7 \ ** t 257 št. — 4. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja £— K V !§Ujjuljlj!ž&I14j 80b6w \ :x21: JUGOSLAVIJA Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K.' Letno 600 K. ____ masam Oglasi: enostolpna mm vrsta za 9LSt RJII HLH BM9 SLA BHB IH H IH JPHEI Vprašanjem je priložiti znamko enkrat 2 K. večkrat popust. '(MM m « od«ovor' Wolto. U^ % Marijin trg 8. '*xSi 4A Rokopisi se ne vračajo. Konstituiranje narodne skupščine. Beograd, 21. oktobra. (Izv.) Današnjo sejo skupščine je ob io. uri Otvoril začasni predsednik skupščine t. Mihalčič in takoj odredil volitev predsednika. Volitev predsednika se je končala nastopno: dr. Ribar 147, aernljoradnik Borislav Šavljanin 17, radikalec Žarko Miladinovič 2, Risto Odavič 1. Praznih je bilo 30 listkov in to od radikalcev in socijalistov. Ko je bil objavljen izid, sprejela ga je večina z odobravanjem. Nato je predsednik dr. Ribar zavzel predsedniško tnesto ter je v daljšem govoru pozdravil poslance. Za podpredsednike so izbrani: radikalec Vujičič z 146, musliman Hrasnica z 135, samostojni kmet Kušar z 148 glasovi. Praznih glasovnic je bilo oddanih zopet 30. Za sekretarje so bili izbrani prejšnji sekretarji. Predsednik je zaključil sejo z izjavo, da bodočo sejo objavi naknadno, ker mora po poslovniku konstituiranje dostaviti ministrskemu svetu in bo ta potem sporočil predsedništvu skupščine, na kateri dan bo kralj s prestolnim govorom ali vsaj preko ministrskega sveta otvoril skupščino. Se pred sejo se je vršila v radikalnem klubu diskusija o izboru osebe predsednika, ki je bila baje jako burna, ker so nekateri člani radikalnega kluba ostro nastopali proti dr. Ribarju kot predsedniku; to pa v prvi vrsti radi tega, ker so hoteli imeti predsednika skupščine iz svoje srede, potom katerega bi v slučaju pričakovane vladne krize lahko vplivali na krono. Beograd 21. oktobra. (Izv.) Dr. Korošec je v imenu svoje skupine stavil narodni skupščini predlog za ukinjen je § 18. zakona o zaščiti države, po katerem se razveljavljajo mandati komunističnih poslancev. Dr. Korošec zahteva, da se komunističnim poslancem vrnejo njihovi mandati, ker je potekel rok mesec dni, v katerem času so se imeli vršiti izbori za mesta ukinjenih komunističnih mandatov. lialilani priprav3ia'o Albante za napad na nala otemiie. Beograd, 21. okt. »Jutarnji List* poroča: Vedno bolj se potrjuje do- mneva, da je Italija dala inicijativo za Vpad čez našo mejo v Albaniji. To potrjujejo ne samo dokumenti, ampak tudi vojaške poizvedbe. Abanske obmejne čete so izvrstno utrjene po vseh /pravilih moderne tehnike, kar ni mogoče, da bi bili napravili Albanci in (njihovi voditelji sami. Iz Skoplja poročajo, da so videli naši vojaki pri Kalceritu tri italijanaske častnike. Beograd, 21. okt. »Jutarnji List« poroča iz Prizrena: Vladi se je posre- čilo dobiti v roke dragocene podatke o pripravah Albancev za vpad v naše ozemlje, ki se pričakuje vsak čas. Našim vojakom je naročeno, naj bodo skrbno pripravljeni in naj ne dajo ni-kakega povoda za sovražnosti. Naša vojska ol) albanski meji je doslej vedno korektno postopala. V ozadju prime orožništvo skoro vsak dan kakega albanskega agitatorja, katere so Albanci poslali v to svrho čez mejo, da bi pripravili na našem ozemlju vstajo, ko J bi aibanske čete drle čez mejo. * karlisfična propaganda na Madžarskem. Budimpešta, 21. okt. Ministrski predsednik grof Betlilen je imel na .zborovanju volilcev v Pečtthu govor, v katerem je povdarja!, da mora dežela strniti vse svoje meči v enotni /vladni stranki, kar zahteva zunanjega notranje-poiitični položaj. Ministrski predsednik je opozarjal na velike naloge, katere ima vlada rešiti, ka-^kor n. pr. refopmo magnatske zbornice, vprašanje uprave itd., radi katerih se ne sme' odlagati ustanovitev enotne vladne stranke. Ta stranka bi morala biti organična celota vseh krščansko mislečih Madžarov, ki pa Haj bi pokazala velikodušno konfesi-Jonalno strpljivost, da bi bili v bodoče onemogočeni vsi pogromi na *ide, kar je silno nekulturno početje In kar spravlja v nevarnost nacijo-nalni prestiž. Kar se tiče vprašanja kralja, je izjavil ministrski predsednik, da je odstranila kralja iz države vis maior, katero je poklicala v deželo revolucija. Kakor hitro pa se bodo razmere izpremenile, je dolžnost kralja, da začnte zopet izvajati svojo oblast in dolžnost vlade, katera ji izvira iz ustave, da stori v vprašanju kralja potrebne diplomatične korake in da naznači stališče vsega naroda v tem vprašanju vsemu svetu. Razjasnitev tega vprašanja je ustavna dolžnost naroda. Končno je ministrski predsednik še enkrat pozval volilce, naj delujejo na to, da se ustanovi enotna vladna stranka. Monarhistični puž na Portugalskem. Madrid, 21. okt. Po vesteh iz Lizbone se je tam v resnici izvršil monarhistični prevrat. General Gra-njo, admiral Mahado Santos ter politična vodje Maja in Silvas so bili Inorjeni. Sestavila se je nova vlada, obsoja izvršena ubojstva in je postavila morilce pred sodišče. V mestu vlada zopet mir, ki ga vzdržujejo Vojaške patrulje. — Glasom najno-Vejših, pozno v npči dospelih vesti Iz Lisabone, se je prevrata udeležilo vojaštvo in mornarica, ki je iz bojnih ladij obstreljevala mesto. Novi kabinet sestoji iz članov, ki ne pripadajo nobeni politični partiji. Parlament je razpuščen in vsi njegovi zakoni razveljavljeni. Lizbona, 21. okt. Čete republikanske garde in mornarice, ki so se v veliki meri udeležile gibanja, so se mirno povrnile v svoje vojašnice. Le nekaj strai ostane, na ulicah. KRALJ PRIDE KONCEM TEGA MESECA V DOMOVINO. Zagreb, 12. okt. »Novosti« poročajo iz Beograda: V vladnih krogih se govori, da pride kralj koncem tega meseca v domovino. Na nasvet zdravnikov bo kralj nekolikokrat prekinil vožnjo in bo ostal nekaj časa v Švici in nekaj časa v Italiji. KOMBINACIJE o novi vladni VEČINI. Zagreb, 21. oktobra. (Izv.) »Narodna politika«, ljst pučke stranke, prinaša iz Beograda sledečo kombinacijo o novi vladni večini, v katero bi vstopil tudi hratski blok. List piše: Vseh .poslancev brez ministrov je 360.4 Nova kombinacija bi bila: 94 radikalcev, 24 muslimanov, 62 poslancev hr-vatskega bloka in 27 zetnljoradnikov. Računa se tudi z morebitnim pristopom republikancev in slovenske samo-slojne kmetske stranke. To bi bila vladna večina, katera bi imela preko 200 poslancev, torej več kot polovico. Ta večina bi podpirala kabinet, ki bi provedel nove volitve. List piše nadalje, da je njegov dopisovalec govoril z nekim članom radikalnega kluba, ki se je izjavil, da se sedanja situacija ne more več dolgo obdržati. DR. TRUMBIC JE OBOLEL. Split, 2i. oktobra. (Izv.) Doktor Trumbič je obolel tukaj zadnji dan pred svojim odhodom v Beograd, ter je moral ostati v postelji. Sedaj se mu je že obrnilo na bolje in je upati, da bo v krhkem že lahko odpotoval. — RAZMEJITEV Z BOLGARSKO. Beograd, 21. okt. Naša delegacija za razmejitev z Bolgarsko je skoro že popolnom t končala svoje delo. Razmejiti je treba še majhen košček ozemlja ob Strumici. POMOČ DALMATINSKIM RIBIČEM. Beograd, 21. oktobra. (Izv.) Ministrski svet je odobril 1 milijon dinarjev za pomoč obubožanim dalmatinskim ribičem. VELIKI GOZDNI POŽARI. Zagreb, 21. oktobra. (Izv.) Zadnje dni so se najbrže vsled velike suše pojavili v neposredni bližini Zagreba na več krajih gozdni požari, ki zavzemajo vedno večji obseg. Tako stoji n. pr. na Slemenu pri Zagrebu okolo 300 jutr gozda v plamenih. Dosedaj so bili vsi poskusi, požar pogasiti, brezuspešni. KONFERENCA V PORTOROSE. Beograd, 21. okt. (Izv.) Ministrstvo saobračaja, pošte in telegrafa je odredilo po dva delegata za konferenco, ki se bo vršila dne 26. t. tn. v Portorose med nasledstvenimi državami bivše avstro - ogrske monarhije o predaji prometnega mate-rijala. KOMUNISTIČNE GROŽNJE. Washington, 21. okt. V pismih, ki nosijo podpis komunistične organizacije, se grozi, da bodo zleteli vsi ameriški konzulati na Francoskem v zrak, če se usmrtita italijanska komunista Sacco in Vanzetti. Ameriški konzulati so zastraženi. Prestril Jugoslavije ob AeBriii. Iz italijanske strani se je te dni lansiralo vest, da se je Jugoslavija odrekla luki Baroš, in da je bilo g. Zanelli, predsedniku reške vlade že o priliki njegovega poseta v Beogradu izjavljeno, da baroška luka nima za Jugoslavijo nikake vrednosti, ker bi tvorila večno nesoglasje med njo in reško državo. Istodobno pošilja reška jugoslovanska stranka zatrdilo v svet, da se Jugoslavija ne bo spuščala v pregovore glede uporabe reške luke in sploh v pregovore z reško državo, dokler se ne izprazni Sušak, Delta in Baroš in preda Jugoslaviji v nesporno suverenost in posest. Šele kadar