB SAVI ~ BREŽICE LiaaaaaaaaaaGaaaaaaaaaaGaaaaau □ MENDUŠIC VINKO gostilna ZAGORJE OB SAVI LCSCHNIGG & SCHMBDT BREŽICE OB SAVI KOŠIR ŠTEFAN in REZI mesar in prekajevalec ZAGORJE OB SAVI G G Zvočni kino § ,DELAVSKI DOM4 g TRBOVLJE g Mayerling — Pred ma- □ turo — Boheme — Gar-D cia — Ulična muzika — g Otrok sreče — Tarzan — G Maryša — Marta — Pat g in Patachon — Hči upor- □ nika — Kar hočete — Moja pesem - moje življenje — Med dvema zastavama — čarobni zvoki — Fedora — Revolucionarna svatba — Indijski nagrobni spomenik — Njegov najboljši prijatelj G G G G G G G a a G a n a g g G RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU r bi G G G G G G 2ANE HALER gostilna VRHNIKA ooornnanmnaoorrnnnooaaoceoc Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in znancem KOČEVAR FRANC gostilna in trgovina z vinom in žganjem VRHNIKA 5aaaacDoaoaaaaaaaGaaaaaaaoaac tuuuLOJOoooaooaDamGGoaocpct INSERIRAJ V „JUTRU"! aaoaaaoaaaaaaoaaacoaaaocaaGD LjjuuuoooGOGOOOGDajuuuuuuuGOGD naGaaaaaaaaaaa a a aaacoaaoaaaaaaaaaaaaaaGGGaaGo aDacoacxxxx]aaaapaGGGGuaaaaaaa OOaOOOOOOOOOaOOGGLLJULiGOOOOOOOOCCTZOCg: Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom FRANC P IRC krojaštvo in gostilna RAKEK ter se cenjenemu občinstvu priporoča □□ggggggoaogcjg uuutjuuuuf t ii i o iTU t i t i if u t ijljjulajmaaaancjaac »JUTRO« štev. L Petek, L L 1937. EIEIEIEIEIEIEIE čestitke ra$nift kia)ev CPCBBCCCCCCCCC LOVŠIN ŠTEFAN krojaštvo RIBNICA NA DOL. čxoTOGoaoooaaaaaDaooQaaooaoao □ooocraGaaaaaaaaoGaooaaaoooGOO □ FRANC LLE P trgovina z mešanim blagom KOČEVJE ODOOOOOOOOOOOOOOOC □□□□□□□□□□□□□□□□onoDcn GABRIJEL ZDRAVJE H mesar in prekajevalec g C KOČEVJE g 80000000000000000000000000000 S jprmmmmiaDDDciinmmacm^^ »»i mm; Veselo in srečno novo leto 1937. želi' vsem 'cenj. odjemalcem in prijateljem - F1JLIP BIZJAK KRZNARSTVO Ljubljana, Kongresni trg štev. 8 i m nnmmmm mumjuLmrin c M. REMIC trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA VH Celovška 85 oaa3anrirTJULJL.iLi»luuLiuuuLiuuuLoa i mini Liiiiiiiiiiinin n Srečno to veselo novo leto teli vsem svojim cenjenim gostom, to se v nadalje priporoča DUMA STO&IČ gostilna pri Kmeta j LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 8 QaannrTTaLXJLiuuuLJUUUL«.i «». mrm TTTTTTTTOjaanaaaaagL^ SREČNO NOVO LETO ŽELI GUSTAV VERDERBER GOSTILNA HARDE Avotopostajališče Ljubljana—Sušak Kočevje iDOoaaoaoaaaaoaaaDooac ROM KONRAD Burar — Philips radio KOČEVJE COOCOCOOC DGOOOOOOaO JOS. STONITSCH urar KOČEVJE nEcomiinmi DaaoDaaaaaaaaoGDaaoaor xixrroxjLJULiJUUUoa^^ Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem JOSIP SENICA VELETRGOVINA DOMŽALE podr. Sneberje nmmramrainiODaara^ Iiiiiiiminimi »uuujLm: KAVARNA ^EVROPA44 V LJUBLJANI ANTON in TEREZIJA TONEJC Cenjenim gostom in prijateljem srečno novo leto! iDDDULJt tt' oaouooauui,, ii ii rrrnooG SREČNO NOVO LETO ŽELI KAVARNA „ZURL" Kočevje i firmi"" h b rinnuuuuuuLoziooa Bau- und Mobeltischlerei g ^ PETER GOESTL g .g KOCETVJE □»!□ momnnoo R OGoaoonoGaaaaaaaDaoaaaaamaoa E HANS DAROWITSCH B čevljar g KOČEVJE g [□□□□□□□□□□□□□□OD SREČNO NOVO LETO ŽELI HOTEL „ T R S T " JULIJANA ŠLAJMER Kočevje nmi Mlinu » JULH.O J II 11 « » » lULJUDODOPOODt Elektro inštalatersko in strojno ključavničarsko podjetje ANTON VARŠEK DOMŽALE □ooooiioDooooooooooaoooooociDc UUUUUUUUUIIJUOOOOLJUL^^ □ Kletarsko društvo in kletarska gostilna vpisana zadruga z omejeno zavezo IJUULJUUCJGOUULOJ^^ Srečno novo leto želi cenj. odjemalcem in prijateljem Mr. A. USTAR lekarnar fielenburgova ul. □ULJ 1JI..HJI I JMU.I Ifll H B H. II HK. CXX30CJUULJUULILOICT3DD0CCT30II300 ZAJC & GRČ AR splošno mizarstvo DOMŽALE Kolodvorska ulica 32 nmiimxni v Ormožu m \ -n 9 ju j I BuUULLOnOOGODI :noooannuuuuLO IVAN MANDELC splošno strojno kolarstvo in izdelovanje športnih izdelkov KOČEVJE DoaoaaaoDaaoaoc IVAN LOVŠIN papirnica in šolske potrebščine KOČEVJE DOOoGuuGGGOooooooooaoaGi oaaaaaaaaaaaaaDaaacooaa: KRISTINA VOVK damsko krojaštvo KOČEVJE -□□□(□□□□□□□□□□□□□□□I □□000000000000000000000000000 8 JAKLITSCH EDUARD G pekarna KOČEVJE ^□□□□□□□□□□□□□□□□□DanDnDaDDGGGDDGGOIJanGGGCnj uuuuuuuuuuuumoooc^^ ^ SREČNO NOVO LETO ŽELI g MAT. ROM jun. trgovina z mešanim blagom in knjigarna G Kočevje g _ □ □□□□aaaaaaaoaaaaaaaaaaGaaaaaaaaaaaaaanaaaaau goaai JOSIP MORSCHER mesar in prekajevalec goaot: a C R n LUDVIK KUHARIC veletrgovina Ormož g □□aaaaaGaaaaaaacaaaaoaaaaaGaaaaaoaacaaaaacaG --- □GGaGaaGaaaaaaaaaGaaaaaaaGGGG g Inserirajitev.Jutru« g □0000000000000 □ Franc Talanvi 3 Srečno novo leto želi ter se priporoča FRANC TOPLAK nožar DOMŽALE jGaaacGaaaaaaaaGaacoDaaGGcoaG Srečno novo leto želim vsem prija- g teljem, obenem naznanjam, da sem n otvoril v Domžalah nasproti lekarne O pri kolodvoru krojaštvo g MAKS SMOLNIKAR □ krojač ^ at r MARIJA BELJAN gostilna in prenočišče KOČEVJE Kočevje g □ Radgona y IIJOJ ' 00000000000000 O O □ □ gostilna GGGaaaamroDaaaaooaaaoamGoaaGaoaaaDaoaoaoaaGmoaooouuuuijJiJ g SREČNO NOVO LETO ŽELI B vsem svojim cenjenim odjemalcem ter se tem potom tudi najvdaneje zahvaljujem za naklonjenost zagotavljajoč, da bom tudi v bodočem letu nudil res najboljše mievske izdelke '" ** IVAN KURALT VALJČNI MLIN DOMŽALE n £1 oaaoooa g Štefan BRODAR vinske kleti 1000000000000: loaooaooooaaaaaoaoaaaaaaaooaoaoaouuuuc Ormož Telefon interurban 12 UGOOOGOOOG MILA LESJAKOVA ^ modesalon E KOČEVJE fiaGaooaoooGoaDaaooDooooaai i lanmaGaaaaGaaaaoaoGoaocooooo s d HUBER FRANC O trgovina železnine, elektr. pribora, g barv in razstreljiva KOČEVJE □□aaoooooooaDaDaDOODaooooooDaaoaooDmooooooo ^Doaooaoaooooco GGGCOGOOOOOOOCODOOCOOOOGCOOOG B Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem o in prijateljem * tvornica kvasa LOJZE KANC UOOOGOOGOGI □□□□□oaGaoaooaaaoGaoooaooaoap IVANA FABI JAN 3 □ šivilja G OGaGaGOG ANTON FABIJAN splošno slikarstvo KOČEVJE □ooaaoaoaoooaacnaoaouumaocMziD o MENGEŠ g □maoaaaoaaoaaaaaaaaaGaaaaaaGOGDaaaoaaoaGooDoaGGDCHDOOcoDaoo aGGOoGnanGoaaaanaonaGnnnnnnGmnnoGoaaaaanaaaaDaaoaaaanoooD' g Obilo sreče v novem letu želi vsem svojim cenjenim gostom g in se priporoča za naklonjenost R JOSIP MARŠIK zdraviliška restavracija SLATINA RADENCI □mGGaaamooooooaGGaaaaaDaaooaGaaaaaGGonooaa^oroiJt OJUJT mut-O- O □ D 3 g g ORMOŽ o oaoDooaaoaaGoaaaaoaaaaaoaaaao □ ORMOŠKA OPEKARNA družba z o. z. FRANC in ALOJZIJA DOM AN J KO brezalkoholna restavracija in gostilna SLATINA RADENCI želi svojim gostom veselo novo leto R. A. MARŠ urar, zaloga ur, zlatnine in srebmine GORNJA RADGONA noaaaaGGaaGaaaaaoaoaaoaaaaan^ JOS. KRAKER mizarstvo in pogrebni zavod O G KOČEVJE co OGG[XHI3GDGGOOOOGOGGGOGGGGOOGCD G □ _ G O G G G ° S D S ° 5 D S d S G O Srečno tn zadovoljno novo leto želim svojim cenj. odjemalcem ANICA LUKMAN specerija — koloniale LJUBLJANA Stari trg 30 GDOOOODI O MARG. in IVAN VAUPOTIC branjarija GORNJA RADGONA □ O D Srečno novo leto želi kavarna „ BRAUNE44 Q gaoooDcooooaoaooooDGaoaDDooDG 9 G SREČNO NOVO LETO ŽELI CENJE- D y n NIM ODJEMALKAM 3 □aaaDaooaooi Srečno novo leto želi oaDaGaaGGDaaDooaooooaaaoocooo a Batfa O podružnica GORNJA RADGONA ___ joocodooj t h w m ■ k ■ ■ mnrm mni nm »mirt KOČEVJE G D G G □ ,DITA" G □ □ uoaaaoaoooDooaaoaaooooaaaaoGL iDaaaaaaaaoooaaoaaoocaoaoorn G □ □ n Salon JUDITA FIGAR D modistka g KOČEVJE □aGaaaoooaoooaaoDaoDOoaDGoaoS ^nnmuuLOJLOJUuumoGoooGuuum SREČNO NOVO LETO ŽET J □ vsem svojim cenjenim odjemalcem in se priporoča tvrdka JOS. ERZIN LJUBLJANA — Janežičeva cesta 13 Telefon št. 13. ijnnGGGDGaoGGOooaooooonnnrro m—i □ G Srečno in veselo novo leto želi IVAN VRBINC □ g GORNJA RADGONA R co3aDooooaoaoaouLOJuuuuLJDOoaD JUUUUUUULJ HHTi JOSIP PROBST modno krojaštvo GORNJA RADGONA oaooooaaaacoDaoaoaoooooaaaoao □□□aJUUULLaDOOLIUULCJLR^ n im i m mm » h Soča«, dvorišče — Tel. 34-21 DDDDDDamaooliraiDcmiiu GUSTAV ERKLAVEC trgovina z zeljem in poljskimi pridelki _ Moste Fovšetova cesta 10 _ jGLju-iuuaaDaDDUuuuuuuuuuuuaaDu □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O Srečno novo leto g □ vsem cenjenim odjemalcem želita □ 8 IVANKA in JOŠKO KNIFIČ g trgovina z mešanim blagom v Rušah — □□□□□□□□□□□□□□□□□^□□□□□□□□□i □□□□□□□□□□□□□□□□□^^ nnnODCODDDDDnr H □ □ □ a □ □ □ □ □ □ Prva produktivna zadruga tesarskih mojstrov □ n o n □ Katarina in Cvetko DOBLJEKAR RUŠE želita vsem c. obiskovalcem gostilne □ □ □ □ n V LJUBLJANI r. z. z o. z. DEVINSKA ULICA ŠT. 5 (TRNOVO) □ □ 1 U □ n □ □ Srečno novo leto želi cenj. gostom ANA GRUM gostilničarka STUDENEC — DEV. M. V POLJU □□□□□□□□□□□□ Telefon štev. 36-47 Cek. račun štev. 14726 □ □ □ □ upuj domače . , »□ UUllJI II R H H MII K lUUUUmUUUULlLRJOnnn blago:□ g franc zaletel g veležganjarna O H SREČNO IN VESELO NOVO LETO jj □□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□U g I □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OD g SREČNO IN VESELO NOVO LETO g □ □ želita vsem cenjenim odjemalcem □ g □ Z1NKA in FRANJO LAMPREHT g □ M trgovina z mešanim blagom — Ruše n LJ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□C3000 □ □ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i^EaaDcoDnconDaD _ n Srečno in veselo novo leto želi cenj. odjemalcem g □ ANTON SMOLE g B železolivarna g □ □ 5 DOBRAVA pri Ljubljani □ □ LJUBLJANA Opekarska c. 33 g g _ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□mamna □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□^□□□□□u g FRANJO SORNIK g Obilo sreče in uspeha želim vsem svojim odjemalcem v novem letu 1937 ter se priporočam za nadaljnja naročila VINKO HMELAK ZASTOPNIK PETRONAFTA K. d. — ZAGREB LJUBLJANA Prisojna ul. 3 Tel. 39-46 Tel. 39-46 □ a □ a g ŠT. VID nad LJUBLJANO R □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□S □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O □ H D n D L' l> rr /1 n r T □ □ □ □ □ robert goli specijalna zaloga platna, belega in □ pralnega blaga □ □ □ LJUBIJANA šelenburgova ulica g g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ P □ trgovec v Rušah želi SREČNO NOVO LETO □ □ n vsem odjemalcem n g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o R □ □ □ □ □ □ Posojilnica v Rušah R. Z. Z N. Z. želi vsem svojim članom zadružnikom srečno, zadovolistva in uspeha polno NOVO LETO □ □ R □ H □ R □ R □ R b □ SREČNO in ZADOVOLJNO NOVO LETO 1937 želi svojim cenjenim naročnikom BATTELINO OTON Todjetje za izdelavo umetnega kamenja in cementnih izdelkov P □ □ □ P BB □ □ P P □ P □ P 8° :joao[xx3aDaaaax3aaaaaaaaLJuuuuuaaaaaaaaaac[iaij □ veletrgovina žganja g emerik z e l i n k a g □ LJUBLJANA VH. □ □□□□□□iDaaaana[X03Cxxx][X]nDD^ u MNOGO SREČE in ZADOVOLJSTVA V NOVEM LETU želi svojim cenj. naročnikom STAVBENIK BATTELINO VILIBALD GRADBENO PODJETJE LJUBLJANA Rožna dolina ter se priporoča za nadaljno naklonjenost. ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□fi1 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□CCg □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ n PRAŽARNE KAVE g B Q Q Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalccm □ □ □ □ n □ □ □ □ n □ A NT. POŽAR v MARIBORU in trgovina z mešanim blagom ANT. POŽAR — RUŠE želi vsem cenjenim odjemalcem SREČNO NOVO LETO Sfl S§ □ R □ R □ R □ R c R □ g g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□b: □ g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □H g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ ga josip obu g g krojaški mojster g □ □ VELENJE □ □ " n □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ □ ivan skaza " g g valjčni mlin g g g VELENJE □ ANKA DRUŠKOVIČ — Ilavnik trg. meš. blaga in brivnica LJUBLJANA, Zelena jama Val. Vodnikova ul. 14 R □ R □ □ □ n □ P □ □ □ □ □ w R ° □ □ • SnaannnaaanaaaacDncKnDaannDaD □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□gj g SREČNO IN VESELO NOVO LETO R g Srečno novo leto gg želi cenjenim gostom in g g prijateljem n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ZELI VSEM SVOJIM NAROČNIKOM Oglasni oddelek „JUTRA »t Veselo novo leto želi vsem strankam, prijateljem in znancem gradbeno in tesarsko podjetje Anton Mavric pooblaščeni graditelj in sodni izvedenec v Ljubljani Pisarna v lastni trinadstropni hiši na Tyrševi cesti št. 55 Telefon 33-82 Priporoča sc tudi v novem letu za naklonjenost in mnogoštevilen obisk. q □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ g 8 □ R Restavracija ..Rudarski dom" □ □ ALOJZ in ANTONIJA BRADAČ □ □ □ VELENJE □ □ □ □ □ Hotel LAKNER ČRNOMELJ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ BaananaaaananaaGaDnDnaaanDnnnanaananacccGcija □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n BLAGOVIČ EMIL trgovina z mešanim blagom ORMOŽ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ^□□□□□□□□□□□□□maannraoooncoL HonnaDnnnnnnnnmrrTinnrox]DDi □ □ □ □ □ n primožič franc fotograf RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O ?