Leto LXIX
štev. 191 a
t LJubljani, v petek, 15. avgusta 1941-XIX r°*nlna *alam • ^^ Pretzo — Cena L 8.70
Naročnina mesečno	^^	^ ^^^^^^^^ ^^^	^	Abbonamenti: Me««
a?*. • ^^ JT^^rm i W T^ t M. m^
as sv: ^Bt S > AM J Bh^ /%/	ff * M
Inozemstvo 50 Lir. ^ IJl W	H	IV j»f ^ flf	g ^HBf	S	- G C. P.« Lubian.
ček. rač. Ljubljana	JHf ^	MSBT BO®	fflf	^ #	»O«« per £li abbo-
10.650 za naročnino	JBbM^^ ^Hll^lP	if	"menti. 10.349 pvl
ln 10.349 za inserate.	le In.errionl
Podružnica!	Izhaja vsak dan zjutra| razen ponedeljka hi dneva po praznika.	F i U > I e l
Novo mesto.	_ Uredništvo In uprava« Kopitarjeva rf, LJubllana. =	NoV° meM°"
Izključna pooblašSenka za oglaševanje italijanskega in tujega | Redazione, Amministrazione« Kopitarjeva 6, Lubiana. | Concessionarla eselusiva per la pnbbliefta di proremenza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. AH Milano.	I	Telefon 4001—4005.	i	ed estera: Unione Pobblicita Italiana S. A., Milano.
Efficaci incursioni aeree su Tobruk
Bollettino No. 436
II Quartier Genernle delle Forze Armate co-munica:
Nella notte sul 14 nostri velivoli hanno bombardato basi neree di Malta.
In Africa setfentrionale 1'avinzione delPAsse ha ripetulaineiite colpito opere fortificate di Tobruk provocando incendi e violente esplosioni ed ha bombardato con suecesso due cacciatorpe-dlniere nemici in navigazione lungo la costa Marinarica.
Ad est di Solluni altri velivoli linnno nttnc-ento forti concentramenti meccanizzati britan-nici distrnggendo numerosi autocarri.
II nemico ha compiuto incursioni aeree su Derna, Bardia e Tripoli.
In AIrica orientale nel settore di Culquabert, Ie nostre artiglerie hanno centrato e distrutto eol loro tiro un accampamento nemico.
Nei rimanenti settori, scontri a noi favore-voli.
Velivoli britannici hanno nuovaniente attac-cato Gondnr.
Un sommergibile nI comando del capiiano di corvetta Giulio Chialamberto ha silurato in Atlantico due grossi piroscafi: Uno di essi da 8.500 tonnellate e affondato.
Aliro sommergibile hn abbnttuto in Mediter-raneo un aereo tipo Blenhcini,
Uspešni letalski napadi na Tobruk
Glavno poveljstvo Italijanskih Oboroženih Sil poroča:
V	noči na 14. avgusta so naša letala bombardirala letalske baze na Malt i.
V	Severni Afriki je letalstvo osi po-
Nemške in romunske čete so prišle do črnega morja
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, U. avg. AS. Vrhovno i poveljstvo nemških oboroženih sil poroča:
V	Ukrajini so pri nadaljnem zasledovanju brez odmora nemške in romunske čete zasedle obalo črnega morja med Odeso in izlivom Bugn.
Na ostali fronti se razvijajo operacije po načrtu.
Letalstvo je včeraj zadalo težke udarce transportnim ladjam, ki so bile pripravljene za beg sovjetskih čet na obalnem področju pred Odeso in Nikolajevom. Uničilo je dve transportni ladji s skupno 14.000 bruto reg. tonami ter je poškodovalo močno pet nadaljnih velikih ladij.
Na vzhodni britanski obali so včeraj letala, ki so bila porabljena za oboroženo izvidništvo v nizkih napadih z bombami zadela neko topilnico južno od Whitbyju in preskrbovaine obrate mesta Cumbcrland.
Mornariško topništvo je sestrelilo dva, predstružna ladja pa eno britansko bojno letalo.
V	Severni Afriki so bojno letala uničila velike dele nekega britanskega municijskega skladišča pri Tobruku.
Ob Sueškem kanalu so nemška bojna letala v zadnji noči napadla britanska letalska oporišča.
Bojnih akcij sovražnika nad državnim ozemljem ni bilo niti podnevi niti ponoči.
Berlin, 14. avgusta. AS. Nemška letala so napadla ob krimski obali dva sovjetska rušilca, ki 6ta bila zadeta od bomb in hudo poškodovana.
Budimpešta, 14. avgusta, lp. Bitka za Odeso je v polnem teku. Po poročilh, ki so prispela iz glavnega stana madžarske vojske, sta zašli v velike težave dve sovjetski armadi, ki branita pas okrog Odese. Skupaj z nemškimi in romunskimi četami sodelujejo tudi madžarske čete. Računajo, da preostaja sovjetskim armadam za umik edino še pot po morju. Dve rdeči armadi, ki sta bili odrezani od jedra svoje vojske, sta poskušali priti do obale Črnega morja ter se z vkrcanjem na ladje izogniti uničenju. Toda nemško letalstvo je budno čuvalo nad sovražnikovim delovanjem in je s svojim nenadnim posegom preprečilo umik po morju. Položaj teh dveh obkoljenih armad se od ure do ure poslabšuje. Rusko poveljstvo nima na razpolago v pristanišču Odese zadosti prevoznih ladij, kajti zbrane ladje so nemška letala neprestano bombardirala tako v Odesi kakor pri Her-sonu.
Vojaški kritik poluradnega lista »Budapest Ertesyte*f pa pravi, da sovjetskima armadama, ki branita Odeso, ne preostane drugega kot vdati se
ali pa biti uničeni. V madžarskih letalskih krogih podčrtujejo delovanje madžarskega letalstva v Ukrajini. Letalstvo je v tesnem stiku z nemškim letalstvom in je povsod, koder operirajo madžarske čete, z bombami obsipalo sovražnikove prometne zveze, prometna križišča in umikajoče se sovjetske čete. Madžarska vojska, ki operira v Ukrajini, povzroča pri svojem napredovanju sovražniku vedno večje izgube. Navzlic težkemu zemljišču in kljub obilnemu deževju zadnjih dni pa so hitri madžarski oddelki stalno za petami bežečemu sovražniku.
Berlin, 14. avgusta lp. Na finskem bojišču je vojska dosegla 12. avgusta nove uspehe. S krvavimi izgubami za sovražnika so bili odbiti sovjetski protinapadi, ki so poskušali zavreti finsko-nemško napredovanje. Sovjeti so izgubili mnogo mož in vojuega materiala. Mnogo jih je bilo tudi ujetih.
Berlin, 14. avg. lp. DNB poroča, da je pri sovjetskem napadu, ki ga je izvedlo devet sovjetskih bombnikov v spremstvu osmih lovcev, pilot nemškega lovskega letala narednik-vodnik Win- j tergerst, sam zbil 12. avgusta 7 sovražnikovih j bombnikov.	'
novno zadelo utrdbe pri Tobruku in povzročilo požare ter močne eksplozije. Bombardiralo je z uspehom dva sovražna rušilca, ki sta plula ob obali Marmarike.
Vzhodno od S o 11 u in a so druga letala napadla močne koncentracije mehaniziranih britanskih sredstev ter uničila številna vozila.
Sovražnik je izvršil letalske napade na Demo, Bhrdio in Tripolis.
V v z h od n i Afriki je v sektorju Cul-tjuahert naše topništvo streljalo in s svojimi streli uničilo sovražno taborišče.
Na preostalih sektorjih so bili za nas ugodni spopadi.
Britanska letala so zopet napadla Gondar.
Podmornica pod poveljstvom korvetnega kapitana Giulio Chialamberto ie torpedirala v Atlantiku dva velika pomika. Eden od teh z 8.500 tonami se je potopil.
Druga podmornica je v Sredozemlju sestrelila letalo vrste »Blenheim«.
Kcčni napad na Malto
Rim, 14. avgusta. AS. O letalskih napadih v zadnji noči, kutere je izvršilo naše letalstvo na bazo Malta in o katerih govori današn je vojno poročilo, so na razpolago še naslednje podrobnosti:
Napad je bil usmerjen proti letališčem Hal Far in I.« Venezia. Stotine rušilnih in zažigal-nih bomb so v polno zadele cilje ter povzročile požare, ki so jih naši letalci videli ob svojem povratku v velikih razdaljah. Sovražnik se je zastonj hotel ubraniti akcije naših boinbar-derjev s tem, da je vzletelo v zrak mnogo nočnih lovcev ter je uporabljal v veliki meri reflektorje. Toda vsa naša letala so se, potem ko s > /metala svoje bombe na cilje, vrnila nepoškodovana v svojo bazo.
Sovjetski in nemški letalski napadi
Berlin, 14. avgusta, s. Glede fantastičnih novic o sovjetskih letalskih napadih na Berlin, ki sla jih razširil londonska in moskovska propaganda, izjavljajo na pristojnih mestih, da so se sovjetska letala nad Berlinom prikazala le enkrat. Ta letala so vrgla okrog 20 bomb, ki so v belem tehtale eno tono. V treh naslednjih nočeh se Sovjetom ni posrečilo približali se Berlinu. Nasprotno pa se je nemškim letalcem vsako noč posrečilo priti nad Moskvo in ?o pri svojih zadnjih napadih vrgli po 60, 35, 70 in 40 ton rušilnih bomb. Številčno se da to razmerje prikazati takole: Sovjeti so vrgli na Berlin 1 tono, Nemci pa na Moskvo 205 ton bomb. Nemške bombe so v takšnem obsegu porušile sovjetsko letalsko industrijo, pa naj bo v Moskvi sami, kakor tudi v okolici, da ne bo več sposobna večjega dela. Prav tako so Nemci uničili mnogo topilniSke industrije. Letalske tovarne, ki leže v drugih industrijskih področjih kakor v Gorkem, Harkovu in v Donskem bazenu imajo manjši pomen in na noben način ne morejo popraviti škode, ki so jo nemški bombniki naredili v Moskvi. V Berlinu pristavljajo k temu, da je zmogljivost sovjetske proizvodnje mnogo zmanjša-
Pravi angleški nameni na vzhodu
Ank/trn, 14. avgusta. AS. Angleški in sovjetski poslanec sta izročila turškemu zunanjemu ministru noto, v kateri se izjavlja, da obedve zavezniški sili nimata nobenih aspiracij na Dardanele in da bo ozemeljska nedotakljivost Turčije garantirana proti vsakemu napadu kakšne evropske sile. Kar 6e tiče prvega zagotovila, smo videli, da je v najmanjši meri prišlo prepozno. Kar se tiče garancije proti morebitnemu napadu tretje sile, je angleško-sov-jetska ponudba najmanj nepotrebna, ker ne preti nobena nevarnost takega značaja Turčiji. Na drugi strani ve turško javno mnenje, ki je popolnoma poučeno o dogodkih sedanje vojne, kakšno vrednost more pripisovati angleškim garancijam, katerih blagodat je veliko število držav moralo užili na svojo lastno škodo. V Turčiji vedo tudi. da garancijska ponudba za Angleže ni drugega kot izgovor, da bi se vrinili kot gospodarji smernic zunanje politike tor vojaške in gospodarske organizacije Turčije. V oči pada nasprolstvo med zagotovili, ki sta jih dala Anglija in njen sovjetski zaveznik, ki se vidijo miroljubni in med angleškimi mahinacijaini na bližnjem vzhodu. Glede na zadnje dogodke je lahko upoštevati, kam merijo te mahinacije ter ugotoviti, da obstaja zveza med napadom na Irak, napadom na Sirijo, pritiskom, izvajanim na teheransko vlado in neprevidnimi izjavami nekega of icielnega britanskega dnevnika. V primeri s lo logično zvezo dogodkov jc treba te govorniške izjave angleških in sovjetskih predstavnikov o nekih miroljubnih namenih njih vlad vzeti z največjo rezervo.
Sofijo, 14. avgusla. AS. Bolgarski listi prinašajo naslednje mnenje turških političnih krogov o angleško-sovjeteki deniarši v Ankari:
Turčija se ne čuti ogrožena po silah osi. Njeni odnosaji so tudi prisrčni iu opozarjajo ob iej pri-
liki na Ducejev govor z dne 10. junija 1940. V Ankari podčrtujejo, da imajo svojo polno vrednost še vedno tedanje Mussolinijeve izjave glede Turčije.
Zatočišče angleških mornarjev
Snu Vincente (Zelen! rt), 14. avgusta. AS. I u sem prihajajo številni mornarji s potopl jenih angleških ladij. Okoli KM) jih že mesece čaka na možnost \krctuija zu domovino. Nek portugalski parnik .je danes izkrcal nadaljnih 140 brodoloiucev, predvsem Indijcev, ki so bili vkrcani nu angleških ladjah »DongalU in »SiI-vervec, ki stu bili potopljeni blizu tega otočja.
Še vedno brezposelnost v Angliji
Rim, 14. avgusta. AS. Po novicah iz Londona je angleški minister dela Belin povabil številne plemiče, veleposestnike in bankirje, naj se odpovedo svojim majordonom in večini svojih osebnih služabnikov, da bi jih poslali delat v fvornice. Zaradi pomanjkanja delovnih sil za dela državne obrambe je minister odredil tudi mobilizacijo osebja onili trgovin, ki prodajajo luksuzne proizvode. Ti ukrepi predstavljajo pričevanje o neredu, ki vlada v službah, katerim je poverjeno organizirati produkcijo. Na eni strani se torej smairajo za prisiljene rekrutirati zatvornice, majordone in služmčad, na drugi strani pa objavljajo seznam nezajioslenili, kateiih število je doseglo 267.000 ter izjavljajo, da ne vedo kako bi jim dali dela.
Berlin, 14. avgusta, lp. Na vzhodnem bojišču je nemško topništvo uničilo dva boljševiška oklepna vlaka, ki sla se nahajala 12. avgusta blizu prvih bojnih črt. Tretji oklepni vlak pa so na finskem bojišču uničila nemška strmoglavska letala.
na zaradi pomanjkanja delovne sile in zaradi prevoznih težav. Zaradi tega Sovjeti nimajo možnosti, da bi mogli v večjem obsegu tvegati letalsko vojno
Berlin, 14. avg. lp. V času od 7 zjutraj 12. avgusta pa do 7 zjutraj 13. avgusta je bito nad nemškim ozemljem, nad zasedenim ozemljem ter ob Rokavskem prelivu zbitih 60 angleških letal. 43 letal so /.bila nemška lovska letala, 15 protiletalsko topništvo, 2 pa mornariško topništvo. Angleži so izgubili 20 bombnikov, med njimi več šlirimotorniii. Treba pa je poudariti, da pri vsem tem nemško letalstvo ni imelo nobenih izgub. K angleškim izgubam pa je treba prišteti še žrtve, ki jih je imelo sovjetsko letalstvo v istih 24 urah, namreč 184 letal. Tako so Angleži in Rusi v enem samem dnevu izgubili 244 letal. Na vzhodnem bojišču so v istem času Nemci izgubili komaj štiri letala.
Berlin, 14. avg. lp. 12. avgusta sta letalstvo in nemška protiletalska obramba uničila 184 sovjetskih letal. 121 letal je bilo zbitih v letalskih spopadih, 03 pa je bilo uničenih na tleh. V južni Ukrajini so liili zračni napadi nemškega letalstva posebno hudi, zlasti pa so bili usmerjeni proti prometnim zvezam na Dnjepru. Sovražnik se na tem bojišču umika Nemška letala so včeraj lia južnem bojišču uničila 249 avtomobilov in 8 tankov. Ugotovilo se je tudi, da so bile železniške zveze močno porušene.
Zadušrvca za Brunom Mussoliniiem
Madrid, 14. avgusta. AS. V cerkvi Jezus Medinacoeli je bila danes mašu zadušnica za kapitana Umna Miissolinija. Maši zadušnici su prisostvovali zustopnik Caudilla, zastopniki \ la-
de iji diplomatskega zbora bila maša zadušnica za kapitanom Brunom AtiiS'
San Paolo, 14. avgusta. AS. Danes zj
jutraj >m Mi
i*
solinijem v prisotnosti civilnih in vojaških oblasti Brazilije, italijanskih diplomatskih predstavnikov in konzulov mnogih drugih držav. Prisotna je bila tudi velika množica ljudstva.
Povišanje podpor materam vpoklicancev
Kini, 14. avg. lp. Ponovno je čuječa človekoljubnost Duceja naklonila materam, katerih sinovi redniki so bili vpoklicani v vojsko, plemenito tolažbo. Podpore, ki jih vlada tem materam daje, so se začele leta 1934., ko jim je bilo določenih po 85 cenlesiniov na dan. Podpora je bila 5. oktobra 1935 povišana na 1.60 lir. Za tiste čase je bil la povišek precej občuten. 25. avgusta 1939 pa so se že pokazali obrisi velikega zgodovinskega spopada. Tedaj je bila podpora za vse matere, katerih sinovi so bili poklicani pod orožje, zvišana od 2 lir dnevno na 6 lir za vdove matere, ki imajo samo enega sina, kakor tudi za druge matere, ki so v podobnem položaju. Sedaj I K) dveh letih pa je bila pod|>ora spet povečana na splošno, in sicer na 8 lir.
Francija in USA
AVashington, 14. avgusta. AS. V političnih krogih zatrjujejo, da bodo Zedinjene države natančno določile svoje stališče do Francije po vrnitvi predsednika Roosevelta v \Yashington. V zvezi s tem je senator (leorjio v izjavi izjavil listom, du proučuje vlada /.ed i njen i h držav možnost morebitne zasedbe Martini(|uea.
Hude kazni za tiste, ki poslušajo tuje postaje
Praški lisi »Der Neue Tagc od 11. velikega srpana poroča iz Berlina: Vkljub vsem svarilom se nekateri še vedno dajo premolili, da poslušajo lujezeinske In/njive oddajne postaje ter potem ta poročila še naprej pripovedujejo. Ti ljudje se tako dajo zlorabljali za poslušno orodje sovražne agitacije, s tem hrome svojo lastno odpornost ter s svojim izdajalskim podpiranjem sovražnika tako rekoč padajo v hrbet nemški državi, katera se zdaj odločilno bojuje za svoje življenjske pravice. Ti izdajalci in ti saboterji bodo deležni vse strogosti postave. Več takih poslušalcev tujih postaj je bilo zadnje čase obsojenih nu hude in najhujše kazni v ječah.
