TRŽNE DISTORZIJE IN MAKROEKONOMSKI UČINKI NADOMEŠČANJA SLOVENSKE PROIZVONDJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Z UVOZOM 32 TRŽNE DISTORZIJE IN MAKROEKONOMSKI UČINKI NADOMEŠČANJA SLOVENSKE PROIZVONDJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Z UVOZOM France Križanič, Žan Oplotnik Povzetek Od leta 2011 proizvodnja v slovenskih termoelektrarnah in jedrski elektrarni (del namenjen trženju iz Slovenije) postopoma upada, razmere za normalno poslovanje klasičnih (jedrska energija, termo energija) proizvajalcev elektrike - brez subvencij ali režima pokrivanja dela stroškov prek različnih shem vzdrževanja ustrezne rezervne moči v elektroenergetskem sistemu - pa se hitro poslabšujejo. V primeru, da bi ob tržnih motnjah ter neaktivnosti slovenske energetske politike sledil stečaj, zaprtje in razgradnja klasičnih proizvajalcev električne energije, bo Slovenija poleg povečane nestabilnosti v oskrbi s to dobrino izgubila tudi precej delovnih mest (10 tisoč) in dodane vrednosti (več kot 0.3 milijarde evrov letno). Temu ustrezni pa bodo tudi javnofinančni učinki. Ključne besede: struktura trga in oblikovanje cen, proizvodnja električne energije, energetika in makroekonomija JEL: D40, L94, Q43 33 TRŽNE DISTORZIJE IN MAKROEKONOMSKI UČINKI NADOMEŠČANJA SLOVENSKE PROIZVONDJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Z UVOZOM Abstract Since 2011 has Slovenian production in thermal power plants and nuclear power plant gradually declined. Conditions for normal electricity production from classical sources (nuclear energy, thermal energy) have quickly deteriorated due to the absence of costs recovery regimes through a variety of schemes for the maintenance of an adequate reserve power in the electric power system. In the case of bankruptcy, closure and decommissioning of the classic producers of electricity caused by market disturbances and the inactivity of the Slovenian energy policy, Slovenia is going to lose stable electric power supply and also a lot of jobs (10 thousand) and significant amount of value added (more than 0.3 billion € per year). This will be accompanied by significant negative fiscal effects. Keywords: the market structure pricing, production of electricity, energy and economy JEL: D40, L94, Q43 TRŽNE DISTORZIJE IN MAKROEKONOMSKI UČINKI NADOMEŠČANJA SLOVENSKE PROIZVONDJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Z UVOZOM 34 1. Uvod Gospodarjenje z električno energijo je specifično. Ne le, da gre za dobrino, ki je po sprejemljivih stroških ni mogoče skladiščiti, tako da se mora proizvodnja ves čas prilagajati porabi (v primeru motenj na trgu pa obratno), pač pa je trg elektrike izrazito segmentiran glede na različne odjemalce in obseg odjema, obenem pa so za električno energijo značilne velike eksterne ekonomije. Sodobno narodno gospodarstvo brez stabilne oskrbe z elektriko praktično ne more delovati. V zadnji dveh desetletjih sta pri gospodarjenju z električno energijo v EU značilna dva procesa. Prvi je v glavnem končana tranzicija sektorja iz infrastrukture v tržno dejavnost (povezano z močno državno regulacijo), drugi pa je državno spodbujanje (subvencioniranje) proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. V obdobju po zadnji svetovni finančni krizi je ta spodbuda v Nemčiji, kot najmočnejšem evropskem gospodarstvu in velikem izvozniku električne energije, dobila tolikšen obseg, da je začela opazno vplivati na gospodarjenje z električno energijo tudi v ostalih članicah EU (Sattich, 2016; Križanič in Oplotnik, 2016). Leta 2013 je Nemčija subvencionirala že 20% svoje skupne neto proizvodnje električne energije (Borzen, 2016 b; Eurostat, 2016). V Sloveniji je bil ta rezultat, ob podobno visokih subvencijah na