Poštnina plačana v gotovini Izoaja Delavska univerza Domžale. Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kuiar. - Teh. urednik Franjo Ravnikar. - Izhaja 2-kfat mesečno. Cena 2,00 din. Letna naročnina 50,00 din. - Žiro račun 50120-603-5029. Tisk: Delavska univerza Domžale. Domžale, 5. junij 1975 LETO XIV - št. 10 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Naša stvarnost je delo aktivistov ^ 22.6.1975 Trideset let je minilo od takrat, ko so napredne sile sveta zmagale nad mračnjaškimi hordami fašizma, trideset let neumorno delamo na dograjevanju našega samoupravnega sistema, trideset let je postalo ponavljajoči se ritem besed, s katerimi hočemo povedati vsaj del tistega, kar smo ustvarili. Z izgovorjenimi besedami pa hočemo in želimo poseči tudi nazaj v dogajanja tistih dni, ko so bile izrečene prve besede o naši stvarnosti, ko so odjeknili prvi streli proti razbesnelim ubijalcem in zatiralcem, ko se je iskra upora razplamtela v krvavem boju in revoluciji. Povsod, tudi v naši občini, se je rojevala nova ljudska oblast. Med ljudmi v mestih, v dolini na poljih, v šumečih gozdovih in skritih grapah je vzklilo seme neumornih sejalcev, ki so bili organizirani v Komunistični partiji, Osvobodilni fronti slovenskega naroda, v ženskih in mladinskih organizacijah. Vsi ti sejalci naprednih idej so bili neumorni aktivisti, bili so tisti, ki niso nikoli in nikdar izgubili upanja v človeka dostojno življenje. Niso klonili tudi takrat, ko so prebi-čani in obsojeni padali pod točo krogel, ko so z besedami upora in prodirajočimi pogledi svobode padali v večni objem smrti. Čeprav so odšli, so njihove misli -ideje svobode-kot nežne cvetlice rasle med trnjem, rdeči cvetovi so bili polni poživljajoče hrane, ki je dajala vedno novih moči vsem tistim, ki so v novih kolonah prihajali za njimi. Neizprosna je resnica 922 žrtev, za vedno ugaslih življenj na žrtveniku svobode in zmage, boleči so spomini neštetih mož in žena, deklet in fantov, starcev in otrok, ki so ostali v soncu majske svobode oropani ljubezni, toplega ognjišča domače hiše in ki so polni hrepenenja zaman iskali med valujočimi množicami svoje drage in znane obraze. Toda vsi ti so spoznali edino, čeprav trpko resnico, da morajo preteklost in prestano gorje vtkati v spomine in začeti s kleno roko graditi nov svet, v katerem ne bo več hlapčevanja, svet svobode, ki ne bo zgrajen na zatiranju in sovraštvu. Na razvalinah starega in v vojni opustošenega sveta so se zbrale razbite družine, delovna orodja so začela kopati temelje novih domačij, plugi so zaorali nove brazde v zapuščeno ledino osvobojene zemlje. Mladi rod so združevale delovne akcije in iz nekdanjih medvojnih in vojnih aktivistov so se rojevali aktivisti dela na novozgrajenih progah, in cestah, pri graditvi novih tovarn, borbeni duh je prerasel v delovni zanos. Med zlatim klasjem širnih polj se je razlegala pesem ža-njic, iz tovarn so odmevali udarci kladiv, na znojnih obrazih ni bilo več odpora, ampak se je udomačil nasmeh zmagoslavja in tovarištva. Tri desetletja postavljamo spomenike tistim, ki niso dočakali majske svobode, trideset let klešemo v kamen, bron in jeklo imena vseh tistih, ki so padli za našo svobodo. Ne samo nam, ki smo ostali živi, ne samo našim otrokom, temveč vsemu svetu hočemo s temi spomeniki povedati in dokazati, da se nismo vdali v usodo, na smrt obsojenega malega naroda, ampak stvarno resnico, da smo se uprli, žrtvovali življenja, gradili in postali na vseh področjih življenja in dela delavci- proletarci in resnični upravljalci naše družbene stvarnosti. Z velikim ponosom gledamo na prehojeno pot, kajti zavedamo se, da so jo gradili ljudje - čeprav majhnega naroda — pa vendar velikani prežeti z idejami vsega naprednega človeštva. Zaradi tega je ta pot naša in nihče nas ne more zaustaviti in prisiliti, da ne bi šli še naprej bogatejšim ciljem nasproti. Trideset let našega življenja smo vtkali v spomine na tiste, ki so padli za našo svobodo, trideset let gradimo mostove med vsemi jugoslovanskimi narodi in deželami vsega sveta, trideset let stojimo neomajno na braniku svobode v prepričanju,da smo in bomo znali ceniti vse, kar je postalo del nas in naše bogatejše prihodnosti, naše svobode. Urednik Iz dela in življenja naših DO PREDSTAVLJAMO VAM SLOVENIJALES RADOMLJE V današnji številki vam predstavljamo SLOVENIJALES Radomlje, eno izmed tistih delovnih organizacij, ki je v zadnjih letih dosegla velike rezultate v sami proizvodnji in se uveljavila tudi na mednarodnem tržišču, predvsem v zahodnem svetu. Organizacijsko je povezana z ostalimi delovnimi organizacijami Slovenijales in se z njimi organsko povezuje v SOZD (Sestavljena organizacija združenega dela). Ko so se v tej delovni organizaciji mudili na obisku predstavniki skupščine mesta Ljubljane in skupščine občine ter Zveze komunistov, je bilo v razpravi povedanih Veliko stvari, ki kažejo delo in življenje v tej delovni organizaciji. Uvodne misli in bistvo same delovne organizacije je podal direktor tovariš Božidar HABIČ. Izhajal je iz tega, da se je današnja delovna organizacija razvila iz majhnega obrata, ki je imel zaposlenih 28 delavcev in kjer je bila osnovna dejavnost žagarstvo. Podjetje je doživelo največji vzpon po priključitvi k Slovenijalesu, to je v letih od 1968-1972, ko je tudi največ investiralo. Investicije v objekte in opremo so znašale približno 2,5 milijarde starih dinarjev. Istočasno pa so bile narejene tudi bistvene kadrovske spremembe, ki so v veliki meri vplivale na samo poslovanje. Danes je Slovenijales enovita delovna organizacija, v kateri je 360 zaposlenih delavcev, od tega kar 60 % žensk. Struktura delovne sile hitro raste v prid visoko kvalificirane, kar je povezano z vedno večjo tehnološko zahtevnostjo. Največ proizvajajo sedežno po- hištvo vseh vrst, v katerem ima tako zvani ..kolonialni stil" najvidnejše mesto. Svoje izdelke izvažajo v vse države zapadne Evrope in Združene države Amerike. Vrednost prodajne realizacije se giblje od 6 do 6,5 milijarde SD odvisno od prodajnih . cen na samem tržišču. Zanimivo je to, da 80% proizvodnje izvažajo, kar predstavlja izraženo v dolarjih 2,750.000 dolarjev. Uvoz je bistveno manjši in se giblje od 8 do 10 %, kar je odvisno tudi od stanja na tržišču. V nadaljnjem razlaganju se je tovariš Habič zadržal na problemih, ki jih je podjetje občutilo že v lanskem letu. Povod tem problemom je brez dvoma vsesplošna gospodarska kriza v svetu. Negativne posledice se v odnosu na podjetje kažejo predvsem v bistveno poslabšanih možnostih izvoza (znižanje prodajnih cen za 12%, za vse leto 1975), istočasno pa je podjetje doma, kjer nabavlja surovine in repromaterial pod velikim pritiskom inflacije, materialnih stroškov, ki so v lanskem letu znašali 28 %. Torej so se pogoji gospodarjenja poslabšali za 40 % v primerjavi z letom ,1974. To pa je prevelik problem, da bi ga delovna organizacija rešila sama. Izvoz zaradi take situacije v glavnem nazaduje, najbolj pa je prišlo do kritičnega padca izvoza v letošnjem januarju in februarju, ko smo v jugoslovanski lesni industriji zaznali 40% padec v primerjavi z lanskim obdobjem. To hitro upadanje izvoza je seveda zahtevalo analitični pristop k reševanju teh problemov. Ker pa delovna organizacija sama ni v stanju rešiti vsega, je s tem seznanila tudi republiške in zvezne predstavnike. Posebno vprašanje pa nastaja med odnosi lesne industrije in gozdarstva. Vsa tista področja v Jugoslaviji, kjer je lesna industrija združena z gozdarstvom veliko lažje prenašajo razne gospodarske pretrese in se tudi lažje prilagajajo novim tržnim razmeram. Tudi v ljubljanski regiji bo potrebno to sodelovanje doseči in organsko povezati gozdarstvo v proces proizvodnje in prodaje lesa. To pa pomeni tesno sodelovanje in tudi soodgovornost v obnašanju, ne samo v deklaracijah, ampak tudi v stvarni proizvodnji. Ker je v gozdarstvu čutiti nenehen vpliv na povečanje cen in stroškov, je nujno vsaj začasno uskladiti cene med gozdarji in lesarji s tako imenovanim censkim faktorjem, ki naj bi bil odvisen od izvoznih tržnih cen in bi znašal pri jelovini 2,16, pri buko vini pa 2,26. Kljub vsem tem problemom pa v delovni organizaciji ne čakajo uradnih predpisov, ampak skušajo probleme premagovati predvsem s povečano proizvodnostjo. Lani se je produktivnost realno povečala za 22 %, osebni dohodki pa za 21 %. V letošnjem prvem trome-sečju se je produktivnost povečala za 7 %, kar izvira predvsem iz novega proizvodnega programa. Ta proizvodni program izhaja iz analiz, ki so bile narejene na samem tržišču in to glede poteka prodaje samih artiklov. V veliki meri so se približali standardom glede površinske obdelave artiklov in so s takoimenovanirni „finiši" dosegu' take odtenke barv, ki najbolj ustrezajo kupcem na zahodnih tržiščih. To je sicer zahtevalo veliko novih postopkov, vendar uspehi niso izostali. Drugo, kar so zasledovali pa so censki artikli, ki izhajajo iz tržne zmogljivosti kupcev, ki kupujejo artikle. Spoznali so, da se kupci predvsem z nižjimi osebnimi dohodki v prvi vrsti pojavljajo kot tisti, ki vplivajo na samo prodajo in so zaradi tega skušali zagotoviti željam kupcev z Tovariši Vinko Hafner, Božidar Habič, Ivan Godec in ostali v obratu Slovenijales v Radomljah višjim življenjskim standardom. Vsi ti problemi so vedno prisotni in jih skušajo reševati sproti, kajti zavedajo se, da je od njihovega reševanja v veliki meri odvisno njihovo poslovanje. Će so vse to zasledovali v proizvodnem programu, pa niso pozabili na reševanje kadrovskih problemov. Dejstvo je, da je delovna organizacija izpostavljena veliki fluktuaciji predvsem nekvalificirane delovne sile, ki jo dobivajo iz drugih republik. Vzroke za to fluktuacijo lahko iščemo v neurejenem stanovanjskem vprašanju. Zaradi tega, da bi to preprečili so uvedli tudi inflacijski dodatek in je enoten za vse zaposlene. Letos je bil ta dodatek izplačan prvič meseca marca, drugič pa ga nameravamo izplačati v mesecu maju in bo predstavljal 10 % OD pri proizvodnih delavcih. Tudi osebni dohodki so se od lanskega leta, ko so znašali približno 2200 dinarjev, dvignili v letošnjem letu od 2600 do 2700 dinarjev. Pri tem pa niso vštete bonitete, kijih imajo delavci pri nabavi kurjave in pa pri toplih malicah ter kosilih. Razmerje med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki znaša na podlagi samoupravnega sporazuma 1:3,6. V zadnjem času se veliko pogovarjajo o tem, da bi v SOZD sproti reševali vsa odprta vprašanja, predvsem pa vprašanja, ki se pojavljajo med proizvodnjo in trgovino v obliki medsebojnega ekonomskega odnosa. Ugotovitve namreč kažejo, da proizvodnja in trgovina nista v pravilnem sorazmerju, kar izhaja iz tega, da tudi posamezni trgovinski zakoni kasnijo. Poleg tega pa pričakujejo še večjih poslovnih rezultatov od sodelovanja med Slovenija-lesom in Unilesom, ker bi enotni nastop na tržišču lahko odpravil dosedaj precej komplicirane prodajne programe obeh sistemov. Delovna organizacija pričakuje, da bo federacija rešila skupaj z Gospodarsko zbornico pereče probleme, ki izhajajo iz uvoza, kot so realni tečaj dinarja, povečanje davčnih povračil od 7 na 12 %, vračanje carinskih povračil za uvoženi repromaterial, ki se izvozi, ugodnejši način kreditiranja izvoza, znižanje davščin in ostalega. RAZPRAVA S PREDSTAVNIKI MESTA LJUBLJANE DM OBČINE DOMŽALE Mimo predstavnikov delovne organizacije so bili na razgovorih: sekretar Mestne konference ZK Ljubljana tovariš Vinko Hafner, sekretar Medobčinskega komiteja ZK ljubljanske regije tov. Ivan Godec, predsednik Mestne skupščine Ljubljana tov. ing. Tone Kovic, podpredsednik izvršnega sveta pri mestni skupščini tov. Edo Klanjšek, sekretar komiteja Občinske konference ZK Domžale tov. Milan Narat, predsednik skupščine občine tov. Jernej Lenič, predsednik izvršnega sveta pri skupščini občine tov. Viljem Držanič in predsednica družbenopolitičnega zbora tovarišica Marija Ivkovič. Vsi prisotni so se zanimali za bistvena vprašanja, ki so bila posredovana v samem razlaganju tov. direktorja, ki zadevajo nadaljnji program dela te delovne organizacije in njenega povezovanja v SOZD. Glede na to, da je bile" odprtih vrsto vprašanj, ki neposredno zadevajo delo posameznih družbenopolitičnih organizacij je bila tudi razprava usmerjena v to, kako v bodoče reševati odprta vprašanja. Delovanje družbenopolitičnih organizacij je bilo predmet razprave predvsem s stališča dela posameznih organizacij in kako so le-te prisotne pri. reševanju vseh vprašanj, ki izvirajo iz samega dela in skrbi za povečano produktivnost, vplivov ekonomskih gibanj na stanje v delovni organizaciji in pogojev, v katerih delajo delavci. Iz vseh poročil lahko povzamemo, da se vse politične organizacije zavedajo, da morajo biti vedno prisotne in da v sedanjem obdobju ni bilo pojavov, ko bi osnovna organizacija sindikata, mladinski aktiv, in osnovne organizacije ZK ne bile prisotne pri obravnavi vprašanj in problemov: - povečanja produktivnosti in iskanja notranjih rezerv, - sodelovanja s strokovnimi službami v novih ekonomskih pogojih poslovanja, - reševanja sistema nagrajevanja in oblikovanja takega sistema, ki bo stimulativno vplival na odnos do dela, - obravnavanja socialne varnosti delavcev in pojavov velike fluktuacije delovne sile, ki je pogojena predvsem v stanovanjski problematiki, - reševanja rekreacije delavcev in skrbi za vprašanja prehrane med delom, devanj pri sprovajanju frontne vloge SZDL. V razpravi je tov. Vinko Hafner poudaril veliko pomembnost, ki jo imajo predvsem osnovne organizacije ZK v neposredni proizvodnji pri kadrovski krepitvi same Zveze komunistov, ker je od kadrov, ki so sprejeti v združenem delu, odvisna v veliki meri bodoča sestava Zveze komunistov in njihovega vpliva na druge strukture, ki se kot novi člani pojavljajo v vrstah ZK. Vlogo in politični pomen moramo gledati in ocenjevati skozi kadre, ki bodo prihajali iz neposrednih proizvajalcev, ker bomo le tako uravnavali vse odnose znotraj ZK. To pa je velikega pomena za notranjo krepitev same organizacije. POVZETEK RAZPRAVE IN SPREJETA STALIŠČA, ki predstavljajo osnovo nadaljnjega dela na vseh področjih: 1. Izvršna sveta bosta morala v. bodoče vse delo med seboj koordi- Delavki v lakirnici, kije sodobno urejena — pri drugih vprašanjih, ki jih je mogoče reševati samo kot sestavni del vsega tistega; kar se vsakodnevno poraja pri delu in iz njega tudi izhaja. V razpravi , v kateri so sodelovali tudi gostje, je prišlo do razjasnitve mnogih vprašanj, ki niso pomembna samo za Slovenija-les, ampak imajo večjo gospodarsko širino, ker zadevajo povezovanje mesta Ljubljane z vsem zaledjem, ki predstavlja osnovo razvoja ne samo celotne regije, temveč vse naše gospodarske moči in prizadevanj. Gre za mnoga vprašanja ne samo združenega dela, ampak tudi pojavov, ki jih to delo zahteva, če hočemo pravilno razumeti hotenja pri sedanjem prizadevanju oblikovanja ustavnih načel. In ne nazadnje, ne moremo mimo zelo pomembnih sklepov vodstev družbenopolitičnih organizacij, ki Predstavljajo sestavni del priza- SLOVENIJALES Radomlje proizvaja žagan les, jedilne im sedežne garniture 5. Odprta vprašanja nadaljnjega povezovanja lesne industrije z gozdnim gospodarstvom so bistvenega družbenega pomena, zato mora v novih oblikah SOZD dobiti vso podporo in biti sprejeta, kot družbena obveza za vse, ki se pojavlja kot nosilka določenih nalog na tem področju. 