Tako je na primer posebno sodišče v Poznan ju Stanislava Krola obsodilo na devet let ječe in na devetletno izgubo državljanskih časti. Na osem let ječe in osem let izgube časli je bila obsojena Janina Glusinann, rojena v Berlinu. Ravnanje te obtoženke ie hilo prav posebno vredno vsega zaničevanja, ker je skoraj vsak dan poslušala tuje postaje ter je potem ta litijskajoča poročila pripovedovala naprej Poljakom, ki jc z njimi občevala. Jožef Bonnvicki, ki prebiva v Slrassburgu v Zahodni Prusiji, je bil obsojen na sedem let ječe in sedem let izgube časti. Ta je redno poslušal ln/njiva poročila sovražnih postaj skupaj z drugimi narodno tujimi elementi, ki so tudi občutili vso strogost postave.
Te obsodbe kažejo, da posebna sodišča znajo narodno skupnost nemško varovati vseh hudodelcev, kateri dandanes s poslušanjem tujih postaj ter z razširjanjem lažnjivih hujskanj sovražniku pomaga jo.
Iz Hrvatske
Zagreb, 14. avgusta. V Hercegovini so ugotovili, du se je znani četnik kristo Boškovič, ki je zugrešil več zločinov proti Hrvatom in muslimanom v Hercegovini, skrival pred zasledovalci pod črno krinko, katero nosijo muslimanske žene, preden je bil ujet. Zaradi tega jo v . Mostarju seduj prepovedano nositi musliman-• kam fered/e.


II Comandnnie. Bruno Mussolini di ritorno da un rolo di gurrra.
ob povratku s poleta na fronti.
Poveljaik Brunu Mussoiini
Za industrijo v Ljubljanski pokrajini
Nova uvozna carinska tarifa za surovine
Vel j avna carinska tarifa bivše kraljevine Jugoslavije v ljubljanski pokrajini je vsebovala pro-hibitivne dajatve za surovine, ki so potrrbne industriji, predvsem glede na blago, ki je bilo pro-izvajano na področju bivše kraljevine.
Vzdrževanje takih dajatev je imelo za posledico, da je bilo za industrijo v novi pokrajini ne-možno razviti svojo delovnost s težavnimi posledicami za gospodarstvo vse pokrajine in povzročujoč kot posledico nezaposlenost delavstva.
Visoki komisar je šol potrebam industrije in delavstva naproti in je izdal odredbo, na osnovi
katere se bodo namesto dosedanjih carinskih dajatev bivše Jugoslavije uporabljali odslej predpisi italijanske carinske tarife, ki je glede na surovine mnogo bolj liberalna. Dejansko italijanska tarifa predvidena za take vrste blaga ali prav nizke dajatve ali pa sploh ne vsebuje nobenih dajatev.
Ureditev, ki interesira vse industrije pokrajine (papirna industrija, pivovarne in tovarne suro-gatov, predilnice in tkalnice, lesna industrija, kemične in železarske industrije) je bila ugodno sprejeta v trgovskem in industrijskem svetu in bo zagotovila delo lokalni delovnosti.
Sekunde med življenjem in smrtjo
Vojni poročevalec Ernst Kemm popisuje v dunajskem »Neues Wiener Tagblattu«, kako je nosadka nemškega bombnika nad Anglijo nekaj sekund visela med življenjem in smrtjo ter kako se je rešila sovražnega nočnega lovca. Njegovo poročilo pravi:
Prav zdaj v teh kratkih poletnih nočeh, ko narava skoraj nič ne spi in ko se dnevi tako nevidno prelivajo drug v drugega, morajo nemški letalci, ki leto nad Anglijo biti prav posebno pozorni. Zakaj stokrat bolj kakor v varni nočni temi, zlasti zdaj v širnih daljinah svetov-ja nanje preži nevarnost. To je najboljši čas za nočnega lovca... Kaj pripoveduje nadpo-ročnik II. sam:
»Spet so vozimo proti Angliji na svojem starem preskušenem ličinki u lil. Danes naj bi zadeli prav poseben cilj. Bojni načrt smo natančno predelali in izdelali. Kmalu smo nad kanalskim obrežjem. Samo ob sebi je umevno, da je vse orožje na krovu letala pripravljeno. Zdaj je treba imeti le odprte oči, mimo roko ter precej hladne krvi, zakaj nočni lovci bi nam v neopaženem hipu utegnili postati nevarni. Toda pet dvojic oči starih preskušenih nemških letalcev, ki se ne dado tako kmalu zmesti, zre v noč. Cilj je dosežen. Lahki oblaki so naglo izginili, jasno nas zdaj obseva mesec.
Admiral Darlan
Ime, ki ga poleg imena maršala Petaina danes izgovarja z vso spoštl jivostjo sleherni Francoz, ki se zavoda težkega položaja, v katerega so pahnili razni ljudsko-frontaški režimi nekdaj tako močno in ugledno Francijo in ki se danes z neverjetno odločnostjo in samoprema-govanjem trudi, da bi se zopet dvignila in zavzela /opet med evropskimi narodi mesto, ki ji pripada. Ta čudoviti mož. desna roka maršala Petaina. katerega tudi zastopa v predsedništvu francoske vlade, je 7. avgusta t. 1. praznoval šestdesetletnico svojega rojstva. Ob tej priliki se ga je toplo spominjalo francosko časopisje ter poudarjalo najvažnejše odlomke iz njegovih bogatih življenskili izkušenj. Čudovit mož je ta admiral Darlan. smo dejali. Noben Francoz si p drugače sploh ne more predstavljati kot odločnega moža, s finimi potezami obraza, ki bolj odgovarjajo obrazu rojenega diplomata in državnika, kakor pa admiralu in samo v temno-modri admiralski uniformi z admiralsko čepico na glavi. In če se kdaj pojavi v kavarni v civilni obleki in si prižge pipo. je navaden francoski državljan, ki uživa v javnem lokalu popoln mir. hrancozi namreč svojega Darlana v civilu sploh nc poznajo. Pravtako tudi med Francozi ni znan po svojem krstnem imenu I'rane. Kakor noben Francoz ne kliče maršala Potaina z njegovim krstnim imenom, temveč samo maršal Petain, tako je tudi Darlan samo admiral Darlan in ne Francois Darlan.
lfro je maršal Petain prevzel težko in odgovorno nalogo, da bo zopet obnbvil poraženo Francijo, je v Darlanu našel svojega najzve-stojšega sodolavca. ki se pravtako kakor njegov šef trudi, da bi Francijo spiavil zopet na noge. Novega francoskega moža je danes mogoče občutiti v slehernem francoskem uradu. Povsod sede njegovi zvesti mornarji in vsa važnejša mesta imajo v svojih rokah mornariški oficirji, ki jih je težka služba na morju navadila na trdoto življenja.
V svetovni vojni jc poveljeval kot poročnik, pozneje pa kot korvetni kapitan mornariški bateriji. Nazadnje je bil poveljnik pred Ver-dunom. nato pa pred .Solunom. Po končani svetovni vojni jo dveletno službo na morju na Daljnem Vzhodu zopet zamenjal s službo na kopnem. Leta 1926. je postal kabinetni šef v ministrstvu za mornarico, tri leta pozneje kontra-adnv.ral v istem ministrstvu. Lota 19"56 pa šof mornariškega štaba, tri leta pozneje pa poveljnik mornarice. Medtem je bil tiidi poveljnik sredozemske in atlantske mornarice. Ravno to pogosto menjanje njegovega službovanja na nor ju in na kopnem, med čisto vo jaškimi in la drugi strani zopet več ali manj diplomatski-ni nalogami, mu je omogočilo, da je dosegel 'v o j življenski cilj, da je namreč mornarico
Docela mirno naš pilot vozi proti cilju, opazovalec pa drži svoj palec na gumbu, ki naj sproži bombo. Tisti hip pa mehanik zapazi za nami angleškega nočnega lovca z dvema motorjema. Zdaj napočijo sekunde, ki od vsakega izmed nas na letalu zahtevajo vso moč in vso prisebnost. Nočni lovec iz vseh cevi strelja na nas. Moramo pa vztrajati, ker moraio bombe zadeti svoj cilj. Bombe padajo. Silne eksplozije nastanejo pod nami. Zdaj pa naglo pročl Tisti hip pa, ko naš pilot krene v strmi let. nas je nočni lovec, ki je bil priletel med tem že bliže, začel obstreljevati tik trupa in levega krila. Že smo mislili, da nas je zadel. Anglež je streljal kur naprej. Ni odnehal. Tedaj je naš pilot v eni sekundi okrenil naše letalo navzdol. Rjove, piskaje in z grmečimi motorji smo strmoglavili v globočino. Vedno večja brzina nam je zapirala sapo. Niti ganiti es nismo mogli ter smo tako čakali, da se stroj kje ustavi. Sekunde so bile dolge kakor večnost. Tedaj pa pritisk preneha, pilot je letalo vjel in obdržal.
Ta let v pekel, ki se je za nas spremenil spet v let v nol>o, je bil tnk, da Anglež ni mogel za nami. Bili smo rešeni. Obrnili smo proti domu. To so bile sekunde med življenjem in smrtjo, ko je šlo zgolj za to, kaj bo vzdržal stroj in kaj ljudje. Stroj in ljudje pa so se sijajno obnesli.«
ohranil zdravo in je zaradi njegovega odločnega nastopanja nikdar niso mogle načeti politične strasti, ki so tako močno delovaleJ po Franciji. Zato ima admiral Darlan še danes v svoji mornarici popolno zaslombo in nanjo lahko računa ob vsakem trenutku.
La produzione della crema del latte
LEnte per l'alimentazione dell'Alto Commis-sariato per la provincia di Lubiana, visto 1'art. 3 e 5 delTOrdinanza dell'Alto Commissario No 70 sulla disciplina del commercio e della lavorazio-ne del latte vaccino, Boli. Uff. 399/58/41, allo sco-po di assicurare alla provincia un regolare appro-vigionamento di latte e latticini, decreta quanto segue:
K fatto divieto salvo disposizioni ulteriori a tutte le ditte, produttori e rivenditori che provvt-dono alla lavorazione, raccolta o commercio del latte vaccino di produrre da questo latte qualsiasi specie di crema. Cosl pure e vietata, salvo nuove disposizioni qualsiasi compra e vendita della crema.
Sin ora nel territorio della provincia di Lubiana nesunna ditta o esercente fu autorizzato dalTEnte per l'alimentazione delFAlto Commissa-riato a produrre la crema dal latte vaccino o a esercitarne il commercio.
II presente avviso dev'essere considerato oo-me obbligatorio, giacche i contravventori alle sud-dette disposizioni saranno puniti con sensibili am-mende, nonrhč con arresto, a sensi dell'art. ;6 delTordinanza sopraccitata.
Iz trgovinskega registra. Vpis: Fratelli Javornik, Industria e Commercio Legnami, Lubiana. — Brata Javornik, industrija in trgovina z lesom. Ljubljana. Sedež firme je Ljubljana, Beethovnova ulica št. 6. Družbenika sta Josip Javornik, posestnik, Žalna št. 6 in Staš Javornik, posestnik, Ljubljana, Beethovnova 6. — Izbrisana pa je bila firma Smrkolj, trgovska družba za nakup in prodajo deželnih pridelkov in mlevskih proizvodov z o. z. v Ljubljani ter »Metla«, trgovska industrijska družba z o. z. v Novem me6tu.
Ustanovljen je hrvaški gospodarski komi-riat. Hrvaški uradni list je objavil zakon o ustanovitvi državnega gospodarskega komisariata z nalogo, nadzirati prenos hrvaških podjetij in posestev na tujce iz vidika gosjiodar-skih in vojaških koristi države. Vsi imovinski prenosi od 10. aprila naprej bodo morali dobiti naknadno odobritev gospodarskega komisariata. Ravno tako bodo morale dobiti njegovo dovoljenje vse bodoče prodaje. Nobene vloge ne igra dejstvo, če živi inozemski kupec v Hrvaški ali izven nje.
Zanimanje za Meransko loterijo v Ljubljani
I udi v Ljubljanski pokrajini se je odprla v leh dneh prodaja srečk za Meransko loterijo.
Ta velika manifestacija, ki se razvija v Me-ranu, je sedaj že v sedmi izdaji, katera bo prav i;otovo imela ravno tako velik uspeh, kot ga je imelo dosedanjih šest loterij.
V drugih 98 pokrajinah Italije je bila ta konjska loterija in je še vedno pričakovana z največjim veseljem in zanimanjem. To pa je popolnoma upravičeno, ker je dosedaj ta loterija napravila 8 ljudi za milijonarje in je razdelila premij za znatno vsoto 40.981.556 lir. Poleg 8 milijonarjev je bilo te vsote deležnih tudi 1323 drugih dobitnikov.
Treba je vpoštevati, da lahko vsak kupec srečke postane nekega dne zjutraj milijonar. Z nakupom srečke daje svoj prispevek v dobrodelna dela, katera ima v nalogi loterija. Ni dvoma, da bo ta srečka lopo sprejeta tudi pri državljanih 99. pokrajine Italije.
Dobiček teh loterij je namenjen dobrodelnim društvom, ki se razvijajo pod vodstvom Vlade v vsej Italiji.
Te loterije ne zadenejo le tisti, ki srečke kupujejo, temveč tudi prodajalci srečk, ki zadenejo prvih 5 premij. Ti prodajalci so skupno dobili že 735.032 Lir.
Srečke so v prodaji pri bankah, poštnih uradih in trafikah v vsej pokrajini in stanejo 12 lir komad.
Ko bo prodaja gotova, bodo matrice vseh prodanih srečk in tistih, ki bodo še v prodaji, pobrane od glavnega nadzorstva te vrste iger in rimske loterije. Tam bodo matrice vzporejene v številčnem redu in po serijah v železnih kasetah, katere potem pošljejo v kraj, kjer se loterija vrši.
Razporeditev se vrši na sledeči način:
Vsega skupaj je šest škrinjic: v prvi je enako število pisem po abecedi, kot je število prodanih serij, ki so popisane v kovinski krogli, ki je avtomatično zaprta, ostalih pet skrinjic pa vse-huje deset številk od 0 do 9, katere so tudi vpisane na enaki krogli kot serije.
Ko se začne loterija, potegnejo iz prve skrinjice serijo, iz *stalih pet pa se potegne po ena številka, katerih vrstni red naj potem sestavlja številko srečke, ki je zadela.
Nato se poišče matrica, ki odgovarja številki te srečke.
Če se potegne številka ali serija, kateri ne hi odgovarjala matrica, ali pa če se potegne številka, ki je že bila, se to ponovi.
Številke in serije se vlečejo tolikokrat, kolikor je dobitkov, ki so določeni.
Prve tri zadete srečke se združijo s konji, ki so vpisani za Meranske dirke.
Kot zadete srečke so priznane potem srečke, ki so bile zvezane s konji, ki so prvi dospeli na cilj pri Meranski dirkL
Položaj industrije v Ljubljanski pokrajini
Z občnega zbora Zveze industrijcev v Ljubljani
Ljubljana, 14. avgusta.
Danes ob 11 je bila v mali jesni dvorani Trgovinsko-industrijske zbornice v Ljubljani letna skupščina Zveze industrijcev za leto 1941. Članstvo se je svoje letne skupščine polnoštevilno udeležilo. Skupščino je otvoril predsednik gosp. Avgust Praprotnik, ki je ugotovil, da je bila skupščina sklicana ob 10, ker pa ni bila prisotna ena tretjina članov, se je pričela eno uro kasneje in je torej po društvenih pravilih sklepčna brez ozira na število prisotnih članov. Prisotnih je bilo 43 članov. G. Predsednik je toplo pozdravil predsednika Zbornice za TOI g. Karla čeča, g. dr. Frana Windischerja kot predsednika Častnega sodišča Zveze industrijcev, gosp Lavriča kot zastopnika Društva industrijcev in veletrgovcev, zastopnike tiska in vse navzoče. Nato je predlagal občnemu zboru, naj pošlje Eksc. Visokemu Komisarju naslednjo brzojavko: »Ekscelenea Emilio Grazioli, Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino. Člani Zveze industrijcev, zbrani na današnji letni skupščini, Vas prosijo, da sprejmete izraze njihovega spoštovanja ter hvaležnosti za posebno zanimanje, ki ga posvečate perečim gospodarskim vprašanjem Ljubljanske pokrajine,«
Nato se je spomnil v preteklem letu umrlih članov: g. Miloša Hribernika, g. Franca Batjela, g. Feliksa Stareta, g. Antona Tavčarja, ge. Frančiške Goričar, g. Viktorja Golia in ge. Cecilije Klimanek. Občni zbor 6e je 6 spoštovanjem poklonil njihovemu spominu.
Predsednik Industrijsko-trgovske zbornice g. Karel čeč je pozdravil skupščino Zveze industrijcev in je podal nekaj važnih perspektiv za delo v bodočnosti.
Sledilo je predsedstveno poročilo, v katerem je_ predsednik g. Praprotnik na kratko orisal jjo-lozaj, v katerem se sedaj nahaja naša industrija, poudaril, da je Zveza 6torila vse, kar je bilo v njenih močeh, da se zagotove za naša industrijska podjetja potrebne surovine in povedal, da je dal Visoki Komisar, ki se za razvoj in napredek industrije v Ljubljanski pokrajini živo zanima, ponovno zagotovilo, da je v tem pogledu vse potrebno urejeno ter da obstoji na merodajnih mestih želja, da se poslovanje naše industrije ne le ne okrne, temveč da se industrijska delavnost po možnosti e poveča. Zveze si skupno s Trgovinsko-industrijsko zbornico prizadeva za obnovitev blagovnega in klirinškega promela s sodenjimi državami in v tem pogledu tesno sodeluje z oblastmi, ki ji gredo vedno in povsod na roko.