□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□£ MIRKO GRAD g l| destilacija in trgovina z žganjem g DRAGOMELJ p. DOMŽALE £ GRADBENO PODJETJE graditelj ročak & c o m p. družba z o. z. TRBOVLJE Ivan Vizovišek trgov i na ŽALEC n □ D C l □ □ □ Srečno in blagoslovljeno novo leto želi svojim cenjenim naročnikom ANTON KOS MIZARSTVO Kranj — Klane Priporočam se tudi za nadaljnjo naklonjenost □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n iSKARNA KNAFLJEVA ULICA 5 IZVRŠUJE s TELEFON: rt.ACUN POŠTNE HRAN V LJUBLJANI ŠT. 10.534 RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE, KATALOGE, PROSPEKTE, PLAKATA, REVIJE, VREDNOSTNE PAPIRJE, KOLEDARJA, BROŠURE, NAZNANILA, PISMA, RAZGLEDNICE, DOPISNICE. RAČUNSKE ZAKLJUČKE, ETIKETE, S'.IKE, ZAVAROVALNE PONUDBE. POROČILA, Ci-.MIKE. PROSPEKTE, POROČNA NAZNANILA, FAKTURE. OSMRTNICE, DIPLOME, KNJIGE ITD. V ENOBARVNEM IN VEČBARVNEM TISKU u £]□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ g □ e d u a r d r a k □ g Restavracija in lesna trgovina g g g VELENJE □ g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ □ O □ n □ □ □ □ □ i. k. detiček trgovina in gostilna Lesna trgovina, električna žaga PESJE-VELENJE _------------_ ^□□□□□□□□□□□a □ □ □ n □ Joško Podbrežnik □ □ IVAN ŠEF □ gmizarski mojster g g gostilna-trgovina g g št. Ilj v Slov. gor. g g ŠT. ILJ g ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□'g J □ □ □ -iT IVAN KRAJNC mesarija Št Tli v Slov rrnr □ □ n □ □ lojzka in joško kovačič trgovina in gostilna g VELENJE □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□^ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o □ □ □ G □ □ □ □ JOSIP TICHY & drug elektrotehnično podjetje trgovina elektroblaga in svetiljk MARIBOR Slovenska ul. 16 U □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ KERMANN GOLL lesna industrija VELENJE B □ ^□□triDOCEtiiiiDtiinDncrinnnnom ANTON H O S T E gradbeno podjetje RADVANJE—MARIBOR □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ocj^1 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n MELH. in ANTONIJA MRAZ HOTEL RAK □ □ VSEM OBISKOVALCEM ŠU Ilj pri Maribora g Ruške koče in Hlebovega doma na Smolniku g ŽELI SREČNO NOVO LETO Podravska podružnica S.P.D. v Rušah. UUUUUUUULIUULOJI^ 1ILJUUUUUUUULI i% t n m l « ■ 1111 n M j H B H HJUULOCO ''Tnnun nBy |nm,,,p^ Naročniki ,Jutra4 so zavarovani za 10.000 Din. Prav srečno in veselo novo leto želim vsem cenjenim gostom in znancem. Ob enem se še za nadalje najtopleje priporočam TONE HUČ Gostilna pri Panju LJUBLJANA Vegova ul. 10. □□□□□□□□□□□□□□□□u SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim odjemalcem ter se priporoča tudi v naprej za cenjena naročila želi vsem cenj. gostom in potujočemu občinstvu srečno novo leto VELENJE □ □ □ □ n □ □ □ j □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□t □ ivan sen i c a g g trgovec g P ŠOŠTANJ □ !□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□p □ franjo grebenšek * g splošno čevljarstvo □ g ŠOŠTANJ I. R. K U N S T mesarija in gostilna ŠOŠTANJ □□□□□□□□□□□□□□O GOSTILNA CEROV8EK ŠOŠTANJ JOSIP BAUMAN veležganjarna, Izdelovaliilca ruma, konjaka, likerjev in sadnih sokov ' UJUUUIJ jaaamannnnDannco juuon □ IVANK A* ZUPANČIČ H g trgovska agentura g □ MARIBOR Slomškov trg 16 □ Naročniki ,Jutra' so zavarovani za 10.000 Din. -= »JUTRO« si "1 27 Petek, I. I. 193?. Ko listamo po lanski športni rubriki... Športno leto 1936 je poteklo v znamenju velikih dogodkov na nemški olimpiadi, pa je tudi doma prineslo mnogo novega L^ta 1936. je za športnike jo prijatelje športa poteklo v znamenju XI. olimpiade kj se je v zimskih panogah odigrala v nemškem zri/movšču Gairmijsch - Partenkrir-chenu, v letnih pa v bližnji im dalja; okolici Berlina. Organizacija najraiznovrsitncj-š;li prireditev na Le j olimpijadj je pod ve-ši» nemško roko prekašala vse dosedanje, imela pa je razen tega še to dobro stran, da se je vršiila v naši bližnji soseščina, kar je mnogim aktivniim športnikom, pa tudij ostalemu športu naklonjenemu občinstvu nudilo priliko, da si je nastope najboljših športnikov na svetu Lahko ogledalo samo. S propagandne strani je bila torej lanska olimpiada za športno življenje pr>i nas brez dvotna takšnega pomena kakor do zdaj še nobena. Prav tako ugoden, čeprav ne takšen kot zaželjen je bil tudi njen upliv na tehnično •kvaliteto naš h aktivnih športnikov. Seveda hi bLl njihov nastop v razinnh panogah še vse častnejši. če bi bili naši udeleženca v Ge-Pa in še bolj v Berlinu ijmelj možnost; (ali rccimo kair brez ovinkov — denar) za temeljito pripravo. Ker ta stran športnega dela pni nas že šepa, odkar gojimo šport, je bilo pozneje za rad; raznjih neuspehov mnogo pritožb na račun nalfcih vrhovnih športnih organizacij in pristojnega resornega ministrstva. Ne glede na vse to. pa so se naši športniki — posebno ■2'rn.ski — lepo uveljavili med elito športnikov vsega sveta, predvsem pa pridobili dragocene izkušnje, kako športe podpirajo, gojijo in izvajajo ostali v tem pogledu naprednejši narodi. Podrobnih uspehov in neuspehov z naše udeležbe na olimpiadi niti pr tožb in kritik, ki jih v zvezd s tem še ni konec niitr zidaj, pni rtej priliki ne Somo ponavljali, ker se hočemo v naslednjem omejiti le*na glavne športne dogodke v ožjem domačem krogu, med katerimi, pa je bilo tudi precej takšnih, ki so obenem dogodki vsega našega športa. Saj je 7-nana stvar, da imamo S'ovencj v nekaterih panogah (zimski sportj, plavanje, lahka atletika, table-tenis i-t.d.) moči, kakršnih dosedaj še ne morejo pokazat' nikjer drugje v državi. Šc posebej ponosni pa smo kaipa na to, da vladata v športnih <"*rg-iM:iz:aij.ah na naših tleh — od ma;bn'h kluboičev do velikih savezov — red in diisejplna ki sta temelj vsakega zdravega športnega dela in katerih v sliičn h forumih prj nas tako zelo primanjkuje. Izjeme, redke, toda neizbežne, samo potrjujejo ta dejstva. Pa listajmo .nekoliko po !an«ki sportn-' rubriki. Glavn.j dogodek v našem nogometu je bil razpust nogometnih sekcij pri Iliriji Primorju ter ustanovitev novega kluba •SK Ljubljane, s katerim se jc slovenski nogomet še dovolj uspešno uveljavil v glavnem nogometnem tekmovanju države. SK Ljubljana je po končanj sezon« ostala na sedmo n mesitu med 10 klubi. Izgledi jra bodočnost niso posebno rožnati, kajti »da nogomet nj za Kranjca«, o tem se je moralo prepričati že nešteto idealnh nogorvseli»;ih d»'avcev. Manjka denarja, rncftjk« jrobftike, manjka rnmtenijala, manjka vsega, s čemer sita Beograd in Zagreb !e dvignila svoj nogomet skoraj do višine srednjeevropskega profesionalnega razreda. Najbolj prvlačne v nogometni sezoni bile ligaške tekme, k; so se spomladi zaključile prav na kratko po gostovanju Ljubljane v Banja loki in Beogradu, zato Pa so jeseni pritegnile v Ljubljano skoraj vse predstavnike našega vrhunskega nogometa. Kikor rečeno je bil start Ljubljane po otvoritvi novega prvenstvenega plesa rrecej dober, pozneje pa je šla }>o-t navzdol do tretje tretime. Bolj lokalnega in klubskega pomena ter brez večjega odziva med široko publiko je bila serija tekem v podsaveznem prvenstvu, kjer se polagoma uveljavljajo tudf naši podeželski klubi. Zelo slabi jc bilanca prijateljskih tekem ž veojmj domačimi ali tu-i mi nasprotniki, kar je pač posledica tega, da naš nogomet ne more nikamor jn ni nikjer več idealnega človeka, ki bi hote! prevzet' km t je morebitnih, odnosno skopaj gotovih primanjkljajev Tako je Ljubljana enkrat nastopila v Borovem in enkrat v Celovcu, mariborski železničarji 10 hi:Ii na Dunaju, v Ljubljani sta gostovali .1 dva dunajska pnofesonalna kluba f Ausfria in V-ie/nna) ter reprezentanca Sofije, v Mariboru pa nekaj avslnijskih podeželskih klubov. Včasih je bilo to zelo drugače. Naše državno oogometino moštvo je imelo letos neka mami nevarnih nasto-pw, p,i je še te rešila komaj zadovoljivo. Tako je v začetku sezone žalostno pogorelo prot.j Kumumom, se dobro izmotalo A' manj važnih srečanjih z Bolgarijo 'n Turčijo, zaigralo v začudenje sveta odlično proti Poljski im v decembru brez potrebe izgubilo profr Franciji. Če zabeležimo šc važen dogodek, da je Jugoslavja sprejeta v letošnjo konkurenco za sred-nje-evropski pokat. je precej vse kar se da spraviti v okvir tega majhno odmerjenega prostora. O križih in težavah, ki jiih preživlja naša lahka atletika* je bilo precej govora pri nedavnih javnih obračunih vrhovnih funkcionarjev tega sa-veza. Nezdrave razmere v vodstvu JLAS so seveda vplivale tudi na delovanje klubov jm udeležbo atletov, toda kljub temu so naši domači rzvediiii še razmeroma lep spored n se dobro odrezali tudi v državnih prvenstvenih nastopih Lep razmah je beležila lani lahka atlet:ka hi4i po deželi. Po več lokalnih prireditvah je bilo prva večja preizkušnjia naše organi z atorne sposobnost; tekmovanje za cross - couwtry prvenstvo Jugoslavije, ki je uspelo nadvse sijajno in prineslo še zmago domačim. Maja meseca so bili ljub! janski atlet,- v Gradcu. kjer so sicer bitko izgubi, pa vendar z majhno razliko in enakovrednm; rezultati. V reprezentanci profo Ceškos'ovaški so tudi naš atleti igrali vidno vloZvezdj* točno ob 20. Tajnik. SK Ljubljana. Postava moštva, ki igra v nedeljo na turnirju Hernusa, jc razvidna na oknu tajništva. Velike zimsko-sportne prireditve na Vzhodnem Tirolskem. Po raznih v/.hodno-tirolskih krajih (Ilofgarslen, I »efereggen. Kals, Kartisch. Lienz, Matrci. Obertilliach. Pragrelen, Sillian. St. Jakob in Vjrgen) s krasnimi smučarskimi tereni bodo v času od 30. januarja do 7. februarja tekmovanja v vseh disciplinah zimskega športa. Društvo prijateljev Vzhodne Tirolske je preskrbelo obiskovalcem teh prireditev v vseh krajih zelo cenene aranžmaje. Celotni aranžman brez potovanja, v katerega jc všteta oskrba, spremstvo na turah in obisk vseh prereditev itd., bo stal samo 4850 šilinga. Podrobnejše informacije dajejo podružnice »Putnika« in avstrijski turistični urad v. Zagrebu, Praška ulica 9. Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja! Vremenska poročila Jugoslovanskega rimsko-spui liiga saveza, Slovenskega pianfjiskega društva in Zveze » tujski {Hromet ▼ Sto* veniji t dne 31. decembra 1986. Dom na Kamni —9, solnčno, snega 99 cm, srež, Koča prt Triglav, jezerih: —7, jasno, solnčno, sever, snega 70 cm, srci, Erjavčeva koča na VrSiču: —10, jaano, sever, 40 cm snega, srež, Velika planina: —6, jasno, mirno, po robovih kopno, aneg zmrznjen, Kamniška Bistrica: —8, pot suha in zmrznjena, Vogel —8, na aolmai srenj, v senci pršič, zahodni veter, jasno, snega 50 cm, Pokljuka po stanju SO. t. m. —8, jasno, 22 cm snega, smuka ugodna* Bist-rica-Bohlnjsko jezero, ob 7. uri: —11* brez oblakov, srež 10 cm, na senčni Aram srež 5 do 20 cm, Kranjska gora: —10* barometer se dviga, brez oblakov, mirno* srež 20 cm, drsališče uporatano snega 6 cm* Vršič in Krnica 50 cm pr&iča, Rateč©-Planica: -—10, brez oblakov, mino. arei 20 cm, drsališče uporabno, Tamar 40 em sreža, mala skakalnica uporabljiva, MarU borgka koča-Pohorski dom: sneg r aenfi« nih legah, Ruška koča: brez oblakov, mirno, srenj 20 cm, Koča na Pesku, Ob 7. uri: —4, srenj 40 cm, breaoblakov, mirno* smuka dobra, Senjorjev dom: brez oblakov, mirno, srenj 35 cm, smuka dobra, Peca: brez oblakov, mirno, srenj 80 cm. Sv. Lovrenc n/P, ob 8. uri: —6, srenj 15 cm, smuka dobra. Radio Sobota, 2. januarja Ljubljana 12: Okrogel program na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Caa, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vremenska napoved. — 18: Glasba za delo-pust. — 18.40: Pogovor s poslušalci. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50; Pregled sporeda. — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar). — 20.20: Pratika za januar. Pisan večer (besedilo napisal Ivan Rob, sodelujejo člani rad. dramske družine). — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Koncert na kromatični harmoniki (Rudolf Pilih). Beograd 17-20: Mešan glasbeni program. — 19.50: Violinske skladbe. — 20.30: Narodne pesmi. — 21. 10: Orkestralen koncert. — 22.20: Lahka in plesna muzika. Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Koncertni večer. — 22.20: Godba za ples. — Praga 19.35: Prenos Millockerjeve operete »Dijak prosjak« iz Plzna. — 22.15:Laiika gla-sba Va plošče. — Varšava 19.30: Operna glasba. — 21: Plesni večer. — Dunaj 12: Plošče. — 15.35: Koncert orkestra mandolin. — 1C.40: Plošče po željah. — 17-50: Pevska nta. — 19.15: Prenos Joh. Slraussove operete »C5-jran baron«. — 21.30: Plesni orkester. — 22.20: Lahka glasba. — Berlin 18.15: Mešan glasbeni program. — 19: Komorne skladbo in pesmi. — 20.05: Nicolaijeva opera »Vesele žene -rcindsorske«. — 22.45: Prenos iz Miinchena. — 24: Plesni komadi 6 plošč. — Miinchen 18: Plošče. — 19.40: Baotova Toe-cata v f-duru. — 20.10: Veselo srečanje rasnih glasbil. 22.30: Plesni orkester in dva klavirja. — Stuttgart 18.30: Plošče. — 20.10: Prvi plesni večer v novem letu. — 22.3<>: Prenos iz Miinchena. — 24: Havdnove, Rramiimsove in R. Straussove skladbe. Točno plačaj »Jutru« naročnino Varui svojcem zavarovalnino Nedelja, 3. januarja Ljubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (plo-žčei. _ 8.30; Telovadba (vodi prof. Marjan Dobov-sek). J- 9: Cas, poročila, spored. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe j.z trnovske cerkve. _ 9.45: Verski govor; Sedanji obraz Kiine in misijoni (dr. Gracer Jože). — 10: Dopoldanski koncert radijskega orkestra* vmes poje samospeve g- Vekoslav Janko, prj klavirju prof. M. Lipovšek. — 11-30; Otroška ura: Domače gledališče (vodi ga. Marija Grošelj). — 12: Rošče po željah--13; Cae, spored, obvestila. _ 13.15; Slovenski vokalni kvintet. — 16: ženska ura: Kaj mora žena vedeli o zadružništvu. — 16.20; Ura lahka glasbe (Magistrov šraniel trio). — 17: Kmetijska ura. — 17.20; Koncert zbora balalajk Ruslan. — 18:. Novoletna voščila narodov (prenos iz Berlina). — 18.30; Tihi dom — burka v enem dejanju (izvajajo člani Nar. gled. v Liubfiam)__19; Cas, vreme, poročila* spored obvestila. — 19.30; Nae. ura". Bokelj-ska mornarica (povodom proslave «v. Trr funa _ prof. Jovau Lipovac iz Beograda). 19.50: Predavanje akcije za razširjenje naše lx>lnišnice (printarjj dr. \'alent. Meršol). —1 20; Slovenska ura: a) Pesmi z onstran Karavank (plošče), b) Slovenski dom in cvetje na Koroškem (dr. Angele Piskernik). — 20.40; Koncert lahke glasbe: Nastopi ga. Marta Oberwa]derjeva s 6premljevanjem radijskega orkestra. — 22; Cas, vreme, poročila, spored. — 22-15; Koračnice in valčki (radijski orkester). Beograd 17: Narodna glasba. — 18; Kakor Berlin. — 18.30: Orkester in solisti. — 19.50: Jugoslovenski večer. — 32.20; Lahka in plesna muzika. — Zagreb 16.90; Orkester. _ J8- Kakor Berlin. — 20; Tamburaški zbor. _ 21; Godba na pihala 22.20; Ples. — Praga 19.30: Pesmi m ples- — 21: Koncert orkestra, zbora in solistov. — 22.36; Lahka glasba. — Varšava 19.20: Plošče. — 21: Zabaven program. _21.30; Klavirji koncert. — 22; Plošče. — Dunaj 11.45; Simfonični koncert. _ 12.5,-,. Lahka glasba. — 15.40: Dvorakove komorne skladbe. _ 16.15: Za >kralek čas. — 17.40; Koncert orkestra. — 18: Kakor Berlin. _ 18.30: Nadaljevanje koncerta. _ 19.10; Zvočne sHke. — 20.15: Spevoigra. — 22.30; Arije in pesmi__23.10: Plošče. _ Berlin 18; Ves 6vet si vošči »srečno novo leto«. — 18.30: Plošče. — 18.40: Veseloigra o ljubezni. — 20: Re6ne in prešerne ljubavne melodije iz oper, operet, filmov plesov itd- — 22.30: Ples. _ Mfinehea 18: Kakor Berlin. — 18.30; »Zid Sueac —1 20: Odmevi iz Avstrije. _ 22.30; Zabaven program. — Stuttgart 18; Kakor Bertin. — 18.30; Plošče. _20: Na vrtu spominov. — 20.45: Koncert orkestra in solistov. — 22.90* . Ples. — 24: Plošče. . IKUJLTUIRNII PREGLED Slovenska književnost v letu 1936 Začetek leta 1936 je stal v znamenju nevšečnih pojavov, ki so kazali, da bo gospodarska kriza, združena z redukcijo prejemkov in nazadovanjem splošnega življenjskega standarda, občutno prizadela naše kulturno življenje. Zdelo se je, da l>o v tem letu prav posebno trpela knjižna proizvodnja. Ko danes zaključujemo kulturni pregled starega leta, vidimo, da njegov donos v našo literaturo nikakor ni bil slab, vsaj po količini ne. Slovenci še vedno izdajamo toliko knjig, da smo relativno svojemu številu ohranili eno prvih mest v svetovni proizvodnji knjig. Tudi preizkušnjo 1. 1936. je naša knjiga sorazmerno dobro prebila. • Po tradicionalnem pravilu si oglejmo najprej poezijo. Njen položaj je ne le na književnem trgu, marveč tudi — kakor nam zatrjujejo — v javnih knjižnicah še vedno hudo slab. Sodoben pesnik išče či-tateljev. V tem pogledu nam je 1. 1936. prineslo bore malo. Mirana Jarca »Novembrske pesmi« so izšle še pred koncem 1. 1935. Najpomembnejši pesniški izdaji lota, ki nam je pravkar minilo, sta prvi del Kidričevega Prešerna, ki mu je založnica (Tiskovina zadruga) dala monumen-talno opremo in tri zvezke obsegajoča Dela Otona Župančiča. V zvezi s Prešernovim kultom sta tudi bibliofilska izdaja izbora Prešerna v odličnem nemškem prevodu ge. Nowy in rokopisna izdaja Prešernovega »Krsta pri Savici« v prireditvi Stanka Gladnika. Tako je bila najlepše počaščena stoletnica te Prešernove pesnitve. Izmed drugih pesniških del je treba predvsem omeniti v decembru izišle »Pesmi« Pavla Golie. ki se utegnejo vendarle približati širšim čitateljskim vrstam, ker so po vsebini in formi dostopnejše nego modni derniereri v naši poeziji. Med starejšimi pesniki je dobil Simon Jenko v » Cvetju iz domačih in tujih logov« dobro komentiran šolski izbor, iz zapuščine pokojnega Antona Funtka so izšli prevodi nemškega pesnika W. Heya »Sto basni za otroke«, regionalen pomen pa imajo Jože Baša »Prekmurske pesmi«. To, da je izšla v Ljubljani najuspešnejša jugoslov. pesniška zbirka 1. 1936, Miroslava Krleže »Balade Petrice Kerempu-ha«, bodi omenjeno samo mimogrede. Izvirna proza nam je dala v tem letu več zanimivih del. Na prvem mestu moramo omeniti dva velika romana: Miška Kranjca socialno faktomontažo iz Prek-murja »Zalesje se prebuja« in Antona Ingoliča mnogo obetajoči roman o naši agrarni reformi »Luk ar ji«. Med drugimi izvirnimi romani je treba omeniti Janka Kača delo »Moloh«, ki nam predočuje prvi konflikt med zemljo iin industrijo na naših tleh, dalje obsežni zgodovinsko fantazijski jpis Radivoja Reharja »Semisi-ris«. Med pomembne izdaje tega leta, moramo šteti dva zvezka Zbranih spisov Ivana Cankarja, katerih drugi (20.) je ob božiču zaključil to važno izdajo, ki že po obsegu prekaša vse zbrane spise slovenskih avtorjev. Dokaj obilna žetev je v Krajši, zlasti tako zvanj ljudski povesti. Tu je treba omeniti dve novi knjigi Frana Bevka »Srebrniki« in »Mrtvi se vračajo« (Trst-Gorica) poleg novega zvezka njegovih Izbranih spisov v izdaji Jugoslov, knjigarne in v Gorici izišlega potopisa »Izlet v Španijo«. Dalje je vredna pozornosti nova pripovedna knjiga Narta Velikonje j Naš pes«, z zanimanjem je bila sprejeta Ivana Albrehta povest »Zarečani«, takisto kot sveža memoarsko-pripovedna knjiga igralca Daneša »Spomini potujočega igralca«. V vrsto ljudskih povesti gre Janeza Plesteniaka »Lovrač«. druga knjiga Detelovih Zbranih spisov obuja domalega pozabljenega pripovednika, šolskim namenom pa utegnejo dobro rabiti komentirane izdaje Jurčičevega »Desetega brata« (Koblar), Ciglarjeve prve slovenske povesti ; Sreča v nesreči« (Kolarič) in Izbora prekmurske književnosti (Novak). V dramatiki nam je postavilo 1. 1936 na knjižni trg Meškov i-Pasion«, žigonovo i dramo »Kadar se utrga oblak«, Janeza Jalena »Crobove«, ljudsko igro Vinka Koržeta Micki je treba moža« in Grego- j rinovega »Kralja z neba«. 1 Dokaj obilna je slovenska produkcija v znanstveni, poučni, esejistični in drugi literaturi te vrste. Tu je treba predvsem omeniti Melikovo dragoceno monografijo »Slovenija« v izdaji Slov. Matice, Izid Cankarja nov zvezek »Razvoj stila v umetnosti zahodne Evrope«, dr. Fr. Ste-leta »Umetnost zapadme Evrope«: dva standardna spisa naše umetnostne zgodovine. Dalje dr. Glonarja obsežni »Slovar slovenskega jezika« v izdaji Umetniške propagande, univ. prof. dr. Milana Vidmarja fizik alno-matem atično-filozofs ko knjigo »Oslovski most«, zbirko filozofskih esejev dr. Frana Derganca »Svetozor« in zbirko planinskih spisov dr. Klementa Juga. Zatem dr. Fr. Sušnika »Pregled svetovne literature«, Petelina-Krošlia »Pregled občne zgodovine«, nov zvezek Malove »Zgodovine slovenskega naroda«, univ. prof. dr. M. Kosa spis »Conversio Bago-ariorum et Caranthanorum« in dr. Iv. Gra fenauerja prispevek k proučevanju brižin-skih spomenikov. Dalje dr. A. Gosarja spis »Kolektivizem«, inž. D. Mattano-vicha drugi del »Elektrike« in »Elektriko« prof. Andreea, prof. dr. Ramovša »Kratko zgodovino slovenskega jezika« (I), prof. dr. Iv. Prijatelja eseja »Dosto-jevskij in Tolstoj«, dr. Iv. Preglja »Osnovne črtice iz književne teorije«, dr. L. Klinca »Praktikum anorganske, organske in medicinske kemije«. Pedagoško literaturo so obogatile tri lepe knjige Slov. šolske matice, Milica Stupanova pa je izdala študijo »Težko vzgojljivi otroci«. V zvezi z našo poučno literaturo je treba omeniti knjigo, ki je sicer spisana v tujem jeziku, a je izšla pri nas in sega k osrčju slovenskega vprašanja: je to dr. L. čermelja dokumentarni spis o naši manjšini v Italiji »Life - and - Death Struggle ofa National Minority«. S tem v zivezi ne smemo prezreti zbornika CMD »Naši obmejni problemi«. Iz medi-cimslke literature je treba omeniti dr. Petriča sipis »Nega bolnikov« in »Regulacija rojstev«, dr. Jože Jakše »Kako spoznamo spolne bolezni« in publikacijo »Beseda o raku«. V pravni literaturi pa smo to leto dobili obsežno delo dr. V. Korošča in dr. G. Kreka »Zgodovina in sistem rimskega zasebnega prava«, dr. Stojana Bajiča »Delovno pravo« in St. Sušca »Taikse«. V letu 1936 se je pomnožila tudi domača memoarska literatura o srvetovni vojni. Tako smo dobili knjige: A. Vitalis: »Doberdob, slovenskih fantov grob«; A. Li-čan, Spomini iz Sibirije; Jakob Grčar, Deviška zemlja v krvi (zapiski iz Sibirije) in S. K. Podobirski »Iz svetovne vojske«. Med najlepše publikacije tega leta gre »slikovmica« Mihe Maleša »Sence« (knjiga lesorezov in linorezov), ki je izšla v bibliofilski numerirani izdaji. Mladinska literatura takisto ne zaostaja. Ena najpomembnejših novosti na tem področju je bila zbirka bolgarske mladinske proze »Pirhi« v izboru in priredbi T. Potokarja in z ilustracijami naših najboljših slikarjev. Dalje je treba omeniti štiri knjižice Mladinske Matice (Milkovič, Barake; Ribičič, čurimurčki; Hudales, Postelja gospoda Firbiha; Seliškar, Bratovščina Sinjega galeba). Gustav Strniša je objavil svojega »Harmonikarja Binčke« in Vandot prvi del svoje široko zasnovane planinske povesti »Kekec z naših gora«. Preveden je spis »Dnevnik malopridnega Jurčka«. Kakor vsa prejšnja leta, je tudi letos zelo obilna prevodna literatura. Naj tu omenimo