proizvedeno MWh1, zmernih 5% in se je do 2015 dvignil na še vedno relativno nizkih 7% (Borzen, 2016 a; Statistični urad Republike Slovenije, 2016 a). V tem članku analiziramo posledice morebitne prilagoditve slovenske proizvodnje električne energije navidezno (zato govorimo o tržni motnji ali distorziji) nizki ceni te dobrine iz uvoza. Izkrivljeni tržni signali kažejo, da se velik del slovenske produkcije električne energije ne splača oziroma, da proizvajalci pri danih cenah ne morejo pokriti stroškov. V članku je problem najprej opisan z vidika ekonomske teorije, sledi prikaz odzivanja slovenskega trga in slovenske proizvodnje električne energije na tržne motnje, nato pa so predstavljeni rezultati analize makroekonomskih posledic krčenja slovenskega elektrogospodarstva. Na koncu članka je prikaz uporabljene metodologije, sklepi in navedba citirane literature ter virov podatkov. 2. O distorzijah na trgu električne energije Vlogo cen pri vzpostavljanju ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem posamezne dobrine in nato skupine n-dobrin so opredelili že klasični ekonomisti od Adama Smitha (1776) do Leona Walrasa (1874-7). Morda kaže omeniti še von Neumanna (1937), ki je 1 V Nemči j i so subvenci je za proizvodnjo elektr ične energi je iz obnovl j iv ih v i rov v 2013 znašale povprečno 144 €/ MWh, v Sloveni j i pa povprečno po 148 €/MWh (Borzen, 2016 b) . 35 TRŽNE DISTORZIJE IN MAKROEKONOMSKI UČINKI NADOMEŠČANJA SLOVENSKE PROIZVONDJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Z UVOZOM matematično izpeljal, kako presežna ponudba privede do proste dobrine (s ceno enako 0). Klasiki so tudi obrazložili alokacijsko vlogo cen, se pravi vpliv relativnih cen na angažma produkcijskih faktorjev pri proizvodnji različnih dobrin (Sraffa, 1960). Bhagwati (1971) je obrazložil distorzije trga kot odmik od izenačenosti marginalne stopnje transformacije (proizvodnja) z marginalno stopnjo substitucije (potrošnja) danega para dobrin. Vzrok je posamezen transfer ali instrument redistribucije, posledica pa odmik od Paretovega optimuma alokacije produkcijskih faktorjev in nižja blaginja od dosegljive ob normalnem delovanju konkurence na trgu (Srinivasan, 1994). Če se omejimo na trg električne energije in Evropsko unijo, vidimo, da je tranzicija gospodarjenja s to dobrino iz infrastrukturne v tržno dejavnost pretežno končana (Haas et. al., 2006; Pompei, 2013). Florio in Florio (2011) sta na osnovi empirične analize dokazala, da je liberalizacija trga električne energije povečala korist potrošnikov te dobrine2. Liberalizacija trga je najprej vplivala na znižanje cen, nato pa so se te začele prilagajati spreminjanju ravnotežja na trgu. V obdobju recesije so ob znižanju povpraševanja po električni energiji upadale, ob gospodarskem okrevanju pa bi pričakovali njihovo rast. Očitna je tudi tendenca konvergence cen preko državnih meja (Križanič, Oplotnik, 2013). Stranski učinek tranzicije sektorja elektroenergetike je bilo povečano tveganje nestabilnosti v oskrbi z električno energijo (Pompei, 2013), kot ga kaže poslabšana »reserve margin deviation« - razlika med dejansko in optimalno ravnjo rezervnih zmogljivosti proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije (Erdoglu, 2011). Kaserman in Mayo (1991) ugotavljata, da je ločitev proizvodnje od prenosa povečala negotovost in transakcijske stroške delovanja elektroenergetike. Kaj kaže signal nizkih cen električne energije za njene proizvajalce na liberaliziranem trgu te dobrine? Imel bo očitno močan učinek na lokacijo proizvodnje električne energije po prehodnem obdobju pa tudi na geografsko lokacijo dejavnosti ostalih sektorjev – področje geografije energije (Hamhaber 2015). To bo vplivalo na povečanje dodane vrednosti v