Zelo zanimivo in obširno je bilo poslovno poročilo, ki ga je podal generalni tajnik Zveze g. dr. Adolfa Golia, iz katerega posnemamo: Zveza industrijcev šteje sedaj v Ljubljanski pokrajini 127 članov. Po posameznih strokah so industrijska podjetja našega področja razdeljena kot sledi: lesna industrija in industrija lesnih proizvodov šteje 36 podjetij, gradbena industrija in industrija gradbenega materiala 9 podjetij, rudarstvo 2 podjetji, kovinska industrija 11 podjetij, električna industrija 3 podjetja, kemična industrija 15 podjetij, papirna in kartonažna industrija 10 podjetij, usnjarska in čevljarska industrija 6 podjetij, tekstilna industrija 15 podjetij, hranilna industrija 14 podjetij in razne industrije 6 podjetij.
Najmočnejše zastopana je lesna industrija. Na področje Ljubljanske pokrajine odpade približno »5 polnojarmenikov. Na žagah našega lesnega odseka se producira približno 210.000 m3 rezanega lesa igličarjev. Storilna sposobnost naših žag za rezan bukov les se ceni na okoli 60.000 ina letno, letna proizvodnja železniških pragov na 150.000 komadov hrastovih in 250.000 komadov bukovih pragov, proizvodnja celuloznega in jamskega lesa pa približno na 150.000 m3. Drv lahko produci-ramo približno 400.000 m3, dočim se ceni prodaja na domačem trgu približno na 200.000 m3. Izvoz našega lesa je že doslej vedno gravitiral v Italijo. lJo posredovanju Visokega komisarja so ukinjene carinske meje, ukinjena je monopolizacija izvoza drv in celuloznega lesa, ki se lahko neposredno izvaža proti plačilu primerne kontrolne pristojbine.
Položaj gradbene industrije je povsod odvisen od gradbene delavnosti in javnih del. Na ozemlju Ljubljanske pokrajine je 7 industrijskih opekarn. Važno za gradbeno delavnost je dejstvo, da je z odredbo g. Visokega Komisarja odobrena carinska prostost tako za cement, kakor tudi za apno.
V Ljubljanski pokrajini imamo 2 premogovnika, ki prihajata v poštev za preskrbo industrije s premogom, namreč rudnik TPD v Kočevju ter rudnik »Belokrajina« v Črnomlju. Ker moramo mnogo premoga uvažati, je g. Visoki Komisar tudi v pogledu uvoza premoga določil, naj se ukine uvozna carina na premog in naj se tudi primerno zniža prispevek za sanacijo Bratovskih skladnic.
Železarskim podjetjem primanjkuje surovin. Navzlic obstoječim težavam je uspelo zasigurati za našo industrijo pločevinaste embalaže primerne surovine v kraljevini Italiji, tako da- bo lahko ta pomembna industrija tudi danes v skrčenem obsegu obratovala.
Kemična industrija je na ozemlju Ljubljanske pokrajine dobro zastopana, težave ima seveda s surovinami. Iz Italije je zasiguranih nekaj važnih surovin, kakor bavksit. iz Hrvatske pa kosti in mezga za izdelovanje kleja in kostne moke. Težje je prizadeta industrija mila, sveč, lanenega olja in firneža, kakor tudi drugi kemični obrati, ki so izčrpali svoje zaloge surovin.
Naše največjo podjetje papirne stroke nima več svoje tvornice celuloze, ki jo bo treba uvažati iz Nemčije, kakor tudi lepenko in karton. — Usnjarska industrija v pokrajini ima pet podjetij, tekstilna pa 14 podjetij, deloma srednjega, delo-mo manjšega obsega. — Hranilna industrija posluje v znamenju skrbi za preskrbo s surovinami, pivovarniška industrija ima težave v preskrbi z ječmenom.
Za industrijo je danes najvažnejši problem vprašanje preskrbe s surovinami. To velja več ali manj za vse industrijske panoge, zlasti za tekstilno, kemično in usnjarsko industrijo. Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine posveča vprašanju surovin svojo posebno pozornost ter si prizadeva, da se zagotovi industriji našega področja vsaj one količine surovin, ki so potrebne za sedanji obseg obratovanja in po možnosti tudi za to, da se naši industriji omogoči še večja izraba njene storilne možnosti.	*
Prostovoljna anketa je pokazala, da je približna letna potreba nekaterih surovin kakor sledi: premog 121.000 ton, bavksit 17.000 ton, kaolin 2500 ton, cement 2225 ton, celuloza 7830 Ion, lesovina 3900 ton, karton 1250 ton, papir 2200 ton, mezgra 4800 ton, melasa 4500 ton, surove kože 4085 ton. strojilni ekstrakti 5925 ton, železn i pV wiiu 2390 ton, železna žica 1510 ton. Te številke »o bile predložene Visokemu komisariata, ki je stopil v stik
s pristojnimi centralnimi mesti v Rimu. Kar se tiče carin, so nekatere carine, kakor premog, centent, apno, z odredbo Visokega komisarja pavšalno proste carine, za drugo blago pa se to vprašanje rešuje od primera do primera. Stavljeno je v izgled, da bo na ozemlju Ljubljanske pokrajine ktnalu v veljavi italijanska carinska tarifa, ki predvideva na polizdelke in surovine, kolikor niso 6ploh carine proste, le zmerne in znosne postavke. Za bodoče se bo naše gospodarstvo v mejah možnosti preusmerilo v smeri italijanskega trga, na drugi strani pa tudi ne bo popolnoma opustilo starih trgovskih zvez, v kolikor so te v skladu z našimi gospodarskimi interesi. Z Nemčijo se sedaj opravlja izmenjava blaga na podlagi sporazuma z dne 14. maja, ki je prvotno veljal do 15. junija s klavzulo, da se lahko podaljša za določeno razdobje. Ko bo urejen blagovni promet še z drugimi državami in ko bo rešeno vprašanje kliringa in našiB starih klirinških terjatev pred vojno, kakor tudi vprašanje moratorija, se bo naša industrija še lažje preusmerila in bo imela na razpolago tudi več kreditov.
Zveza industrijcev je navezala že več stikov z italijanskimi gospodarskimi organizacijami. Tako je razpravljala s federacijo italijanske tekstilne industrije v Milanu, 27. maja t. 1. je imela čast pozdraviti v naših prostorih generalnega ravnatelja Confederazione Fascista degli Industriali iz Rinia g. prof. Balela, tajništvo je v stikih z g. com. Blaisom, inšpektorjem navedene konfederacije. Tajništvo Zveze je V stalnem stiku z Uradom za gospodarska vprašanja pri Visokem Komisariatu, ki ga vodi cav. uff. dr. Carlo Scala, ter z Uradom Visokega komisariata za izmenjavo in valuto, ki ga vodita coni. Colombi in com. dr. Pizzi. V stalnem kontaktu je tudi s korporacijskim inšpektorjem dr. ing. Vit-toriom Masero, ki je s strani korporacijskega ministrstva dodeljen v službovanje Visokemu komisariatu za Ljubljansko pokrajino. V carinskih vprašanjih stoji zvezi ob strani višji inšpektor com. Saverio Guerreri, ki načeluje Carinskemu ravnateljstvu Ljubljanske pokrajine. Pri vseh navedenih visokih funkcionarjih je Zveza vedno najlepše sprejeta in najde vedno največje razumevanje za svoje težnje.
Po poslovnem poročilu je podal g. Rudež poročilo nadzornega odbora, poročal, da so računi v redu in je predlagal v imenu nadzorstvenega odbora razrešnico, ki je bila sprejeta. Generalni tajnik je nato poročal o proračunskem predlogu za leto 1941. Proračun znaša 294.959 lir s primanjkljajem 73.419 lir, ki pa ee bo kril iz rezervne imovine Zveze industrijcev. Občni zbor je proračun sprejel in je tudi pooblastil upravni odbor za ureditev personalnih vprašanj.
Predsednik g. Avgust Praprotnik je nato zaključil uspelo letno skupščino.
Razioni supplementari di pasta e riso ad operai addetti ai lavori pesanti
Sono prossime ad entrare in vigore le disposizioni riguardanti la distribuzione di razioni su;>-plementari di pa6la e riso a determinate categorie di lavoratori addetti a lavori pesanti.
Si invitano pertanto i Comuni a provvedere in tempo utile alla raccolta delle denuncie degli operai, che le ditte interessate dovranno consegnare entro il 20 corrente, secondo le istruzioni impartite con apposita circolare.
»Prevod«, Ente per VAlimenlazione deli'Allo Commissnriato per la Provincia di Lubiana.
Dodatni deleži testenin in riža za težake
V najkrajšem času stopijo v veljavo predpisi glede razdeljevanja dodatnih deležev testenin in riža gotovim vrstam delavcev, ki opravljajo naporna dela.
Zato »Prevod» poziva občine, da pravočasno zberejo tozadevne prijave, ki jih morajo prizadete tvrdke oddati do 20. t. m. v smislu navodil, ki so bila objavljena s posebno okrožnico.
»Prevod«, Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino.
Zadnfa pot
prof. dr. Franca Trdana
Ribnica, 14. avgusta.
Jutranja megla se je dvignila iz doline in 6once je pošiljalo svojo svetle žarke na prijazno vas Sušje, ko so danes ob 9. zjutraj v rojstni hiši dvignili krsto s pokojnim profesorjem dr. Trda-nom, da jo odpeljejo k svetemu Križu, kjer bo ta vzorni slovenski duhovnik in vzgojitelj počival. Pred hišo se je zbralo ljudstva in pokojnikovih gojencev iz vseh krajev, sobratov in prijateljev. Moški zbor je pod vodstvom dirigenta Mirka Mo-horiča zapel žalostinko »Človek, glej spoznanje 6voje«, gasilska godba iz Nove Štifte pa je zaigrala žalostinko. V lepem sprevodu, ki se je pomikal k sv. Križu je spremila pokojnika tudi šolska mladina s številnim cvetjem in venci ter Marijina družba z zastavo. V sprevodu so bili tudi pokojnikovi prijatelji: profesor Soklič, Samsa, Jere, Moder, Pengov, predsednik okrajnega sodišča Arko, stolni kanonik Vovk, župnik škulj iz Dolenje vasi, frančiškanska družina z očetom Ambrožem in lepo število pokojnikovih sobratov.
Krsto so prenesli v ccrkev, kjer je imel stolni kanonik g. Vovk krasen nagovor o pokojniku, katerega so vsi spoštovali in ljubili rad! njegove velike ljubeznivosti, prijaznosti in dobrote, ki jo je pokojnik delil vsem, zlasti mladini iz velike ljubezni do naroda, za katerega je delal vse življenje v svoji ožji domovini in tudi tja preko morja, ko je živel med izseljenci. Na kreto so mu položili mnogo vencev, med njimi trnjev venec knezoškofijskega zavoda, ki pomeni bridkost vseh slovenskih duhovnikov in ravno ta bridkost je pokopala njegovo življenje. Nato je bila slovesna služba božja, ki jo je opravil ob asistenci g. dekana Demšarja in g. Aljančiča stolni kanonik g. dr. Klinar Po obredu pri grobu se je poslovil od pokojnika v imenu tovarišev, profesorjev in številnih prijateljev g. prof. Satnsa. v imenu učencev pred 29. leti g. Langus. dekan g. Demšar v imenu rojakov iz Ribnice, dalje g. Mihelič Franc iz Dan, nakar je še zapel moški zbor žalostinke iz Nove Štifte, pokojnikovega najljubšega kraja. Naj mu sveti večna iuči
Dvanajst letošnjih zlatomasnikov
Odkod toliko zgrešenih življenj
Filler Vaelav.
Steska Viktor
Kalan Janez
Krumpestar Franc
Zabukorec Janez
Šareč Alojzij
je postal monsignor. Svoj prosti čas je porabil za zgodovinske in umetnostne spise.
9.	Zabukovec Janez Nep., duh, svetnik in župnik v Komendi. Rojen je bil v Starem trgu pri Ložu.14. .maja 1868. Kot kaplan je služil v Metliki od 1891 — 1894, pri Sv. Križu pri Kostanjevici 8 mesecev, v Slavinj od 1894—1896. v Podbrezju do 1897, kot župni upravitelj v Zgornjem Tuhinju do' 1903, kot župnik na Jesenicah do 1909, v Križah pri Tržiču do 1926, poslej v Komendi. Spisal je zgodovino župnije Sluvine. pouk za ženine in neveste, v mladosti je bil so-trudnik »Dom in sveta«, v rokopisu ima več zgodovinskih spisov, zlasti življenjepis Petra Pavla Glavarja.
10.	šareč Alojzij, duh. svetnik in župnik v Šmartnem pri Kranju, rojen na Homcu 27. maja 1866, je služil kot kaplan v Planini od 1892 do 189", v šmartnem pri Kranju do 1900, eks-pozit pri Sv. Joštu do 1904, župnik v šmartnem do 1941. Tu je sezidal velik Društveni dom in vodi! več zadrug.
11.	Zdravljič Janez, misijonar - lazarist v Ljubljani, roj. 5. sveč. 1866 v Beneški Sloveniji, kaplanoval v videmski škofiji «lo 1899. potem vstopil v misijonsko družbo i,i deloval do 1913 pri Sv. Jožefu v Celju, nato v Mirnu pri Gorici in zopet v Celju, od 1939 pa v Ljubljani. Mi-sijoniral je j>o vsej Sloveniji.
12.Cestnik	Anton, profesor v pokoju, rojen 30. novembra 1868 v Ceinšeniku. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, bogoslovje v Mariboru, bil kaplan v Starem trgu pri Slov. Gradcu in v Rušah, korni vikar v Mariboru, od 1899 pa profesor verouka v Celju. Tam je veliko delal na zadružnem polju, leta 1926 je stopil v pokoj in biva sedaj v Ljubljani.
Navadno se vošči zlatomašnikom. da bi doživeli tudi biserno in če mogoče tudi »železno« mašo (70 letnico mašništva). Maša ni železna, a mož je nekako železen, kdor jo doživi. Koliko izmed teh zlatomasnikov boobliajalo biserno, koliko železno mašo? Mi seveda želimo vsem Bog pa. če je njegova volja, naj to željo izpolni! Ad niultos aunos, sanos et canos!
Romarjem na Dobrovo!
Za boljšo vzgojo človeškega rodu ne čutijo nekatere držuve, ne drugi potrebe.
Da hodi vsak otrok v šolo, k temu 2a država prisili. To zahteva naša kultura. Du bi pa tudi dostojno živel, k temu ga v nekaterih državah nič ne .sili. Ne le da ga v nekaterih državah ne sili, ampak tudi prilike mu ne da, da bi sc o tem temeljito poučil, kako treba živeti.
Poleg tega, da bi se lepega življenja morali učiti in k njemu navajati no vseh šolah, bi bila potrebna posebna šola za neveste in ženine, kjer bi se morali učiti, kako vzgajati mladi rod, da bi bil boljši od prejšnjega. Ker se pa oče in mati nikdar nista učila, kako se ima pravilno ravnati z. otroki, da bodo dobri ljudje, in delata popolnoma po svoji glavi, po svoji pameti in nespaineti, zato je tudi domača, družinska vzgoja marsikje p o p o i n o m a napačna, zgrešena. Saj mnogi starši še tega ne vedo, zakaj otroke sploh imajo. Niti tega ne vedo, zakaj so sumi na svetu, kak namen ima življenje. Na vprašanje vseli vprašanj ne vedo odgovora. Kaka egiptovska tema in slepota v teli bahavo prosvetljenih časih! Kaki revčki otroci, ki jim starši ne vedo dati odgovora na to vprašanje in jim zato tudi ne morejo dati pravih smernic za življenje! Zato je življenje premnogih ljudi popolnoma zgrešeno, zavoženo.
Človek zna danes naravo obvladati kakor še nikoli — samega sebe obvladati pa ne zna nič bolje kakor so znali prednamci, ali še manj.
To je velika, usodna zmota iu blodnja modernega človeštva. Ponaša se s silnim napredkom in ta napredek jc resničen iu ogromen. Sam — kot človek — pa ne le ni nič napredoval, ampak še — nazadoval je. Ali ni (a napredek in ta kultura privedla samo sebe do absurdnosti? lil moralni pojmi, vedno iu večno veljavni, so na glavo postavljeni. Laž ni več sramota, vsako sredstvo v dobre namene je dovoljeno iu to se nekje javno hvali!
Pa tudi navadne olike, ki jo zahteva vsakdanje življenje iu medsebojno občevanje ljudi, mnogi tako imenovani »olikami« v tej dobi »visoke kulture« ne znajo. Izdajajo in študirajo se pač knjige o lako imenovanem »bon-lonu«. Tega treba znati, če hočeš za olikanega veljati. Če ne znuš noža in vilic po pravilih v roke prijeti, če se ne znaš po notah usekniti, veljaš za neolikanega. Poglej pa ljudi, ko vstopajo v kakem naval u na vlak ali tudi le pri kolodvorski blagajni! Vsak hoče biti prvi in če le more, druge odrine, da se prerine naprej. Niti toliko preproste olike nimajo, da bi videli, kar pove pamet sama, da »kdor prej pride, prej melje«. Da je vsako odrivanje in prehitevanje krivično in surovo. Kolikokrat opažamo, če se srečata dva na vratih, da vsak hoče biti prvi, ne da bi — kakor zahteva prijaznost — pustil drugemu prednost, bnuko na cesti.
Ali opazuj vedenje na železnici, pa vidiš, kako tako imenovani »oliknnci« v našem čnsu znajo malo olike. Preprost.človek v k upe ju sedi mirno in dostojno nn svojem mestu. Zaveda se, tla se treba na javnem kraju dostojno vesti. Marsikak »olikanec« tega ne ve. Je emancipiran, mu ni treba vedeti. Meni, da mu je dovoljeno vse. Noge ti vrže na klop, tudi v drugem razredu, na mehki sedež, du ga pomaže in odrgne. Prižge ti smodko, ne da bi kaj vprašal, če je sosedu prtiv, in mu spušča svoj dim naravnost pod nos. Ko gre skoz vrata, jih ne zapre za seboj, zapirati jih morajo za njim drugi. Odpira in zapira okna, kakor njemu prija; kako je drugim prav, ne vpraša. Postavi se ti k oknu, da s svojim hrbtom vsega zakrije, če drugi kaj vidijo ali nič. če se mu zljubi, začne javno kvan-tati in preklinjati.