predvsem prevod znanstveno pomembnih »žitij Konstantina in Metodi ja« (dr. Fr. Grivec), dalje Weiningerjeve problematične knjige »Spol in značaj« in van Veldovega »Popolnega zakona«. Iz leposlovja smo dobili vrsto prepodov, ki vsaj delno izpolnjujejo vrzel v naši prevodni književnosti. Sem sodi predvsem Dickens, ki je to leto zastopan kar s tremi deli: »David Coperfield« (I. del), Pickwic-kovci« (3 knjige) in »Oliver Tvvist« v drugi, predelani izdaji. Slov. Matica nam je podarila nadalljnji dve knjigi Cervan-tesovega »Dona Kihota«, dobili smo Go-goljeve »Mrtve duše«, Pearle S. Bucko-ve ganljivi roman »Mati«, dalje Sinclaira Lewisa »Mantrap«, St. Zweiga »Marijo Stuart:, M. Andersena Nexo »Siroto Stino« (2 knjigi), Vojinove »Pisane kamne«, Grazie Deledde »Golobe in jastrebe«, M. Pravdina »Podrl se je svet«, Wille Catherjeve »škof Nove Mehike«, Dolores Weserjeve »Pevček«, Johna Knittla »Te-rezo Etienne«, Johna Habertona »Helenina otroika«, Slteveni v>novo »Zver«, Fr. v. Gagerna »Beg iz pela«, M. Kukučina »Hiša ob bregu«, Lide Merlinove »Ljubav-no pesem Azije«, I. Stodole »Kralja Sve-topolka«, J. Nerude »Malostranske povesti«, G. Renkerja »Pet mož gradi pot«. Oppemheimovto detektivko »Igro za prostost«. Daudetovega »Tartarina v Alpah« Zischkovo »Abesinijo« in še to ali ono knjigo. Obilna bi bila bibliografija raznih praktičnih, pomožnih (učnih) knjig in brošur. Naj s tega področja omenimo samo dve debeli knjigi obeegajOčo Gospodinjsko enciklopedijo Katarine Prato in nove zvezke še nezaključenega Trgovskega leksikona, dalje Ružene černč »1400 nasvetov za dom in gospodinjstvo«. Naš pregled nikakor ni bibliografsko popoln: hoteli smo samo bežno orisati stanje slovenske knjižne produkcije. Tu navedenim knjigam pa je treba pridružiti debele letnike naših številnih revij (Ljubljanski Zvon, Misel in delo, Dom in svet, Sodobnost, življenje in svet, Mladika ibd.) ki skupaj z manjšimi časopisi najrazličnejših vrst tvorijo vso zgornjo plast piramide tiskanih proizvodov v slovenščini. Slika pa še vedno ni popolna, kajti naj-debelejšo plast tvorijo naši dnevniki, ki so prav tako neka vrsta »literature«. S svojimi kulturnimi prispevki dosezajo najširše sloje. Iz pregleda smo izpustili tudi vse priložnostne publikacije (koledarje itd.) in nabožno literaturo, če si ves ta slovensko potiskani papir nazorno predstavimo, dobimo podobo precejšnje piramide, ki je nedvomno lep spomenik letu 1936. — o. V Puškinovo leto! 10. februarja bo stoletnica dne, kar je izdihnil največji ruski pesnik 19. stoletja A. S. Puškin. Po pravici so žs sredi 1. 1936. pričeli označevati leto 1937. za Puškinovo leto, zakaj v novem koledarju slovanskih kultur ni pomembnejšega datuma kakor je Puškinova stoletnica. Puškin je poleg M:ckiewicza največji slovanski pesnik sploh m predstavlja ne le za Rusijo, marveč za vse kulturno človeštvo to, kar Dante, Shakespeare, Goethe in še nekateri vrhovi svetovne poezije. Da Puškin ni toliko znan in tako splošno priznan kakor n. pr. Goethe, je krivo nedostajanje dobrih prevodov v tuje jezike. Zdi se, da se v tem pogledu šele v zadnjih letih obrača na bolje: nekateri novi francoski, angleški in nemški prevodi iz Puškina omogočajo tudi srednji in zapadni Evropi pravilnejšo in pravičnejšo ocenitev Puškinovega genija. Vzlic vsej kvaliteti novih prevodov pa ostaja Puškin zlasti kot pesnik, pa naj gre za njegovo liriko, za epične pesnitve, kakor je >.Evgenij Onjegin« ali za dra-matska dela, kakor je »Boris Goiunov«, v vsej svoji sili in lepoti dostopen samo onemu, ki ga lahko čita v izvirniku. V tem pogleda deli Puškin usodo našega Prešerna. Takisto kot Prešeren dasi je bil leta še bolj osamljen, brez predhodnikov, čisto nenaden pojav v svoji sredini, utemeljuje Puškin novo razvojno obdobje ruskega pesniškega jezika. Kakor zvezde pred vzhajajočim solneem, tako stopa pred Puškinom v ozadje vse, kar je bilo dotlej ustvarjeno na ruskem Parnasu. Puškinovo delo je že več ko sto let ne samo predmet občudovanja in uživanja, marveč tudi proučevanja. Niti ogromna sprememba političnih in socialnih odnosov v Rusiji od oktobrske revolucije 1917 do danes ni mogla z vsem trdim pritiskom marksističnega fanatizma in doktrinarsbva trajno zasenčiti Puškina. Svetal in ves čist v svoji pesniški gloriji se je veC-iki predstavitelj ruskega nacionalnega genija zopet dvignil nad megle in dim socialne revolucije in zasijal v avojem prvotnem siju. Puškiniana se je v Rusiji razširila za dolgo vrsto odličnih študij in debelih knjig novega ali kritično prenovljenega gradiva o Puškinu. Dejstvo, da se za stoletnico smrti pripravljajo razne izdaje Puškinovih del v večmilijon-aki nakladi, že samo zgovorno pričuje o tem, kaj je Puškin celo sedanji Rusiji. (O pripravah za proslavo stoletnice v Z. S. S. S. glej članek dr. Otona Berkopca v 11—12 zvezku »Ljubljanskega Zvona«). Umljivo je, da bo Puškinov spomin častno proslavila tudi druga, zagraničena« emigrantska Rudija, Tako bo Puškinovo ime zopet živ most med dvema polutama ruske kulture. ' Puškinpva stoletnica je tudi praznik slovanske misli, zakaj največji ruski nacionalni pesnik je bil tudi eden izmed prvih ruskih pristašev slovanske misli. Naj za sedaj samo mimogrede omenimo, da je Puškin prav kakor Goethe cenil in prevajal srbske narodne pesmi in opeval srbske boje za svoDodo. Kako se je zanimal za Slovane, priča med drugim tudi to, da je imel v svoji knjižnici celo slovenske in lužiškosrbske tekste. Puškinov vpliv na slovanske literature ni majhen, njegove spise prevajajo vedno znova (opozarjamo zlasti na novo češko »Me-lantrichovo« izdajo Izbranega dela v štirih knjigah, ki jo nameravamo na tem mestu še podrobneje prikazati). Puškinova sto'etnica vzbuja odmeve v vsem kulturnem svetu. V Parizu pripravljajo spomenik pesniku. ki ima tudi v Franciji navdušene občudovalce, v Nacionalni knjižnici pa bo otvorjena posebna razstava, ki jo uredi avtor več knjig o Puškinu Sergej Lifar. j.ficer šef toaleta pariške Velike opere. Večje puškinovske proslave se pripravljajo v Londonu, v New Yorku in drugod, da niti ne omenjamo ruskih prireditev v domovini in v tujini. Vstopamo torej v leto, ko se bo v kulturnem svetu pogosto omenjalo ime A. S. Puškina. Tudi Slovenci moramo posvetiti čim več pozornosti velikemu Rusu, v katerem je najprej in najsilneje zaživela narodna, evropska, slovanska, po Petru Velikem prebujena Rusija! 140 let »Ljubljanskih Novic" 4. januarja ly97 je izšla prva številka prvega slovenskega časnika »Lublanske Novice«: Potemtakem se spominjamo v teh dneh 1401etnice našega tiska. »Ljubljanske Novice« je poklicala v življenje plemenita pobuda prosvetljene-ga preporoditelja barona Zoisa, njihov pravi oče, zvesti urednik in skoraj edini pisec pa je bil Valentin Vodnik. Izhajale so pri založniku Eggru v žepnem formatu na 4 do 8 straneh. Dr. Iv. Grafenauer jih karakterizira med drugim takole: »L. N. niso bile časnik v današnjem slogu. Seznanjale so bravce z uradnimi in napol uradnimi poročili o vojskah in bitkah, z razglasi deželske gospode in vojaških poveljstev, pisale so o iznajdbah, o priro-doslovnih, zdravniških, gospodarskih novicah, vmes so prinesle še kako poročilo o požaru, potresu ali drugi nezgodi, tudi o kaki arheološki najdbi v tujih ali do- mačih krajih; najmikavnejše pa so drobne prigodbe od tu in tam, ki nam kažejo Vodnikovo presojanje sveta, kako je cenil človekoljubje in značajnost, kako pa zaničeval lakomnost in grabežljivost . . .«! Prvi slovenski časnik je torej produkt prosvetljenega duha. Svet se je razgibal, francoska revolucija in Napoleonove vojne so prekvasile » stara tla« in odprle daljne vidike v bodočnost. Tam, kjer se je zdelo, da življenje sto let ni stopilo dalje, so bistri ljudje zaznavali zarodke in- začetke velikih sprememb. Ljubljanski pre-poroditeljski krožek je bil bolj kakor petdeset leti pozneje slovenski voditelji vstiku z živo in žgočo sodobnostjo zapadne Evrope. V znanosti, v tehniki ,v politiki, v gospodarstvu — povsod so se čutile peroti novega časa. In tako je lahko Valentin Vodnik postavil na čelo prvega slovenskega časnika tale šegavi predgovor: Je kača zavrela? Se trga koj nit? Kaj sosed moj dela? Sem vprašati sit. Al pameti imajo po svetu kaj več, al drujga kaj znajo ko hruške zgolj peč, od tega Novice Ljubljanske povdo, v nov let potice še talke ni blo. Kaj čutimo iz teh verzov? Prvo očitno | nezadovoljstvo z domačim zapečkom, a tistim starim, že plesnivim življenjem, ki se je iz konservativne trdovtrajbno^ti upiralo vsem novotarijam. Ljudje znajo kaj drugega kot doma peči hruške; to je treba povedati »našim Kranjcem«. Vodnik je očividno hotel s svojim slovenskim listom seči širje kakor so mogli nemški listi, obenem pa je skuša] pokazati. da je tudi domača govorica dovolj gibčna in vredna večjega upoštevanja. Takih potic Slovenci res še niso dobili, kakor je bil prvi slovenski list po Novem letu I797. Te duševne »potice« so bile znanilke novega časa, ki se je drama 1 pod topotom Napoleonovih vojsk. V »Ljubljanskih Novicah« imamo tudi številne sestavke, ki kažejo narodno — buditeljsko tendenco. Predvsem je to »Povedanje od slovenskega jezika«, v katerem pravi Vodnik, da so Kranjci »odrastek velikega slovenskega naroda, kateri zdaj prebiva od Tržaškega morja noter do Zmrzlega morja v Moškoviji skoz 400 milj široko, in od češkega noter do dežele Kamčatke na konec moškovitar-skega cesarstva, še čez tisoč milj na dolgost«. Slovenci so bili potakem Vodniku Slov-eni ali Slovani; njegova narodma zavest je bila slovanska. Tako je še pred 140 leti tipalo naše slovenstvo okoli jega bistva in si ustvarjalo pojme o sebi in svojem mestu v svetu. Ilirija je prinesla v tem pogledu velik napredek, kajti od daljnih slovanskih perspektiv je bilo treba seči h konkretnim nalogam narodnega šolstva in jezika. Vodnikove Ljubljanske Novice« so hile začetek: med njihovim prezgodnjim koncem, ki ga je zakrivila nezadostna narodina zavednost ki novim slovenskim časnikom leži mrtev presledek več ko 40 let. Mrtev? V tem obdobju se je Slovencem izoblikoval Prešeren, naš najprist-nejši narodni pesnik genialnega nadiha, imeli so Kranjsko čbelico in začetke narodne pre'ouje v perifernih pokrajinah. Vodnikovo seme iz 1. 