državah (regijah), kjer se bo koncentrirala proizvodnja električne energije (zlasti v Nemčiji) in na zmanjšanje dodane vrednosti tam, kjer se bo ta proizvodnja ukinjala (članice EU na periferiji). Lahko pričakujemo, da bo v povezavi med energetsko porabo in gospodarsko rastjo (Kraft in Kraft, 1978; Apergis in Paine, 2009) v državah izvoznicah subvencionirane električne energije obveljala hipoteza rasti (»growth hypothesis«); da bo torej proizvodnja in poraba energije vplivala na gospodarsko rast (tudi preko proizvodnje elektroenergetske opreme in organizacije trženja ter transporta energije). V državah uvoznicah pa se bo to razmerje nadaljevalo po hipotezi ohranjanja (»conservation hypothesis”), po kateri je poraba energije odvisna od gospodarske rasti. Ta je že v obdobju pred sedanjimi distorzijami trga veljala za industrializirane države na postindustrijski fazi gospodarskega razvoja, na 2 Ugoden l iberal izaci jski učinek tranzic i je e lektroenergetskega sektor ja kažejo tudi anal ize drugih pr imerov. Mansur in White (2009) sta oceni la , da je integraci ja t rga vzhodnega dela ZDA (PJM in AEP) vpl ivala na 42% povečanje poslovnih t ransakci j . TRŽNE DISTORZIJE IN MAKROEKONOMSKI UČINKI NADOMEŠČANJA SLOVENSKE PROIZVONDJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Z UVOZOM 36 primer za Slovenijo (Križanič, Oplotnik, 2006). Za deindustrializirana gospodarstva bo veljala hipoteza nevtralnosti, pri kateri sta gospodarska rast in rast porabe energije (tudi električne) med seboj neodvisni. Seveda se pojavljajo tudi drugi problemi. Na primer poslabšanje zanesljivosti oskrbe zaradi zastojev na vozliščih prenosnih poti (Neuhoff, et al., 2013) in neoptimalna izbira tehnologij proizvodnje električne energije. Diaz Arias in van Beers (2013) sta z analizo pokazala, da rast povpraševanja po električni energiji iz vetrnih elektrarn ne vpliva na povečanje števila patentov v energetske tehnologije. 3. Slovenska proizvodnja, poraba in cene električne energije v obdobju distorzij na trgu te dobrine Od 2011 cene na debelo električne energije (borzni indeks PHELIX) na za Slovenijo relevantnem trgu upadajo in so se do 2015 znižale za 38 % (tabela 1). To je pri nas očitno vplivalo na zniževanje cen električne energije (energija brez ostalih stroškov) za industrijske proizvajalce. V 2015 so bile že na 28 % nižji ravni kot 2010. Pri cenah električne energije za gospodinjstva je ta vpliv sicer opaziti, a je manjši (od 2012 do 2015 so upadle za 8%). V tabeli 1 nadalje vidimo, da je proizvodnja električne energije na pragu elektrarn v Sloveniji od 2010 do 2015 nihala v glavnem na ravni pod proizvodnjo v 2010. V 2014 se je, ob ugodnih naravnih pogojih (visok vodostaj), začasno povečala, v 2015 pa je upadla na najnižjo raven v tem desetletju (8% pod primerljivo v 2010). Od 2010 do 2015 se je končna poraba električne energije v Sloveniji povečala za 7 %, uvoz te dobrine pa za 5 % (do 2014 je v glavnem upadal in se šele 2015 izjemno povečal). Ob rasti uvoza električne energije je 2015 izvoz te dobrine upadel, tako da je bil kar 15% manjši kot v 2010. Će upoštevamo, da je polovica električne energije proizvedene v jedrski elektrarni Krško po fiksnih cenah namenjena na Hrvaško, vidimo, da preostali izvoz elektrike niha od 32 % (2011) do 14 % (2014) nižje od svoje ravni v 2010. V 2015 je bil petino manjši kot 2010. Če pri tem upoštevamo še dinamiko uvoza elektrike, nam izračun kaže veliko povečanje neto uvoza (negativni neto izvoz) ter njegovo začasno znižanje v 2014. Leta 2015 je znašal rekordih 2.6 TWh ali 20 % naše skupne končne porabe električne energije. S tem Slovenija postaja izjemno ranljiva na vse spremembe, ki se bodo odvijale v zvezi z delovanjem trga električne energije v širšem okolju. 