Milčinski je mojstrsko satirično popisal, kaka mennžerija je bila nekdaj v dolenjskem vlaku v nedeljo zvečer, ko so se Ljubljančani pijani vracalj domov. Neznan pisec pa jc pred nekaj leti v »Slovencu« klasično orisal neotesanost potnikov na vlaku in drugod pod naslovom: »Človek, ki me vedno spremlja.« To »vedno .spremljanje« je dokaz, kako pogosto jc to surovo vedenje.*
Nekdo, ki je to opazoval, je rekel: »Moderna kultura — tvoje ime je brezobzirnost, aro-
ganca.«
San Rocco
(II santo del Mediterraneo)
Con 1'andare degli anni, dei secoli,
anehe i santi cambiano cuore, usanze ed aspetto,
ma nessuno piu di San Rocco.
Errando sulle coste ventose del Mediterraneo,
nei sobborghi tapini di cittadine "Tnetrose,
in chiese rurali e campestri quasi crollanti,
e tanto cresciuto nella miseria ed inedia,
che piu non ricorda d'esser giil stato
ricco, bello e potente.
Se un pescatore gli dona un'ancora vecchia, un amo irrugginito, od un contadino una mandata d i fave, una zucca di vino, un gocciolo d'olio, egli si mostra si buono che la slessa sera le reti d'argento contengon piu pešci che riflessi di stelle, Egli s'intenerisce e il giorno seguente rade fitta la pioggia
che l'uva non maneherš ne ai morti ne ai vivi del villaggio ne agli uccelli che son di passaggio. Egli 6 tanto bealo
che piu non gli brucia la secolare ferita sul ginocehio destro, inguaribile.
II cagnolino, il suo solo compagno,
non sporge la rossa linguatta,
assotigliata dalla sete di secoli.
Al primo suon deH'armonica
del villaggio, esso balza di gioia
e, malgrado le minacce e i colpi dei santi severi,
guaisce commosso,
saltella intorno al padrone,
(ci rimette il sol candeliere di legno,)
fa canto moine
e fino all'alba non fa che abbaiare alle due tre stelle che spontano, dai buchi del tetto.
Con l'andar degli anni, dei secoli,
anehe i santi cambiano cuore, usanze ed aspetto, I ma nessuno piu di San Rocco.
Oggi, dopo tant'anni, l'ho incontrato di nuovo, al bivio, tra i campi e il paese, come nella mia fanciullezza. La processione parea un funerale. Oggi entrambi: il santo e il compagno eran preoccupati, lassi, senza speranza.
I	delfini e il fondo pietroso han lacerato le reti, la grandine ha devaslato le vigne.
Nei sobborghi, i bimbi dei poveri piangono tutto il giorno, scalzi ed ignudi. Invano chiedon pane alle mainme.
AlTantica preghiera rispondevano oggi solo i vecchi, ie vecchie, le cicale ed il vento: singhiozzando avvicinandosi ai campi, gemendo avvicinandosi al mare.
Al ritorno:
tpiando sostaron sudati davanti alla chiesa,
il santo era zoppo, polveroso, stracciato
come un disoccupato.
Dai suoi occhi celesti, sanguigni,
milioni e milioni invocavano:
un po' di eonforlo, un tozzo di pane,
una gocciola d'acqua.
Tranne i vecchi, piegati come gli olivi, nessuno lo vide,
tranne le vecchie, curve, gialle di cera, nessuno lo udi.
II	cane, il suo solo compagno, ch'era tutto uno stinco sporgeute, giaceva sfinito ai suoi piedi
senza poter seodinzolare o allungare la lingua e lenirgli i dolori.
La secolare piaga inguaribile
sul ginocehio del santo
era piu larga, piu fonda che mai.
Ante Ccttineo Versione dai croaio di Umberto Urbani.
Služba božja ob nedeljah in praznikih:
Od 6 dalje vsako uro maša. Ob 7 in"10 pridiga in darovanje za cerkev.
Popoldne ob pol 4 molitvena ura pred izpostavljenim Sv. R. T., nato pridiga in slovesne pete litanije M. B., darovanje. Prinesite ža molitveno uro s seboj knjižico: Dr. Jaklič: Ura molitve za »Mir med narodi in blagoslov narodu in domovini«.
Spovedovanje se prične ob pol 6 zjutraj. Spo-vedovali bodo najmanj štirje spovedniki. Na željo bodo spovedniki na razpolago tudi popoldne.
Ob delavnikih so svete maše ob pol 7, 7 in pol 8 .Na željo posameznega ali skupine romarjev je maša tudi lahko ob določeni uri. Želja naj se sporoči ustno ali pismeno podpisanemu uradu. Spovedniki so na razpolago vsak dan.
Oh sobotah in pred prazniki so spovedniki pripravljeni popoldne. Zvečer ob pol 8 bodo litanije M. B. in spovedovanje do predpisane ure za zatemnitev.
Vožnjo na Dobrovo in nazaj bo oskrboval avtopod,jetnik Božidar Vehovec. Nanj se je obrniti na naslov: B. V. Ljubljana Cesla 29. oktobra, fjo-stilna pod »Staro lipo«. Ob nedeljah in praznikih vozi redno. Za vožnjo ob delavnikih 6e je obrniti nanj osebno ali pa pismeno.
Na željo bodo na razpolago tudi kmečki vozovi iz Dobrove v Ljubljano. Vprašati jo v gostilni pri »Mežnarju«.
Če bi želela kakšna skupina romarjev vožnjo iz Ljubljane na Dobrovo, naj se pravočasno sporoči število romarjev in čas podpisanemu uradu. Cena vožnje po dogovoru.
Hrano prinesite s seboj. Za kruh krušne karte.
Župnijski urad Dobrova pri Ljubljani.
Šport
Kolesarska dirka
Gorica—Ljubljana—Trst—Gorica
Za to veliko krožno kolesarsko dirko je med italijanskimi dirkači vedno več zanimanja ter se jih je včeraj prijavilo še 18, katerih imena navajamo: Zuccotti Primo iz Alessandrije, Valletti Oiovanni iz Torina. Grassi Guido iz Piacenze, Rubiola Dante iz Totina, Tommasoni Guerrino iz Torina, Taddei Edoardo iz Bolocne, Marangoni Marco iz Milana, 1'alla Elvezio iz Teme, Brotto Giovanni iz Bassana, Mollo Enrico iz Monoaglie-rija, Scappini Edcardo iz Milana. Brainbilla Fran-cesco iz Milana, Valotti iz Brescie, Ricelto Bella-
. * Če dofični pisec tole bere, ga lepo prosimo, da svoj naslov uredništvu »Slovenca« naznani.
fronle iz Mariaga, Cerasa Remi iz Rima, Tisma Bodolfo iz Mallugliev, Conte Oreste iz Milana in Spe ran dio Oreste iz Benetk. Skupno je lorej 51 prijavljenih, toda tekom današnjega dne pričakujejo še večje število udeležencev.
Nemško teniško prvenstvo
Prvak Henncr llenkel je bil poražen
V Braunschvveigu je bilo odigrano zadnjo nedeljo zaključno teniško tekmovanje za nemško državno prvenstvo. Ker se je udeležilo tekem veliko število priznanih teniških igralcev, so bila izločilna tekmovanja, pri katerih je izredno dobro odrezal Engelbert Koch. V zaključnih tekmovanjih pa so nastopila šele prava presenečenja. Grof Bawarowski je premagal Kocha s 6:0, 6:4, 1:6, 6:3; Henkel pa, ki ga je ovirala poškodovana noga, ni zdržal napada Kurta Giesa iz K61-na, ki je zmagal s 6:2, 13:11, 2:6, 6:3. Tako sta v zadnjem sfnglu nastopila drug proli drugemu Gies in Bawarowski. Prva dva seta je dobil Ba-\varowski hitro s 6:3 in 6:4. Zdelo se je, da mu zmaga ne odide, ko je prešel Gies v napad. Začel je diktirati tempo in igro in obrnil potek igffi v svojo korist. Tako je že skoraj gotovo zmago grofa Bavvarovvskega spremenil Gies v dolgi igri v svoj triumf in zmagal s 3:6, 4:6, 6:2, 6:4, 6:3. Če je Henkel izgubil naslov prvaka v finglu,'si je pa zagotovil prvenstvo v doublu. V zadnji' izločilni igri se je že pokazalo, da double Henkel-Gies mnogo boljše igra kot drugi, saj je ta dvojica porazila par Gullz-Egert kar na hitro z 6:2, 6:0, medtem ko je dvojica Koch-Buchholz porazila par Benedik-Richter s 3:5, 6:3, 6:3 V zaključnem doublu je par Henkel-Gies' zmagal nad dvojico Koch-Buchholz jasno in odločno s 6:3 in 6:4. Naslov ženske prvakinje je obdržala Uršula Rosenovv. V zadnji izločilni tekmi so igrale single Rosenovv proti Dolesehell z izidom 6:4 3-6 6-0 in Kiippel proti Tienie s 6:3, S:6. V zaključni'run-di je zmagala Roseno\va nad Kappelovo s 6:1, 2:6, 6:4.
*
Rekord,,,- sknk. Švicarji so dobili zopet novo
rekorderko. Na južnošvicarskom lahkoatletskem tekmovanju v Luganu je skočila izven tekmovanja Ilsebill Pfenning iz iz Lugana 1.66 m. To višino je že prej dosegla Angležinja Odam, tretja
Z olllliniailo. Imln iirmlm rr>l.rvr,l /I >-.»> (..
L	- .....................„1 ui,u p, , CttllVJ
Američanki Shilley iu Didrickson z 1.05 m.
Hribar Anton
Zdravlič Janez	Cestnik Anton
5.	Krumpestar Franc, duh", svetnik in župnik pri Sv. Gregor ju nad Laščami. Rojen je bil v Tunjicah pri Kamniku 30. septembra 1865. Za kaplana je bil 7 mesecev v Prečni, v Leskovcu od 1892 do 1894, v Ribnici do 1898, kot župnik pri Sv. Gregorju do zdaj, torej 42 let. Tu je postavil lep Ljudski dom, kot pisatelj je sodeloval pri »Vrtcu«. Ob priliki zlate maše je bil na jnošn.jo dekanijske duhovščine imenovan za konzistorialnega svetnika.
6.	Povše Henrik, duh. svetnik in župnik na Čatežu jxh1 Zaplazom, je bil rojen v župniji Dole pri Litiji 15. julija 1866. Služil je kot kaplan na Krki od 1891—1894, v Žužemberku do 19(X>, v Kamniku do 1902, kot župnik na Čatežu že 40. leto. Sezidal je lepo božjepotno cerkev na Zuplazu in Ljudski dom na Čatežu. Mnogo je sodeloval pri raznih zadrugah. Je sjireten mehanik in tehnik, popravlja cerkvene ure jx> raznih zvonikih.
7.	Seigerschmied Jožef, župnik v pokoju na Blejski Dobravi. Rojen je bil v Idriji 21. januarja 1868. Bil je kaplan v Spodnji Idriji dva meseca, v Kostanjevici od 1891 — 1S94, župnik v Zaplani do 1901, kjer je zgradil po j>otresu novo cerkev, v Lescah do 1909, v Naklem do 1936; poslej biva v pokoju na Blejski Dobravi. Spisal je za Mohorjevo družbo lejio knjigo »Pamet in vera« in izdal več zelo priljubljenih »Šmar-nic« in »Vrtnic«.
8.	Steska Viktor, referent za vere v pokoju. Rojen je bil 1. januarja 1868 v Ljubljani. Služil je kot kaplan v Kočevju od 1891 — 1896, pri Sv. Jakobu v Ljubljani do 1898, kot škofijski tajnik do 1906, kot ravnatelj škofijske pisarne do 1918, kot prefekt v Marijanišču do 1920, kot referent za vere pri dež. vladi do 1926, kot ravnatelj škofijske računske pisarne do 1. januarja 1941, potem kot župni namestnik v pomoč obolelemu župniku Barletu do zdaj. Leta 1918
Seigerschmied Jožet
Povše Henrik
Danes, na veliki Marijin praznik, obhajajo letošnji zlatomašniki svojo skupno zlato mašo v ljubljanski stolnici. Nekaj izrednega je to, česar ljubljanska škofija še ni doživela. Zlata maša je redkost, ki je dana doživeti jo le malo duhovnikom. Težko da je bilo kdaj pet zlatih maš v enem letu, morda kako leto tudi nobene. Letos pa izredno veliko število. Niti nowma-.šnikov ni vsako leto toliko, kakor letos petdesetletnih jubilantov. Zato je pač vredno, da se ta izreden dogodek posebej proslavi in da se s spoštovanjem spominjamo častitih gospodov, ki jim je Bog naklonil to milost. Vsa škofija se veseli te izredne slavnosti. Žal se te slovesnosti ne bodo mogli udeležiti prav vsi gospodje zlatomašniki.
Jubilanti so sledeči gosjjodje: ; it-i
1.	Brešar Jožef, duh. svetnik in župnik v pokoju na Brezjah. Služil je kot kaplan v Postojni 1892—1897, v Škof.j i Loki do 1899, v R ibnici do 1902, kot župni upravitelj v Sodražicj do 1903, potem kot župnik v Velesovein do Vstoj>a v j>okoj 1936. Kot jjokojninar se je preselil na Brezje. V Velesovein je prav okusno pojiravil župno ccrkev in s pomočjo centralne komisije na Dunaju tudi znamenite Kremserjeve slike. Ker je bil premlad, je bil posvečen šele januarja 1892. A vse jubileje je obhajal skupaj z drugimi sošolci; 25 letnica je bila pri njem v Velesovein.
2.	Filler Vaelav, duh. svetnik in župnik v pokoju na Dolah pri Litiji. Rojen v Beclilinu pri Roudnicah na Češkem 17. julija 1866 je služil kot kaplan v št. Rupertu od 1891—1899, potem kot župnik na šolali pri Litiji do 1940, ko je stopil v pokoj. Torej nad 40 let. A tudi v pokoju je ostal na istem mestu.
3.	Hribar Anton, župnik v Zalem Logu pri Železnikih. Rojen je bil v Malem Korinju pri Krki 12. januarja 1864. Kot pesnik si je po rojstnem kraju izbral ime Tone Korinjski. Služil je kot kaplan na Vinici do 1892, v Košani do 1S94, na Dobrovi do 18%, v Smledniku do 1898, v Polhovem Gradcu do 1900, kot župnik na Gori nad Idrijo do 1906, potem-v Št. Godar-du do 1913, poslej v Zalem logu. Znan je kot pesnik-epik zlasti |>o svojih zbirkah: Popevčiče milemu narodu in Županova Minka.
4.	Kalan Janez Ev. v Ljubljani. Rojen v Škof j i Loki 20. oktobra 1868 je bil kaplan v Dolu pri Ljubljani 1891 — 1893, v Kamniku do 1900, stolni vikar v Ljubljani do 1904, župnik v Zapogah do 1910. Potem se je posvetil delu za treznost in cerkvene družbe, bil urednik več listov in spisal mnogo knjig in knjižic. Leta 1925 je odšel med naše rojake na Vestfalsko. Uvedel je mednarodne kongrese Kristusa Kralja. Letos je bil imenovan za hišnega prelata Nj. SvetostL , , ,
Brešar Jožef


v# V)
Koledar
Petek, 15. avgusta: Vnebovzetje Marijino; Tar-cizij, mučenec; Alipij, škof.
Lunina sprememba: zadnji krajec ob 20.40. Herschel napoveduje hladno vreme in dež.
Sobota, 16. avgusta. Joahim, oče Marijin; Rok, spoznavalec; Serena, sveta žena.
Nedelja, 17. avgusta: 11. pobinkoštna; Hia-cint, spoznavalec; Julij, mučenec; Mamant, muč.
Osebne novice
= Na praznik Marijinega Vnebovzetja se poročita v Ljubljani g. Vinko Ar ko, gradbeni tehnik, z g. Verico Kuny, uradnico. Mlademu uaru obilo sreče 1
•
—	Prof. dr. Salvini v Ljubljani. V Ljubljani se mudi znani italijanski slavist, visoki uradnik v ministrstvu za zunanje zadeve prof. dr. Luigi Salvini ter je imeli več sestankov z ljubljanskimi slavisti.
—	Aljažev klub v Ljubljani obvešča obiskovalce Iškega Vintgarja, da bo na praznik, 15. avgusta in nedeljo, 17. avgusta sv. maša v Iški, v cerkvici poleg žage, in sicer obakrat ob 9 dop.
—	Strojepisni tečaji — novi — prično 13. avgusta. Zahtevajte prospekt: Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15.
—	Dogoni za klavno živino. Prehranjevalni zavod za Ljubljansko jiokrajino razglaša, da bodo v prihodnjem tednu ti-le dogoni za klavno živino: v torek, dne 19. avgusta t. I. v Črnomlju, v torek, dne 19. avgusta t. 1. v Ribnici, v sredo, dne 20. avgusta t. 1. v Ljubljani. Vabijo se vsa mesarska strokovna združenja, da v svrho prevzema odkupljene živine pošljejo na dogone svoje pooblaščene zastopnike.
—	Sanitetna kolona. V petek 8. avgusta, je poslovala zdravniška avlokolona v Vel. Gabru za občino Primskovo. K pregledu je prišla šolska mladina pod vodstvom učiteljstva. Tudi večje število drugih občanov je izkoristilo ugodno priliko ter se dalo pregledati po priznanih zdravnikih, ki jih vodi dr. Dure, vodja sanitetne kolone. Izvršenih je bilo 705 pregledov. Ce pomislimo, da je občina Primskovo oddaljena dobri 2 uri hoda od Vel. Gabra, moramo priznati, da jo to pač lepo število. — Sanitetna avtokolona je 11. t. 111. obiskala tudi St. Vid nad Cerknico. Tekom dneva je bilo 1193 zdravniških pregledov otrok in odraslih. Zanimivo je, da so gospodje zdravniki ugotovili, da ni zlepa tako zdravih ljudi, kot so pri nas. Zlasti (etike ne poznamo. Prebivalstvo je hvaležno Kr. vladi, gen. direktorju za ljudsko zdravje v Rimu Eksc. 1'elragnaniju, direktorju sanitetne kolone za Ljubljansko provinco Cav. dr. Duceju, gg. zdravnikom ter ostalemu osebju za njihovo veliko požrtvovalnost-in skrb za ljudsko zdravje.
