Št. 53. V Gorici, v sredo dne 5. julija 1905. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob 11. uri predpoldne tor stane z izrednimi prilogami hjr s »Jvažipotom« ob novem letu vred po posti pre-jemana ali v Gorici na dom nosiljana: vso loto .......13 K 20 h. ali kM. 6-00 pol leta........G » «0 » » » 3-30 Četrt leta.......3 > 40 -•> => r 1-70 Posamični; Stnvilkv stanejo 10 vin. Naročnino sprejema ¦ upravnisrvovv (Josposki uljoi* Štev. 7. v (lorioi v »Goriški Tiskarni<•. A. Gabrščfk vsak dnu od S. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Na naročila brez doposlanc naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se rauunijo po petit-vrstah če tiskano 1-krat Š kr.. 2-krat 7 kr., 3-krat 6. kr„jyak» vrsta. Večkrat po dogodili. - Večjo črke po prostorrv — Keklame in spisi v uredniškem delu 1") kr. vrsta — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXJtV. »Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. /C Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5.'popoldne; jb nedeljah in praznikih od 0. do 12. dopoludne. UpravniStvo so nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. »opisi naj se posojajo le uredništvu. Naročnina, reklamacijo in druge reči, katero no spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npravništva. J ¦ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od ,&>« vsak petek in stane vso leto 3 K 20 h ali gld. 1-GO. =Soča« in »Primorec« se prodajata v Gori ci v naši knjigarni, v tobakarni Selnvarz v Šolski ulici, Jellersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22; — v 'Irstu v tobakarni Lavrenčič na trgu dolla Oaserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon iV83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in'zal. Dalmatinsko politika. Dalmatinski državni in deželni poslanec profesor Virgil Peric* je imel pred kratkim razgovor z jednim urednikov lista *Wiener Allg. Zeitung«. Peri«'* je kazal nasproti temu nemškemu žurna-listu neizmerno veliko a v s t r i j-s ko srce. Zagotavljal je žurnalistit veliko lojalnost Hrvatov, brezpogojno lojalnost do Dunaja, ki more računati na udane Hrvate vselej in ob vsakem času. Dalmatinski poslanec je izlival iz svojega srca avstri-janščino v taki meri, da je nemški črno-žolti list z velikim vzradoščenjem beležil Peričeve izjave. Tako izjavljanje so pač Čudno sliši i/, ust poslanca Dalmacije, ki jo med vsemi deželami najbolj zapuščena, katero jo Dunaj najbolj zanemaril, dasi je v monarhiji jedna najvažnejših, dežel. Dve desetletji je že Peric narodni zastopnik, ta Čas je pač mogol videti, kako se ravna z Dalmacijo z Dunaja, Pori«': je bil pa tudi Član one doputaeijo, katera se jo hotela pritožiti pri cesarju radi postopanja s Hrvati, pa so so pred njo zaprla cesarska vrata — ali vse jedno prihaja sedaj z velikanskim avstrijskim srcem na dan v nemškem listu. Posledice takega izjavljanja dandanašnji, ko tepejo razne vlado Jugoslovane z bičom, ko jih zapostavljajo in prozi-rajo, morejo biti le-te, da bomo trpeli še naprej ter da ne dosežemo nikdar nič! — Kdor dobiva od svojega gospodarja le brce, pa mu je vseno po pasjo udan, ta ne zasluži drugega nego brce! Tako je povsodi v življenju. Kdor nastopa samozavestno, kdor pozna svojo vrednost, kdor se čuti moža, tisti kaj doseže Le poglejmo Nemce! »Heil Ho-henzollern« I kričijo v avstrijski poslanski zbornici, Lahi ne omenjajo nikdar av-strijanSčine, ker je sploh nimajo, posledice njihovega ravnanja pa so te, da s«' upoštevani, da se jim da vse, go- spodje so, ki ukazujejo, kdor kriči, da je udan in lojalen, tisti je pa hlapec povsodi! To treba vcepiti v glave Jugoslovanom, potem nam morda kedaj zasijejo drugi dnevi. S takimi izjavami, kakoršna jo ona v imenovanem dunajskem listu, ne dosežemo nikdar nič. Poleg tega lista je pripovedovala črnožolta »Reiehspost« o izjavah bivšega narodnega zastopnika dr, Zahara, ki se skladajo s Peričevimi, Biankini je grmel v poslanski zbornici pretirano avstrijsko o vojni mornarici, BorČič se je pehal za obdržanje dualizma, in sedaj prihaja Peri«' na dan z izjavami, kakoršnih bi ne dali niti politični komisarji. Potem se pač ni čuditi, da smo prezirani. Vlada ima resno opravilo le s tistimi, ki nastopajo možato, ki vedo, za kaj se bore, ono pa, ki ji zagotavljajo udanost in lojalnost, kadar jih otepo, prozira in stavlja v kot — kar je pač umevno samo ob sebi. Drugega no zaslužijo. Nočemo pa morda reči, de so le Dalmatinci taki, o ne, ampak So pose-boj moramo povdarjati, da jo ta dalmatinska politika po p o 1 n o m a j od n a k a pol i ti k i »lepega kluba.« Saj tisto goreče zastopniko av-strijanščine hrani v sebi Šustorsičev lepi klub! Taka politika jo prava nesreča za Jugoslovane, in pot po njoj vede lo pod tujčevo peto. Odtod je razumljiva opustitev lepega načrta glede parobrodne plovbe ob Dalmaciji v domačih rokah, katera utegne priti sedaj popolnoma pod tuji upliv, odtod umljivo vse prezirom je Jugoslovanov od strani vlade. Kadar bo vlada pravična z nami, kadar bo upoštevala naše opračene zahtevo po napredku in je dnakop ra vnos ti, kadar vlada zasluži za svoje delo nasproti nam našo lojalnost in udanost, t a k r a t j o sme dobiti, topiti se v lojalnosti in u d a n o s t i, ko smo t o p o n i od vseh s t r a n i j, t e g a p a ne delajo razsod ni politiki, marveč poli-t i čn o Salo bar d o, katerih imamo Jugoslov ani So veliko preveč ! Taki ljudjo provzročajo, da se nam smejejo drugi, da se z nami okoriščajo, in da nas prezirajo kot narod brez zavednosti, brez ponosa, ki no vo, kaj hoče. Sicer pa moramo končno konsta-tovati, da je vzbudilo Poričevo izvajanje tudi med Dalmatinci samimi procej ogorčenja, radi Česar je pričakovati, da se na sestanku dalmatinskih poslancev v Spljotu te dni obsodi tako izjavljanje. Ali smemo to upati?! Za odškodnino občinam za opravljanje upravnih poslov v p r e n e § e n o m delokrogu. Vsled povabila kojščanskega županstva so je vršil zaupni shod županov in podžupanov iz Brd, ki so so sosli v polnem Številu v Šmartnom dno 25. ju-junija t. 1. Na tem shodu so jo razpravljalo o raznih rečeh, ki se tičejo Brd, med tem pa so je sprejela spodaj navedena resolucija s tako-lo motivacijo : »Občine so preobložene z opravili izročenega jim področja in s troški, iz-virajočimi iz teh opravil. C. kr. okrajna glavarstva, sodnijski in finančni uradi, vsi se poslužujejo občinskih organov v izvrševanju poslov svojega delokroga. Že samo opravila, ki jih imajo občine v vojaških zadevah, pobirajo mnogo časa, in so po svoji naravi združena z veliko odgovornostjo, tako da je lahko trditi, da prizadevajo županstvom več zamude in skrbi, kakor nekdaj vsa opravila in vse dolžnosti lastnega delokroga. Dasi je pa država, izročivši ta opravila občinam, izdatno razbremenila svoje organe in se otresla znamenitih stroškov, ni občinam odmerila za do-tično silno nadležno obremenenje nobene odškodbo, marveč jim nalaga celo vso odgovornost za točno izvršitev poverjenih jim poslov. Vse to je priznano in potrjeno po merodajnih činiteljih, in v prvi vrsti po izjavi njeg. eksc. ted. ministerskega predsednika samega v seji poslanske zbornice dne 12, aprila 1902., po resolucijah, ki so jih sklenili v tej zadevi skoro vsi deželni *bori, in celo po sklepu poslanske zbornice z dne 18, aprila 1902, 0. kr. vlada pa vendar Se vedno odlaša s predložbo zaželjenega zakona, po katerem bi so občinam v pravični meri olajšalo breme, ki jim izvira iz sodelovanja pri javni upravi. Zato so 25. pr. m, na zaupnem shodu zbrani župani celih Brd sklenili resolucijo: Pričakuje se zanesljivo od naših državnih in deželnih poslancev, da se na primeren način in na pristojnem mestu z vso odločnostjo oglasijo in po. trudijo v namen, da slednjič obveljujo nazori, izraženi v spomenici, ki jo jo goriški doželni odbor dne 1. maja 1900, Štv. 2628. podal c. kr. ministorstvu za notranje zadeve, in da c. kr. vlada v najkrajšem času predloži v ustavnoraz-pravo načrt zakona, zadevajoč določitev odškodnine občinam za opravljanje upravnih poslov v prenesenem delokrogu. Prečitano in podpisano: Oblju-bek, župan, 1. r., Zuchiatti, Župan, l. r., BlaŽič, Župan, 1. r., KlančiČ, Župan, 1. r., Klanjšček, župan, 1. r., Sfiligoj, župan, 1. r. To je prav umestna resolucija in prav bi bilo, da se oglasijo s slično zahtevo tudi ostala županstva v deželi ter se potegnejo za koristi občin, kakor je njihova dolžnost. Končno omenjamo še, da se je na zaupnem shodu v Šmartnem govorilo obširno tudi o razmerah v e. kr. kmetijskem društvu te» se je povdarjaia važnost samostojnega kmetijskega društva za slovenski del goriške dežele. Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Durnas. (Dalje.) ,.S:ij je tmli zanhuba. Vi tor«*} hočete \ideii \m\ kar se .:iM\ii:i ubogega abbeja, kije iiil poesebljeua skromno^ V" -Da. zelo hi mi bilo ]j*ibo. če Iti mojzel to .Moriti." ..1'ojdite z m**noj, vm* vam hočem pokazati." hi oba odideta v kabinet go>poda ile Dovilie. Ti; ]«• bilo vse v najlepšem redu. Vsak zapisnik je imel njo z dne 10. aprila 1S1.">. leta, v kateri je pretiraval go-t,P*-'d Morrel po namestnikovem nasvetu in z najboljšim namenom ~ kajti tedaj je vi 'al Napoleon - - zasluge, ki si jih je priboril Dantes 2a cesarja, zasluge, ki jih je potrdil Villefort Aiu". .Edmond Dantes , v posebni pripomnji. Zdaj je bila Danie.su stvar popolnoma jasna. Ko lista naprej, najde v zapisniku sledečo opazko: (strasten bonapartist, se jo vdeležil Napoleonovega povratka z Elbe. Naj se ga ima čisto na skrivnem in lnaj se pazi naifj kar najstrožje!" Tod to opazko je napisala druga roka: „Z ozirom na gornjo opazko ni ničesar mogoče storiti." Primerjaje pisavo jiornje opazke s pisavo Villefortove pripomnje v Morrelovi prošnji, vidi; da sta si pisavi jednaki. Spodnjo opazko je napisal brezdvomno kak nadzornik, ki jo bil Dantesu nekoliko naklonjen, a se je prepričal iz gornje opazke, da mu ni mogoče zanj ničesar storiti. Kakor smo že omenili, je bil nadzornik tako obziren, da ni hotel motiti Farijevega gojenca pri pregledovanju listin in zapisnika, ter je sedel k oknu ter Cital časnik „le Drapeau blanc. Zato ne vidi, kako vtakne Anglež ovadbo, ki jo je napisal Danglars v uti očeta Pamfila in je imela marseilleski postni znak, v svoj žep. In če bi bil videl, bi vsled nestrpnosti, da dobi svojih dvestotisoč frankov, tudi ne bil imel nifi proti temu, in če bi bilo še bolj protipost^no. i ..Hvala!" pravi Anglež in glasno zapre zapisnik. »Našei sem, kar sem želel vedeti. Zdaj moram izvršiti svojo obljubo. Sestavite pogodbo ter potrdite prejem, in jaz vam izplačam obljubljeno svoto." In s temi besedami prepusti svoj prostor pri mizi gospodu de Boville, ki prične takoj pisati pogodbo. Anglež pa nnšteje med tem na mizo za imenovano svoto bankovcev. VIH. Pri Morrelovih. Kdor bi bil zapustil pred nekaj leti Marseille, je poznal notranjost Morrelove hiše, a zdaj bi bil naSel veliko izpre-membo. Mesto slike, življenja, sreče in blagostanja, ki jo predstavlja hiša, kateri je naklonjena usoda, mesto veselih obrazov, ki jih je bilo videti za zastori ob oknih, mesto marljivih uradnikov, ki so,begali po hodnikih s peresom za ušesom, mesto zabojev, ki so polnili dvorišče, po katerem sta odmevala krik in smeh delavcev, bi bil čutil prvi hip praznoto in puščobnost mrtvih hodnikov in zapuščenega dvorišča. Od mnogoštevilnih uradnikov, ki so sicer poinili sobe, sta ostala samo še dva: jeden je bil tri- do štiriindvajsetleten mladenič, po imenu Ema-nuel Ravmond, ki je ljubil Morrelovo hčerko ter ostal v njegovi trgovini kljub vsemu prizadevanja svojih stariSev, ki so ga skušali premestiti kam drugam. Drugi je bil star samec, jednook kakor Kokles; ta priimek so mu tudi dali mladi ljudje, ki so sicer polnili ta šumeči čebelnjak, in sicer je nadomestoval ta naziv njegovo pravo ime tako, da bi ga ne bil niti čul, če bi ga bil kdo klical po njem. Kokles je ostal pri gospodu Morrelu, in "v življenju tega vrlega Cl6yeka.se je izvršila čudna izprememba; zajedno je bil povišan za blagajnika in ponižan za slugo. Kljub temu je ostajal vedno stari Kokles, dober, potrpežljiv, prijazen in zvest, toda neupogljiv glede aritmetike; samo v tem oziru bi bil nastopil proti celemu svetu, celo proti gospodu Morrelu. Nobene avtoritete ni priznaval razun Pitha-gorove tabele, ki si jo je predočii na svojih prstih in kateri ga nič na svetu ni moglo odtujiti. , Goriško kmetijsko društvo. Italijanska gospoda v c. kr. kmetijskem društva je napenjala toliko časa struno slovenske potrpežljivosti, da je ta slednjič počila. Nič niso pomagala prizadevanja za zboljšanje razmer v tem društvu med Italijani in Slovenci. Vse se godi po starem, kajti v društvu vlada še vedno ona italijanska politična stranka, ki je zapisala na svoj prapor: boj slovenskemu narodu ! Po načinu „osar tutto" si je znala obdržati ta stranka vodstvo tega društva, a v bojazni, da bi ne prišlo vendarle kedaj v tem ozira do kake spremembe, odreka vsprejem vsakega slovenskega društvenika že nad dve leti. — To postopanje je odzvalo na naši strani slednjič odpor. Mnogo občin je že naznanilo vladi, da ne priznava c. kr. kmetijskega društva .kompetentnim, da bi zastopalo njihove kmetijsko interese, in obenem so prosile, naj ne podeljuje vlada podpor namenjenih za pro-speh kmetijstva v slovenskem delu dežele potom c. kr. kmetijskega društva, ker se je dogodilo, da jo to take podpore drugačno obrnilo, nego so bile namenjene. Tudi mnogo dmStvr,nikov je protestiralo proti postopanju društva s svojim izstopom. Kaj pa naj pravzaprav slovenski kmetovalci začnejo. Glede na razmere v c. kr. kmetijskem društvu so izjavili vsi soglasno, da ne kaže biti več v društvu. Nekateri so bili mnenja, naj pristopajo goriški kmetovalci kranjski kmetijski družbi. Ker pa ne more dobivati ta družba podpor za našo deželo, se je sklenilo slednjič, naj se vstanovi za slovensko stran dežele novo kmetijsko društvo, katero naj se prilično tako organizira, kakor je organizirano kranjsko. Ime novemu društvu bode: „Goriško kmetijsko društvo". V tem smislu so se sestavila pravila, katera je sedmorica podpisala ter predložila vladi v potrdilo. Pred nekoliko dnevi je vzelo c. kr. namestništvo, kakor je bilo v „Soči" že javljeno, ta pravila v znanje. Sedaj leži na slovenskih kmetovalcih in njihovih prijateljih, kako se društvo razvije. ,Če pristopno ti k društvu v obilem številu, vlada koj uvidi, s kom ima opraviti, če se pa ne pryavi dovodno število udov, pokažemo s tem, da nismo še godni za življenje! V prvem slučaja nas bo morala respek-tirati in nam dati vse one podporej ki jih je dajala do sedaj c. kr. kmetijskemu diuštvu, v drugem slučaju nas bo pa prezirala. Če se dogodi poslednje, nismo tudi vredni drugega. Zato čvrsto na noge vsi oni, ki živite na kmetih, in razširite živo agitacijo, da se bo za-mogel čim prej vršiti prvi občni zbor, ki bo dal društvu pravo lice. V vsaki količkaj veči vasi nabere naj se vs>v 20 društvenikov, da se vstanovi tam podružnica. Kakor je razvidno iz pravil, plača vsak društvenik samo 3 K letnine in 1 K pristopnine. Tako majhnih doneskov nima skoraj nobeno kmetiisk<> društvo. Zato je pa treba, da bo število društvenikov tim veče. Ker je letos pol leta že minulo, zmanjša se letnina celo samo na polovico. Za teh par novčičev bodo dobivali udje brezplačno kmetijski časopis in po zniž anih cenah različne kmetijske potrebščine, vzlasti semenje, trte, sadno drevje, umetna gnojila, žveplo, galico itd. Gotovo ne bi smelo biti niti enega kmetica, ki bi ne bil ud tega društva. Poleg rednih društvenikov, ki privspe-vajo gornjo ndnino vsako leto, so tudi ustanovni društveniki, ki plačajo enkrat za vselej 50 kron. Kdor zamore, osobito boljši posestniki, društva, vzlasti pa občine, pristopi naj k društvu kot ustanovni ud. Ker nima društvo sedaj začetka potrebnega premoženja, bi mu z večimi prispevki gotovo mnogo koristili. ' Pristopne prijave, pristopnine in letnine poslati je, dokler nima društvo svojega urada, na člane začasnega odboru, ki so: Ant. Jako n č i č, veleposestnik in dež. poslanec v Gorici (cUolni trg), Fr. K o c j a n č i č, velepos. v Podgori, Ig. Kovač, velepos v Ajdovščini, M. Lice n, velep. v Hihe...i< »rgu, M. Ukm ar, velep. v Avberju in A. Zuechiati velep. v Medani. Ti dajejo tudi pojasnila in razpošiljajo pravila. Kdor pristopi kmalu k društvu, se bo zamogel vdeležiti prvega občnega zbora, ki bo prihodnji mesec. Na njem se bo volilo predsednika, dva podpredsednika, tajnika in 15 odbornikov. Uazun tega se določi mnogo za bodoče delovanje društva velevažnih navodil. Požnrite se torej s*svojo zglasitvijo! Domače in razne notrice. Koncert v korist učiteljskemu konviktu se bo vršil drevi v »Trgovskem domu" po že naznanjenem vsporedu. Primerno agitacijo za koncert so razvili že učitelji sami, tako da je pričakovati obile udeležbe in obilega gmotnega .uspeha. PriČetek ob 81/,. Na C kr. Učiteljišču v Gorici bo danes od 3. popoldne v telovadnici razstava risarskih izdelkov po novi metodi in ženskih ročnih del. Kakor nam zagotavljajo, je ta razstava jako zanimiva in vredna, da si jo gleda vsakdo, ki se zanima za vzgojo iu napredek. Izvestje c. kr. višjega gimnazija v Gorici. — Prinaša na prvem mestu razpravo „Quellen-' kritik zur Geschichte des Patriarchates unter dem Patriarchen Peter II. Gerza (1291*— 1301)" iz peresa dr. E. Traversa. Poleg ravnatelja je učnega osobja 28. — Šolnine se je plačalo v prvem tečaju 5520 K, v drugem 7770 K; iz pripravljalnega razreda v obeh tečajih 110 K. Štipendije je uživalo 4^ učencev; dobili so 13824 K 80 v. Poročilo omenja tudi Schillerjevo slav-nost ter sta natisneni v njem tudi pesmi, kateri sta zložila tem povodom vpokojeni gimnazijski ravnatelj Henrik Gross, zagrizen pangerman, in Hajko Č u č e k, ki hoče biti slovenski profesor! Naznanilo o pričetku prihodnjega šolskega leta je pisano po stari navadi samo po nemški! V pripravljalni razred je vstopilo začetkom leta učencev 39, tekom leta je izstopil L — V gimnazijskih razredih jih je bilo začetkom leta 501, koncem šolskega leta 464. Po rojstnih krajih: iz Gorice 99, iz Pri-morja 335, iz drugih avstrijskih dežel 22, iz Ogrske 2, iz inozemstva 6. Po materinem jeziku: Slovencev 241, Lahov 194, Nemcev 35, 1 Poljak, 2 Angleža, 1 Grk. Po veroizpovedanjn: katoličanov 45L 1 grškega obreda, 1 protestant, 4 židje, 2 sta brez konfesije. Odličnjakov je 48, prvi red jih je dobilo 316rponavljalni izpit 32, drugi rsd 45, tretji 17, radi bolezni jih sme delati preskušnjo 6. Slovenski odličnjak! u gimnaziji*. — v prvem razredu: Fran Terčič iz Biljane in Lenard Vel i k on j a iz Dola; v drugem razredu: Karol Ji uber iz Bovca, Adolf Ivančič iz Kobarida, Ciril Mrak z Vrat in Ivan Si-vec z Libitšenj; v tretjem razredu : Jo«ip Fon s Srpenke; v četrtem razredu: Andrej Bud al iz Št. Andreža in Ant. Mavri iz Trsta; v