PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 40 lir Leto XXI. Št. 28 (6006) TRST, sreda 3. februarja 1965 GLAVNI SVET KD NADALJUJE^ RAZPRAVO O POROČILU RUMORJA Vsi govorniki, razen Gonelle in Pelle za doslednejšo politiko levega centra Danes bodo verjetno spregovorili tudi voditelji struj - Orlandi (PSDI) in Cattani j Nove aretacije črncev v ZDA SELMA, 2. — Pastor Martin Luther King, ki je bil včeraj aretiran skupno s tristo črnci, je odklonil i začasno svobodo. Danes je King | prišel pred sodišče skupno z ostalimi črnci. Sodnik jim je sporočil, da je pripravljen dovoliti jim za-| časno svobodo in določiti dvesto ' dolarjev kavcije za vsakega. King , je po razpravi izjavil, da nima vsaj j za sedaj namena zahtevati začasno svobodo. Razprava bo 15. februar (PSI) o poročilu Rumorja - Minister Medici odgovoril na interpelacije poslancev o stanju gospodarstva, brezposelnosti in krčenju delovnega urnika RIM, 2. — Na zasedanju glavnega sveta KD se je danes začela diskusija o poročilu tajnika Rumorja, ki je na koncu svojega poročila podal ostavko, hkrati z ostavko dosedanjega vodstva stranke. Diskusija je sicer bila dopoldne, vendar pa ni vanjo posegel nobeden od vodilnih predstavnikov Struj; od vidnejših predstavnikov sta nastopila le Gonella in Pella, ki pa sta se v glavnem zadržala na notranjih vprašanjih in poudarjala potrebo po ukinitvi organiziranih struj; vsi drugi govorniki niso povedali nič novega, ampak so v glavnem ponavljali tematiko, ki jo je že Ru-nior nakazal v svojem poročilu. Večina je poudarila potrebo, da KD dosledneje izvaja politiko levega centra, Pella in Gonella pa je sploh nista omenila, kakor da bi to ne bilo glavno vprašanje enotnosti in enotnega vodstva, ki ne more biti e-notno, če nima enotnega pogleda na to politiko. Diskusija se nadaljuje jutri. Ze včeraj smo objavili prvi komentar o poročilu Rumorja, ki ga Prinaša današnja številka socialističnega glasila «Avanti!» in v katerem izraža svoj dvom v veljavnost, enotnega vodstva, ki združuje pristaše in nasprotnike politike levega centra; danes pa imamo še mnenje, ki ga je poslanec Orlandi (član vodstva PSDI) izrazil v razgovoru z novinarji na Montecito-tiu, in tudi to je polno dvoma; tudi po njegovem mnenju, bo šele prihodnost pokazala, ali so tako globoka notranja nesoglasja, kot so izbruhnila v teh zadnjih časih, kar naenkrat izginila, in ali je sporazum med strujami stvaren sli le formalen: «Kar je važno Ea nas — je nadaljeval Orlandi r- Je to, da iz sporazuma, ki je bil dosežen, ali bolje, ki ga bodo dosegli, dobimo okrepitev vladne dejavnosti, da bi iz pripravljalne faze, ki je za nami, prešli v operativno razo vlade levega centra, v katero se je vlada napotila tudi kljub terni), da še vedno obstajajo notranja in zunanja nesoglasja in negotovosti«. Podtajnik za kmetijstvo Cattani pa je dejal med dru- gim, da če demokristjani nameravajo vzpostaviti enotno vodstvo svoje stranke- na podlagi splošne politične usmeritve, ki so jo izbrali na kongresu v Neaplju, je to pozitivno dejstvo, «ker dežela potrebuje politično stabilnost«. Medtem ko so v senatu razpravljali o zakonskem ukrepu o preganjanju mafije na Siciliji, je minister za industrijo Medici odgovoril v poslanski zbornici na številne interpelacije in vprašanja v zvezi s stajnem italijanskega gospodarstva, zaposlenosti in krčenja delovnega umika v tekstilni, avtomobilski in kovinsko - mehanski industriji. Minister je pojasnjeval razloge, ki so prisilili razna podjetja, da so delno odpustila delavce in skrajšala delovni umik ter omenil, kaj je vlada ukrenila do sedaj, da bi zagotovila raven zaposlitve predvsem v majhnih industrijskih obratih. Medici je nato navedel nekatere podatke ministrstva za delo, na podlagi katerih so od marca do decembra lani odpustili 112.000 delavcev, v decembru so v 68 pokraji- nah odpustili 3.455 delavcev v in- Amendola (KPI), ki je zatrjeval, da dustriji; med julijem in oktobram lani so suspendirali 681.000 delavcev. Minister je poudaril, da je vlada izrabila vsako sredstvo, da bi omejila brezposelnost in da bi priskočila na pomoč brezposelnim: po tej strani z novimi produktivnimi 'investicijami in s podpiranjem notranjega in zunanjega povpraševanja, po drugi strani pa z blagajno za integracijo mezd, ki je v prvih enajstih mesecih lani izdala več kot 13 milijard lir, kar je skoraj štirikrat več, kot je izdala v istem razdobju leta 1963; druge zakonske ukrepe je sprejelo ministrstvo za delo, zlasti z zakonom št 433 o družinskih dokladah in integraciji prejemkov. Končno se je minister zadržal obširno na petletnem gospodarskem načrtu, ki ga je vlada odobrila pred dnevi, in pripomnil, da je to ustrezno sredstvo, da bi se mogli boriti z uspehom tako proti sedanji krizi gospodarstva, kakor tudi proti pojavu brezposelnosti, ki je posledica te krize. Kljub temu, da je moral podati «nerožnato diagnozo«, je minister izrazil svoje trdno zaupanje v nadaljnji razvoj italijanskega gospodarstva. Z odgovorom ministra nista bila zadovoljna niti Foa (PSIUP), ki je zatrjeval med drugim, da se hoče premostiti sedanja gospodarska kriza le na račun delavcev, niti POJASNILO GLEDE' EPIDEMIJE INFLUENCE V VZHODNI EVROPI Ministrstvo za zdravstvo svari pred sugestivno paniko je gospodarska recesija dosegla v zadnjem mesecu najvišjo stopnjo in da se je občutno povečal tudi val odpustov: «Ce položaj ni katastrofalen, je vendarle dramatičen«. Vsekakor pa kriza ni prišla nepričakovano, je pripomnil Amendola; »gospodarskega čudeža« je bilo konec že pred dvema letoma in večkrat so se pokazali znaki poostritve določenih problemov. Po njego-vem mnenju je za sedanjo krizo odgovorna gospodarska politika vlade. Amendola je nato dejal, da komunisti nimajo apriorističnih stališč glede petletnega načrta: «Vi deti bo treba s kakšnimi smotri so predlaga, kakšne instrumen- ... - , . te bo uporabil in kakšne politične1 novo rosilno raketo za vesolj-sile ga bodo podprle«. ska vozila. Raketa je preletela La Malfa je napovedal, da bo 13.000 kilometrov na Tihem ocea-predložil interpelacijo o praktičnih nu- P°sltus je popolnoma uspel in Sodišče ga lahko obsodi na 180 dni zapora in sto dolarjev globe. Kakor je znano, so Kinga in ostale črnce včeraj aretirali, ker so protestirali proti oviranju volilne pravice črncev. Danes so aretirali drugih 300 črncev, ki so se zbrali pred sodno palačo v Selmi (Alabama) in zahteva, li, naj se znova odprejo uradi za vpis v volilne sezname. Rasistične oblasti so namreč te urade začasno zaprle, da preprečijo vpis črncem. V zadnjih dveh dneh so aretirali 1.300 črncev, ki so zahtevali vpis v volilne sezname. Nova raketa v SZ MOSKVA, 2 — Agencija Tass javlja, da je Sovjetska zveza izstre- sredstvih, da bi bili kos konjunkturi; ta interpelacija bi oo njegovem mnenju mogla nuditi priliko za poglobljeno diskusijo o konjunkturi, preden bi parlament pri. stopil k razpravi o petletnem načrtu. Razprava se bo nadaljevala jutri. V Rimu sc nadaljuje nad vse vazno zasedanje glavnega odbora ku Danes bodo o predlogu o enotnem vodstvu verjetno govori-*' voditelji struj. Poskus državnega udara v Lao-u s® kljub sporazumu med ge-erali in predsednikom vlade ni e »ponesrečil«. Včeraj je namreč prišlo do spopadov med vladni-, in uporniškimi četami kar v ven krajih. Tudi pozneje, ko je prišlo na ameriškem veleposlaniku do razgovorov med upomi-mm poveljnikom in predstavni-om pomočnika poveljnika glav-?Ea štaba, je predstavnik posia-nutva dejal, da je prišlo do spo-azuma, ki pa bo lahko «rešil sa-*no majhen problem,toda ne veli-"Oga«. To pa verjetno pomeni, da -°,° uporniški vojaki morda za-eii nove akcije. Vodi jih general !*m' Nosavan, ki je podpredsed-** vlade in čigar rezidenco 0 vladne čete obkolile, medtem “o so uporniške čete še vedno Krog radijske postaje. Britanska lada pa je negativno odgovori-« na sovjetsko --ito od 19. t.m., j kateri se prt “ :ga, naj bi SZ n Anglija kot. predsednici ženev-"e Konference poslali spomeni-" vsem ostalim državam, ki so »delovale pred tremi leti na kon-o Laosu ter obtožuje ZDA “rsitve ženevskih sporazumov. Obrambni minister kongoške evolucionarne vlade Gaston Su-*ntaiot je zavrnil pogajanja s v-ombejem, ki se trenutno mudi en .us|iu, kjer se pogaja z bel-ti. -° vlado o številnih finančnih Prašanjih, predvsem o belgijskih “Kcijah v kongoških rudniških •izbah in o dolgovih, ki jih je iTjjgo napravil ob jamstvu Bel-nija’ k° 'e bil ®e belgijska kolo- Kot poročajo iz Londona, bo nrni biogeee doseči korak na-*'I, glede razorožitve: angleški ninister za razorožitev je nam-o,c dejal, da mora britanska vla-? predložiti popolnoma nov 7-a splošno nadzorovano raz-roži te v, ki naj omogoči ZDA in ‘ ovjetski zvezi napredovanje pri uzgovorih. Poudaril je, da je do zh-aj britanska vlada samo sje-"la anieri-ki pobudi ali pa sku-d,a napraviti nekak kompromis. -Glede spora med Bonnom in jvuirom zaradi napovedanega ob-liii? - vghodnonem kega voditelja 'Abrichta, ni bilo včeraj «urad-"•"» vesli. Pač pa v kairskih po-“•'enih krogih izjavljajo, da bo -•"rieht obiskal ZAH, kot je Predvideno, toda ZAlt ne bo pri-»hala vzhodnonemške vlade, ki "‘Plomatskcga priznanja niti ni ^ntevala. Nobelov nagrajenec Martin Lu-•her King, ki je bil predvčerajšnji aretiran s tristo črnci, je "uklonil začasno svobodo na pod-*?gl vplačila kavcije in bo ostal • raporu najpozneje do 15. t. m., 110 bo sodna razprava, med kate-" ga lahko obsodijo tudi na 180 ""I zapora. Do sedaj so aretirali L.100 črncev. V Franciji je pri neki eksplo-,1' v rudniku v globini 715 me-‘rov izgubilo življenje 21 rudar- RIM, 2. — Ministrstvo za zdravstvo skrbno zasleduje razvoj epidemije influence v nekaterih evropskih državah. Na podlagi telefonskih stikov s Svetovno organizacijo za zdravstvo v 2enevi so dobili vsebino naslednjega sporočila, ki ga misli omenjena organizacija vsak hip objaviti: ‘Za- časno poročilo, ki so ga objavili v Moskvi, ugotavlja, da se je o-koli 9. januarja začela v Leningradu epidemija influence. Višek je dosegla okoli 18. januarja. Epidemija sedaj pojenjuje. Bilo je več tisoč primerov, toda obseg je bil manjši od epidemije pred 'tremi leti. Mnogo primerov je bilo med otroki. Bolezen ni resnega značaja. Virus influence A2 je bil izoliran v primerih, ki so se pojavili v Leningradu in Moskvi. Vzorce so sedaj poslali v mednarodne centre za influenco, ki jih je u-stanovila Svetovna zdravstvena organizacija, in zadevno proučevanje je v teku. Pretekli teden je nenadoma prišlo do povečanja podobnih oblik influence v mestih severnovzhod-ne Rusije, zlasti v Rigi. Tudi center Svetovne zdravstvene organizacije v Pragi poroča o epidemiji influence. Prva sporočila so prišla v prvi polovici januarja predvsem iz Vzhodne Nemčije, zlasti s severa in iz pristanišč baltske obale. Zadevno proučevanje je pokazalo, da gre za influenco, in v laboratorijih Vzhodne Nemčije so izolirali štiri vrste virusa A2. Vrste virusa A2 in B so izolirali tudi v primerih, ki so se pojavili v Franciji.* Iz tedenskih biltenov, ki jih objavlja Svetovna zdravstvena organizacija, izhaja, da so v ZDA izolirali pri omenjenih epidemičnih pojavih oba omenjena virusa. Kakor poroča tiskovni urad ministrstva za zdravstvo, je to ministrstvo dalo nalogo pokrajinskim zdravnikom, naj nadzorujejo potek pojavov mrzlice podobne influenci ter naj takoj ugotovijo, za kakšen pojav' gre, in naj ga javijo. V sedanjem trenutku m v Italiji epidemičnih pojavov. Zato ministrstvo za zdravstvo poziva javnost, naj se ne alarmira, in opozarja, da sugestivna panika včasih lahko povzroči večjo ‘kodo kakor bolezen sama. Ministrstvo za zdravstvo je stopilo danes v telefonski stik tudi z ministrstvom za zdravstvo v Zahodni Nemčiji in dobilo sporočilo, da se ne opaža povečanje primerov influence v zvezi s sedanjo epidemijo v Vzhodni Nemčiji in v drugih državah vzhodne Evrope. V Combe pomaga kolonialistom NAJROBI, 2. — Minister za o-brambo v kongoški revolucionarni vladi Gaston Sumialot je izjavil, da niso mogoča pogajanja s Com-bojem in tudi nobena sprava z njim. Dodal je: «Ce pa bi vendarle prišlo do pogajanj, se morajo ta začeti s predstavniki Leo-poldvilla, ki niso krivi za kongo-ško krizo.