—	Salczijanski dijaški konvikt na Rakovniku v Ljubljani sprejema tudi za bodoče šolsko leto dijake, ki nameravajo obiskovati realno gimnazijo. Podrobnejše informacije daje zavodsko vodstvo, ki na željo razpošilja tudi prospekte.
—	Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Popravni izpiti bodo dne 20. avgusta 1941 po razporedu, ki je objavljen na razglasni deski. Prijave za vpis v I. razred šolskega leta 1941/42 sprejema ravnateljstvo 27., 28. in 29. avgusta 1941 med 8. in 12. uro. Definitivni vpis v I. in II. razred bo 1., 2. in 3. septembra 1941 med 8. in 12. uro. Vse natančnejše je razvidno iz objave na razglasni deski, šolsko leto 1941/42 se bo pričelo dne 22. septembra 1911 s sv. mašo ob 9. uri v trnovski cerkvi.
—	Državni veterinarski bakteriološki zavod v Ljubljani se je odselil iz dosedanjih prostorov v šempeterski vojašnici, Lipičeva ul. 2 in posluje začasno v Veterinarski ambulanti. Domobranska cesta 21. tel. 30-36.
—	Gospodinjska šola za gostilničarske gospodinje v Ljubljani, Privoz št. 11 (Gostilničarski dom) prične z rednim poukom 1. oktobra 1941. Pojasnila daje vsako soboto dopoldne med 10. in 12. uro upraviteljica šole, Privoz 11.
za vlaganje sočivja
znamke „VLACETtt, priznano dober prodaja drogeriia
KANC, Ljubljana, Židovska ulica 1
—	V salezijanskem zavodu na Rakovniku
bodo lahko nadaljevali 6voje študije dijaki, ki so se doslej šolali v Veržeju. Prav tako bo na istem zavodu omogočeno šolanje mladeničem, ki imajo veselje do duhovskega poklica, pa so morda že prestari za redno šolanje na državni gimnaziji. Obrnile se čimprej pismeno ali pa osebno zaradi podrobnejših informacij za sprejem na vodstvo 6alezijanskega zavoda na Rakovniku, Ljubljana 8.
—	Šest številk zadnjih »Knjižic«, o katerih gre povsod skupna sodba, da so vse prav lepe, sodobne, se dobi v upravi na Rakovniku, v Mladinski založbi, Ljudski knjigarni, pri Sfiligoju in Ničmanu. — Knjižica »Očenaš« (Dr. Fr. Knific) izide radi prenosa tiskarne okrog 20. avgusta.
—	Žalna. Po lepem dopoldanskem nedeljskem izletu po Dolenjski Vas vabijo žavski študentje v nedeijo 17. avgusta ob 3. popoldne na prijetno razvedrilo. Igrali bodo znano dramo iz dijaškega življenja »Luč z gora«. Cisti dobiček je namenjen revnim dijakom. Vljudno vabljeni!
—	Strela zažgala graščinski kozolcc. Iz Novega mesta poročajo: V sredo je v zgodnjih popoldanskih urah nad Novim mestom in okolico divjala huda nevihta, med- katero je močno udarjala strela in zažgala velik kozolec graščine Ru-perč vrh pri Novem mestu. Kozolec je bil v trenutku ves v plamenih. Na kraj požara so prihiteli novomeški, šmihelski in lakomski gasilci, ki so ogenj pogasili, vendar iz kozolca ni bilo več kaj rešiti. Po hudem naporu se je gasilcem posrečilo obvarovati ognja sosedni kozolec, ki je od pogorelega oddaljen le nekaj metrov. V času požara je bilo v kozolcu za 5 vagonov mrve in nekaj žitnega snojija. Pogorela je tudi motorna stiskalnica. Nastala škoda je le deloma krita z zavarovalnino.
—	Huda kolesarska nesreča. Na cesti med Mirno in Rakovnikom se je v nedeljo popioldne dogodila huda kolesarska nesreča, katere žrtev je postal 35 letni delavec Ivan Zavrl iz Rakovnika. Zavrl je po cesti stopa! proti domu. Za njim je privozila družba kolesarjev, med katerimi je bil tudi Vincencij Gregorič z Rakovnika. Zaradi prenagle vožnje ali iz neprevidnosti je Gregorič z vso silo zavozil v Zavrla in ga podrl na tla, da je ta obležal s počeno lobanjo nezavesten na cesti. Družba kolesarjev se za ponesrečenca ni zmenila, marveč je mirno nadaljevala svojo pot. Bližnji
ninnniml^i t/i li 11	e \j rwl /-vi runa/vi 7»noli Mnill ---m--- *--uuuv uaiiia uaou
aotace
in ga nezavestnega prepeljali v Mirno, nato pa v Kandijo v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo kritično. Brezobzirni 'kolesar, ki je svojo žrtev pustil ležati na cesti, bo imel o|iravka z oblastmi.
—	Družiski oče. ki je brez vseh sredstev in brez obleke, prosi dobra srca za podporo v obleki in denarju. Najrajši bi pa dobil kakšno zaposlitev. Naslov pove in darove sprejema uprava »Slovenca«.
—	Skupina akademikov na poti v vojno področje.
V Rim je prispelo 250 fašislovskih akademikov, ki so se prostovoljno priglasili, da hočejo iti v vojno področje. To so mladi grenadirjl, pešci, ber-saljeri in topničarji, ki so jim njihovi vseučiliški tovariši in tovarišice akademičarke v Rimu priredili lep sprejem. Ob slovesu so jim akademičarke dale za na pot tudi košarice z jedili, pijačo in ciagretami, poleg tega pa so jim poklonile tudi šopke cvetja. Akademiki-prostovoljci so bili ob odhodu zelo navdušeni in so se izrazili, da se čutijo posebno počaščene, ko smejo nadaljevati z delom po najlepših vojaških izročilih. Ko se je vlak začel premikati s postaje, so se razlegle navdušene manifestacije za Duceja.
—	Zborovanje zastopnikov vinogradništva. V Ri-mu so predvčerajšnjim in včeraj zborovali zastopniki italijanskega vinogradništva. Zborovanje je vodil podpredsednik tega združenja. Adinolfi. — Razpravljali so o številnih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu, zlasti pa še, kako bo s pošiljanjem vina, pridelanega iz letošnjega grozdja, v destilacijo. Na vrsti je bilo tudi vprašanje prijave letošnjega mošta.
Prepoved pridobivanja, zbiranja in trgovanja s smetano
Prehranjevalni zavod Vis. Komisariata za Ljubljansko pokrajino na osnovi čl. 3 in 5 naredbe Vis. Komisarja št. 70 o trgovini in predelavi kravjega mleka (SI. list 399-58-41) ter v cilju redne oskrbe z mlekom in mlečnimi izdelki, obvezno določa in sporoča:
Tvrdke, proizvajalci in prekupčevalci, ki vrše predelavo, zbiranje ai i trgovanje s kravjim mlekom, do nadaljnjega iz kravjega mleka ne smejo pridobivali smetane katerekoli vrste. Prav tako se do nadaljnjega smetana ne sme prodajati niti kujiovati.
Na ozemlju Ljubljanske pokrajine Prehranjevalni zavod Vis. Komisariata doslej nobeni tvrdki niti zasebniku ni izdal niti dovoljenja za pridobivanje smetane iz kravjega mleka niti dovoljenja za trgovanje s smetano.
Prednje opozorilo je smatrati kot obvezno ter bodo oblasti vse kršilce kaznovale s strogimi denarnimi in zapornimi kaznimi, predpisanimi v čl. 6 zgoraj navedene naredbe.
Ljubljana
o miiu » uivi
Izid natečaja za izdelavo regulacijske skice za Ljubljano in okolico
Mestna občina ljubljanska je lani 24. avgusta razpisala natečaj za idejni načrt regulacije Ljubljane s terminom do 1. marca letos, ki je bil pozneje zaradi razmer in prošnje konkurentov podaljšan do 16. junija letos.
Vloženih je bilo 12 projektov, ki jih je ob razpisu določeno razsodišče pregledalo in svoje delo zaključilo 14. t. m. ob 12 ter odločilo, da 6e I. in II. nagrada ne podelita, III. nagrado v znesku 30.000 din pa dobi inž. arh. Velimir Jam-11 icky iz Zagreba, a druge nagrade niso bile razdeljene, temveč je bil zanje namenjeni znesek določen za odkup takole: I. odkup v znesku 25.000 dinarjev je dodeljen projektu z geslom »(>543«; II. odkup v znesku 18.000 din projektu z geslom >Y«; III. odkup v znesku 14.000 din projektu z geslom >Štirikraka zvezda«; IV. odkup v znesku 12.000 din projektu z geslom »Emona 2000:, a štirje enaki odkupi po 8500 din so dodeljeni projektom z gesli »12«, »Lj«, »1879? in »Emona« ter nadaljnji odkup v zvesku 7000 din projektu z geslom »1941 + 59 — 2000«.
Mestna občina ljubljanska vabi vse za odkupe predlagane projektante,- naj ji do 31. t. 111. naznanijo, če pristanejo na odkup ali ne.
V smislu razpisa bodo projekti razstavljeni, kar ho o pravem času še objavljeno.
krajini in na Kranjskem«.
•
1 Slovesna sv. maša zadušnica za pokojnim prof. dr. F. Trdanom. V kapeli zavetišča sv. Jožefa na VUlovdanski cesti je bila v četrtek peta sv. maša za pokojnim prof. dr. Fr. Trdanom, ki so se je udeležili tisti njegovi prijatelji in stanovski tovariši, ki niso mogli iti na istočasni pogreb v njegovo rojstno vas. Sv. opravilo je opravil ravnatelj gimnazije prelat. dr. Anton Breznik ob asistenci zavodskih profesorjev. Sv. maše pa se je udeležil med drugimi tudi ljubljanski župan dr. Adlcšič, predsednik Kat. starešinstva direktor Remec ter mnogi njegovi stanovski tovariši profesorji, največ pa njegovih bivših učencev, Jegli-čevcev, v katerih spominu bo pokojni profesor živci v najlepši luči. Naj počiva v miru v rojtsni zemlji, ki jo je tako ljubil in katere narečje je z ljubeznijo in ponosom govoril vse življenje!
1 Na umetnostni razstavi Gaspari, Dremelj, Smerdu bo imel vodstvo prof. Vavpotič na praznik 15. avgusta ob 11 doiioldne, na kar vse ljubitelje umetnosti opozarjamo.
1 Restavracija Gradu lepo napreduje. Ko se je letos začelo na Gradu obnavljanje grajskega poslopja, ki je vidno daleč po vsej ljubljanski okolici, ni nihče mislil, da bo iz stariii zidov, nad katerimi se je že tako zelo znesel zob časa, mogoče ustvariti tako lepo zunanjost. Sedaj so dela že toliko napredovala, da gledalec lahko vidi, kakšno bo lice preurejenega vzhodnega vogala grajskega poslopja. V delu je sedaj sicer le majhen košček, kjer bo po dovršeni obnovitvi nastanjena sodobna restavracija, vendar zadošča že to, da se vsak lahko prepriča, da bo ves prenovljeni ljubljanski grad res pogleda vredna zanimivost. Nad glavnim vhodom v grad je sedaj zgrajeno že veliko leseno ogrodje, na katerem bodo zgra-
Ginekolog in porodničar
dr. Vito Lavrlč
ne ordinira do 24. avgusta
Dr. Perico
do 1. septembra ne ordinira
Dr. Blumauer
do i. septembra ne ordinira
dili obok, tako da bo ves grad lahko zaprt z yrati. Ob klaučku, ki vodi proti veži, skozi katero je prehod v veliko grajsko dvorišče, pa 60 ob visokem grajskem obzidju zgradili lično stebrišče. Lepi kamniti stebri, zgrajeni iz oklesanega pod-pečana, nosijo polkrožne kamnite oboke, za njimi pa je strop zgrajen iz opečnih obokov. Ta ko-lonada bo lepo vezala vogalni stolp ob vhodu v graz s stoljiom, ki stoji nasproti veži, skozi katero pridemo na dvorišče. Delavci so se lotili že obeh stolpov, podili v njih notranje stene. Sedaj pripravljajo stolpe, da jih bodo mogli zvezati z na novo zgrajeno kolonado. V ta dela bo šlo izredno mnogo kamna, katerega kamnoseki pripravljajo kar na grajski planoti pred gradom. Zidarji so se lotili tudi že zunanjega ometa trdn.javskih stolpov, odpadajoči omet so zbili na tla in v kratkem bodo začeli popravljati tudi zunanjost stolpov in obzidja. Čaka pa še veliko dela, preden bo ta kos gradu sodobno prenovljen.
1 Stanovanjski blok Pokojninskega zavoda pleskajo. Veliki stanovanjski blok Pokojninskega zavoda, za čigar stanovanja je bilo lako povpraševanje, da so že vsa v naprej oddana, bo kmalu popolnoma urejen Velik del trakta, ki gleda na Nunsko ulico, je tudi na zunaj že dobil svojo dokončno rumenkasto barvo. Vso fasado zanimivo poživlja beli venec ob robu strehe. Kmalu se bodo umaknili zidarski odri, nakar bo vsa stavba napravijala v resnici prijeten vtis. Dpla v notranjosti se tudi že zaključujejo, tako da se bodo stranke na jesen že mogle vseliti.
1 Pevke in pevci akademskega cerkvenega pevskega zbora! Že dvajset let je naš zbor poglabljal pobožno zbranost slovenske inteligence pri akademski službi božji in povzdigoval slovesnost nedeljskih in prazničnih sv. maš. Tudi ob pričetku 21. leta hočemo pokazati vso svoio pripravljenost in z vestnim sodelovanjem še izpopolniti ubranost petja ter tako še bolj poglobiti po-božnost. Zato vabim dosedanje pevke in pevce, da pridete vsi k prvi vaji, ki bo v soboto, 16. t. m. oh pol 7 zvečer pri 00. frančiškanih. V nedeljo, 17. t. m. pa bo pevska vaja pred sv. mašo ob 10. Tudi nove pevke in pevce, ki so pripravljeni sodelovati pri našem zboru, prav vljudno vabim že k prvi pevski vaji. — Predsednik.
1 Revna mati petih nepreskrbljenih majhnih
otročičev prosi za staro posteljo. Pod šifro »Revna mati« na oglasni oddelek »Slovenca«.
Radio Ljubljana
EIAR radio obvešča svoje poslušalce, da bo nocoj med koncertom komornega trija predavanje: Tullio Armani: »Konzulske ceste v Julijski krajini in na Kranjskem.«
Petek, 15. avgusta: 7.30 Radijsko poročilo v slovenščini — 7.45 Komorna glasba (v odmoru napoved časa) — 8.15 Radijsko poročilo — 12.30 Radijsko poročilo v slovenščini — 12.45 Pisana glasba — 13 Napoved časa in radijsko poročilo — 13.15 Vojno poročilo v slovenščini — 13.17 Violinski konceri Fr. Rojca in pianistke Marte Osterc-Val jalove — 14 Radijsko poročilo — 14.15 Koncert orkestra Cetra pod vodstvom mojstra Arlandija — 19 »Govo-, rimo italijansko«, poučuje prof. dr. St. Leben
—	19.30 Radijsko poročilo v slovenščini — 19.45 Pisana glasba — 20 Napoved časa in radijsko poročilo — 20.20 Pogovori v slovenščini — 20.30 Radijski orkester pod vodstvom M. Šijanca: Operna glasba — 21.15 Pevski zbor »Glasbena Matica« pod vodstvom M. Poliča — 22 Poročilo v slovenščini — 22 15 Klavirski koncert Maria Luisa Faini — 22.45 Radijsko poročilo v slovenščini.
Sobota, 16. avgusta: 7.30 Radijsko poročilo v slovenščini — 7.45 Pesmi in melodija (v odmoru napoved časa) —8.15 Radijsko poročilo
—	12.30 Radijsko poročilo v slovenščini — 12.45 Simfonična glasba — 13 Napoved časa in radijsko poročilo — 13.15 Vojno poročilo v slovenščini — 13.17 Radijski orkester in komorni zbor jiod vodstvom M. šijanca: Slovenska glasba — 14 Radi jsko poročilo — 14.15 Pisana glasba — 14.45 Radijsko poročilo v slovenščini — 17.15 Plošče orkestra Cetra — 19.30 Radijsko poročilo v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20 Napoved časa in radijsko poročilo — 20.20 Pogovori v slovenščini — 20.30 Lirična sezona EIAR-ja: »SakuntalcK. opera v treh dejanjih Franca Alfana . — Med odmori: Pogovori v slovenščini. Beležke v slovenščini in radijsko poročilo v slovenščini.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: na praznik:
dr. Kmet, Dunajska cesta 43; nir. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7; v soboto: mr. Bakarcič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ra-mor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra ce6ta 78.
Poizvedovanja
Zgubila sem modro usnjato rokavico od Šlaj-marjevega doma do Ciril Metodove ulice. Najditelj naj jo odda proti nagradi v upravi »Slovenca«.
Kdor najde poročni prstan, graviran ll./ll. 35. Miro, naj ga odda v uredništvu in prejme zato nagrado v vrednosti prstana.
Na poti od pokopališča pri Sv. Križu do .To-mačevega sem izgubil šofersko in planinsko legitimacijo na ime Kristl Klemenšek ter prometno knjižico od kolesa na ime Jurij Logar, Solčava. Prosim poštenega najditelja, da proti nagradi izroči dokumente: Židovska 8, I.
Iz Ribnice
Romarski shod v Novi Štifti. Slovita romarska cerkev Marije Vnebovzete v Novi Štifti vabi danes vse častilce Matere božje k verskim slovesnostim, ki bodo danes dojioldne in po[K>ldne. Od zjutraj pa tja do 10 bodo sv. maše. slovesni pa ob 7 in 10. Ob 7 bo pridigal g. prof. dr. Eržen. Današnji Marijin praznik naj bo tudi nekaka priprava za proslavo 300-letnice, ko so postavili temu krasnemu svetišču temeljni kamen. 300-letnico bodo praznovali na Mali Šmaren 8. septembra z lepo procesijo in s slovesno službo božjo, ki jo bo daroval prevzv. škof. g. dr. Rozman.