četrtem razredu: Rudolf H roba t iz Dobrave!]: v sedmem razredu: Ivan h r e-1 i h iz Podmelca, Ribani F a n i n % e r iz Bovca, Hermenegild J a k o n č i č iz Parana v južni Ameriki, Anton Povšič iz Kromberga in Josip Ščuka iz Ike; v osmem razredu1. Leopold Cigoj z Malovš in Vladimir Koma vi i iz Deskel. V pripravljalnem razredu so bili odlič-njaki: Jos. Berlot z Morskega, Josip Laha r n a r s Pečin, Anton M a t e 1 i č z Livka, Alojzij Medvešfiek iz Opatjegasela, Ivan Mesesnel iz Vipave in Josip Rot s Srpenice. Matura Al gimnazija je začela danes. Predseduje ravnatelj državnega gimnazija v Trstu dr. Gustav H e i g 1. Slovenskih gimnazijcev iz Gorice je, kakor se da posneti iz izvestja, v vseh razredih nad 30. Največ jih je še v spodnjih razredih. Izvestje c. kr. višje realke v Gorici. ¦ Na tem zavodu je poučevalo v preteklem šolskem letu poleg ravnatelja 8 profesorjev, 9 snplen-tov, 1 učitelj na pripravljalnem razredu in 1 risarski asistent. Poleg drugih običajnih poročil je posvečena ena stran in pol poročilu o verskih vajah. — Poročilo o novem šolskem letu 1905/6. je pisano, kakor na gimnazijn, še vedno le po nemško, dasi je namenjeno v prvi vrsti slovenskim in laškim starišem. Dijakov je bilo začetkom leta 430, v pripravljalnem razredu 59. Na koncu leta jih je bilo 373, v pripravljalnem razredu pa 47, — Po rojstnih krajih jih je iz Gorice 119, z dežele 127, dalje iz Trsta, Istre ter raznih drugih avstrijskih dežel, iz Ogrske, Bosne, Italije, Nemčije, Egipta, in Turčije, torej v resnici iz raznih krajev sveta. Slovencev je bilo 110, Lahov 206, Nemcev 64, 3 tirvatje.. —• Po veroizpovedovanju je bilo 354 katoličanov, 7 protestantov, 11 zidov, 1 pravoslaven. — Prvi red z odliko jih ima 17, prvi red 270, drugi 48, tretji 7, ponav^jalni izpit 26, nekla-sifikovanih je ostalo 5. — Šolnine se je plačalo v prvem tečaju 6800 K, v drugem 5560 K. Odličnjakov je na celi realki le 17. Če sodimo prav po priimkih (rojstni kraji niso navedeni,) je med temi en sam Slovenec, namreč vil. b razredu Anton Terčič. V šestem in sedmem razredu ni nobenega odličnjaka. V osmem sta le dva Slovenca, k maturi pride jeden. Cezarjev dar. — Cesar je daroval iz svoje privatne blagajne za poškodovance po toči v Furlaniji znesek 5000 K. "~ Imenovan je dvornim tajnikom sodni tajnik g. dr. Anton Povšič, ki je prideljen najvišji sodniji na Dunaju. Železniški tir od nabrežfnskih kamnolomov do BOrJa. - - V petek se je vršil komisijonelni ogled o načrtu, kateri so predložili nabrežin ski industrijalci bratje C a h a r i j a in G r u-den, da se zgradi železniški tir, na katerem bi se prevažalo do morskega obrežja vse, kar se zavrže iz kamnolomov v Nabrežini. Ta ina-terijal se ima potem rabiti pri delih v pristanišču tržaškem. Komisijo je vodil namest-ništveni svetnik Fabiani. Navzoči so bili zastopnik železniškega ministerstva, okr. glavarstva v Sežani, pomorske oblasti, obrt, nad-zorništva, drž. železnic, cest. odbora, podjetništva Facanoni, Gnlimberti in Piani. Trgovsko in obrtno zbornico sta zastopala K. Hol-zer in tajnik Bizjak. Veteranska veselica s tombolo v Kamnjah dne 29. junija se je izvršila v vsakem pogledu zadovoljno. Prišlo je odličnega občin*tva toliko, da se je vsakdo začudeno oziral po mnogo-brojnem Številu. Nič ni kršilo udeležbe, da je župnik Kosec sklical občni zbor posojilnice, h kojemu so bilo poleg udov vabljeni vsi! — Prišlo mu jih je le par, kojim pa ni imel kaj kvasiti, ker je videl, da je vse, kar počne, smešno. Določenih 12 dobitkov se je razdelilo med razno dobitelje, ki so bili prav zadovoljni, Po tomboli se je nadaljeval ples v najlepšem miru. Govori se, da priredi veteransko društvo prihodnjo svojo veselico prih. leto na praznik sv. Jožefa. Vročina. — Par dnij že pripeka solnce, najhujše pa je bilo v ponedeljek. 30 stopinj R smo imeli v poned. v senci. Neznosno je bilo po sobah sredi mesta. Proti večeru je padlo malo dežja, pa le malo, bliskalo se je, da je jemalo vid, ali na to je nastopila včeraj zopet občutna vročina. V ponedeljek soljudje kar padali po tleh ter se ohladevali po vežah. Pred škofijo je padel neki mož, da so ga morali odnesti v bližnjo vežo, kjer si je opomogel, da je mogel naprej; slabo jim je priha- (Dalje i> prilogi.) Sicer pa je bil Kokles jedini, ki je pri splošni nesreči, katera je zadela Morrelovo hišo, ostal miren. Vendar naj čita-telj ne misli, da je bil ta mir posledica popolne ravnodušnosti, ki bi jo bilo lahko primerjati z duševno otopelostjo, kajti izvirala je iz neomabJjivega prepričanja. Kokles je pazil pred vsem na plačevanje, in ker je videl, da se je tekom dvajsetih let, odkar je služil v hiši Morrelovih, plačevalo vse tako točno in natančno, si ni mogel predstavljati, da bi to nehalo, prav tako kakor se mlinar, katerega mlin žene močna reka, ne boji, da bi mu zmanjkalo vode. Zadnji mesec so zaključili z največjo točnostjo. Kokles je našel v računih majhno napako v škodo gospoda Morrela in prinesel še isti dan štirinajst novčičev, id so tvorili napako, gospodu Morreln. Ta se je bridko nasmehnil in spravil malo svotico v skoro prazen predal, rekoč: »Dobro, Kokles, vi ste biser blagajnikov." In Kokles je odšel zadovoljno kakor da je -rešil svojemu gospodarju milijone, kajti pohvala gospoda Morrela, M je bil res biser marseilleskih poštenjakov, je bila Koklesu vredna več kakor nagrada petdesetih srebrnikov. Toda izza tega poslednjega mesečnega zaključka je preživel gospod Morrel strašne ure. Da je zaključil ta mesec, je izrabil vse svoje pripomočke. Napotil se je celo na seju Beaucaire, kjer je pro/V, nekaj dragocenostij svoje žene in hčere, in s pomočjo ,* ;L žrtev se je končal mesec za Morrelovo hišo Se Častno. Zdaj je bila pa blagajna čisto prazna. Kredita gospod Morrel ni imel več, ker seje že širila govorica o propadu njegove trgovine. In da bi izplačal tirjatev gospoda de Boville o pravem času, mu res ni ostalo drugo upauje kakor srečen povratek ,Pharaona', katerega odhod mu je javila ladija, ki je zajedno z njim zapustila luko ter bila že več časa vsidrana v marseilleskem pristanišču. Štirinajst dnij je že minulo, odkar je dospela v Marseille ladija, ki je zajedno s ^haraonom* odplula iz Kalkute, a o ,Pharaonu< ni bilo nobene vesti. Tako so stale stvari oni dan, ko je sklenil prvi uradniki tvrdke Thomson in French v Rimu opisano pogodbo z gospodom de Boville ter se javil nato pri gospodu Morreln. Sprejme ga Emanuel. Mladi mož, ki se je prestrašil vsakega novega obraza, ker je smatral vsakega prišleca zaupnika, kateri je prišel poizvedovat glede denarnega stanja tvrdke, hoče prihraniti gospodarju ta mučni obisk in prosi tujca, naj mu pove svoja naročila. Toda ta mu odgovori, da nima z njim ničesar opraviti in da hoče govoriti z gospodom Morrelom osebno. Emanuel vzdihne, pokliče Koklesa ter mu naroči, naj I pelje tujca h gospodu Morrelu. Kokles odide .naprej, tujec mu sledi. Na stopnicah ju sreča lepa deklica, stara petnajst do šestnajst let, ter boječe opazuje tujca. Kokles ne opazi tega izraza vznemirjenja, toda opazi ga pozorno tujčevo oko. „ Gospod Morrel je v svojem kabinetu, ali ni res, gospica Julga?" vpraša blagajnik. „Da, vsaj mislim, da je,'pravi obotavljajo mlada deklica. »Poglejte najprej, Kokles, in če je oče doma, mu javite gospoda." „Mene javiti, to je nepotrebno, gospica/ odvrne Anglež, „kajti moje ime je gospodu Morrelu neznano. Ta vrli mož naj mu samo pove, da sem prvi uradnik tvrdke Thomson in French v Rimu, s katero je vaš oče v zvezi." Mlada deklica prebledi in odide po stopnicah navzdol, dočim nadaljujeta Kokles in tujec svojo pot navzgor. Ona vstopi v sobo, kjer je sedel Emannet, in Kokles odpre s ključem, ki je kazal, da ima njegov lastnik vedno svoboden vstop k svojemu gospodarju, vrata, pelje tujca v prednjo sobo, odpre še druga vrata in izgine za njimi. Za nekaj tre-notkov se vrne ter odvede zastopnika tvrdke Thomson in French k svojemu gospodarju. Anglež vstopi. Gospod Morrel je sedel ves bled pred grozečimi vrstami številk svojih pasiv. Ko zagleda gospod Morrel tujca, zapre register, vstane in stopi nekoliko naprej. Nato ponudi tujcu stol in sede tudi sam. ~- Doba štirinajstih let je trgovca, ki je bil star ob pričetku naše povesti petintrideset let, torej zdaj v petdesetem letu, zelo izpremenila. Njegovi lasje so osiveli, v Čelo so ran narisale skrbi globoke gube. Njegov ostri, prosti pogled je postal nekako boječ in neodločen, da se je zdelo, kakor bi se vedno bal, da ga zadrži kak človek ali kaka misel. Anglež ga opazuje s sočutno radovednostjo. „Gospod," pravi Morrel, ki mu postane to opazovanje neprijetno, „vi želite z menoj govoriti?" „Da, gospod Morrel. Gotovo veste, od kod prihajam, ni res?" „ Kakor mi je povedal moj blagajnik, ste zastopnik tvrdke Thomson in French." „Tako je, gospod! Tvrdka Thomson in rreneh ima izplačati ta in prihodnji mesec na Francoskem štiristotisoč frankov, in ker je znana vaša stroga točnost, je pokupila vse na vas se glaseče menice ter me pooblastila, da si jih dam od vas izplačilu" Gospod Morrel vzdihne ter si obriše pot, ki mu stopi na čelo. „ Torej," pravi, „ali imate menice z mojim podpisom pri sebi?" „Da, gospod, in glase se na precejšnjo svoto." ^Kolika je ta svota?" vpraša Morrel, zastonj si prizadevajo, da bi se kazal ravnodušnega. nTorej," pravi Anglež in potegne iz žepa listnico, „tu nam je cediral pred vsem gospod de Boville, jetniškl uadzor-zornik, dvestotisoč frankov. Ali priznate tirjatev gospoda de Boville?" * „Da, gospod, to svoto je naložil pri meni pred petimi leti pro*: štiriinpolodstotnim obrestim." BIn plačilni rok?" Priloga „SoCe" it. 53.2 dne 5, julija 1905. jalo, in kdor je le mogel kam, se je skril v kako senco —- ali pred vročino ni bil nikjeri varen. Najhujše pa se je godilo vojakom 47. pešpolka. Zjutraj so odšli proti Ločniku, Moši in proti Prevalom. Ko so se vračali opoludne domov, so kar cepali po tleh. Padlo jih je kakih 100. Onemogel je tudi vojaški zdravnik ter par poročnikov,. Ko jCSel oddelek teh. vojakov na grad jih je onemoglo več na poti, in dobri prebivalci na gradu so jim pomagali nesti v vojašnico puške in telečnjake. Tudi topničarji so trpeli na vajah. Par konj top-ničarskih je padlo, ali poginili niso. _ Čujemo, da je neka žena v okolici, menda v Št/An-drežn, vsled vročine umrla na polju. Nekega "železniškega'""delavca' so odnesli T boTnišlifco, ker ga je vročina tako zdelala, da je bil videti na pol mrtev. Slovensko bralno in kmelsko društvo ..Lijak- na V0|6rslcSW priredi, kakor že priobčeno, v nedeljo veselico po tem vsporedu: 1. Volarič : „Slovan na dan", možki zbor bralnega in kmetskega društva rt. gerskein, 2. Pozdrav predsednika. 