« Sumialot je to izjavil v zvezi s sklepom komisije organizacije afriške enotnosti za Kongo, da skliče 12. februarja v Najrobl-ju sestanek predstavnikov iz Leo-poldvilla in Stanleyvilla, da bi skušali doseči spravo. Odposlanstvo angolske revolucio-' name vlade v izgnanstvu je v Alži-ru objavilo sporočilo, da so predsedniku začasne angolske vlade Robertu Holdenu prepovedali odhod iz Leopoldvilla. Holden je hotel odpotovati v Lusako na vabilo zambijskega predsednika Kaunde, toda Combejeva policija mu je prepovedala odhod s kongoškega o-zemlja. Ukaz je dal Combejev notranji minister Munongo. To je " Demokristjan Rigutto je najprej orisal obupni položaj raznih gorskih krajev ter rekel, da se doline praznijo, ljudje odhajajo v tujino, živine je vedno manj, izkoriščajo se gozdovi, a lepe asfaltirane ceste, ki so jih zgradili zadnja leta, so mrtve in prazne, kakor so na pol prazni novi vrtci In šole. Zato pa je deželni odbor pripravil zakonski osnutek in svetovalec je dejal, da upa v njegov pozitiven učinek, saj bodo v odboru zastopani razni odborniki, ki jim je blaginja gorskih področij zelo pri srcu. Liberalec Trauner je rekel, da bo njegova skupina kljub svojim kritikam glasovala za osnutek; mi-sovec Boshi pa je dejal, da se bo njegova skuoina vzdržala. Svetovalec PSIUP Bettoli je rekel, da bo glasoval proti zakonu, čSprav vsebuje nekatere pozitivne strani. Socialist Moro Je še enkrat, poudaril resno vprašanje izseljevanja v Kamiji, kjer je odsotnih 38 odstotkov delazmožnih ljudi, kar se ne dogaja nikjer v deželi, niti v Nadiški dolini. Rekel je, da se socialistična skupina vzdrži glasovanja, predvsem ker niso upoštevali njenega predloga za ustanovitev posebnega deželnega odborni-čtva za gorska vprašanja. Sledilo je glasovanje, ki je dalo takšne rezultate, kot smo poročali v začetku. na morskem dnu v žaveljskem zalivu. Družba «Micoperi» bo raziskovala morsko dno s pomočjo nemškega plovnega bagerja «Hubinsel 5», in sicer po nalogu družbe So-cietk Italiana per Toleodotto Tran-salpino SIOT, ki bo gradila naf tovod iz Trsta na Bavarsko. Pristaniško poveljstvo priporoča ladjam, naj na področju, kjer je na delu bager sHubinsel 5» plovejo počasi ter naj v primeru, ko so na delu tudi potapljači, ustavijo stroje. Pripravljalna dela na dnu Zaveljskega zaliva se bodo zaključila 30. aprila. 100 tržaških mesnic prijavljenih za tekmovanje v urejanju izložb Okoli 100 tržaških mesnic se je prijavilo na tekmovanje za najlepše in najbolj smotrno urejene izložbe, v smislu navodil, ki jih je nedavno tega izdala tržaška trgovinska zbornica. Kakor smo že po- ročali na tem mestu, je ta ustanova ob sodelovanju z združenjem tržaških trgovcev pripravila program tekmovanj med tržaškimi trgovinami. Tekmovanje spada v okvir širše kampanje za preusmeritev v prehrani. Takoj za mesarji pridejo na vrsto v tekmovanju jest-vinčarji. Namen kampanje za preusmeritev v prehrani je v tem, da bi široke kroge občinstva pripravila do tega, da bi začeli uživati več tistih prehranjevalnih izdelkov, ki so v državi na razpolago v večjih količinah, ter delno opustili uživanje proizvodov, katerih v državi primanjkuje. V trgovinah, ki se udeležujejo kampanje, dobijo gospodinje po želji tudi zbirko receptov in vse zaželene nasvete. Obiski na deželi Včeraj zjutraj sta predsednik deželnega odbora Berzanti in predsednik deželnega sveta de Rinal-dini sprejela na vljudnostnem o-bisku angleškega konzula v Benetkah Villiea Hicksona, ki ga je spremljal častni konzul Velike Britanije v Trstu Alberto Casali. Z VLAKOM SO JIH PRIPELJALI IZ LATINE Vseh pet roparjev iz Ul. S. Lazzaro sedi od predvčerajšnjim v Koroneu Zdi se, da je od begunske trojke, aretirane v Latini, samo eden priznal sodelovanje pri ropu Petorica roparskih beguncev, ki je 21. januarja zverinsko napadla 52-letnega Martina Straina in 64-ietno Bianco Ferollijevo vd. Da-miani v njunem stanovanju v Ul. San Lazzaro 19, so od predvčerajšnjim zjutraj v koronejskih zaporih. Kot je znano, so agenti letečega, oddelka, že nekaj ur po roparskem dejanju zasačili vodjo skupine, 36-letnega Nikiforja Grujiča, ki stanuje v Dreuse v Franciji, ter njegovega pajdaša 32-letnega Ste-vana Saina. Oba sta po dolgem obotavljanju priznala rop in povedala, da sta Strainu in Ferollijevi pobrala približno 360.000 lir. Ostali trije roparji pa so tedaj izginili neznano kam. Tri dni kasneje se je izvedelo, da so jih aretirali, enega v Latini, ostala dva pa v Rimu. 24-letni Miroslav Radulič, 29-letni Romuald Rob in 28-letnl Husein Plečič so zapustili naše mesto s kombijem «volkswagen» in se v družbi dveh deklet begunk, napotili v srednjo Italijo. Med potovanjem so seveda protrošili ves denar, ki so ga dobili po opravljenem roparskem dejanju. Zato so se zmenili, da bodo oropali draguljarno v Latini. Med seboj pa so se sprli in Radulič je zapustil svoja tovariša. Zatekel se je na karabinjersko postajo in vse izpovedal. Dal je tako možnost karabinjerjem, da so v Rimu aretirali še Plečiča in Roba. Predvčerajšnjim zjutraj . so v iiiiiiiiimiimiiiimimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimimmimiiimmiiiimiiiiiiHimmiitiiiiliiiiiiimiiiimiiiii OTROŠKA NEPREVIDNOST BI KMALU POVZROČILA TRAGEDIJO 11 r ' ' .............1 1" ■ " 1 • Trije mestni redarji rešili dva otroka iz ognja in dima Starejši od obeh bratcev, ki sta za trenutek ostala sama doma, je med igro z vžigalicami zanetil požar, ki so ga na srečo s ceste opazili trije mestni redarji in takoj vdrli v stanovanje Dva otroka. 2-letni Gino in 7-let-1 iz Ul. Palestrina 10. 25-letni Gian-ni Angelo Minno, sta včeraj v svo-1 franco Marassi iz Ul. Ananian 9 ter jem stanovanju v Ul. Montecucco 8 < 25-letni Fulvio Lapel iz Ul. Berga-povzročila požar in je le malo manjkalo, da nista umrla grozne smrti, zadušena v gostem dimu. Na srečo so tedaj šli mimo trije mestni redarji, ki so opazili dim, stekli v stanovanje ter rešili otroka. Angelo in Gino sta ostala sama doma in sta nekje našla vžigalice ter se Načela ‘ž njimi fgrsttt. PflBga-la sta jih in pri tem zažgala dj-van v sprejemnici.- Ogenj se je takoj razširil in gost, črn dim je kmalu napolnil stanovanjske pro-store. Prav tedaj, bilo je okrog 18. ure, so šli mimo po ulici trije mestni redarji, 29-letni Giorgio Vattovani mino 1. Namenjeni so bili v bližnjo šolo, kjer bi bili morali nastopiti varnostno službo. Redarji so opazili, da je iz stanovanja v prvem nadstropju uhajal gost dim. Niso pomišljali, stekli so po stopnicah in z nekaj sunki z rameni odprli vrata. Znašli so se v notranjosti stanovanja, ki je bilo nasičeno z dimom in takoj opazili, kaj se je zgodilo. Najprej so otroka odnesli na bližnjo teraso, Marassi in Vattovani sta potem začela gasiti, medtem ko je Lapel poklical gasilce. Ti so prihiteli v Ul. Monte. cuco z brizgalno in z nekaj curki vode pogasili nastali požar, ki je Bajer «Hubinsel 5» je že začel delali Načelnik pristanišča gen. Batt.a glieri je izdal dovoljenje družbi «Micoperi», da lahko začne z izvajanjem geotehničnih, hidrografskih in topografskih raziskovalnih del ZA SKLENITEV NOVE DELOVNE POGODBE Enotna stavka delavcev v tovarne papirja priStivanu V podjetju Crane.Orion bodo spremenili odpuste delavcev v suspenzije . Stavka v podjetju Durissini Danes bo v tovarni papirja pri Stivanu 24-urnh stavka delavcev v okviru vsedržavne stavke te stroke. Delavci stavkajo z zahtevo po sklenitvi nove delovne pogodbe. V štivanski tovarni je zaposlenih okrog 700 delavcev. * * * Odbornik za delo tržašike občine dr. Gasparo je včeraj sprejel predstavnike ravnateljstva podjetja Crane-Orion in sindikatov kovinarjev, ki so z njegovim posredovanjem dolgo razpravljali o 112 napovedanih odpustih, ki bi jih morali po namenih podjetja izvesti danes. Sporazumeli so se, da bodo odpuste spremenili v suspenzije z dela, tako da bodo dobivali delavci del prejemkov (dve tretjini plače) iz dopolnilne blagajne INPS. • * e Delavci podjetja Durissini so iiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiitimniMiiiiiNiiiiiriiiinrimMiiiimiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiii ZARADI GOSTE MEGLE NAD ZGORNJIM JADRANOM Jugoslovanska tovorna ladja nasedla na sipino pri Gradežu Da se je rešila s peščenega dna, je morala vreči v morje 40 ton premoga, drugih 20 ton pa pretovoriti na motorno jadrnico «Selce» Pri Gradežu Je včeraj popoldne jugoslovanska 300-tonska tovorna ladja «Koludrak» nasedla na plitvine in posadka Je bila primorana vreči v morje približno 40 ton premoga, da je ladjo razbremenila. Ladja je bila namenjena v industrijski center Torviscosa, kjer bi morala raztovoriti tovor premoga. Zaradi goste megle pa je okrog 16. ure zašla s prvotne smeri in nekaj časa potem nasedla na plitvine pred lagunskim izlivom An-fora, blizu Gradeža. Ponoči je nasedli ladji prihitela na pomoč Jugoslovanska motoma jadrnica «Selcp». Na motorno jadrnico je posadba ladje «Koludrak» raztovorila približno 20 ton premoga, poleg tistih 40 ton, ki jih Je prej odvrgla v morje. Sele potem je bilo mogoče potegniti ladjo s plit-nine. Na kraj nesreče je včeraj zjutraj priplul tudi policijski motorni čoln iz Gradeža, ki ga je vodil podčastnik Ciucci. Na krovu policijskega čolna je bil tudi predstavnik pomorskega urada, podčastnik Urcioll. Okrog 9. ure je tovorna ladja «Koludrak» spet. svobodno zaplula na odprto morje ln obrnila premec proti Torviscovi, kjer so raztovo- rili preostali tovor na ladji. Razen izgubljenega tovora ni ladja utrpela nobene resne škode. Seja občinskega odbora Sinoči je bila seja tržaškega ob č,inskega odbora. Sklenili so poslati bivšemu predsedniku republike senatorju Segniju voščilno brzojavko ob njegovem 74. rojstnem dnevu. Nato je odbornik dr. Gasparo podal poročilo o posredovanju občinske uprave v sporu med delavci ln upravo podjetja Crane-Orlon, s katerim Je občinska uprava prispevala k delni rešitvi spora ter poročilo o nedavni gospodarski konferenci za Trst, ki jo je priredila občinska uprava. Z Danes zvečer ob 19. uri bo v kulturnem krožku nRodolfo Moran-di» na Trgu San Giovanni 1 prof. Fausto Monfalcon vodil razpravo o temi ((Tržaška gospodarska kriza«. včeraj stavkali, ker vodstvo ne spoštuje delovne pogodbe kovinarske stroke. Stavka se bo nadaljevala tudi danes. Tretja številka Uradnega vestnika Včeraj je izšla tretja letošnja številka Uradnega vestnika Fur-lanije-Julijske krajine, ki objavlja med drugim deželni zakon, ki se tiče službe ekonomata deželne- Trije tatiči za zapahi Agenti s komisariata v Miljah se predvčerajšnjim prijavili sodišču tri mlade tatiče, ki so že stari znanci policije. Vsi trije, 24-letni Dario Ljuba iz Ul. Scarlatti 4, 26-letni Carmelo Vidali iz Ul. Spontini 4 ter 17-letni Giuseppe M., se preživljajo z majhnimi tatvinami in kakšnim začasnim delom. Vsi trije pa so znani kot delomrzneži. Policijska preiskava se je pričela 26. januarja, ko je na komisariatu v Miljah, 26-letni uslužbenec tovarne mesnih izdelkov «Mase» v Žavljah Luigi Žago iz Doline 250, prijavil tatvino 25.000 lir, ki so izginile iz omarice v tovarniški slačilnici, kjer jih Je bil pustil v svoji listnici. Agenti so najprej hoteli ugotoviti, če ni morda med uslužbenci tatič. Toda preiskava v to smer je dala negativne rezultate. Od ravnateljstva tovarne so nato zahtevali spisek tistih delavcev, ki delajo samo začasno in se zjutraj navadno ponujajo za raztovarjanje tovornikov. V spisku so bila tudi imena Ljube, Vidalija in Giuseppa. Takoj so si bili agenti na jasnem s kom imajo opravka. Povabili so jih na komisariat, kjer so jih zaslišali. Vsi trije uzmoviči so vztrajno zanikali tatinsko dejanje, ko pa so agenti pri Vidaliju našli nekaj tisočakov, je končno povedal, da mu jih je dal Ljuba. Tako je