Zaključek devetdncvnice za Marijin praznik bo danes ob pol 3 popoldne.
Cesta k Novi Štifti, za katero je Vis. Komisar odobril 27.000 lir, bo v kratkem dograjena. Ko bo cesta dograjena, bo Nova Štifta dostopna tudi z avtomobili in kolesi Cesla se vije v lepih serpentinah in daje Novi Štifti s severozapadne strani lep pogled v dolino. Sedaj polagajo tudi pro-puste in kanalne cemetne cevi, tako da se bo voda lahko odtekala tudi ob najhujšem deževju, ne da bi škodovala cesti.
Zastopniki! Pridobite čim več naročnikov za »Slovencev koledar« !
Novo mesto
Uspel koncert Rdečega križa. V torek zvečer je bil v dvorani tukajšnjega Prosvetnega doma koncert, ki ga je organiziral okrajni odbor Rdečega križa in ki je v vseh ozirih uspel. Koncerta so se med drugimi udeležili tudi zastopnik poveljnika divizije »lsouzo« polkovnik Arpaia, načelnik štaba tukajšnje divizije polkovnik Deinar-tino, okrajni komisar dr. O. Griselli, policijski komisar Chiuzzelin. prošt Čerin. mestni župan dr. 1'olenšek. predsednik okrožnega sodišča dr. Barle, ravnatelj Kmetijske šole na Grmu inž. M. Absec, predstavniki tukajšnjih uradov in organizacij in mnogo občinstva iz vseh stanov novomeškega pre-bivulstva. Izvajanja članov orkestra in solistov so bila na višini in so s strani poslušalcev žela obilo odobravanja. Velika udeležba na koncertu je pokazala, da znajo Novomeščani ceniti kulturna prizadevanja in kulturne prireditve in je zato prič.' ;ovati, da bodo tudi naslednje kulturne pri-reditvs. ki se nam obetajo, uspele.
Strojno olje. Skupno združenje obrtnikov v Novem mestu sporoča svojim članom kovinarjem, Žagarjem in mlinarjem novomeškega okraja, da ima tvrdka Adolf Pauser v Novem mestu na razpolago strojna olja za detajlno prodajo. Obrtniki, ki tako olje potrebujejo, ga morejo dobiti pri omenjeni tvrdki.
Krojni tečaj bo priredilo skupno združenje obrtnikov za Novo mesto. Tečaj se bo pričel 21. t. 111. v pisarni združenja na Ljubljanski cesti št. 4, namenjen pa je vsem krojaškim mojstrom in pomočnikom, ki bi se hoteli izpopolniti v krojenju moških oblek. Prijaviti se je združenju do vštevši 17. avgusta. Ob tej priliki opozarjamo, da se je pisarna združenja preselila v hišo ge. Vasi-čeve na Ljubljanski cesti 4, v prostore nekdanje pisarne stavbenika g. Vrhovnika. Razen ob nedeljah in praznikih je v pisarni tajnik združenja članom vsak dan na razpolago od 8 do 14.
Družina mariborskih' gledaliških igralcev bo gostovala v Novem mestu. V torek, 19. in v sredo 20. avgusta, vsakokrat ob pol 8, bodo mariborski gledališki igralci v dvorani Prosvetnega doma nastopili z John Knittlovo dramo v štirih dejanjih »Via Mala«, ki je v Ljubljani žela velik uspeh. Vstopnina za obe predslavi po 10, 8, 6 in 4 lire. Predprodaja vstopnic v Ljudski knjigarni, J. Krajec, Novo mesto. Ljubljanska cesta. Novomeščane že sedaj vabimo, da obe predslavi. v velikem številu obiščejo.
Iz Belgrada
Graditev moderne ceste Belgrad—Solun. —
Nemška organizacija Todt je začela v zadnjem času graditi 700 km dolgo cesto, ki bo vezala Belgrad s Solunom. Cesta bo šla skozi Kragujevac, Niš, Skoplje, Veles in dalje v Solun. Pri Nišu se bo od nje ločila druga cesta, ki bo preko Pirota vodila v Sofijo. Nanovo bo treba zgraditi 630 km ceste, 70 km je pa že dobre tei postavitev 80 mostov. Pri gradnji ceste je zaposlenih 7000 domačinov in 680 Nemcev, članov organizacije Todt. Delo nemškega delavstva v tej deželi je bilo zaradi drugačne klime in silne vročine zelo naporno. Zato so nemški delavci dobili posebne, velike slamnike, ki jih varujejo pred vročino, in čisto nove uniforme. To so kratke hlače, lahka bluza in močnejšo obutev, ki varuje pred kačjimi piki. Težavno je bilo tudi vprašanje prehrane. Nemško delavstvo ima s seboj 8 zdravnikov. V Belgradu in Nišu ima pa tudi lastne bolnišnice. Zaradi številnih začetnih obolenj so delavci dobili injekcije proti nalezljivim boleznim. Nova cesta bo gotova še to jesen. (Donauzeitung)
POŠTNI PILOT
Mišku se je od vsega tega kar vrtelo v glavi. A ko so vstopili skozi vrata, je mislil, da je prišel povsem v nov svet.

»Tole je mesto razbojnikov,« je dejal Sve-tožre in olilastno iztegnil roko. »Tukaj je vsakršno moderno razkošje in je vse, česar si človek zaželi!«
»Tako je! Tn to v višini tri tisoč metrov!« se je zagroliotal Štrceli, ki ie skušal biti duhovit.
»Sveta nebesa!« je vzkliknil Mišek in ni mogel reči nobene besede več
KULTURNI OBZORNIK
»Vrtec« 71. letnik
Uredil Pr. Ločniškar. V Ljubljani 1940/41. Izdala »Slomškova družba«. Str. 348.
Mislim, da ni slovenske hiše, da ni našega človeka, ki ne bi imel kdaj v rokah »Vrtca«. Najstarejši naši ljudje so zajemali iz njega prvo veselje lepih povestic, ubrane besede v pesmi, zemljepisno in zgodovinsko znanje, se razgledovali v njem po naravi, sprejemali iz njoga lepe nauke v prijetno pisanih sestavkih in basnih, poskušali po njem vprizarjati prve igrice, se seznanjati s skrivnostjo not ob uglasbenih pesmih, razmišljali modrost narodnih pregovorov, se zabavali ob ugankah in smešnicah ter še z zanimanjem gledali razne slike, ki so poživljale in tolmačile besedilo.
Tak je bil »Vrtec« od ustanovitve pod različnimi uredniki in tak je ostal tudi, ko je prešel v last »Slomškove družbe« in ga urejuje zadnja tri leta Fr. Ločniškar.
Da zasluži »Vrtec« vso našo pozornost, je pokazal tudi v svojem zadnjem — 71. letniku. Svež, razgiban, pisan, od prve do zadnje strani zanimiv kaže, da kljub svoji starosti — ali prav zaradi nje — pozna otroka in ve, kaj ga veseli, česa želi in kaj mu je v korist. Nič starikavega, nič klišejskega ni v njem, vse je živo, sodobno.
Najprej pesem, ki jo srečujemo na uvodnih straneh, a tudi med sestavki: iz verskega, domovinskega, družinskega čustvovanja vre pa še iz časovno prigodniško danega obeležja z vživetjem v mlado dušo, naj jo poje Meško ali Griša Ko-ritnik, Svjatoslav z Winklerjem in A. Debeljak ali Campa s Kuučičem, Sever ali Maksimov. Strniša ali Mausser, Ocvirk, Bidovčeva ali Konči Ahačič, ki zna svoje stvari tudi lepo ilustrirati. Včasih, n. pr. pod Kržičem, je prinašal »Vrtec« več pesmi, a je treba vedeti, da tedaj drugih mladinskih listov ni bilo ter da so zato vsi mladi začenjali svojo pot med »Vrtčevimi« gredami. Sicer pa moram ugotoviti, da dokazujejo priobčene pesmi, kako urednik skrbno tehta in izbira, kakor bi hotel vzdržati tudi v naših dneh raven slovesa, katerega je dal listu že Levstik s svojimi klasičnimi »Otroškimi igrami v pesemcah«, ali pozneje Kette, Murn in zlasti Župančič ter S. Sardenko.
Med »Vrtčevimi« pripovedniki je v 71. letniku na prvem mestu Sonja Sever, ki je znana po svojih mladinskih knjigah. Priobčila je povest »Bebček Miha«, o kateri so v listu samem že njegovi naročniki in naročnice povedali svoje mnenje: ugajala jim je. Povest je pisana prijetno, ima mnogo napetih prizorov ter vzbuja v bralcu čustva usmiljenja do gluhonemega Mihca, ki je moral toliko pretrpeti. Pridevek »bebček«, ki so mu ga zdeli, bi bilo boljše zamenjati z »revčkom« in tu pa tam preliti nekoliko papirnato učenost v res živ otroški jezik. Drugače pa je povest dobra.
Lepe krajše zgodbe so napisali Ivan Čainpa, Meško, Jože Krivec s haloškimi motivi, J. Kmet, Langerholc, Kunstelj, Lampič, Mausser, Polda Tone i. dr. Pozornost zasluži Venceslav Winkler, ki zna svojstveno prenesti sodobna vprašanja v pravljični svet. Zanimive so tudi legendarne zgodbe Ang. Tavčarjeve in Dodičeve narodne pripovedke in legende iz gorenjskega okolja. Med tem leposlovjem je še nekaj basni in poučnih zgodbic. Prav po svoje je zabaval »Vrtčarje« Franjo Ciček s svojimi posrečenimi »Veselimi zgodbami iz slavnih Pukš«, ob katerih je gotovo vse od smeha pokalo.
Za pouk in zabavo so pisali med drugimi Konči Ahačič s slikanico »Miček — tiček«, ki je namenjen najmlajšim, za katere je poskrbela tudi K. Hafner z živahno pisanimi dogodivščinami »Iz dnevnika Petačeve Anče«, medtem ko je odraslim pripovedoval P. Kveder »Kako so skrbeli za moč in spretnost telesa stari narodi«, inž. Ciril Pire pa je seznanjal »Vrtčarje« z zvezdami. Prijetno so pisani spomini Milana Skrbinška o »Dijaškem diletantskem društvu«. — Vmes pa je še mnogo člankov iz spoznavanja prirode, zemlje-pisja in zgodovine in končno še otroška pisma ter uganke, ki so vzbujale pri mladini mnogo zanimanja kot razvidimo iz neverjetno visokega števila imen reševalcev na ovitku.
Pa tudi po zunanjosti in opremi je »Vrtec« od leta do leta lepši. Letos ga je opremil slikar Fr. Podrekar, ki ga srečujemo tudi med ilustratorji, katerih je dolga vrsta: Konči Ahačič, Oton Gaspari, France Godec. Pavle Kveder, Elda Piščanec, Ksenija Prunk, Maksim Sedej, Ilinko Smre-kar, Fr. Uršič in Anton Znidaršič.
Zadnja tri leta izdaja Slomškova družba v zvezi z listom tudi »Vrtčevo knjižnico«. Letos sta izšli dve knjigi, in sicer za božič Bambičevi »Fižolčki«, slikanica za najmanjše z besedilom. Za starejše prinaša 7. zv. »Vrtčeve knjižnice« res lepo zgodovinsko povest iz časov kmetskih uporov (»Rokec«, povest za mladino, str. 112). Spisal jo je med tem umrli Rudolf Pečjak, ilustriral pa
ČETRTI GOST "
Roman.
»Znano nam je, da je Hey večno stikal za kakimi .grešniki'. A kdo je bil najdragocenejši vzorec njegove zbirke? Član ene najstarejših in najbolj spoštovanih odvetniških pisarn v mestu. Charles Drake je bil poneveril veliko količino vrednostnih papirjev, ki so mu bile dane v varstvo. Hey je to vedel, a Drake je vedel, da Hey to v ž in je bil tudi prepričan, da bo Hev nekega lepega dne spregovoril. Heyov načrt je bil v nekem oziru jako duhovit. Izročil je tvdrki Drake ,Rogers in Drake' obtežilni material zoper enega člana njihove tvrdke. Ta material je dal na kraj, kjer ga Charles Drake ne bi nikoli iskal. Hey ie prav dobro vedel, da zavitkov ne bodo prej odprli, ko po njegovi smrti in 6icer v prisotnosti vseh treh odvetnikov. Na ta način je moral lastni oče Char-lesa Drakea prijeti svojega sina. Hey je vedel, da mu Drake ne zaupa. A počemu, si je mislil, ne bi Drake zaupal navadnemu zavitku z napisom ,Ju-dita Adams'? Žal, pa je Hev premalo uvaževal zločinsko nagnjenje Charlesa Drakea«.
»A vendar mi še prav nič noče v glavo, kako se je moglo ime Judite Adamsove tikati Charlesa Drakea?« je zamišljeno dejal Blystone. »In ne razumem, zakaj praviš, da je Drake edini, ki je mogel umoriti Heya? Menim, da bi V6i radi zvedeli, kako si to dognal!«
Sir Stanley Merrywall se je naslonil na roke, zamižal z enim očesom, z drugim je pogledal »Knjigo o zmajih,« ki je bila pred njim, in je začel:
»No, če vam še zdaj ni to jasno, pa vam bom razložil. Spočetka sem tudi jaz taval v temi in sicer prav do sinoči. Mislil sem, da sta umor in krajo v Drakeovi pisarni izvršila Peter Fergusson in njegova žena. V tem primeru bi bilo vse tako
Fr. Godec. Prejela je na razpis prvo nagrado in jo je tudi kritika prav ugodno sprejela.
Takšen je bil 71. letnik »Vrtca«, ki je redno devetkrat med šolskim letom izšel.
Ker se bliža začetek novega šolskega leta in kmalu izide prva številka novega letnika, naj ob tej priliki opozorimo stare in nove naročnike in prijatelje mladine, da pravočasno obnovijo naroč-bo in pripomorejo tako najstarejšemu slovenskemu mesečniku k nadaljnjemu razvoju v veselje in korist naše mladine.
Naroča se pri Upravi »Vrtca«, Ljubljana, Kopitarjeva 2 (H. Ničman).	J. Lč.
Nova zdravniška knjiga
Dr. Oton Baje: Poškodbe in njihovo zdravljenje. — V Ljubljani 1941. — Izdal in založil OUZD. — Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani, 84 str.
Spričo skromnosti in maloštevilnosti naše medicinske literature ni čuda, če sprejemamo z velikim zanimanjem vsako novo delo. posebno še iz stroke, ki je doslej pri nas ostala sko-roda neobdelana. Poškodbe in njihovo zdravljenje predstavljajo eno izmed najvažnejših poglavij sodobne kirurgije, katera je v zadnjih letih prav tem pogledu utrla povsem nova pota ter v marsičem izpopolnila našo šolsko medicino.
Z rastočo industrializacijo ter mehanizacijo obratov ie vprašanje nezgodne kirurgije postajalo tembolj pereče, čimbolj je rastlo število obratnih in prometnih nezgod in čim številnejše so postajale vrste trajnih pohabljencev — v pretežni meri mladih, delovnih ljudi. Skušnje so pokazale, da je od načina zdravljen ja posameznih poškodb v veliki meri odvisen njihov končni izid in da nam nove metode ne le ne skrajšujejo dobe zdravljenja samega, marveč predvsem zmanjšujejo odstotek onih nesrečnikov, ki jim je sicer usojena trajna pohab-ljenost.
Prav ti tragični nasledki nezgod, katere je imel avtor priliko opazovati na rentnem oddelku OUZD, so avtorju narekovali potrebo po knjigi, ki naj slovenskega kirurga in slovenskega zdravnika sploh opozori na ogromno važnost poškodb in mu pokaže smernice njihovega uspešnega zdravljenja. Opirajoč se na izsledke in metode Bohlerjeve šole, ki je danes vodilna v vsej Srednji Evropi, je avtor strnil obsežno tvarino zdravljenja poškodB v pregleden priročnik, ki omogoča tako praktičnemu kot bolniškemu zdravniku hitro in točno orientacijo v vsakem posameznem primeru. Dolgoletne lastne izkušnje pa so avtorju podale tisto jasno gledanje na problem, ki ve ločiti bistveno od nebistvenega in vselej poudariti le to, kar je na stvari sami resnično važnega.
Ena izmed glavnih odlik knjige je nedvomno prav v tej jasnosti in preglednosti, ki pa vkljub zgoščenosti snovi nikjer ne gre v škodo razumljivosti. V pravo luč so postavljene vse novodobne pridobitve traumatologije kot primarni izrez po Fridrichu, odprto zdravljenje ran. pravilna ustalitev prelomov, presoja poškodb ne toliko z ozirom na njihovo anatomsko restitucijo kot z ozirom na njihove funkcionalne nasledke in končno odločilna zahteva po vešči zdravniški oskrbi, tudi takozvanih malih poškodb, ki zaradi prvotne zanemarjenosti le prerade zapuščajo usodne nasledke.
Še večjega pomena pa je to delo v socialnem oziru, saj so ravno najširše plasti našega delavnega ljudstva najbolj izpostavljene vsakovrstnim poškodbam in s tem spričo nezadostne ali nevešče oskrbe najresnejše ogrožene v njihovem obstoju. Njim gre torej naša glavna skrb. S svojim delom je avtor jasno začrtal not, ki nam jo je ubrati ter vsakemu zdravniku posebej odkezal delokrog, katerega naj po novih vidikih upravlja ter tako pripomore k najboljši rešitvi problema socialnega in nezgodnega zavarovanja. Nismo sicer še dobili nezgodnega oddelka — ob dr. Bajčevem delu pa nam jjostaja potreba po njem vsebolj očitna in pereča in s tem je storjen nedvomno tudi prvj korak k njegovem uresničenju.
Delo je založil in izdal ljubljanski OUZD in s tem storil svojo častno dolžnost. Jasen in ličen tisk je oskrbela Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Slike in rentgenograme, 17 po številu, je spretno izdelal rentgenolog dr. R. Del Cott. Delu so ne kraju priključena navodila ter tabela za ocenjevanje nasledkov nezgod.
Dr. B. B.