Italija v zmislu rapallske pogodbe to izvede, bo pristopila k pregovorom za definitivno ureditev jugoslovanskih odnosov s svobodno reško državo. Predsednik jugoslovanske reške stranke zatrjuje s svojim ugledom, da je g. Pašič slično izjavil g. Zanelli že pri njegovem posetu v Beogradu in da to izjavo podpira celokupna nurodna skupščina brez razlike strank. Vse druge vesti so prazne izmišljotine italijanskih imperijalistov. Predsednik jugoslovanske reške stranke pričakuje, da se med nami ne bo našlo človeka s politično važnostjo, ki bi zagrešil nad lastno domovino izdajstvo, kakršno želijo junaki »sacro-egoizma«. Italija si naj zapomni, da reški Jugoslovani ne bodo nikdar dovolili, da bi se Italija vsilila Reki za oskrbnika. Komaj smo čitali to izjavo, v koje resničnost ne moremo dvomiti, smo prejeli'tržaški »Piccolo della sera«, ki poroča iz Rima, da se italijanska vlada popolnoma strinja z govorom g. Zanelle, ki ga je imel kot novoizvoljeni predsednik reške države in v katerem, je zahteval, da Baroš ostarte Reki v skladu z voljo reškega meščanstva. Delo italijanskojugoslovanske razmejitvene komisije, ki se je pred baroškim ozidjem prekinilo, se bo v najkrajšem času nadaljevalo. Italijansko poročilo pravi, da sta obe interesiranl vladi složni, da se rapallska pogodba raztolmači po njenem zmislu in ne po njenih besedah. V zmislu pogodbe je, da ostane Reka nekaj, kar bo imelo realno podlago za življenje. To pa drugače ni mogoče, nego s tem, da se zasigura razvoj in se vprašanja luke Baroš ne loči od problema cele reške države. Kompetentni krogi pričakujejo, da baroškega vprašanja predstoječa. razpravljanja ne bodo drugače rešila, kakor ima Reka pravico zahtevati. Tega ji Italija in Jugoslavija ne bodo mogli odreči, da se ne oddaljijo od zmisla pogodbe, ki je bila od obeh podpisana. Preko jugoslovanskega časopisja je te dni zahreščalo proti našemu zunanjemu ministrstvu. Doznali smo, da je naša zunanja politika doživela v poslednjem času bridka razočaranja, da smo izgubili Skader in važne strate-gične položaje na albanski meji in da se kpžejo obrisi izrazite protijugoslovanske politike italijanske vlade v srednji Evropi. V obrambo naše zunanje politike pa moramo navesti, da je naša vlada po došlih poročilih vsa) na eni bhni točki našega r.adjonalnega življenja in njegovih interesov vztrajala in to je pri vprašanju luke Baroš. Z nestrpnostjo pričakujemo bližnja pogajanja, v katerih bo Jugoslavija dokazala prvi izraz svojega moralnega prestiža na obali jadranskega morja. Na tej točki imamo, da pokažemo naše pravo, naš interes in našo voljo, na katero gleda celokupno jugoslovanstvo ob Jadranu in ono v neodrešenih pokrajinah. Jadransko vprašanje bodočnosti in njen baroški začetek v sedanjosti postavimo nad realno pezo gospodarskih interesov! Ali z nami in z našim gospodarskim bogastvom, ali proti nam in tedaj niti ene tone v italijanska mesta, v laške luke. Borzna poročila. Zagreb, 21. okt. Devize: Dunaj 8.80 — 9.20, Berlin .186 — 190, Budimpešta 39 — 39.25, Bukarešta 210 —0, Italija 1105 — 1118, London 1120 — 1125, Newyork 0 — 284, Pariz 2030 — 2050, Praga 300 — 304, Švica 5200 — 5275, Dolarji 277 — 280, avstr, krone 10 — 10.50, rublji 11 — 15, franc, franki 2000 — 2020, napo-leondori 1050 — 1070, marke 185 — 190. leji 206 — 210, lire 1195—1200. Praga, 21. okt. Valute: marke 60.50, švic. franki 1707.50, lire 358, franc, franki-684 50, šterlingi 370, dolarji 93 25, dinarji 130.75, leji 70, levi 61.75, avstr, krone 2.65, poljske marke 1.52, madžarske krone 12.35. Dunaj, 21. okt. Devize: Amsterdam 112.150 — 112 250, Zagreb 1168 — 1172, Beograd 4670 — 4690, Ber- lin 2197— 2203, Budimpešta 468.50 — 471.50, Bukarešta 2445 — 2455, London 13.000 — 13.020, Milan 12.990 — 13.010, Nevvvork 3333 — 3337, Pariz 24.3S0 — 24.420, Praga 3472— 3478, Sofija 2045 — 2055, Varšava 68.50 — 70.50, Curih 60.475 — 60.525, Valute: Dolarji 3298 — 3302, levi 2020 — 2030, marke 2202 — 2208 funti 12.965 — 12.985, franc, franki 24.280 — 24.320, holandski goldinarji 111.650 — 111.750, lire 12.740 — 12.760, dinarji (tisočaki) 4650 — 4670, potiske marke 73 — 75, leji 2445 — 2455, švic. franki 60.175 — 60.225, Curih, 21. okf. Devize: Berlin, 3.45, Holandija 185, Newyork 548, London 21.60, Pariz 40.05, Milan 21.50, Praga 5.75, Budimpešta 0.77, Zagreb 1.90, Bukarešta 4.15, Varšava 0.13, Dunaj 0.30, avstrijske krone 022. Michčl Zevaco: »NOSTRADAMUS." Nihče razen njega ne bi bil slišal vete, ako je res prihajala, zakaj hrupa ni delala več nego tolpa straiiov, vračajočih se na svoje pokopališče... trda pokorščina je morala vladati med temi ljudmi in njih poveljnik je moral zastaviti svoje življenje, da se odprava posreči... tako si je razlagal Beburevers. Imel je strašen, kratek samogovor, kakršen se vsiljuje Ojoveku v trenutkih, ko se plazi okoli njega smrt: »Ali je stvar naperjena proti meni? O tem ni dvoma. Dobro. Izmuz-pS.e i'm t°d • • •« Pri teh besedah se je ozrl v desni okav ulice. A že je začul na desni nako zamolklo in preteče sopenje, hov polunesl*šno korakanje stra- »Obkoljen sem!« je glavo od line in ob-Dpf « "9 na tesnih stopnicah, tre-kor H smeva, z živci napetimi, kanil mu hoteli popokati. Iz molčeče Ce Pa je zarjul divji gl;is: »kukaj je! Vderite! Naprej!« “Roncherolles! Florizin oče!« lok?,?,a"revers se ie zgr',biI 2 okorna 13 za srlavo, — Florizin oče! Kaj naj stori! — Misel za mislijo se mu je podila skozi možgane, a nobena ni veljala. Na ulici so se užigale plamenice'. Udarci so stresali stara vrata. Kratka povelja so se razlegala semintja. Zdajci pa je zaoril silen krik in stopnice so se napolnile z ljudmi, ki so z oprezno naglico in v strnjeni gruči tekli navzgor, na Čelu jim Roncherolles . . . Royal de Be-aurevers se je sklonil. Za hip, kakor v kratki luči bliska, se mu je pokazal Florizin oče, ki je prihajal z drugimi vred, z golim rapirjem v roki. Mladi mož je stisnil pesti, škrtnil kletvico in se pomeknil više. »Tukaj je! Vderite! Naprej!« Tolpa je bila baš pred vrati stanovanja-, ki ga je Roncherolles takoj spoznal po kraljevih podatkih. »Nič ni potreba vdirati!« je.rekel glas. »Kako boš vdrl skozi odprta vrata!« je rekel porogljivo drugi glas, ki je prišel od zgoraj; nihče ga ni spoznal, da je Beaureversov. »Naprej tedaj!« A nihče se ni gen!!. Stali so pred vrati, ki jih je pustil Beaurevers odprta, in sleherni si je mislil na tihem: Prvi, ki vstopi, je mrtev . . . Roncherolles je besno mahnil z roko in se zagnal čez prag! Roland d® Salnt* Andrč, Montgomery in maršal de Saint-Andrč so mu sledili. Nastal je strašen krik in trušč. »Ušel nam je, samn!« je zarjul Roland. »Prekleto!« je zahropel Roncherolles. »Tam! Tam gori!« je viknil nekdo na stopnicah. Vsi so planili v novo smer, zaleteli se po stopnicah in videli ravno še nekoga, ki je izginil skozi vrhnje okno. »To je on! , . . On! . . .« »Nanj! Ubijte ga! . . .« »Tiho!« je velel Roncherolles s čudno mirnim glasom. »Deset mož na Mali most. Deset na most svetega Mihela. Deset na Menjalsld most. Deset na most Naše Gospe. Ostali naj se razpostavijo ob vsem Pobrežju osrednjega mesta. Vi, Roland, ostanite pri meni. Deset mož obkoli trg!« Vsa ta povelja so se izvršila s čudovito točnostjo, tudi s strani plemičev, ki bi bili ob vsaki drugi priliki obrnili velikemu profosu hrbet. Zrak se je zdel nasičen z grozo. Tu-cat strelcev je ostal pri velikem profosu, Roncherolles je pogledal skozi okno: držalo je na streho. Na koncu strehe je zagledal plezajočega Beau- reversa. Pokazal ga je Rolandu, rekoč: »Floriza Je tvoja. Idi si jo zaslužit . . .« »Boj na strehi — velja!« je dejal Roland. »Nikakor ne. Sledite temu človeku, ne pustite ga izpred oči, in kadar se spusti na tla, me opozorite s tem, da zažvižgate. Evo vam moje piščalke,« je dodal Roncherolles ter mu obesil piščalko okrog vrata. Maršalov sin je zgrbančil obrvi. »Vitez sem, gospod veliki profos Počemu me zamenjavate s svojimi beriči?« Roncherolles je skomignil z rameni ter se pripravil, da spleza sam skozi okno. »Dobro. Pa pojdem jaz za beriča. In moja hči ostane meni.« Roland ga je gnevno odrinil ter se zavih til skozi okno rekoč: »Pojdem!« Roncherolles se je nasmehnil in krenil po stopnicah nizddi. »Plemiči, kralji, rokovnjači — kaj bi tisto!« je godrnjal sam pri sebi. »Vse to tehta natanko toliko, kolikor tehta človek. Resnična je samo strast, ki jo nosi sleherni v sebi.