37 TRŽNE DISTORZIJE IN MAKROEKONOMSKI UČINKI NADOMEŠČANJA SLOVENSKE PROIZVONDJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Z UVOZOM Tabela 1: Proizvodnja elektrike na pragu elektrarn, termo in jedrska energija proizvedena na pragu elektrarne, izvoz in uvoz ter cene električne energije 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Proizvodnja na pragu (GWh) 15410 15001 14705 15117 16486 14187 2010=100 100 97 95 98 107 92 Termo in jedrska energija (GWh)1 8071 8335 7893 7525 6911 7189 2010=100 100 103 98 93 86 89 Končna poraba (GWh) 12063 12612 12540 12587 12559 12895 2010=100 100 105 104 104 104 107 Uvoz (GWh) 8625 7036 7452 7521 7254 9045 2010=100 100 82 86 87 84 105 Celoten izvoz (GWh) 10745 8408 8491 8811 9997 9093 2010=100 100 78 79 82 93 85 Izvoz brez ½ proizvodnje v NEK (GWh)1 8055 5457 5869 6293 6967 6407 2010=100 100 68 73 78 86 80 Neto izvoz brez ½ proizvodnje v NEK (GWh)1 -571 -1579 -1583 -1228 -288 -2638 Cene za industrijo (€/MWh)2 69 67 64 61 53 50 2010=100 100 97 93 88 76 72 Cene za gospodinjstva (€/MWh)2 54 57 62 61 59 57 2010=100 100 106 115 113 108 104 PHELIX (€/MWh) 44 51 43 38 33 32 2010=100 100 115 97 85 74 71 1) Upoštevana je samo polovica proizvodnje jedrske energi je namenjena za t rženje v Sloveni j i . 2) Upoštevan je samo del cene namenjen za plači lo e lektr ične energi je t rgovcu (brez stroškov omrežja in davščin) : Industr i ja : IC – letni odjem 500 MWh do manj kot 2000 MWh, Gospodinjstva: DC – letni odjem 2500 kWh do manj kot 5000 kWh. Vir : Stat ist ični urad Republ ike Sloveni je , 2016 a ; Borzen, 2016 b. Od leta 2011 dalje proizvodnja v termoelektrarnah in jedrski elektrarni (del namenjen trženju iz Slovenije) postopoma in z nihanjem upada. V 2015 je bila 11 % manjša kot 2010 (leta 2014 je bil ta rezultat že -14%). Podatki o skupnem gibanju uvoza in izvoza električne energije za 2015 ter gibanju cen te dobrine za industrijski ter gospodinjski odjem v 2015 kažejo, da se razmere za normalno poslovanje klasičnih (jedrska energija, termo energija) proizvajalcev elektrike (brez subvencij ali režima pokrivanja dela stroškov preko različnih shem vzdrževanja ustrezne rezervne moči) v slovenskem elektroenergetskem sistemu hitro poslabšujejo. Za 2015 lahko rečemo, da uvoz električne energije domačo proizvodnjo izriva, izvoz pa ne prinaša alternative, ki bi omogočila normalno poslovanje. Znižanje neto uvoza v 2014 je bilo začasno in povezano z ugodno hidrologijo. TRŽNE DISTORZIJE IN MAKROEKONOMSKI UČINKI NADOMEŠČANJA SLOVENSKE PROIZVONDJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Z UVOZOM 38 4. Ocena posledic razgradnje slovenske proizvodnje električne energije V primeru, da bi ob tržnih motnjah ter neaktivnosti slovenske energetske politike sledil stečaj, zaprtje in razgradnja slovenskih termoelektrarn in jedrske elektrarne, bo Slovenija poleg povečane nestabilnosti v oskrbi s to dobrino izgubila tudi precej delovnih mest in dodane vrednosti – pokazatelja življenjskega standarda – obenem pa si bo poslabšala položaj velikega neto izvoznika. Ugašanje klasične proizvodnje električne energije (proizvodnje v termoelektrarnah in jedrski elektrarni) lahko nastopi nepričakovano hitro, v enem zamahu, kot nov gospodarski šok (stečaji, zaustavitev dejavnosti, odpuščanje zaposlenih, razgradnja naprav), ali pa postopoma v nekaj letih ob iztrošenju in zastaranju starih proizvodnih zmogljivosti, ki jih ne bo več mogoče (navidezno zaradi razmer na trgu, dejansko pa zaradi obsežnih subvencij nekonkurenčni proizvodnji iz uvoza) nadomestiti z investicijami v nove zmogljivosti. Termoelektrarne in jedrska elektrarna (upošteva je celotna proizvodnja, tudi del proizvedene električne energije namenjen hrvaškemu solastniku) so od 2010 