prišlo na dan. da so tistega dne vsi trije dobili začasno zaposlitev. Nekaj minut potem je Ljuba šel v slačilnico, kjer je odprl omarico in Zagu ukradel iz listnice 10.000 lir, ki jih je potem razdelil na tri dele. Istega popoldneva se je Ljuba vrnil k tovarni. Bilo mu je žal, da je v listnici pustil onih 15.000 lir. Zato je preskočil ograjo tovarne in, ne da bi ga kdo videl, še enkrat odšel v slačilnico, kjer si ,ie prisvojil še preostalih 15.000 lir. Od skuonesa zneska 25.000 lir so agenti dobili še 8.300 lir. od katerih je del imel Giuseppe skritih doma v cvetlični vazi. Ljuba se bo pred sodniki moral zagovarjati zaradi tatvine, ostala dva na zaradi sprejemanja ukradenega denaria. Vsi trije so na začasni svobodi. povzročil približno 100.000 lir škode. Otrokoma se) na srečo ničesar ni zgodilo, le prestrašila sta se. Mestne stražnike pa so nekaj časa potem s policijskim avtom odpeljali v bolnišnifco, kjer so jih pridržali na opazovalnem oddelku. Vsi trije se bodo morali zdraviti od 4 do 6 dni zaradi vnetja sapnika, ker so vdihavali dim, lažjega glavobola In udarcev po ramah. O zadevi so bili obveščeni agenti s komisariata Stare ttiitnice, ki so uvedli preiskavo. Opozorilo Acegala v zvezi s stavko ENEL Acegat obvešča potrošnike, da je možno, da zaradi stavke osebja ENEL, ki je napovedana za 4. t.rri., dobava toka ne bo redna in da bo lahko tudi prekinjena za daljši ali krajši čas. Te nerednosti se hodo lahko pojavile tudi pri dobavljanju vode in v manjši meri gorilnega plina, kakor tudi pri poslovanju mestnih prevozov na električni pogon. Ce bi prišlo do splošne in daljše prekinitve dobav, Acegat poziva potrošnike, naj omejijo predvsem potrošnjo vode, da se ne bi izčrpali rezervoarji. Prav tako je priporočljivo zmanjšanje potrošnje električnega toka, ker je možno, da vse centrale ne bodo mogle delovati s polno zmogljivostjo. spremstvu več karabinjerjev vse tri prepeljali z vlakom v Trst ter jih nemudoma pospremili v ko-ronejske zapore, kjer so se znašli v družbi z Grujičem in Sainom. Roba, Raduliča in Plečiča so zaslišali že na karabinjerskih postajah v Latini in Rimu in zadevne zapisnike so sedaj predali namestniku republiškega prokuratorja dr. Ballarinu. Vsi begunci so obtoženi ropa in zdi se, da je od treh beguncev, ki so jih prijeli v srednji Italiji, samo Radulič priznal krivdo. Laboratorij za profilakso in higieno v januarju V preteklem mesecu je laboratorij za profilasko in higieno v Trstu napravil med drugim 287 a-naliz vzorcev raznih jestvin in pijače. Razen tega so kontrolirali vodovod in nove vodovodne naprave ter vodo v pokritem bazenu. Pri kontroli sira niso odkrili ponarejevanja, pri pregledovanju kruha so le v enem primeru ugotovili, da je imel večji odstotek vlage kot je po zakonu dopuščeno. Pri pregledu vzorcev moke in testenin ter maščob niso odkrili nobenega primera ponarejevanja. Prav tako ni bilo takih primerov pri konzervah in zmrznjenih ribah, marmeladi in sadnih sokovih, pač pa so to ugotovili v enem primeru polenovke. Glede vina je bilo tudi vse v redu, medtem ko so pri analizi penečega viha ugotovili v nekem podjetju, da je bilo v vinu preveč sladkorja. Sanitarni agenti so skupno z uslužbenci higienskega urada opravili 384 inšpekcij in vzeli šest vzorcev za analizo, po nalogu omenjenega urada pa so uničili zaradi okvare zaboj hrenovk in nekaj škatel kuhane gnjati. nost z gledališčem ali pa s slikarstvom. Nadalje postaja vedno bolj krepka zavest, da je tržaški kulturni potencial upoštevanja vredna postavka v celotni slovenski literaturi. Pahor se je ustavil pri razlagi o okolju, ki ga je izbral, in povedal, zakaj ga je izbral. Potem je orisal zgodovinsko ozadje knjige in končno je poudaril, da je njegova knji ga roman o ljubezni, in povedal je, zakaj je izbral obliko ljubezenskega romana. Na koncu je Pahor med drugim dejal; .Slovenska posebnost zasluži, da se ohrani, prav zato, ker se je skoraj čudežno rešila skozi stoletja. To je teza, ki jo Zagovarjam, in to nikakor ne more biti v nasprotju z upanjem v široko zasnovano človeško bratstvo. Dalje, če naj Slovenci kot narodna skupnost s svojo samobitnostjo povezujemo evropske sosede, to lahko storimo samo z živim, delavnim obstojem, ne s spojitvijo in zlitjem, ali kruto povedano s sprejetjem asimilacijskega procesa.. Posamezne odlomke iz Pahorjeve knjige je bral Filibert Bene-detič. Da je bil občinstvu večer zelo všeč, je dokazalo ploskanje na koncu Pahorjevih besed. Nekaj izvodov knjige, ki so bili na razpolago, je občinstvo takoj pokupil o, pisatelj ■ je pa vsakemu kupcu knjigo podpispl. Slovensko gledališče v Trstu : BO NA SPLOŠNO ZELJO OBČINSTVA ponovilo v soboto, 6. t. m. ob 20.30 uri v Kulturnem domu VEČER SLOVENSKE SODOBNE DRAMATIKE PRIMOŽ KOZAK IGOR TORKAR DIALOGI ŠTUDENTSKA SOBA SAŠA VUGA BERNARDEK Priredba in odrska postavitev: JOŽE BABIC V nedeljo, 7. t.. m. ob 16. uri ANGELO BEOLCO - RUZANTE LA MOSCHETA ali komedija o finem govorjenju Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Cene: L 600.—, 300.— ********** oocooococo********** boor>********** ooooooocoo******** Boris Pahor o svoji novi knjigi Včeraj je v Slovenskem klubu pisatelj Boris Pahor govoril o Svoji najnbvejši knjigi Parnik trobi nji, ki 'je pred kratkim izšla pri Cankarjevi založbi v Ljubljani. D d pisatelj sam nastopi pred občinstvom, dd poda to in ono pojasnilo o svojem delu, je nad- .»*..» .iaufhuc , vse posrečena zdmisel. Ne zato, nlh postavk še . vedno pomisleke ker bi morda čitatelji potrebova- ' ■ -j . ..... li nekakšne avtentične -razlage (če bi bilo vedno to potrebno, potein Zfl POKRAJINO IN DEVINSKO-NflBREŽINSKO OBČINO Tudi pokrajinsko vodstvo PSI odobrilo oba apravna sporazuma Slovenska skupnost obeh dokumentov še ni odobrila, vsekakor pa se bo morala odločiti do ponedeljka bi malo knjig prpbrali)( temveč zato, ker na ta način pisatelj in njegovo delo bolj plastično zaži-vitg pred bralcem. Obenem se na .ta način ustvarja zavest povezanosti občinstva Z domačo književnostjo kakor obstaja poveza- Včeraj se je sestalo pokrajinsko vodstvo PSI, ki je odobrilo tudi; upravna sporazuma za pokrajino 'in devinsko-nabrežinsko občino. ‘Na tak naqin so torej KD, PSD! iri PSI .odobrile tako politične kot upravne sporazume, odnosno do ‘sedaj , sestavljeno osnutke, medtem ko, Jega. še ni storila Sloven--skja sMpnpSt,lej' ima do določe: n ih postavk še j vedno pomisleke odnosna ki zahteva: na osnovi do- mov in manjše popravke glede u-pravnih sporazumov. Dokončna’ sestava in odobritev sporazumov se bo zato zavlekla še nekaj dni vsekakor pa bo zaključena pred ponedeljkom, ko se bo v Nabrežini sestal devinsko-nabrežinski Ponovno zvišanje draginjske doklade Draginjska doklada na plače ln mezde delavcev in uslužbencev v industriji, trgovini ln kmetijstvu, bo ponovno povišana, in sicer za dve točki v tromesečju od 1. februarja do 30. aprila 1965. Državni odbor za cene je namreč na podlagi podatkov Centralnega zavoda za statistiko za tromesečje november 1964-januar 1965 ugotovil, da so se življenjski stroški v državi povišali za več kot 2 odst. Združenje industrijcev je izračunalo, da pojde samo v industriji v ta namen več kot 90 milijard lir. iiimiimiifiiiiiiiiiiiiimiiiimimiiiiiHiiiiiiimiiuiiMiiiiiiiiiMiiiiiiMiitiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiufiiiiiiiiTiiiii SMRTNA NESREČA V NABREŽINSKEM KAMNOLOMU Nad štiri tone težka skala padla na delavca in ga ubila Nesrečni Chiurco, po rodu iz Poreča, je delal na dnu 40 m globoke jame, ko se je odlomila skala in zgrmela v globino V kamnolomu družbe SMAT v Nabrežini, se je včeraj popoldne pripetila grozna smrtna nesreča. Velika, štiri tone težka skala je padla na delavca in ga ubila. Nesrečnik je 60-letni delavec Marco Chiurco, po rodu lz Poreča in stanujoč v Trstu v Ul. Bergamasco 9. Bilo je okrog 14. ure, ko je Chiurco na dnu jame kamnoloma, ki je globoka približno 40 metrov, pobiral orodje, da bi ga nesel v skla-dišče. Nad njim, na polici, so nekateri delavci podstavljali kline pod veliko, 12 metrov dolgo, 2,5 metra visoko in 1,5 metra široko skalo, Jci so jo potem nameravali prevrniti na dno kamnoloma. Nenadoma se je od skale odlomil velik kos, približno štiri tone težak in se zavalil v globino. Skala je padla na presekane skalnate vzpetine na dnu kamnoloma, pri tem pa je rob skale zadel Chiurca v prsi ter ga podrl. Chiurco je s prsi obležal pod robom skale in čeprav so de- lovni tovariši takoj prihiteli na po moč nesrečniku, je nekaj časa potem izdihnil zaradi hudih prsnih in pljučnih poškodb. V kamnolom, katerega upravnik je Giovanni Sonzogno, so prihiteli agenti komisariata v Devinu, agenti znanstvenega oddelka ter sodni zdravnik dr. Nicolini. Po pregledu je namestnik državnega prokuratorja izdal dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Agenti so prevzeli nehvaležno nalogo, da so o tragični smrti Chiurca obvestili svojce. S Danes zvečer ob 20. uri bo v Ljudskem dorrji v Sv. Križu javno predavanje KPI. Govorila bosta prof. Paolo Šema in občinski svetovalec Franc Gombač o temi ((Sedanji politični položaj s posebnim ozirom na devinsko - nabrežinsko občino«. ............................Hlinili..........................................................ulil lUHtiiiiiiiiiii min ...................mil......mil...........................hihihi // TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN V avtu zasačili spečega tatu kije doma hranil ključe od vile Prizivno sodišče mu je potrdilo obsodbo prvostopnega sodišča Pred prizivnim sodiščem (predsednik Franz, tožilec Santonastaso, zapisnikar Parigi) se je moral zagovarjati spet Mario Brecevich lz Ul. Cavana 2, ki je bil obtožen tatvine in poskusa tatvine. Brecevich je že star znanec sodnih dvoran, kjer se je moral večkrat zagovarjati zaradi najrazličnej. ših obtožb. V tem primeru pa gre za prekršek o katerem smo že obširno pisali lani in zaradi katerega ga je kazensko sodišče obsodilo na 3 leta in 3 mesece zapora ter na 200.000 lir globe. 10. avgusta lani okoli polnoči se je trgovec Giuseppe Godina iz Ul. Commerciale 68 vračal domov. Ko je šel po dvorišču svoje vile, je nenadoma opazil v avtu svojega sina Uga nekega neznanca. Pristopil je k vozilu ter ugotovil, da gre res za nepoklicanega gosta. Poklical je domače in z njihovo pomočjo izvlekel iz avta zaspanega moškega. Slo je prav za Brecevicha. Godina je seveda poklical agente letečega oddelka, ki so uvedli preiskavo. Med drugim so baje ugotovili, da je Brecevich skušal ukrasti avtomobilski radijski sprejemnik. Pri njem, oziroma na njegovem demu, pa so našli tudi precejšnje število ključev tipa «yale», od katerih so nekateri nedvomno pripadali Go-dini. Kako je Brecevich prišel do takih ključev? Policisti so bili prepričani, da je osumljenec že nekaj dni prej skušal krasti v Godinovi vili. Brecevich pa je vztrajno odbijal to obtožbo ter skušal prepričati preiskovalne organe, da mu je ključe in nekatere druge ukradene predmete izročil neki ((Silvano«. Sodniki niso verjeli njegovemu izgovoru ter so ga ostro kaznovali. Brecevich se je pritožil proti raz. sodbi, trdeč med drugim, da je bila razsodba prvostopnega sodišča krivična, ker to ni upoštevalo njegovega zagovora glede izvršene kraje v vili. Obtoženec je namreč trdil, da bi ga smeli oosoditt kvečjemu zaradi namernega nakupa u-kradenega blaga, ne pa zaradi tatvine, Trdil je tudi, da ne bi smeli upoštevati obtežilne okoliščine pri poskusu tatvine, ki jo je zagrešil tisti večer, ko so ga aretirali. Prizivni sodniki niso upoštevali včeraj teh tez, temveč so potrdili prvotno razsodbo. Po stopnicah je padel Žrtev nesreče je postal včeraj zjutraj 47-letni šofer Casimiro German s Trga S. Giovanni 1. Ko je v Italsiderju v Skednju stopal navzdol po stopnišču, da bi odšel v oddelek, kjer je zaposlen, je prestopil stopnico, izgubil ravnotežje im se prevrnil po. Stopnišču. Pobil in ranil se je po prsih, udih in glavi. S taksijem so ■ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na pljučno kirurški oddelek. Doma se je ponesrečila Včeraj popoldne so na ortopedski oddelek bolnišnice sprejeli 91-letno gospodinjo Dionisio Ceriani por. Leoni iz Ul. Milano 31. Zdraviti se bo morala od 10 do 15 dni zaradi udarca po spodnji strani hrbta z verjetnimi kostnimi poškodbami. Ponesrečila se je malo prej doma, kjer jo je obšla nenadna slabost zaradi cesar je nerodno padla. svet in nato v torek pokrajinski svet. Dogovorjena jc že tudi sestava tako devinsko-nabrežittskega kot pokrajinskega odbora. Sporazumi imajo formalno veljavnost za dve leti in pol in, določajo, da bo v 1 terh raZdbbju župan dbvinsko-na-brežinske občine Drago Legiša, '.odborniki ipa bodo:. Corberi (KD), Bandini (KD), Trfion (SS) in Fa-bris (PSpI); namestniki odbornikoma .