1797—1800 je raslo in ko je Bleiweis navezal z »Novicami« niti tam, kjer so prenehale »Ljubljanske Novice«, ni več bil daleč čas »vig edi narodov«. Leto 1848. je dalo razvoju so-venskega tiska novo pogonsko silo. Inci-pite historia nova. Zares ni mnogo narodov, pri katerih bi lahko 140 let razvoja pokazalo na tem področju toliiko kot pri nas Slovencih. _o. Zapiski Novak Simič. Nepoznata Bosna. MM i hrvatski pisatelj Novak Simič je izdal v Biblioteki savremeuih pisaca (Zagreb, založba Orbis) zbirko sedmih daljših novel, v katerih obravnava 7, novimi ideološkimi po.cl^di življenje v Bosni in odkriva pri tem nekatere pojave, ki jih dosedanji pisatelji nis J jezik in jim vzlic vsej transplataciji ohraniti polno, kipeče pesniško življenje. Vzlic temu pa Čapek ne piše v vezani besedi — danes, ko pišejo toliki, ki bi jim človek želel vsaj del Čapkovega tankega posluha za pesniški jezik in njegovo najsubtilnejšo duševno resonanco! Odtod novo presenečenje s Čapkom. Odtod nemara tudi velik uspeh njegove pesniške knjige! Karla Čapka »Pot na sever« se uvršča v serijo potopisov, kakor so »Angleška pisma«, »Italijanska pisma«. Izlet na Špansko in »Podobe iz Holandske«. Čapkov potopis je po jav zase: ni to bolj ali manj objektiven opis poti. kakor ga najdeš pri tolikih poto piscih, marveč doživetje opisovanih pokr iin. — svet, gledan skozi temperament f Čapka. Poglavitna značilnost Čapkovih r-portaž iz tujine je slog — izredno gibče na videz preprost in vendar rafiniran sti ki kaže oddaljeno sorodstvo s Chestertc novim esejističnim slogom. Čapek human žira pokrajino. Predvsem ga zanima človel njegova civilizacija, način, kako »popravlja prirodo. V tem pogledu je »Pot na sever« šc prav posebno značilna. Čaoek opisuje svoje nedavno potovanje po Danskem, Švedskem in Norveškem, na Lafotske otoke in k Severnemu rtu. Umljivo je, da so mu skandinavske dežele po visoki civilizaciji svojega zdravega in razumnega prebivalstva bližje kakor marsikateri drugi kos Evrope in da gleda s simpatijami na nje. Z druge strani ne štedi z opisi prirodnih lepot in posebnosti: slikovito, s potezami umetnika — Iesorezca, ki doseza učinke s kontrasti svetlobe in teme, slika Čapek ogromne norveške in švedske gozdove, daljne severne pokrajine s pritlikavim drevjem in velikimi balvani, krasne fzorde v senci skalnatih bregov tundre na visokem severu, morje in otoke, bele polarne noči in toliko drugih posebnosti. A tudi tu in celo v pokrajinah, kjer je divja polarna priroda popolna vladarica nad vsem, kar živi. išče Čapek človeka, stika za njegovimi sledovi, odkriva njegove slabosti in vrline; tudi z nemirnih valov Ledenega morja, tako rekoč s konca sveta, pozdravlja češki pisatelj človeštvo, zlasti tisto dobro, miroljubno človeštvo, ki Driznava skupne ideale in smotre. Zdi se, la se njegova humaniteta v ostrem polar-•cm vetru še bolj razživi in učvrsti; tako lobiva pot v divjine severa višji smisel in 'osvečenje v tem, da se človek pred oblič-em čiste prirode še bolj stisne k človeku ic vprašujoč po rasnih in jezikovnih raz-ikah. Čapkova »Pot na sever« je osvežujo-a in človeško topla knjiga, kakor jih ni mnogo v sedanji potopisni literaturi Pišče-vemu lahkemu in duhovitemu slogu se pri-. legajo njetfove lastne ilustracije: risbe, v I katerih skuša Čapek s preprostimi potezami predočiti čitatelju karakter pokrajin in tako nazorno izpopolniti svoje že brez tega slikovite opise. Čapkova žen*, «nana pisiate-Ijica in igralka Olga Scheinpflugova pa je prispevala za ta potopis še svoje verze s poti na sever in tako razširila lirično plast knjige, ki ji je zagotovljena pozornost tudi izven meja Češkoslovaške. Jožefa Čapka »Šepav popotnik« je svojevrsten spis, ki predstavlja piščevo osebno izpoved v letih, ko se življenje nekako prelomi in prevesi ter človek opazi prve sence večera. Josef Čapek je okoli simbola še-nave^a popotnika, ki po cesti življeni' k revija k sv jemu cilju — smrti, nanizal meditacije o človekovih poslednjih rtveh. o smislu življenja, o duši, o osebnosti, o večnosti, o Bogu, o veri in raznih drugih vprašanjih, ki se z vso nujo vsiljujejo sle-hernenmu človeku vedno znova, najsi so jih »reševali« že toliki ljudje pred njim. Čapek navaja v svojem spisu sv. pisuno, grške pesnike, Horatija. Li — Tai — Poa. Pascala in množico drugih mislecev. »Sepav popotnik« je poln dovtipnih opazk, bistrih misli in pesniških domislekov, vendar je spis po slogu in vsebini subiektiven, v mar-ičem nedosleden in pisan v ekspresionistič-ni maniri, ob kateri dajemo prednost spisom filozofov 18. in 19. stoletja z njihovim jasnim, logičnim in trdno zgrajenim slogom. Vse tri knjige je izdala tvrdka Fr. Borovy v okusni opremi, ki je pri tem podjetnem založništvu ic prajuLa. —O. , .JUTRO. «er, 1. . 29 ==================================== 'Ml 1 T **»»»* R. URBAN: 32 Vstajenje gospoda Treeja Roman S*one je za trenutek izgubil zavest, in ko se je spet opametoval, je videl, kako je napadalec z vročično naglico premetaval po sobi. Nato je stopil neznanec k njemu, mu vzel listnico iz suknjiča in preiskal tudi ostalo vsebino njegovih žepov. Nato .je mož jadrao zapustil sobo, in šele čez nekaj časa sita prišla člana moje hrigade. Kdo ga je torej položil, gospod Kat? Saj vam je drugače zmerom vse znano.« »Vem sicer marsikaj,« je z zvitim nasmehom odvrnil stari gospod, »a vsega še (Javno ne, dragi Stanley. Tako vem na primer nekaj, kar ni znano tu živi duši razen vam — namreč, da je neki John Fljron, taJcoj po tem, ko so ga pred nekaj leti spustili iz S ing S toga, ustrelil newyorškega draguljarja Brokmanna in s plenom dveh sto tisoč dolarjev brez sledu izginil, v škodo elektrarne, ki je tako zgubila znatno dobavo toka za električni stol. Nadalje vem, da se je ta Flynn, ki je imed v Sing Singu številko sedem sto osem in dvajset, pod imenom Stajiley pokazal v Londonu in ustanovil družbo, ki je bila v strokovnih krogih kmalu na najboljšem glasu.« j Med sadnimi atsvfci je Ul prebledel ka- kor zid, in zdaj je z odprtimi ustnicami strmel v starega gospoda. »Odkod — odkod veste?« je zaječi jal ves zmeden. »Moj Bog, vem pač marsikaj,« je ravnodušno odgovoril gospod Kat, »le to je, da svoje znanje malokdaj porabim.« »Čeprav ste ves vražji, to pot se gotovo motite,« je skušal glavar oslabiti pomen njegovih besed. A njegovo zatrdilo je bilo kaj malo samozavestno. »Pustiva to,« je zakrenil gospod Kat, »najino prijateljstvo aastran tega ne bo trpelo škode, dragi Stamley. Gotovo bi radi videli, kaj me Por-ters Hallu tako zanima. Nu, to in ono. Na žalost se tudi vam ne morem popolnoma spovedaiti. Izdam vam pa lahko, da je šlo največ za tisto skrinjico v železni blagajni in za neke zapiske v predalu pisalne mize umorjenega dr. Taylorja, Same reči, ki bi utegnile spraviti nekega mojega bližnjega znanca v zadrego. Mojemu ostalemu zanimanju, za Stona in za oporoko, je pa vzrok načrt, ki sem ga zasnoval v teku dogodkov. In to vam mora za zdaj zadostovati, Stanley. Moj denar ste dobili, mo-jiiim nasvetom ste dolžnik za dobre posle zadnjih let, in razen tega skrbim tudi še za varnost vaše brigade.« »Ne, ne tako,« je zahitel Stanley, ki je še vedino čutili na jeziku grenak okus, »ne smete me napak razumeti, gospod! Rad delam za vas in tudi v vaše poslovne skrivnosti ne silim. Toda kot odgovoren človek moram vendarle vedeti, kdo je za nas m kdo je proti nam. Nič drugega nisem hotel vpraša- ti kaUcor te, kabo naj se t Abmii primero vedcui proti Eujgemi Taydorju. Mislim, da je utegnilo biti temu možu mnogo do tega, da bi dobil oporoko v roke, in nemara tudi, da bi spravil slugo Stana s poti.« »To vam fehfoo pojasnim, dragi 9tamAey. Sam nisem Eugeoa Tayiorja še nikoli videl, in razume se, da se tudi jas zanimam zanj, ker je ena izmed nastopajočih oseb v portershallflki drami. Najprej sem mislil, da bi mi utegnil biti na kak način v na-potje, a zdaj sem prepričan, da ni v vseh teh ieto-rijah niti s puatom ganil. Zagovornik tega mladega čfloveka torej nisem in ne maram biti, vem pa, da on ni mogel obstretiti sluge. Če bi obstajala le najmanjša taka možnost, ne bi danes več prost tekal Okrog. Tako. ima pa prekrasen alibi, ker je bal celo pod policijskim nadzorstvom. Kolikor sem mogel zvedeti, Taylor tisti večer voboe ni šel z doma, in seržanta-, ki sta opazovala njegovo početje in prenočila v njegovem stopnjišču, sita potrdila, da je zapustil stanovanje šele drugo jutro. Tayfor torej ne more imeti opravka s to reč jo.« Moža sta se razgovarjala še dobršno uro, in kadar se je kak sprehajalec slučajno ozrl na njiju, si je moral misliti, da sta dva vrla meščana, ki sta po naključju zašla v pomenek. Nato je gospod Kat pogledal na uro, se malomarno dotaknil klobuka in odkorakal proti svojemu stanovanju. Stanley je dolgo gledal za njim, in ko ga je zgubil izpred ' i, je sam pri sebi zamr-mral: »Marsikaj bi dal, da bi vedel, kdo je ta dedec prav za prav.« 17. pegtor* V ponedeljek . če zahtevate oo ▼ znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem s naročilom, ali pa po poštni položnici na Čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer aa zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijslcs pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, ticoča se tnalih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra«, Ljubljana, Kam pa,kam ? bteswla L>Hi ta.vek i l>!fc m Mr »li lajale naslova \1 Cta D&n«e tfapM v 0»ti!no k »Panju« Vegova ul. 10., kjer bo vesel o in ia.bafno. Nasvidenjet Ton« Buč. 60-18 fc*r..» L/.l. t i ' !< ■ U;'. sa, Šifro »I; lajanje o*t|cva S Din Najmanjši mosek ■ 7 Ifcr Adoptacija n>es37<. 37-1 Natakarico z golov'.no. sprejmem takoj ta - prevzem točilnice. Re stav rac i ja * G fteenjs kik o lojvor«. Ljubljena '••' "' 34-1 Mizar ki ima svoje orodje in sko-belnik .dobi mesto aa popravo razne oprave. — V ugoiinem slučaju tudi staJ no. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 55-1 Razglas: Sprejmemo za dobo treh mesecev pomožnega urad nika ki je vešč plrarn. poslovanja in dobro ver zlran v računstvu. Pla ča mesečno Din 600.-Prednost imajo prosilci, ki «5 vešči hran. p«*!o vanJa ln doma lz brežiškega sreza. Prošn.le je viožitl do 6. I. 1937 Hrrml'rilca mestne občine Brežice. 32594-1 Prodajalko iščem na deželo, maj-šo moč izučeno mešane trgovine- Prednost ima ona. ki Je zmožna nekoliko šivanja moškega perila ln ee razume na ranžlranje izložb. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Dežela«. 32510-1 Trgovski pomočnik barvne stroke, vojaščine prObt se siprejme za večje provlncialno mesto. Ponudbe z navedbo referenc, plače ln sliko na ogi. odd- Jutra pati »Barve«. 32498-1 Mesarskega pomočnika dobrega delavca 18 do 25 let etarega sprejmem takoj V ponudbah naj se navede dos »ian je službovanje. Marija Sfl-llgoj. gosti: na ln mesarija. St. Ilj v S-ov. gor. '32504-1 Dekle pošteno, re sprejme za. trajno v pomoč, z zna nJem italijanščine. Nastopi lahko takoj. Naslov v vseh posl. Jutra pod št. »90«. 32469-1 Livarja izkušenega, samortojne-ga, za oblikovanje motornih glav nprejmemo N ar top takoj. Pismene ponudbe poslati na Pu-bllcltas pod 45014 Za greb. 32473-1 Brivskega poslovodjo zmožnega tudi nekaj on dulacije sprejme 7 dobro plačo. Janko Kofler frizer. Železniki 7 nad Škof j o Loko. 32586-1 Za pension na Primorju, iščem gostiln ičar j a s kapitalom kot družabnika. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod -Gostilničar«. 32497-1 Sedlar dober šlvač ln vajen konj«ke opreme s kavcijo se t-,prejme, event. od dam deavnlco z obrtjo v najem. Stplc. Kranj. 32521-1 G. rh- Rot.hmanr Gospod Kozamurnik gre na letovanje 108 Kaj se je bilo Ugodilo? Posojalec koles, ki se ma ni bilo zgodilo nic hujšega, kakor da si je izpahnil oba komolca in še čeljust povrhu, je bil trdno prepričan, da mu je gospod Kozamurnik podstavil nogo. In tako je bil zdaj gospod Kozamurnik osumljen poizkusa zavratnega umora In je moral o belem dnevu vpričo vsega »veta na policijo Natakarico za p:aninsko hišo s kav cijo sprejmem takoj. Naslov v vseh pos'oval-nicah »Jutra«. 32509 1 Delavca neoženjenega. zmožnega ka.vcije do 7000.— Din. sprejmem Ponudbe pod »Sigurna lnr stalna služba« na ogl. odd. Jutra. 32598 1 Izvežbano pletiljo na »links« ».troje rprej-mem tovarna p etenin Janko Novak, Radovljica. 32507-1 Mehanika sprejmem, za takoj al kasnejši nastop Imeti mora večletno praki-o ter ne dobro razumeti na sipecljalne pietllne st.roje služba stalna. Prednost Imajo oni, ki se razumejo na Izdelovanje vzorcev Ponudbe z navedbo plače ln prvovrstnimi spričevali na ogl. odd Jutra pod »Mehanik-. 32508-1 Pekovskega pomočnika z obrtnim listom in gotovino 10 — 15.000 Din Iščem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Parna pekarna« 32518-1 Gospodinjo išče iočeni trgovec brez osobja ki je vojna v trgovini pomagati Po nudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Trg na-obražena prednost«. 32502-1 Šafar za veleipo-^tvo v blžlni Celja, vajen vsaketfa dela z večletno orakso sDrelme Ponudbe napo druž. Jirtro v C»11n n«d značko »De"aven«. 82-1 Sprejmem kuharico oskrbnico veščo hišnih del. vrta gospodarstva. Ponudbe prepis nprlče-val. navedba s'tižb pod: »Zanerfjlva« na trafiko Kovač, Celje Aleksan drova. 81-1 Raznašalca kruha sprejmem obenem mora opravljat; v»a hišna dela Naslov v vseh poslovilni cab Jutra. 9S36M Prvovrstno kuharico popolnoma samostojno ;i (»erlektoo, zdravo, snažui, in čedno, sprejmem proti dobri plači. Ponudbe t na vedbo dosedanjih služb, sta rosti, zahtevo plače ter pr. k>i,.,D0 sliko na ogl. odd Jutra pod »Letna a pri če v«la, srednja starost«. Šiviljo sprejmem z obrtjo po dogo voru. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra. 3i530-j Kuharico zmožno kuhe in vseh go spodi njskih del, sprejmem takoj v trgovsko hišo. Na ?lov v vseh poslovaJniicali Jutra. 32067-1 Trgovska pomocnica ki bi imela veselje tudii v kuhinji pomagati, najrajši z dežele, ne nad 25 Ujt staam po ifiožnosti z malo kavcijo, dobi mesto. Ponudbe s pri loženo sliko na podružnico Jutra Celje pod značko -Po stona«. 3dJ573-l Vzgojiteljico 7, do\-rše.nim učiteljiščem. .-perfekt.nim znanjem nemsči ne, sprejmem k Sletnemu dečku na voleposestvo. Pc Dudbe na ogl. odd. Jutr.i pod šifro »Zanesljiva in n.i tanč.na*. ;W367-l Lesni manipulant 7, večletno prakso in do voljno izobrazbo. (>o nio/ nosti t /jianjem nemSčin< dobi nameščen.p pri v č.j industriji. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šiifro -S(x)s<' bpn in delaven*. aaoav Skladiščnik dobi takoj stalno službo Potrebna kavcija. Ponudb' na o Din Najmanjfil in»»»k 17 Din Gospodična išče za|>oclitve v pisarni, trgovini, večjem obratu ali na vete. posestvu, ker je vešča poleg strojepisja tudi vseh pisarn o«.ih. goS|MH,inj-skih in gospodarskih del. Perfektno znanje slovftnšči-ne in nemščine. Sprejme ev. tudi mesto blagi jnif«.rke. Zmožna kavcije. Veiletno spričevalo na razpolago. — Cenj. ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod •aUetaa«. 3P376-2 Gospodična vajena otrok z znanjem italijanskega Jezika šivanja peri a zmožna pisarniških del Išče prl-ne.ru c- službe Ponudbe aa podruž. Jutja Maribor pod »PetindvaJ set«. 32517 2 Manufakturistinja z večletno prafe-o išče takojšnje zaposlitve V najem prevzame eventu e n j trgovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Manufakturlstinja«. 32528 2 Brezposelni v hudi stiski prot-i dobrosrčnega človeka za kakršnokoli zaposenje. tudi dc a na vrtu sprejmem. Nas'ov v vseh po slov. Jutra pod »Pošten« 32519 2 Organizator »n akviziter v vseh panogah zavarovanja popolnoma verzi ran tn v Sloveniji vpeljan išče sta'no nlužbo kot zunanji uradnik pri večji domači zavaroval ni družbi. Cen J ponudbe pod »Zunanji urad nlk« na ogl. odd. Jutra. 32437-2 Mlad brivski pomočnik .•šč v moškem poslu, išče službe, tudi prol' majhni ■lači. Avgust Kolnrič. pri Morsan«. Kartorac. Riječ I l!r"* 1f. ♦1-2 Mlado dekle mož.no vseh hi.snih del. je. ^ stli/hn ta takoj. 1 "enj. ponudbe na ogl. odd. Jutra i .od »inn«. 31-" Dekle ir(r?|«odin.iskwn tečajem vešče kuhanja., šh-a-nja. Hi kanja in vseh gospo>l'ni -kih del. išče službe. Nn stop takoj. Ponudbe na ogl. »M. Jutra pod šifro »0,o spodinjska pomočnica« 49-: Šiviljs n.iškega p^-ipife z večletno •iraikso. išče primerne za-•iiislitve. Naslov v vseb "nsl. Jutra. i'-' Pridna šivilja išče delo. Sposobna je tudi za postrežnico. Gre kot pomoč v vinotoč, givstilno ali pekarijo. Sprejme delo lahko takoj. Ponudbe na ■ Ti. odd. Jut.na pod »De-lovna«. 6-3 Samostojna kuharica vešča prvovrstne kuhe :,n samostojnega vodstva, želi m<*«a v večji gostiln; ali sličnem podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jut.m pod »Dobra kuharica«. 7-2 Pek z obrtno pravico, samski, zanesljiv, dober de-avec. Išče službo kot pos'ovodja aH fkupnt de avec. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod značko »Zvest«. 32489 2 Gospodično z učiteljsko n«oibra,zbo. ve šča nemškega jezika želi zaposl tve kot vzgojiteljica. Ima tudi veselje pomagati v gospodinjstvu. Ponudbe nudbe na ogl. odd. Jutra pod »19:j7«. 33158-2 Vajenko Krepko, [»ojteno, k: »tanuje v Ljubljani, sprejmem takoj v trgovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljančanka 16« »ve-»4 Učitelj, abiturientka rov na. išče primerne slitve. Dopise na ogl. odd. Jutra po«i šifro »Pomoč«, 33061-2 Prodajalka mlajša moč, Izvežbana v trgovini z mešanim blagom želi službo najraje na deželi. Mas'ov v vseh posl. Jutra. 32487 2 Natakarica dobro verzirana Išče namestitve. Ponudbe pod »Marlliva« na podr Jutra Maribor. 32486-2 Natakarica simpatična, mlada pridna in poštena Išče službe v boljši gostimi. Ponudbe na og-1. odd. Jutra pod »Simpatična« 30-2 Blagajničarka starejS* moč. želi mesto t kaki trgovfni »H hotelu. — Pismene ponmtt>e na pod ni i- nico Jutra ▼ Celm pod pod rnaJko »AgHna 814*. :".rv70-2 Poslovodkinja starejša moč, s kavcijo — žel: mesto v kaksn i>odniž-nici. Pismene ponudbe na podružnico Jutra v Olju pod značk" . rvovr«tna moč 648«. 3i">71 -2 Začetnica < prakso. zm«»žna sloven skega in nomskegn jezik* v govoru in pisanju ter stro jepis'a. želi primerno me sto. Nn^lov v vseb l>osIo-.alnicah Jutra. 33573-2 Mesto hišnice išče starejšo ženska. Cenj. ;w»nudbe na ogl. odd.. lu-t.ra pod »Marljiva 382«. 33.VJ9-2 Ključavničarski mojster-strojnik m, ročen, brez otrok, star let. si želi službe kot ibratovojia «li strojnik. — 'mj večtetno prakso v par 'četni tovarni, žagi, 10 let •irakse v tekstilni, zmožen •le.mščine. rsega dela "n vse montaže. Nastop takoj ali oo osebnem dogovoru. — i'enj. ponudi«) nn naslov: 'r.in 'elevšek. poštno-loječe Trbovlje 2. 33V»-2 Natakarica >rnlna poštena in zanesljiva. bi rada menjala službo. lajrajSj v okolici Mflribora. Va«lov v vseh poslovilni •ab Jutra 32488-"2 Trgovska sotrudnica že'l zaposlitve v eačet-ku novega leta. v kakršnikoli trgovin 1. Naslov v weh pos1. Jutra. 32475-2 22letno dekle > ijno trgovine, gostilne, kn-'Mni.1 ter vsesra v gospo dinjstvo spada iočesa dela želi službo nataVarce r bulišo prometno eostMno n» de»elo. Ponudbe na opl. odd. .Tutnu pod šifro >Dobra spričevala«. Plačilna natakarica mlada, simpatična, zmožna tndi ka.vcije, govori poleg »lovenšč. tudi srbohr. in nemičino, išče me»t/» za takoj. — ponudlw» na: Ivka Lovšin, p Velika Nedelja. 32779-2 Zaslužek Best- i, L>ih ;a \ K i Dni za ?'frn »I- lajanje rn.«lovi 5 Din Najmanjši znesek 17 Din 1000 Din ln tudi več ahko za-vu žite s primerno malim investiranjem mesečno z delom doma. Pošljem materla> prevzamem go tove izdelke. Zahtevajte prospekte Znamke priložite. Mlhajio Henlg. Pančevo Brače Jovano rtč 20 32476-3 Trgovska pomočnica melone stroke. želi 15. januarja premen:ti mesto. — Gre v mesto ali na deželo, tudi v sralante.-ijsko trgovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna, poštena pomočnica«. »433-2 Gospodična ii dobr« družine, i gimnazijsko in trgovgiko izobrazbo, zmožna nemškega, ite-lija-nskera in francoskega jezika. i*čn kakršnokoli za posl-iter. Zahtev« skromne. Ponudbe na ogl. odd. Jutna pod »Vestna uradnica«. 331BOJ2 aie*ei((em) Kestd« Dii. lavek S Din za iifro *l| dajanj« naslova • Dio Najmanjši (nasok 17 Din Brivski vajenec ki ae Je učil ie 6 me-eecev. Išče novega mojstra. Izidor Leekovar. Trbovlje. Bet Je 63. 3MTT2 44 Vajenca ta fotografsko obrt. sprejmem. Prednost malo prakse. Fofoarraf T?n(hiik, Ljubljana Vil. m~H Potniki Trgovski potnik kateri stilno obskuje v Ljubljani in okolici vse špecerijske in galanterijske trgovine. b: še prevzel lobro zastopstvo dobre tvrdke. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uveden«. • 33531-5 Zastopnika za kurentne tehnične potrebščine za industrijo in avtotrgovc«. proti dobri proviziji5., pozneje fiksumu, iščemo. Ponudbe r. referen cami n« ogl. odd. Jutra pod »Zagreb«. Pouk Beseda ! Din iavek S niza Din Naimunjil »»a»ek 17 Din Nemščino angleščino, francoščino italijanščino in klavir poučuje dipl. učit-ljica. Kolodvorska ul. lil. pritličje. 33108-4 Prodam Re*ed» 1 Din t . vek S Dii za Šifro »t! lajanje n««lov» - Din NT^injS' '.ne*ek 17 Din ZA NOVO LETO! igračni vozički. »kiroji triciklji. holenderji auto mobilč.ki, kojnički — se dobe najceneje pr »TRI BliNA« F. Batjel. Lju bljan« KariovSka ce*t» 4. Podružnica v Mariboru Aleksandrova ee*U 36. Ce niki franko! 31^10-6 Zeiss Super-Ikonta 1.5 X 6 -m, kakor novo in rumcnico. prodam naj višjemu ponudniku. Ponud be na ogi. odd. Jutra pod »Najnovejša«. 38-« Lovsko dvocevko (peteJmko) pn*la.m. Naslov v vseh posl. Jutra. 94-6 Lucovo peč skoro novo, veliko, zelo ugodno proda A.- Jeglič. L»*ce. 32587-6 ikistMK i)iu A DlU za Šifro tli lata nje naslova 1 Din Najmanjši ine*ek 17 Din Radio aparat melo rabljen, v dobrem stanju, naprodaj. Mehanična lehvniea Trelle Celovška cesta 50. 32563-9 Akumulator za radio, električen ste-rillzator ln fotoaparat 13x18 poceni prodam. Jemec. Tržaška 8. 32471-9 Ol-M* 1.1 l/Ji. l»\ok . LAN. u šifro al! dajanje naslova S Din Najmanjši znesek 17 Din Kupim dobro obra.njen šivalni stroj za pletenine »Ketten« in »Uberdeck« Ponudbe pod šifro »Stroj« na ogl. oddeL J utra. I 3K45-39 Štedilnik ŽAlezon. i dvema odprtinama rn kotličkom »a vodo, skoraj nov. upftdno naprodaj. Rožna dolina XTX. 2 gostilna Mesec. 33S9M Komur bo v leto 10f?7. štorklja dete v htV> prinesla, naj kupi najmodernejši voziček T"' »TRIBUNA« Ljubljana, Karlovika c. «. Podružnica: Maribor. Aleksandrova c. 36. — Ceniki franko. 33W4-6 Autoličilri! Svetovno tneoj Oksilin in Durlin amajl »a »utomobile in kolesa dobite e«lino le pH trrdki R Hafner, Ljubljana. Celovška c. «1. Telefon 864B. 938W-« mmiBAj V MJUTRU"! Clasbila UestMa U f .otk , rj Križman. Bičevje štv. 19. 1S-27 Dobermane mladiče čistokrvne % rodovnikom proda Hribar LJubljana. MaleJeva ut. štev. 21. 32515-27 Mladi foksterierji zelo lepi, pesasiti naprodaj. Ljubljana, Dolemjska e. 94. 33*55-23 Avto, moto Lllli UVek S;fro alt dajanje ->a«ia»» - Din NajmanjB »nesek 17 Ota B. M. W. llmur.lna. malt, štlrtee-dežnl, ugodno naprodaj. Vprašati: Adamič, Ljubljana. Gospofvetfrka 8-II 38-10 Motorno kolo v dobrem stanju 2% H. P. s sck^edežem, za 3500 Din prodam. Tipa DKW Jo«. Smole. Žužemberk, št. 32. 32584-10 Motorno kolo s prikolico, poceni proda Hojmk, Mairibor, Frančiškanska' utica ki. 7i-lfl Renault avto še v dobrem stanju, prodam ta vsako sprejemljivo ceno. Naslov v vseh posloval ni-cab Jutra. 33087-1« Kupim motor 35» ccra THV znamke BSA Ariel, Prospekte poslati »a podružnico Jutra Jesenice pod »Jfotor«. SUS5-10 Beseda 1 Din. davek S Din za 5:fro nI' dati' »lova ■i Dia Najmanj* taesek 17 Din Dvokolesa «r sprejmejo preko sine v shrambo. OMščcnje. saaaj-liranje * ognjem, ponikla-n je in pok roman je najceneje. TRTBDNA F BatjaJ. Ljubljana, tarlorHka K. 4 aau-oi Mizarji, lesne industrije! Naprodaj 4 tovarniško novi »Tetchert« stroji: eektro — unlverzanlk 610 mm, Din 31.000—; elektro—F reza s krožno žago ln vrta mikom Din 25.000; elektro — krožna žaga z vrtalntkom Din 19.000. Najmodernejši Drelselter« za ladijski pod Din 26.000. pri Lud vik Ileršič, Ljubljana, Bimrka 13. 39-29 Kupujemo brinoro oJj« M. Gtr«ai & Coaip., Ljubljaa«, P!n&čt» ulica 4 43-T Mlin majhen, dva dTa valja ta ročni a ia moVtirojer m Dravsko banovino. Kavcija Din 50H.— Pontidlhe n«. ogl. odd. Jutra % referencam >i |»od šiifro »Dmbeir uspeh«. 11(4-29 Pletilni stroj 10/81*. ugodno prodam. Naslov v vseb porfnraJTrVnb Jutna. 615-č® Brzošivalne stroje *pecljalne stroje » naši vanje gumbov. 7» luknjic«, entlanje. ažurira^ nje,. obrobljenje itd. Stroje za kompletno pralnico in llka'nlco ta omare ugodno prodam. Nanlov v vseh l>osl. Jutra. . 79-29 Bauda 1 Dto lavek S Din za šifra ali dajanje aastova * Din. N« jmanjS znesek 17 D» Gozdove smrekov« in jelove. vetje ali man ji« komplekse, ku pimo v laat ali sečnjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »ioe«. sie-ifi Jelovih in smrekovih hlodov posekanih ali aa panju, kupimo večje »Ji manjše količine. Ponudb« na ogL odd. Jutra pod »101«. 313-16 Pridelki Beseda 1 Dto, davek S Dia aa šifro ali dajanj« naslova t Din. Najmanjši znesek 17 Dia. Vosek kupujem po najvišji dnevni oeni. Ponudbe na Kovača »Pekaiete«, Ljubljana, Vit Kupim («Mde > Din !