do 2015 v povprečju proizvedle 10.5 TWh električne energije letno (Statistični urad Republike Slovenije, 2016 a). Med 2010 in 2014 je povprečna cena električne energije (njen del za energijo, brez stroškov omrežja in brez davščin) znašala 60.7 €/MWh - nekoliko nižja je bila za industrijski odjem in nekoliko višja pri gospodinjskem odjemu ter odjemu sektorja storitev (Statistični urad Republike Slovenije, 2016 a). Ob upoštevanju navedenega letnega obsega proizvodnje električne energije ter povprečne ravni prodajnih cen te energije, se bo v primeru prenehanja dejavnosti termoelektrarn in jedrske elektrarne v Sloveniji prihodek (proizvodnja) znižal za 638 milijonov evrov. Manjkajočo elektriko bo nadomestil uvoz, vendar po stabilizaciji razmer na energetskem trgu uvozne cene električne energije ne bodo več tako nizke kot 2015. Kakšni bodo neposredni in posredni učinki prenehanja velikega dela slovenske produkcije električne energije, skupaj z učinkom povečanega uvoza, prikazujemo v tabeli 2. V njej smo (ob predpostavkah, ki jih navajamo v orisu metodologije) ocenili neposreden in posreden učinek upada proizvodnje električne energije, torej tudi vpliv tega upada na dobavitelje polizdelkov, surovin in storitev ter naprej po reprodukcijski verigi. Tabela 2 Neposreden in posreden vpliv nadomestitve slovenske proizvodnje električne energije iz termoelektrarn in jedrske elektrarne z uvozom električne energije V milijonih evrov Delež na makroekonomski ravni (%) Produkcija -1.093 -1,5 Dodana vrednost -321 -0,8 Delovno aktivni (v tisočih) -10 -1,3 Osnovna sredstva -2.667 -1,2 Uvoz blaga in storitev 321 1,2 Javnofinančni priliv -120 -0,7 Vir podatkov: Stat ist ični urad Republ ike Sloveni je , 2016 b, Banka Sloveni je , 2016 39 TRŽNE DISTORZIJE IN MAKROEKONOMSKI UČINKI NADOMEŠČANJA SLOVENSKE PROIZVONDJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Z UVOZOM Rezultati input-output analize kažejo, da bo Slovenija v primeru dopuščanja, da tržne motnje uničijo klasične proizvajalce električne energije, na letni ravni (vsako leto) izgubila dobre 0.3 milijarde evrov dodane vrednosti, kar predstavlja 0.8% slovenskega BDP v 2015. Pri tem bomo ob 10 tisoč delovnih mest (1.3% skupnega števila delovno aktivnih v 2015), v nasedle investicije pa se bodo spremenila osnovna sredstva v vrednosti skoraj 2.7 milijarde evrov. Ob zmanjšani dejavnosti proizvodnje električne energije bo uvoz sicer upadel, a bo obenem direktni uvoz električne energije to znižanje več kot nadomestil. Neto učinek bo povečanje slovenskega uvoza blaga in storitev za 0.3 milijarde evrov ali 1.2% skupnega slovenskega uvoza. Saldo slovenske zunanje menjave se bo (glede na rezultate v 2015) poslabšal za 9%, saldo tekočega računa plačilne bilance pa za 16%. Javnofinančni prihodki se bodo znižali za 0.12 milijarde evrov, kar predstavlja 0.7% prihodkov konsolidirane bilance javnega financiranja (proračuna centralne države, občin, pokojninske in zdravstvene blagajne) ter 0.3% BDP. Slovenija bo spet primorana krčiti dejavnost kvartarnega sektorja (šolstvo, zdravstvo, znanost, kultura, varnost,…) z ogrožanjem normalne družbene reprodukcije v sodobnem razvitem gospodarstvu, ki si ustvarja komparativne prednosti pretežno v proizvodnih in drugih procesih temelječih na znanju. 