6. Analizirati moramo vprašanje reševanja železniškega prometa in poiskati ustrezne zaključke, kajti tudi to vprašanje je sestavni del reševanja našega transporta in njegovega razvoja v prihodnjem obdobju. 7. Pri reševanju vseh teh pro- nirati, ker drugače ni mogoče pričakovati pozitivnega reševanja vseh problemov, ki se že in se bodo pojavljali pri dokončnem oblikovanju srednje in dolgoročnih programov. 2. Iskanje nosilcev nadaljnjega Szvoja ni samo stvar središča, ipak tudi vseh ostalih, ki se po strokah kot proizvajalci pojavljajo v posameznih združenjih (EMONA, POLIKEM, LEK, SLO-VENIJALES, UNILES, sestavljene organizacije v papirni, tekstilni, kovinski in ostali industriji). 3. Reševanje cestne problematike ne more biti stvar vsakega posameznika, temveč vseh, ker drugače ne bo mogoče rešiti mnogih dolgoročnih in sila pomembnih vprašanj, ki bodo zahtevala ne samo velika sredstva, ampak tudi načrtno programiranje za daljše obdobje. 4. Nadaljnji razvoj financiranja krajevnih skupnosti je eno izmed srednjih vprašanj, ki ga je potrebno reševati z vseh zornih kotov, kajti od rešitve tega vprašanja bo odvisno marsikaj, kar danes zavira razvoj krajevne samouprave. Ker pa je to širši problem, bi z vsakim ozkim reševanjem več škodovali, kot koristili. blemov pa postaja politična koordinacija še kako važen dejavnik, ker gre za mobilizacijo vseh političnih sil od ZK do SZDL, ker drugače ne moremo istočasno govoriti o usklajenem reševanju vseh gospodarskih in družbenih dejavnosti. Povezovanje z delovnimi organizacijami pa je osnova za reševanje vseh teh vprašanj, zato bo potrebno še veliko srečanj in medsebojnega sodelovanja, predvsem pa skupnega načrtovanja v srednjeročnih planih in dolgoročnih programih našega razvoja. K. K. CELOTNA PREDRAČUNSKA VREDNOST 30,834.000 DIN Dom upokojencev v Domžalah V zadnji številki našega glasila smo objavili kratko novico, da je bila 15. maja podpisana pogodba o začetku gradnje Doma upokojencev v Domžalah. V današnji številki vam posredujemo daljši zapis o tem, kako bo potekala sama gradnja, kako bodo urejeni notranji prostori in kakšen obseg bo imel sam dom. - « gmm . m f Maketa novega Doma upokojencev Na osnovi pogodbe, ki je bila podpisana je predvideno, da bo v domu 126 eno, dvo in tropostelj-nih sob za oskrbovance, prostor za družabno življenje, prostor za obiske in ambulanta, seveda z vsemi ostalimi potrebnimi prostori, kot so kuhinja, shramba in sanitarije'- Celotna predračunska vrednost za gradbena, obrtniška in instalacijska dela znaša 21,968.561,74 din. Ostali stroški, to je komunalna opremljenost zemljišča, zunanja ureditev, oprema objekta, nakup zemljišča, projekti in nadzor pa bodo skupaj z gradbenimi stroški znašali 30,834.000,00 din. To je tudi končna vrednost celotnega objekta, ki se lahko spremeni samo v toliko, v kolikor bi se povečali stroški posameznih materialov v teku gradnje. Začetek gradbenih del je na podlagi pogodbe predviden za 1. junij 1975, rok za gradbena in ostala dela jeO. 9. 1976, dokončna oprema celotnega objekta pa dq 30. 10.1976. Glede na to, da so sredstva zagotovljena na podlagi samoupravnega sporazuma, ki ga bodo podpisali skupščina občine Domžale, Samoupravna stanovanjska skupnost Domžale, Konferenca delegatov pri socialnem zavarovanju v imenu Društva upokojencev, Dom počitka Domžale, Ljubljanska banka - podružnica Domžale, Gradbeno industrijsko podjetje Obnova Ljubljana in BIRO 71 Domžale, se bodo dela lahko pravočasno začela. Odprto pri vsem tem je edino še vprašanje zapadnega dela zemljišča, ki je sedaj v lasti delovne organizacije Fructal — Alko. Gradbeni odbor pričakuje, da bo tudi odkup tega zemljišča v izmeri 700 - 1000 kv. metrov kmalu izvršen in da delovna organizacija, ki sedaj uporablja to zemljišče ne bo zavirala potek same gradnje in bo s prodajo omogočila rešiti še to odprto vprašanje. To zemljišče sedaj delovna organizacija Fructal - Alko uporablja za odlaganje odpadkov in verjetno ne bo zaradi tega zavirala same gradnje in se bo v najkrajšem času dokončno dogovorila z BIRO 71 glede odkupa tega zemljišča. Pri podpisu pogodbe so bili prisotni vsi zainteresirani, med njimi: predsednik skupščine občine Jernej LENIČ, predsednik izvršnega sveta pri skupščini občine Viljem DRZANIČ, direktor Ljubljanske banke -podružnice Domžale Albin KLEMENC, glavni direktor Gradbenega industrijskega podjetja Obnova tovariš Andrej PLESTE-NJAK, direktor BIRO 71 ing.Radisav PO PO VIČ, komercialni direktor Obnova tovariš ŠLAJPAH, predsednik skupščin« Samoupravne stanovanjske skupnosti tovariš Ivan DERŽIČ, direktor GIP Obnova - TOZD Domžale Janez CIBAŠEK, predsednik gradbenega odbora oec. Jože ZEVNIK, vodja TOZD stanovanjske in komunalne dejavnosti pri BIRO 71 dipl. oec. Čedomir DELETIĆ in pomočnik direktorja za pravne zadeve BIRO 71 dipl. iur. Peter PRIMOŽIČ. zaradi drugih potreb vedno odlagali Toda sedaj smo prišli tako daleč, da moramo dosledno izvesti zadane nam naloge in da moramo k njihovemu reševanju prispevati tudi svoj delež. Narejeni načrti in projekti dajejo osnovno za takojšnjo realizacijo in za rešitev problema ostarelih ljudi v naši občini. Glavni direktor GIP Obnova tovariš Andrej PLESTENJAK je poudaril, da se podjetje zaveda odgovorne naloge, ki jo je prevzelo s podpisom pogodbe. Ker se tega v celoti zavedamo ne bomo odstopali od tistega, kar je predvideno v samem načrtu in gradnji tega objekta. Želel pa bi, da bi sodelovali pri realizaciji vsi, saj rešujemo z gradnjo tega doma eno od bistvenih vprašanj, ki neposredno zadevajo našega občana, to je njegovo počutje v tistih letih življenja, ko njegove življenjske in fizične moči opešajo, ker jih je vsakodnevno trosil pri svojem delu za napredek družbe. Glede na to, da je med upokojenci v naši občini zelo velik interes^ kako bo gradnja potekala, so bili prisotni mnenja, da bi sam začetek gradnje izgledal čimbolj svečano. Zaradi tega je bil sprejet sklep, da bo nekdo od članov Društva upokojencev vzidal temeljni kamen takoj, ko bodo opravljena vsa pripravljalna dela za začetek gradnje. Podpisniki pogodbe za gradbena dela Doma upokojencev. Z desne proti levi: direktor LB - podružnice Domžale Albin Klemene, glavni direktor OBNOVE tov. Plestenjak, predsednik skupščine Stanovanjske skupnosti Ivan Deržič in direktor BIRO 71 ing. Radisav Popovič Vsi prisotni so se strinjali s tem, da je gradnja samega doma velikega pomena za same Domžale, predvsem pa za starejše občane in izrazili prepričanje, da so projektanti, ki so sodelovali pri izdelavi načrtov tega doma v resnici upoštevati namen in funkcionalnost samega doma. Projekte je izdelala projektantska skupina pri BIRO 71 in sicer: odgovorni projektant Štefan KACIN ter Jurij PRINCES in Bogdan SPINDLER. Med prisotnimi sta svoje misli glede novega doma povedala predsednik skupščine občine Jernej LENIČ in tovariš Andrej PLESTENJAK. Jernej Lenič je med drugim dejal: namen gradnje je velikega pomena za reševanje tistih človeških problemov, ki bi jih morali že pred mnogimi leti rešiti, pa smo jih Prepričani smo. da bo dom, ki bo stalna prostoru med Veleblagovnico, Zdravstvenim domom in delovno organizacijo TOKO, to je v samem središču Domžal, pomenil zaokroženo celoto pri izgradnji centra Domžal na eni strani, na drugi strani pa, da se bodo prebivalci tega doma počutili še vedno v toku dogajanj in življenja. To bo še toliko bolj prisotno, ker bo okolica doma primerno urejena z zelenimi površinami in nasadi. Prepričani smo, da bo dom do roka dograjen in da bodo zagotovljena tudi tista stališča, ki so zapisana v samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev, da bodo v domu v prvi vrsti našli bivališče upokojenci z območja naše občine. A. R. Obvestilo Prebivalce Krajevne skupnosti Domžale obveščamo, da bo potekala očiščevalna akcija na območju celotnih Domžal in sicer od 2. 6. 1975 do 9. 6. 1975. Prosimo prebivalce KS, da v tej akciji sodelujejo, čeprav je akcija organizirana preko šol, društev in ostalih organizacij. Organiziran pa bo tudi odvoz odpadnega KOSOVNEGA materiala na območju KS Domžale in sicer po sledečem razporedu: 12. junija 1975 Ljubljanska cesta, Krožna ulica, Vojkova ulica, Pot na Pridavko, Tabor, Kajuhova ulica, Stobovska cesta, Trubarjeva ulica, Koščeva ulica, Na Zavrteh, Taborska cesta, Prečna cesta, Partizanska cesta, Varškova cesta, Kersnikova ulica, Urha Stenovca ulica, Vodovodna cesta, Obrtniška ulica, Nova ulica, Prešernova ulica, Depala vas 13. junija 1975 Ljuba Šercerja ulica. Cesta Talcev, Kidričeva ulica, Ulica Antona Skoka, Savska cesta, Krakovska cesta, Ulica Nikola Tesla, Masljeva ulica, Ulica Toneta Tomšiča, Vodopivčeva ulica, Levstikova ulica, Rojska cesta, Ulica 29. novembra, Murnova ulica, Ješetova ulica, Sejmiška ulica, Kraigherjeva ulica, Chvvatalova ulica, Brejčeva ulica, Karlovškova ulica, Aškerčeva ulica, Marokova ulica, Stranska ulica, Labodova ulica, Župančičeva ulica, Studa, Zaboršt, Podrečje, Šent Pavel Prosimo občane, da pred zgradbami ob cesti v navedenih dneh do 7. ure zjutraj pripravijo odpadni KOSOVNI material ter temeljito pospravijo okolico zgradb in s tem prispevajo svoj delež za zunanji videz Domžal v letu proslav 30-letnice osvoboditve. KRAJEVNA SKUPNOST DOMŽALE VIATOR VAŠE ZAUPANJE - NAŠA DOLŽNOST! VAŠE ZADOVOLJSTVO - NAŠ USPEH ! TURISTIČNA AGENCIJA Poslovalnica Domžale tel. štev.: 72-465 Spoštovani občani! Obveščamo in vabimo Vas, da se poslužite naših uslug! VABIMO VAS, da si v mesecu maju, juniju, juliju, avgustu, septembru in oktobru izberete prostor na soncu za LETNI ODDIH v enem od naših aranžmajev v ISTRI ali DALMACIJI VABIMO VAS na prijetne izlete in popotovanja v mesecu maju in juniju v BUDIMPEŠTO, SAN MARINO, BENETKE, DUNAJ, kneževino LIECHTENSTEIN, MONACO, itd. VABIMO VAS na vse ostale izlete, tudi z NEDELJSKIM VABIMO VAS, da si naročite in rezervirate avtobuse za posebne vožnje (modeme MERCEDESE, DEUTZE in druge) VABIMO VAS, da pri nas naročite in nabavite rezervacije in vozovnice za vse letalske in železniške linije (domače in mednarodne) VABIMO VAS, da se poslužite naših TAXIJEV (še malo, pa bodo stalno v Domžalah) VABIMO VAS, spoštovani občani, da nas „zasujete" z vprašanji in željami o vseh stvareh, ki obsegajo našo turistično dejavnost! Vabi in pričakuje Vas Vaša TURISTIČNA AGENCIJA VIATOR Domžale, Kolodvorska ulica ZAKLJUČEK SEMINARJEV ZA POVERJENIKE Pravkar minula akcija izobraževanja poverjenikov je bila ena najbolj široko zastavljenih v zadnjih letih. V organizaciji občinskega sveta ZS in Delavske univerze so seminarji potekali mesec dni in sicer tako, da so delovne organizacije združevaliv več skupin (11), seminarji pa so bili po končanem delovnem času dva dni zaporedoma po štiri ure, v večini primerov kar v večjih delovnih organizacijah. Izkušnja je pokazala, da je uporabljena oblika prikladna, če tudi bi drugače izbrani čas verjetno še povečal udeležbo — na seminarjih je sodeloval preko 60 % vseh poverjenikov iz OZD — vendar se je z uporabljeno obliko prištedilo veliko delovnih ur, glede nato, da smo v stabilizacijskem letu. V občini so prišli do spoznanja, da se je nabolje posluževati lastnega predavateljskega aktiva izmed izkušenih družbenopolitičnih delavcev na področju sindikata. Trenutno je predavateljev 14, njihovo število pa se bo še povečalo. Na ta način so odstranjene težave, ki nastanejo z iskanjem predavateljev izven občine, pa tudi glede nadomestitve