—- ... ..— ~„*-mrn,l" 'pdsčbna ..pooblastila , iii bo imel dei«u»4ko- položaj - podžupana, podobno kot je bilo to ponudeno med pogajanji -• slovenskemu odborniku, ko so demokristjani vztrajali -na svojem županu. ' Pokrajinski upravi bo predsedoval Savona, v odboru pa bodo poleg demokristjanov zastopani tudi socialdemokrati in torej neposredno ne bosta sodelovala svetovalca SS in PSI. Politične in upravne sporazume bodo uradno objavili, ko jih bosta prečitala devinsko-nabrežinski župan in predsednik pokrajine na prvih sejah. Darovi in prispevki Namesito cvetja na grob pokojnega Maria Planini ja, darujejo Drašč-kovi 3000 lir za Glasbeno matico in 3000 lir za Dijaško matico. Včeraj-danes Dne 2. februarja 1965 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa Je 12 oseb. UMRLI SO: 60-let.nl Umberto Cl-riello, 60-letnl Ferruccio GuHi, 68. letni Nicolo Costaras, 72-letni Aldo Tassih 1, 80-letna Maria Manzoni, 75-letni Dante Zucchero, 65-letna Anna Riemschnig por. Zucchero, 56-let.nl Giordano Turrinl. 79-letna Teresa Mahne por. Manetti, 72-letni Angelo Lombardo, 56-letni Bruno Verdier, 69-letna Maria Ferlini por Arldo, DNEVNA SLUŽBA LEKARN U. 2. — 7. 2.) Alla Salute, Ul. Giulia 1; Benus. sl, Ul. Cavana 11; Picciola, Ul. O-rianl 2; Vernarl. Trg Valmaura 11; D’Ambrosi, Ul. Zoru-tti 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasl-ni, Trg Ltbertš 6; Testa d'oro, Ul. Mazzini 43. Služba lekarn od 13. do 16. ure Alla Salute, Ul. Giulia 1; Benus. si, Ul. Cavana 11; Picciola, Ul. O-rianl 2; Vernarl, Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (1 2. — 7. 2.) D’Ambrosi, Ul. Zorutti 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39: Ravasi-ni, Trg Libertži 6; Testa d’oro, Ul. Mazzini 43. mmna Gledališča VERDI Jutri, 4. t.m., se bo začel drugi del operne sezone v gledališču Verdi z gala predstavo Verdijeve opere »Ples v maskah«. Predstava ob 20.30 bo za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah in balkonih. Opero bo dirigiral Alberto Erede, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Luigi Ottolini (Riccardo), Licinio Monte-fusco (Renato), Elena Suliotis (A-melia), Adriana Lazzarini (Ulrica), Anna Maccianti (Oscar), Lucio Rol-li (Silvano), Vito Susca (Sam), Ser-gio Luppi Wllly (Tom), Raimondo Batteghelli (sodnik), Nicolo Macil-lis (služabnik). Koreografija Enrico SportleUo, zborovodja Giorgio Kirschner, režija VValter Baccaccini. Scene Attilia Co-lonella je realiziral B. Sormani. Kostumi Oskar Kokoschka. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic. TEATRU STABILE , V Avditoriju (vhod iz Ul. Tor Bandena) v soboto, 6. februarja ob 21. uri za abonma A prva predstava ((Romagnole« Luigija Sqdarzine. Nazionale 14.30 «11 graride sentiero« Technicolor. Richard VVidmark, Car. roli Baker. Karl Malden. Arcobaleno 15.30 «Le lunghe navi« Technicolor. Richard VVidmark. Excelsior 16.00 «L'uomo che non sa-peva amare« Technicolor. Alan Ladd, Archie Moore, Carroll Baker. Fenice 16.00 «11 triangolo del delit-to» Emanuele Riva. Grattacielo 16.00 «Le bambole« Gina Lollobrlgida, Nino Manfredi, Elke Sommer Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 16.00 «Scandall nudi« — Technicolor. Franco Franchi, Cic-cio Ingrassia. Prepovedano mladini pod 18. letom. Zadnji dan. Filodrammatico 15.30 «3 nottl d’amo-re» Technicolor. Catherine Spaak, Renato Salvatori. — Prepovedano mladini pod 18. letom. Zadnji dan. Aurora 16.30 «Follie d’Europa» Prepovedano mladini pod 18 letom. Cnstallo 15 45 «11 magnlfico cornu-to» Claudia Cardinale, Ugo Tognaz-zi. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 ((Vangelo secondo Mat-teo» Pasolinijev film. Garibaldi 16.30 «Due samurai per 100 gelshe« Technicolor. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia. Impero 16.30 «La vendetta dl una signora« Prepovedano mladini pod 18. letom Vittorlo Veneto 16.00 «Lettl separa-ti» Technicolor. Lee Remick, James Garner. Moderno 16.00 «Mons!eur Cognac« — Technicolor Tony Curtis, Chrlsti-ne Kaufman n. Astra 16.30 «OSS 117 segretlssimo«. Astoria 16.30 «11 piacere della sua compagnia« Fred Astaire. Abbazla 15,30 «1 compagni« Marcel-lo Mastrolannl, Renato Salvatori, Annle Glrardot. Ideale 16.00 «11 tesoro del lago d’Ar-gento« Technicolor. Lex Barker. Skedenj 16.00 «Arsenio Lupin con-tro Arsenio Lupin«. SPDT obvešča, da bo Izlet v Črni vrh 7, t.m. Vpisovanje do danes 3 t.m. mmuk-1 predvaja danes, 3. t. m. ob 18. uri dramatičen film: LU S (GRENEK RI2) VITTORIO GASSMAN, SILVANA MANGANO in RAF VALLONE KII\() PROSEK KONTOVEL predvaja danes, 3. t. m. ob 19.30 uri Technicolor film: I PREDONI DEL KANSAS Igrajo: (ROPARJI IZ KANSASA) TONY CURTIS, AUDIE MURPH in MARGUERITE CHAPMAN Mladini pod 16, letom vstop prepovedan PRIMORSKI DNEVNIK 3 3. februarja 1965 GOSPODARSKI RAZVOJ LATINSKE AMERIKE Čilski predsednik Frey poziva k južnoameriški enotnosti Zahteva po odločnih ukrepih - Nezadovoljiva bilanca preteklega leta Izhod je samo v hitrejšem gospodarskem razvoju - Dva nova elementa, ki sta še posebej v nasprotju s stališčem Washingtona Neko pismo čilskega predsednika Freya kroži po vsej Latinski Ameriki. Je to nekakšen dramatičen poziv k enotnosti omenjenega kontinenta. Frey je mnenja, da je nastopil odločilni trenutek in bi «latinsko-ameriški narodi nujno morali stopiti po poti uresničitve gospodarskega, političnega in kulturnega združevanja.« Freyova diagnoza stvarnosti «zelenega kontinenta« kaže, da se položaj čedalje bolj slabša: «Ce se ne združimo in ne zagotovimo določenega skupnega napora, bomo naš kontinent obsodili na neogibno propast,« opozarja čilski predsednik. Hkrati pa postavlja zahtevo po odločnih ukrepih, s pomočjo katerih bi hilo moč premagati ((kontinentalno dramo« ter zagotoviti ((najvišji politični sporazum o združitvi«. Kakšni so bili razlogi, ki so Freyu narekovali, da je odgovornim državnikom Latinske Amerike napisal taKŠno pismo? Vsekakor predstavlja enega od razlogov zaostritev gospodarske krize kontinenta. Bilanca preteklega leta je bila nezadovoljiva: inflacija je dosegla naravnost eksploziven obseg, demografska ekspanzija se nadaljuje v rekordnem ritmu — s skoraj štirimi odstotki letnega prirastka, realna vrednost bruto proizvodnje na prebivalca je tako rekoč ostala na mrtvi točki, dolgovi v tujini se naglo večajo in so že dosegli 14 milijard dolarjev, brezposelnost se spreminja v težko socialno bolezen, saj je že okrog 10 milijonov prebivalcev brez dela. Stanje je postalo nevzdržno. Spričo tega predstavlja Freyova pobuda nekakšen nodmev« stvarnosti in nujnih potreb kontinenta. Izhod iz te stoletne slepe ulice zaostalosti je samo v hitrejšem gospodarskem razvoju in lastnih sposobnostih za dosego višje stopnje industrijske razvitosti ter poljedelske modernizacije. Težnja po hitrejši in temeljitejši industrializaciji je čedalje močnejša, saj je komaj 20 odstotkov kontinentalne bruto proizvodnje u-stvarjene v tovarnah. Freyov predlog je stvaren: potrebno je izgraditi mehanizem nadnacionalnega značaja, ki bi omogočil dosego ekonomske integracije. To pa pomeni ustvaritev latinsko-ameriškega skupnega tržišča, ustanovitev «banke za integracijo« ter izpolnitev temeljnih strukturalnih reform. Da bi bilo moč doseči potrebno enotnost stališča med vsemi vladami, ki je nujno potrebna za učinkovito ter dinamično politiko integracije, bi kar najhitreje bilo potrebno tudi sklicati sestanek vseh odgovornih državnikov Latinske Amerike. To predstavlja bistvo pobude čilskega predsednika. Danes Latinska Amerika dejansko čuti potrebo po večji stopnji enotnosti , kar je opazno mnogo bolj kot v preteklosti. Spričo tega bi omenjeni sestanek na vrhu bil tako zaželen kot koristen, če bi državnikom omogočil, da brez pritiska iz tujine začrtajo neki skupen program enotne akcije na gospodarskem in političnem področju. Večina državnikov tega področja se je bila o-Predelila za takšno usmeritev, vendar je dejstvo, da še vedno obstaja ((glasovalni stroj« v OAD (Organizacija ameriških držav), ki preprečuje popolno uveljavitev takšne opredelitve v tem predelu sveta. Neuspeh vseh dosedanjih pozivov za uresničitev te enotnosti Latinske Amerike potrjuje, da so sile stihije in konservativnima še vedno zelo močne. Zaradi tega je danes pomembnejše kot kdajkoli, da se državniki sporazumejo o tem, kako da je rešitev kontinenta v ekonomski integraciji ter skupni obrambi lastnih interesov na svetovnem tržišču. Frej je mnenja, da je rešitev v sprejetju oblik nadnacionalne integracije ter v ustvaritvi nadnacionalnega mehanizma, ki bi avtomatično pomenil izgubo dela suverenosti zg vsako posamezno deželo, vendar pa to v prid obrambe skupne politike. Tu se čedalje bolj krepe nove tendence, med temi tudi Freyova. Zakaj, vsesplošno je razširjeno mnenje, da triletne izkušnje z La-tinsko-ameriško cono svobodne trgovine nikakor riiso prinesle zadovoljivih rezultatov. Navzlic povečanju blagovne izmenjave za nad 40 ost. ter »carinski razorožitvi« za 25 odst. v medsebojni trgovini, Latinsko-ameriška cona svobodne trgovine namreč prepočasi razvija gospodarsko integracijo. Pred latinsko-ameriške državnike se postavlja težka in odgovorna naloga: poiskati in premagati Pot, ki bi privedla do rešitve za-' Pletenih kontinentalnih vprašanj. Nepristranski opazovalec tukajšnjega dogajanja, pa mora vsekakor priti tudi do zaključka, da je težnja za združitvijo pri latin-sko-ameriških narodih večja in izrazitejša kot je to opaziti pri uradni politiki integracije, ki jo izražajo vlade tega področja. Spričo tega se «glas integracioni-stov« ne čuje zadostno, oziroma se ta v ogromnih prostranstvih izgublja. Freyova pobuda je prišla v pravem času, ni pa gotovo, da bo v bistveni obliki mogla | spremeniti razpoloženja mnogih državnikov. Ekonomska integracija kontinenta je postala ključno vprašanje zaradi združitve naporov in vskladitve politike omenjenih vlad. Opirati se čedalje bolj na lastne sile — to predstavlja, po vrsti neuspehov politike ((Zveze j za napredek«, novo pridobljeno j izkustvo. Ameriška pomoč je namreč nezadostna, da bi Latinska Amerika mogla premagati svojo zaostalost ter rešiti vse ogromne socialne probleme. In prav to je nedvomno osnovni razlog, da čedalje večje število držav tega predela zapušča ameriško ((politiko pomoči« v korist ((politike trgovine«, kot je bila ta zapisana v dokumentih svetovne gospodarske konference v Ženevi. Freyovo pismo vsebUje jasno o-pozorilo, da bi vsaka druga politika privedla do zaostritve krize in drame Latinske Amerike. Odkrito se tudi postavlja zahteva po okrepitvi gospodarskih odnosov s socialističnimi deželami ter vzpostavitvi učinkovitejšega sodelovanja na široki fronti z afriškimi ter azijskimi deželami, zbranimi v ženevski skupini 77 držav. To predstavlja dva nova elementa v orientaciji tega predela sve- ta, ki sta v nasprotju s stališčem Washingtona, izraženem v odkritem nasprotovanju »ženevskemu kurzu«. Pobuda predsednika Freya pa dokazuje, da se krepijo sile, ki zahtevajo enotnost Latinske Amerike, njeno ekonomsko integracijo ter aktivno sodelovanje v širšem mednarodnem merilu. Spričo tega poziv čilskega predsednika obenem