5. Metodologija V analizi učinkov prenehanja delovanja klasičnih proizvajalcev električne energije (termoelektrarn in jedrske elektrarne) v Sloveniji smo ocenili neposreden in posreden (preko dobaviteljev reprodukcijskega materiala in ustreznih storitev ter preko nadaljnjega reprodukcijskega povpraševanja teh dobaviteljev) vpliv zmanjšane dejavnosti gospodarske panoge »oskrba z električno energijo, plinom in paro« za 638 milijonov evrov (gre za 33% njene proizvodnje - prihodka). Rezultati kažejo učinek tega upada na slovensko produkcijo, dodano vrednost, zaposlenost dela, angažma osnovnih sredstev, uvoz blaga in storitev ter na pobrane davščine. Analizo smo izvedli na podatkih 63 sektorske input-output matrike slovenskega gospodarstva v letu 2010 (Statistični urad Republike Slovenije, 2016 b). Neposreden in posreden vpliv danega obsega in strukture porabe na omenjene ekonomske spremenljivke smo ocenili z: M = (I-Ad)-1 * Y H = (diag BDP/X) * (I-Ad)-1 * Y G = Au * (I-Ad)-1 * Y Z = (diag F/X) * (I-Ad)-1 * Y M je globalen vpliv možnega upada dejavnosti - prihodka sektorja »oskrba z električno energijo, plinom in paro« (Y) na produkcijo po panogah, vsota pa kaže vpliv na celotno TRŽNE DISTORZIJE IN MAKROEKONOMSKI UČINKI NADOMEŠČANJA SLOVENSKE PROIZVONDJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Z UVOZOM 40 gospodarstvo; Ad je matrika tehničnih količnikov - stolpec domačega inputa v dani sektor deljen z njegovo produkcijo; I je enotna matrika, (I-Ad)-1 pa je matrični multiplikator. H je globalen vpliv možnega upada dejavnosti - prihodka sektorja »oskrba z električno energijo, plinom in paro« (Y) na dodano vrednost kjer je diag BDP/X diagonalizirana matrika direktnih količnikov dodane vrednosti (BDP). X je produkcija panoge. G je globalen vpliv možnega upada dejavnosti - prihodka sektorja »oskrba z električno energijo, plinom in paro« (Y) na uvoz. Au je uvozna komponenta tehnološke matrike, pridobljena z deljenjem uvoza v panoge z njihovo produkcijo. Z je globalen vpliv možnega upada dejavnosti - prihodka sektorja »oskrba z električno energijo, plinom in paro« (Y) na angažma produkcijskih faktorjev. F (število zaposlenih ali pa vrednost osnovnih sredstev), diag F/X pa je diagonalizirana matrika direktnih količnikov produkcijskega faktorja F v panožni produkciji (X). Naša ocena neposrednega in posrednega vpliva možnega upada dejavnosti sektorja »oskrba z električno energijo, plinom in paro« na proizvodnjo, dodano vrednost, zaposlenost dela in kapitala ter na uvoz v slovenskem gospodarstvu temelji na Leontijevi proizvodni funkciji (Leontief, 1942, 1954) in predpostavlja konstantne donose produkcijskih faktorjev, elastičnost substitucije enako 0 in homogenost produkcije znotraj sektorjev. Rezultate input-output analize lahko pojmujemo kot začetne tendence z nakazano smerjo. Rezultati naše analize so v cenah 2015 (v input-output analizi so deflacionirani na cene iz 2010) in nato v Tabeli 2 inflacionirani na cene iz 2015. Javnofinančni učinki so izračunani iz ocenjenega vpliva na BDP ter 37.24% povprečnega deleža javnofinančnih prihodkov (davkov in prispevkov) v slovenskem BDP od 2010 do 2014 (Banka Slovenije, 2016). 6. Sklepi 1. Tržna distorzija ali motnja predstavlja odmik od izenačenosti marginalne stopnje transformacije (proizvodnja) z marginalno stopnjo substitucije (potrošnja) danega para dobrin. Vzrok takšne motnje je nek transfer ali instrument redistribucije, posledica pa nižja blaginja od dosegljive ob normalnem delovanju konkurence na trgu. 2. V obdobju po zadnji finančni krizi je za delovanje liberaliziranega trga električne energije v Evropski uniji značilen proces državnega spodbujanja (subvencioniranja) proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Ta spodbuda je v Nemčiji, največjem evropskem gospodarstvu in pomembnem izvozniku električne energije, dobila tolikšen obseg, da je začela opazno vplivati na gospodarjenje z električno energijo tudi v ostalih članicah EU. 41 TRŽNE DISTORZIJE IN MAKROEKONOMSKI UČINKI NADOMEŠČANJA SLOVENSKE PROIZVONDJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Z UVOZOM Leta 2013 je Nemčija subvencionirala že 20% svoje skupne neto proizvodnje električne. Velike spodbude so vodile v znižanje borzne cene električne energije (PHELIX). Leta 2015 so bile 38% nižje kot 2011. 