predavatelja, če ta nenadoma odpove. Udeležba na seminarjih, ki so po predvidenih programih obsegali 5 tem s poudarkom na sindikalnih skupinah in poverjenikih ter vlogi sindikata v delavskem razredu, je bila solidna, čeprav se ne more mimo kritike tistih OSS, posebno organizacij, ki niso poslale na seminar niti enega poverjenika, kaže da ne razumejo ali nočejo razumeti pomembne vloge sindikata v naši družbi. Poverjeniki so večkrat izrazili, da bi šli s podobnimi temami, kot na seminarjih, med delovne ljudi v OZD tako, da bi se predavanj udeležili člani samoupravnih organov, člani vodstev družbenopolitičnih organizacij, ali pa kar vsi delovni ljudje v OZD. Delavska univerza in OS ZS sta z nekaterimi organizacijami že v konkretnih dogovarjanjih. V razpravah so poverjeniki optimistično ocenili dosedanje izvajanje nove organiziranosti v sindikatih, vendar pa sami poudarili, da jim manjka predvsem znanja v političnem delu, zato bo vnaprej nujno še iskati metode in oblike izobraževanja poverjenikov. Tako bo v prvi polovici junija dvodnevni, seminar za vse predsednike osnovnih organizacij, kjer bodo temeljito obdelali sistem inforiniranja v OZD, politiko delitve dohodka, uresničevanje ustave s poudarkom na delavski kontroli; seminar bo tudi namenjen konkretnemu dogovarjanju za bodoče akcije kot tudi pregledu opravljenih nalog začrtanih v delovnem programu OS ZS in programih OOS, sprejetih na občnih zborih ter letnih skupščinah. Jože Skok OB TEDNU KOMUNISTA V letošnjem letu praznuje glasilo ZKJ - Komunist 50-letnico izhajanja - obletnico, ki je nadaljevanje začetkov, spočetih v najhujših pergojih predvojnega buržo-aznega sistema v Jugoslaviji. Prvič je Komunist izšel 25. januarja 1925 v Beogradu, njegov oče je bil legendarni Moša Pijade. Izšel je v času, ko je revolucionarni val iz morja oktobrske revolucije pljuskal v zavest delovnih ljudi širom Evrope ter izven in jih navduševal za svetle cilje. Na začetnih korakih je bilo glasilo Komunistične partije kritično ne le do razmer v tedanji družbi, temveč tudi do frakcionaških bojev, strujanj, vplivov socialdemo-kracije in podobnih pojavov v lastnih vrstah. Tedaj so Komunista urejali in vanj pisali najboljši ljudje iz partijskih vrst, kar je dajalo listu izrazito revolucionarno ost. Med NOB prevzame Komunist revolucionarno zastavo gibanja za osvoboditev izpod tujih in domačih zavojevalcev, kot tudi prejšnjega sistema, ki se je obdržal z izkoriščanjem. Šele po vojni je Komunist zadihal s polnimi pljuči. dogajanja v občini v širših (republiških) komunikacijah-medijih -kot so radio, televizija, dnevniki itd. Znova lahko ugotavljamo, da nimamo stalnih dopisnikov. Ob sistemu informiranja je pomembno vprašanje, kako so delovni ljudje informirani v sredinah, kjer živijo in delajo. Ali so informacije - podane delavcu -razumljive, jasne, odkrite, ne-izumetničene? Ali prikažejo stanje tako, da potem lahko na podlagi informacij sprejmemo ustrezne odločitve? Beseda mora biti živa, preprosta, a tudi ostra, ko je potrebno! Kako pa se sicer poglabljati v žgoče probleme in spreminjati razmere v družbi? V tisku ne bi smelo biti prepovedanih tem! Kakšna je pravzaprav vloga novinarja v naši samoupravni družbi? Novinar mora biti družbenopolitičen delavec, neposredno vključen v spremljanje in graditev družbenopolitičnih razmer: v nekem smislu je to le delitev dela, List postaja neomajen borec za odločujočo vlogo delavskega razreda v vseh družbenih zadevah. Obenem se vključuje v celovit sistem informiranja, ta pa mora biti v neposredni funkciji samoupravljanja. Danes dobiva glasilo vse večjo veljavo, postaja čedalje bolj neposreden, postaja osnovno gradivo, iz katerega črpajo komunisti, poenostavljeno rečeno - hrano za svoje akcije. Zato mora postajati in postaja slika razmer v družbi, ta pa nastaja preko neposrednega sporočanja problemov, težav in uspehov iz prakse. Eden izmed ciljev „tedna Komunista" po Sloveniji, a tudi Jugoslaviji, je, da bi ta postal nepogrešljiv napotek vsakega komu nista. Seveda je to v veliki meri odvisno tudi od samih komunistov. Glasilo ima trenutno že preko 50 dopisnikov iz vse Slovenije, z akcijo pa se število veča. Teden Komunista ni namenjen le širši popularizaciji lista ZK med članstvom, ampak za poglabljanje v probleme obveščanja v lastnih sredinah. Tudi v občini se večkrat soočamo s pomanjkanjem poročevalcev iz OZD, pa tudi K S, kar se odraža ne le v premajhnem številu glasil iz OZD, ampak tudi poročanja v Občinski poročevalec, kjer se kar prevečkrat ponavljajo ena in ista imena. Postavlja se tudi vprašanje, kakšno mesto dobivajo kjer dobivajo novinarji in tisk posebno vlogo. Izgovori družbenopolitičnih delavcev, da je težko pisati, da nimajo določenih izkušenj, je le neodgovorno izmikanje. Jasno je, da ni vsak rojen novinar, veliko pa bi jih lahko opravljalo vlogo poročevalca. V OZD in KS bodo izbrali poverjenike, ki bodo pošiljali informacije o družbenih dogajanjih stalnemu dopisniku v Komunista. Seveda pa bodo te informacije služile tudi za objavo v občinskem poročevalcu ah kateri drugi informaciji. V tednu komunista se predvidevajo sestanki v 00 ZK, kjer se bo razpravljalo o vlogi tiska, potem ustni časopisi in širša razprava ter razstava o nastanku in razvoju Komunista. Od tedna Komunista bi se morah čim več naučiti, zlasti pa z informacijami pomagati odstranjevati nekatere probleme, ki so sedaj predmet ozkih razprav. Jože Skok DOSEDANJE DELO PRIPRAVLJALNEGA ODBORA Zaradi obsežnosti in pomembnosti celotne proslave je bil postavljen posebni pripravljalni odbor, ki je organiziral v svojem sestavu vrsto komisij, ki so prevzele odgovornost za posamezna področja. Delo komisij poteka že dalj časa in sedaj lahko že ugotavljamo nekatere rezultate. KOMISIJA ZA UREDITEV Domžal in slavnostnega prostora je začela z deli, ki jih je nujno potrebno urediti tako, da bo prostor v resnici nudil udeležencem vse tisto, kar bo dajalo domačnost in gostoljubje. V ta namen se je komisija povezala z delovnimi in drugimi organizacijami ter šolami, da bo tehnično vse lahko dobro pripravljeno. GOSPODARSKA KOMISIJA ima veliko nalog, ki izhajajo predvsem iz organizacije preskrbe udeležencev, saj mora zagotoviti ne samo prehrano na slavnostnem prostoru, ampak tudi v vseh n ' h-skih obratih na območj' „Partizanski golaž" naj bi hil samo del prehrane, ob katerem pa je potrebno poskrbeti še za ureditev paviljonov in vsega ostalega. Pri svojem delu pa komisija ni pozabila na lončene sklede in „ribniške žlice" ter na vse ostalo, kar mora biti ta dur i, ^vljeno. KO' Lk UREJANJE PRO'iETA, parkirnih prostorov in varnosti v času proslave se zaveda velike odgovornosti. Zaradi tega je pripravila pr ;roben načrt, iz katerega so razvidni: prihodi v Domžale iz vseh smeri, parkirni prostori za osebna vozila in avtobuse, vozni redi rednih avtobusov v času odkritja spomenika in povorke, zapora posameznih cest in potrebne oznake in znaki. ZDRAVSTVENO-SAN1TETNA KOMISIJA pripravlja vse potrebno za primer nezgod ali kakšnih dru- gih nevšečnosti udeležencev proslave. KOMISIJA ZA OZVOČENJE si je zadala nalogo, da bodo vsi udeleženci proslave lahko poslušati dogajanja na obeh slavnostnih prostorih, t.j. pri spomeniku in na nogometnem igrišču v Športnem parku. KOMISIJA ZA PROPAGANDO ima vrsto nalog.ki jih mora izvesti z namenom, da bo o tem srečanju informirala širšo slovensko javnost, predvsem pa vse aktiviste na območju celotne gorenjske regije. Mimo splošnih plakatov in vabil je komisija pripravila naslednje: - izdajo posebne ZNAĆKE z emblemom in to v dveh oblikah, to je slavnostne insplošne; - izdajo posebne brošure, v kateri bodo obdelani najpomembnejši dogodki v času vojne na območju domžalske občine, razvoj in rast narodnoosvobodilnih odborov in partizanskih enot ter pomen tega območja v celotnem partizanskem in revolucionarnem gibanju. V brošuri bodo tudi slike, ki bodo ponazarjale posamezna obdobja 4-letne borbe; - pripravo posebnega poštnega žiga, na katerem bo datum in napis VII. srečrr: 1 aktivistov in emblem s Triglavom in začetnicami OF. Poleg tega bodo izdane tudi posebne pisemske ovojnice z istim emblemom; - organizirana bo posebna tiskovna konferenca, na kateri bodo vsi predstavniki javnih sredstev obveščeni o pomenu tega srečanja in o pripravah celotnega pripravljalnega odbora. Vse komisije redno delajo in upamo, da bodo svoje delo tudi uspešno opravile do predvidenega roka, to je do praznovanja 22. junija. Na osnovi MNENJA sekretariata ta Informacije v imtnem svetu •kupieine SR Slovenija, Številka 4*1-1/7*, t dne M. 11. 1174 Je gla-allo 8ZDL Domisle OBČINSKI POROČEVALEC oproščen temeljnega davka od prometa prolevodov. KOZJANSKO 75 V nedeljo, 18. maja, je iz Domžal odšla na delovno akcijo Šlandrova brigada, ki jo sestavljajo brigadirji vseh obljubljanskih občin. Iz Domžal so v Šentvid pri Planini odšli: Erna Kosi, Zdenka Simonič, Silva Cunk, Andrej Poljanšek, Miha Kubej, Bojan Lončar, Jože Pogačnik, Tone Oprešnik, Sandi Pogačnik, Boris Kočar, vsi ti sestavljajo skupaj z brigadirji iz Vrhnike 1. četo, katere komandir je Oprešnik iz LEKA. Na Kozjanskem bodo ostali 3 tedne in bodo prebivali v brigadirskem naselju v Šentvidu pri Planini, kopali pa bodo vodovod oz. popravljali cesto. Komandant te akcije je Miran Koren iz Ljubljane, treba pa bi bilo povedati, da so ostale občinske konference ZSMS iz obljubljanske regije poslale premah brigadirjev, tako da je namesto 50 mladih, na Kozjansko odšlo le 40 mladih. Naša občinska konferenca se že pripravlja na drugo akcijo in sicer mora za IX. SNOUB brigado, ki odide 8. junija v Suho Krajino zagotoviti 10 brigadirjev. Prijavilo seje že precej mladih, ki bi radi odšli v brigade, vendar ker je večina zainteresirana za Brkine, vabimo, vse mlade, ki bi želeli oditi v MDA v Suho krajino, naj se do konca maja oglasijo na Občinski konferenci ZSMS v Domžalah, Ljubljanska 70, kjer bodo dobili vse potrebne informacije. Vera Grošelj Mladinska rubrika POHOD V RUDNIK Pi osla vam ob 30-letnici osvoboditve se je v začetku meseca maja pridružil tudi Dijaški dom iz Domžal. 1MP Ljubljana - TOZD družbeni standard OE Dijaški dom je v soboto, 17. maja 1975;organi-ziral množični pohod v vas Rudnik pri Radomljah, kjer je v zadnji sovražni ofenzivi 16. januarja 1945 padlo 30 političnih delavcev -žrtev izdaje. Proslava se je začela že v petek zvečer, ko so si dijaki iz vseh koncev Jugoslavije, ki žive v dijaškem domu, ogledali partizanski film Kozara, ki prikazuje težke trenutke naših partizanov v letu 1942 v Bosni. V soboto seje pred dijaškim domom zbralo zelo veliko dijakov in članov pohodnih enot, ki naj bi pod vodstvom rezervnih vojaških starešin v skupinah odšli proti Rudniku. VS Domžale je sporazumno s predstojnikom Dijaškega doma organizirala preko svojih članov pohod z mladino, ki je imel naslednje naloge: - skupno s tov. Kovač Lojzetom iz Dijaškega doma formirati 5 pohodnih enot, - voditi pohodne enote po Udeleženci mladinskega pohoda v Rudniku določenih cestnih komunikacijah, na oddaljenosti 100 metrov ene od druge; — skrbeti za disciplinirano gibanje pohodnih enot, daje gibanje na skrajni desni strani cestišča in da se vsaki pohodni enoti preskrbi varen prehod preko cestišč, kjer to smer pohoda, zahteva. Okoli 400 dijakov seje pod vodstvom vojaških starešin in svojih mentorjev, z zastavami v rokah in ob pesmi pomikalo izpred Dijaškega doma po Rojski cesti, čez most na Kamniški Bistrici, po Papirniški cesti, v Radomlje, mimo opekarne v Rudnik, kjer so že čakali še preostali udeleženci proslave in pa tisti, ki so nastopih v kulturnem programu. V pohodnih enotah so bili vsi gojenci dijaškega doma, dijaki Srednje tehniške usnjarsko galanterijske šole, veliko je bilo dijakov s Poklicne šole, ki so bili pod vodstvom svojega mentorja Milorada Popoviča tudi najbolje organizirani, saj so poleg množice zastav imeli s seboj tudi harmoniko in kitaro, potem so bile tu dijakinje Ekonomske srednje šole, pohodna enota iz Vira in Domžal. Vsa ta pisana množica seje postrojena v vrste postavila okoli spomenika, kjer je najprej spregovoril tov. Peter Košir, direk- tor Dijaškega doma. Najprej je pozdravil vse navzoče in jim zaželel čimprijetnejše bivanje v Rudniku, nato pa se je na kratko dotaknil pomena 30-letnice osvoboditve. Po njegovem govoru so dijaki položili venec na spomenik padlih, nato pa je mladim spregovoril, predsednik skupščine občine Domžale tov. Jernej Lenič. Spregovoril je o dogodkih v začetku leta 1945 in o prvih trenutkih svobode. Ob tem se je dotaknil tudi proslave v Poljani na Koroškem in ob koncu poudaril vlogo mladih pri današnji graditvi domovine. Potem je sledil kulturni program, v katerem so sodelovali pevski zbor OŠ Venclja Perka s spletom partizanskih pesmi, učenci dijaškega domz zborno recitacijo NAŠ POHOD, folklorna skupina TSUGŠ s spletom belokranjskih pesmi in harmonikarji DKPD Svoboda Mengeš. Vezni tekst je pripravil in podal Milan Marinič. Po končani proslavi so mladi dobili partizansko kosilo, nato pa so se v skupinah odpravili na svoje domove. Zbrali so se zopet zvečer ob tabornem ognju pri Dijaškem domu, kjer so skupaj z borci obujati spomine na dogodke pred 30 leti. Vera Grošelj KURIRCKOVA POŠTA V DOBU Direktor Dijaškega doma tov. Peter Košir med pozdravnim govorom 15 let že mineva od dne, ko so slovenski pionirski odredi prvič ponesli Kurirčkovo pošto širom po Sloveniji, ko so pionirji s pionirskimi