3. Parma : „Mladi vojaki1*, godba, 4. Bartl: n()j planine", mešan /bor s sopran šolo tamburaškega in pevskega društva »Svoboda" v Kenčah. 5. Deklamacija \t „Jeftejeva prisega". <>. Stravsov valček : ,,Viuo, ženska in petje", godba. 7. I. pl. Zajec: ..Poputmea hrvatskog doma1', možki zbor bralnega in kmetskega društva iz Bilj. S. Smetana: Sek-stet iz opere „Prodana nevesta", godba, 9. Hajdrih: „Na boj", možki pevski zbor iz Št. Petra. 10. Ipavec: „ Domovina", godba. JT. Emil Komel: „Pobratimijn", pojejo združeni mešani zbori pevskih društev iz Pevme, Št. Andreža in Vrtojbe. 12. Komičen prizor, kateri izvaja g. Molek i/. (Jorice. Plesni venček. Zvečer se bodo zažigali umetni ognji, katere priredi pirotehnik g. Makuc iz (Jorice. Vstopnina k veselici 50 vinarjev, plesni venček (5 komadov 1 krono. Za pisatelja PodraVSkega je nabral med somišljeniki g. Fran Špacapan iz Ozeljana 10 kron. "NlM WZO»l, naloženi z raznim materija-lom za gradbo železnice, *o precej poškodovali ceste in ulice po mestu, koder so vozili. V mestnem svetu so govorili o tem v zadnji seji ter sklenili obrniti se do podjetništva Sard-Lenassi, da dft primerno odškodnino. Za HlOSt Čez Ter v Furlaniji je določilo goriško mesto prispevka 9200 K. V zadnji seji mestnega sveta se je določilo, da se ima ta svota takoj izplačati. Bralno pevsko društvo »ladija" v Devinu priredi v nedeljo 10. t. m. javno tombolo v korist otroškega vrtca v Devinu. Dobitka sta dva: činkvina 70 kron, tombola 150 kron. Srečke po 4'» vin. V slučaju slabega vremena se viii tombola dne 2:>. t m. Laški delavec utonil. v Soči se je kopal pri Dolginjivi železniški dela\ec Jakob I)i Douato ter utonil. Neki Dalmatiuec ga je potegnil mrtvega iz reke. Utoni! ]8 v Soči 24 letni delavec Anton ] Križnic, iz Anhovega. Kopal se je blizu Plavij. Truplo je odnesla Soča. ! Utonil ]e v Soči tudi 14 letni deček J.di I Tomaso iz Italije. Delal je pri železnici blizu j Dolgenjive. Prijazna Soča ga je zvabila, da se.! je šel kopat. Ali kljubu vročini je Soča mrzla; dečka je prijel krč, in utonil je. Tru-jild""s6* potegniti -hr:9t*e- precefN^Jaleč proč, kjer se je kopal. Demonstracija proti škofu Naglu v Ricmanjilt. — Iz Hi'manj pišejo „Slov. Narodu" od 30. pr. m.: rPretekli torek je imel tržaški škof Nagi •v sosednjem Borštu birmo. Okolo l1', ure popoldne je prišel v spremstvu svojega kaplana ^n-slugft-^r-katinnrskegar-žnpnika^trTričmBiOr'' skega župe-upraviterja Jožeta Stržinarja" skrivaj po poljskih stezah v Bicmanje. Četvorica je šla v ricmanjsko cerkev, kjer se je mudila nekoliko časa. Potem so gospodje zaprli cerkev, škof Nagi je vzel seboj žabnico velikih vrat ter jo vtaknil v žep menda za spomin, da je dal zapreti in zapečatiti cerkev pred dvema letoma in pol, A sedaj je škof Nagi bogato žel, kar je obilno sejal. Zbrala seje pred cerkvijo truma otrok, ki so priredili škofu Naglu viharno demonstracijo. Ko je korakal dalje po vasi, je slišal od žensk, ki so so bile tudi iz radovednosti zbrale, toliko trpkih besed, da mu je on nhiiiln roka, s katero je pričel blagoslavljati. Slišale so so besede: „Sedaj si nas prišel blagoslavljat, a do sedaj si pošiljal na nas vedno žandarme" itd. Bled kakor zid je škof Nagi s spremstvom zapustil Bicmanje. Splošno je tukaj osupnilo, da si škof Nagi ni upal v Bicmanje uiti po cesti, ki vodi iz Boršta v Bicmanje, ampak da je prišel po stranskih stezah. Tako dela le človek, ki nima čiste vesti. Na Veliko noč je škof Nagi proglasil v Bicmanjih „novo župnijo", t. j. ne v Bicmanjih, ker tukaj smo to zvedeli šele iz ljubljanskega .,Slov enca", katerega pur iztisov je bil nekdo sem poslal. S tretjo nedeljo po Veliki noči je pričel tukaj maševati omenjeni katinarski župnik. Prvo nedeljo je prišlo res mnogo ljudi v cerkev iz radovednosti, ker so mislili, da je naše vprašanje rešene. Ko so pa videli v cerkvi, na čem daje, je večina ljudi še pred komcem maše zapustila cerkev. Potem je prihajalo čimdalje manj ljudi. Včeraj na praznik sv. Petra iu Pavla jih je bilo z omenjenim župnikom pet, štiri je bil namreč privedel seboj iz Katinare. Od domačinov ni bil nikdar noben v cerkvi. Drugega opravila ni g. Stržinar imel v Bicmanjih, krstil ni nobenega, vseh nekrščenih otrok je sedaj okolo 1)0, v nekaterih hišah že celo po dva, pogrebe vodi kakor prej, dokler ni bila »proglašena" po škofu Naglu ..nova župnija", vaški župan Ivan Berdon. Kavno danes je bil zopet civilen pogreb 701etnega moža. Mi smo proti ustanovitvi župnije od strani škofa Nagla protestirali v Biinu in na Dunaju. V torek se je škof Nagi zamogel do trda prepričati, da nima v Bicmanjih ničesar več iskati!" Veteransko društvo, Prijeli smo in pri-občujemo: V nedeljo je imelo društvo doslu- ženih vojakov za Goriško in Gradiščansko j svoj občni zbor, katerega se je udeležilo ve-liko članov iz Gorice in z dežele. Predsednik J acobi je poročal v nemškem in italijanskem, podpredsednik Trošt pa v slovenskem jeziku. Iz poročila o delovanju društva posnamemo, da vlada še dolgo vrsto let mej društ-veniki sloga in vsestranski sporazum,. Društvu se delajo od mnogih stranij zapreke, dasi se ne meša v politiko in strankarske boje. Pleše se vsako nedeljo in praznik na raznih krajih, proti čemur se repenčijo samo nekateri; ako pa napravi kaka društvena sekcija na deželi, katerih je 15, in sicer v slovenskem delu deželel v. Biljab, Črničah, Dornbergu, Kamnjah, Mavhinjah, Podgori in Sovodnjah, veselico s plesom, treska z vseh lec pri Slovencih, v Furlaniji se duhovniki za to ne zmenijo. Tudi goriško glasilo visokih cerkvenih dostojanstvenikov se ne zmeni za javne plese po Gorici, pri katerih se dogaja marsikaj, temveč, jih še prav iepo popiše. Ali vzlic vsem zaprekam in vsemu nasprotovanju društvo napreduje, čemur je dokaz, da šteje črez 500 članov in da ima, ako-pram mnogo potroši za podporo potrebnih članov, črez 3000 kron naloženega denarja. Društvo postavi še letos v Rubijah spominsko ploščo pokojnemu c, kr. majorju in vitezu reda Marije Terezije Maksimiljanu baronu F (lile r-ju, Karlovčanu, kateri si jo to najvišje vojaško odlikovanje priboril din5 0. oktobra 1K13,, ko je na mostu v Ilubijah kot poročnik zadržal prehod trem francoskim batalijo-110)1) s tremi topovi in le 48 možmi toliko časa, d* so bile avstrijske čete na varnem. Društvo jt> • lenovnlo c. kr. namestnika Komada princa H o h e n 1 o h e-S c h i 11 i n g s f il r s t a častnim članom, a c, iu kr. komernika in konserva-torja c. kr. centralne komisijo zn vzdrževanje in iziskovanje umetnih in zgodovinskih spomenikov Ži;;o grofa A11 e m s-Pe t z e n s t e i n v Podgori v očigled njegovih zaslug za društvo in posebno za razvoj Podgorske sekcije častijim podpredsednikom. Predsednik se toplo zahvali vsem odbornikom in načelnikom sekcij in posebej marljivemu in mnogoletnemu do-narničarju Ivan Simčičti na njih trudu, v katerem so ga radi iu vestno podpirali, V odbor za triletno dobo so bili enoglasno izvoljeni : Kari B a u e r, Vincencij B l e 1 e e k i, Alojzij Božič, Anton F on, Miha Hnaty-s z y n, Anton J a c o b i, Josip Jaklič, Matija K o f o 1, Andrej K o p a č, Valentin K o-š u t a, Josip Lasi č, Bajko L e e k e r, Gre-gorij M a r i n a c, TomaŽ M1 e k u š, Gustav Nauta, Martin Neffat, Josip Pallick pl. Caarbnrg, Artur Schivitz pl. Schivitzhoffen, Ferdinand Schwarz, Ivan Simčič, Ivan Trošt in Miha Cveti- e ž n i k. Revizorji Fran G a s p a r i Č, Fran G r i d 1 in Lovrenc M a y e r. Odbor se je konstituiral tako: Predsednik Anton Jakobi, 1. podpredsednik Anton T r o š t, 2. podpredsednik Josip P a-1 i c h p 1. C a a r b u r g, tajnik Josip Jaklič in blagajnik Ivan Simčič, na kar urcdsednik zaključi zborovanje s primernim nagovorom in trikratnim „Živio!" cesarju. ,,Šap" V mestu. — Lani se je sicer reklo, da magistrat ne bo dovoljeval več „ša-ger" v mestu, ali vseeno se je vršila v nedeljo „šagra" na Placuti. Sicer so morali prireditelji plačati večjo pristojbino, in dovolilo se jim je plesati samo do polnoči. Pravijo, da imajo prireditelji občutno izgubo radi tega. Morda se pa po tej poti odpravijo „šagre", ki nikakor na tičejo v mestu! Imenitno pastirsko pismo. — Soinograški knezoškof Katschthaler