predstavlja tudi opozorilo: potrebno je obvladat; zastarelo politiko in mehanizem, da bi se ne ponovile stare napake in krivice. Beseda enotnost predstavlja danes temeljni kamen latinskoameriških narodov v njiho vem iskanju lastne poti v bodočnost. M. PUDAR ITALIJANSKA AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA LANI Za 5,3 odstotka manjša proizvodnja kot 1963 Izvoz se je povečal, zmanjša1 pa se je uvoz Motiv s Krasa. Pred dnevi na cesti med Divačo in Senožečami (Foto G. Demšar) ............umi.milil...................mirni..........i"""""""""...iniiiiiiim ČEPRAV JE REVIJA »DER SPIEGEL* OPROŠČENA, ZADEVA ŠE NI JASNA Kaj je resnica o pasa atomskih min» na meji Zah. Nemčije Pred nemško revijo so o tem pisali in «državne tajnosti izdali tudi drugi še bolj kvalificirani ljudje Obrambni minister v težavah - Vendar ne le on Ne ve se, komu je v Rodeziji šinila v glavo »posrečena« misel, da je vdolbel v deblo mogočnega drevesa vrste baobab — javno stranišče. S tem je drevo sicer hudo poškodoval, vendar računajo, da bo drevo kljub temu zdržalo in tudi poznejšim rodovom dokazovalo, kako smo včasih «originalni za vsako ceno«. iitiifiHiiitimtiimimiiiiiiiiiiiHtmiiiiiiiititiiiiiiiiMHiiiiiiiiiMiiuiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiMiiiiiiii PANAMSKI JE ODSIUŽII, POTRIBCN JC NOV KANAL PREKOP BODO KOPALI Z ATOMSKIMI BOMBAMI BOGOTA, 2. — Nicaragua, Co-starica in Panama so že izrazile svoje načelno soglasje glede geološkega proučevanja, ki je potrebno za gradnjo prekopa, ki naj poveže Atlantski ocean s Tihim oceanom. Upati je, da bo n» tb pristala tudi Columbia. — V tem smislu se je izrazil včeraj ameriški podtajnik za med-ameriške zadeve Thomas Mann, ki je nekaj ur prej prispel v Bogoto, potem ko se je prej pogovoril tudi s kolumbijskim predsednikom Valencio in njegovim zunanjim ministrom Fer-nandom Gomezom Martinezom. Thomas Mann, ki se bo vrnil v VVashington že danes, je v svoji izjavi poudaril, da bodo ZDA zelo vestno spoštovale ozemeljsko vrhovnost dežele, skozi katero bo izkopan prekop in dodal, da nameravajo ustanoviti mednarodno družbo, ki naj ta prekop upravlja. Kar se pa tiče načina kopanja prekopa, kakršnega si zamišljajo, je Thomas Mann izjavil, da bo potrebna uporaba jedrskih bomb, vendar pa da bodo v ta namen uporabljene tako imenovane ((čiste« bombe, to se pravi takšne atomske bombe, kakršne že dol-ZDA. Seveda bi — je dodal Thomas Mann — takšne bombe ne mogle biti uporabljene, brez predhodnih ponovnih sprememb mednarodne pogodbe o delni prepovedi atomskih poskusov, ki so jo podpisale tudi ZDA. O novih načrtih za gradnjo prekopa med Atlantikom in Tihim oceanom smo pisali pred nedavnim, ko smo prikazali tudi tako imenovani »idejni načrt« tega prekopa. Dejansko gre za štiri variante, ki pa so- vse omejene na ožje zemeljsko področje, ki loči severno Ameriko od južne Amerike. Tedaj smo tudi povedali, zakaj se postavlja vprašanje gradnje novega prekopa. Mednarodna izmenjava blaga postaja vedno večja. Panamski prekop pa ni le zastarel, pač pa, tudi pretesen in preplitev, da bi mogel sprejeti vse ladje, Ki bi si hotele skrajšati pot, da ne vozijo okoli Ognjene zemlje, hkrati pa je tud; preplitev, da bi skozenj mogle p!uti nove »velikanske«, to je ladje od 59, 60, celo 100.000 ton, ki jih grade v zadnjih letih. V splošnem pa se kaže težnja po gradnji vedno večjih ladij, zato je Panamski prekop malone že odslužil. Pred dnevi smo zabeležili kratko vest, da sta bila direktor in založnik hamburške revije »Der Spiegel« oproščena, ker da se pisanje te revije o pasu atomskih min na vzhodni meji Zah. Nemčije ne more smatrati kot »odkrivanje tajnosti«. S tem bi se mogla ta zadeva »spraviti v arhiv«, če bi ne šlo za mnogo širšo afero, pri kateri je ((izdajstvo revije« bolj obrobni dogodek. Kaj je na stvari? Adalbert Weinstein je bil podpolkovnik Hitlerjeve vojske, danes Je polkovnik zahodnonem-še vojske, hkrati pa najboljši komentator za vojaške probleme v Zahodni Nemčiji in član uredništva lista »Frankfurter AUge-meine Zeitung«. Vrh tega je osebni prijatelj prvaka bavarske krščansko socialne stranke in bivšega obrambnega ministra Straussa. In v tem svojstvu je 16. decembra lani objavil članek o nekaterih ((vojaških tajnostih«. V tistih dneh sredi decembra pa so v Parizu zasedali zunanji ministri držav članic atlantske zveze. V svojem članku je Wein-Stein napisal, da je zahodnonem-ški glavni inšpektor Bundesweh-ra general Trettner pred vojaškim odborom atlantske zveze pojasnjeval nove strateške koncepcije, ki temeljijo na tem, da bo v primeru sovjetskega napada na Zahodno Nemčijo takoj odgovorjeno na atomski način: z eksplozijo pasu atomskih min, postavljenih vzdolž vzhodne meje Zahodne Nemčije. Ko je bilo to objavljeno, je v Zahodni Nemčiji prišlo do razburjenja, ki je imelo ustrezen odmev tudi v ostalem svetu. Ce namreč Weinstein nekaj zapiše, je to gotovo resnica, kajti mož je strokovnjak, njegove zveze so znane, hkrati pa je zvest pristaš sedanjega režima. Iz tega bi namreč mogli sklepati, da je Bonn, ki tako hlepi za atomskim orožjem, to že tudi dobil. Kaj pa bi se zgodilo, če bi nekega dne ((namenoma ali po pomoti« prišlo do resnične eksplozije teh atomskih min? To vprašanje so si postavili sami Nemci in tudi ostali svet. Ob tej vesti so prešli v napad socialni demokrati, ki so to ocenili kot ((Strategijo samomora in blaznosti«. V Luebecku je prišlo tudi do demonstracij pod geslom «danes atomske mine, jutri atomska smrt!«. Protestirali so tudi javni delavci proti načrtom generala Trettnerja in razni listi so vse to komentirali vsak s svojega zornega kota. Jasno, vode so razburkane. Vlada je to takoj demantirala. Obrambni minister von Hassel je izjavil, da ta atomska tiMagino-tova linija« v mirnem času ne pride v poštev in da Je vse to izmišljeno. Predsednik obrambne komisije Diederichs pa je rekel: «Vesti o pasu atomskih min ne ustrezajo resnici. Takega pasu ni, niti ga ni v načrtu. Atomske mine so drobno jedrsko o-rožje, ki ga imajo Američani za obrambo Evrope. Uporaba pride v poštev le v primeru vojne.« Toda zahodnoberlinski «Span-dauer Volksblatt« tem demantijem ne veruje in 12. januarja objavi izjavo jedrskega fizika Maxa Borna, Nobelovega nagrajenca iz le- go preizkušajo v ....................................... pred navideznimi rešitvami nekega čustvenega vprašanja. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Danes dajte prednost praktičnim vprašanjem. Vpliv bližnje osebe vam zagotavlja pozitivne rezultate. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne bodite preveč strogi z osebami, ki so vam podrejene. Z bolj sproščenim nastopom, si boste lažje utrli pot med ljudi. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne varčujte z napori, da bi zmagali v nekem poslovnem tekmovanju. Zelo važen dan za življenje v dveh. RAK (od 22.6. do 22.7.) Z drzno pobudo še utegnete rešiti neki ne preveč trden položal. Večer bo primeren za razmišljanje o nekem osebnem načrtu. LEV (od 23.7. do 22.8.) Storite vse potrebne korake in ne dramatizirajte nekega prehodnega razo- HOROSKOP čaranja. Ne obnavljajte starih sporov. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Imeli boste odlično zamisel, ki jo najhitreje uresničite. Za vaše načrte se bo malokdo ogrel. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nasprotovanja bodo izginila kot megla v vetru, Izkoristite to priložnost. Odlično boste izpeljali neki svoj čustveni načrt. ŠKORPIJON (od 43.10. do 21.11.) Nič kaj primerno vzdušje za obsežnejše poslovne stike. Pazite se STRELEC (od 22.11. do 20.12.) V teku jutra boste najlažje uresničili svoj novi delovni načrt. Ugo den trenutek, da se moralno in telesno odpočijete. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) .Srečen trenutek vam bo omogočil odpravo neke storjene napake. Nasprotja v družini bodo odpravljena VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zdaj je najprimernejši čas, da si zagotovite neko sodelovanje. Posvetite večer dobremu čtivu. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Preden se lotite nekega ambicioznega načrta, si zagotovite potrebne instrumente. Manjše težkoče v družinskem krogu. ta 1954. Bom obsoja načrt in meni, da bi v primeru ((naključne alt nenamerne« eksplozije moglo priti do strahotnega uničenja mest in naselij in da bi prišlo tudi do ubijajočega žarčenja, ki bi terjalo veliko življenj. Mesec dni po Weinsteinovih odkritjih, torej 15. januarja, spregovori obrambni minister Vzhodne Nemčije general Hoffmann, ki pred nekaj sto novinarji prikaže grozljivo .sliko načrta zahodno-nemške vojake. Hkrati pa zatrdi, da so atomske mine vskladišče-ne na nemškem ozemlju in navodila za njihovo uporabo znana nemškim častnikom, posebne skupine vojske pa so se v nji-tioVl rabi že izvežbale. O teh minah je bilo govora tudi na sestanku držav članic varšavskega pakta in Sovjetska zveza je 20. januarja protestirala v Bonnu, ki je ta protest odklonil, češ da je zahodnonemška vlada že večkrat izjavila, da jedrskega obrambnega pasu na svojih vzhodnih mejah nima in ga ne mara. Vzporedno s tem je postal objekt kritike tudi sam skrajno lojalni polkovnik Weinstein in seveda direktor ter založnik tednika »Der Spiegel«, ki sta bila prijavljena sodišču. V Karlsruheu so jih oprostili, pa čeprav je direktor tednika Augstein med drugim zapisal: «Weinstein je o teh minah govoril v Washlngtonu še pred pariškim sestankom atlantske zveze. Pogovarjal se je z generalom Wheelerom, načelnikom ameriškega vrhovnega poveljstva. V Pentagonu so vedeli za Trett-nerjev in von Hasselov načrt, ker sta novembra predložila A-meričanom načrt o novi strategiji, ki ga je izdelal Trettner.« Oproščena sta bila, toda s tem še ni rečeno, da v Zahodni Nemčiji atomskih min ni. Podatki govorijo takole: V ameriških ali ((atlantskih« skladiščih v Zahodni Nemčiji je jedrskih nabojev z eksplozivno silo, ki je pet tisočkrat močnejša od eksplozivne sile atomske bombe, ki je bila 1945 odvržena na Hirošimo. Najmanjša atomska mina ima silo 200 kg dinamita. Te mine se morejo zakopati v zemljo ali postaviti na površino. Vsekakor se ne bi mogle uporabiti šele po napadu, ker bi tedaj bilo prepozno. Zato jih Je treba zakopati ali postaviti prej. Mine se sprožijo na daljavo z elektronskim prižiganjem. General Trettner meni, da so te mine «rčšilne», ker bi le tako mogli ustaviti sovjetsko vojsko, tudi če bi bila oborožena le s klasičnim orožjem. Topovi in tanki proti Sovjetom bi ne zalegli. Le mine bi jih ustavile. Toda s tem Trett-nerjevim mnenjem Američani in Britanci ne soglašajo, ker se zavedajo, da bi Sovjeti mogli tudi drugače reagirati: boje se tako imenovane ((jedrske spirale«, torej katastrofalne atomske vojne. Toda že 1958 so Američani obvestili Nemce, da bodo na njihovem ozemlju vskladiščili atomske mine. Tedanji zahodnonem-ški vrhovni inšpektor general Heuslnger je menil, da Je treba te mine smatrati kot »obrambno orožje« in jih je zato treba čim-prej postaviti. General Speidel pa se je temu uprl. Niti McNa-mara ni bil za miniranje, jasno, iz strahu pred ((jedrsko spiralo«. Toda nekateri generali Pentagona so podprli Trettnerja in von Hassela. Iz tega bi se dalo sklepati, da je bilo nekaj v načrtu in da sta bila Trettner in von Hassel za načrt, ki ga je sedaj, v decembru, odkril Weinstein. prizadela, toda tudi javnost se je razburila. Ce sodišče v Karlsruheu ni obsodilo ljudi od revije »Der Spiegel« in niti Weinsteina, pomeni, da je vojaške tajnosti izdal sam obrambni minister von Hassel. Ta še hujša «podtikanja» pa je von Hassel «pojasnil»: v novembru je bil v Washingtonu in je v ((zaprtem krogu« imel predavanje* v katerem je omenil tudi atomske mine. Po predavanju ga je dopisnik1 revije ''«F0-reign Affairs« vprašal, če sme na osnovi podatkov, ki jih je tu dobil, sestaviti članek in on da je na to pristal. In kaj je ta dopisnik v svoji reviji zapisal? Med drugim tudi tole Hasselovo izjavo: «Da bi se v primeru spopada preprečila .jedrska spirala’, je treba v stadiju priprave napada na Zahod zagotoviti uporabo atomskih min, jedrskega protiletalskega orožja in morda jedrskega taktičnega orožja.