« Royal je plezal po strehi. Ob robu ni bilo žleba. Samo opeka na bi se mu bila zlomila pod koleni, roka naj bi mu bila zastala ali noga izpodrsnila, pa je bil izgubljen. Dospel je do roba Kako se je mogel prijeti zanj? Nikoli si ni raztolmačil. Njegove kretnje so bile nezavedne, kakor se dogaja v hipih, ko prevzame vodstvo človeškega stroja živalski nagon in go reši iz stiske, v kateri bi razum brez pogojno odrekel. Sklanjaje se na strešnem robu, ie zagleda! pod seboj greben ‘ozkega zidu. Globine ni mogel gatanko pre ceniti. Kako dospeti nanj? Pot je bila le ena: trebalo se je spustiti. Spustiti se doli pa je pomenilo padec v nelz ogibno smrt. Beaurevers se je ozrl nazaj proti oknu, odkoder je bil prilezel na streho. Dvoje glav je zrlo odondod; gotovo sta prežali nanj, ako bi se vrnit, Povratek je bil nemogoč. Royal se je iztegnil po dolgem ob robu strehe Baš tedaj pa je zagledal nekoga, ki .je lezel skozi okno. Začutil je, da ga mora najmanjša brca z nogo strmoglaviti. v globino, ne da bi se mogel ubrapiti; umreti mu je ničevne, bedaste smrti, razbojniku, preganjanemu po predstaviteljih pravice in javne vesti ... In spustil se je v globino. Ne: skočil je doli . . . (Dalje prih.) Etran 2. — .... SovensHa kulfuna dušiva za univeno. Na poziv »Slovenske Matice« so se predvčerajšnjem ob 5. uri popoldne zbrali v njenih prostorih zastopniki rektorata in posameznih univerzitetnih fakultet, »Slovenske Matice«, »Društva slov. leposlovcev«, »Znanstvenega društva za humanistične vede«, »Udružcnja jugoslov. inženjer-jev in arhitektov«, »Udruienja jugoslov. gledaliških igralcev«, »Pevske zveze za Slovenijo«, »Save, kluba upodabljajočih umetnikov« itd. — G. Dolenc, dekan juridične fakultete je pismeno opravičil svojo neudeležbo in izjavil, da je proti okrnitvi ljubljanske univerze. Zborovanje je otvoril g. dr. Kraigher, ki je po pozdravu povdaril važnost sedanjega časa za obstoj in bodočnost ljubljanske univerze. Dejstvo namreč je, da je ministrski svet sklepal o ukinjcnju medicinske in tehnične fakultete na ljubljanski univerzi in da bo to vprašanje v kratkem prišlo na obravnavo pred skupščino. Potrebno je- vsled tega, da vsa naša javnost takoj zavzame precizno stališče v tem, za naše kulturno življenje tako važnem vprašanju. Nato se je za izredno zanimanje, ki ga je naša javnost po svojih zastopnikih pokazala za vseučiliško vprašanje zahvalil navzočim g. dr. Hinter-lechner, dekan tehnične fakultete in je opozoril, da je zborovanje izšlo spontar o iz vrst duševnih naših delavcev. Povdaril je, da je tehnična fakulteta za juridično najbolje obiskana (380 slušateljev) vkljub temu, da je moralo vsled pomanjkanja višjih semestrov veliko dijakov-tehnikov oditi v inozemstvo. Z ukinjenjem tehnične fakultete bi se pričel splošen razpad naše univerze. Stroški za laboratorije bi se morali v tem slučaju prenesti v proračun filozofske fakultete, ki bi s tem postala predraga in bi se istotako ukinila. Ker pa je ljubljanska univerza resnična kulturna potreba za naš narod, zato je dolžnost vsakogar, ki mu kultura ni le prazna beseda, da odločno protestira proti njeni okrnitvi. (2ivahno, dolgotrajno odobravanje je značilo, da so se vsi navzoči strinjali z njegovimi razlogi.) Nato je g. dr. Kraigher repliciral na izjavo dveh akademikov in nato predlagal sledečo resolucijo: »Ob glasovih, ki sporočajo namero ministrskega sveta, da se odpravijo posamezne fakultete ljubljanskega vseučilišča, protestirajo slovenski kulturni delavci, slovenski kulturni zavodi in slovenska kulturna društva zoper vsako tako namero, ker smatrajo, da bi bil s tem oškodovan življenjski interes slovenstva, čegar celokupni program je prav tako bistveni del kulturnega in gospodarskega programa jugoslovanskega, kakor sta njegova bistvena dela programa srb-»tva in hrvatstva. Ni je skupnosti in ni edinstvenosti v naravi, ki bi ne sestajala iz prvin. Cim popolnejše pr-vjnp, tem popolnejša tudi sestavina. Zato je ideja, ki zahteva demontiranje slovenstva, nesrečna in škodljiva zmota. Zločin zoper jugoslovanstvo bi zagrešil, kdor bi hotel odpraviti že obstoječe narodne dobrine. Naloga države je, da te dobrine ščiti in jih do najvišjih ciljev izpopolni in izgradi. Zato smo tudi mnenja, da ne gre varčevati pri potrebah narodne kulture, ki skrbi za dušo naroda, ko je prilike dovolj, da se omejijo državni izdatki na manj škodljiv in manj boleč način«. Od svoje strani pozdravljamo sestanek in izjavo slovenskih kulturnih delavcev in društev. Najbolj žalostno se nam zdi dejstvo, da se je v svobodni jugoslovanski državi našel prosvetni minister in stranka, Iti je skušala kulturno aktivnost slovenskega naroda, torej slovenskih pokrajin, omejevati. Ta poizkus nihče ne more zanikati, kajti minister in stranka namerava vprašanje ljubljanske univerze predložiti narodni skupščini. Dolžnost vseh, ki ljubijo kulturno u*tvarjajoče sile slovenskih pokrajin, je, da se strnejo z enotno zahtevo po neokrnjeni slovenski univerzi. Te pokrajine so jugoslovanske in njihov kulturni pro-cvit bo ponos jugoslovanskega naroda.‘Ne moremo verjeti, da bi naša država hotela uničevati volje in sposobnosti teh pokrajin do kulturnega napredka iz malenkostnih gmotnih ozirov. Slovenski demokratizem je še enkrat pokazal odkritosrčno »predanost« kulturi jugoslovenskega naroda in njegove države. Opit »a gospoda ministra pravde. V slovenski javnosti je zavladalo v, zadnjem času veliko razburjenje, ker so prinesli nekateri ljubljanski dnevniki iz Beograda vest, da namerava vlada, ne glede na državni interes in kulturno potrebo našega naroda, ukiniti tehniško in medicinsko fakulteto v Ljubljani. Ta vest, ki se jo je pozneje sicer skušalo z uradne strani dementirati, ni brez podlage; potrjuje zlasti troje dejstev: i. da novo predlagani profesorji tehniške fakultete, brez katerih je vsak nadaljnji razvoj imenovane fakultete nemogoč, še do danes niso bili potrjeni; 2. da istotako še do danes niso bili votirani krediti, ki jih nujno potrebujeta tako tehniška, kakor medicinska fakulteta v svrho svoje izpopolnitve in končno 3. da obe fakulteti, tehniška, in medicinska, še do danes nimata primernih prostorov, brez katerih je vsako napredovanje izključeno, dasi se je rešitev tega vprašanja na pristojnem mestu že ponovno urgirala. To so znaki, ki naši javnosti dajejo dovolj povoda do upravičenega vznemirjenja. In čeprav se meni namera vlade, opustiti nekatere fakultete na univerzi v Ljubljani, katera se je dosedaj kljub velikim težavam v pogledu na finance in prostore, lepo razvijala, zdi osebno nemogoča, ker bi bil s tem naš narod, ki je smatral že pod tujimi vladarji borbo za svoje lastno vseučilišče kot najvažnejšo točko svojega programa, najobčutliveje prizadet, si vendar dovoljujem — in to predvsem v pomirjenje slovenske javnosti, prositi gospoda ministra, da mi blagovoli odgovoriti na sledeča vprašanja: I. Ali namerava vlada res predložiti zakonodajni skupščinski zakonski predlog, s katerim bi se nekatere fakultete na univerzi kraljevine SHS v Ljubljani ukinile. a) če res, zakaj? b) če ne, ali je gospod minister prosvete voljan takoj potrditi vse njemu zakonitim potoni od univerzitetnega sveta predložene gospode profesorje na tehniški fakulteti ter voti-rati vse kredite, ki jih nujno potrebujeta tehniška in medicinska fakulteta predmetne univerze za svojo izpopolnitev. 2. Ali je gospod minister prosvete voljan izposlovati takojšnjo odredbo, s katero se najkasneje v 14 dneh dejansko izroče vsi prostori bivšega deželnega dvorca svojemu zakonitemu lastniku, t. j. univerzi, ki jih brezpogojno potrebuje. Anton Brandner, narodni poslanec. Nejasen položaj. Trst, 20. okt. Zadnja general, stavka, ki se je bila razširila po vsej Julijski Benečiji, je izbruhnila vsled jzprtja okrog deset tisoč delavcev iz treh ladjedelnic. — Prenehala je po petih dneh, ker je prišlo med delodajalci in delavsko zbornico do sporazuma. Sporazum je obstojal v tem, da sprejmejo ladjedelnice izprto delavstvo zopet na delo, medtem pa naj se vršijo med delodajalci m del. zbornico pogajanja glede znižanja plač. Industrijalci so namreč motivirali izprtje z nakupičenjem (zastojem) izdelkov, dragim materija-lom in sploh vsled pasivnosti podjetij, ker jim vlada noče nakazati obljubljene subvencije. Pripravljeni so sprejeti zopet delavstvo na delo, ali delavstvo mora računiti na znižanje plač. Kako naj se uredijo plače, o tem naj se vršijo pogajanja med industrijalci in zastopniki delavcev. Pogajanja pa morajo biti zaključena do 15. t. m. Ako bi ne prišlo pri pogajanjih do sporazuma, potem stopi odredba industri-jalcev o izprtju delavcev s 15. t. m. zopet v veljavo. Zastopniki delavstva so sprejeli ta predlog in delavstvo je šlo zopet na delo. Medtem bi se morala vršiti sklenjena pogajanja, ali deJlavstvo se je pokazalo zelo pasivno; dnevi so potekali in do pogajanj sploh ni