«*-» t h sa fifm aH tejnj« « Ob VajmaajV IT 01* Registrirno blagajno dob«« (rfissHjpno kupim. Ponudbe pod šifro »Blagajna« na ogl. od-n t* Ur" <8 lajanj« naslova 8 Dim, tSM»li Ris Jaffa sladke kakor med sa prispele. GOSPODARSKA ZVEZA LJUBLJANA, TyrSeva c. 29. Na vsa zimska | oblačila dajemo | IS do 20% popusta. Presker I Sv. Petra c. 14 KUPIMO 2 RABLJENI POLSTABELNI LOKOMOBILI od 50 - 60 HP * dobrem stanju. Ponudbe na: Osjefika ljevaooica željesa | tvorni ca strojeva dL d. Osijek. Najboljši trboveljski PREMOG brez pralni nudi L Pogačnik, trg. a kurivom BOHORIČEVA k, Telef. 96-6». Med ta deželo oosrednje Jutro* maH ogtesnflr »JUTRO« H 1 30 Fetefc T. I \m Čistokrvne mladiče ilirske ovčarja s rodovmi-Jiimi prodam. Ogledati Sv. 3P'"tra cesta 70, Baum^art ner. 36-27 Oddam lokal g stanovanjem ia eno dvosobno stanovanje. Vprašati v trafika (io&po&vetsjia ot>-sta. 73-19 lieaed« 1 Din. l»v, i? čem ra ren tabi-lmo podjetje. Mesečni 7-a.služeik najmanj 5.000 dii-rairjev. S/gurnoet zajam-Jvsna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sodelovanje«. 45-16 Kdor mi posodi za 1 leto 10—15 000 Din mu dam brezplačno tira no in stanovanje Po rmdbe na ogl. odd Ju tra pod šifro »Sigurno vmem«. 32517 16 Iščem lokal za modno in manufak-turao trgovino iščem v Ljubjanl. Jesenicah ali Kakšnem industrijskem kraju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Industrija — razmah«, 32524-19 Lokal z izložbo lepo, veliko sobo pripravno za brivca, krojača a l slično oddam takoj na Dolenjski cesti 48 g. 32478-19 Mizarsko delavnico z lokalom za trgovine in skladiščem lesa od dam takoj v najem. Jan čič, Kranj, Tyrševa 21. 32520-19 Slaščičarno z vsem inventarjem. 10 let obstoječa v krasnem letovlšč&rskem industrijskem mestu, brez konkurence prodam. Prodam zaradi prevzema tovarniškega podjetja, takoj in poceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prav ugodna prilika«. 32506-19 Gostilna »Prodnik« pension. Stahovica želi vsem cenj. £ro»tom srečno in veselo Novo leto ter se jim zia nadaljnjo naklonjenost :'n poset priporoča. Prodnik Viktor. 33552-19 Brezplačen odstop trgovine mešane . k. £fro ili lajanje naslova 3 Din. Najmanjši cnetu-i-17 Din Dvosob. stanovanje lepo, s kuhinjo m pritikli nami oddam s 15. januai jom ali 1. februarjem, Rož na dolina. Cesta IV., št. 38 33560—21 Dve dvosob. stan. sončni, popolnoma suhi zračni, kopa'nica ln pri-tik'ine oddam s rebru arjem in majem. Evet tuelno z garažo. Prednost posojilo ali pred pačilo, tudi v knjižicah Na*lov v vseh pol. .1" tra. 1-21 Stanovanje eno a'i dvosobno, sončno. zračno, popolnoma suho, s pritikilnami od dam. Na-^ov v vseh po «!ov. Jutra. 2-21 Stanovanje soimfno, telo udobno Ia moderno urejeno oddam v mestu a 1, februarjem boljši diružini 2—3 oseb. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Vrt« 3i-ai Dvosob. stanovanje solnčno, parketirano, vo dovod, elektrika, balkon s pritikilnami oddam ta koj ali e februarjem. Kolezija, Gerbičeva 19. 40-21 Dvosob. stanovanje parket, kabinet, pritikli ne, I. nadstr., vrt. oddam takoj ali februarja. Mi'ičin«3kega 63. Šiška. 32585-21 Trisob. stanovanje komfortno, fončno. prostorno. kopalnica. Dlin, pritikline, zmerna cena, na Pri vozu oddam s 1. februarjem 1937. Naslov v vseh poel. Jutra. 32603-21 Stanovanja fieseda 1 Din. davek 3 Din Din. Najmanjši znesek 17 Din Mirna družina Ivoh oseb. išče dvosobno stanovanje s kopn.lnioo in pritikilnami v bližini Tehnične sredne šole, na Vt-dd. Jutra pod »Mirna družina«. 52-31a Opremljeno sobo l oddam na Miklošičevi cel sti. Poeeben vhod, centralna kurjava, uporaba kopalnice, dvigalo. Vprašati Pražakova 8-III, vra ta A. 32599-23 Mesečno sobo lepo, takoj oddam boljšemu gospodu, Maistrova ul. 14. 32601-23 Veliko prazno sobo oddam takoj mirni stranki brea otrok. Ieiotam oddam sobo in kuhinjo v proti ičju, kd je uporabna tad-l za delavnico ali lokal. Novi trg 5./II. levo. 1a gom. hišni po?e?tn:k. Cenj. ponudbe m ogl. odd. Jutra pod -Posniilo«. 57-10 Družabnika ali najemnika veliko reno-nrrsno trgovino z tn*»š:*rrm hlarom v bogatem, zelo prometnem fcraiii. t-ikoi «pre;mem. Ponudb« na ri*I odd Jnfra pod šifro »Z novim letom, novo srečo ku'em«. 6-16 Hranilno knjižico Kmrfpke hranilnice in posojilnice. 7. vlotrn j-2.000 Din prodam. Ponudbe na ogl. 0'M -Infra pod vf».f-00« "ENI !»■!.ov v vteh posl. Jutra. 32490 20 V najem Zaradi bolezni oddam zeio ugodno v najem prometno trgovino, tik gradnje nove ž&Ieznioe Sev-nica Št. Janž. Za prevzet-j-' blasa potrebno 25.0^0 Dn. V poštev pnide samski najemnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Priložnost«. 56-17 Hlev za 4 konje * vsemi pri tik I i nami oddam s 1. februarjem. So-kolska ul. 15. Prul-e. 9/17 Lokali Beseda Din iavek 3 Din u šifro ali dajanje naslova B Din. Najmanjši »unsek 17 Din Vinska trgovina dobro vpeljana v Ljubljani. takoj naprodaj ali pr vzame družabnik«. Oferte na ogl. odd. Jutra pod »Potrebno 350.000 Din«. 33164 1» Dva lokala skupno ali posamič, takoj oddam. Ona mesečno Din 60tt m 300. Vprašati. Kolo dvorska ul. :>>. Trgovski lokal na prometnem kraju. wrodam z« vlogo Mestne bianilnice aJi Ljud sie ]>csojilmce. Naslov v vseb poslovainicah Jutra. 6i-3(t Novo tristano- vanjsko hišo z verando, balkonom, kopal nico, vodovodom in električno razsvetljavo, takoj prodam ali zamenjam tudi za manjšo hišo v bližini Ma ribotra na Pragonske-m 12. 33411-(30 Ob Bohinjskem jezeru so naprodaj slavbne parcele % vodovodom na parceli. — Pojasnila daje notar HAF NER Mate v Ljubljani. Tav fiarjeva ulica štev. 6. 33578-30 Hišo v obliki vile, ti »nadstropno, sedemstanovanjsko. po 1 kuhinja, i sobi in drvarnica, no« letno l-.lM lir, stedi ■ sta Postojne, davka pni * io .50. leta. za IijO.OOO i. Ijivih 4J,.!:00 z amorti ce.ni. -Naslov v vseli poslovalni oali Jutra. &V-3EJ Lepo sobo irazno ali 'npM>mlieno. od-lam z zajtrkom. Naslon- v v*eh poslovalnicah Jrt-a. 7.-33 Sobo odda tVseila . U I .i. rt, t* 5 fm alj lajanje oaslnv* i Din VtjmanjŠ' tnntk 17 Din Sobo opremljeno in prazno, zelo poceni koj. Opremi j-no 2 boljšima gospodoma ali gospodičnama. Event. zaj trk. Poseben vhod. P.o-žic. Wi»ito-s 1-J des;»i. 3252J-23 Opremljeno sobo oddam dvema dijakoma a i dijakinjama Do ln-ska rteza .4 vis-a-vis lekarne v Šiški. 50-23 Prazno sobico v podstrešju, so nfno do Dro kurljivo oddam takoj. Og ed od 1-2. Zrtnj skega c 15. 48 23 Gospoda sprejmem mi stanovanje. — Tržaška 5. mlekarna. Sredi mesta oddam opremi jenu s »ločno sobo nedi.iaku — Poseben vhod « stopn c. elektr ka. (»arke! lončena oeč Prečna u ica 8. 67-23 Enodružinsko hišo novo veliki vrt. vodo vod elektrika prodam, lepa 'ega Šoštanj. Naslov v vseh oosl Jutra. 32501 20 Enosob. stanovanje < pritiklinami. tndi z velikim vrtom za zelen ia d. — oddam v Trnovem. Cesta na Loko 31 51-S1 Opremljeno sobo lepo s posebnim vhodom oddam takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 68-23 Opremljeno sobo solnčno in zračno » poseh nim vhodom v novi vMi poleg Tivol. gozda midam. Cesta na Rožnik -17. 17-33 Sobo z vs> oskrbo in hrano za Din 500,— oddam takoj. Sprejmem -tudj sostanovalca za Din It« mesečno. Sv. Jakoba trg 5. 3-23 2 veliki solnčni sobi s separatnim vhodom, od-H'iii :.i ko; »a If.' Din. Poizvedbe Križevniška jil. od lil.—11 ure. 33527-23 V Laškem odd.im solnčno sobo z vso oskrbo za Din V*I mesečno. Naslov v vseh poslovaln cah Jutra. 33574-33 21L_ V »»k« Ot-seila t Diu; iavek i Din. ia dajanje 'taeJova 5 Din, najiaaojii lajmani«' »nenek 20 Din. Akademsko naobražen gospod visoke postave, podjeten, z mnogo obetajočo eksistenco, vedrega, razgibanega duha, dobrosrčen, brez poznanstva, želi s[»oznati sobi primemo gospodično čedne zunan.kusti. umno, staro do idirog 36 let. Strogo diskretno. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Kand. adv. na cilju«. 42-24 Prijateljstvo želi gosipod zaradi nemške konverzacije s samostojno gospodično aVi gos]>o ne- nad 35 let. Diekrecija čestna. Dopise pod šifro »Gmotno« na ogl. odd. Jutra. 71-31 Christl v Grazu bi rada pisala; prosi za naslov, ker istega izgubila. Kemija, znanstveno delo in državni proračnn jcse-l« t l>m; iavek i Dn i» lajanje lajanje na«lova i Din. lajmaujSii »nesek 30 Din Gospodična hi poročila gospoda, ki ima d :ar z« povw«aii}e dni lega' podjetja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra |>od »'J132«. 41-35 Obrtnik srednjh let, želi takoj ože niti gosi»odično ali vdovo lo tii let, ki ima nad 30.000 kapitala. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »3852-3«. 32-25 Poročim takoj dekle s primernim premoženjem. Prevzamem trgovsko ln Industrijsko podjetje. Samo resno s sliko na ogl^ odd. Jutra pd »Najpreje srce«. 32566 25 Mlad gospod -ta.r 31 let. t dvonadstrop n« hišo. z mesečnm lo horlVom 5001 Din. želi po ričiti grspoiiti"* Jej* f»k'ist' lir>-> otmk. ki b'. vo lili kakršnokoli obrt. r ie ..{Vvi p;n gotovin». radi '•zpjačila sester, v prnmi-t n»m kraju Mariboru. Do pise f»oi »Nova bi>lofn">«N na podružn:co Jutra Mari bi>r. »2575-35 Samska trgovka na deželi, srednjih let. bi poročila v|»nkojenra o' 10 do 50 let. Event. t-u«ii trgovca ali obrtn:ka « pri mernim premoženjem. Ponudile fod >1 rg.vlii-, 3)« na ogl. odd. Jutra. 32430-35 Hčerka uglednega posestnika. z loto. poroči državnega na meščenca. Dopise na ogl. odd. Jutra poebno zanimanje postavka o prispevku države za kemični institut v Ljubljani. V tem povodu smo iz vrste naših mladih kemikov prejeli naslednji članek: Znanstvene ustanove so delavnice, v katerih se rodijo nove ideje. Te prihajajo večinoma od vodje instituta ali posameznih laboratorijev. Eksperimentalna izdelava zasnove je poverjena pomožnemu znanstvenemu osobju, ali dijakom diplomantom. l'o-vsem je jasno, da zahteva vsako delo odgovarjajoče gmotne izdatke. Delo more biti le tedaj uspešno, če je neodvisno od gospodarskih razmer, in če so na razpolago prav vsi pripomočki, od obširne najnovejše literature do najskromnejših aparatur in kemikalij. Poudarjamo ponovno najnovejšo literaturo. kajti lahko se pripeti, da se znanstveniki ukvarjajo z idejami, ki so že znane, — toda zaradi nedostopne, ali zastarele literature nepoznane ideologom. Isto delo, ki ga delata dva, je izguba energije. Znanstvena dela imajo poleg teoretske vrednosti labko tudi prav velik praktični pomen, tako v trgovskem, narodno gospodarskem in vojaškem pogledu. Pri znanstvenih dolih kemičnega instituta na ljubljanski univerzi prevladuje praktični {»o-men. Čudimo se, da se lahko ustvarja vkljub najskromnejšim sredstvom, z ma-I lenkostno državno dotacijo, ki bi zadostovala le za st-rokovno literaturo, toliko pozitivnega dela. Saj uživa kemični institut svetovni ugled po znanslvenih delih, ki so objavljena skoro v vsej strokovni literaturi in katerih število znaša nad 100 publikacij. Ne le, da druge države širokogrudno podpirajo z dinarjem znanstvene ustanove, marveč tudi industrija izdatno podpira taka dela. Tako imanio na primer v Nemčiji zdiiuženje industrij iste panoge, ki proceu-tuelno prispevajo in podpirajo znanstvene ustanove, katerih naloga je. da delajo poizkuse za izboljšanje produktov ali pa. da izdelajo nov cenejši postopek za fabrikavijo izdelkov. Taka pridobitev se patentira, užitek in poraba patenta pripada združenju dotične industiije. Iz publikacij našega kemičnega instituta razvidiino. da v glavnem prevladujejo dela o škiobu in o naših domačih premogih. Posebno v publikacijah o domačih premogih, ki se nanašajo na destilacijo, hidrimnje in koksiranje ter na briketiranje koksa, je poudarjeno, da se je vse vršilo s pomočjo Trboveljske premogokopne družbe, ki je |»od vodslvom g. ravnatelja Radiiava prav uvidevno priskočila na pomoč. Po upokojitvi ravnatelja g. Radnaya žal ne zasledimo nadaljevanja... Nepotrebno je poudarjati narodno gospodarski pomen koksa iz domačega rjavega premoga, ki doseže kalorično vrednost ca 7800 kal/kg. V* tem primeru bi bili povsem neodvisni od uvoza, kar bi bilo posebno važno v primeru oboroženega spopada. Laboratorijski poizkusi o hidriranju domačih premogov tudi kažejo lepe rezultate. Kakovost