3. Nizke cene električne energije bodo na liberaliziranem evropskem trgu te dobrine vplivale na lokacijo njene proizvodnje pa tudi na geografsko lokacijo dejavnosti ostalih sektorjev. V državah (regijah), kjer se bo koncentrirala proizvodnja električne energije (zlasti v Nemčiji), se bo dodana vrednost povečala, tam kjer se bo ta proizvodnja ukinjala (na primer v Sloveniji), pa bo dodana vrednost upadla. 4. Neto uvoz (negativni neto izvoz) električne energije v Slovenijo narašča. Če upoštevamo, da Nuklearna elektrarna Krško polovico svoje proizvodnje po fiksnih cenah izvozi na Hrvaško, potrebuje Slovenija za pokrivanje svojih potreb neto uvoz električne energije v višini rekordih 2.6 TWh ali 20 % naše skupne končne porabe te dobrine. S tem smo postali izjemno ranljivi na vse spremembe, ki se bodo odvijale v zvezi z delovanjem trga električne energije v širšem okolju. 5. Od leta 2011 proizvodnja v termoelektrarnah in jedrski elektrarni postopoma in z nihanjem upada. V 2015 je bila 11 % manjša kot 2010. Razmere za normalno poslovanje klasičnih (jedrska energija, termo energija) proizvajalcev elektrike (brez subvencij ali režima pokrivanja dela stroškov preko različnih shem vzdrževanja ustrezne rezervne moči) se v slovenskem elektroenergetskem sistemu hitro poslabšujejo. Uvoz električne energije domačo proizvodnjo izriva, izvoz pa ne prinaša alternative, ki bi omogočila normalno poslovanje. 6. Ob dopuščanju, da tržne motnje uničijo klasične proizvajalce električne energije, bo Slovenija na letni ravni (vsako leto) izgubila dobre 0.3 milijarde evrov dodane vrednosti, kar predstavlja 0.8% slovenskega BDP v 2015. Pri tem bomo ob 10 tisoč delovnih mest (1.3% skupnega števila delovno aktivnih v 2015), v nasedle investicije pa se bodo spremenila osnovna sredstva v vrednosti skoraj 2.7 milijarde evrov. Javnofinančni prihodki se bodo znižali za 0.12 milijarde evrov letno. Slovenija bo zopet primorana krčiti dejavnost kvartarnega sektorja (šolstvo, zdravstvo, znanost, kultura, varnost,…) z ogrožanjem normalne družbene reprodukcije v sodobnem razvitem gospodarstvu, ki si ustvarja komparativne prednosti pretežno v proizvodnih in drugih procesih temelječih na znanju. 7. Ob zmanjšani dejavnosti proizvodnje električne energije (zaradi zapiranja termoelektrarn in jedrske elektrarne) bo reprodukcijski uvoz, potreben za delovanje teh proizvajalcev, sicer upadel, a bo obenem direktni uvoz električne energije to znižanje več kot nadomestil. Neto učinek bo povečanje slovenskega uvoza blaga in storitev za 0.3 milijarde evrov ali 1.2% skupnega slovenskega uvoza. Saldo slovenske zunanje menjave se bo (glede na rezultate v 2015) poslabšal za 9%, saldo tekočega računa plačilne bilance pa za 16%. TRŽNE DISTORZIJE IN MAKROEKONOMSKI UČINKI NADOMEŠČANJA SLOVENSKE PROIZVONDJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Z UVOZOM 42 7. Literatura, viri podatkov in programska oprema Apergis. N., Payne. J.E., 2009. Energy Consumption and Economic Growth: Evidence From the Commonwealth of Independent States. Energy Economics. 31, 641-647. Bagwati. J., 1971. The Generalized Theory of Distortions and welfare. Chapter 12 in Trade, balance of payments and Growth: Papers in International Economics in Honor of Charles P. Kindleberger. Ed. J.N. Bagwati, R. W. Jones, R. Mundell and J. Vanek. Amsterdam: North-Holland. Diaz Arias. A., van Beers C., 2013. Energy Subsidies, Structure of Electricity Prices and Technological Change of Energy use. Energy Economics. 40, 495-502. Erdoglu., E. 2011. What Happened to Efficiency in Electricity Industries After Reforms? Energy Policy. 39. 