rutami in kapami, z zastavami in prapori slovesno začeli prenašati kurirčkovo torbo in v njej pozdrave za tov. Tita in spomine na vojne dni. Ne samo pionirji, pri Kurirč-kovi pošti sodelujejo tudi nekateri borci in aktivisti, mladinci in sploh vsi vaščani, kar se je lepo pokazalo prav ob sprejemu Kurirčkove pošte v Dobu. Letos se je, 13. maja Kurirčko-va pošta ustavila tudi v Dobu in prenočila v osnovni foli. V avli osnovne šole se je pozr o popoldne zbralo veliko pionirjev, ki so čakali svoje sošolce, da bi prinesli težko pričakovano kurirčkovo torbo. Slovesnosti so se udeležiti tudi predstavniki Krajevne skupnosti in Osnovne organizacije ZSM Dob, ki je tudi prispevala del programa. Z majhno zamudo, ki pa je bila opravičljiva, ker so nosilci kurirčkove torbe uspešno premagali zasedo, je bila Kurirčkova pošta v šoli. V imenu pionirskega odreda jo je pozdravila Vesna Vrhovnik, ki je prebrala tudi pismo, ki so ga učenci OŠ Dob prispevati v torbo. Pismo bodo skupaj z drugimi 17. maja ob zaključku Kurirčkove pošte odnesli pionirji tov. Titu. Po pozdravu je sledil kulturni program, v katerem so sodelovati reci- tatorji, pevci in pevski zbor, ki ga je na harmoniko spremljal prof. Tomaž Habe. Nato je mladim spregovoril narodni heroj tov. Avbelj Lojko, ki je najprej na kratko povedal, kako je spremljal pionirje, ki so nesli kurirčkovo torbo, nato pa je obudil spomine na narodnoosvobodilno borbo. Mladim je povedal, kako so se pionirji včasih borili, spregovoril pa je tudi o dogodku, ko se je kamniški bataljon brez izgub prebil skozi sovražnikov obroč. Ob koncu je mladim spregovoril tudi predsednik Krajevne skupnosti Dob tov. Jože Orehek, ki jih je seznanil z delom organov krajevne skupnosti. To je v prvi vrsti dograditev Osnovne šole, s katero bo mogoč prehod na celodnevno šolo, uvajanje in organiziranje male šole, v bližnji prihodnosti tudi vrtca, o problemih pri čiščenju okolja in o delovnih akcijah ter o drugih aktualnih nalogah. Kurirčkova pošta je prenočila v Dobu, naslednje jutro pa je nadaljevala pot po drugih šolah v naši občini. Vera Grošelj '»MLINOSTROJ« TOVARNA STROJEV DOMŽALE Priporočamo svoje usluge NOVI ČLANI ZSMS Ob dnevu mladosti bodo člani pionirskih odredov vseh osnovnih šol v naši občini postali člani Zveze socialistične mladine Slovenije. Tako bo mladinska organizacija dobila v svoje vrste novih 500 članov, ki bi jih bilo treba seznaniti z delom naše organizacije. Tako je v mesecu maju na. seji predsedstva Občinska konferenca ZSMS Domžale sprejela sklep, da je treba na vseh osnovnih šolah in Posebni osnovni šoli Homec pripraviti predavanja, s katerimi naj bi se mladi seznanili z dolžnost- mi in pravicami v mladinski organizaciji. .. Tako so bila do 25. maja na vseh osnovnih šolah predavanja, na katerih so predstavniki Občinske konference ZSMS spregovorili-mladim o zgodovini mladinske organizacije, o njeni reorganizaciji po IX. kongresu in o pravicah in dolžnostit članov mladinske organizacije. Mladi so predavanja pozorno poslušali, vendar se nam zdi, da so pred vstopom še premalo seznanjeni z delom v mladinski organizaciji in je dolžnost, predvsem mentorjev, da jih v prihodnjem letu seznanijo s tem delom. Upamo, da bodo novosprejeti mladinci uspešnodelovali v mladinski organizaciji m jim pri njihovem delu želimo veliko uspeha. Grošelj Pionirji Planinske zveze na naših šolah v Kočevskem Rogu z narodnim herojem Francem Avbljem-Lojkom DELO MLADIH Z VIRA ZAŽIVELO Po IX. kongresu ZSMS, lansko jesen, je znova zaživelo delo med mladimi na Viru. Prvi rezultati so se pokazali že letos spomladi, ko smo organizirah proslavo v počastitev dneva žensk in v sredo 30. aprila, ko smo proslavili obletnico ustanovitve OF, 1. maja in 30.1etnico osvoboditve. Program sta skrbno pripravili in izvedli Osnovni šoli Dob in Josip Broz Tito. V pesmi in prozi so mladi pionirji osvetlili najtežje trenutke naše zgodovine, ko so naši dedje in očetje v veri v lepšo bodočnost, žrtvovali svoja življenja. Iz mladih grl je prav tako, kot nekoč po gozdovih, dolinah in gorah zadonela partizanska pesem, ki je tedaj dajala borcem upanje in pogum, danes pa nas bodri in spodbuja k še večjim in boljšim delovnim uspehom. Kajti dolžnost slehernega državljana je, še posebno pa nas mladih, da s svojim delom in marljivostjo opravičimo žrtve NOB. Težiti moramo k vzgoji zdrave in politično zavedne mladine, saj le na njej sloni vsa bodočnost, kar je v svojem govoru poudaril tudi narodni heroj tov. Franc Avbelj-Lojko. Slovesnost se je končala z zaprisego na novo ustanovljene pohodne enote, ki se je poimenovala po narodnem heroju. Mladi brigadirji so slovesno obljubiti, da bodo obujali in gojili spomine na težke trenutke, ki jih je naše ljudstvo preživljalo med okupacijo, s pohodi po partizanskih poteh. S tem je bil slovesni del proslavljanja končan, pričel pa se je družaben večer s Tinetom Sta-retom, ki je trajal tja v zgodnje prvomajsko jutro. Alenka Pelan MESEC MLADOSTI V DOMŽALAH Kakor vsako leto je tudi letos mladina v mesecu mladosti, kot ga radi imenujemo, najbolj delavna. Ne da bi prejšnje mesece ne delali, vendar je mesec, v katerem naš tovariš Tito praznuje rojstni dan, najbolj primeren in je v njem naj- več priložnosti za našo aktivnost. Praznovanje oz. akcije so se začele že z velikim občinskim pohodom na Oklo, nadaljevale pa z raznimi manjšimi pohodi, kot n.pr. pohod *v Lukovo bolnico, sodelovanje na-pohodu Po poteh okupirane Ljub- Folklorna skupina Dijaškega doma pri izvajanju narodnih plesov ljane, sodelovanje pri pohodu v Rudnik, na Janče in razni manjši pohodi, ki so jih organizirale osnovne organizacije iz krajevnih skupnosti. Ker letos v Domžalah ni bilo Štafete mladosti, smo se mladi v velikem številu udeleževali teh pohodov, mnogo pa nas je bilo tudi na osrednji proslavi 10. maja v Ljubljani. V začetku meseca maja so se v naši občini začela tudi športna tekmovanja tako, da sedaj ne mine teden, ko ne bi kje tekmovali. Letos so organizacijo teh tekmovanj prevzele osnovne organizacije in tako smo se mladi že pomerili v šahu, odbojki, nogometu, košarki, pomerili pa se bomo še v streljanju z zračno puško, namiznem tenisu in krosu. Na vseh tekmovanjih je DELO KRAJEVNE ORGANIZACIJE RK DOB Na svojem zadnjem sestanku je izvršni odbor krajevne organizacije Rdečega križa v Krajevni skupnosti Dob pregledal svoje dosedanje delo in prišel do sklepov, da je njegovo delo kar uspešno. Krajevna organizacija je uspešno organizirala akcijo zbiranja starega papirja v tednu Rdečega križa skupaj z učenci osnovne šole, uspešno se je vključila v krvodajalsko akcijo v naši občini, v svoje vrste pa je sprejela tudi veliko šolarjev, za katere so na osnovni šoli pripravili sprejem. Na sestanku smo se dogovoriti za nadaljnje akcije. V vrste Rdečega križa bo treba vključiti več vaščanov, precej pozornosti bi bilo treba posvetiti sprejemanju moških članov v to organizacijo. Krajevna organizacija bo organizirala zbiranje oblačil in obutve in z njimi oskrbela tudi siromašnejše družine v naši Krajevni skupnosti, poleg tega bomo začeti pobirati članarino za letošnje leto, za krvodajalce pa bomo pripravili krajšo slovesnost in pogostitev. Na sestanku je bila izražena tudi misel, da bi se morati še bolj povezati z občinsko organizacijo Rdečega križa in drugimi organizacijami iz okolice. Vera Grošelj prisotnih veliko mladih in upamo, da bodo tekmovanja še naprej tako uspešno potekala kot doslej. Osrednja občinska prireditev pa bo v soboto, 24. maja v Domžalah, ko bo v hali Komunalnega centra proslava, na kateri bomo najbolj zaslužnim mladim družbenopolitičnim delavcem podetilipriznanja, na kateri bodo najboljši športniki dobili priznanja in po kateri bo ples za vse mlade iz občine. To je le del akcij, v katerih so sodelovali vsi mladi iz občine, poleg teh pa je v tem mesecu še vetiko akcij v posameznih osnovnih organizacijah ZSMS v krajevnih skupnostih, šolah in tovarnah. Vse te akcije bodo prispevale, da bomo mladi dostojno proslavili svoj praznik - 25. maj. Vera Grošelj Telesnokulturna skupnost Domžale RAZPISUJE prosto delovno mesto snažilke v hali Komunalnega centra Domžale. Poskusno delo traja 3 mesece. Osebni prejemki 21000 dinarjev. Pismene prijave na razpisano delovno mesto je treba poslati na naslov: Telesnokulturna skupnost Domžale, Ljubljanska 69, v roku 15 dni po objavi. Telesnokulturna skupnost Domžale OBVESTILO ZASEBNIM DELODAJALCEM Upravni odbor sklada za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju je vsem zasebnim delodajalcem razposlal vprašalnik glede dopolnilnega izobraževanja delavcev. Ker nekateri niso do roka poslali izpolnjenega vprašalnika, prosi upravni odbor, da to storijo do 20. junija. Ker bo upravni odbor pripravil analizo in tudi programe izobraževanja, vas ponovno prosi, da pošljete odgovore na naslov, ki je naveden na vprašalniku. Predsednik upravnega odbora Janko Naglic, Lr. Zaključek pionirskih športnih iger CERAR, DANEU, LORGER IN KUNAVER V D0M2ALAH V petek, 16. 5. 1975 je bila v Domžalah velika prireditev ob zaključku športnih iger ŠŠD, ki jo je v ta namen priredila Telesnokul-turna skupnost Domžale. Prireditev, ki je bila zabavnega značaja, je bila organizirana z namenom, da bi občinskim pionirskim prvakom podelili pokale in medalje na čim slovesnejši način. V ta namen so bih na prireditev povabljeni velikani slovenskega in jugoslovanskega športa: Cerar, Daneu, Lorger, Kunaver in predstavniki dveh najkvalitetnejših športnih kolektivov iz Domžal, to je TAK Domžale in Košarkarskega kluba Domžale. Prireditev, ki jo je vodil znani radijski novinar Franek Trefalt.se je začela z avisom, ki ga je prav za to priložnost napisal prof. Tomaž Habe. Pozdravne besede so pripadle tov. Emilu Maverju, predsedniku 10 TKS Domžale, ki je pozdravil sodelujoče in goste ter povedal nekaj o sodelovanju na tekmovanjih, ki se jih je udeležilo približno 1.300 pionirjev in pionirk. V nadaljevanju sporeda so se prepletale podelitve medalj zabavne točke in intervjuji s športniki. Tekmovanja predstavnikov posameznih šol v stepanju smetane, ki jo je bilo treba tudi pojesti, je dvignilo na noge okoli 1.500 otrok. Prav nič manjšega navdušenja pa ni bila deležna točka, ko je #9 r 1 Predstavnik Telsnokulturne skupnosti Domžale Radovan Cvetek med podeljevanjem priznanja moral občinski prvak v gimnastiki preskočiti živo kozo. Ob intervjujih, ko so športniki govorili o svojih največjih uspehih, pa niso pozabili povedati mladim tekmovalcem, da so jih do teh uspehov privedle le ure in ure treningov in veliko samoodpovcdova-nja. Posamezne točke sporeda je z zabavnimi melodijami povezoval ansambel „Prijatelji"; kot solisti pa so nastopali tudi pevci oziroma pevke iz osnovnih šol. Pri vsem tem pa moramo pohvaliti iniciatorja te prireditve prof. Metoda Klemenca z Osnovne šole Josip Broz Tito Domžale, kije z velikim navdušenjem sodeloval pri pripravi in organizaciji te prireditve. Take prireditve naj bi v bodoče postale tradicionalne, saj pomeni dobiti medaljo iz rok Cerarja za mladega tekmovalca veliko nagrado, za ostale pa spodbudo za nadaljnje, še bolj prizadevno delo. R. C. Svetovno znani telovadec Miro Cerar pri podelitvi priznanj v Domžalah Znak kvalitete naših proizvodov Tovarna filca MENGEŠ IVAN VIDALI -N POIMENOVANJE CEST V MENGŠU V_) (Nadaljevanje iz 9. številke) 18 Zadnja ulica v tej vrsti je ZADRUŽNIŠKA. Ima morda nekoliko nenavadno ime Imenuje se pa zato tako, ker se je v tej ulici začela prva organizirana stanovanjska gradnja v Mengšu, in sicer so se zbrali nekateri interesenti za hiše, ustanovili zadrugo in s skupnimi močmi začeli graditi vrstne hiše. Tako je bilo zgrajenih 6 blokov hiš s 4 ali 5 stanovanji. Z zadružniškimi hišami je pozidana vsa leva stran ulice, če gledamo proti Domžalam. 