bencina bi bila prenesena na industrijsko proizvodnjo, po-(.o.noma v skladu z investicijami in stroški. Naj navedemo še j rav eklatanten prim»-r i' našega naiodnega gospodarstva. Boksit-ne rude je pri nas v izobilju. Pridobivanje 4iuminija je mnogo l>olj enostavno iz onih rud. ki imajo manj silikatov — in prav fo iudo izvažamo po večini v Nemčiji. Trtrov-ska kalkulacija industrije aluminija v Nemčiji je naslednja če je prodajna cena aluminija 100 enot izdajo za odgovarjajočo količino rude le 7 enot. V zemlji ostane tedaj 93 enot. Kako pa bi bilo. če bi se mi osamosvojili šele tedaj, ko bi ostala pri nas le ruda bogata na silikatih? Za predelavo te rude še ni primernega postopka. Koliko denarja bi bilo. recimo, v Nemčiji na razpolago za podpora takejra znanstvenega dela. če bi bila najdišča fe rude v domači zemlji! A pri nas? Ta odlomek hoče samo poudariti ogromni j>omen domačega znanstvenega dela. Pa oglejmo še druga znanstvena dela kemičnega instituta. Kakor rečeno, prevladujejo dela iz organske kemije. Topila: al-kouol, aceton, eter so pri nas obremenjena, ■z visokimi državnimi, banovinskimi in mestnimi dajatvami. Prodajna oeua alkohola brez teli dajatev znaša za 1 1 3 Din. Koliko davščin vrača institut državi, banovini in mestu iz svojega pičlega kredita! Koliko pomislekov je pri nabavi par litrov teh topil! Zakaj mora država državi plačati trošarino? Take prilike ustvarjajo neraz-položenje. jemljejo veselje do dela in ga tudi onemogočijo. Gotovo vsi želimo procvit in sloves znanstvenih ustanov. Zato pa ustvarite prilike, da bodo te gospodarsko neodvisne! . v Julijski krajini Nove aretacije ^ Podlanišču nad Tolminom so obmejni miličniki preteklo soboto aretirali tri mladeniče. ki so pred dobrim letom dni zbežali čez mejo, da bi si drugje našli dela in zaslužka. Sedaj so se vrnili meneč, da se jim razen morebitne krajše zaporne kazni ne bo nič hujšega pripetilo. Nedeljski listi so poročali o tej aretaciji, ki so ji pa očividno pripisali še prav poseben pomen. Tako pravi »Popolo di Trieste« med drugim, da se bo moral eden izmeii aretirancev zagovarjati tudi zaradi tega. ker ni izpolnil svojih vojaških obveznosti. Pri tem pa list z navedbo datumov posredno kaže. da sta tudi druga dva aretirane-, zbežala čez mejo v času, ko se je imela pravkar pričeti italijansko-abesinska vojna. Aretiranci so 24-Ietni Angel Samec h Milj pri Trstu. 26-letni Emilij Reja' iz Krkavcev v slovenski Istri in 26-letni Bogomir Klav-žar iz Grahovega na Goriškem. Prepeljali so jih v goriške zapore. Zaradi bega čez mejo je bila istočasno aretirana tudi 26- letna Marija Cvek iz Grahovega. V Podbrdu pa so karabinerjt pred dnevi dognali, da je zbežal te dni čez mojo 24-letni Josip Hlede. Tudi njega s«, prijavili sodišču. Drobne novice Novj župniki. Goriški nadškof je imenoval /a župnike naslednje duhovn ke: Ivam Dnaščka v K ob j j g'a vi. Martina Kcd-r 6a v Levpi, Lojza Martelica v S m ar t nem pr; Kojttkon in Ivana Premrla prj sv. Luciji. Zopet zaradi cen. Te dn; je bilo spet več trgovcev kaznovanih zaradi prekrškov določb o cen ikih im cenah v trgovini na drobno. Poleg drugih je bil kaznovan tudi trgovec France Cotič iz Skrbine pri Komnu. Tržaška pokrajinska uprava je najek večje posojilo, da b; krila ptiimnjfklja.i v okviru proračuna kj je nastal zarad-i davčnih zaosiamkov. ki jih obvezniki še niso plačali in ki jih bržkon« spdoh ne bo mogoče izti.rjati. V Vzhodno Afriko je z« je skuhal na/de eti. a mu je nenadoma, eksplodirala ter ga težko poškodovala. Xc. nmdoma so ga prenehati v gor ško bo'ni-rn. Vipr je pa prt>t; večeru p^-dlege! priskoči bi m. REMINGTON pisalnl-računski stroji so po celem svetu znani kot najboljši in najtrajnejši — Prodajamo tudi na dolgoročno odplačilo po nezvišanih cenah —• NIZKE CENE ! — Pred nakupom pisalnega — računskega stroja v Vašem lastnem interesu zahtevajte ponudbo, prospekte, ali neobvezno predvedenje od ZASTOPNIKA ZA LJUBLJANO IN OKOLICO: IVO KLARIč, Ljubljana MIKLOŠIČEVA 20 — TEL. 34-19 RAZSTAVA IN PRODAJA STROJEV: Tehnik J. BANJAI, Ljubljana MIKLOŠIČEVA 20 — TEL. 34-19 ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi naSega predobrega očeta, starega očeta, strica, svaka, gospoda JURIJA ČONČ POSESTNIKA V ROGAŠKI SLATINI za poklonjene vence in cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Iskreno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, posebno č. gosp. nadžupniku Vajdu za v srce segajoči govor, vsem pevcem za ganljive žalostinke, gasilski četi za spremstvo ter vsem, ki so našega dragega pokojnika v tako častnem številu spremili v zadnje domovanje. Globoko žalujoči: NADA MAČEK, vnukinja REGEVA ČONČ, hčerka KI VAS ZANESLJIVO VARUJE t ZNIZALI SMO CENE POKROMAN3U KER SMO NAŠ OBRAT MODERNIZIRALI IN RACIONALIZIRALI — TAKO DA SMO V STANJU POSTREČI HITRO, SOLIDNO IN POCENI, NE DA BI TRPELA KVALITETA DELA „UNITAS" D. Z O. Z. LJUBLJANA — CELOVŠKA 90 a, Tel. 22-19. novem letu bodi geslo vseh, bi znajo štediti Moški čevelj Din 195.—, Din 145.—, 165.— Din 99.—, 125.— Otroški čevlji črni in rujavi iORIGin ALI G O jO D M i EAI R_W E L1 St 18-22 Din 38.- št. 23-28 Din 45.- št 29-30 Din 50. lak~sti . št. 18-22 Din 50, št 23-25 Din 55.- št 26-28 Din 65. št 29-30 Din 75. čevlje 1937 maribor Slovenska nI. 12 Kranj, Prešernova ul. 12 Bled, Vinko Savnik Jesenice, Vinko Savnik Radovljica, Vinko Savnik Otroški visoki št 22-25 Din 75.— št 23-25 Din 85.— št 26-28 Din 95.— št. 29-30 Din 115.— Otroški čevelj, športni št 26-28 Din 65.— št. 29-30 Din 85.— št 31-35 Din 95.— Št 36-39 Din 125.— Hlefesandrooa 1 Lfubliana mikfoiiCeoa <4 Celje Kocenooa nI. Z. Zagreb, Hica 15 Trbovlje, Konzuin TPD Novo mesto, Ivan Šma!c Murska Sobota, Cerkvena 6 Zadružna gospodarska banka, □ d. d. v Ljubljani DELNIŠKA GLAVNICA: DIN 20,000.000.— □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ □ Podružnice: BLED, KRANJ, MARIBOR, NOVI SAD, SPLIT Vloge obrestuje po 4 7o, vezane na odpoved po 5%. □ Dovoljuje kratkoročne kredite v teko čem računu. EsK on tir a trgovske menice. □ VRŠI VSE BANČNE POSLE NAJKULANTNEJE 5 ivestilo! Vljudno obveščam vse c. komitente, da vodim tvrdko ANT. STEKAH, sped. & car. posred., Jesenice po smrti mojega soproga neizpremenjeno naprej. Tudi v bodoče se bo celotno poslovanje vršilo nemoteno, pod istimi okoliščinami, vestno in strokovno kot do sedaj. Prosim cenjene komitente, da mi ohranijo vse dosedanje zaupanje. Ant. STEKAR, vdova sped. & ca r. posred., JESENICE NARODNA IlSKARNA I LJUBLJANA r IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠE KNAFL3EVA 5 ZAHVALA. Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom bridke izgube našega nepozabnega soproga, očeta, svaka, tasta in strica, gospoda Mihaela Kluga GOSTILNIČARJA IN POSESTNIKA izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo prečastiti duhovščini iz Jarenine in Kungote, gg. govornikom, pevskim društvom, lovskemu društvu Maribor. Združenju gostilničarjev, orožnikom, železničarjem in finančni straži, vsem darovalcem vencev in šopkov ter vsem, ki so blagega pokojnika v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. PESNICA, dne 31. decembra 1936. ŽALUJOČI OSTALI. Laboratorij Alga, Sušak Otroški 70Z1Č& oajnovelšlb modelov Uvotcoiesa motorji, trlclkljl Šivalni »troji pogrezljlvl Po zelo nizki ceni! Ceniki franko; »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4. Podružnica: Maribor. Aleksandrova cesta 26- CELOKUPNEMU USNJARSTVU, NAČELNIK ZDRUŽENJA USNJARJEV ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI opozarja, da se vrši vsakoletna borza za strogo po usnjarsko konservirane svinjske kože dne 7. januarja 1937, od 10. ure dalje v restavraciji hotela »ŠTRUKELJ« v Ljubljani Kupci interesenti se vabijo. ZDRUŽENJE USNJARJEV KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA ALOJZIJ VODNIK Splošni proizvodi iz marmorja in S t granita. # * * LJUBLJANA (pri glavnem kolodvoru) USTANOVLJENO L. 1860 Sadjarji I ne zamudite f uiodne prilike • Radi opustitve drevesnice prodam več tisoč visoko in nizkodebelnih jablanovih in hruškovih dreves za polovično ceno SAMO DOKLER TRAJA ZALOGA! Ivan Savnik, Kranj * t. S K K 8 S o Vse vrste poslovne knjige: Amerikanski journali, blagajniške knjige, saldakonti, odj. knjižice, mape, bloki in drugo dobite po najnižjih cenah pri: A. JANEŽIČ knjigoveznica, industrija trgovskih knjig in šolskih zvezkov LJUBLJANA Flor janska nI. 14 Tel. 32-20 V delo se sprejemajo tudi vsa v knjigo-veško stroko spadajoča dela po najnižjih cenah. 8 V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša iskreno ljubljena sestra, teta, gospodična ŠPETIČ MARIJA uslužbenka tov. Saturnus d. d. dne 31. decembra 1936 po daljši bolezni preminula. Pogreb nepozabne bo v nedeljo, dne 3. januarja t. 1. ob pol 14. iz mrtvašnice splošne bolnice k Sv. Križu. Ljubljana, dne 1. januarja 1937. ŽALUJOČI OSTALI. B & 0 s o s o m rečno iZah^alfufemo st: ašim o&jmalcem l Izfl zaupanje,tt ste nam ga d tem leta izkazali terVam obljubljamo, daVam bomo tudi v Nouem letu služili sebolje |inše ceneje. 'rijateljem našega Dela! Iza moralno pomoč inpobporo^ste jo izkazali našemu Delu pri stremlje* njti&a stvori blagostanje za nas ose. 1 * Magim Dobauiteliem! jza inDirektno so&elouanje,s katerim ste nam pomagali izpolniti naso 9(00-no iapouefc Služba o&jemalcu*Ob* lljubtjamoVam^a bomo tu&i u bodo« c11 usemi silami Delali m napreDet i jugoslovanske infcustrije. Našim soMlaucem! ia zuesto in iskreno so&elouanje pri strokoimjaškem obuimnju jugoslo* I oanskega naro&a, m u&ano in požrt-j uoualno Delo u sluibi našim oD|emat cem. Vs^Vamnajista^a huaia in mm Nouo Leto 1937 Ne samo čaj . .. •Vas v • caf je najboljša domača zeliščna krepilna pija^J NAS CAJ dobite v špec trgovinah. KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI Ob vsaki priliki — se spomnite da so .Jutro** .Mali oglasi" * Sloveniji naj tispešoejSa, naj-eeoejSa in najhitrejša posredovalnica u sluibe vseh vrst, m prodajo ta naknp vseh stvari, c* nepremičnine, lokale. podjetja, kapital, ie nitve ta ca vse drago ZAHVALA vsem, ki ste mojega nepozabnega, ljubljenega moža, gospoda ANTONA PLETERSKEGA spremljali na njegovi zadnji poti k prezgodnjemu grobu, ki ste mu z venci in cvetjem okrasili krsto, častiti duhovščini, zastopnikom sodišča in drugih oblasti, občinskemu odboru, gasilskim četam in pevcem za ganljive žalostinke, vsem izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo. KOZJE, dne 29. decembra 1936. MICI PLETERSK1. GODBA? Da, toda samo dobra... RADOSTNI PRAZNIKI Z ODLIČNIM SIERA-radio aparatom Pooblaščeni prodajalci v vseh večjih mestih. Zastopnik za Dravsko banovino: BRUNO KLEMENČIČ — Ljubljana f MIKLOŠIČEVA 30 laraauaoai Telef. 35-58 Obt V petek, dne 25. t. m. je po kratkem trpljenju legel k večnemu počitku moj iskreno ljubljeni mož, atek, brat, svak itd. gospod ANTON STEKAR CARINSKI POSREDNIK Vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti najlepša zahvala. Prav posebno se zahvaljujem gospodu dr. Viktor Marčiču za njegovo izredno požrtvovalnost in pomoč, ki jo je izkazal tako pokojniku kakor tudi meni in mojemu osirotelemu sinu Jurčku s tem, da mi je stal na strani vse do zadnjih trenutkov pokojnikovega trpljenja ter mi tako on kakor tudi njegova gospa soproga s prijateljsko naklonjenostjo in ljubeznivostjo nudil največjo pomoč in uteho tudi še po smrti pokojnega Zahvaljujem se najlepše prečastiti duhovščini, zastopnikom carinarnice, finančne kontrole, drž. železnic, Sokolskemu društvu, Gasilski četi in vsem, ki so se tako častno udeležili nosrreba Vsem darovalcem krasnih vencev prisrčna hvala. JESENICE, dne 31. decembra 1936. Marija Stekar, žena; Jurcek, sin in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravlfen. — Izdate » konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran. — Za inseratn! del 1e odgovoren Alojz Novak Vg y Ljubljani