prišlo. — Prišel je 15. okt., rok je potekel in vse je pričakovalo, da bodo industrijalci držali svojo grožnjo in zaprli z naslednjim ‘ dnem svoje ladjedelnice, ali delavstvo je šlo na delo, kakor navadno: industrijalci niso držali be- sede, kljub temu, da se je delavstvo izzivalno izogibalo sklenjenih pogajanj. Industrijalci niso upali zopet vreči na cesto 10.000 ljudi. Generalna stavka jih je nekoliko oplašila, posebno pa zato, ker se je ta vršila v tako vzorni disciplini in ker so gospodje kapitalisti zavohali, da se delavstvo pripravlja z mrzlično naglico na še bolje organizirano generalno stavko. Zavohali so, da bi ob prihodnji generalni stavki v Jul. Benečiji poseglo vmes tudi delavstvo iz ostalih pokrajin. Misel, da bi utegnila biti taka stavka usodna za kapitaliste in velika preglavica za celo državo, jih je oplašila. In kako so se rešili iz mučne zadrege? Podaljšali so kar sami od sebe rok za pogajanja od 15. na 17. tega meseca in so stavili pogoje. Na predsinočnjem shodu pa delavstvo teh pogojev delodajalcev ni sprejelo. Kljub temu je šlo delavstvo zopet na delo in vrata ladjedeh^c — niso bila zaprta. Včeraj so se sestali Industrijalci in zastopniki delavstva v svrho pogajanj. Posredoval je poslanec Buozzi, generani , tajnik kovinarske zveze »Fiom«. Pogajanja so ostala brezuspešna. Ali pride do kakega zaključka, to pokažejo bližnji dnevi. Na vsak način pa je to odprto vprašanje, ta nejasen položaj točka, ki zadevlje ne samo tisoče proletarcev, ampak dela sive lase tudi kapitalistom industrijalcem in gospodom pri vladi. Gotovo pa je, da se to gibanje ne bo razrešilo tako, da bi bil volk sit in da bi ostala ovca cela. Ako bi prišlo zopet do izprtja, bi ostalo med drugimi tudi nad 1000 slovenskih delavcev na cesti brez kruha! Pred letom se je zgodilo. Prišel sem domov iz urada nenadoma in nepričakovan. Žena je bila odšla za nekaj dni na trgatev; štiriletni Tonček in triletna Anica sta ostala pod varstvom služnega »duha«, ki pa je izginil brez duha ter prepustil otroka »angelju varhu« in štirim stenam v sobi. Da si poišČeta primernega opravila, spleza Tonček na stol, odpre z veliko težavo predal v pisalni mizi ter preiskuje ropotijo tamkaj shranjeno. Izmed vsega ga najbolj zanima zlata ženina ura, ki jo je kot le redkokdaj rabljeno hranila v miznici. Na mah sta otroka na tleh, poslušata, če teče, jo skušata odpreti, a ker ne gre, si poišče Tonček v kuhinji kladivo, da jo odpre na način, kakor stolčemo oreh. K sreči sem stopil v tem trenutku v sobo in preprečil škodo. Gotovo sta otroka porabila obilo energije, predno sta prišla do ure, a vsa ta energija ni bila na pravem mestu, vse delo bi prineslo prizadetim ogromno škodo, a nikake koristi. Ne vidimo li sličnega pojava večkrat v političnem življenju pri nas? Poglejmo, koliko se trudi naš dr. Žerjavi Mož dela pridno in vztrajno, kakor malokdo. Včeraj je prijel za ušesa vseučiliške profesorje, ki si domišljajo vedeti — tu se res že vse neha — zakaj sta potrebni tehnika in medicina na univerzi, danes išče »linijo« za »pre-okupirane« uradnike — le čitajte nedeljsko »Jutro«, da to ni lahka stvar! — jutri bo premišljeval, pod kako pretvezo bi mogel kritični javnosti vendar le pre-dočiti g. Voglarja kot ravnatelja ženskega vseučilišča v Mariboru in1 zavod s tem pripraviti ob vse zaupanje itd. Ni li to »delo« do pičice podobno Tončkovemu? In vendar bi mogel mož na vplivnem mestu, ki ga danes zavzema, ogrom no koristiti narodu, ako bi bil velikopotezen, res demokratičen in popustljiv. Tako pa se njegova energija cepi, izgublja v malenkostih in škoduje pre-mnogokrat stvari, stranki in narodu. Drug tak primer škodljivega dela je naše politično časopisje,. Pred menoj leži »Njiva« 5. in 6. štev., kjer čitam na strani 139 v članku g. V. K. (minister dr. Kukovec?): »Na pot v Sarajevo« med drugim sledeče: »En primer treba navesti izrecno, ker nam s strašno točnostjo predstavlja, ka- ko nizka je naša politična borba, 1 od strani parlamentarcev, i od strani žur-nalistov. Klasični ta zgled nam živo. predočuje, kako zelo so se izgubili pojmi dostojnosti vsled demagogije. V Mariboru izhaja »Straža«, glavno glasilo SL3 za Štajersko.-------------Napisal je — med drugimi sličnimi — o uglednem slovenskem politiku, znanem po svoji nesebičnosti, delavnosti in idealizmu, polemiko, v kateri ga napada z izrazij »narodna pijavka«, »pobral iz blata«, »slovenski paša«, »poginil«, »potvorje-valec menic. in izvržek slovenske javnosti«, »milijonar, ki še ni plačal in povrnil vsot, katere je na račun nedolžnih zašpekuliral«, »obsojen na zasluženi zapor«. »Lepe pojme o demokratski Časti ima«, »prosjačil«, »skriva svoje milijone za ženski hrbet svoje soproge«. »Njegp-vo premoženje in skrivališče tega imetja pod pokrov žene je izdatna samokolnica demokratskega gnoja«. »Vsak dodatek, vsaka ocena teh vzglednih in mojsterskih stavkov politične žurnalistike v Slovenije bi nas oddaljila od spoznanja: Dosegli smo najnižjo točko, pogreznili smo se do dna. Kar so objavili in opremili z varstvom imunitete gg. dr. L., 2. in P., to mora slovenskemu in jugoslovanskemu novinarstvu in političnim delavcem veljati za glasen opomin. Do tu, dalje nikakor in sedaj s polno paro v drugo smer!« V toliko članknr g. V. K. Pred menoj pa. leči tri četrt leta pozneje, kakor se je tiskal navedeni članek v »Njivi«, tudi zadnji »Pondeljek«, ki priobčuje v njem pod psevdonimom dr. Nož i dr. Žerjav svoje članke. Iz tega lista' posnamemo sledeče »cvetke«:-------------, »da si bo vsaka cestna baraba upala metati kamenje na državo«------------, »In zaradi tega bi zaslužili izdajalci, da bi bili kaznovani, ker tako lumparijo je zmožen napisati samo pravi izdajalec, ki se svojega izdajstva niti ne sramuje, ker misli, da živi med sebi enakimi.« »B. pa kot narodni poslanec javno psuje kot kaka poulična baraba —.« »Take sirovine ne spadajo na enesarske shode —« »Krepak zabavljaški zalet in brezmejna naivnost« . »Zato ni nič čudnega, da se B. večkrat podelal v svoj Lj. list« i. t. d. Kaj bo rekel g. V. K. k tej pisavi? Ako j'e objektiven, bo vzdržal izreče: sodbo v »Straži« tudi za »Pondeljek«*., Sicer pa povdarjam, da so to le nekateri primeri iz Plutovega »leksikona«.1 ki še očividno s tem davno ni izčrpanj Toda šalo na stran! Tudi tu se po-1, rablja obilo slaboplodne energije, ki prl^ naša ogromno škodo posebno naši mla^ dini, ki je sled vojske in povojnih razJ mer, slabega domačega nadziranja, por hujšljivega vedenja odraslih in zlA vzgleda vrstnikov izpostavljena velikim moralnim nevarnostim. Ali se zavedajo tega naši uredniki? Dvomim, kajti drugače bi morali izostati iz političnega Časopisja taki izrodki. Sklepam z besedami g. V. K.t »Do tu, dalje nikakor ln sedaj V polno paro v drugo smeri« Y, Pridobivajte Karel Capek: R. U. R. Fabry: A v kakšni zvezi je to s puntom Robotov? Dr. Gali: Oh, v jako tesni. Mislim, da tiči v tem ves vzrok. Prestali so biti stroji. Slišite, oni se zavedajo svoje premoči in nas sovražijo. Sovražijo vse, kar je človeškega, Sodite me! Domin: Mrtvi mrtvega. Fabry: Doktor Gali, vi ste spremenili izdelavo Robotov. Dr. Gali: Da. Fabryj Ste se zavedali, kakšne so lahko posledice vaših... vaših poizkusov? Dr. Gali: Moral sem računati s tako možnostjo. Fabry: Zakaj ste potem delali? Dr. Gali: Iz lastne volje. Bil je to moj osebni eksperiment. (Med vratmi na levi se pokaže Helena. Vsi vstanejo.) Helena: Laže! To je grdo! Oh, Gali, kako morete tako lagati? Dr. Gali: Pardon, gospa Helena — Domin (gre k njej): Helena, ti? Daj, da te pogledam! Ti živiš? (Te objame okrog pasu.) Ko bi vedela, kaj se mi je zd?lo! Ah, Strašno je biti mrcvaren! Helena: Pusti Harry! Gali ni kriv, ni, ni, ni kriv! Domin: Oprosti. Gali je imel svoje dolžnosti. Helena: Ne, Harry, naredil je to, ker sem jaz tako hotela. Povejte Gali, koliko let sem vas že prosila; da bi — Dr. Gali: Naredil sem to na lastno odgovornost. Helena: Ne verjemite mu! Harry zahtevala sem od njega, naj (jft Robotom dušo. Domin: Helena, tu ne gre za dušo. Helena: Ne, le pustite me, da govorim Jaz. Tudi on Je dejal isto, dejal je, da izpremeni lahko samo fiziološki — fiziološki — Hallemeler: Fiziološki korelat, ne? Helena: Da, da, nekaj takšnega. Meni so se tako zelo smilili, Harry! Domin: To je bila velika — lahkomiselnost Helena. Helena (sede): To je bilo torej... lahkomiselno. Saj pravi tudi Nana, da so Roboti Domin: Pusti Nano v miru. Helena: Ne, Harry, tega ne moreš podcenjevati. Nana Je glas Iz ljudstva. Iz Nana govori tisoč let, a iz vas vseh samo današnji dap. Tega vi ne razumete — Domin: Ostani pri stvari. ' v -Helena: Jaz sem se Robotov, bala*' Domin: Zakaj? Helena: Da nas bodo sovražili ali kaj. AIkvist: Tako se je zgodilo. Helena: Pa sem si mislila... če bi bili kot mi. bi nas razumeli in bi nas ne mogli tako sovražiti — Ce bi bili vsaj malo ljudje! Domin: Gorje, Helena! Nihče ne more sovražiti bolj, nego človek človeka. Naredi iz kamenov ljudi in kamenali nas bodo! Le nadaljuj. Helena: Oh, ne govori tako! Harry, bilo ie tako grozno, da se nismo mogli z njimi razumeti. Taka kruta odtujenost med nami in njimi! In zato — veš — Domin: Kar naprej. Helena: Zato sem prosila Galla, na! Robote predrugači. Prilegam ti, da on sam tega ni hotel. Domin; Toda hapravil je to. Helena: Ker sem Jaz hotela. Dr. Gali: Napravil sem to zase. kot poizkus, Helena: Oh, Gali, to ni res. Vedele cvm vtmprc-j, da m! ne boste mogli odreči. Domin: Zakaj?" Helena: Saj vendar veš — Harry. Domin: Da. Zato, ker te Hubi — kakor vsi. Pavza. . 