19 CESTA, ki nadaljuje Zadružniško in se priključi na Blejčevo pred črpalko, se je prvotno imenovala NA PEŠČENCU, ker se je tistemu delu polja tako reklo, to pa zato, ker je tukaj dokaj peščena zemlja. Kasneje smo ulico preimenovali v MAISTROVO. To pa iz več vzrokov. Prvič je bil general Maister voditelj koroških borcev, ki nam je s svojo smelostjo otel pred tujci dobršen del naše domovine, zlasti Maribor, drugič, ker je bil velik slovenski pesnik Vojanov in končno, ker je hodil po prvo učenost v mengeško šolo in ker sta njegov oče in brat v Mengšu tudi pokopana. Maister je kamniški rojak. Tu se je rodil leta 1875. Po pokli- cu je bil častnik v avstroogrski vojski, hkrati pa pesnik, kije pisal domoljubne, ljubezenske in razmišljujoče pesmi. Izdal jih je v dveh zbirkah: Poezije in Kitica mojih. Zaradi svojih velikih zaslug za slovenski narod ga je slovenska vlada imenovala za prvega slovenskega generala. Umrl in pokopan je v Mariboru. Blcjčeva cesta f TRGOVINA NA VRHPOLJU OBNOVLJENA Obnovitev in modernizacija trgovske mreže na področju domžalske občine je ena izmed osnovnih nalog, ki si jo je zadalo •Trgovsko podjetje Napredek iz Domžal. Znano je, da sedanje stanje trgovin v mnogih krajDi, da omenimo le nekatere: na Rodici, v Lukovici, v Krtini, v Dobu itd., ni zadovoljivo. V teh in v vrsti drugih poslovalnic bodo potrebna nujna sanacijska dela, da se bo lahko v njih prodajalo in hranilo blago v skladu s sanitarnimi in drugimi predpisi ter željami in potrebami kupcev, ntenzivnost obnove trgovskih lokalov je seveda odvisna predvsem od razpoložljivih sredstev trgovskega podjetja in od sredstev, s katerimi razpolaga Biro 71, ki upravlja z večino teh poslovnih prostorov. Sredstva trgovske organizacije so le skopo odmerjena, saj marža, ki je določena s predpisi, v letu 1975 že ne pokriva več vseh materialnih stroškov poslovanja, pogodbenih in zakonskih obveznosti ter osebnih dohodkov zaposlenih. V preteklih letih je marža vse navedene stroške v celoti pokrivala, kar pa zaradi občutnega povečanja stroškov v zadnjem času ni več mogoče. Vrsta trgovskih organizacij že posluje z izgubo, kar bi veljalo tudi za Trgovsko podjetje Napredek in nekatere druge trgovske rganizacije. na območju domžalske občine, če ne bi ustvarjale svojega dohodka s skonti, super rabati in drugimi izrednimi dohodki. Pričakujemo, da se bo stanje v trgovini popravilo, kar bi omogočilo ne samo nujno potrebno obnovo že obstoječih poslovalnic, ampak tudi izgradnjo in nakup že planiranih novih objektov. V skladu s sprejetim programom je Trgovsko podjetje Napre- Notranjost trgovine je sodobno urejena in založena z vsemi potrebnimi potrebščinami Zunanjost prenovljene trgovine NAPREDKA na Vrhpolju pri Moravčah dek skupaj z Birojem 71 iz Domžal obnovilo lokal na Vrhpolju, ki je bie pred obnovo v zelo slabem stanju in neprimeren za sodobno prodajo. Za obnovitev poslovalnice je bilo vloženih približno 15 milj. S PRISRČNO SREČANJE Dijaki Gimnazije pedagoške smeri smo skupaj z vojašnico „4 julij" pripravili program v počastitev dneva mladosti. Prvikrat v življenju smo veličino tega dne resnično občutili, kako lepo je, če čutiš, da s teboj prav vsi jugoslovanski narodi vzklikajo: ,,Maj, Tito, mladost!" Dež nam je hotel uničiti skrbno pripravljeni program. Neusmiljeno se je zaganjal v nastopajoče in gledalce ter nas s silo hotel prepoditi. Dolgo časa smo mu kljubovali, a ker divjanje ni prenehalo, smo proslavo zaključili v notranjih prostorih. Naj- dinarjev. S prenovljeno poslovalnico so občani tega kraja dobili sodobno urejeno trgovino, v kateri bodo lahko kvalitetno in hitro postrežem s prehrambenim in drugim blagom. S. S. zaslužnejšim vojakom so podelili priznanja. Nagrajena je bila tudi naša dijakinja, ki se za nagrado iskreno zahvaljuje. Le še to bi radi dodali, da je vojašnica „4 julij" zelo gostoljubna in, da smo dijaki Pedagoške gimnazije srečni, kadar ji s čim lahko pomagamo. Spoznali smo, da je jugoslovanska mladina enotna, da nima nihče nobenih šovinističnih želja in, da si pravzaprav vsi želimo -„Maja, Tita in mladosti". Sonja SERVO MIHALJ IPK ZRENJANIN OLJARNA DOMŽALE priporočamo kvalitetna jedilna olja 20 Med Zadružniško in Blejčevo cesto je še nova ULICA MENGEŠKE 'RUPE, ki gre iz Maistrove in se steka na Blejčevo ter se nadaljuje s Proletarsko. Poimenovana je tako v spomin na prve mengeške partizane in prvo enoto, ki sojo sestavljali Tone Blejec, Matija Blejc, Janez Ogrin, Maks in Stane Škofic, Tone Tomelj ter nekoliko kasneje še Tomaž Knavs. Skupina je obstajala nekako do prvih dni avgusta, ko se je združila z radomeljsko v Radomeljsko—mengeško četo s komandirjem Tonetom Blejcem in političnim komisarjem Francem Bukovcem. 21 Osrednja mengeška cesta je KIDRIČEVA, ki povezuje oba trga. V njej so krajevna skupnost, krajevni urad, zavarovalnica, pošta, do nedavna je bila tu tudi glasbena šola, trgovine in gostišče, pa še znani modni ustvarjalec Ivo Debevec. Za prednjo stavbo je kulturna dvorana s knjižnico. Od drugih stavb je posebno zanimiva Slamnikarska zadruga, ki edina še vzdržuje staro mengeško tradicijo izdelovanje slamnikov, Gasilski dom z eno najboljših gasilskih skupin v Jugoslaviji in v Evropi, Dom TVD Partizan, ki je sicer nekoliko umaknjen proti Zavrtem, Godbe ni dom in pred njim rojstna hiša pesnice Zorane. Ta cesta nosi ime po enem največjih sinov novejše slovenske zgodovine, Borisu Kidriču. Čeprav njegovo ime pozna sleherni slovenski člo -vek, je vendar prav, če navedemo vsaj^nekaj skopih podatkov o njegovem delu in življenju. Rodil se je leta 1912 na Dunaju, študiral v Ljubljani, umrl je v Beogradu, pokopan pa je v Ljubljani .Po zlomu stare Jugoslavije je postal organizator OF in prvi politični komisar Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Za tem je bil sekretar Izvršnega odbora OF, nato pa znova komisar Glavnega štaba NOV in PO Slovenije. 1945 je postal prvi predsednik slovenske ljudske vlade, nato minister v zvezni vladi oziroma član Izvršnega sveta. Član je bil tudi Izvršnega komiteja CK ZKJ. Odlikovan je bil z redom narodnega heroja in z redom junaka socialističnega dela. Bil ni samo velik politični in vojaški voditelj, marveč tudi velik mislec in publicist. 22 Na Kidričevo cesto se navezuje tudi KERSNIKOVA ULICA. Ime ima po velikem slovenskem pisatelju, poetičnem realistu Janku Kersniku. Po poklicu je bil notar in velja za enega vrhov slovenskega pripovedništva. Po njem je nismo poimenovali samo zato, ker je bil doma iz sicer nekoliko oddaljenega Brda pri Lukovici, pač pa zato, ker so ga vezale na Mengeš osebne vezi. V prvih delih je Kersnik še izrazit romantik, kasneje pa se mu pogled na življenje spremeni v stvarnejšega. Zlasti pri kmetu začne ugotavljati tudi slabe strani: pohlep po denarju, po zemlji, lahkovernost, pijančevanje (Kmetske slike). Stvarno gleda tudi na jaro gospodo, to je na tanko plast slovenskega malomeščanstva, ki je nastajalo v dobi čitalnic in taborov (Cvklamen, Agitator, Jara gospoda). V vrsti svojih spisov je omenil naš kraj, pa tudi vrsto opisov in življenja je posnel pri nas. Daje bil z Mengšem povezan,je razumljivo. Mengeš je bil tedaj za Kamnikom največji kraj v kamniškem okraju, tipičen trg s tanko plastjo malomeščanstva in zanj, ki je takšno življenje opisoval, zelo zanimiv. V Mengšu je imel vrsto znancev, zlasti graščaka Stareta.ki ga je upodobil v Cvklamnu in Agitatorju, župana Anžeta Vidalija in druge. V Mengeš je postavil tudi dejanje obeh teh romanov. Ker je bil poslanec deželnega zbora, je tudi po tej plati gojil stike z Mengšani,in ohranjen je njegov govor, ki gaje imel 1883 svojim mengeškim volivcem. (nadaljevanje prihodnjič) KULTURNI POROČEVALEC 25 let glasbene šole v Domžalah Za nami je praznovanje 25-letnice Glasbene šole Domžale, njenega obstoja in plodnega delovanja na glasbenem področju. Svečanega koncerta so se udeležili tudi predstavniki glasbenega življenja Slovenije, med njimi prodekan Akademije za glasbo prof. Rok KLOPČIČ, predsednik Društva glasbenih pedagogov Slovenije Miran HASL, direktor Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje Ljubljana prof. Matija TERCEL in predstavniki družbenega, političnega, gospodarskega in kulturnega življenja domžalske in sosednih občin. Zbranim poslušalcem, ki so napolnili dvorano, je spregovoril ravnatelj zavoda tov. Stane Habe, ki je orisal 25-letno delo Glasbene šole, čas, v katerem se je razvijala ki njen pomen pri širjenju glasbene kulture v domžalski občini. O veliki pomembnosti same šole sta spregovorila tudi predsednik Občinske konference SZDL tov. Janez Vreček, ki je poudaril velik pomen šole pri širjenju glasbene kulture tudi v krajevnih skupnostih, in sekretar Občinskega sindikalnega sveta tov. Marjan Bolhar, ki je omenil veliko povezanost šole tudi z delovnimi kolektivi. Čestitkam so se pridružili tudi predstavniki ZKPO in glasbenih ustanov iz sosednih občin. Predsednik skupščine Kulturne skupnosti Domžale dr. Miro Stip-lovšek pa je ob tej priliki izročil kolektivu najvišje kulturno priznanje v naši občini, to je KERSNIKOVO PLAKETO in nagrado z naslednjo obrazložitvijo: delovanja zavedala tudi svojih širokih kulturnih nalog. Zato je ustanavljala iz svojih učencev različne instrumentalne in vokalne ansamble, ki so uspešno nastopali ne le na številnih pomembnih občinskih prireditvah in proslavah, temveč tudi drugod po Sloveniji. Njeni učenci in učitelji so vključeni v Simfonični orkester Domžale —Kamnik, v mengeško in domžalsko godbo, v harmonikarski orkester Svobode Mengeš ter v druge instrumentalne in vokalne ansamble, njeni pedagoški delavci pa delujejo tudi kot uspešni dirigenti, kapelniki in zborovodje ansamblov Zveze kulturno-pros-vetnih organizacij, vsi skupaj pa tehtno prispevajo h kakovostni rasti glasbene kulture v domžalski občini. Zelo pomembna je tudi vzgojna funkcija šole, saj njeni učenci postajajo stalni koncertni obiskovalci in sposobni dojeti tudi zahtevne glasbene stvaritve. Člani kolektiva so opravili tudi veliko Slavnostnega koncerta v hali Komunalnega centra so se ob 25-letnici Glasbene šole udeležili tudi vidni predstavniki slovenskega glasbenega življenja dolgoletnega ravnatelja Staneta Habeta, je uveljavitev domžalske občine kot pomembnega glasbenega žarišča na Slovenskem. DOPISUJTE V POROČEVALEC! Dirigent prof. Tomaž Habe čestita Marku Zupanu za odlično odigrano skladbo Samoupravna interesna kulturna skupnost Domžale je sklenila podeliti domžalski Glasbeni šoli za petindvajsetletno plodno in uspešno kulturno in izobraževalno delo svoje najvišje priznanje, Kersnikovo plaketo in nagrado z naslednjo utemeljitvijo: Glasbena šola Domžale se je od svoje ustanovitve leta 1950 z vsemi svojimi oddelki ves čas svojega organizacijskih nalog pri že tradicionalnih stilnih koncertih v G robija h in številnih drugih glasbenih prireditvah. Poudarimo lahko, da je le redkokatera glasbena šola na Slovenskem uspela tako široko razviti svojo dejavnost in jo tako tesno povezati s celotnim kulturnim življenjem na svojem območju, kot domžalska. Zasluga kolektiva te šole, pod vodstvom SLAVNOSTNI KONCERT Glasbena šola Domžale je ob 30-letnici osvoboditve in ob svoji 25-letnici obstoja priredila v četrtek, 8. maja, v dvorani Komunalnega centra Domžale slavnostni koncert s pestrim sporedom, na katerem je pokazala nekak prerez svojega dela. Za uvod je zaigral pihalni trio Handlovo slavnostno fanfaro, nato. so pa nastopili najmlajši: cicibani in otroci iz pripravnice; vodila jih jc Marija Matičič; izvedli so 4 pesmi ■ Tomaža Habeta ^in narodno Šmentana muha. Otroške nastope poznamo: kar manjka popolnosti in dovršenosti, to nadomesti dobra volja in vesela zavzetost nastopajočih. In tega otrokom ni manjkalo kljub temu, da jim jezelo izvirna spremljava delala nekaj težav pri intonaciji. Za njimi je nastopil pionirski simfonični orkester z dvema skladbama Tomaža Habeta in z Mozartovo skladbo Trije plesi; vodil je skladatelj Tomaž Habe sam. Že beseda „pionirski" pove, da ne moremo pričakovati vrhunske izvedbe. Smatram, da je glavni namen takega ansambla, v katerem sodelujejo že dokaj iz-vežbani izvajalci z manj izvežba-nimi, ta, da se že v začetku svoje glasbene kariere navadijo na skupno muziciranje, da spoznavajo izrazne možnosti in barvo instrumentov, da se znajo podrejati v skupni igri dirigentu, medtem ko pri individualnem pouku igra vsak sam zase po navodilih svojega učitelja. Če upoštevamo, da bodo iz takega orkestra zrasli poznejši instrumentalisti, morda dirigenti ali celo skladatelji, potem radi prezremo majhne netočnosti v ritmu ali v intonaciji. Že sam nastop takega orkestra je užitek zase.1 Osrednja točka po vrstnem redu pa tudi po težini je bil gotovo nastop violinista Marka Zupana, učenca že 10. letnika violine. Brez pretiravanja lahko rečemo, da se je že davno izmotal iz priučenega šolskega muziciranja in je posegel v sfere virtuozne violinske igre: igral je namreč dva stavka Bruchovega koncerta za violino in orkester v g-mohi (mimogrede omenim, da sem ravno tiste dni zasledil v radijskem sporedu izvedbo istega koncerta). Solista je spremljal Simfonični orkester Domžale— Kamnik, vodil ga je Tomaž Habe. Solistu bi želeli le, da bi na tej stopnji znanja prišel do res dobrega instrumenta, ki bi zvočno močno nadvladal orkestralno spremljavo. Pa še eno pripombo bi imel, ki velja splošno za vse mladinske nastope: mladim ljudem so bolj pri srcu skladbe živahnega značaja, kot pa take, ki zahtevajo poglobljeno izvajanje, bolj lastno dozorelim izvajalcem. Na tem nastopu sta bila izvajana stavka Allegro moderato in Adagio. Pripomba velja seveda za spremljajoči orkester. Če je morda kdo mislil, da je harmonika instrument, ki spada bolj v gostilno ali na „ohcet" kot na koncertni oder, potem mu je nastop harmonikarskega orkestra, ki ga vodi Majda Golob, to utvaro razblinil. Tudi harmonika je instrument, ki ima veliko izraznih možnosti. Če se združijo,izvajalci v cel „harmonikarski orkester" (kot se v sporedu imenuje), potem imamo res vtis, da poslušamo pravi orkester, posebno, če se mu še pridružijo nekateri orkestralni instrumenti, ki ta vtis še dopolnijo. Posebno zahtevno in pestro instrumentimno skladbo Tomaža Ha beta Uvertura „1941" je harmo-nikarski orkester z vso lahkoto odigral. Manj je zadovoljila naslednja točka: Madrigal Luke Marenzia, prirejen za trobila. Naj omenim, dje „madrigal" izrazito vokalna skladba posvetne, večkrat erotične, pa tudi satirične ali celo politične vsebine; svoj višek je madrigal doživel v XVI. stoletju; značilno za polifone skladbe pretekle dobe je bilo, da so bili vsi glasovi enakovredni; v madrigalu pa je gornja melodija premagala vse ostale in jih ponižala v samo spremljavo, sebi pa zagotovila glavni izraz. Priredba izrecno vokalne skladbe za trobila s mi ne zdi posrečena: kar človeški glas lahko več ali manj prepričljivo izrazi, tega pihalni instrument ne more. Vsekakor je pa taka priredba dobra za vajo v skupnem igranju pihalcev, če nimajo na razpolago kaj bolj primernega. Za sklep je nastopil še pihalni orkester pod vodstvom Toneta