je bil izdal pred ne-dolgim Časom pastirsko pismo, v katerem neizmerno povzdiguje — katoliškega duhovnika! Pravi med drugim: „ Katoliški duhovnik ima moč, da odpušča grehe. Ako bi bil kjersibodi kdo, na čegar besedo „Hočem, do bodeš Čist", „Hočem, da ozdraviš", bi se črezinčroz gobavi človek zopet popolnoma očistil, kako bi strmeli in premišljali in vzklikali: nNe, to ni več čin človeka, to je božji Čin, nebeška moč je vsto pila v tega človeka!" AH glejte, preljubljeni, ako vam pravi duhovnik v spovcdniei: »Odpuščam ti tvoje grehe", tedaj stori So nekaj veliko večjega, Nekaj večjega, knkor z eno besedo povrniti slepemu luč oči, hromemu porabo udov, mrtvemu, da, zakopanemu življenje, kakor z besedo „Fiat": „ltodi luč, naj postane nebo" itd., kakor vstvnriti svet iz ničesar, da nekaj večjega, kakor vstvariti toliko svetov, kakor je zvezd na nebesih... Sama duhovnikova beseda, boHeda: »Rešujem te tvojih grehov" učini odpušfteuje, Ta beHeda ne napoveduje samo, temveč stori odpuftftenje grehov, opravičenje grešnika, kakor uM bv. cerkveni svet tridentinski. Preljubljeni I Kje na celi zemlji je moč, ki bi bila enaka tej moči V Moč kuozov in kraljev? O, moft katoliškega duhovniku ne zaostaja za njo, temveč jo presega in nadvištije! Kje, preljubljeni, je celo v nebesih taka moč ? Družba patriarhov in prerokov, mučenikov in krvnih prič iu trume svetili devic in potem angelji iu ar-hangelji ali ti lahko odpuste grehe? Ne, patriarhi z vso svojo vero, proroki z vsem svojim znanjem, puščavniki z vso svojo strogostjo, device z vso svojo Čistostjo ne morejo tega. Da, še več. €eio Marija, mati božja ne more tega... Toda, preljubljeni, še drugo duh iivo moč moramo pretehtati, ki je, če mi.^ :^e še višja, vzvišenejša: Dohovnikovo moč posveče-vanja. Kje na celi zemlji razven pravilno posvečenega duhovnika najdeš to moč? O Janezu Krstitelju je dejal Kristus: Mej Človeškimi otroci ne bodi nobeden večji kakor on, namreč Janez. In glejte, če pogledam na moč posvečevanja, tedaj je najmanjši izmed katoliških duhovnikov večji kakor Janez, stoji na višji stopnji kakor on. Kje je v nebesih taka moč, kakor moč katoliškega duhovnika? Pri materi božji V Enkrat je Marija porodila božjega otroka. In glejte, duhovnik ne stori tega enkrat, temveč stokrat iu tisočkrat, kadarkoli Za polovico petnajsti dau tega, za ostanek petnajsti drugega meseca." rTako je. Potem imam pokupljenih menic za dvaintri-desettisoč in petsto frankov." qPriznavam jih," pravi Morrel, ki mu pri misli, da danes prvič v življenju ne bode mogel plačati tega, za kar se je zavezal s svojim podpisom, leže na lica rdečica sramu. ^Ali je to \\sey«< ,,Ne, gospod, za konec prihodnjega meseca imam še valuto tvrdke Pascal in tvrdke Wild in Turner v Marseiileu, ftribližno petinpetdeset tisoč frankov; torej v celem dvesto-sodeminosemdesettisoč in petsto frankov." Nemogoče je popisati muke, ki jih je čutil Morrel pri tem naštevanju. „I)vestosedeminosemdesettisoč in pet sto frankov,1' ponovi mehanično, ,Da, gospod," odvrne Anglež. „Toda," nadaljuje po krotkem odmoru obotavljanja, ;s moram vam povedati, da se Kljub temu, da je vaše dosedanje poštenje splošno znano, širi po Marseillen govorica, da niste več zmožni plačevati svojih dolgov." Pri tem skoro krutem razkritju Morrel strašno prebledi. *Gospod,tt pravi, »štiriindvajset let je že, odkar sem pre-vze> trLovmo iz rok svojega očeta, v katerih je bila petintrideset let, in dozdaj še ni bilo menice s podpisom ,Morrel in sin,- ki bi se ne bila izplačala na mestu." »Ito, to vem," odvrne Anglež; toda povejte mi narav-n0!4 gospod Vorrel, tako kakor pove poštenjak poštenjaku, če izplttate tudi te menice s točnostjo, ki vam je bila lastna do uanej." Morrel zatrepeta in se ozre v moža, ki je govoril zdaj " > gotovostjo kakor prej. VNa vprašanja, ki so izgovorjena tako naravnost," pravi, »J'e tflba prav tako naravnost odgovoriti. Da, gospod, vse pla-Cam> t se vrne, kakor upam, srečno moja ladija, kajti ona mi vrne kredit, katerega so mi vzele nesreče, ki so me zadele druga za drugo. Ce bi se pa ponesrečil ,Pharaon,' ta moj poslednji up...u Solze zalijejo oči ubogega trgovca. „Torej," pravi Anglež, ,,čo vas pusti na cedilu ta vaš poslednji up?" „V tem slučaju, gospod," nadaljuje Morrel, „sam ne vem, kaj se zgodi. To bi bilo nekaj strašnega. A ko sem že navajen nesreče, se bom moral privaditi tudi sramote, kajti če se zgodi to, ne bom mogel izplačati ničesar več." „Ali nimate prijateljev, na katere bi se zanašali v nesreči," vpraša tujec. , Morrel se žalostno nasmehne. „Gospod," pravi, „da človek kot trgovec nima prijateljev, to pač veste." „To je res," pravi Anglež. „Torej imate le Še jeden sam up." „Jeden sam." „ Poslednji?" „ Poslednji." „Če se vam torej ta up izjalovi..." „Potem sem izgubljen, gospod, izgubljen brez rešitve." „Ko sem bil na potu k vam, je. priplula v pristanišče neka ladija." „Vem, gospod. Mladenič, ki je ostal zvest moji uesrečni hiši, prebije del svojega časa na belvedera hišne strehe, nadejajo se, da bodo prvi, ki mi prinese veselo vest. On mi je povedal, da je. priplula ta-ladija." „In ni vaša?" „Ne, to je ladija iz Bordeauxa; imenuje se ,Gironde* in prihaja tudi iz Indije, toda ne z mojim blagom." „ Morebiti vam prinese kako vest o Pharaonu?" Priznati vam moram, gospod, da se bojim vestrj o svojem trojamborniku prav tako kakor dolgo negotovosti. Negotovost mi vsaj no vzame poslednjega upa," Nato pristavi z zamolklim glasom: „Ta zamuda je nenaravna. ,Pbaraoii' je odplul iz Kalknte petega februarja, torej bi bil moral dospeti semkaj že pred mesecem dnij." Anglež napne ušesa. „Kaj je to?" pravi. „Kaj pomeni ta hrup." „0 moj Bog, moj Bog!" vsklikne Morrel in prebledi. „Kaj se je vendar zgodilo." Res je nastal na stopnicah hrup ter se bližal. In kmalu ni bilo slišati drugega kakor glasove bolesti Morrel vstane, da bi šel k vratom, toda moči ga zapuste, da omahne v svoj naslonjač. In moža sta si molče sedela nasproti. Morrel se je tresel na celem telesu, in tujec ga je opazoval z izrazom globokega sočutja. Hrup je prenehal, a videti je bilo, da Morrel kljub temu nečesa pričakuje. Ta hrup je moral imeti kak vzrok, torej tudi kake posledice. Tujcu se je zdelo, da sliši prihajati nekoga po stopnicah in da je obstalo več ljudi pod stopnicami. V vratih prednje sobe zarožlja ključ. „Saino dve osebi imata ključ od teh vrat," pravi Morrel s pojemajočim glasom, „Kokles in Julija." Isto hip se odpro vrata in vstopi bleda mlada deklica s solzami v očeh in z objokanimi lici. Morrel vstane in se vpre ob svoj stol, kajti prosto ni mogel stati. Vprašati hoče, toda glas mu odpove. „0 oče," pravi mlada deklica, aklenivši svoje roke, „od-pusti svojemu otroku, da ti prinaša nesrečno vest," Morrel prebledi kakor smrt; Julija plane v njegovo naročje. „0 oče, oče," pravi, „bodi pogumen !" ;Torej je poginil ,Pharaon?u vpraša Morrel s pojemajočim glnsom. 5 mašuje. Preljubljeni t Ste li kdaj premislili, kakšna moč je s tem dana duhovnikom, in zopet samo katoliškim duhovnikom? Jezus Kristus jim je izročil pravico nad svojim lastnim človeštvom, dal jim je takorekoč moč nad svojim telesom. Ne le da ga katoliški duhovnik lahko stori prisotnega na oltarju,ne leda ga lahko zapre v tabernaklju, da ga lahko vzame in poda vernikom na užitek^ temveč Njega, božjega sina, ki je postal človek, lahko nekrvavo žrtvuje. Kristus, edinorojeni sin Boga očeta, ki je vstvaril nebo in zemljo, ki nosi celo vesoljnost, se uda v tem v voljo katoliškemu duhovniku. O čujte, preljubljeni; kakor ste ravno slišali, je dal Kristus katoliškemu duhovniku moč nad seboj, mtf ivojim telesom, nad svojim mesom in nad svojo krvjo, nad svojim božanstvom in človeštvom in je duhovniku pokoren. O preljubljeni ! Ali se bodete še čudili, ako s svetim Dijonizijem strmeči vprašamo, češe tistega še lahko imenuje človeka, ki ga je Bog izvolil izmed ljudi, ki ga je tako visoko dvignil nad trumo ostalih, ki ga je Bog tako tesno združil s seboj, ki mu je celo dal moč nad sabo V... ...Dosti zn XX. stoletje! Čudno le, da so ti nadbogovi tako požrešni in tako pohlepni po denarju in posvetnem veselju!! Na Čast SI. Cirili I« Metoda so prižgali sinoči lepe ognje v Vrtojbi na hribu kakor tudi se je videlo ognje iz Mirna. Spuščali so tudi rakete. Konja SO Ukradli cigani kmetu Petni Kras-niku v Koprivi v Furlaniji, Ko je pustil odprta vrata pri hlevu, je smuknil cigan v hlev ter zbežal s konjem. Orožniki iščejo tatu. Motastegi SO ]0 delal neki 35 letni Ivan Rubin z Voloskega, da bi tako lahko beračil. Izdal ga je neki deček. Kaznovali so ga s 4 dnevi zapora. Na sedem dni? zapora je bil obsojen od po- licje 27 letni voznik A. Modan. Peljal je v | Gorico led, med potjo pa se je tako opil, da je 'obležal v travi, konja sta šla mirno v mesto. Ustavili so voz redarji ter šli iskat voznika, katerega so našli spečega. Izpred SOdnIJe. — Pekovska pomočnika R. Primožič in I. Šinigoj sta jemala svojemu gospodarju M. Leban denar, in sicer po 1 ali 2 K. Ko se je nabralo tako 50 K, je prišel gospodar tatvini na sled. Obsojena sta Primožič na 4 mesece s postom vsak mesec, Šinigoj pa na 7 mesecev s postom vsak mesec. Jos. Bizjak in dva Čibeja, oba z imenom Franc, L•> bili obtoženi zlobnega poškodovanja tujega imetja v nekem pretepu na OtlicL Bizjak in en Čibej sta dobila po 10 dnij zapora, drugi Čibej je oproščen. Sumljivega Laha zaprli. — Poroča se nam, da so zaprli te dni