« Von Hassel je že pojasnil, kaj so to atomske mine, kako jih je treba razporediti in kako je ta načrt dober. Na tem sestanku pa je bil tudi VVeinstein, ki se tudi sicer pozna s von Hasselom in Trettnerjem. Zato je o tej temi lahko pisal. Iz vsega tega lahko sklepamo, da je von Hassel sedaj — v težavah. V tisku se razpravlja, kako naj bi se začela preiskava proti njemu. Ce so te mine vojaška tajnost, so tajnost tudi zanj, ne samo za Weinsteina in Augsteina. Von Hassel se zagovarja, da ni dal nikomur ((dobesednih informacij«, namreč takšnih, kakršne so bile objavljene. Zadeva je, kot vidimo, hudo zapletena, toda iz vsega tega izhaja, da tako von Hassel kot general Trettner vsaj v »zaprtem krogu« zagovarjata jedrski minski pas od Luebecka do avstrijske meje. In čeprav imajo Američani določeno »spoštovanje« do »jedrske spirale« so v Pentagonu vendarle tudi ljudje, ki zagovornike atomskega pasu von Hassela in Trettnerja podpirajo. Potemtakem še ni dovolj, če so Weinsteina in Augsteina v Karlsruheu oprostili in če je von Hassel trenutno v težavah. V razdobju med 1. januarjem in 30. novembrom 1964. leta je proizvodnja italijanske avtomobilske industrije bila za 5,3 odst. nižja kot v enakem razdobju leta 1963. Toda to skrčenje ni enako v vseh panogah avtomobilske industrije, kajti mnogo bolj se je zmanjšala proizvodnja tovornih avtomobilov (za 17 odst.) in še bolj proizvodnja avtobusov (obilnih 20 odst.), dočim je bilo zmanjšanje proizvodnje osebnih vozil mnogo nižje, saj je znašalo »le» 4,4 odst. Toda odstotki nam še ne povedo vsega. Zato si oglejmo raje podrobnejše številke o lanskoletni proizvodnji avtomobilske industrije v prvih enajstih mesecih in jih primerjajmo s proizvodnjo iz enakega razdobja v letu 1963. Od 1. januarja do 30. novembra 1964 so vse italijanske tovarne, ki izdelujejo avtomobile, vrgle na trg 970.157 osebnih avtomobilov, dočim so jih v istem razdobju leta 1963 vrgle na trg 1 milijon 015.186. Tovornih avtomobilov ali v širšem smislu industrijskih vozil so v prvih enajstih mesecih lanskega leta izdelali 54.607, leto Drej pa 66.280. Avtobusov so lani izdelali 2.711, v prvih enajstih mesecih leta 1963 pa 3.408. V celoti so torej v enajstih mesecih lanskega leta italijanska podjetja te stroke vrgla na trg 1,027.475 vozil, v enakem razdobju leta 1963 Pa 1,084.874 vozil. V nasprotju s skrčenjem proizvodnje italijanske avtomobilske industrije pa se je prodaja italijanskih motornih vozil v istem razdobju lanskega leta ohranila na zelo visoki ravni. V prvih enajstih mesecih leta 1964, je bilo prodanih v tujino kar 310.891 vozil, vtem ko jih je bilo v istem razdobju leta 1963; prodanih v tujino 281.980. To se pravi, da je šlo v prvih enajstih mesecih lanskega leta kljub skrčenju proizvodnje v tujino kar 10,2 odst. več vozil kot leto prej. Z druge strani pa nam ti podatki povedo, da je bilo od sto lansko leto izdelanih vozil prodanih v tujino kar trideset. Ce pa italijanski avtomobilski izvoz analiziramo podrobneje, bomo ugotovili sledeče: osebnih avtomobilov so lani v prvih enajstih mesecih prodali v tujino 294 tisoč 916, leto prej 269.967, več avtobusov pa so lani izvozili 751 let« prej 887. To se pravi, da se je izvoz avtobusov zmanjšal za 13,3 odst. dočim se je Izvoz osebnih avtomobilov močno povečal. Ce pa analiziramo registracijo vozil v lanskem letu v Italiji ugotovimo, da je bilo lani registriranih veliko manj uvoženih vozil, kajti v letu 1963 je na vsa registrirana vozila odpadlo kar 21 uvoženih vozil, v lanskem letu pa je na tuja registrirana vozila odpadlo komaj kakih 16 odstotkov. VVeinstein Je sedaj v samoobrambi izjavil, da je vse to zvedel od von Hassela, v januarju pa je bil v listu «Foreign Affairs« objavljen članek, ki je bil sestavljen na temelju von Has-selovih podatkov in je izšel celo po objavi inkriminiranega Wein-steinovega članka, kar pomeni, da so podatki za oba članka prihajali iz istega vira od von Hassela. Von Hassela so ta «podtikanja» cev in nekadilcev je izrazilo svoje prepričanje, da dim cigaret pripomore k raku na pljučih, toda le 40 odst. jih pripisuje temu dejstvu odločilno vlogo. Približno enak odstotek anketirancev je izjavilo, da si še niso ustvarili ustreznega mnenja. Kot je bilo pričakovati, so bili glede učinka cigaretnega dima najbolj ostri nekadilci, vtem ko je le 20 odst. strastnih kadilcev priznalo to nevarnost. Kar se pa tiče morebitne prepovedi prodaje cigaret se je proti njej postavilo kar 70 odst. anketirancev. Med temi so tudi takšni, ki menijo, da bi to bila »kršitev osebne svobode«, nekaj takšnega, kot je bil nekdanji prohibicloni-zem proti razpečavanju alkoholnih pijač, ki ni dosegel zaželenega namena. Večina anketirancev pa se je vendarle izjasnila za opozorilo o tej nevarnosti, ki naj bi bilo na vsakem zavojčku cigaret. V ZDA anketa o tobaku in raku NEW YORK, 2. — Po navadi so se s problemom vzročne zveze med kajenjem odnosno cigaretnim dimom in rakom na pljučih ukvarjali znanstveniki, ki so prišli do najrazličnejših ugotovitev, ki pa v pretežni večini govore, da moramo v tobakovem dimu iskati vzrok raka na pljučih. Po znanem ameriškem sporočilu o tej vzročni zvezi se je kajenju odpovedalo kar 18 milijonov ameriških kadilcev. Sedaj pa je časopis ((Harris Survey» izvedel referendum o isti temi in pri tem se je ugotovilo, da je večina ameriške javnosti prepričana, da je med cigaretnim dimom in rakom na pljučih določena zveza. Toda le manjšina anketirancev je mnenja, da je ta zveza odločilna. Hkrati pa večina anketirancev nasprotuje omejitvam in prepovedi proste prodaje cigaret. Kar 61 odst. anketiranih kadil- IZ UMETNOSTNIH GALERU Grafika v krožku Italsider in Glanzmannova v Občinski Da bi med svojimi nameščenci razširila smisel za umetnost s cenenim nakupom slik, prireja družba Italsider v svojih krožkih po vsej državi razstave lito in seri-grafij 16 italijanskih umetnikov. Sedaj lahko občudujemo tudi v Trstu dela te skupine sodobnih slikarjev in treh kiparjev, med katerimi je najstarejši 89-letni De VVitt, najmlajša pa sta 35-lct-na Tabusso in Čazzaniga. Ostala imena so Ajmone, Carini, Constan-tini, Dorazio, Fazzini, Greco, Gut-tu so, Luzzati, Maccari, Masche-rini, Pozza, Scialoja in Turcato. So to torej imena, ki jih tudi sicer pogostokrat tujemo in beremo. Razgledan obiskovalec pa se ne more otresti vtisa, da se z družbo znanih imen skušajo unesti v širšo javnost tudi manj znana imena. To je sicer prav, da poleg Scialoje, ki je na lanskem beneškem bienalu imel ueliko dvorano z ogromnimi slikami zaporedju ponavljajočih se «odtisov» infor-mulnega videza, sedaj tu spoznamo tudi resnost jigurativnegu u-stvarjanja Flavia Constantinija in Emanuela Luzzatija. Malce nerodno pa se nam zdi, da Carmi, ki je gotovo dal pobudo za te razstave, kot umetniški svetovalec Italsiderja, tu prikazuje sertgrafijo «iiCollaae», torej reprodukcijo slike, ki nastane z lepljenjem barvnih papirjev. Nerodno se nam zdi v toliko, ker pri taki reprodukciji odpade direktno umetnikovo sodelovanje, ki je pa potrebno, ko slikar riše naravnost na litografski kamen, ali pa obdeluje serigrafično matrico, upoštevajoč izrazne možnosti. tega postopka. Krasen katalog v barvah z opisom in fotografijo ter razstavljenim delom vsakega slikarja nam v marsičem pomaga razumeti njih ustvarjanje. Cisto drugačno, tiho tn prikrito pa je umetniško ustvarjanje tržaške slikarke Amalie Glanz-mannove, ki razstavlja svoja olja v Občinski galeriji. Tokrat so to pestrobarvne cvetlice in govoreči doprsni portreti ter nekaj borilno bolj umerjenih tihožitij. Čeprav poznamo Glanzmannovo kot zelo dobro pofcrajinarko, spretno zlasti v podajanju starih slikovitosti našega mesta, pa takih stik sedaj ne prikazuje. Je pa tu novost: šest učinkovito zasnovanih scenskih osnutkov v olju, ki kažejo novo stran mnogostranske umetnosti te slikarke. Da ostaja vseskozi zvesta rahlo impresionističnemu naravnemu slikanju ji moramo šteti le v dobro, ker gotovo ji ne bi bilo težje, kvečjemu lažje tudi bolj sodobno izražati svoja umetniška občutja. Je pa toliko uvidevna, da ve, da ji to pri njenih letih ne pri staja. MILKO BAMBIČ i -ms £81 Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Variacije na slov. narodne; 11.35 Radio za šole; 11.55 Orkestri in pevci; 12.15 V Trstu pred sto leti; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Prijetna srečanja; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.25 Radio za šole; 17.45 Pesem in ples; 18.15 Umetnost; 18.30 Nove plošče; 19.00 Trobentač Ferguson; 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 Pevci; 20.00 Šport; 20.35 Slmf. koncert; v odmoru: Knjižne novosti; 22.10 Oktet Bas-so-Valdambrini; 22.45 Večerne melodije. Trst 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.40 Cilea: »Adriana Lecouvreur«, 4. dejanje; 14.15 Kvartet Doldin-ger. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Plošče; 14.00 JUg. pesmi in plesi; 15.00 Pourcell In njegov orkester; 15.45 Slov. narodne; 16.00 Lahka glasba; 16.35 Slmf. koncert; 17.40 Polke in valčki; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester Paramor; 19.30 Prenos RL; 22.15 Za vas Igra B. Rich; 22.40 Ravelov »Gaspar de la nuit». Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Na programu Margola in Bossi; 9.45 SREDA, 3. FEBRUARJA 1965 Popevke; 10.00 Operna antologija; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.20 Schubertova sonata, opus 137; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Lahka glasba; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti: 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Pianista E. Pasini in F. Pennini; 18.15 Klavirske skladbe; 18.35 Neapeljska antologija; 19.05 Kmetijska oddaja; 19.15 O morju in pomorščakih; 20.30 Rossinijeva «La gaz-zetta«; 22.35 Plesna glasba. II. program 7.30 Jutranja glasba; 10.40 Nove pesmi; 11.06 Vesela glasba: 14.00 Pevci; 14.45 Plošče; 15.00 Ital. plesi; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 17.00 Orkestri; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Pisana glasba; 18.35 Prva svetovna vojna; 18.50 Vaši Izbranci; 20.00 Lahka glasba; 21.00 Zdravstveni centri vojne mornarice; 21.50 Pesniki na ploščah; 22.10 Večerna glasba. III. program 18.45 Dallaplccola: Božični koncert; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija; 20.40 Dve Schumannovi skladbi; 21.30 Glasbeni festivali; 22.15 Shakespeare v Italiji. Slovenija 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Pravljica «Zlata ribica«; 9.10 Slov. narodne; 9.25 Domače viže; 9.45 Solisti; 10.15 Melodije; 10.45 Človek in zdravje; 12.00 Poročila; 12.15 Cez hrib in dol; 12.30 Iz oper nemških romantikov; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Za šolarje; 14.35 Mladi pevci; 15.30 Dva venčka narodnih; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasba lz novega sveta; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Iz fonoteke radia Koper; 18.45 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Komorni zbor RTV Zagreb; 20.20 Tako pojo v Pragi; 20.40 G. Rossini: Italijanka v Alžiru; 22.10 Nočni akordi; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz. Ital. televizija 8.30 Sola; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 20.00 Športne vesti; 20.15 V parlamentu; 20.30 Dnevnik; 21.00 Almanah: 22 00 Pevske družine; 22.45 Kulturna rubrika; 23.00 Dnevnik. 11. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Nicodeml-jeva «La nemlca«; 23.10 Zadnje športne vesti. Jug. televizija 17.40 Film za otroke: 18.00 Slike sveta; 18.25 Obzornik; 18.45 Dosežki znanosti — film; 19.15 Opera skozi stoletja; 19.45 Cikcak; 20 00 Dnevnik: 20.30 Lirika Jovana Dučiča; 20.40 Deset zadetkov — quiz; 21.40 Kulturna panorama; 22.20 Obzornik. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 3. februarja 1965 SAD POGOVORA ŽUPANA JARCA I RAVNATELJEM DR. MANZINIJEM Občinska uprava v Doberdobu bo imela samostojno knjižnico Podarila ji jo bo vladna knjižnica iz Gorice - Jutri zvečer redna občinska seja Doberdobski župan Andrej Jarc Ja včeraj obiskal ravnatelja držav-ne knjižnice v Gorici dr. Guida Manzinija, s katerim se je pogovarjal o odprtju občinske knjižni-ce v Doberdobu. Ravnatelj dr. Manzini mu je obljubil vsa potrebna sredstva, da bi se knjižnica odprla že v letošnji spomladi. Državna knjižnica bo občinski upravi podarila za milijon in pol lir raznih italijanskih, in slovenskih knjig, ki jih bo izbrala občinska uprava, prav tako pa bo podarila tudi železne police, na katerih bodo knjige hranili. Nadalje bo plačevala prostor in knjižničarja. Z uresničitvijo pobude bo doberdobska občinska uprava prva med vsemi slo-venskimi občinami, ki bo imela lastno knjižnico. Od nje bo potem odvisno, da bo knjižnica kar naj. bolj obiskovana in tako služila svojemu namenu, to je izobraževanju svojih občanov. Jutri ob 19.30 bo redna seja občinskega sveta v Doberdobu, na kateri bodo razpravljali o dnevnem redu, ki obsega naslednje točke: najprej bodo prebrali zapisnik zad. nj* seje, potem pa bodo razpravljali o Spremembah trošarinskih pristojbin za 1965. leto, pregledali bodo seznam občinskih revežei, o-dobrili mesečno nagrado' županu za leto 1965 in spremembe lanske-. goriški bolnišnici so jo pridržali ga proračuna ter obravnavali neka- na zdravljenju s prognozo okreva-tera finančna vprašanja. j nja v 15 dneh. * Na Majnici se je ponesrečil, ko 1 se je peljal z mopedom proti Gradiški, 57-letni Olimpio Giacomini iz Ločnika, Mocchetta 4/A. Iz neznanih vzrokov je izgubil kontrolo nad vozilom ter zadel ob obcestni kamen. Pri tem se je malo opraskal po obrazu. V bolnišnici Premestitve učiteljev Šolsko skrbništvo v Gorici sporoča, da je bil 1. t. m. objavljen odlok s predpisi za premestitve učiteljev v šolskem letu 1965-66. Odlok je na vpogled pri šolskem skrbništvu, šolskem nadzorništvu in na pokrajinskem didaktičnem ravnateljstvu. JUTHI ZVEČER V ŠTANDKEŽU Redni letni občni zbor direktnih obdelovalcev Na njem se bodo pomenili tudi o najbolj pere-čih in aktualnih problemih domačega kmetijstva Odbor društva neposrednih obdelovalcev zemlje v štandrežu je razposlal svojim članom vabila za redki letni občni zbor društva, ki bo jutri, v četrtek, z začetkom ob 19.30 v prosvetni dvorani v štandrežu. Na dnevnem redu je poročilo predsednika društva ter drugih odbornikov, in načelnikov raznih gospodarskih odsekov. Ob tej priliki bodo tudi volitve novega odbora. Letos so glede volitev uvedli no- Iz goriške bolnišnice Včeraj okrog 12.40 so pripe ljali v goriško civilno bolnišnico 92-letnega Franca Vidica iz Gorice, Korzo Verdi 77. Zdravniki so ugotovili, da si je spahnil desno roko v ramenu ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Vidic je povedal, da se je poškodoval že prejšnji večer, ko se je okrog 23. ure spravljal k počitku pa mu je spodrsnilo in je padel s postelje. Qb 15. uri so nudili prvo pomoč 7-lethemu Franku Bensi iz Gorice, Ul. Torriani 6, ki se je malo prej zaletel s kolesom v neko vespo, ki je bila ustavljena v Ul. Cordaioli. Pri tem se je ranil na vratu. Okreval bo v 3 dneh. Na domu v Krminu. je med gospodinjskimi opravki padla 71-let-na Fulvia Cčschia, ter si pri tem zlomila levo roko v zapestju. V Z razstave starinskih ur HL V razstavnem prostoru Pro Loco v goriški pasaži bo do 7. februarja odprta razstava starinskih ur, Pripravila jo je Pro Loco ob sodelovanju lastnikov starin naše občine, ki so svoje dragocenosti začasno odstopili prirediteljem. Razstavljene eksponate si skozi ves dan ogle. d ujejo številni obiskovalci, med katerimi je precej takšnih, zlasti starejših, ki se nanje dobro spoznajo ter cenijo njihovo vrednost - --........ fticuc VU11 so mu nudili prvo pomoč. Okreval j vost. Vsem članom so namreč bo v treh dneh. I skupno z vabilom poslali tudi kan- ............................................ V OKVIRU OBMEJNIH KULTURNIH IZMENJAV V Gorici bo razstava del slovenskega rezbarja Makuca Jutri zvečer bo seja občinskega sveta v Gorici Po županovem poročilu o konfe- ga je hotel obrezati. Zdravniki so renči o goriškem urbanističnem ! mu gotovili rano na levem oprsju, načrtu v Rimu, ki ga je podal na seji občinskega odbora v ponedeljek, so odborniki določili, naj bo prihodnja seja občinskega sveta v Gorici jutri, v četrtek, ob 21. uri. Sklenili so tudi, da bodo v razstavni dvorani Pro loco v pasaži mestne hranilnice na Korzu Verdi priredili razstavo del slovenskega slikarja in rezbarja Vladimira Makuca iz Nove Gorice. Uradna otvoritev bo v ponedeljek 8. t. m. ob 18.30 ob prisotnosti mestnih in pokrajinskih predstavnikov oblasti ter bo ostala odprta ves teden. Razstava bo v okviru kultdrnih izmenjav med obmejnimi mesti, ki so odraz volje po sodelovanju in medsebojnem spoznavanju, ter bo vsekakor zanimiva, saj je'Makučeva umetniška vrednost znana in cenjena po vsej Evropi. Zastopstvo goriške občine se bo udeležilo v petek 5. t. m. tudi razstave italijanske knjige v Kopru, ki jo je organizirala državna knjižnica iz Gorice, po uspeli enaki razstavi v Novi Gorici. Odborniki so nato #prouč,ili in odobrili več. upravnih ukrepov, ki so jih predložili posameznih odborniki vsak s svojega področja. Med drugim so odobrili izplačilo 270 tisoč lir za zdravila revežem v preteklem oktobru in novembru. Za stroške občinske sirotišnice Le-nassi in Doma onemoglih v Loč-niku v preteklem novembru in decembru pa so odobrili znesek 12 milijonov 840 tisoč lir. didatno listo, ki jo predlaga sedanji odbor. Na listi je 22 imen članov izmed katerih jih lahko volivci izberejo 11, ki bi prišli v poštev za novi odbor. Na ta način bodo lahko člani doma in v miru preudarili koga naj volijo in obenem prihranili izgubo časa, ki so jo vselej imeli pri volitvah na občnem zboru. Tako bodo letos lahko že izpolnjeno glasovnico oddali volilnemu odboru. Poleg tega se bodo na občnem zboru pomenili tudi o raznih drugih aktualnih problemih, ki se jih neposredno tičejo. Med temi je najvažnejši problem člena 167 o vin-kulacijl zemlje na področju Stan-dreža, proti kateremu Je večina članov vložila priziv pri goriški občinski upravi m se prav te dni o njih razpravlja v goriškem občinskem svetu. NOGOMET Prijateljska tekma Fiorentina-Švica FIRENZE, 2. — Jutri popoldne bo na občinskem stadionu prijateljska nogometna tekma med Fio-rentino in švicarsko reprezentanco, ki je prejšnje dni trenirala v športnem centru v Coverclanu. * * * DUNAJ, 2. — Trener avstrijske reprezentance Fruehvvirth je izjavil, da se b? pri treningu avstrijskih nogometašev v športnem centru v Covercianu poslužil tudi Ocvirka. To pa zato, ker Ocwirk pozna način italijanske igre in tudi za stike z italijanskimi funkcionarji in igralci. SMUČANJE Raštel ob ponedeljkih zaprt za promet Občinska podjetja sporočajo, da bodo v ponedeljek 8. in 15. februarja zaprla za promet Raštel, ker bodo te dneve ko je manjši promet. zamenjali vodovodne cevi. udarec na glavi in druge manjše poškodbe ter so ga pridržali s prognozo 30 dni. Oo 18.50 pa so pripeljali na zdravljenje 84-letno Albino Caon iz št. Lovrenca,, ki je preteklo soboto padla v domači kuhinji tako nerodno, da si je zlomila nekaj reber na desni strani. Pridržali so jo za 15 dni na zdravljenju. OBVESTILO OBČINSKE UPRAVE PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I DUNAJ, 2. — Olimpijski prvak v smuku Avstrijec Egon Zimmermann, ki se je novembra lani resno ranil med avtomobilsko nesrečo, se je popolnoma opomogel dn bo v soboto in v nedeljo ponovno nastopil na tekmah, 'ki bodo v Len^, -Atji. z njim bodo Avstrijo predstavljali Martin Burger, Adalbert Leitner, Gerhard Nenning, Helmuth Schranz in mlada Loidl in Berthold. PRED 19.000 GLEDALCI VMADISONS0UARE GARDENIJ Patterson (skoraj k. o.) premagal p. t. Chuvala Clay mu je obljubil dvoboj za svetovni naslov NEW YORK, 2. — Floyd Patterson, ki je edini boksar, kateremu se je dvakrat posrečilo ponovno priti do svetovnega naslova v težki kategoriji, je sinoči premagal po točkah v 12 rundah močnega “na Georgeja Chuvalo. Zanimivo je, da je bil Patterson v 10 rundi že na pragu k. o. Matohu, ki ip Vili tr Moriicnn Cminnn C«__ je bil v Madison Square Gardenu, je prisostvovalo nad 19.000 gledalcev. Kanadčan se je boril kot lev in to kljub silovitim udarcem Patter-sona, ki ga je že v prvi rundi zmedel. Sploh je kazalo, da je Patterson zlomil Chuvalu nosne kosti. To se je videlo med dvobo)em in tudi med odmorom, ker je Kanadčan s težavo dihal. V zadnjih sekundah desete runde se je Chuvalo vrgel z vsemi silami na bivšega svetovnega prvaka in ga je strahovito obdeloval. Udarec gonga je rešil Pat-tersona, ki je ves zmeden stal sredi ringa, dokler ga ni sodnik spre .................................................. PO NEDELJSKEM KROSU NA OPČINAH Prva letošnja cilja za Bussanija in Intemperantija Boris Košuta (ml.) na tretjem mestu Na Opčinah je bil v nedeljo prvi kros letošnje sezone. Tekmovanje je organiziral atletski klub S. Glacomo v parku zavoda «ViUag-glo del Fanciullon. Udeležba na tekmovanju ni bila velika, kjer je bi-la prireditev popoldne, mnogi pa so se ustrašili megle in dežja Teren je bil za kros odličen: deloma so atleti tekli po zelo raz- -------- mil v kot. V naslednji rudni je Chuvalo vztrajal v ofenzivi, vendar mu ni uspelo spraviti na kolena Patterso-na, ki se je opomogel in silovito odgovoril, tako da si je zagotovil ponovno prednost. Vsi sodniki so prisodili zmago Pattersonu: Zach Clayton mu je pri. sodil 6 rund, 5 rund je- prisodil Chuvalu, 1 pa je bila neodločena. Joe Armstrong je bil še bolj v prid Pattersonu, ki mu je prisodil 8 rund, medtem ko mu je To-ny Castellano prisodil sedem. Dvoboj je navdušil občinstvo, ki je nagradilo Chuvalovo borbo in vztrajnost z burnim ploskanjem. Sedanji svetovni prvak Cassius Clay, ki je komentiral dvoboj za TV, ki je oddajala za 250.000 gledalcev zbranih v številnih kinodvoranah, je obljubil, da bo nastopil proti Pattersonu za svetovni naslov. Po Pattersonovi zmagi je Clay stopil na ring in staremu Floydu rekel: «Imaš pravico do dvoboja za svetovni naslov. Danes si si to zaslužili). Goričani v Rimu zaradi važnih vprašan j Tomc pogovorov na rasnih ministrstvih: SAFOG, mostna avtobusna služba in avtomobilska cesta Med svojim rimskim obiskom i vili precej globoko rano na sre-so predstavniki goriške občine o- J dincu desne roke, ki si jo je po- Motociklist je podlegel poškodbam Včeraj ponoči je podlegel v tržl-ški bolnišnici poškodbam, ki jih je dobil pri prometni nesreči prejšnji dan, 52-letni Flore Busin iz S. Lorenzo pri Fiumicellu. V ponedeljek pod večer se je namreč Basin iz nepojasnjenih vzrokov zaletel s svojim motociklom v platano ob cesti, ko se Je vračal proti domu. Takoj so ga odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer pa mu niso mogli zaradi prebite lobanje rešiti življenja. Pokopali ga bodo danes ob 10 uri na domačem pokopališču v Fiumicellu. Padec z drevesa . in padec v kuhinji Včeraj nekaj po 16. uri so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 55-letnega Antonia Candussija iz Romansa, • ki je malo prej padel na domačem dvorišču z drevesa, ki biskali šefa kabineta prefekta De /erbija ter ga seznanili s položa jem v livarni' SAFOG. Izročili so mu spomenico ' občinske uprave, tla bi jo izročil ministru, s predlogi za reorganizacijo tega obrata, ter prikazali zahtevo delšvcev, da se jim dopolnijo prejemki dopolnilne blagajne. Delegacija predstavnikov naših krajevnih ustanov je nato obiskala generalno ravnateljstvo ANAo, kjer ‘so jim sporočili, da je minister uradno podpisal načrt avtomobilske ceste Viliesse-Gorica. V Rimu so mogli nadalje ugotoviti, da je avtomobilska cesta Villes-se-Gorica vnesena v uradne zemljevide. Zupan in podžupan sta se pri rir-avni blagajni pogovarjala o najemu posojila 150 milijonov za izboljšanje ter temeljito pre-osnovo mestne avtobusne službe. Ker pa banka ne razpolaga s finančnimi sredstvi, obstajajo težave s Jutri) in racionalno rešitvijo tega važnega vprašanja. Na zunanjem ministrstvu se je župan pogovarjal o nekaterih obmejnih vprašanjih ter o sodelovanju z zastopniki jugoslovanskega obmejnega prebivalstva. Sovodenjc se je ponesrečil pri delu V goriško civilno bolnišnico je zatekel po pomoč 41-letni dor Cijan iz Sovodenj, Ul. 24. maja št. 40. Zdravniki so mu ugoto- se Izi- varočil, ko je rezal meso s strojčkom, pa mu je potegnilo tudi prst pod klinjo. Okreval bo v kakih 8 dpeh. VERDI. 