1 Hallemeler (stopi k oknu): Zopet jih Je več, Ko da jih bruha zemlja. Busmann: Gospa Helena, kaj mi daste, če bom vaš JI 145, v Vojvodini 75, Hrvatskl 70, SIo-.sniji 35, Bosni in Hercegovini 30, Dalmaciji J! bilijonov dinarjev. Državni uradniki so ®0dplsali 20 milijonov dinarjev. Podpis državnega posojila med sionskimi železničarji, Osobje državnih že-na slovenskem ozemlju je podpisalo •91.800 kron 7 odstotnega državnega tave-»tlcljskega posojila. - ” Kolo jugoslovanskih »ester prodaja «ečke v dobrodelne namene. Matere I Vaši »Iroci praznujejo rojstni dan ali god ali so Jl4yi }** i|h rade nagradile, kupite Jim *[ečko Kola, ki stane le 1 dinar; s tem sto- veselje svojim otrokom in pomagate c°brl stvari! Prlkrolevalnl tečaj za krojače -▼allde. Ker namerava urad za pospeševanje obrti prirediti prikrojevalnl tečaj za f ojače — Invalide, se pozivajo vsi Inva-St.r ^ro>ači- k’ bi 80. želeli udeležiti tega ‘«caja, da nemudoma vlože tozadevne proS- "a Pokrajinsko upravo za Slovenijo, od-r®‘ek za socijalno skrbstvo, invalidski od-v.i .v Ljubljani, najdalje pa do 29. okt. t. 1. so nvalldl. ki bi bili sprejeti v ta tečal In lom Stna*nl> kar na' dokažejo s sprlčsva- osWu. ,občine' bodo za ža8 te«a tečaja v «srtu Invalidskega doma v Liubljanl. ig r- Rektorat ljubljanske univerze je preja! «adeČo brzojavko: »SJezd russklh v so«, v den svojego otkrytJa Sčitajet dolbli* nrivetstvovat' ljubljanski! univerzltet, u prinJavšlJ v svoju kolldgiju russklh st« l v čislo svojih slušatelej russklh no«t>jV, 1 tem sozdavlIJ novofu vozmož-stva ^užn°l raboty duhovnyh sil slavjan-*akov dsedateH siezda professor Lonj- ■*» Duhovnik, ki se žrtvuje. Dne 13. t. Vas nPi?fore,a pri Sv, Nedelji nad Metliko kom Posorela so vsem 12 posestni- je t„,nsa Poslopja z živili ln krmo. Zgorel Skl l«* ?.?. kletni. deček. Prebivalci so gr-Potnnf * sY°iim župljanom Je prihitel na ter nnm V župnik dr. Niko Erdeli zrušiu ga! reievati živino. Pri tem se je £oreČa streha, da so blagega PrePeli?ii ,10*.0|iCilei]eKa na obrazu in rokah Kanriiil1 v boIni5nico usmiljenih bratov v at)dljo. Pod^*k ie dne 17. t. m. uničil vas • urn° Pri Novem mestu. Pogorela so !'■ 1'j^ii vsa poslopja z vsemi J-nšenio" ni (!ale^na fl^rog vode, je bilo H trtn: '®mozoce, Oorell so tudi gozdovi a-li v bližini. Skoda je ogromna, ^horičevi « iUie*, ?°?t!lni Draščkovl v ffVlIČ« wn“licl 3e, ukradel nekdo Francetu Vro,'?vni^3r,u v Zeleni jami suk-okroa 2000 kron. — Mizarju I. .10 Ivanu .jarju v Podgori pri St. Vidu nad Liubljano je ukradla njegova uslužbenka 28!etna Roza Durjanič iz Pazina v Istri 4000 kron in je neznano kam pobegnila. Dne 10. okt. je bila še pri šivilji Mariji Mihevc na Glincah, kjer je vz:’a '2 prej naročeno obleko. — Francu Sircu v Kranju Je poneveril 231ctni hlapec Josip Marn, neznano od kod doma, 2 zaboin po 50 kg sladkorja, 1 vrečo 50 kg rozin in 1 verigo ter pobegnil. Konti je prodal poneverjene predmete še niso dognali- — Nastop kazni. V zadnjem času je bilo izdanih več pozivov policiji in žendarmarijl, da privedejo gotove osebe k m.;,topu kazni. One, ki so obsojeni na zaporno kazen, opozarjamo, da ne smatrajo termina, ki jim Je bil dovoljen za nastop kazni kot nekaj ilu-zoričnega. Sodišče deluje v tem oziru jako točno In natančno. Kakor hitro poteče dovoljeni rok in se obsojenec ni iavil za nastop kazni, odredi sodišče takoj, da se do-tičnika nasilnd privede. To je gotovo neprijetno iznenadenje. Izogniti pa se more temu samo s točnim nastopqm, ali pa pravočasno in popolnoma utemeljeno navedbo izostanka. Kdor ima tehten vzrok še za na-daHno podaljšanje, bo sodišče gotovo ta vzrok upoštevalo ln mu po možnosti ugodilo. Kogar pa ni In se tudi ne oglasi ter zgine francoski, tega se smatra za begunca. — Catnphov »Mija« pomada za lice, najboljše sredstvo proti pegam, vsakovrstnim madežem na licu. Cisti kožo ln napravi nežen ten. Prodaja se po vseh lekarnah. drogerijah, parfumerijah in boljših trgovinah. — Klub »Soča« bo zbral ves statistiku materi'.il v vo^^d^kodnlnslclh zahtevah Primorcev, ki so postali dr Javlja- ‘ naše države ali vsaj ontlrnll zanjo tor ga potem pre<,’’oži vladi. V to svrlio je naročil primarno tiskovine. Čim bodo gotove, bo to objavljeno potom časnikov. Vendar pa Ima ta akcija za enkrat samo Informativen pomen in ž njo še do’-o ne bo prlmors'-!m rojakom zaslgurana kaka odškodnina. Zato bo treba pozneje * zbranim materljalom zainteresirati naše politične in diplomatske kroge. Ueibliana. =* V BOJU PROTI DRAGINJI. Osrednja zveza Javnih nameščencev In upokojencev, Zveza jugoslovanskih železničarjev in Zveza poštnih organizacij, tri v celoti najmočnejše stanovske organizacije, ki tvorijo stebre In nosilce našega Javnega prometa In večino Javnih nameščencev, so sklicale snoči velik shod v Unionski dvorani, da nastopijo javno v boju proti draginji. —■ Dvorana ln galerije so bilie nabito polne. Shod je otvoril predsednik Z JZ Blai Korošec, ki Je pojasnil namen shoda, pozval govornike k stvarnim, kratkim in jasnim razpravam in podal besedo g. Ravnikarju, zastopniku poštarjev. Govornik je v temperamentnem govoru poudarjal, da je navijanje cen zakrivila največ vlada sama, ki cene tudi sama navija. Vzgled je draženje tobaka, stanovanj I. dr. Primerja tudi plače državnih uradnikov In nameščencev, ki niso v no-tenem primerju s plačami drugih nameščencev, še manj pa z rastočo draginjo. Ostro graja izvoz preko meje domačih potreb, zahteva regulacijo cen živil In pa omejitev uvoza za življenje manj ali celo nepotrebnih predmetov. Nujno potrebna Je organizacija, ki Jo mora vsak upoštevati. Nobeden ne sme gledati kako drugi orjejo in se-iejo, končno pa bi hotel ž njimi žeti. Zahteva od vlade za pošteno delo pošteno plačilo zase In za vzgojo družine in zaključi svoj govor s klicem, ki naj odmeva do Beograda: »Dajte nam kruha«) Kot glavni govornik Je nastopil Fran Rupnik. Govoril je preko eno uro ln Je jako stvarno in temeljito obdelal vzroke draginje ter lasno In brezobzirno razkril tudi ovire, ki zadržujejo ozdravljenje neznosnih razmer. Zahteval je predvsem resno in pošteno revizijo naše gospodarske politike. Omenil Je svoječasno anketo na magistratu, uradno anketo na pokrallnskl vladi ln ne-broj shodov in resolucij, ki pa se mirno praše v Beogradu ali pri pokrajinski vladi. Odločno je zahteval takojšnjo ustanovitev potroSačklh zadrug, katere Je vlada sama ustanovila ln za katere Je svojim uslužbencem samovoljno odtegnila po 10 odstotkov od mesečnih draglnjsklh doklad. Udaril Je tudi pošteno po nekoncesljonlranlh trgovinah, ki demoralizirajo našo trgovino. — Vprašanje prevoza bi tudi država pri dobri volji lahko uredila. Preko 1000 voz potrebuje železnica za stanovanja — zidajo naj se hiše — In železniški vozovi bodo služili svojemu namenu. Preko 7000 voz leži aa slepih tirih. Ti vozovi so več ali manj pokvarjeni. Delavskih moči dosti, popravite vozove in ljudje bodo Imeli zaslužek, mi pa prevozna sredstva. Vlada naj se ne ozira samo na prlvillgirane bogate sloje, marveč naj pošteno upošteva tudi konsumente. In če potrebuje denarja, naj ga ne Išče pri onih, ki stradajo, marveč tam, kler so polne blagajne. Obračunati Je temeljito z bankami, ki se pečajo z nakupom in prodajo ilvll ln tvorijo barometer našim cenam. Po viharnem odobravanju Je priporočal, da se sprejme resolucija, ki poziva vlado, da upošteva In nemudoma udelstvl It predložene resolucije. — Po kratkih nagovorih Urbančiča in Bekša Je bila sprejeta sledeča resolucija: i. Zahtevamo udejstvltev že pri pokrajinski upravi predložene resolucije draglnjske ankete < dne 5. sept. 1921 v dvorani mestnega magistrata. 2. Udejstvltev sklepov draglnjske ankete pri pokrajinski upravi pod predsedstvom pokrajinskega na* mestnika Ivana Hribarja, dne 17. okt. 1921. 