Naročite ..Slovenčev koledar111
preprosto! Fergusson se je priplazil v njegovo stanovanje in je natresel strupa v pijačo, dokler so bili kozarci brez nadzorstva v jedilnici. Potem je odprl zadešnja vrata hiše, odšel v odvetniško pisarno, vzel ondi zavitke, se vrnil spet v hišo, je zaklenil zadešnja vrata in jih zaverižil. Saj njemu, mimogrede rečeno, niti zaklenjena vrata niso bila nič. Znal je preplezati vsak zid, to je bila zanj otročarija — kar tudi je — in je to tudi dokazal, ko je bil tako brez sledu izginil iz Heyeve hiše.
To se je dozdevalo vse tako preprosto in logično! Seveda, so mogle biti tudi tu kake uganke in te sem začel tudi reševati. Ce je Fergusson morilec, sem si dejal, zakaj 6e je potem po umoru še tako dolgo motovilil po hiši in se kar javno kazal? Zakaj ni kar precej izginil? Zato sem iudi sodeloval takrat pri tistem nočnem obisku v hiši gospe Sinclairove.
Kar se je potem zgodilo, vam je vsem znano. Torej — vsa moja lepa teorija je šla k vragu! Na lastne oči sem videl, kako je nekdo nasul atropin v Fergussonovo skodelico mleka! Videl 6em roke zastrupljevalca in to niso bile roke gospe Sinclairove, saj je bila ona tisti čas v Scotland Vardu. Tedaj mi je bilo jasno, da so moji sklepi narobe in sem se vsedel in začel razmišljevati.
Kje sem že ostal? Da — torej, ko s Fergus-sonom ni bilo več računati v tem oziru, 6e mi je zazdelo povsem dognano, da je eden od gostov umoril Heya. Ali me razumete? Pred glavnim vhodom v hišo je stala Murcia BIvstone kot glavna priča, ki ni nikogar videla. Toda kateri od g06tov je vendar lahko odšel skozi zadnja vrata iz hiše m je nazaj prišedši zaklenil vrata za seboj in jih zaverižil. Mogoče se je tako zgodilo? Nihče drugi ni mogel oditi iz hiše, da bi bil pustil vrata za seboj zaverižena. Ce bi bil pa odšel skozi glavna vrata, bi ga bila Murcia videla.
In tako sem prišel spet na mišljenje, ki sem ga imel spočetka, zlasti pa še gieae na to, kako
Rdeči krii poroča
Namesto venca na grob ge. Gabe je daroval gospod Oset 150 lir. Iskrena hvala!
Prosimo, da se nujno zglasi v tajništvu poizvedovalnega oddelka gosp. tajnik Zobotehnične šole v svrho nekih informacij.
Pošto naj dvignejo: Avšin Jerica, Aleksandrova 7; Berlot Amalija, Resljeva cesta; Bukovic Mila, Streliška 8; Copičevi, profesor. Čopova 21; Devetak Cveta, uradnica okol. davkarije; Droč Boris, osmošolec iz Laškega; Eržen Milan, Čopova 10; Gerkman Franjo, Cankarjeva 30. Kode-ljevo; Glažar Marija. Sodarska steza 6; Goričan Henrik, Leonišče; Hrastelj Joža, Ciril-Metodova ulica; Izlakar Binca, gostilna »Šestica«; Jelene Gojmir, odvetnik; JeriČek Blaženka in Majda, Glavarjeva 13a; Kalin Minka, Gledališka ul. 13; Lajbaher Fred, Rudnik 83; Lajovic Janko, Tur-nerjeva 20; Lenart Srečko, Direkcija drž. žel.; Marine Franc, Ftignerjeva 6/II.; Mešek J., davčni inšpektor; Miklavčič Fran, Beethovnova ulica 5; Močnik dr. Ernest, Hudovernikova 37; Ojstriš Anica. Streliška 25; Planina Franc, Vzajemna zavarovalnica: Prohinar Ivanka, Idrijska ul.; Rajhman Zlatka, Ižanska 52; Ražem Ema, Trdinova 8/IL; Pernic, Kolodvorska 8; Sacher Jožefa. Vrtna 23; Selan Marica, Trdinova 8/III.; Sešel Rozi, Do-berdobska 39; Sfiligoj dr. Josip. Gledališka 7; Sire Ljubo, Kersnikova 8; Špicar Jakob, Šlaj-merjev dom; Stare, obitelj. Dvoršakova 12; šapla dr. Anton. Puharjeva 16: Turk Neva. Masarykova 25; Vaupotič Anton, Mestna pristava: Verhovec Tvan, Kongresni trg '2; Vrlinšek Julči, Miklošičeva 20/11.; Žagar Ivan, Aleksandrova 14; Žena in dom. uprava; Zilič Oskar. Kersnikova 5/1.
Pozivamo vse one, ki imajo svojce v vojnem ujetništvu v Bolgariji in na Madžarskem, da nam z dopisnico sporoče njih točne naslove v svrho nadaljnjega postopka za njih izpustitevl
Iz Metlike
Cvetko Golar v gosteh v Metliki. V nedeljo, 17. t. m. bomo imeli Metličani čast pozdraviti v svoji sredi — ob priliki »Literarnega večera Cv. Golarja« — pesnika domače grude, našega Cvetka Golarja. V družbi prijatelja Vaclava Deržaja bo bral še neobjavljene pesmi in prozo. — Sličen večer so Golarjevi prijatelji priredili nedavno v Ljubljani. Kritika je bila najpohvalnejša za izvajalce, zato naj nihče od nas Metličanov ne zamudi napovedanega lepega večera. — Spored je skrbno izbran; odlično izvajanje proze in pesmi zagotavljamo v naprej, zato naj sleherni kulturno zaveden Metličan prihiti na ta večer. —c—
Iz Goriške pokrajine
Gorica ob smrti Brana Hussolinija. Nenadna in pretresljiva smrt Bruna Mussolinija je bridko odjeknila tudi v goriškem mestu in v vsej deželi. Težko prizadetemu očetu — načelniku vlade in voditelju fašizma, so v imenu pokrajine prefekt Cavani, v imenu fašistične stranke federalni tajnik Molino, v imenu mesta župan Casasola in še številni drugi zastojmiki raznih uradov in organizacij poslali tople sožalne brzojavke.
Krožna kolesarska tekma Gorica—Ljubljana —Trst—Gorica. Zanimanje za to športno prireditev rase od dneva do dneva, od ure do ure. Tekma obeta postati ena najodličnejših letošnjih tovrstnih prireditev. Do 12. avgusta zvečer je bilo priglašenih že 39 tekmovalcev; med njimi so prvaki italijanskega kolesarskega športa, dolga vreta samih znanih, zvenečih imen.
25 letnica zmagoslavne bitke ia Gorico. Zadnjo soboto, 9. avgusta, je Gorica s svečano resnostjo proslavila 25. obletnico dneva, ko je po veliki zmagi italijanskega orožja končno bila priključena k Italiji. Radi vojne in zlasti še zaradi smrti Voditeljega sina, se je proslava izvedla v skrčeni obliki. Po naročilu mestnega županstva so bili v zgodnjih urah z lovorjevimi venci okrašeni spomeniki na Kalvariji, na Oslavju, na Sv. Marku in na Sv. gori. Ob 8 zjutraj je bila v sa-krariju Fašističnega doma maša zadušnica za vse, ki so padli v vojni in v borbi za fašizem. Navzoči so bili vsi vrhovi oblasti in organizacij. Zvečer ob sedmih se je s trga Cesare Battisti preko Korza razvil dolg in impozanten sprevod do Spominskega vrta (Parco della Rimembranza) na nekdanjem 6tarem pokopališču. V sprevodu je stopal cvet vseh fašističnih organizacij: bojevniki, invalidi, prostovoljci, arditi, zastopniki vseh vrst orožja v armadi, orožniki, finančni stražniki, nepregledne vrste fašistične mladine in vsi člani fašistične stranke, uvrščeni po mestnih skupinah. Ob navzočnosti g. prefekta in vseh drugih zastopnikov civilnih in vojaških oblasti sta bila v Spominskem vrtu položena na spomenik dva krasna lovorjeva venca. Med sviranjem mogočne »Canzone della Piave« je bila svečanost zaključena in 6prevod se je vrnil v mesto, kjer se je mirno razšel.
Obletnica svetogorske vzpenjače. V sredo 13. avgusta je žična železnica, ki te dvigne v 5 minutah iz Soške doline na vrh Sv. Gore, obhajala svojo prvo obletnico. Kakor smo svojčas poročali, je v prvih štirih mesecih obratovanja — od avgusta do decembra — prevozila okrog 50 tisoč
je prišel strup v pijačo. Vsi gostje so soglasno izjavili, da je izključeno, da bi bil to mogel storiti kdo od njih.
* Tedaj mi je mahoma šinila misel v glavo... Nenadoma sem razumel pomen, ki ga je v tej aferi imel hladilnik; posebno pa sem se spomnil, da je utegnil biti led zastrupljen. Vsa stvar je dobila zdaj tole obliko: morilca je treba iskati med temi tremi osebami: ali je gospa Šinclairova, ali Blystone ali gospod šuman. Ce 6em hotel biti povsem natančen, sem moral upoštevati tudi možnost, da bi bil morilec Reorden, ki je bil kot upravitelj prav tako v hiši. Toda razen te četvo-rice zares ni mogel priti nihče vpoštev.
Toda če bi bil kdo od vas treh zastrupil led, kdo bi mogel le (o storiti? Zvečer, ko ste bili prišli k Heyu, se vam za to ni več nudila prilika. Hey sam se je bil vrnil v svoje stanovanje dvajset minut pred enajsto; Šuman je bil prišel pet minut kasneje, gospa Šinclairova in Blystone sta prišla krog enajstih. Takoj ste začeli mešati koktejl. Bilo je torej povsem izključno, da bi bil mogel kdo neopaženo oditi v kuhinjo, da bi vzel led iz hladilnika, da bi bil dal nove vode v cevi, da bi bil v vodo dal 6trupa in potem spet vtaknil cevi nazaj v aparat. Ne, kaj takega ni bilo moči upoštevati, že zato ne, ker ta zastrupljena voda ne bi bila mogla v tistem kratkem času zmrzniti.
,Aha! Torej taka ie ta reči' sem pomislil. To pomeni, da je bil led prej zastrupljen in to že pred dvajsetimi minutami pred enajsto uro.
Suman je dvignil roko.
»Ali mi dovoli gospod predsednik majhno rašanje? Ali policija zato toliko vztraja pri tem, aj da smo delali ves dan, dokler nismo odšli k Heyju?«
»Zalo,« je prikimal sir S!anley. »A poleg vsega tega vendarle sinoči še nisem vedel kdo ve kaj. Ko sem tako pretuhtaval tiste stvari, ki 6em o njih menil, da jih že vem, sem dejal sam sebi: Ali se ne bi dalo Dobliže določiti ča«. ko je bil led zastrupljen? Najprej se mi je zazdelo
oseb. Koliko jih je letos, ne vemo točno, gotovo pa gre v visoke tisoče, ker je promet dnevno razmeroma živahen. Sedaj za Veliki in potem za Mali šmaren bo pa naval romarjev in izletnikov gotovo dosegel svoj vrhunec.
Iz Spodn|e Štajerske
Omejitev blagovnega prometa na gotovih prehodih meje. Na podlagi določila odredbe šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem se lahko blago, v kolikor se ne prevaža po železnici, prenaša čez mejo saino na sledečih cestnih prehodih: Radenci - Murski Petrovci, Schutzendorf - Veščica, Središče-Trnovec, Brezje pri Zavrču-Cestica, Nova Cerkev-Jesenji grm, Rogatec-Hum, Dobova-Harmi-ca, Jesenc-Bregana, Ccrklje-Pristava, Vodale-Trži-šče. Izjeme dovoljujejo samo pristojni carinski uradi, te omejitve pa ne veljajo za dvolastnike.
Novi konjiški župan. Za novega konjiškega župana je postavljen član stranke Avgust Raditsch.
Iz Hrvatske
Hrvatska vlada ima 13 ministrstev. Po najnovejši poglavnikovi odredbi ima hrvatska vlada 13 ministrstev, in sicer: predsedništvo vlade, zunanje min., vojno min., notranje min., ministrstvo za pravosodje in kulturo, finančno min., min. za promet in javna dela, min. za pouk in prosveto, min. za ljudsko zdravje, min. za kmetijstvo, min. za obrt, veleobrt in trgovino, min za gozdarstvo in rudarstvo ter min. za korporacije.
Zastopnik hrvatskega zunanjega ministra. Za zastopnika zunanjega ministra je imenovan šef protokola dr. Vjekoslav Vrančič. Dr. Vrančič je istočasno tudi šef političnega oddelka v zunanjem ministrstvu.
Ukrajinci, ki žive na ozemlju neodvisne države Hrvatske, so bili sprejeti pri poglavniku ter so mu ob tej priliki izročili staro kozaško sabljo.
»Donauzeitung« poroča, da je zadnje dni še več drugih poslancev bivše HSS pristopilo k usta-ški organizaciji. Eden od organizatorjev te akcije, bivši ravnatelj zagrebške podružnice bivše Agencije Avala Janko Tortič, ki je v svojem nedeljskem govoru zelo obsojal hrvatske ministre dr. Šuteja, dr. Krnjeviča in prejšnjega bana dr. šubašiča, ker so zapustili hrvatski narod in s srbsko vlado pobegnili v inozemstvo, je te dni rejel pismo od dr. Vukoviča iz Imotska in Mile artuloviča iz Dvora na Uni, v katerem izjavljata, da popolnoma odobravata njegovo akcijo in se tudi onadva pridružujeta ustaški organizaciji. — »Donauzeitung« prav tako poroča, da je govornik zunanjega ministrstva na dnevni konferenci z inozemskimi časnikarji na vprašanje enega navzočih časnikarjev poudarjal, da dr. Maček s to akcijo nima ničesar skupnega. Po informacijah »Novega lista« jt bila po nedeljskem dogodku v saboru takoj seja vlade, na kateri so bili tudi trije bivši Mačkovi poslanci, med njimi Berkovič in Tortič. Na zadevno vprašanje časnikarjev, Če se je hrvatska vlada po tem dogodku že rekon. struirala v tem smislu, da so vanjo bili pritegnjeni tudi nekateri bivši Mačkovi poslanci, so mero-da.jni krogi poudarjali, da se bo to vsekakor zgodilo, zaenkrat so pa vse takšne vesti še preura-njene.
Komunistična tolpa uničena
Pod tem naslovom objavlja »Donauzeitung« naslednje uradno poročilo nemškega vojaškega poveljnika v Srbiji: »V zadnjem času je južno od Belgrada izvajala svoja početja komunistična tolpa. Med drugim je odgovorna za sabotažna dejanja pri Ralji, Klenku in Ripnju. Ob sodelovanju nemške oborožene sile in srbskih orožnikov je bila uničena.«
Uradnemu poročilu vojaškega poveljnika dodaja »Donauzeitung« še sledeči svoj komentar: »Uničenje komunistične tolpe, ki je izvajala svoje zločinsko početje južno od Belgrada, je v več pogledih važno. Do tega je prišlo s sodelovanjem nemških in srbskih organov. Že iz te okolnosti je jasno, da je obramba pred komunističnim zločin-stvom prav tako življenjska nujnost za dostojno in odgovornosti se zavedajoče srbstvo, kakor to predstavlja za nemške okupatorske oblasti delno akcijo v velikem okviru zgodovinskega obračuna z boljševizmom. V listu smo že ponovno poudarjali, da zločinsko početje komunistov manj zadeva člane nemške oborožene sile, kakor pa srbsko prebivalstvo. Zato je či6to na mestu pravična obramba pravega srbskega rodoljub,ja, če boljševistične poži-galce pobijajo lastni ljudje z vso odločnostjo in brezobzirnostjo, kakor ta podzemski svet ludi z;i služi.«
V prodajalni.
»Hvala, dovolj bo. Sem si premislila in bom rajši kupila klobuk.«
»Gospod, zadeli ste glavni dobitek dobrodelne loterije. Tu vam prinašamo klavir. V katero sobo naj ga postavimo?«
to nemogoče, nato pa sem 6e spomnil, da imamo pričo za to, in 6icer neoporečno pričo, samega Charlesa Drakea, ki je tako lepo povedal Peelardu vse, karkoli je hotel ta vedeti: Drake je bil krog šestih popoldne pri Heyu. Prinesel mu je bil steklenico, ki jo je bil Hev poslal na analizo in katero je, kot je dejal Drake, zahteval nazaj. Saj sicer ni navada, da bi kak ugledni odvetnik vršil posle, katere more opraviti tudi V6ak pisarniški sluga. Toda Drake, ta ljubeznivi Drake, je zvedel iz telefonskega pogovora s Hevem, da bo imel Hey zvečer goste, in je postal radoveden.
In kaj se je zgodilo, ko je bil Drake prišel? Hey se je vprav tedaj preoblačil za zvečer. Nato je poskušal koktejl. Ko se je Hey dalje oblačil, je odšel Drake v kuhinjo, kamor je dal steklenico Tam je bil nekaj časa, da bi, kot je dejal, napisal na listek ,Strup' in ga prilepil na steklenico. Hey je izpil še nekaj koktejlov. Takrat, po vsem tem, Še ni bilo atropina v ledu, saj Hey brez dvoma ne bi bil pil koktejlev brez ledu. Toda verjetno je, da je nadomestil uporabljeni led in nalil vode v cevke. Malo zatem, nekaj minut po šestih, je skupno z odvetnikom odšel v mesto. Iz tega sem skle-al, da je bila voda v hladilniku zastrupljena tirat, ko je bil Hey v mestu pri večerji, kar bi bilo med šesto in četrt na enajsto uro. Znano pa je, da je treba določenega časa za to. da voda zmrzne. Preračunal sem, da je treba za to dve do tri ure. To pomeni, da je bila voda v hladilniku zastrupljena med šesto in pol deveto uro.