6551-6560. Haas. R., Glachant. J. M., Keseric. N., Perez. Y. 2006. Competition in the Continental European Electricity Market: Despair or Work in Progress? In: Sioshansi, F.P.. Pfaffenberger, W (Eds), Electricity Market Reform. An International Perspective. Elsevier. Kidlington. Oxford, U.K. Hamhaber. J., 2015. Energy, geography. International Encyclopedia of the Social & Behavioral Sciences 2.ed. Vol 7. New York: Elsevier. 633-640. Kaserman. D.J., Mayo. J.V., 1991. The Measurement of Vertical Economies and the Efficient Structure of the Electric Utility Industry. Journal of Industrial Economics. 39. 483-502. Kraft. J., Kraft. A., 1978. On the relationship Between Energy and GNP. Journal of Energy Development. 3, 401-403. Križanič. F., Oplotnik. Ž. 2006. Contemporary Economic Growth and the Consumption of Energy Raw Materials (The Case of Slovenia). East European Quarterly, 40, 161-181 Križanič. F., Oplotnik. Ž., 2013. Market Changes, Business Cycles and Fluctuationsin Electricity Prices: EU Evidence From Germany and Slovenia. International Journal of Energy Economics and Policy. 3, 118-126. Križanič, F., Oplotnik. Ž. 2016. Trg električne energije po 2009 v petih sosednjih državah EU, Gospodarska gibanja. 492, 39-49. Leontief. W., W. 1942. The Structure of American Economy, 1919 – 1929: An Empirical Application of Equilibrium Analysis by Wassily W. Leontief. The Canadian Journal of Economics and Political Science, 8, 124-126. Leontief. W., W. 1954. Domestic Production and Foreign Trade: the American Capital Position RE-examined. Economica Internazionale, 7. Mansur. E.T., White. M. W., 2009. Market Organization and Efficiency in Electricity Markets. http://bpp. wharton.upenn.edu/mawhite/. 43 TRŽNE DISTORZIJE IN MAKROEKONOMSKI UČINKI NADOMEŠČANJA SLOVENSKE PROIZVONDJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Z UVOZOM Neuhof. K., Barquin. J., Bialek. J. W., Boyd. R., Dent. C.J., Echavarren. F., Grau. T., von Hirschhausen. C., Hobbs. B. F., Kunz. F., Nabe. C., 2013. Renewable Electric Energy Integration: Quantifying the Value of Design of Markets for International Transmission Capacity. Energy Economics. 40. 760-772. Neumann, J. von., 1937. A Model of General Economic Equilibrium. Collected works. Oxford: Pergamon Press. Pompei. F., 2013. Heterogeneous Effects of Regulation on the Efficiency of the Electricity Industry Across European Union Countries, Energy Economics. 40, 569-585 Sattich. T., 2016. Energy Imports, Geo-economics, and Regional Coordination: The Case of Germany and Poland in the Baltic Energy System – Close Neighbors, Close(r) Cooperation? Smith, A., 1776., Inquiry into the Nature of Causes of the Wealth of nations. W. Strahan and T. Cadell, London. Sraffa, P., 1960. Production of Commodities by Means of Commodities. Cambridge University Press, Cambridge. Srinivasan. T.N.., 1994. Distortions. The New Palgrave A Dictionary of Economics. Ed. By J. Eatwell, M. Milgate, P. Newman. The Macmillan Press Limited. London, 865 – 867. Walras, L., 1874-7. Elements of Pure Economics or the theory of social wealth. London. Allen & Unwin, 1954. Banka Slovenije, 2016, Bilten Borzen, 2016 a, Center za podpore proizvodnji zelene energije, Poročila in podatki centra, Poročila. Borzen, 2016 b, interna baza podatkov. Euostat, Database, Environment and Energy, Energy, Netztransparenz.de, 2016, Informationsplatform der deutchen Übertragungsnetzbetreiber Statistični urad Republike Slovenije, 2016 a, Podatkovni portal SI-STAT, Okolje in naravni viri, Energetika. Statistični urad Republike Slovenije, 2016 b,Podatkovni portal SI-STAT, Ekonomsko področje, nacionalni računi; raziskovanje in razvoj, znanost in tehnologija; demografsko in socialno področje – Trg dela. Programska oprema: EViews 7.1.