nekega laškega poddelo-vodjo pri železnici blizu Plavij. Gnali so ga v zapore v Kanalu. Reklo se je, da „ni delal prav" pri železnici, druga vest pa pravi, da je polagal dinamit pod železniški tir! 1 NOVO dniŠfeO Y SOVOdRjai). — V nedeljo so se zbrali sovodenjski možje in mladeniči v lepem številu ter si osnovali bralno in pevsko društvo z imenom „N a d a". Kakor se čuje, se tudi že prav pridno vadijo za prireditev prve veselice. Poroča se nam, da je nabralo novo osnovano društvo „Nada" v proslavo predvečera sv. Cirila in Metoda II K. Bralno In pouke drušfto »Miren« » Mimu priredi dne 6. avgusta t. 1. veselico s petjem, igro in plesom. Toliko na znanje drugim društvom v okolici. Dekliški dORI. — Učenke vsake starosti se vzamejo prihodnje šolsko leto na stanovanje. Strogo nadzorstvo in fina vzgoja se zagotavlja. Priložnost za učenje modernih jezikov, vsakovrstnih ročnih del in godbe v BiiirPo-nudbe sprejema gospa Marija DrascMer roj. pl. Gariboldi, v (iorici, Via Trigemina št. 7. I. nadstr. Vojna iel M in Japonci. Japonci pred Vladivostokom? „Echo de Pariš'' poroča iz Petrograda: Generalni štab je prejel od poveljnika vladi-vostoške trdnjave brzojavko, v kateri se poroča, da sta se ob južnem vhodu v pristanišče pojavili dve eskadri japonskega brodovja. Japonsko torpedovke so obstreljevale sprednje trdnjavske okope. Vhodi v pristanišče so zavarovani z minami. V pristanu je usidranih tudi več podmorskih ladij, ki so izborno jz-vežbane; splošno se pričakuje, da bodo ti podmorski čolni igrali Še največjo vlogo pri obleganju Vladivostoka in da bo japonsko bro-dovje še hudo trpelo, ako se približa pristanišču. LInevIč poroča: General Linevič poroča, da so Japonci napadli Ruse 1. t. m. ob reki Caj. Sprva so Busi zapustili svoje pozicije, ko so pa dobili okrepljenja, so Japonce potisnili nazaj proti jugu. Istotako se pregnali japonske voje iz Nanšanča, Julangša in Vafegona. Akcija za mir. Kakor se poroča iz Washingtona, sta ruska pooblaščenca za mir baron Rosen in grof Maruvjev, japonska pa baron Komura in poslanik Takhira. Pooblaščenci se sestanejo kmalu po 1. avgustu. Pooblaščenci imajo neomejeno pooblastilo, da se pogajajo ter sklepajo o mini s pogojem, da ga potem obe vladi sprejmeta. Poroča se, da se sklene premirje tekom par dnij. — Japonci so pregnali Ruse iz več pozicij po malih bojih. Razgled po suetu. POSlaRSka ZlomiCa. Hortis je interpeliral glede odpuščanja delavrev v Llovdovem arse-iialu. — Razpravljalo se je o nujnem Placko-vem predlogu za izvolitev komisij;' 18 članov v svrho razmotrivanja reforme o obrtnem zakonu. Sprejeto. Antonelli je predložil nujni predtog za pomoč po toči poškodovanim krajem v Furlaniji in Brdih. Predlog je izročen pristojnemu odseku. Kriza Ra Opkei. — Napovedana konferenca barona Fejervarvja z voditelji opozicijskih strank je bila že 1. t, m. Voditelji opozicije so izjavili, da jim ni mogoče se pogajati z ministrstvom, ki je proglašeno za protiustavno, pa tudi Fejervarjjev program jim ne daje dovolj jamstva. Nato se je konferenca brez uspeha zaključila. S t. dnem t. m. je prenehalo med Avstrijo iu Ogrsko kvotno razmerje. Dne .'10. junija je namreč potekla doba dosedanjemu dogovoru glede prispevkov obeh državnih polovic v skupne državne svrhe. Brezzakonito razmerje je zakrivil baron Fejervarv, ki je odgodil državni zbor, preden je mogel voliti kvotno deputacijo. Sicer pa se razmerje dejansko ne spremeni. Mesto zakonito določene kvote bodete Avstrija, in Ogrska plavečali posojila, za kar si dobite naknadno odobrenje. Orožniškega postajeiodjo v Sv. Ivanu od Šterne v Istri je zadela solnčarica. V Tinjanu je umrl. Piše se F'->j1. V Trstu je umrl na cesti vsled solnčarice včeraj 44 letni A. Minut. Dogodki na Ruskem. — Rusko črnomorsko brodovje obstoji iz 8 oklopnic, 3 križarjev prvega reda, 3 lorpedovk-križarjev, 6 topničark, 12 lovcev na tor. ?der 3 Šolskih ladij, 2 parni-kov in 8 transpotnih ladij. K tem se prištev* še 6 pristaniščnih parnikov, 14 parnikov prostovoljnega brodovja in 3 parnikov flotile finančne straže. Od oklopnic je „Knjaz Po-temkin", na katerem so se mornarji spuntali, najnoveja. Zgrajena je bila leta 1900. Ker-za baltiško floto, ko je odšla na skrajni Vztok, ni bilo dovolj izvežbanih mornarjev, jih je uprava vojne mornarice vzela od eskadre Črnega morja, dočim je morala možtvo na črnomorski eskadri nadomestiti z ljudmi razne vrste, kakor jih je mogla dobiti. Uprava je vzela častnike tudi od vojske na kopnem. Iz tega je razvidno, kako možtvo ima sedaj črno-, nw rska eskadra, kar se tiče moralične in praktične vrednostiJLe na ta način je mogoče, da je prišlo do znanih dogodkov na oklopnici „Potemkm'\ 30. pr. m. zjutraj je oklopnica „Po-lemkin" odplula, a povrnila se je že okolo 10. ure. Ob 2. uri popoludnf; so dospele .štiri oklopnice in pet torpedovk pod poveljstvom admirala Kriegerja. Okrožni poveljnik ni hotel vsprejeli deputacije posadke „Potemkina". Ob O, uri zvečer je bilo vse zvršeno. Popadka »Potemkina" je kapitulirala. Najprej je zahtevala pomiloščenje. Ko se je črta ladij stisnila okolo „Potemkinau ter so bili vsi topovi obrnjeni proti ladiji, je posadka odstranila rdečo znstavo ter se je udaln, ne da bi bila le enkrat ustrelila. Posadka je bila odvedena na druge ladije. Ustaši bodo vsi ustreljeni. Blišijo so pa glasovi, da bi bilo nevarno ustreliti vseh 850 mož, ker večina teh so podrejeni mornarji. Deset od 33 častnikov »Potemkina'' so Živi ter so bili rešeni. Odesa šteje 450.000 prebivalcev, med katerimi je 100.000 inozomcev. Mesto je že od nekdaj središče tajnih ruskih družb. Vzrok upora mornarjev je ta, ker je ustrelil poveljnik mornarja Omelčuka. Ponoči dne 20. junija so bili v Odesi grozni boji med vstaši in vojaštvom. Velikanska množica je obkoljevala truplo vstreljenega mornarja Omelčuka, nastopali so govorniki, ki so navduševali ljudstvo k prekueiji. Drugi dan je bilo opustošeno vse pristanišče, zažgana so bila vsa skladišča in več ruskih trgovskih parnikov, V mestu je bilo čuti vedno streljanje. Vojaštvo je streljalo med ljudstvo, ki prestrašeno beži. Dajo so prosili konzuli tujih velevlasti svoje vlade, naj pošljejo pred mesto bojne ladje. Ko so razglasili obsedno stanje, se jo množica smejala in kričala. Požar v mestu je bil razširjen miljo daleč. Množica je predrla policijski kordon,ki je straži! pristanišče, in je začela na novo pleniti. Pri spopadu med množico in vojaštvom so poveljevali vstašem mornarji. Avstrijski Lloyd je ustavil plombo med Carigradom in Odeso. Neki policijski uradnik jezapovedal kozakoin, naj napadejo demonstrante, a ker kozaki niso hoteli napasti mirne množice, so nastopili orožniki proti njim in demonstrantom z golimi sabljami. Orožniki so pomorili vse uporne kozake in ranili veliko demonstrantov. Petnajst mornarjev s nPotemkina" je nameravalo pokopati mornarja Omelčuka, a je to zabranilo orožništvo, ki je pa izpustilo mornarje, ko sta padla z ladje dva ostra strela, ki sta poškodovala več hiš. Mornarji Mlada deklica ne odgovori, ampak se privije na očetove prsi in prikima z glavo. „In moštvo V vpraša Morrel. „Je rešeno," pravi mlada deklica. „Rešila jih je ladija, ki je pravkar priplula v pristanišče." Morrel dvigne svoje roke z izrazom nadnaravne vdanosti in hvaležnosti. „Hvala, o Bog, hvala ti, da tepeš same mene!" pravi Morrel. Kljub Angleževi hladnokrvnosti se zalesketa solza v njegovem očesu. „ Vstopite/ pravi Morrel, »vstopite, kajti menim, da ste vsi pred vrati." ^es Morrel komaj izreče te besede, in že vstopi ihte gospa Morrel; za njo pride Emanuel; v ozadju prednje sobe se prikaže sedem ali osem postav na pol nagih pomorščakov. Pri pogledu na te može Anglež vstrepeta in stopi za korak proti njim, toda se premaga in se vmakne v najbolj oddaljeni kot kabineta, kamor je padala najgostejša senca. Gospa Morrel sede v naslonjač in prime roko svojega moža v svojo, dočim ostane Julija, naslonjena na prsi svojega očeta, poleg njega. Emanuel je obstal sredi sobe in tvoril središče med Morrelovo I rodbino in med pomorščaki, ki so stali pri vratih. „Kako se je zgodila ta nesreča?" vpraša Morrel. »Stopite bližje, Penelon," pravi Emanuel, „m povejte." Star pomorščak, ki ga je ožgalo tropično solnce, stopi nekoliko naprej, vrteč v rokah ostanke svojega klobuka. nDober dan, gospod Morrel," pravi, kakor da je zapustil Marseille včeraj in prihaja iz Aixa ali Toulona. »Dober dan, prijatelj," pravi Morrel in ne more zadržati smehljaja, ki mu zaigra pod solzami. „Toda kje je kapitan ?" »Kapitana, gospod Morrel, smo pustili bolnega v Palmi; toda z božjo pomočjo se pozdravi in v nekaj dneh vrne zdrav kakor jaz." „Dobro; toda zdaj pripovedujte, Penelon," pravi Morrel. I Penelon porine svoj tabak z desne strani ust na levo, dene roke pred usta, se obrne In pljune na tla prednje sobe svojo črno slino, stopi potem z jedilo nogo naprej ter prične, zibaje se v bokih, govoriti: »Gospod Morrel," pravi, „bili smo približno med rtoma Blanc in Bovador ter pluli s prijaznim jugozahodnikom, dočim smo bili prej osem dnij brez vetra. Tedaj pride k meni kpoitan Gaumard — povedati moram, da sem bil pri krmilu ter mi pravi: ,Oče Penelon, kaj mislite o teh oblakih, ki vstajajo tam na obzorju ?' Isti hip sem zapazil oblake tudi jaz. — ,Kaj menim, kapitan? Menim, da vstajajo in se bližajo nekoliko hitreje kakor bi se morali, in da so temnejši kakor oblaki, ki nimajo nikakih slabih namenov."