17.00: «Sandocan alla riscos-sa», R. Danton in F. Bettoia, barvni kinemaskopski film, zadnja predstava ob 22. CORSO. 17.15: »Matrimonio airita-lianaii, Sofla Loren in Mastroian-ni. Panoramičen film v barvah. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. MODERNISSIMO. 16.00: «La terra dei giganti«. Ameriški film. VITTORIA. 17.15: «Le bellessime gambe di mia moglie«, Colette Mercer m Noel Raquevert, francoska barvna opereta v kinema-skopu, zadnja predstava ob 21.30 CENTRALE. 17.15: »Terra lontanau, J. Steward in C. Colvet, ameriški barvni film, zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan m ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI.Ul. Carducci, telefon 22-68. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici na| višjo dnevno temperaturo 8,8 stopi, nje nad ničlo ob 12.10 in najnižjo močenem in mehkem nogometnem igrišču in deloma po gmajni, ki je bila polna lukenj, jarkov in zidkov. Tekmovalce je oviralo edinole preveliko število ovinkov in prehitevanje je bilo večkrat res nemogoče. Kot po navadi so prvi startali mlajši mladinci. Vseh je bilo le pet, med njimi tudi borovec Boris Košuta. Začetek teka je bil izredno počasen, vsi so bili nervozni in nihče si ni upal krepkeje potegniti. Prvih 400 m je vodil Bus-sani nato pa je tekača Ginnastice Triestine prehitel Boris Ko uta in pridobil okoli 10 m naskoka. Košuta le tek vodil kakih 500 m, slabih 200 m pred ciljem pa je začel popuščati. Na nogometno igrišče (do cilja jč tedaj manlkalo samo kakih 40 metrov) je pritekel še vedno prvi, Bussnni pa le odločno I sprtntal in zmagal. Boris Koluta je bil zelo potrt, da je zaradi premajhne borbenosti za las izgubil tudi drugo mesto. Mladinci in elani so morali skupaj preteči kakih 3500 metrov Prijavljenih je bilo veliko gojencev policijske šole (Fiamme d’oro) in nekaj članov S. Giacoma, Ginnastice, Libertasa in Bora. Tudi start tega teka ni bil posebno hiter in prvi krog so pretekli atleti v dolgi vrsti, v osprediu pa se še nikdo ni ločil od osteMh. Vodila sta In-temperante in D’Amico, Sancin je bil 'na sedmem mestu, ostala bo. rovca Koluta Aleksander in Križman pa nekie v sredini. V drugem krogu ie Intemnerante tempo povečal. Nekai črz? mu je sledil le D’Amioo, končno pa je nrvi ostal sam v vodstvu. Brez večjega napora je tekač S. Giacoma zmagal, drugi je bil D’Amico, odlično pa se je izkazal tudi novinec v kategoriji mladincev Flamini. ki se ie u-vustil takoi za najboljšimi. Borovci so tekli takole: Sancin je bil peti, ni pa tekel s svojim običaj-nim tempom in bi verjetno lahko bil tudi tretji. Košuta A. ie hitro tekel le zadnii krog in prehitel celo vrsto tekačev, Križman pa ie precej zaostal za prvimi, čeprav je tudi sam v zadniem krogu pridobil nekai mest. Prihodnjo nedeljo bo verjetno na isti progi drugi zimski kros, katerpga bo organizirala TENIS MELBOURNE, 2. — Avstralska teniška zveza je javila, da bo letoš-nja finalna tekma za Davisov pokal 27., 28. in 29. decembra v Sydneyu. Zveza je tudi javila, da bodo finalne tekme, ki bodo v Avstraliji, izmenoma v Sydneyu, Melbournu, Brisbannu in Adeieidi. Delovanje Tržaškega šahovskega kluba Prejšnjo soboto je bila na sedežu Tržaškega šahovskega kluba (Societa Scacchistica Triestina) proglasitev zmagovalcev klubskega prvenstva in nagrajevanje. Lestvica lanskoletnega prvenstva je naslednja: dr. Filipovič, Madjarič, Bo-nifacio, Marcovich in inž. Audoli. Sledi še 21 šahistov. Člani Audoli, Jerco ln Degano so se uvrstili v četrtfinale državnega prvenstva, medtem ko so se Grassi, dr. Raimondi in Fabris uvrstili v prvo kategorijo. Prihodnji torek se bo začel turnir 3. kategorije za tretjekategor-nike in neuvrščene šahiste. Prijave sprejemajo na sedežu ob 20. uri do 9. t. m. in ..................imunimi.IIIIIIII.im.immmmmmm.. KOŠARKARSKO PRVENSTVO ŽENSKE A Ll(iE Ea Staado izgubljena zadnja priložnost Tržačanke poražene iz Benetk Košarkarice A lige so pričele povratni del prvenstva, že v prvem dnevu je prišlo do direktnega spopada med najresnejšimi kandidati za prvo mesto. Milanska Standa, ki že celo vrsto let naskakuje naslov državnega prvaka, se bo morala po nedeljskem porazu s Porto-ricom še enkrat odpovedati svojim željam in upom ter se umakniti pred ekipami, ki so trenutno obdr-1 = mciu oo iz.iu in najnižjo ™ ivaieri-ia oo organizirala stopinji nad ničlo ob 6.50 Uri.| G*n"a®tlca Tetina Mlajši mladim Povprečna dnevna vlaga je dosegla! cl i18 J’™ m d?!pi .Pfo- 48 odstotkov. mladinci na 3000 m, člani' pa 6000 m. zale svoja mesta za petorko iz Vi-cenze. Standa je v nedeljski tekmi pričela v odličnem slogu, pregazila je vsaj v uvodnih minutah gostujočo obrambo, vendar ko so nasprotnice strnile svoje vrste, jim (e morala prepustiti pot do koša. Proti koncu dvoboja pa so se milanska dekleta še enkrat zbrala in nevarno ogrožala zmago Portorica. I,e ena točka je delila nasprotujoči si ekipi, vendar so Persijeva 'in tovarišice pridno izkoristile poslednje sekunde igre ter ? enim osebnim metom dosegle, čeprav tesno, vendar zelo važno zmago. Fiat nadaljuje svoj boi s Porto-rikom. Tudi turinska vrsta ni popustila pred napadi Omse in je popolnoma nadvladala gostujočo petorko, ki ni imela nikoli nobenega upa do zmage Tretje mesto Bristota in Trevisa je še vedno presenetljivo. Ekipa nadaljuje vedno po poti zmag in pridno zasleduje bolj kvotlrani nasprotnici. V nedeljskem kolu si Je privoščila petorko Peja. Cez osem dni pa bo imela najtežji izpit letošnjega prvenstva: treviško moštvo bo namreč moralo v «levji brlogu, v samo Vicenzo, kjer bo Portorico branil prvo mesto z vsemi svojimi silami. Neapeljska ekipa se je iz svojega gostovanja v Bologni vrnila brez točk. To je deseta zapovrstna negativna tekma moštva iz južne Italije, ki ostane tako še vedno edina peterka brez zmag Beneška ekipa in tržaška dekleta sta se pomerili v dvoboju, ki je bil verna slika tistega, ki sta ga odigrali pred dvema mesecema v našem mestu. Tudi številčni rezultat oziroma nevilčna razlika se je ponovila. Beneška dekleta so z eno samo točko prednosti premagala gostujočo ter tako napravile korak naprej v lestvici. I. P.ZIO CESIRA FIORI USTIKA Ubogi kaznjenci so morali vedno nositi suknjič, tudi v največji vročini, kajti tak bič jim je zasekal krvave lise po plečih in rokah in zapuščal na njih globoke brazgotine: pravi sadizem. Včasih so odmevali krohoti, kratki kriki, osladne besede in blazen smeh na dolgem trgu in z njega navzdol, nad čimer gospoduje bela cerkev sv. Jerneja z dvojnim stopniščem- mimo so šli tisti, ki se jim je zmešalo in so se spre-oblekli v ženske s strahotno maskiranimi obrazi, človek ni vedel, ali naj se mu to gnusi, ali naj ima z njimi usmiljenje. Kolikšna namerna slepota tistih, ki so jih poslali semkaj, da dajejo te žalostne prizore, namesto da bi jih poslali v bolnišnico! Vsi so vedeli, kaj se dogaja v sobicah, ki so se vrstile druga za drugo ob cesti, ki se je vzpenjala od ravnateljstva navzgor za cerkvijo do mejne konflnacijske črte. Vse sobice so imele močna železna zamrežena vrata in močna zamrežena okna. V njih Je bilo po deset, petnajst ali dvajset ležišč s prav toliko pručicami in obešalniki in po eno turško smrdljivo stranišče... Vodo so dobivali iz Palerma in so Jim jo merili z žlico... Vse to se je videlo s ceste, kajti odredba je določala, da morajo biti vrata in okna odprta. V sobicah se ni moglo nič delati. Le na skrivaj so igrali dolgotrajne igre na karte in s tem povzročali nove dolgove in nove prepire življenje se je tu odvijalo od sončnega zahoda do jutra po letnih časih in po muhavosti strašno topoglavega ln trinoškega ravnateljstva. Samo nekateri privilegiranci so lahko stanovali v hiši brez zamreženih oken in vrat. Z najvišjega dela kraja, kjer se začenja cesta, ki vodi okoli otoka, sem mogla opazovati iz svoje sobice vsak večer strah in bridkost vzbujajoče zapiranje teh votlin. Cerkveni zvon je odzvonil avemarijo in trobenta je trikrat zatrobila. Tedaj se je pojavil na začetku strme ceste ključar, za katerim je stopa, la patrulja karabinjerjev. Ključar je bil čokat in močan kaznjenec s prikritim izrazom na licu in s srepim brezbrižnim pogledom. Preko ramen in prsi je nosil verižico in na njej vse težke in močne ključe, s katerimi se zaklepajo vrata, ter usnjeno torbo z oljem, pilami, kladivi in žeblji. Udarjanje ključa ob ključ je človeku stiskalo grlo, pritiskalo na njegove prsi in morilo otok, kakor noč mori divje živali. «še malo in na vrsti bom!» S težavo so stopali navzgor. Vsi kaznjenci so morali stati pred vhodom, da so jih prešteli ko kokoši v kurniku da so odgovorili na poziv in da so pozdravili po rimsko. Jaz, seveda nisem pozdravljala; zato so me tu in tam po sklepu in volji načelnika patrulje kaznovali z zaporo v sobi, kar je pomenilo, da nisem smela dan ali dva ne iz sobe in ne spregovoriti z nikomer besede in da sem ostala brez jedi. ' Bili so med njimi taki. ki so si uredili življenje z delom Večinoma so bili kmetje, člani mafije, ki so hodili na deželo za polovično ceno: peki, mizarji, čevljarji in brivci, vsi zelo slabo ali nič plačani, če niso delali za lasten račun. Brivnica je bila edini prostor, kjer se je človek mogel usesti pri britju in si izbrati zelo zamaščene knjige iz knjižnice, ki si jo Je nabavil brivec. Bilo je okoli dvesto do tristo podlistkovih in pustolovskih romanov, med katerimi Fantom, Nik Carter in po-dobni... Na lase so mislili policijski agenti ali bolje njihova odredba, ki je določala, da se morajo lasje obriti do golega. Tako se je zgodilo tudi nekemu sicilskemu fantu, ki je prišel v maju na otok z dolgimi črnimi, svetlikajočimi se in nakodranimi lasmi, ki so bili njegov ponos. Prosil je, naj mu pustijo vsaj čop. Jokal je In prosil. «Brij, brij! Do golega!« se je glasil ukaz. > Tedaj je fant začel brcati okoli sebe. Policijski agenti so planili nadenj in bič je začel padati po plečih in nogah. Nato so ga odgnali navzdol v podzemeljsko jamo, izdolbeno v skate, pod vo asnico karabinjerjev. Bila je temna in vlažna in se je uporabljala za ječo, ki je vzbujala grozo pri konfinirancih. Kaj je pravzaprav bila, vedo najbolje sadistično okrutni ljudje cevS° P°veljevah na otoku in k* so bili hujši od samih kaznjen- pu^i^UThiSm' b'“ “ma po nl0'n ‘n ea i^^svs sr sl“ovi: 'u’,iu ■» '*•* 'umi- 's.°, Časopisni poročevalci, kvestor iz Palerma ln še tt Prelskave? Da- toda P« njihovem odhodu je osta- ° hn PntetarCm' V°da Se pomirl m se zaPre nad kamnom, ki je bil vanjo zagnan, ki pa se je zato pritrdil na dno... _ nov£l „ Pa,° j® nastala v°jna z Abesinijo, ki jih je navdala z novim upanjem in povzročila, da so se glave dvigale Pravite, učiteljica? Bomo lahko šli kot prostovoljci?)) SO sl 52 sem Jl? razložiti- kakšna vojna je to Nekateri so se strinjali z menoj, vendar močnejša od tega je bila njiho- nudT kieJlaso teii°d t0d’ beg 28 VSak° Cen° iz tega Pekla ^'vih ljud , jer so bili zanje samo udarci, zasramovanja in ponižanja, kamorkoli so se obrnili. p Čeprav Je bite prepovedano pogovarjati se z menoj in za vsak tak prestopek sledila kazen v podzemeljski jami, je neki čokat in bradat Milančan rekel, ko se je prepričal ni nikogar v bližini: J p p ,t^ N,X^T v^lrlnl^eneS steteca° IrJovskT 5“^ ™ L ‘ stnapreJ; ^