3. Soglašamo v polnem obsegu z resolucijami, ki SO bile sprejete na Javnih shodih stanovskih organizacij Javnih- in zasebnih uslužbencev proti draginji v Mariboru ln Celju, ln 4. Zgoraj omenjene resolucije prilagamo kot priloge v ponovni pretres. Zahtevamo, da se tako! izenačijo dinarski preiemki vseh onih državnih uslužbencev, ki izenačenja po dosedanjih uredbah niso bili deležni (praktikanti, aspiranti, elevl, dnevjiičarji, pomožni sluge, upokojenci ln drugi.) Resolucija je bila sprejeta z viharnim soglašanjem, nakar so se zborovalci dostojno Jn mirno razšli. = Kr alf Aleksander v liubllonl?. V Beograd pričakujejo kralja Aleksandra Sele koncem tega meseca, ker so mu zdravniki prepovedali vso pot naenkrat prevoziti. Razen v Švici in Ittillji se bo baje mudil kralj par dni tudi v Ljubljani in Zagrebu. = Ustanovni občni zbor zadruge sed-larjev, jermenarjev, torbarjev, ličarjev in ličarjev voz se vrši v nedeljo 30. okt. ob 9. uri doooldne na državni obrtni šoli y Ljub- ljani soba št. 10. Vabijo se vsi mojstri. — Pripravljalni odbor. = Pomotoma se je vrinilo v včerajšnje telefonsko poročilo o ponesrečenem inženirju na progi med Litijo in Kresnicami napačno ime ponesrečenca. Povožen Je bil rudarski komisar Ludovik Bončo, rudniški inženir, doma iz Idrije. B. m. b. sp.! = Vajenci strokovne nadaljevalne šole za stavbne obrte v Ljubljani (Cojzova cesta 5), naj pridejo v nedeljo, dne 23. t. m., ob 8. uri dopoldne v šolo, ker se bo s poukom zopet pričelo. =* Pretkan goljuf. Bivši trgovski sotrud-nik pri tvrdki Korenčan. Anton Japelj, je izvabil pri tvrdki Skaberne na ime svoje tete trgovke Podkrajšek sukanca za 12.300 kron ter ga prodal trgovcu Dobejcu za 10 tisoč kron. Deželno sodišče Je Japlja obsodilo na 3 mesece ječe, a že poprei ga je mariborsko okrožno sodišče zaradi drugih sleparij obsodilo na 2 meseca. =■» Nesreče. V opekarni Vidio in Komp. je zagrabil stroj 16 letno delavko Leopcl-dino Rozman za desno roko in jo poškodoval. — V Mostah Je padla 28 letna Marjeta KlopČar po stopnicah in se Je težko notranje poškodovala. — V strojni tovarni in livarni je stroj na desni roki težko poškodoval 14 letnega vajenca Franca Dovča iz To-mačeva. *=* Razpis raznih del. Z rokom do 31. t. m. so razpisana razna adaptacijska dela pri okrajnem sodišču v Brežicah, sodišču na Vranskem, kmetijski šoli na Grmu, v moški kaznilnici v Mariboru ter realni gimnaziji v Novem mestu. Pojasnila daje oddelek IV b gradbene direkcije v Ljubljani, gradbeno vodstvo v Brežicah, ter okrožni gradbeni sekciji Maribor in Novo mesto. Ali bolnica — ali Dijaški dom. Ali Dl-Jaški dom — ali bolnica? To vprašanje zanima danes no samo gospode primarije mariborske bolnišnice, občinske svetnike In Mariborčane sploh, ampak tudi širšo Javnost Izven Maribora. Sprožili so ga gospodje primariji in daniš s skrbjo vprašuje marsikak oče, ki Ima svolega sina v Dijaškem domu in še mnogo več revnih dijakov, ki Imajo ondi hrano, kaj se bode ukrenilo. Ali bode naenkrat 60 dijakov brez strehe in 120 revnih študentov brez dijaške kuhinje in se naseli v doglednem času oddelek bolnišnice v te prostore, ali bo ostalo vse pri starem. O tem naj odloči mestni oz. občinski svet Maribora, kakor mislijo gospodje primariji in ž njimi še marsikdo drugi. Zadeva je tolike važnosti, da se mora razmotrivatl Iz vseh vidikov. Resnica je, da je Jav. boln. v Mariboru postala zlasti po prevratu mnogo premajhna in da se mora v najkrajšem Času izdatno razširiti, kar bi stalo okroglo vsoto 50 milijonov kron po sedanjih visokih cenah. V Mariboru Išče sedaj zdravniške pomoči mnogo več občinstva, kakor jo je iskalo preje. Krog krajev, ki gravitirajo v Maribor, se Je izdatno razširil z delom Koroške in Prekmurja. Na dru-gi strani pa nas je državna meja odrezala od Celovca ln Gradca, ki sta slovela tudi pri nas po izbornih bolniških napravah in zdravnikih. Naše ljudstvo najbrže v nobenem drugem oziru tako ne pogreša Gradca in Celovca, kakor v tem. Zakaj ravno pri bolnikih Je hitra pomoč često odločilna. Preko meje priti pa ni tako lahko, ker je treba razniff formalitet. Radi tega je naval na mariborsko bolnico tem večji in je naravno, da ne more zadostiti zvišanim zahtevam. Zato Je potreba razširjave na dlani in Je docela pravilno, da se čimpreje sproži to vprašanje, tem preje se bo rešilo. Na drugi strani je pa potreba Dijaškega doma tudi jasna. NI samo to, da rtanuje v njem 60 dijakov, kateri bi težko dobili v sedanji stanovanjski mizerljl strehe drugod, ampak tudi za dijaško kuhinjo ne bi bilo lahko najti prlpravneJJega prostora. V Dijaškem domu namreč niso samo sinovi bogatašev, kakor se navadno misli, ampak sinovi uradnikov in drugih Javnih nameščencev, ki se ne kopljejo v denarju. Ako niso v njem res najboljši dijaki, temu ni toliko kriva naprava sama, ampak uprava, kar se pa da popraviti. Torej se tudi potreba Dijaškega doma ne more tajiti. Kaj bo ukrenil mestni oz. občinski svet? Kolikor smo Informirani, odločitev ne prlstoja občini mariborski, ker premoženje »Dijaškega doma« ni občinsko, ampak privatno. Dijaški dom Je postavilo društvo Studentenheim, »um deutsche Stu-denten htfran zu bilden«. Torej z Izrazito ponemčevalno tendenco. Zato je bilo delovanje tega društva po tukajšnjih državnih oblastih po prevratu ukinjeno, a društva samega pa Se danes ni vlada razpustila. Zato tudi mestna občina samobsebl umevno ne more razpolagati s tem imetjem, če tudi ga začasno upravlja, ali vsaj nadzoruje upravljanje. Iz vsega tega je razvidno, da Je s kako izmenjavo z bolnico vsaj za sedaj Izključeno. Og. primariji so hoteli napraviti iz Dijaškega doma porodniški oddelek javne bolnice, ki bi bil iz socljalnih ozirov zelo potreben in v sredini mesta tudi pripraven. Sicer so pa Se drugi razlogi. Bolnice so postale državna last, za katere mora skrbeti država, ne pa občina ali dežela. Torej naj skrbi država tudi za njih razširjenje. Redka lovska sreča. Pri Sv. Križu nad Mariborom je dne 17. t. m. lovski paznik Leskovšek ustrelil velikega divjega kozla, ki je tehtal Iztrebljen 28 kg. Centralna vlada daje Nemcem potuho. Vsled malomarnosti In počasnosti centralne vlade odločujejo na najobčutljivejših točkah naše severne mej* še vedno nemški vplivi. V Svečini nad Mariborom Je pokojni vodja In organizator nemškutarstva. iz kmečkih žuljev obogateli Al. Menhardt zapustil svoja posestva »Schulverelnu« In »Stidmarki« z očitnim namenom, da le osnuje močna nemška kolonija. Volllec Je določil za najemnika najzanesljlvejša avoja agitatorja brata Smo-nlga In nemika dediča sta res Izročila tema dvema nemškutarjema posestva v najem. Sekvester Je po naročilu oddelka ministrstva trgovine In Industrij* v Ljubljani potom prostovoljne dražbe prodal posestva trem zanesljivim domačim Slovencem ter so bile kupne pogodbe tudi že pred enim letom odobrene ter kupnina plačana. Proti temu pa sta se v imenu »Schulverelna« In »Slidmarke« pritožila Imenovana nemškutarja na ministrstvo pravde in ker je to pritožbo zavrnilo, pa še na državni savet. Sedaj leži ta pritožba že čez eno leto v Beogradu. Pritožnika pa gospodarita na tujem svetu kot prava lastnika ter se posmehujeta državni avtoriteti, kar dela krasno razpoloženje med Itak omahljivim prebivalstvom. Pri tem podpirata oba nemškutarja in s tem tudi »Schulverein« in »Siidmarko« mariborski odvetnik dr. Koderman in poslanec Drofenik. A pride še lepše. V Gradcu in na Dunaju že poznajo počasnost in omahljivost Beograda, zato nastopa predsednik »Schulverelna« dr. Baum kot pravi gospodar. »ribata n«irmtann ČM u*ln m tlMlUj ter Je celo prodal že pravoveljavno prodani ' gozd nekemu somišljeniku. Za Bniprove j oibske bi se vendar morala zanimati politi- I čna oblast in orožništvo. V prvi vrsti pa se naj v Beogradu ganejo po enem letu. Celle. Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponde- ljek 24. t. m. ob pol 20. url predava urednik g. Vekoslav Špindler »o zgodovini novi- narstva«. Prvenstvena nogometna tekma med »Atletiki« in celjsko »Svobodo« se bo i~-ala prihodnjo nedeljo v Celju. 