* „,To je tudi moje mnenje/ pravi kapitan, ,in za vsak slučaj hočem ukreniti vse potrebno. Za veter, ki kmalu nastane, so naša jadra razpeta preveč... H.>ia, he" 1 Odstranite veliko jadro I' „Pet minut pozneje je bilo veliko jadro odstranjeno, in pluli smo samo z manjšimi. „Torej/ mi pravi kapitan, ,kaj zmajujete z glavo, oče Penelon ?" „,Mislim si, da bi na našem mestu ne ostal na pol pota. „,Mislim, da imaš prav, starce/ pravi. ,Bliža se nam silen veter.' „,Ej, ej, kapitan/ mu odvrnem jaz, ,Če bi to, kar se kopiči tu doli, kupil kdo za veter, bi dobil še kaj za nameček. Če me ne motijo vsa znamenja, bo to poštena nevihta.' „K sreči je imela bližajoča se nevihta opraviti z možem, ki jo je spoznal. „,Odstranite vsa jadral' zakliče kapitan." „To v onem delu morja ni bite dovolj," pravi Anglež. Ob tem trdnem, sonornem glasu vsi zatrepetajo. Penelon dene roko nad oči in se strme ozre v Človeka, ki je obsojal s tako gotovostjo odredbe njegovega kapitana. „ Storili smo še več, gospod/' pravi stari pomorščak z nekim spoštovanjem, ,.kajti ukrenili smo vse potrebno in obrnili jambor _po vetru, da bi pluli pred viharjem." „Ladija je bila za k-jj takega prestara" pravi Anglež. nGotovo! In to je bila tudi njena poguba. Po preteku dvanajstih ur, tekom katerih nas je premetavalo morje kakor df bije vrag z nami žogo, zapazimo, da je pričela v ladijo pritekati voda. ,Penelon', pravi kapitan, ,mislim, da se potapljamo, moj stari. Izroči mi krmilo in poglej v notranje prostore.' „ Oddam mu krmilo in odidem. Voda je stala že tri čevlje visoko. Takoj jo pričnemo odstranjevati, toda bilo je prepozno. Čim bolj smo delali, tem več vode je bilo v ladiji. »?Ah, vraga/ pravim po Štiriurnem delu, če se moramo potopiti pa se potopimo, saj človek umrje le enkrat.' n,Tak vzgled daješ dragirn?" pravi kapitan. ,Prav, le počakaj t14 „In kapitan odide v svojo kabino po dve pištoli. 9,Kdor neha prvi/ pravi, ,mu zapodim krogljo v glavo i'" „ „Izvrstuo," pravi Anglež. RIn ni sredstva, ki bi dalo človeku več poguma kakor to," nadaljuje pomorščak. „Razun tega se je izjasnilo nebo in ponehal vihar; toda voda v ladiji je vendar stopala višje, iu? sicer nad dvr palca na uro, a naraščala je vendar. Stala je že pet čevljev visoko, in če ima ladijo v svojem trebuhu toliko vode, jo je lahko smatrati za vodenično. „,Dovolj je/ pravi kapitan. ,Kar je bilo v naših močeh, smo storili, in gospod Morrel ne more zahtevati več. Dt ve-Šimo ladijo, smo storili, kar je bilo mogoče. Zdaj pa v čoln, otror, in hitro!...' (Dalje pride.) „„ „Potemkinu" so se bili založili s premogom in živili, ubili so kapitana, zdravnika in še tri častnike, ostale Častnike so pa izpustili, ko je priplula ladja v Odeso. Dne 29. pr. m. so začeli obstreljavati Odeso, a obstreljevanje je povzročilo le malo škode. Neprestano se ponavljajo dinamitni napadi. Z dinamitoin so poizkušali oprostiti 2000 jetnikov. Posamezni mestni deli so v razvalinah. Škoda je neizmerna in .znala Že^plaj« nad 100 milijonov rubljev. Ubili so veliko grških trgovcev. Oblasti so celo izjavile, da je Odesa v rokah vstašev. Oplenjenih je veliko skladišč Pri pogrebu umorjenega mornarja Omel-čuka so bile velike politične izjave. Prijeli so mornarje s ,Potemkina", ko so se vračali od pogreba, a so jih zopet izpustili, ker so pri-čeli njihovi tovariši zopet streljati na mesto, Pristanišče je zastrazilo vojaštvo, carinski urad je zaprt in popolnoma ustavljen promet v pristanišču. Trgovina v mestu je popolnoma pretrgana. Iz Odese poročajo, da je po kapitulaciji oklopnice „Potemkm*, eskadra, prifiedša iz Hovastopola, zopet odpiula. Na ukaz prista-niščm-ga poveljnika sta ostali v <>desi dve oklopniei, ker ni :50.0<>0 mož posadke dovolj, du v slučaju uduše novo nastale nemire. Zanesljiv očividec poroča, da Ježi nad :j<)0 popolnoma aH vsaj delom;', sežganih tnrličev, ki so v sredo zvečer bili žrtev po-žarja, v neki lopi v pristanišču. Odeski listi poročajo: Dne 27. junija je dospel v tukajšnji zaliv „Kjaz Potemkhr brez častnikov. Mornarji so prinesli na kopno truplo mornarja, ki ga je poveljnik ustrelil, ker se je bil mornar v imenu moštva pritožil radi uevžitne hraiifc. Truplo so prenesli v neko iopo ruske parobrodue družbe, nakar se je dmbal zbrala, oplenila lopo in zaloge ter odnesla oziroma uničila blago, vredno milijone. Kouečno so bn! magazini zažgani in druhal je branila gasiti. Clasilo poljske sorijalno demokratične stranke „>';»przoti" poroča, da jo bil Ltolhn Omelruk, zvan tudi OinehVnko, ki gaje dne 27. prt. m. ustrelil poveljnik oklopnice ..Potem-km", eden najilelavnejših socijidistiških agitatorjev v črnomors-ki eskadri. Ml je st;u- 27 ; let in samouk. On je bil na čelu rovolucijo-narnega gibanja, ki se je razširjalo med mornarje črnomorske eskadre. Za časa nemirov med mornarji v Sevastopolu, v novembru i'J04„ je vodil akcijo svojih tovarišev, med 1 katerimi je bil zelo priljubljen. Vojno sodišče 8 ga je tedaj vsied izjav njegovih zatožencev j osvobodilo. Mornarji so Omelčuka dne 27. h\ večkrat prej rabili kakor svojega voditelja in I govornika, ko so hoteli prijaviti predstojnikom ;. 4 pritožbe. List „Parole" v Parizu je priobčil ko-. mentar, ki mu je došel o dogodkih v Odesi | od prijateljske ruske strani. Na teh dogodkih I je bajp kriv Nebogatov, ker je vzel najbolje I mornarje črnomorski eskadri, tla je tako po (hjieMl svoj odhod na skrajni Vztok. Kar je [preoMalo. niso pravi itusi, ampak finskega, I g?orgijskf-ga in romunskega plemena, nepo-] slušna tolpa, ki se je po prvi revolucijski lo-Uiuk- : .vdušila za revolucijo. Pravi ru>ki leže v morju oziroma se nahajajo v pJapoiihkem vjetništvu. -Pigaro" pravi, da se v Petrogradu za- |trjuje. da ustaja na BPoteinkinutt poteka h sldobro pripravljene zarote. Zato da govori tudi Ugibanje med mornarji v Libavi in Kronstadtu. IZ«li se tudi, da je revolucijonarno gibanje na -Potemkinir v bližnji zvezi s punti, ki so se JdogotUH že v Libavi na ladijah Eoždestven- pkegn in »bogatova, Več revolucionarnih *<'jniii ladij se je potem v azijskem morju i brez boja udalo Japoncem. Isti duh revolucije ¦je navdajal te vojne ladije, katerih možtvo je Idlje fasa hujskala revolucijonarna propaganda. I Ker se lako smatra kakor, gotovo dejstvo, da |v*e gibanje v mornarici izhaja iz zarote, zato ^hočejo vojaške oblastnije v Petrogradu, tU naj ' 1'roti puntarskim mornarjem postopa z vso f trogo.stjo vojnega prava. Da se je udala oklopnica ,,Potemkin ? je izkazalo kot neresnično. Poročv pra-> .2 stop. C, največ 43 C. Po poti „un-ter deti Lindon" je šel 22 letni urar Karo! Kauskv, ki je ves upehan iu potau potegnil revolver ter začel streljati proti vročini. Pa-santje so bili tako razljučeni, d.i so padli po njem ter ga pretopil, kar se je dalo. Kodarji so imeli dosti posla, da so ga ubranili, da ga niso linčali. Sredstvo se je obneslo slabo, ker ubogi Kauskv je moral v bolnišnico, tako so ga nabili. Vročina V Istri je bila v ponedeljek isto-tnko huda, kakor pri nas. Najhujše so trpeli vojaki. Domobranci so imeli vaje proti Vod-njnnu. Ko so imeli vojaki v vročini malo odmora, so cepali po tleh kakor muhe. Polovica polka je obležala. Pri drugem bataljonu sta umrla dva vojaka, eden h Furlanije in 1 Dalmatine?. Nevarno jih je obolelo okoli 50. — V Motovilim je bila vročina tako huda, da je solnčariea ubiia poštna konja. Poroča se tudi od drugodi z Dunaja, Berlina itd. o strašanski vočLu, ki je zalite-vala \eč žrtev. Požar f Trstu. -•-• V zalogi prodajalnice manufakturnega blaga A. (lilo v ulici deila Loggia v Trstu je napravil požar škode za 20.000 K. Laški ljudski učitelj obsojen radi zločina proti nraVROStf. - Učitelj na šoli „Lega Nazionale" v Zrenju je bil prošlega tedna obsojen na O mesecev težke ječe radi zločina proti nravnosti na škodo štirih deklic. Kovine javljajo o tem groznem činu italijanskega »prosvetitelja" naše dece, da so oblasti pustile to zver v človeški vodobi, da se je navživala v svoji po-hotnosti, a dajale so po orožnikih zapirati naše ljudi radi obrekovanja, ker so se pritoževali radi tega človeka. Iste oskrunjene deklice, žrtve te grdobe, pa so morale odgovarjati radi krivega pričanja, v katero so bile zavedene od tega italijanskega — učitelja 1 A sedaj se čuje, da je ta zločinec dobil popotnico, da jo more, bogato nadarjen od svoje družbe, srečno popihati v blaženo Italijo. Vse to se govori, pričakuje pa se, da pride iz Zrenja točno poročilo. Dalmatinsko parobrodstvo v nemških rokah? — Kakor smo poročali, je odklonila viada zvezo BLloydaK z dalmatinskimi parobrodnimi društvi ter izrekla, naj se. ustanovi novo društvo. Povedali smo tudi, da dunajski „Credit* in „Niederosterreichische Export-Gesellschafttt sta predložili finančni načrt za novo društvo. Ministerski svetnik Delles je bil pred kratkim v Trstu ter se je posvetoval z zastopniki dalmatinskih parobrodnih društev in jih prepričeval o potrebi novega društva. Za novo društvo sta omenjeni denarni podjetji že postavili ime ^Dalmatinsko društvo Lloydu. Obe podjetji delata vzajemno, in bržčas osnujeta društvo, kateremu bo vlada naklonjena. Tako utegne priti parobrodsf <-a ob Dalmaciji v nemške roke!! D- flft«s^ trgovino. Podpisani knjigarni se je posrečil nakup večje zaloge ruskih knjig v izvirniku. Knjige so docela nove. Izvirna cena je K 240, -— podpisana pa jih prodaja le po K 1-60. Te knjige so: 1. Peterburgskije Tumani, I. del. 2- » » II. ,, 3. „Pered čem — to?