Do tukaj sem prišel do zjutraj, ko sem dobil v roke dva jako važna dokumenta: Fergussonove zapiske in pa nekaj vesti o skrivnostni Juditi Adamsovi, ki je bilo njeno ime napisano na enem od zavitkov in ki njenega imena ni poznal nihče od vas. Prebral sem Fergussonove zapiske in sem spregledal na eno oko. Prebral sem jih še enkrat, in takrat se mi je na mah odprlo še drugo oko. Fergusson, seveda, se v njegovem življenju pač ni nikoli proslavil s svojo resnicoljubnostjo, a v tem primeru ni imel dosti vzroka, da hi se lagal.
Mafija Malešič	45
V zelenem polju roža
Izvirna povest
Ta ko da ga draži njen molk: »Da si povedala tedaj, bi bilo lažjel Ce bi nd bilo lažje, vsaj pro-stano bi že bilo in človek bi že. ne pogledal vseučilišča od znotraj 1 Sedaj pa vse pustiti! Iskati službe, da mi še kdo poočita, če sem le spoznal, da univerza ni zame?« Tine divja po sobi. Ko obstane pri njej, je zopet ves zadirčen: »Zakaj nisi povedala?«
Bridkosti je pa tudi v Metki dovolj. Zakaj? O Bog, sedaj se jezi na njo, vsega, vsega je kriva samo ona! »Sramoval si se me pred Vido...«
Vidino ime kar vzdigne Tineta od tal. Pordeči v lica. Razkači ga. »Ljubosumnost torej! 0, ženske, ženske, kako vse drugačne ste, kakor misli človek o vas, dokler vas ne spoznal« Nato pa preide v hrupnost: »Sedaj si menda zadovoljna! Zmagala si! Ko ti pred oltarjem obljubim zve. slobo, se Vide ne boš več bala?«
Ali je to tisti Tine, ki je včasih iskal besed, s katerimi bi ji bolj pokazal svojo vdanost, če je sprevidel, da ji je prizadel krivico? O zvestobi govori in o oltarju, pa nima mehke besede za njo, niti sočutne besede ne. Kako daleč pa je ljubezen še od mehkobe in sočutja! Sami očitki so ga in krutost! Samo nase misli in na svoje žrtve!
»Tine, včasih si govoril drugače I«
»Ker vas nisem poznal, ženske nesrečne! 0, da sem vas poznal! Ne bi sedaj govorila midva tako... Komu naj se zahvalim za uničeno življenje ... Za ubito dušo?«
Kaj pa naj reče Metka?
Tiščalo jo je v grlu, bodlo jo je v srcu. Sklenila je roke in jih položila na mizo, na roke je naslonila glavo.
»Lepo, lepo! Tako sem si tudi mislil, da bo! Bori se človek zoper ženske solze! Namesto pametne besede, solze! In konec 1 Solze zmerom zmagajo I«
Ali solz ni bilo iz Metkinih oči! Preveč jih je izteklo tisto noč od velikonočnega ponedeljka na torek, pa tedaj v tej sobici, ko se je privlekla izpred semenišča po srečanju s Tinetom in Vido, pa tedaj, posebno tedaj v tisti trdi zimi na dalj-njem vaškem pokopališču, ko so padalo zmrznene grude na belo krstico ...
Metkino telo jo le vztrepetalo. Nato je bilo nepremično, ko da ga je zapustila duša.
Tino pa je divjal po sobi. Tja do vrat v veliko sobo z okni na ulico in nazaj do peči za vrati s hodnika.
Ko Metka le ni in ni dvignila glave z mize, je začel Tine stopati tudi mimo peči do mize, postajal tu, pa se zopet vračal proti vratom v veliko sobo. Nazadnje je dolgo stal ob mizi. »Metka!« Njegov glas je bil mračen, zagrenjen in užaljen.
Metka pa niti sedaj ni dvignila glave.
»Metka!« Tinetov glas je gubil mračnost, za. grenjenost in užaljenost.
Metka ni dvignila glave.
»Metka!« Tinetov glas je bil zaskrbljen. Malo, malo mehkobe je čutila v njem Metka. Prva mehka beseda danes iz Tinetovih ust!
Tudi sedaj še ni hotela Metka dvigniti glave. In Tine se je je doteknil z roko. »Saj je že tako in tako dovolj žalostno na svetu! Ne teži mi s svojim jokom srca še bolj!«
Tedaj pa je naglo Metka dvignila glavo! Naj vidi, da ne joče! 0 tistih treh obupnih jokih ne izve nikoli!
Pa je le moral njen obraz in njene oči so morale vpiti, kaj kipi po njej.
Tine jo je hipec preplašeno zrl, nato je sedel
in se zopet zazrl skozi okno. »Kar je, je! Še ža-lostnejše nama bo, če si bova sama grenila živ. Ijeujo z očitki. Premislil sem, k železnici pojdem. Za lelo, poldrugo leto bo moja plača tolika, da bova lahko živela. Da si povedala že lansko leto, hi ti na poroko ne bilo treba toliko časa čakati. Sama sebi pripiši!«
»Le ne tako dobrotno in milostno, Tine!« Pogledala ga je mirno
Zdrznil se je in jo naglo pogledal. Njena mirnost mu je vzela besedo. Gledal jo je, gledal začudeno in vprašaje. Kam hočeš, Metka, s svojo mirnostjo in s tako razočaranim izrazom na obrazu?
»Zaradi mene ti ni treba k železnici!«
»Še najlepše je pri železnici od vseh služb, ki jih morem dobiti z maturo. Tega leta filozofije mi nikjer ne vštejejo! Izgubljeno leto!« Njegov glas je zopet prehajal v grenkobo.
»Zakaj pa naj bi opustil študije na Dunaju? Kdo te sili?«
»Bi počakala? Dobra si, res! Pa je že boljše tako! Poznam jih na Dunaju, ki imajo v domovini tudi neveste. Nič kaj jim ne gre v glavo, da bi zlezli v jaretn s postarnimi, devicami...«
»Tine, jaz te ne silim, da me vzameš!« Metka se je sama sebi čudila, da je mogla tako mirno povedati.
»Res?« Tinetov glas se je zopet rogal. Ko da ne verjame.
»Res!« Metka je vstala. »Mislim, da sva se sedaj pogovorila.« In je hotela k vratom.
Tine je sedaj uvidel, da gre zares. Osupnilo ga je tako, da je pozabil zapreti usta in da je zrl nanjo ko na prikazen. Stoprav ko je že zaškripala kljuka pod njeno roko, je prišel k sebi. Skočil je k njej, jo potegnil od vrat in jih zaprl z nogo. »Ti... ti... ne siliš?!«
»Ne! Jaz ne! Teta menda, jaz pa ne! Jaz te tudi nisem klicala!«
Tinetova osuplost se ni mogla poleči. Še zmerom ni verjel, jecljal je v zadregi: Tako le praviš sedaj, da me., da me trdneje prikleneš k sebi! Ženske ste vse enake...«
Metka ni hotela odgovoriti na obdolžitev. Svojo besedo je itak že izrekla. Hotela je j>o vsej sili iz sobice.
Tine jo je s silo pehnil od vrat in se naslonil s hrbtom ob nje. »Rezervni častnik sem. Čast mi , je sveta! Svojo dolžnost storim, pa če nikdar več ne huškne smehljaj čez moje ustnice!«
»Dolžnost!« Sedaj se niti Metka ni mogla več premagovati, mirnost se je umikala pikrosti. »Drugo je Vida... Drugo je dolžnost, drugo je ljubezen!«
Metka s svojo besedo zadene bolj ko je na- ; ineravala. Tinetu vztrepetajo nozdrvi in ustnice. »Tudi to si lepo povedala! Metka, vidim, da si drugačna ko druge, ki jim je višek, če ujamejo moža. To mi imponira. Ponosem sem nate!« in je posegel z roko proti njenemu licu.
Le tako nekako mlačno in leno je posegel z roko proti njenemu licu, ker se pač spodobi, da jo vsaj poboža sedaj, ko jo snubi. Ognja, iskrenosti in ljubezni, ljubezni ni bilo ni malo v tisti kretnji njegove roke Odstopila je za korak, da je ne doseže. Snubi jo, toliko je pretrpela zaradi . njega, vzel j„ lepoto roži z zelenega polja, potrgal bele lističe marjetici — mehke besede nima za njo, besede ljubezni ni iz njegovih ust. Kako naj bo življenje ob njem, ki je ne ljubi več? Pekel!
Odpirala je že usta, da mu to pove. Ali njegov pogled, ki je morda res malo zažarel v začudenju. pa prav nič, ni malo ne v ljubezni, njegov pogled in ponovna kretnja njegove roke, da jo poboža, ji je zadržala besedo. Čemu, le čemu, če pa je vse zaman? Ljubezni mu ne vlije, pa naj izreče besedo, ki je še niso izrekla človeška usta.
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave v slučaju lepega vremena ob 16.. 18. in 20. url, v sluiaju dežia predstava tudi ob 14. url'
Film globoke in izredno močne vsebine
Skrivnostna žena
V glavnih vtrgah stari znanci: Sybilla Schmitz, Albrecht Schouhals in Maria j>I.Tasnady
Kino Matica, telefon 22-41
BENJAMIN GIGLI
Ave Marija
Kino S 1 o e a, telefon 27-30
Odličnn družabna drnma z JEaN ti A li t N oni in V1VIANE BOMASCK v Klavnih vlogah
Dobri tovariši
Slovenski napisi po vsej dolžini filmn! Kino Union, telefon 22-21
Beethovnova ..Deveta simfonija" in Hiiudelov oratorij v središču mogočne drame
Poslednfi akord
LU Dajover - Wili Birgel — Maria Tamndv Dvoie izgubljenih, od družbe obsojenih ljudi, mora preko krvavih zarij v srečno življenje.

Begunci
Ctaire Trevor — John \Vayne Predstave ob 14-15, 17 in ob 19"30 Kino Kodeljevo, telefon 41-64
M ali o glasi
V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L1.—,
Sri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. avek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu.
B SMižbe j
Jštejo:
Uradnica
s popolnim znanjem knjigovodstva, trgovskega tn politič. računstva, slovenske in nemške korespondence, slovenske ln nemške stenografije ter strojepisja, Išče primerne zaposlitve. - Ponudbe v upravi »Slov.« pod »Začetnica« št. 10.140. a
Mlajše dekle
lš£e popoldansko službo za kakršna koli dela. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.330.	(b
Kuhar
mlad, begunec, išče primerne službe kjer koli. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10.311.	(a
B Službe B
Dobe:
Sobarico
zmožno ln pošteno, ki razume nekoliko nemško, išče boljša družina v Trstu. Plača 200 lir mesečno. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Zanesljiva« št. 10.329.
Delovodjo
za gradbo cest, prvovrstnega — sprejmemo. Večletna praksa in dobre reference ter znanje tudi italijanščine — predpogoj. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Takoj« St. 10.340.
(b
Pošteno dekle
za vsa hišna dela k šestčlanski odrasli krščanski družini Iščemo. Plača 152 lir. Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Stalna« št. 10.304.	(b
2 sodarja
takoj sprejmem. P. Pire, sodar, Dravlje, p. Lj. (b
Preddelavce
za gradbo cest, prvovrstne, sprejmemo. Večletna praksa, dobre reference ter znanje Italijanščine predpogoj. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Takoj« št. 10.341.	■	(b
Čevljarske pomočnike
sprejmem takoj. Zarnik Alfonz, Verdijeva ulica (prej Gajeva) št. 8. (b
Prodamo
Registrirno blagajno
zajamčeno v brezhibnem stanju, ter dober rabljen pisalni stroj ugodno naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 10.325.
(1
Hladilno omarico
frigldaire, manjšo, za malo gospodinjstvo, prodam. Ivo Stenbol, Vegova ulica S, priti.	(1

^PreiS^
suha drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20 59 Postreiba brezhibna
igMmplCTPg
Otroški voziček
globok ali športni, kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Čimprej« 10,290. (k
Pisarniško opravo
prav dobro, kupim. Ponudbe z navedbo predmetov in cen na upr. »SI.« do 16. t. m. pod »Pisarniška oprema« 10.312.
Vsako količino medu
kupim. Ponudbe opravi »Slovenca« pod »Med« št. 9329.	(k
Laneno seme
ln vsa ostala oljnata semena kupuje tovarna olja Hrovat & Komp., Ljubljana, Tyrševa e. 1 a/III., telefon 23-03 ln 29-01. <k
Lamborijo
leseno, do 15 m dolgo, kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Lamborija« št. 10.279.	(k
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Voziček« št. 10.354.	(k
Poceni prodam
moško in žensko kolo ter 1 Italijansko športno. Ogled tudi v nedeljo. — Fantini, mehanik, Celovška cesta 42, dvorišče.
Žensko kolo
znamke Valy, z ravnim ogrodjem, kupim. Ponudbe na Lana, Gregorčičeva št. 5.	(k
Italijanska kolesa
Legnano in druge znamke ženska in moška ter dirkalna prodaja ugodno Triglav, Resi jeva c. lfi.
■ SObe ■
Opremljeno sobo
s souporabo kopalnice oddam samo boljšemu gospodu uradniku. Naslov v upravi »Slov.« 10.321.
(s
Novo hišo
z vrtom, prodam. Blizu električne. Potrebni kapital 95.000 lir. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Ljubljana« št. 10.353.	(p

Citraši, citrašinje!
Pesmi za cltre zdaj ne pošiljam. Na razpolago pa. so pri meni še vsi zvezki. Priporočam se! Ivan Kiferle, Ljubljana, Rim ska cesta 5 (nasproti go stilne Mrak).
Brezplačno stanovanje
bi oddal skromnemu ln solidnemu upokojencu z ženo ali slično v enosobnl iveeckend-hišiei, 20 km od Ljubljane. Vselitev takoj. V ponudbi navesti dosedanjo zaposlenost in bivanje ln jo poslati na upr. »Slov.« pod »Bom pazil na vse« št. 10.34(5.
(r
STAVE LE 9 LIH • OBSEGAL BO ČEZ 220 STKANI • OBLIKA POLOVICA STKANI ..SLOVENCA"! • NAROČITE GA T A K O J t
Enosobno stanovanje
s kuhinjo išče starejša poštna uradnica, samska. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Uradnica« št. 10.355.'
(c
iUitaiemB
Lokal
s stranskimi prostori, v središču mesta iščemo za 1. oktober. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Stranski prostori« št. 10.295.
(m

V rejo
vzamem otroka takoj ali pozneje. Imam kozjo mleko. Cena nizka. Zupančič Amalija, Glinek št. 18, Škofljica.	(r
Vsakovrstno pohištvo
Izdelujem ter sprejemam tudi v popravilo ln pre-politiram na novo. Plačljivo tudi na obroke. Pov-še Avgust, mizar, Rožna dolina, Cesta na Brdo 3. Kličite telefon št. 29-23.
(š
Pohištvo
spalnice, jedilnice, saloni, samske in kmetske sobe, trgovske, kuhinjske opreme itd. Po lastnih ali danih načrtih ; za specialno izdelavo jamči ln se priporoča mizarstvo Artnak - Mayer, Jenkova ulica št. 7.	(s
E stata ripresa la vendita della "San Pellegrino„ garanziata acqua minerale Deposito generale
E.GER0VAC - LUBIANA
Kolodvorska 8
Obnovljena je prodaja „San Peliegrino" garantirane mineralne vode Glavna zaloga pri
E.GER0VAC - LJUBLJANA
Kolodvorska 8
<7nserati
v'Slovencu-
mmmmmm—mmmmmmm—m—mmmmm——m
Jtnajo največji uspeh:

Zapustila nas je za vedno naša predobra mamica, stara mama in tašča, gospa
Klun Ana
Potrti jo bomo spremili k večnemu počitku v soboto, dne 16. avgusta 1.1. ob treh popoldne iz Zal, kapelice sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 15. avgusta 1941.
Žalujoča rodbina Klun in ostalo sorodstvo.

ZAHVALA
Podpisani se iskreno zahvaljujemo Nj. Eksc. Vis. Komis. Grazioliju za izraženo sožalje ob tragični smrti dragega nam
VIKTORJA
Prav tako se Nj. Eksc. iskreno zahvaljujemo za udeležbo pri pogrebu, kakor tudi R. (Juesturi P. S., darovalcem krasnih vencev in šopkov ter vsem ostalim udeležencem, ki so pripomogli k veličastnemu pogrebu. — Sv. maša zadušnica za pokojnika bo v sredo, 20. avg. 1941. ob 6.30 v cerkvi sv. Frančiška v Šiški. V Ljubljani, dne 13. avgusta 1941.
Globo žalujoča soproga s sinčkom; rodbini Jagodic in Šuštar.

■mm
Ruperč vrh, dne 13. avgusta 1941.
Žalujoči ostali.


Zahvala
Ob nesreči, ki me je zadela s smrtjo moje ljubljene soproge, gospe
v
Terezije Sumrada
• rfr »g	v
roj. Zntdarstc
trgovke in posestnice
sem prejel toliko izrazov sočutja, da se ne morem vsakemu posebej zahvaliti. Prosim zato vse, ki so v teh težkih dneh z menoj čutili in se spomnili s toplo besedo tolažbe, da sprejmejo mojo iskreno veliko zahvalo. Toplo se zahvaljujem vsem prijateljem in znancem. Posebej izrekam zahvalo osebju Sanatoiija »Emona«, institutu za novotvorbe, čč. duhovščini in pevcem, ki so ji v slovo tako lepo zapeli. Iskrena zahvala vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Bog povrni!
Globoko žalujoči soprog Janko in sorodstvo.
Umrla nam je po težkem trpljenju dne 13. avgusta naša ljuba sestra, svakinja in teta
Anna Fabiantschitsch
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 15. avgusta ob 14. uri izpred hiše žalosti na Ruperč vrhu na pokopališče v Smihel pri Novem mestu.
V	globoki žalosti naznanjamo, da nas je za vedno zapustila naša dobra žena, sestra in svakinja, gospa
Marija Anžič roj. Kregar
soproga posestnika in pleskarja
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 16. avgusta 1941, ob 4 popoldne iz hiše žalosti Na Peči št. 14 - Štepanja vas - na pokopališče pri Božjem grobu.
V	Ljubljani, dne 14. avgusta 1941.
Žalujoči soprog Ivan in ostalo sorodstvo.
Pogrebni zavod Iv. Gajšek, Moste ; Ljubljana
Za Ljudsko tiskarno 9 Ljubljani: ilože KramarK
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Centu '