14 dnevni vaditeljski tečaj priredi Celjska Sokolska župa od dne 6. do dne 20. nov. Tega tečaja se udeleži po en član vseh v • župi včlanjenih društev, kakor tudi učiteljev, ki jih je pozval k udeležbi višji šolski svet. Dijaška organizacija »Sloga* v Celju Je podpisala 200 din, drž. posojila ob obletnici koroškega plebiscita ter obveznico poslala »Gosposvetskemu Zvonu«. Koncert donskih kozakov se vrši danes v soboto zvečer ob pol 9. uri v veliki dvorani hotela »Union« v Celju. Zbor šteje 20 članov. Poleg ruskih pesmi so na sporedu tudi ruski narodni plesi. V celjski mestni klavnici se je zaklalo v tednu od 10. do 16. okt. 15 volov, 34 krav, 16 telic, 28 telet, 4 biki in 4 prašiči. Roparski napadalec Franc Kager, ki je, kakor smo poročali, pred 3 tedni izvršil roparski napad na natakarskega vajenca Konca, je pobegnil Iz celjskih zaporov. Novi most čez Savinjo. V »Novi Dobi* svetuje nekdo, da bi se razmišljevala poleg drugih projektov gradba novega mostu iz Jurčičeve ulice na cesto zahodno od mestnega vrta. Pravi, da bi bila to najcenejša stavba, ker so ulice tukaj že urejene, ni treba podirati hiš itd. itd. To Je vse resnično. Samo dvomimo, da bi bilo kaj iz tega, ker je mnogo vzrokov, ki govorijo proti temu projekt*?* jEM t Ljubljanski Zvon ima v oktoberskl številki sledečo vsebino: C. O.: Iz ostaline Jos. Murna-Aleksandrova; Ivo Šorli: Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih. (Dalje prih.); Dr. Ivan Prijatelj: Duševni profili naših preporoditeliev. (Dalje prih.); Alojz Gradnik: Ardegast; Marija Kmetova: Ema. (Konec.); C. Golar: Na straži: Ivan Albreht: Tako bolno; Ivan Zorec: Bera. (Iz povesti »Zejenl kader«.); Sta-no Kosovel: Komu naj žije?; A. P.: Lastovka. (Dalje prihodnjič.); Alojz Gradnik: Kostanjevica; J. K.: Literarna črtica. (Konec.)i Književna poročila: Melik Anton, Jugoslavija. I. — A. M.: GJ. Szabo, SredovJečnI gradovi u HrvatskoJ 1 Sloveniji. — Ivan Zorec: Tomo Kumičič: Tajna Prokobona; Kronika: »Slovenačko Učeno DruStvo?« — Naši prevodi; Nove knjige. Prodajalcem. Kdor se sodobno peča s pievajanjem Jule« Vernejevih povesti ali Zschekejevih novel naj blagovoli sporočiti našemu uredništvu, da ne bo koluzl) * nekim drugim prevajalcem. Sokolstvo. Priprave za I. jugoslovanski vsesokolskl zlet v Ljubljani leta 1922. Priprave za vse-sokolski zlet v Ljubljani so v polnem tiru. Starešinstvo Jug. Sok. Saveza, ki Je dobilo nalogo, da vodi vse priprave za zlet, je moralo predvsem organizirati vse odbore, ki vodijo vsa dela. Glavno delo Je koncetrirano v zletnem odboru, ki sestoji iz vseh članov starešinstva Jug. Sok- Saveza, iz članov tehniškega odbora Saveza ln iz predsednikov posameznih odsekov. Ra-zentega so pozvani v zletnl odbor zastopniki vojaštva, vlade, ministrstva saobračaja, mestne občine Ljubljana itd., tako da obstoji zletnl odbor iz 25-30 članov. Zletnl odbor ni izvršujoči organ, temveč vodi predvsem nadzorstvo pri delu raznih odsekov nasprotstva ln da ne opravljata dva odseka enega in Istega dela. V vseh glavnih zadevah sklepa in odloča zletni odbor. Predsednik zletnega odbora Je br. starosta dr. Ravnihar. Glavno delo pa Je osredotočeno v posameznih odsekih, ln sicer obstoje nastopni odseki: finančni odsek, načelnik br. Kajzelj, stavbni odsek, načelnik br. Ing. Štembov, zdravstveni odsek, načelnik br. dr. Edo šlajmar, tajniški In propagandni, načelnik br. dr. Fux. železniški, načelnik br. Švajgar, zabavni, načelnik br. Blelweis Janko, zletni, načelnik br. Badjura, prehranjevalni odsek, načelnik br. Kavčič Franc, razstavni odsek, načelnik br. Vesel Rudolf. Posamezni odseki so že začeli z delom ter se sestavlja točen proračun. Največ neprlllk Je Imel zletnl odbor z odločitvijo prostora za telovadišče, ki bo prirejen za 4000 telovadcev. Po dolgem Iskanju se Je moral nakupiti del prostora za Južnim kolodvorom, drugi del Je pa dala »Stavbna družba« v Ljubljani v najem. S tem Je bilo vprašanje telovadišča rešeno In stavbni odsek ie začel takoj s podrobnim delom. Telovadišče bo na JaHo lepem prostoru, od koder se nudi obiskovalcem krasen razgled na planine In na drugi strani zlasti na staroslavnl ljubljanski Grad. Med češkim Sokolstvom vlada velikansko zanimanje za zlet in CeSka Obec Sokolska je poslala v Ljubljano svojega zastopnika, da Je. dobil vse potrebne Informacije za zlet In se naučil vse proste vaje za člane. V prihodnjih dneh pride še zastopnica ženskega TO pri COS, da prouči ženske proste vaje. Češko Sokolstvo se udeleži zleta v velikem številu. Zletni odbor je razpisal natečaj za plakate, zletnl znak In razglednice. Zadnji termin Je bil 15. oktobra, ki se Je pa moral na željo umetnikov podaljšati do 30. oktobra. Do sedaj Je poslalo veliko Število umetnikov razne vzorce, med katerimi bo Izbiralo posebno razsodišče. V glavnem se Je določil tudi že približni program zleta, ki pa še ni dellnltlven. Določene so 4 nedelje pred zlet-nlmi dnevi za nastop naraSčaJa, dljaštva ln vojaStva. Zletnl dnevi se prično v petek, dne 11. avgusta, t žensko tekmo. V soboto, dne 1?. avgusta, so članske tekme. V petek in soboto se vrSIJo obenem mednarodne tekme. Cehi pridejo v soboto, dne 12. avg. V nedeljo, dne 13. avgusta, se vr$e dopoldan skušnje, popoldan prvi Javni nastop članstva. V pondeljek 14. avgusta, popoldne nastop naraSčaJa Iz bližnjih krajev In nastop vojaštva. V torek, dne 15. avgusta, dopoldne povorka, popoldne druga javna telovadba. Po zletu se priredijo krajši in daljši izleti po Jugoslaviji. — Zletna pisarna je že začela poslovati ter se naseli z 1. novembrom v mali dvorani Narodnega doma. Posamezni odseki že živahno delujejo ln pripravljajo ves potreben materijal za poznejšo intenzivno delce Speri S?a turisfika« Prvenstvene nogometne tekme dne 23. t. m. na prostoru S. K. »Ilirije«: ob 14, url Hermes : Svoboda Ljubljana, ob trlčetrt na 16. Primorje : Sparta. Prvenstvene nogometne tekme 23. t. m. (Službena objava LNP.) Prostor Ilirile: ob 14. uri Svoboda, Ljubljana : Hermes, sodnik g. Jerala, ob tričetrt na 16. Sparta : Primorje, sodnik g. Kepec. — Prostor ar-te: ob 10. url Svoboda Ljubljana rez. ; Svoboda, Moste rez., ob 14. uri Svoboda Moste; Jadran, sodnik g. Hus. — Moštva se opozarja, da treba nastopiti točno ob določenem času. Zaključek jesenske prvenstvene sezone. Z nogometnimi tekmami v nedeljo se zaključi jesenski del prvenstvene sezone 1921-1922. Na Igrišču Ilirije se bosta borila za drugo mesto 1. razreda v Ljubljani Primorje in Sparta. V predigri si stojita nasproti ob 14. url Svoboda ln Hermes. Oba tmata doslej enako Število točk, nedeljska tekma odloči, komu bo pripadlo prvo mesto II. razreda in s tem prestop v I, razred. O^e tekmi bosta sljrumo nudili dober šport. — Na Igrišču Sparte ob Dunajski cesti se vrSi ob 10. nri tekma med rezervama ljubljanske in moščanske Svobode ter ob 14. url tekma med I. moštvom moSčanske Svobode In Jadranom. Primorje—Sparta. V nedeljo, dne 23. t m. se zaključijo prvenstvene tekme prvega razreda, s tekmo med S. K. Primorjem In S. S. K. Šparto. Tekma sama na sebi obeta biti z ozirom na zadnje dosežene rezultate S. S. K. Sparte napram S. K. Iliriji, zelo zanimiva. Oba kluba postavita kompletni prvi moštvi, zavedajoč se. da ta tekma odloči drugo mesto v prvem razredu. Zanimanje za izzid tekme je tem večji, ker sta bila omeniena kluba pri spomladanski prvenstveni tekmi enakovredna. Tekma se vrli na prostoru S. K. Ilifije ob pol 16. uri. Hrvatskl klub biclkllstov »Sokol« v Za* grebli« Je priredil v nedeljo dne 16. okt. t L na dirkališču v Čemomlrcu velike medklubske In motoclkllške dirke. Zanimanje za to prireditev Je bilo velikansko, kajti prijavilo se Je 43 najboljših jugoslovanskih dirkačev, včlanjenih v Jugoslovanskem koturaSkem savezu. Motociklistov prllavllo s« Je 16w Olavna kolesarska dirka se ie vrSlla v spominu v svetovni vojni padlega najboljšega hrvatske^a prvaka Franjo Gregla. Od koL in motoc. kluba »Ilirija« v Ljubljani startall so 4 člani in sicer: g. Šolar Josip, g. Šiško* vlč Albin, g. Ogrin Franjo In g. Kosmatin Ivan. Kot prvi Je prevozil progo 1800 m g. šolar v 3 min. 4 sek., drugi Kosmatin v S min. 5 in 2 petini sek. tretji g. Ogrin v 8 min. 6 sek. in g. Siškovič v 3 min. 7 sek. Hrvatskl klub blclkllsta Bjelovar: Prvi Wa)da Peter, 3 min. 30 sek. drugi NlkSlfi Ivan, 3 min. 36 sek. »Gradjanski športni klub« Zagreb. Prvi g. Koloman Sovič v 3 min. 3 sek. drugi g. Panek Anton v 3 min 13 sek. tretji g, Markolin Ivan v 3 min. 24 selb Kolesarski klub »Orao« Zagreb. Prvi g. Pin» terič Anton. 