Juvana in kar v impozantni zasedbi zaigral dve točki: Eilenbergovo uverturo Midas in Kavkaske plese v priredbi Vilija Lofflerja. Posebno v zadnji točki se je orkester razživel v vsej mladostni razigranosti. Sklepna misel: ves nastop je pokazal, da je Glasbena šola Domžale v 25. letih svojega obstoja izvršila ogromno kulturno-izobra-ževalno delo na glasbenem področju, kar je pripisati tudi njenemu odličnemu pedagoškemu kadru. Svojo razvojno pot je šola pokazala v odlično urejenem, 45 strani obsegajočem koncertnem uvodniku, o katerem pa v tej kratki oceni jubilejnega koncerta ni mogoče razpravljati. Matija Tome, profesor Mladinski pevski zbor Osnovne šole Šlandrove brigade s pevovodjem Karlom Leskovcem REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV pevci, ki so nastopili, so se potrudili in potrdili, da v njih raste velik smisel za pevsko udejstvovanje. Pri tem delu moramo v prvi vrsti pohvaliti pevovodje, ki so se kot reproduktivni umetniki potrudili, da so za vsako skladbo s primerno dinamiko, s pravilnim tempom, svojsko interpretacijo, in čimbolj točno razvijali v mladih pevcih pravilno artikulacijo in pevsko tehniko. To so dosegli s sistematičnim in zavestnim delom. Lepo oblikovana melodija, čista intonacija in vokalizacija so prvine, ki jih mora vsak pevec dodobra osvojiti, pevovodja pa vztrajno in v veliki meri gojiti. Iz tega sledi, da se mora vsak pevovodja zavedati dveh komponent: glasbene interpretacije in doživeto posredovane vsebine pesmi. Nujno pa je, da skrbi ob tem za ritem, dramski akcent, modulacijo in intenziteto glasu, za zvočno izenačenje, pravilno oblikovanje samoglasnikov ter zavestne kontrole dihanja. Z veseljem lahko ugotovimo, da se bo marsikateri pevec, ki danes prepeva v mladinskem zboru, v doglednem času vključil v kak amaterski mešani pevski zbor in tako pomagal, da bo glasbeno Mladinski pevski zbor Osnovne šole Venclja Perka s pevovodjem Jožefom Naroločnikom V POČASTITEV 30-LETNICE SVOBODE Pred kratkim je bila v osnovni šoli Josip Broz Tito na Rojah revija mladinskih pevskih zborov osnovnih šol občine Domžale. Nastopilo je osem pevskih zborov iz osnovnih šol: Mengeš, Ihan, Brdo, Dob, Radomlje in trije pevski zbori iz Domžal. Ob tej priliki smo pogrešati mladinski pevski zbor iz Moravč, ki se je doslej vsakič pomeril z ostalimi zbori. Vsak zbor je zapel po tri posrečeno izbrane pesmi. Pesmi so bile iz ljudskega in umetnega področja. Nekatere so bile lahko pevne, druge pa težje. Največ so pevski zbori zapeti skladbe domačih avtorjev, pa tudi tujih ni manjkalo. Velikokrat je pevce spremljal na klavirju profesor Tomaž Habe. Brez predsodkov lahko ugotovimo, kako se mladinski pevski zbori lepo razcvetajo in kako iz leta v leto raste kvaliteta petja. Vsi življenje na območju domžalske občine lepo uspevalo. Ako analiziramo na kratko register glasov pri posameznih zborih, moramo ugotoviti, da so po barvi in inteziteti zelo različni. Glasovno so bogati pevci osnovne šole z Brda. Glasovi so barviti in zvočni, so pa zato tehnično dokaj neusklajeni. Zbor je namreč že nekaj let zapored menjal pevovod-jo, kar ni primerno za pravilen razvoj zbora, to pa zato, ker ima vsak pevovodja svojski način in pot do osvojitve pevske kulture. Mladinski pevski zbor iz Radomelj je vodil do predkratkim pokojni tovariš Penko. Namesto njega je vskočil kot pevovodja Stane Habe. Zbor je močan in je osvojil potrebne pevske prvine. Zaradi tega je tovariš Habe nemoteno nadaljeval z delom tako, da je predvsem izpilil zvočnost pri prehodih iz glasnega v tiho petje. V Mengšu je številčno močan mladinski pevski zbor. Ima vse pogoje, da se izoblikuje v soliden pevski zbor. Trije pevski zbori so na tej reviji izstopali pred drugimi in dosegli že tako tehnično izpopolnitev in zvočnost, da jih lahko uvrstimo v vrh te prireditve. Glasbeni pedagog Karel Lesko-vec je vodil na tej prireditvi kar tri zbore in to mladinski zbor iz Doba, Ihana in Šlandrove brigade. Prva dva zbora je prevzel ob polletju in v tem kratkem obdobju ni utegnil premagati vrzeli in izoblikovati tako zrelost v petju; kakor jo je lahko pokazal s pevci iz šole Šlandrove brigade, kjer poučuje petje že četrto leto. Ta pevski zbor se odlikuje predvsem v lepem oblikovanju glasovnih odtenkov in kaže na veliko nadarjenost za podoživljanje teksta. Oboje je pevovodja dosegel s sistematičnimi vajami, in z doslednim navajanjem k recitiranju. Naslednji pevski zbor, ki zasluži vso pozornost, je na šoli Venclja Perka in ga vodi že več let glasbeni pedagog Jože Naroločnik. Ta zbor ima bogato izrazno lestvico. Modulacija glasov je na taki višini, da pevovodja brez težav izvabi iz grl teh pevcev najlepše nianse v glasovni lestvici. Poleg tega doseže zborovodja pri pevcih močno koncentracijo in je zbor po barvi in intenziteti ter dognani vokalizaciji dosegel skladje. Podoba je, da bodo pevci, dokler bodo obiskovali še osnovno šolo in če bodo nadaljevali s sistematičnim delom, dosegli še višjo raven pevske tehnike in s tem tudi lepše uspehe. Še en tak pevski zbor, ki je pokazal izredno lepe kvalitete, to je mladinski pevski zbor na šoli Josipa Broza Tita, ki ga vodi Metka Pichler. Pri tem zboru je moč u-gotoviti, kako se zborovodja trudi, (Nadaljevanje na 16. strani) da bi izoblikovala rastoče in padajoče glasove sklenjeno ali pretrgano. Ko je posamezni zbor odpel svoj repertoa^ je zastopnik Kulturne skupnosti tovariš Janez Ulčar izročil vsakemu diplomo in rdeč nagelj. Vseh pevcev je bilo okoli 600. Vsi so za zaključek združno zapeli naravno, živo in pogumno dve pesmi, ki so vžgale vse prisotne. Ob zaključku revije so se predstavili poslušalcem še enkrat vsi dirigenti pevskih zborov, ki jih je nagradila Kulturna skupnost tudi s knjigo in šopkom. Pevski zbori so tako v celoti dosegli v svoj smoter, saj so razgibano, vsak zbor zase, gojili težnjo po zdravem medsebojnem tekmo- vanju. Negativna stran revije pa je ta, da so sicer nastopile posamezne šole s svojimi pevskimi zbori, čeprav nimajo stalnega učitelja za petje. Tako se je zgodilo da je isti pevovodja naučil in dirigiral v enem primeru kar dvakrat, v drugem pa trikrat. Vsekakor je tak pouk petja po šolah res neprimeren. Prav bi bilo, da z novim šolskim letom odpravimo to slabost, saj je tak postopek prehuda obremenitev za posameznika. V prihodnje bo treba tudi poskrbeti, da pevci, ki poslušajo petje drugih zborov ne motijo ostale poslušalce s prerivanjem in šepetanjem. Nujno je treba posameznim pevcem privzgojiti večjo discipli- Dolfe Prešeren niranost. Ivo Penko STILNI KONCERTI GROBLJE 75 Petek, 6. junija 1975 ob 20. uri OKTET BRATOV PIRNAT Petek, 13. junija 1975 ob 20. uri MOŠKI PEVSKI ZBOR LIRA KAMNIK Petek, 20. junija 1975 ob 20. uri TRIO LORENZ Petek, 27. junija 1975 ob 20. uri GODALNI ORKESTER SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOMŽALE-KAMNIK VABI KULTURNA SKUPNOST DOMŽALE r ZAČASNO BREZPOSLENE OSEBE Zdravje je dobrina, ki jo imamo in uživamo ter do katere imamo tudi pravico v mejah možnega. To pomeni, da si ga imamo pravico ohranjati in skrbeti zanj. Temu primerno je zdravstveno varstvo urejeno po principu solidarnosti. Vsak zaposleni delavec vlaga v sklad zdravstvenega varstva, ne da bi bil pri tem vedel, ah bo kdaj tudi koristil usluge tega sklada in v kolikšnem obsegu. To pomeni, da zdrav zaposlen delavec takšnega varstva ne potrebuje. In vendar se situacija tisti hip spremeni, ko tak, do včeraj zdrav delavec, zboli. Analogno temu lahko ugotavljamo, da tudi brezposelni delavec dobrega zdravja, takšnega varstva ne potrebuje, dokler ne zboli. V praksi se vse pogosteje dogaja, da prihajajo iskalci zaposlitve na Skupnost za zaposlovanje šele, ko je treba plačati stroške zdravljenja v zdravstvenih ustanovah. Tega jim Skupnost za zaposlovanje ne more omogočiti, ker se ji niso prijavili v ustreznem roku. Problem še ne bi bil tako pereč, če bi se to ne dogajalo prav v družinah, kjer so slabši ah zelo slabi materialni pogoji. Prav zato bi želela opozoriti vse mlade, ki zaključujejo katerokoli šolo in ostale na nekatere formalnosti, ki so vezane na zdravstvene pravice. Učenci, ki bodo končali obvezno osemletno šolanje in se iz kakršnilikoli razlogov ne bodo uspeh vključiti v nadaljnje šolanje ali zaposlitev, imajo pravico do zdravstvenega zavarovanja po starših, če se bodo zglasili pri Skupnosti za zaposlovanje Domžal v roku 60 dni po končanem šolskem letu, torej je skrajni rok prijave 30. oktober. Nekaj med mladimi je tudi takih, ki bodo končali obvezno osemletno šolanje predno bodo dopolnili 15 let starosti. Ker se pred dopolnjenim 15. letom starosti po veljavnih predpisih ne morejo vključiti v delovno razmerje, imajo med tem časom še vedno zdravstvene1 pravice po starših. Če se ti mladi ne nameravajo vključiti v uk ali nadaljnje šolanje, temveč se želijo zaposliti, jim priporočam, da se v 60 dneh po dopolnjenem 15. letu starosti prijavijo pri Skupnosti za zaposlovanje, ter si tako pridobijo pravico zdravstvenega varstva. Ob prijavi morajo imeti s seboj delovno knjižico, svojo zdravstveno knjižico in zdravstveno knjižico enega od staršev, po katerem so bili do sedaj zavarovani. Pravico zdravstvenega zavarovanja imajo tudi dijaki in študentje, ki so uspešno končali šolanje. Dijaki srednjih šol se morajo prijaviti Skupnosti za zaposlovanje v 60. dneh po uspešno končani šoli, študentje pa v 60. dneh po tem, ko jim preneha status študenta. Tudi vsi ostali občani, ki so brez zaposlitve, imajo pravico do zdravstvenega zavarovanja, če so bili pred tem zavarovani vsaj 9 mesecev s prekinitvami ali v zadnjih dveh letih 18 mesecev s pre-kinitvami in se zglasijo svetovalcu zaposlitve v 30 dneh po prenehanju dela. Pri uveljavljanju pravic brez-poselruh delavcev ugotavljam, da v mnogih primerih delavci niso poučeni o pravicah, ki izhajajo iz minulega dela, za kar smatram, da so prvenstveno odgovorne kadrovske službe v organizacijah združenega dela. Ker so zaradi nepouče-nosti delavci prikrajšani za razne pravice, med drugimi tudi za pravico zdravstvenega varstva, prosim vse ustrezne službe v delovnih organizacijah, da ta poduk delavcem dajo, ko odhajajo iz delovne organizacije. KleliaGabrič KAKO SPREMENITI SEDANJO PRAKSO PRI DELU? VEC SKUPNE RACIONALNOSTI To bi sc dalo med vrsticami prečitati v vseh akcijah, ki že dalj časa potekajo v TOSAMI, praktično že od lanske jeseni, ko smo se začeli pogovarjati o ciljih -planu, za letošnje leto, o tem, katere kriterije izbrati za spodbujevalno -stimulativno nagrajevanje, pri tem smo iskali kako bi delavce kot posameznike in skupine delavcev, njihov delež osebnih dohodkov iz naslova stimulacije vezali na povečanje produktivnosti ali zmanjšanje stroškov tam, kjer delajo, tam, kjer se v proizvodnem ali poslovnem procesu nekaj dogaja. Na pobudo občinskega komiteja ZK in Zveze sindikatov občine Domžale smo se tudi takoj lotili izdelave „antiinflacijskega programa." Ob izdelavi antiinflacijskega programa so sodelovali vsi oddelki, službe in sektorji. ZK in sindikat pa sta bila, kot smo že ugotovili, gonilna sila. Pri tem smo predvsem iskali rezerve in sredstva za povečanje produktivnosti in zmanjšanje stroškov. Začeli smo tudi že s konkretnim postavljanjem ciljev. Nabava je na primer napovedala s kakšnimi sredstvi bo zmanjševala stroške nabave. Ko smo to na kolegijskem poslovodnem organu ocenili, smo smatrali, da je realen cilj za nabavo v letu 1975, da zniža stroške nabave za 2 %, kar pri 20 milijardah prometa pomeni 400 milijonov večji dohodek. Z zastavljanjem podobnih ciljev bomo še nadaljevali. Druga zelo pomembna akcija, ki je šele na začetku je organizacija dela po VF (work taktorju) in izdelava novega sistema delitve osebnih dohodkov ter dopolnitvi dosedanjega, dokler 'ne bo izdelan nov. Odločili smo se, da bomo v bodoče osebne dohodke delili po osnovah, ki jih bomo dobili z novo analitično metodo - metoda vrednotenja zahtevnosti dela (VZD), to metodo določa nov samoupravni sporazum dejavnosti. Vse pa ločujemo, kaj lahko napravimo takoj, kaj srednjeročno in kaj je daljnoročna prihodnost. V vseh teh aktivnostih največje breme nosijo vodje - organizatorji dela, vodje oddelkov, vodje strokovnih služb, vodje sektorjev (Nadaljevanje na 17. strani) IN MEMORIAM -IVU PENKU V domžalski občini je v zadnjih desetih letih smrt iztrgala iz vrst prosvetnih delavcev že lepo število najaktivnejših in požrtvovalnih učiteljev. Vse prekmalu so legli v grob tovariši, ki so prav po svobodi morah trdo zaorati nove brazde na polju našega šolstva in so pri tem žrtvovah vse svoje sile in tudi svoje dragoceno zdravje. Med nami ni več vedno nasmejanega Srečka Berlota, Franja Bitenca, Janeza Keržana, Rudija Strehovca, Slavka Sicherla, Franca Flajsa in Toneta Robiča. Vsi ti so bili na odgovornih in vodilnih mestih v prosveti, aktivni vse do svoje prerane smrti ne samo v šoli, temveč tudi v družbenopolitičnih organizacijah. Vsem tem pa se je sredi maja pridružil še tov. Ivo Penko. Prav letos bi dopolnil šestdeset let in dočakal svoj tako težko zasluženi pokoj. Toda težka in neozdravljiva bolezen mu je spodkopala dragoceno zdravje. Pokojni Ivo je služboval po raznih krajih na Štajerskem, kjer ga je doletela okupacija. Interniran je bil z družino na Hrvatsko, od koder se je vrnil v Ljublan-sko pokrajino. Tu pa je bil aretiran in odpeljan na Rab, kjer je moral pretrpeti vse rabske strahote z drugimi vred. Po osvoboditvi se je vključil takoj v delo, prijel povsod, kjer je bilo treba. Nazadnje je poučeval v Radomljah kot razredni učitelj in učitelj glasbe in petja. Svojo aktivnost pa je pokazal tudi v vseh družbenopolitičnih organizacijah in upravnih organih. Kot aktivni sodelavec pri RK se je uvrstil med krvodajalce. Bil je član in tajnik KO ZB Radomlje, odbornik Sveta KS Radomlje. Bil skrben gospodar in očka, ustvaril si je lep in prijazen dom v Novem Homcu. Kako priljubljen je bil pokojni Ivo med mladino in prebivalstvom, je pokazal njegov pogreb. Udeležilo se ga je nad tisoč ljudi. Od njega so se poslovili njegova učenka, predstavnik radomeljske šole in predstavnik družbenopolitičnih organizacij. Ob zvokih godbe in pevcev so se prapori Zveze borcev Še zadnjikrat poklonili spominu pokojnega Iva.