LETO XV., ŠTEV. 216
SLOVENSKI
Izdaja časopisno-zuložnišRO podjetje 5Z.DL ».Naš tisk« / Direktor» Rudi Janhuba / Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak / Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« / Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526 / Uprava: Ljubljana, Tomšičeva 5/IL, telefon 23-522 do 23-526 / Oglasni oddelek:	Ljubljana,
Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-663, za zunanje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Narodne banke 601-»T«-J«3 / Mesečna naročnina 200 din
Prva Izdafa
Céna 10 did
Predsednik Bsyar na
domačih tleb
Prebivalci Carigrada so mu priredili nadvse slavnosten sprejem


Ankara, 13. spet. (Tanjug). Danes dopoldne je prispel v Carigrad predsednik Turške republike g. Dželal Bavar, ki se ie vrnil z uradnega obiska prijateljski Jugoslaviji.
Prijateljski obisk lorda Mountbauena
Beograd, 13. sept. V Beogradu sa je zvedelo, da bo 22. t-
m.	prišel na prijateljski obisk jugoslovanski vojni mornarici poveljnik britanske sredozemske mornarice admiral lord Mountbatten. Do obiska bo prišlo v zvezi s križarjenjem enot sredozemske mornarice pred jesenskimi jnanevri. Lord Mountbatten bo prišel na admiralski ladji, križariti »Glasgow« v spremstvu križarke »Gambia« in jahte »Surprise«, Britanske vojne ladje bodo v jugoslovanskih vodah do 1. oktobra in bodo obiskale nekatera jugoslovanska pristanišča, med njimi Split, Šibenik, Dubrovnik in Stari grad.
Jugopres
Predsedniku Turške republike so priredili v Carigradu slavnosten sprejenf. Ob prihodu so ga sprejeli člani vlade s predsednikom vlade Menderesom, diplomatski in konzularni zbor, zastopniki vilajeta pod vodstvom carigrajskega vladnega namestnika Gkaja, zastopniki vojske in velikanska množica ljudstva, ki je navdušeno pozdravljala predsednika Bavara.
Predsednika Turške republike so pozdravljali in slovesno sprejeli že vzdolž njegove poti proti Carigradu. Včeraj popoldne so prebivalci vilajeta Čanakale v Da.r-danelih priredili manifestacije Dželalu Bayaru in njegovemu spremstvu, ko je jahta »Savarone« priplula v Dardanelske vode. Prebivalci bližnjih krajev so se zbrali v Čakanalu, kjer so navdušeno pozdravljali predsednika republike ob vrnitvi z uradnega obiska v Jugoslaviji.
Ko se je ladja »Savarone« s predsednikom Bayarom in njegovim spremstvom, obkrožena od konrratorpedovk. približala Carigradu, so vse ladie, ki so bile v Bosporu in Zlatem rogu, pozdra-
Delegacija LMJ v Avstriji
Predstavniki jugoslovanske mladine so se davi odpeljali v Zahodno Avstrijo
Dunaj, 13. sept. (Tanjug). Delegacija Ljudske mladine Jugoslavije, ki se pod vodstvom sekretarja CK Milojka Druloviča mudi v Avstriji kot gost Socialistične mladine Avstrije, se je odpeljala davi v zahodne pokrajine, kjer si bo ogledala več tovarn in navezala stike z za-iopniki avstrijske mladinske organizacije.
Člani jugoslovanske delegacije so med bivanjem na Dunaju s c.ani vodstva socialistične mladine Avstrije izmenjali izkušnje iz dela mladinskih organizacij in govorili o možnostih za sodelovanje, ter o vprašanjih v zvezi z naprednim mednarodnim mladinskim gibanjem. Z voditelji Sindikalne mladine so se pogovorili o problemih delavske mladine, z zastopniki organizacije »Kinderfreunde« pa o njihovih izkušnjah v vzgoji otrok. Delegacijo sta sprejela tudi član predsedstva socialistične stranke Avstrije in vodja kulturno-
SasScnek predsednikov okrajnih organizacij SZDL
Ljubljana, 13. sept. Pod predsedstvom tov. Mihe Marinka je bil danes v klubu poslancev sestanek predsednikov vseh okrajnih organizacij SZDL Slovenije. K? dnevnem redu je bil razgovor o aktualnih političnih problemih, o katerih sta po poročilih predsednikov okrajev izčrpno govorila tovariša Miha Marinko in Stane Kavčič.
vzgojnega oddelka Czernetz ter član dunajske pokrajinske vlade Afritsch.