3 min. 6 sek. drugi g. Živkovi® v 3 min. 26 in eno petinko sekunde tretji g. Kopajtič Vjekoslav v 3 min. 28 sek. Hr« vatski klub blclkllsta »Sokol« postavil Je n« start 16 dirkačev prvi g. Pavltja Josip v 3 min. 2 sek. drugi Snidaršlč Slavko v 3 mitu 5 sek tretji g. Dukanovič v 3 min. 7 tri pe-tinke sek. Pri glavni dirki startalo je toraf 10 najboljših tekmovalcev. Zmagal je g. Šo« lar (kol. klub »Ilirija« Ljubljana) v 19 min. 22 sek. drugi g. Pavlija (hrv. bicikl. klubi »Sokol« Zagreb) v 19 min. 25 in 1 petink* sek., tretji g. Sovič Koloman (Gradjansld klub Zagreb) v 19 min. 23 in 2 petinkl sek. četrti g. Kosmatin Josip (kol. klub Ilirija Ljubljana) v 19 min. 37 sek. Kot zmagova* lec je prejel g. Šolar krasni lovorjev venec s hrvatsko trobojnico ter nato vozil častni krog. Pri utJeSnl vožnji na 1800 m startalo je 16 dirkačev. Prvi g. Fran Ogrin, (koL hlub Ilirija, Ljubljana) — v 3 min. 15 sek, drugi g. Cezarlč (kol. klub Sokol) v 3 min. 16 sek. tretji g. Žnidaršič Slavko (kol. klub Sokol) v 3 min. 16 ln tri petinke sek. V obeh tekmah sta zmagala člana kol. Ilirije Ljubljana. Motoclkllška dirka vršila se Je v treh skupinah. V odločilni dirki na 10 km so startall: g. Sotler Rupert, Triumph 4 HP, g. Kune) Anton, Ekscelslor 9 HP In g. Ster-ban Anton, F. N. 1 in pol do 2 HP. Zmagal Je g. Sotler Rupert v 11 min. 39 sek. g. Kunej Je imel uže v petem krogu defekt, ter kot drug prispel na cilj g. Sterban Rudolf. Veliko zanimanje vzbudila je tekma med motociklistom in avtomobilom na 10 km daljave. Zmagal je g. Rupert Sotler v 10 min. 44 sek. pred avtomobilom »Lavrin Clement«, katerega je vodil g. Novak, kl je zaostal skoro za pol kroga za motociklom ter Je prevozil progo v 11 min. 19 sek. Kot zaklluček dirke se je vrSlla tekma med konjem »Leo« lastnik g. Funk, Zagreb ter kolesarjema g. PavlIJo In g. Sovičem na daljavo 1800 m. Takoj od starta se Je »Leo« v ostrem tempu od obeh kolesarjev odtrgal ter v najkrasnejšem diru prevozil skozi cilj v 2 min. 49 sek. ter zmagal pred g. Sovičem za časovno daljavo 10 sek. Mnogobrojno občinstvo je sledilo dirkam z največjo pozornostjo ter vztrajalo do zadnje točke. Proda se: POSESTVO kl se nahaja v dobrem stanju, poslopje kompletno s pohištvom- 5 govedi, 28 oralov zemlje, blizu Poljčan. Več se izve pri Antonu VVlrte, Križni vrh, Poljčane. 2147 POSESTVO od 80 oralov, sestoječe Iz travnikov, Sum, livad, pašnikov ln lepih vinogradov se ceno proda radi prisilne selitve. Pisati: Ivan Gr-žlč, Pazin-Llndar 78. Istra. 2146 2 VAGONA LEPEGA KROMPIRJA ae proda. Naslov pove upravnlštvo lista. 2144 GLASOVIR v dobrem stanju se ceno proda. F. Marinko, fotograf, Poljanska c. 13. 2145 KLAVIR prvovrstni, malo rabljen, koncertni klavir (Stltzfliigel) znamka Gebrtlder StingL bivši »Hoflleferand Wien« predvojno delo se ugodno proda. Naslov na Vrtači 5t. 3 na vrtu pritličje. 2138 PRODAM LEP HRIB Marija Burger, Zgornja Šiška št. 4. SODE OD VINA IN ŽGANJA 100—800 1 po 2 K 1. Nove bakrene kotle 30—100 1 za žganjekuho in 1.000 kg čajove kompozicije prodam. Ponudbfe pod »Prodam« na upravo lista. 2128 SLIKARSKEGA POMOČNIKA sprejme tako! Jemc. Bled. 2141 Slavnemu občinstvu se vljudno priporoča za vsa krolaSka dela KOLENC ANTON začasno Marmontova ulica itev. IS Solidne cene in točna postrežba. lastna zaloga L 1, L 2, L 3, L 4, L 5, (L 6, za cirilico) 8 listov, 100 kom. K 110'—. Nadalie od 12, 16, 20, 24, 32, 40, 60, 80, listov male in velike. Vse Šolske potrebSine. Cigaretni papir, Olleschau, Abadie, itd. Stročnice štev. 2 in 3. Svilen In krep papir. Venci in šopki za neveste. Perje za rože. Pratike Družinske in Blaznikove. Razpošilja po nizkih cenah. Uran - Papirnica Ljubljana, Mestni trg 11. krasno vezani so na prodal. Oprati JUGOSLAVIJE" g LJablJanl, Marijin trg štev. 8. Odsetiilo pisarno je otvoril Otvoritev nove trgovine. Podpisani naznanjam, da sem OtVOrll v bivših opuščenih trgovskih prostorih g. K. A. Kregar-Ja, Sv. Petra cesta 23. trgovino z galant. blagom na drobno in na debelo. Zaloga vt&h šolskih potrebščin. — Stalna zaloga kleja (lima). 1 A. Stadler. Prazne nove In rabljene vreče (diakove) V vsaki množini po najnižji ceni pri FR. SIRC, KRANJ. Kupujem suiio gobe. fižol, brinievo olje. v Sevnici Naročajte In Širite Priporočam slavnemu občinstvu dobro domače vino in dobro kuhinjo po najnižjih cenah. Franjo Stlkler, restavrater Vabilo na subskripcijo delnic Ponovno sc je v trgovskih krogih Izrazila želja, naj se ustanovi trgovska spe-< dlcijska družba, katera bi se pečala z v2kladiščenjem blaga, izvrševala carinsko manipulacijo in špedicijo na vse strani ter vzdrževala carinsko tranzitno skladišče (smetište) in na ta način nudila vsem stanovskim tovarišem ugodnosti, katerih danes pri raznih zasebnih špediterjih in carinskih posrednikih ne uživajo, temveč le-tl blago strahovito pedražujejo. Trgovci Slovenije, upoštevajoč to občekoristno željo, so sestavili pripravljalni odbor, kateri je imel nalogo, vse potrebno ukreniti ter pripraviti za ustanovitev se odda za dobo treh let v najem. Ponudbe je vložiti do 20- novembra 1921 županstvu občine Bled, kjer so tudi podrobni datki in pogoji na vpogled. ORIENT Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovost v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečaua Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev.. 19, POZOR! POZOR! BANKE, GROSISTI, TOVARNE! NAJCENEJŠA IN NAJBOLJŠA REKLAMA JE ŽEPNI REKLAMNI KOLEDAR ZA LETO 1922. UČNE ŽEPNE REKLAMNE KOLEDAR3E ZA LETO 1922 V DVEH UČNO IZDELANIH OBLIKAH 6X4 cm IN 12X7 cm IZDELU3E VSAKO MNOŽINO V NAJKRAJŠEM CASU = ZVEZNA TISKARNA IN KNJIGARNA V LJUBLJANI. = ZAHTEVAJTE OFERTOI ZAHTEVAJTE OFERTOI Bratje Tavčar. Industrljalcl v Mariboru. Franc Gulda. trgovec v Mariboru. Ivan Koražlja, trgovec v Mariboru. Peter Majdič, Industrijalec v Celju. J. Medved, veletrgovec v Ljubljani. Hinko Pogačnik, industrijalec v Rušah. Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani. Vilko Welxel, trgovec v Mariboru. Albert Pečovnik, trgovec v Mariboru. Gustav Bernhard, trgovec v Mariboru. J. Samec, veletrgovina v Ljubljani. /I. & E. Skaberne. veletrgovina v LjubljanL Josip Rosenberg. Industrijalec v Maribru. Anton Toneic In dr™ lmport in eksport v Mariboru. ' Alojz Žnideršič, trgovec v Mariboru. Ekspertno društvo Mathels, Suppanz In dr. vMatiboru. Jos. Serec, trgovec y. Mariboru. I | UMIH prvovrsten g I ulllUj) kosovec in orehovec po zelo nizki ceni, dobavljiv takoj in za stalno. Vprašanja pod „premog“ na upravo lista. Dobava samo v vagonih. Tiska »Zvezna tiskarna« v LlubllanL Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija*. Odgovorni urednik: Dominik Čebin Službe: ABSOLVENTINJA TRG. TEČAJA vešča slovenske stenograjije, strojepisja in vseh pisarniških poslov želi primerne službe, kjerkoli, tudi na deželi. Ponudbe prosi pod »Marljiva« na upravo lista. 2149 IZVRSTEN ŠOFER MEHANIKER Išče službo k osebnim ali tovornim autom. Prevzame tud defekten auto, ali posamezna popravila. Cenjene ponudbe na upravo pod »Ceh«. 2129 DOBRO IZURJENI TRG. POMOČNIK Išče službo v mestu ali tudi na deželo. Ponudbe pod šifro »Pomočnik« pošta Lehen pri Rlbnlcl-Brezno. 2131 KOT VODJA DELAVNICE želi vstopiti v službo izučen ključavničar, 15 let zaposlen v veliki mehanični delavnici, vešč vsakovrstnih del, če mogoče s stanovanjem. Proda tudi prijazno družinsko hišo, pripravno za obrt, četrt ure od postale Jesenice. Ponudbe pqd U. D. št 32 poste restante Jesenice. 2122 2 ČEVLJARSKA POMOČNIKA za novo delo se sprejme. Plača po dogovoru. Josip Prešeren, Sp. Šiška, Celovška cesta 82. 2117 Razno: POZOR LOVCI! Proda se mlad pes Jerebičar. Naslov v upravi Jugoslavije. 2139 DRUŽABNIK s precejšnjim kapitalom se išče h trgovsko verzirani osebi z mešanim blagom. Pismene ponudbe na upravo Jugoslavije pod šifro »Družabnik«. , 2143 11 LETNA DEKLICA se odda k dobrim ljudem. Naslov pove upravnlštvo lista. 2140 KROJAŠKO DELO mešano oddam na dom. Naslov v upravi. MESEČNO SOBO išče gospod, eventuelno s hrano. Cenjene ponudbe pod A. O. na upravo Usta. 2116 VELIKO ZALOGO PORCELANA emajlirane In luksuzne posode priporoča A. Kus, Resljeva c. 4, 2097 REZANJE DRV z motorno žago, ter dobavo drv vsako množino dostavljeno na dom priporoča Lud. Ilešič, Ahaclleva cesta 10. Tramvajska postaja, Sv. Petra cerkev. 1996 400 K NAGRADE kdor mi preskrbi hlev za 2 konja, prostor za 3 vozove in seno za takoj. 2142 POZOR! VEČJA GOSTILNA dobro vpeljana v prometnem industrijskem kraju se takoj pod ugodnimi pogoji odda na račun izvežbani natakarici. Ker se mora prevzeti delno zaloga vina in inventar. Je potrebna kavcija 20—30.000 K. Ponudbe ako mogoče s sliko na naslov Promet 20.000 poštno ležeče glavna pošta Maribor do 25. t m. 2133 PREOBLIKOVALNICA KLOBUKOV za dame in gospode Barborič Završan, Mestni trg 6-7. ZENITNA PONUDBA Trgovec, 32 let star, ločen, dobrega značaja, z zelo dobro idočo trgovino v večjem mestu Slovenije želi znanja z gospodično ali gospo istih let, ki imajo premoženje, katero bi se Investiralo v trgovini za povečanje iste proti izborni rentabilitetl. Skupno gospodinjstvo in stanovanje v isti hiši in potem civilen ali pravoslaven zakon. Resne dopise, če mogoče s sliko in natančnimi podatki je nasloviti pod šifro »Lepa bodočnost« na anončno družbo Aloma Company d. z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3. Taj-