Šolska mladina pa je s številnimi šopki cvejja zasula žaro s pepelom pokojnega. Nace Vodnik (Nadaljevanje s 16. strani) in direktor. To pa poudarja, utrjuje ah če hočete povišuje v pogledu moči -oblasti hierarhične položaje v vsej hierarhični verigi organizacije proizvodnje. Razumljivo, to ni več samo problem delovne organizacije TO-SAMA, temveč širši družbeni problem. Če upoštevamo še dejstvo, da komunikacije v pogledu delovnih nalog med delavci in vodilnimi v večini primerov gredo samo od zgoraj navzdol, da v večini primerov samo vodilni imajo lahko zahteve do delavcev, da delavci nimajo enakih možnosti. Sociološka zakonitost pa pravi, če gredo komunikacije med vodilnimi (ne glede na ideološki sistem) v večini primerov samo od zgoraj navzdol, potem so to diktatorske komunikacije. Druga zakonitost je, da take komunikacije, ki gredo v glavnem samo od zgoraj navzdol, otežujejo ali celo onemogočajo zbujanje pripadnosti podjetju in ne zagotavljajo sodelovanja delavcev pri zmanjševanju stroškov in povečanju učinkovitosti. To pa v našem primeru pravi da otežujejo tudi razvoj samoupravnih odnosov. To povzroča med drugim tudi razlike med željami delavcev, po odločanju in dejanskim odločanjem. S poudarjenim položajem v hierarhiji organizacije povezane razlike v moči -oblasti in povračilo za delo — osebni dohodek, ki ni izmerjen, koliko je posledica uspešnega dela, se povečujejo konflikti in protifunkcionalne reakcije pri delavcih - ne privlačijo delavcev k sodelovanju, kar zavira hitrejši razvoj, humanizacije proizvodnih odnosov. Jugoslovanski samoupravni sistem, še posebno nove ustave in ideologija izražena v dokumentih ZK, SZDL in Sindikata, vsebujejo pregrade za razvoj hierarhije, „načelo enakopravnosti v odločanju o pogojih, sredstvih in rezultatih dela, načela enakopravnosti pri odločanju o zadovoljevanju splošne in skupne potrebe, kot neodtujljive pravice delavcev." Delegatski sistem, delegacije povezane z delegatsko bazo, to je bistvena revolucionarna univerzalna novost za razvoj neposredne - samoupravne demokracije kot diktature pro-letariata, ne diktature povezanosti, vse te pregrade so ponekod bolj drugod zopet manj že omilile, v procesu pa bodo odpravile disfunkcionalne - ne-kreativne - nepovezovalne učinke z zmanjševanjem razlik, ki navadno spremljajo hierarhijo. Da to pospešimo imamo več sredstev: 1. Povečanje materialne osnove (povečana produktivnost in ekonomičnost). 2. Strokovno izobraževanje delavcev, merjenje dela, selekcija, reelekcija itd., povečati možnosti oziroma povečati mobilnost delavcev za napredovanje navzgor. 3. Bolj razvijati formalne - zakonite samoupravne oblike komuniciranja in odločanja na eni strani. Na drugi strani pa morajo predlagatelji oziroma izdelovalci predlogov za družbene dogovore, samoupravne sporazume in druge samoupravne akte opustiti kronično kasni-tev, ker delegatska baza, delegacije in delegate, s tem prisiljujejo v to, da pod i prisilo „zakona situacije" morajo pristati na vse in tudi vse podpisati. Delegatski sistem se na tak način ne more uveljaviti. 4. Izobraževanje delegatov in delegacij. 5. Kontrolirati neformalne oblike medsebojnih odnosov in za vsako odstopanje uporabiti predpisano sankcijo. 6. Ne smemo dovoljevati, da bi nam univerzalna logika industrializacije -tehnološkega razvoja - kvarila naš samoupravni sistem, to na drugi strani pomeni, da moramo moderno tehnologijo kanalizirati v službo samoupravljanja. To tudi pomeni, da naši organizatorji dela „ vodilni" ne morejo ne oziraje na naš samoupravni sistem uporabljati enakih metod, kot vodilni - rae-nagerji v drugih deželah, po neki svetovni prevladajoči teoriji organizacije. Čeprav imamo že drago tehnologijo, ki terja tako organizacijo dela, katere naloga je zagotoviti kar največjo učinkovitost strojev, nam zato ni treba žrtvovati naših ideoloških načel in samoupravnih družbenih norm. Družbeno lastnino proizvajalnih sredstev, kot naš ideološki izraz, lahko ohranimo in razvijemo tudi brez vedno bolj hierarhičnih odnosov v organizaciji proizvodnje - organizacije dela. Danes, še posebej pa v bližnji prihodnosti, je za nas nujna organizacija dela, ki pomeni več skupne racionalnosti ne glede na to, kakšne bodo posledice za hierarhijo, ki ima tudi v naši občini še dovolj vnetih zagovornikov. To pomeni, da moramo takoj začeti vključevati prvine bodoče organizacije. V sedanji organizaciji dela je za delavca vedno verjetneje, da bo kritiziran, kadar bo slabo delal, kot pa, da bo pohvaljen, kadar bo delo dobro opravil. Sedaj pa je v najvećih primerih tako, da se nič ne zgodi, če delavec delo dobro ali slabo opravi. Do takšnih spoznanj in razmišljanj pride človek, če na eni strani opazuje dejanski razvoj odnosov, na drugi strani pa prebira ustrezno organizacijsko literaturo in samoupravne ter ideološke dokumente - ustavo, statut SZDL, resolucijo partijskih dokumentov in resolucije sindikata. Protislovje moramo gledati iz sedanjih potreb in bodočnosti! Anton Dolenc mesta, kjer ležijo. Dejstvo je v tem, da so odloki nekaj - naša KULTURA IN NAS ODNOS DO OKOUA pa nekaj drugega. TO PA JE TISTO OSNOVNO VPRAŠANJE, KI MORA NAJTI MESTO V NAŠI ZA VESTI! Zavedati se moramo, da se bo le kulturno vzgojen človek znal kulturno obnašati v tisti sredini, kjer stalno prebiva, ali pa v njej išče počitek, razvedrilo in z vsem naravnim bogastvom obdano okolje. Če te zavesti ne bo, potem nam bodo vsi odloki zelo malo koristili Pomislimo pa tudi na to, da v bistvu kršimo le tisto, kar smo tako vehementno sprejeli, o čemer smo razpravljali v delegacijah, svetih, sedaj pa pozabljamo, da v resnici kršimo lastne zakone. To pa je nesmisel, ki ga moramo najprej odstraniti pri sebi in poskrbeti zato, da se bodo dostojno obnašali vsi, ki živijo v danem okolju. Skratka potrebna nam je vzgoja, potrebno je neprestano opominjanje, jevne skupnosti Mengeš čisto in da se bodo odpadki odlagali na tista mesta, ki so za to določena. O poteKu same akcije v Krajevni skupnosti Mengeš bomo več pisali v prihodnji številki Glede na to, da je zadnja skupščina sprejela tudi odlok o zeleni cah, bo potrebno resnično skrbeti zato, da se bo odlok tudi izvajal. Dosedanje ugotovitve, ki izhajajo iz prejšnjih odlokov, nas opozarjajo na to, da brez zavesti ljudi tudi ta odlok ne bo našel pravega mesta in da z njim ne bomo dosegli tistega, kar hočemo doseči. Dejstvo je, da vse preveč pozabljamo na naše okolje in da z onesnaževanjem ne kvarimo samo izgled narave, ampak povzročamo stalno nevarnost tudi za zastrupitev predvsem talne pitne vode, da sploh ne govorimo o življenju v naših potokih, ki so onesnaženi in v katerih v bistvu najdemo vse tisto, kar smatramo, da ne rabimo več doma. Na kratko povedano: naš odnos do Odstranili smo del „Slokarjeve" hiše. Ali pa bomo uredili tudi preostali del in končno rešili nemogoče prometno križišče Ljubljanske in Kamniške ceste? Naše okolje-naše ogledalo O okolju, v katerem živimo, smo že velikokrat razpravljali in tudi sprejemali odloke in sklepe, pa vendar vsakodnevno ugotavljamo, da smo v odnosu do narave in okolja, v katerem živimo še vedno bolj z besedami kot pa z dejanji. Povsod, kamorkoli nas vodijo pota, srečujemo vrsto odpadkov, ki nikakor ne pristajajo tja in ne lepšajo našo zeleno naravo. Ko gledamo vse to, se nam v zavesti postavlja vprašanje ali je nas ljudeh sploh še kaj čuta do narave in tistega okolja, v katerem živimo in iščemo v njem razvedrilo po napornem delu? Težko bi odgovorili pritrdilno, kajti vse preveč je navlake in krame povsod in bi morali pravzaprav lagati sami sebi Že lansko leto smo ugotavljali, da ne moremo in ne smemo več dopuščati tega, sprejeli smo odloke, vendar vse izgleda, da so postali odvečni, ker niso kaj bistveno spremenili Ljudje smo pač ljudje, ki živimo po ustaljenih in bolj ali manj podedovanih navadah in zaradi tega počenjamo stvari, za katere se zavedamo, da niso pravilne, plačujemo kazni in smo celo prepričani, da smo s tem stvari uradno uredili Toda ali je vse to tudi res? Prepričan sem, da temu ni tako, da nas včasih le zaboli, ko gledamo povsod stvari, ki ne spadajo na toda ne s kaznimi, ampak z besedami in zgledi. Vse do tedaj, ko bomo odstranjevali napise, kje se ne smejo odlagati smeti zaradi tega, da jih bomo tam odložili, vse dotlej bomo onesnaževali lastno okolje. Sami smo tisti, ki smo čuvarji naše narave in od nas je odvisno kakšna bo! Večkrat smo že poročali o tem, kako v posameznih krajevnih skupnostih organizirajo očiščevalne akcije in skušajo rešiti pereča vprašanja okrog onesnaževanja okolja. Tako akcijo sta v prejšnjem mesecu organizirali Krajevna skupnost Mengeš in Mestni odbor SZDL. V to akcijo sta zejela vse delovne organizacije in društva na območju KS Mengeš in osnovno šolo. Namen akcije je bil, da očistijo ne samo nasade in parke, ampak tudi struge potokov, v katerih so se v prejšnjih letih nabirali odpadki in nesnaga. Glede na to, da je bila akcija dobro organizirana, so tudi rezultati bili zelo dobri. Svet Krajevne skupnosti pričakuje, da ta akcija ne bo enkratnega značaja, ampak da se bodo vsi dejavniki tudi v bodoče udeleževali takih akcij, predvsem pa stalno skrbeli zato, da bo celotno območje Kra- narave bomo morali spremeniti, spremenili pa ga bomo samo tedaj, če ne bomo te naloge nalagali samo nekaterim, ampak če bo postala del nas samih. Taka akcija bo meseca junija potekala v Krajevni skupnosti Domžale z namenom, da bodo Domžale očiščene pred veliko proslavo, 22. junija. K. K. 1945 lV 1975 VII ZBOR IE M I S K I H AKTIVISTOV DOMŽALE 22.JUN1 J A 1975 RAZPIS ŠTIPENDIJ V LETU 1975 I. Organizacije združenega dela v občini Domžale razpisujejo naslednje štipendije za šolanje: l.INDUPLATI Jarše Ekonomska fakulteta FNT-tekstilna smer STTŠ - predilska smer 2. HELIOS kemična industrija Domžale TOZD Domžale 3. letnik TSŠ - kemija 3. letnik FNT - oddelek za kemijo 3. letnik Ekonomske fakultete TOZD Količevo 3. ali 4. letnik FNT — kemijska tehnologija (moški) 3. letnik TSŠ - kemija 3. letnik Ekonomske fakultete 3. letnik Pravne fakultete Skupne službe 4. letnik Upravno-adrninistrativne šole I. stopnja Ekonomske fakultete Ekonomska fakulteta Pravna fakulteta 3. MLINOSTROJ Domžale TSŠ - strojni oddelek Ekonomska srednja šola 4. FILC Mengeš STTŠ Kranj - kemijska smer 5. UNIVERSALE Domžale Višja konfekcijska šola STTŠ Kranj — konfekcijska smer 6. HIDROMETAL Mengeš TSŠ — strojna smer 7. MELODIJA Mengeš Ekonomska srednja šola 2 štipendiji 2 štipendiji 2 štipendiji 2 štipendiji 2 štipendiji 2 štipendiji 1 štipendijo 3 štipendije 4 štipendije 1 štipendijo 1 štipendijo 1 štipendijo 1 štipendijo 1 štipendijo 1 štipendijo 2 štipendiji 1 štipendijo 1 štipendijo 1 štipendijo 3 štipendije 1 štipendijo 1 štipendijo klepar elektrikar 6. SEMESADIKE Mengeš Poklicna kmetijska šola Maribor kmetijske stroje Vrtnarska šola Medlog pri Celju - II. Organizacije združenega dela v občini Domžale razpisujejo naslednja učna mesta: L NAPREDEK Domžale Gostinska šola 3. letnik — smer kuhar Gostinska šola 2. letnik — smer kuhar Gostinska šola 1. letnik — smer kuhar Gostinska šola 3. letnik — smer natakar Gostinska šola 2. letnik — smer natakar Gostinska šola 1. letnik — smer natakar 2. PAPIRNICA Količevo Poklicna papirniška šola ključavničar električar parni in vodni instalater klepar kovač strugar 3. MELODIJA Mengeš orodjar glasb ilar 4. HIDROMETAL Mengeš ključavničar strugar vodovodni instalater 5. MLINOSTROJ Domžale strojni ključavničar strugar 5 3 2 8 2 2 10 4 2 2 1 1 1 mehanik za vrtnarice 2 6 Kandidati za štipendije in učna razmerja pod I. in II. naj vloge predložijo neposredno organizaciji združenega dela. III. Izvršni odbor skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Domžale RAZPISUJE štipendije iz združenih sredstev za šolsko leto 1975/76 Na razpis se lahko prijavijo učenci in študentje s stalnim bivališčem v občini Domžale. Prednost pri štipendiranju imajo učenci, ki so v slabšem materialnem položaju in imajo boljši učni uspeh ter otroci iz delavskih in kmečkih družin. Prijavam za štipendijo na obrazcu DZS 1,65 „Prošnja za štipendijo" je potrebno priložiti: — overjen prepis ali fotokopijo zadnjega šolskega spričevala, — potrdilo o premoženjskem stanju, — potrdilo o dohodkih staršev za leto 1974. Podrobnejša navodila za izpolnitev prijave so navedena v obrazcu prošnje. Prijave je potrebno oddati do 1. 7. 1975 Izvršnemu odboru skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Domžale. O rezultatih bodo kandidati obveščeni do 31.8. 1975. Kasnejše prijave bodo obravnavane vsake tri mesece. 