« Roman, in »Trup«, povest. 4. „Iz Trjasini na Dorogu," Roman. 5. »Zvjezda« (Potepenko) — in »Žena« (Čehov). 6. in 7. »Bezmoljirije neba", roman. Slovanska knjigarna A. Gabršček v Gorici. Zaloga muzikalij (skladb) KNJIGARNE /\. GABRŠČEK V GORICI 1. Za klm?i>. K P80 » P80 „ 2-20 „ 2'60 50 na- hčl, Harlckin, mlade deklice, Colombiniiie prijateljice............K5-- VIKTOR PARMA, Bela Ljubljana. Valjček po slovanskih napevih............K 2'40 Mladi vojaki. Koračnica po besedah Joa. Stritarja. (S petjem ad iibitum. Besedilo podloženo.) .......... . K P20 Pozdrav Gorenjske], Valjček po slovanskih napevih.........K 2'—• Slovanske cvetke. Potpourri po slovanskih napevih. ........ K 3'— Triglavske rože, Valjček po slovanskih napevih............K 2'50 P. HUOOUN SATTNER. Kje so moje rožice, za klavir......... VOLARIČ HRABROSLAV. Pozdrav iz daljave. Op. 2............K 0-80 Zvezdica. Polka-mazurka. Op.9. K 090 PR. CHOPIN. Chopin-Album. — N.o 1. . . „ H. . . Valses pour Piano .... Mazurkas „ .... Nocturnes „ .... Sonate. (C-mol, B-mol, H-mol.) Mazurkas. 51 mazurk. Ps 1902. Posamični kosi: Op. 9, 17, 26, 35, 40, 64 po........... . 20 vin. Op. 18, 29, 31,34,38 . ... 40 „ ČAJKOVSKIJ P. Morceaux cčlebres pour Piano. Ltf Klavirska šola. Spisal Ant. Foerster, — Izvrstno delo. Slovenci naj se uče klavirja po tej slovenski šoli! — Štirje zvezki. Cena; l. zvezek...... H........ III. „ . ..... IV. „ ...... Album slovenskih napevov. rodnih napevov za klavir. S podloženim besedilom. Priredil Fran Gerbič. I. zvezek ........ K 3*— H. , .......„ 3- Albuin hrvatskih napjeva. 100hrvatskih narodnih napjeva za glasovir udesijo Slavoljub Lžičar. (Besedilo podloženo.) ... K 3*20 Album srpskih pes a m a. (Album National Serbe.) 100 pesmij. Za glasovir udesijo Slavoljub Uičar......... K 320 Album Čeških narodnih pesmij. (80 pesmij.) Priredil Fr, Zahorsky. IJf 1510. K 2-~ Rnsskija narodnija pjesni. l'yccitij! »npo/oiMa ntenir. Album National Russe.) K 280 i Slovenska Gerlica. Venec slovenskih pesem. — Sedem zvezkov starejših priljubljenih pesmij, prav lahko prirejenih za klavir 3 podloženim besedilom. — Cena 60 vin. do K P— FOERSTER ANTON. Zagorska. Lahka koncertna fantazija na slovensko-narodno pesen. Op. 51. . . K P— HOFFMEISTER K. Bledi spevi. Romanca. Serenada. Valjček. Listek v album. Večerna pesem. Capriccio. V jeseni. Rokoko........ . . K 260 Podoknica iz »Teharskih plemičev". -----Transkripcija za klavir s" podloženim besedilom............K P— Rapsodija na slovenske narodne pesni. Op. 4. .......... K 080 Scherzo, Intermezzo in Valjček. — Op. 6. ........... K 260 J. 1PAV1C. „Možiček". Enodejanska pantomina. — Osebe: Pi^rrot, Pierrette, Colombine, njuna 2. ©osli iu Hla^in FRANJO KREŽMA. I JOS. PAUKNER. Moje sanje. Romanca za gosli s sprem-Ijevanjem klavirja.....• • • K 040 MOSZKOWSKI MORIC. Španski plesi. Op. 12. Prs 2167. K 360 Poljski narodni plesi. Op. Prs 2905........... NOVAČEK OTOKAR. Perpetuum mobile. Prs 2786. K 2— ! Poduk v igranju na citrah. Sestavil Fran Sal. Koželjski. I. zvezek ... K 3— II. „ ... * 3— III. „ . • • n 2'60 (Izvrstna šola za citre. Že v I. zvezku so lahke narodne pesmi. V vseh treh zvezkih je že lepa zbirka narodnih in umetnih pesmij.) Slovenski citrar. Zbirka kompozicij in prevodov za citre. Št. 1. Pozdrav slovenskim citrarjem. Zložil Jos. Mešiček. . .. . • . • • K 080 Št. 2. „Na vasi«. Fantazija po motivih narodnih pesmij. Zložil Fr. S. Koželjski. K 090 Zbirka slovenskih narodnih pesmij. Sestavil J. Petritz. I. zvezek: Po jezeru. — Slovensko dekle. - Žalovanje. - Metuljček. — Moč ljubezni. — Bela Ljubljana. — Star'šev -- Fantazija . . K 0-60 Parafraza. K P60 „ P60 • 160. ¦» 2-— „ 2'20 » 220 . 3'20 ' K 260 K2- K2-K3'60 55. K 260 1895. — (17 slovečih skladb.) . . . LEŠET1CKI TEODOR. Mazurke. Op. 24. .... . MOSZKOWSKI MORIC. Poljski narodni plesi. Op. 55. Španski plesi. Op. 12. . . . ŠARW12NKA KSAVER. Poljski plesi. Op. 40. ... K 2- Českč Album. 20 transkripcij na češke pesmi. - Llf 1569. ...... . . . K 260 ANT. RUBINSTEIN. Sonata. Op. 13. vG-dur. Prs 1338. WIENIAWSKI HENRIK. Souvenir de Moscou. — Llf 1928........... Polonaise de Concert. -Llf 1929........... K 260 Op. 6. K 2-20 - Op. 4. K 260 ljubezen. — Zibka Save. - Pobič sem star šele 18 let. — Domovini.....K P20 II. zvezek: Zadovoljnost. — Zadovoljna nedolžnost. — Gozdič je že zelen. — Molitev. — Kimovec. — Vse mine. — Tiha luna. — Zjutraj. - Ptičica v logu. - Dolenjska. K P20 III. zvezek: Hribček. — Škrjanček poje, žvrgoli. — Mila lunica. — Ljub*ca moja, kaj si sfrila? — BleŠko jezero. - Kol'kor kapljic, tol'ko let! - Oj ta soldaški boben. - Bratci Veseli vsi. — Veselja dom. — Pobratimija. K P20 Venec slovenskih pesmij. Za citre sestavil Jos. Mešiček. Drugi natis. . . K 1/40 Mladi vojaki. Koračnica. Zložil Viktor Parma. Za citre (s petjem ad libitutn) priredil C. Ensiein...........K !;— , Buri pridejo. Koračnica. Zložil Jos. Skorpnik. .* . .-.' ¦ • •' • • k K P— gL Čile konje vkupi papirnica v* Podpori pri (gc..-*«*!. Br. 1377. Razpis dražbe. Podpisani c. kr. okr. šolski svet razpisuje zmanjševalno dražbo za zgradbo novega šolskega poslopja za štirirazred-nic> v Riliembergu; skliena cena je 33.000 K. Načrt, prevdarek in stavbeni pogoji so razgrnjeni na ogled v uradu e. kr. okrajnega šolskega sveta v navadnih uradnih urah. Sprejemajo se le pismene ponudbe, katerim treba priložiti 5-odstotno varščino. Rok za vlaganje ponudeb poteče dne 14. julija t. 1. ob 12. uri opoludne. G. kr. okrajni šolski svet v Gorici, dne 30. junija 1905. Gorica # Gorica Hčtel jri zlatem jelenu v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo. Zgubljeno. Mal, bel psiček, s Črno glavo, hroz ovratnice, pasme .,Foxtericr", je zbežal iz Gorice v smeri proti Stračioam, Pevma,- Poilgora, Ločnih Oddati M» j* za dobro nagrado v ulici Treb kraljev št. tf> v Gorici. Odlikouana pekarija in sladčičarna. pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu v(lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za binnance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvo za mno-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. A. vd. Berini - Gorica Šolska ulica it 12 mn zaloga opega prvfe vrste najboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije, Molfelte, Sari in Nlce s prodajo na drobno In debelo. Prodaja na drobno: K -.-84, —-72, --80, --8S, -1)6, 112, 120, 1-30, 1-44, 1*00, 180, %¦ . ------- Na debelo cene ugodne. ------- Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne. t Andrej Fajt * pekovski mojster v Gorici Corso Franc. Biiss. št. t filiJAlkA V isti ulici št. 20. Sprejema naročila vsakovrstnega ; peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-manee, poroke itd. Vsa naročita izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Za v«;ko noč priporoča goriške pince, potice Itd. Ako hočete zares - kupiti, vedno solidno in lepo blago po primerno nizkih cenah in se ne pustiti samo radi nizkih cen slepiti, Vam morem s prepričanjem zagotoviti, da se blagovolite obrniti zaupno, v Vašo popolno zadovoijnost, ob vsaki potrebi do domače tvrdke J. ZORNIK -Gorica sedaj Gosposka ulica štv. 10. ki nudi največjo zalogo vedno zadnjih novosti krasnih okraskov za obleke perna in ovratnice za gospode, solnčnikov, dežnikov, svil, modercev, predpasnikov, pasov itd. — Zaloga vseh potrebičin za g. šivilje in krojače. — Posestvo se takoj proda za polovico vrednosti. Obstoji iz hiše, hleva, več njiv, pašnika, vinograda in tudi gozda blizu nove železniške postaje Ročinja (Primorsko). Kupnina vse skupaj 1000 gld.; po dogovoru se lahko tudi nekaj dolžno ostane. Ponudbe sprejema; AntOH RenkO, trgovec Celovec, Koroško. i j\nto"n -Ivanov 'pečenko - -Gorita- %f TEKALlSČE JOSIPA VERDIJA ftt. 26. Velika zaloga pristnih betih in črnih vin it lastnih in drugih priznanih vinogradov. Uo3tavIja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva tovarne G. rfuerjevih dedičev v Ljubljani in pleenjskega piva »prazdroj* iz sloveče ceske »Meščanske pivovarne". Zaloga ledu, karerega se oddaja 1 na debele od 100 kg naprej. Cona zmerna. Postrežba pcžtona In točna. i § Tr^oV5ko-obrtqa re^i5troVaqa zadruga |j2J a neomejenim jamstvom v Gorici. p V svojem »Trgovskem Domu" f^ TELEFON ŠT, 80. i &S Hranil«« vlog« obrestuje po l*,*, rečje, stalno naložene najmanj na jedno )s§ leto, po dogovoru Sprejema hranilne knjižice dr«gih zavodov brez h j^S gube obresti. — Kontni davek plačuje zadruga sama. jLg) Posojil« dajo na porogtvo ali zastavo na f>-letno odplačevanje v tedenskih aH JKgj mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje jEg ZadružHihl vplačujejo za. vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih šte letih. Po zaključku potletja znaša vrednost deleža 'Mm kron. Stanje :il. decembra 100*: D«l**l: a) podpisani • b) vplačani . O««« p«s«)l|« Vl«g« ..... . K 1,058.400* . » 31!MW4'~-. • l,«0f».3t«*— . » i.itoia*)-- ¦^mmmmmm^^mBmm^^mm^mMm^^^mmm^ Papir za smotčice (cigarete.) Na drobno in na. ..debelo so vedno na razpolago te vrste: flbadie (riz in la!ly) flide flristo-cra!ique Club Isa fleur 3ob Riual Regal. Zaloga liigijeniškili „RoSSijSklh gttjz" iz Odese, pa tudi drugih vrst, za izdelovanje smotčic. — Medena cevka za izdelovanje smotčic. |)pclijt\ - Zlatu svetinj«! Mebroj zahvalnih i«Vm! Odgovor zastonj! R. Rohler, Pressburg, Donaugasse 7. hanipijone, krožnike, priif iz papirja prodaja po ugodnih cenah knjigama A. Gabršček