10 SKUPNE KOMISIJE PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV V OBČINI DOMŽALE NEKATERI POKLICI V PAPIRNICI KOLIČEVO Ali poznaš papirniške poklice 12 2 Nič ni na svetu tako čudno kot človeške želje. Nič ni tako muhasto, tako svojeglavo in spremenljivo in vendar tako zelo resnično. Pri vsem tem pa je najbolj čudno, da kljub svoji nenavadnosti in navidezni nemogočnosti, se naše želje mnogokrat uresničijo. Isto, kot za človeške želje sploh, velja v veliki meri tudi za poklicne želje našega otroka. Tudi otrok je ob svojem vstopu v življenje poln daljnosežnih, velikih, mnogokrat nenavadnih in na prvi pogled neuresničljivih želja, pričakovanj in načrtov. Toda kljub njihovi morebitni nenavadnosti, pretiranosti in odtrganosti od resničnosti, moramo te želje jemati resno tako, kot želje odraslih. Znano nam je, da se prav v človeških željah skriva tista sila, ki ustvarja iz neresničnega resnično, iz nemogočega mogoče. V našem življenju ima poklic oziroma delo, ki ga opravljamo, velik pomen, zato najbrž ni pomembnejše odločitve, kot je izbira poklica. Postati to, kar si želiš, je prav gotovo nekaj lepega. Pri vsem tem pa se moramo zavedati, da je poklic, v katerega se vključi otrok,lahko še tako dober, nudi še take ugodnosti in ima še tako bleščečo bodočnost, vendar otrok v njem ne bo srečen in ne uspešen, če si ga ne bo izbral po lastni želji Čeprav je za naše pojme mnogokrat poklic težak in neprijeten, bo otrok kljub temu šel veselo in vztrajno preko ovir, na katere bo naletel v njem, če bo čutil, daysi je poklic izbral sam, da je poklic resnično „njegov". Prav sedaj je čas, ko mladi razmišljajo o tem, kateri poklic bi si izbrali Pri tem odločanju se morajo zavedati, da slabo izbrana poklicna pot ima skoraj vedno hujše ali lažje posledice kot so nezadovoljstvo z delom, nerganje, pogosto menjavanje delovnega mesta, vdajanje alkoholu in podobno. Prav zato se mora ob poklicni odločitvi vsakdo ozreti v samega sebe in premisliti, katera so njegova \ nagnjenja, zanimanja, interesi, kakšne so njegove sposobnosti in njegov značaj. Poznati pa mora tudi poklic, za katerega se odloča. Pri poklicu mora videti prijetne in neprijetne strani Neprijetnosti, ki jih ima poklic, za katerega se odloča, mora trezno preudarki. Če je interes in veselje resnično močnejše od neprijetnosti, je odločitev pravilna. Skoraj vsi, ki skušamo pomagati pri izbiri poklica, se srečujemo s težavo, ki nastopa v najrazličnejših oblikah, a je vendar v bistvu vedno ista: nezadostno, nepopolno poznavanje določenega poklica ali delovnega mesta. In vendar je poznavanje poklica nujno, saj mora otrok poklic, za katerega se odloča, spoznati preden se zanjodloči. Načini, kako spoznati poklice, so različni. Ena izmed oblik spoznavanja poklicev so tudi obiski tovarn, obratov in delavnic. Se tako dober opis poklica ne more nikoli dati toliko, kot neposreden obisk delovnega mesta. Otrok dobi oh ogledu delovnih, mest v tovarni tudi prve vtise o delu na določenem dehvnem mestu. zapletenimi pogonskimi in regulir-nimi napravami. Takega velikana so učenci videli tudi v Papirnici Količevo. Tem velikanskim strojem streže le malo ljudi, toda ti morajo biti kos svojemu delu. Takim strojem strežejo papirnica rji. Papirnic ar dela samostojno. Poklic papirnic arja je zelo primeren za vsakega, ki ga veseli delo s stroji. Pod njegovim vodstvom so stroji z velikanskimi proizvajalnimi zmogljivostmi. Njegovo delo je zahtevno in odgovorno. V svojem poklicu ima papirnic ar nešteto možnosti izpopolnjevanja. Zelo važna surovina za izdelavo papirja, kartona in lepenke je tudi lesovina. Pridobiva se jo iz lesa z zelo velikimi stroji — brusilniki in raznimi drugimi napravami. Tem rokujejo lesovinarji. Ti izdelujejo lesovino, ki zahteva znanje iz tehnologije, poznavanje strojev in naprav ter elektronike. Poklic je zelo primeren za fante, ki imajo veselje do dela z velikimi stroji. Kdor ima veselje do oblikovanja, estetike, rokovanja z raz' novrstnimi kartonažerskimi stroji ter avtomati, se lahko odloči za poklic kartonažerja. Tudi poklic obratni laborant je kot nalašč za vsakogar, ki ima veselje delati v velikem industrijskem obratu. Z laboratorijskimi aparati in meritvami bi pomembno prispeval k uspehu podjetja. Šolanje za vse omenjene poklice poteka na Papirniški poklicni šoli v Ljubljani, ki je organizirana pri tiste mlade, ki so sedaj na razpotju, odločijo za izučitev katerega od pa imajo še čas, da razmislijo in se opisanih poklicev. Klelia Gabrič Namen takega obiska je bil tudi obisk PAPIRNICE KOLlCEVO. Ogled je s sodelovanjem tovarne organizirala Skupnost za zaposlovanje Domžale. Tovarno si je ogledalo 45 fantov iz osnovnih šoj občine Domžale. V tovarni so skupino učencev sprejeli strokovnjaki, ki so jim veliko povedali o delu v tovarni, njenih proizvodih in delovnih mestih. Učenci so si ogli-dali vse obrate v tovarni. Ob konci! obiska so se pogovarjali o vsem, kar so videli in kar so še želeli zvedeti. Po ogledu tovarne je bilo prav gotovo vsakemu učencu jasno, kako dolga je pot od gozda, ki je osnovna surovina, do papirja, kartona ali lepenke. Razvitost države merimo tudi po porabi papirja na prebivalca. Ker je uporabnost papirja vsestranska, je tudi poraba velikanska. Zato so tovarne papirja pravi velikani. V njih so nameščeni stroji, ki jim skoraj ne bi smeli reči papirni stroji, saj so opremljeni z Šolskem centru tiska in papirja. Kdor se bo odločil za izučitev poklicev v papirniški stroki, naj se zglasi v kadrovski službi Papirnice Količevo, kjer bo povedal, kaj se želi izučiti, nato pa se bo vpisal na že omenjeno šolo. Pouk na šoli traja tri leta in je praktičen in teoretičen. Delovna organizacija daje v času šolanja štipendijo. Po končanem šolanju imajo vsi učenci zagotovljena delovna mesta. Po uspešnem delu v delovni organizaciji jim je dana možnost nadaljnjega šolanja na dvoletni Papirniški tehniški šoli, ki usposablja papirniške tehnike. V življenju smo skoraj sleherni trenutek na križišču mnogih poti. Na takem razpotju se bodo znašli tudi vsi mladi, ki letos končujejo osnovno šolanje. Še imajo čas za premislek, kajti zavedati se morajo, da je mnogo ljudi, ki so zgrešili poklicno pol, pa so potem porabili vse življenje za iskanje druge, boljše. Ko smo predstavili poklice v papirniški stroki, smo mislili na vse MISTERIJ DOMŽALSKIH PLANK Tu so pri nas. Vsak dan, vsaj deset če že ne več let, jih gledamo. Planke. Neodjenljive so, neunič- občanom ni hotela zlesti izza plank. „Heureka," so dejali, „scališče potrebujemo, to naj zraste. V pomoč in olajšanje čakajočim na bližnji postaji; sploh vsem v težavah in v potrebi". Občani, čakajoči, tisti v težavah in sploh v potrebi scališča niso Razpadajoče „planke" verjetno ne bodo v ponos ob VIL srečanju Gorenjskih aktivistov, 22. junija! ljive. Črne in črvive so že, vendar stoje. Kot v posmeh vsem tistim, ki so se že kdaj obregnili ob nje, ru-vali količke iz njih. Ni je sile, nije moči, ni je osebnosti, ki bi jih mogla spraviti spred oči. Ob njih so prepovedali parkiranje. Domžalčan, nikar vendar s svojim vozilom ne zagrinjaj pogleda na našo mestno znamenitost, pravzaprav na simbol, takorekoč na spomenik nečesa, kar je res naše, čisto naše; saj jih imamo vsak dan na očeh - planke. Ko so jih postavili, so dejali: Palačo zidamo, toliko in toliko nadstropij bo imela, ponos mesta se nam obeta in v takem so planke - boste že razumeli - še kako potrebne. Gradbeniška nujnost, ne? Kasneje so palačo znižali, „nekaj manj nadstropij bo sicer, vendar palača bo. In ker bo, morajo ostati tudi planke. Kje pa ste še videli gradnjo brez plank? " Zgodilo se je, da smo se postarali in postarale so se tudi planke. Palača, četudi znižana, se pravi z nekaj nadstropij manj, radovednim dočakali Nekateri so sicer že začeli uporabljati planke in prostor za njimi še pred napovedano gradnjo scališča v znani namen, vendar higienska institucija tudi po teh njihovih prispevkih ni zrasla, se pravi, pogledala izza plank. Postale so stare, zelene, arheološka znamenitost. Scališča da ne bo, so dejali, saj je pri trgovini „Merkator", za njo in sploh v bližnji okolici vsekakor dovolj primernega prostora in skritih kotičkov; nekaj pa naj na Jconcu koncem za splošno dobro počutje, takorekoč družbeni standard prispevajo tudi bližnji občani Planke so ostale. Ostal pa je tudi misterij teh plank. Vsi jih pustimo pri miru, če izvzamemo kakega cucka. Za skrivnost onkraj se ne menimo več, všeč nam je celo, da smo tako čudovito za-plankani, se pravi s plankami na očeh že deset in več let. Tudi organ pobira še naprej vsak dan davek od vseh tistih, ki žele s svojimi vozili skriti pogled na našo neuničljivo domžalsko znamenitost. M. B. Kmetje iz hribovitih predelov Moravske doline vozijo mleko na zbirna mesta, kjer ga tudi strokovno ocenjujejo VII.srečanje aktivistov Gorenjske SPOMENIK BORBE IN DELA V delovni organizaciji MLINOSTROJ Domžale delajo delavci BORCEV IN AKTIVISTOV NAŠE OBČINE DAROVALO ŽIVLJENJE ZA NAŠO SVOBODO. Drugi napis pa se glasi: SMRT JE MANJŠE ZLO, KAKOR SUŽENJSTVO, KDOR UPA V BOJU, VZTRAJA V UPORU. Avtor spomenika BORBE IN DELA tovariš Tone Svetina pri delu v delovni organizaciji Mlinostroj v Domžalah vsem tistim, ki so ves povojni čas bili nosilci našega gospodarskega in družbenega razvoja. Ta 6 metrov visok spomenik sestavlja nad 4000 kovinskih delov, ki so med seboj spojeni in med katerimi se nahajajo mitraljezi, bombe in 190 pušk. Na spomeniku bo napis, ki bo v besedi povedal tisto, za kar so padli borci in umirali talci v času II. svetovne vojne. Slavnostni govornik bo nekdanji sekretar Okrožnega komiteja KPS Kamnik tovariš Marjan Župančič, ki bo odkril tudi spomenik. SVEČANA POVORKA se bo razvila po Ljubljanski cesti do He-liosa in nato po Kidričevi cesti do nogometnega igrišča v Športnem parku. V povorki se bodo zvrstili: prapori borčevskih in ostalih organizacij in delovnih kolektivov, nekdanji aktivisti OF Kamniškega okrožja in celotne Gorenjske, ešalon teritorialne obrambe in enote civilne zaščite, ešalon gasilcev, narodne noše, pripadniki športnih in telesno-vzgojnih organizacij, taborniki, borci partizanskih enot, ki so dejovale na območju domžalske občine in vsi ostali udeleženci VII. srečanja aktivistov. Ob 11. uri bo začetek osrednje proslave na nogometnem igrišču v Športnem parku. Začetek slavja bodo naznanile fanfare. Vse prisotne bo pozdravil predsednik Občinske konference SZDL Domžale tovariš Janez Vreček. Slavnostni govornik bo član sveta federacije, znani slovenski 1 politični delavec in revolucionar tovariš Miha Marinko. V kulturnem programu bodo sodelovali združeni pevski zbori iz občine Domžale, Simfonični spomenik BORBE IN DELA, znanega slovenskega partizanskega pisatelja in kiparja Toneta Svetine. V delavnicah Poklicne šole v Domžalah pa izdelujejo črke, ki bodo postavljene na sam spomenik. Tako bo na spomeniku dvoje napisov: V LETIH 1941-1945 JE 922 TOVARlSKO SREČANJE V DOMŽALAH 22. junija bo v Domžalah osrednja proslava v naši občini ob 30-letnici zmage nad fašizmom, ko bo VIL srečanje aktivistov OF Gorenjske. Priprave na to srečanje so se začele že pred meseci in sedaj dobivajo vsebinsko zaokroženo celoto. Pripravljalni odbor si je zadal vrsto nalog, kajti v polni meri sc zaveda tega, da bo to srečanje lahko resnična manifestacija samo tedaj, če bo rudi organizacija iz vcJciui tako. kot mora biti KDOR VZTRAJA ZMAGUJE! Tako bo ta spomenik ponazarjal vojno in žrtve ter povojno graditev in bo spominjal nas in zanamce o težkih letih narodnoosvobodilne borbe, ljudske revolucije in naše povojne graditve. In kaj predvideva program? Ob 9.30 uri bo vse nekdanje aktiviste OF ne samo z Gorenjskem, ampak tudi iz ostalih krajev Slovenije, borce in goste pozdravil pred poslopjem PTT v Domžalah predsednik skupščine občine tovariš Jernej Lenič in jim zaželel dobrodošlico. Spomenik BORBE IN DELA -delo znanega partizanskega pisatelja in kiparja Toneta Svetine, ki z orožjem in deli delovnih strojev ponazarja čas vojne in povojne graditve, spomenik 922 občanom naše občine, ki so žrtvovali svoja življenja v času vojne za našo stvarnost. Istočasno pa je to spomenik orkester Domžale—Kamnik in re-citatorji. V besedi in pesmi bodo povezali posamezna dogajanja v času vojne: val vstaje 1941. leta in razmah partizanskega delovanja, okupatorjev teror v letu 1942, ko so gorele domačije in ko so kamioni vozili ljudi v taborišča smrti, razvoj ljudske oblasti v letu 1943 in ustanavljanje večjih partizanskih enot, kot je bila Šlandrova brigada in druge, nasilje povezano z izdajami v letu 1944 in smrt mnogih aktivistov in borcev že na samem pragu svobode 1945. leta. Tovariško srečanje se bo nadaljevalo na samem slavnostnem prostoru, kjer se bodo borci in aktivisti lahko v spominih povrnili v težke čase, v katerih se je razvijala in rasla naša narodnoosvobodilna borba in revolucija. MLINOSTROJ - TOVARNA STROJEV DOMŽALE Mladi, ki končujete osnovno šolo in če vas veseli delo v kovinski stroki, se prijavite v naši delovni organizaciji, kjer se boste lahko izučili za: - STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA -STRUGARJA Poleg tega objavljamo naslednja prosta delovna mesta: - 2 KLEPARJEV - OBRATNEGA ELEKTRIKAR-JA Prijavite se lahko vsak dan v splošnem sektorju delovne organizacije . Na prosta delovna mesta sprejmemo delavce takoj. Osebni dohodki na podlagi samoupravnega sporazuma. MLINOSTROJ Tovarna strojev Domžale Na sliki vidimo detajl spomenika orožje in dele delovnih strojev