Delegacija je obiskala tudi več podjetij na Dunaju. V tovarni lokomotiv so mladi delavci predlagali, da bi zamenjali skupine delavske mladine med Jugoslavijo in Avstrijo.
Člani jugoslovanske delegacije, ki ostanejo v Avstriji do 17. t. m., bodo pred vrnitvijo domov obiskali tudi Koroško.
vile prihod predsednika Bayara z zvoki siren, bojne ladje pa so izstrelile 21 topovskih salv. Nato so bojne ladje v Bosporu predsednikovi jahti napravile špalir do pristanišča Haydar paša.
Predsednik republike se je izkrcal pri starem sultanovem dvorcu na Zlatem rogu, kjer so ga
Posvetovanje pomorcev v Brighfonu
Beograd, 13. sept. Iz kompetentnih virov smo zvedeli, da bo Jugoslavija sodelovala na zasedanju mednarodnega pomorskega komiteja, ki bo 15. sept. v Brightonu v Angliji. Jugoslovansko delegacijo bo vodil dr. Vladislav Traj kovic, profesor zagrebške univerze, ki je član stalnega biroja mednarodnega pomorskega komiteja. Na zasedanju bedo razpravljali o projektu konvencije o odgovornosti ladij za potnike, o slepih potnikih, o osnovanju mednarodnega višjega pomorskega sodišča in o obsegu odgovornosti ladij za tovore. Pred odhodom jugoslovanske delegacije je "bilo 11. in 12. t. m. na Reki posvetovanje jugoslovanskih pomorskih strokovnjakov. Fosvetovanje je vodil prof. dr. Trajkovič, kot predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve pa mu je prisostvoval tudi dr, Milan Bar toš, državni svetnik za zunanje zadeve.
Jugopres
KAIRO, 13. sept. (Reuter) Esiptu grozi nevarnest poplav, ker je Nil zelo narasel. Doline okrog Nila so že pod vouo in poplava se širi proti jugu. V Sudanu je položaj resen.
NEAPELJ, 13. sept. (AFP). V Neaplju se je začel mednarodni medicinski kongres za zaščito dela. Na kongresu so navzoči delegati 32 držav.
Zasedanje Evropske posvetovalne skupščine
Med državami obstojata dve struji, evropska in atlantska
NEW DELHI. 13. sept. (Tanjug). 03 88 korejskih uietnikov, ki so hili poslani v Indijo. ker se niso hoteli «-miti v Severno ali Južno Koreio, iih je 33 prosilo, da bi smeli ostati v Indiji. 31 iih želi Iti v Mehiko. 1 v Južno Korejo in 1 na Kitajsko.
Strasbourg, 13. sept. (AFP) Danes dopoldne se je začela prva seja 6. rednega zasedanja sveta evropske posvetovalne skupščine. Predsedoval je Guy Mollet.
Svet evropske posvetovalne skupščine namerava proučiti položaj po odklonitvi ratifikacije pogedbe o EOS v francoski narodni skupščini. Sodelujejo zastopniki parlamentov 15 držav. Glede oblik sistema evropske varnosti, ki bi jih morali sprejeti po propadu EOS, sta med člani sveta evropske posvetovalne skupščine, kakor je kazno, dve struji, atlantska in evropska. Zastopniki Švedske in Irske so nevtralni. Pristaši atlantske struje menijo, da je edina rešitev v sprejemu Zahod. Nemčije v Atlantski pakt. Za to rešitev se bodo verjetno zavzemali zastopniki Danske, Norveške in Velike Britanije. Več drugih
Kriza v Južnem Vietnamu
Spar med načelnikom generalnega štaba in predsednikom vlade se zaostruje
Pariz, 13. sept. (AP) Načelnik generalnega štaba vojske Južnega Vietnama general Ngujen Van Hin je danes odklonil zahtevo predsednika južnoviet-namske vlade, naj zapusti državo in odpotuje v Pariz. Politični opazovalci v Sajgonu izražajo mnenje, da bo minister obrambe Ngo Can skušal zavzeti poslopje generalnega štaba, v katerem biva Van Hin, če je ta ne bi hotel zapustiti. Van Hin, ki je še vedno načelnik generalnega štaba in ga podpira vojska, je davi povečal straže okrog poslopja in jim dal dva tanka, da bi ga branili, če bi ga hotel predsednik vlade s po-liciio odstraniti. Predsednik vlade Diiem De pa je ojačal straže okrog svoje rezidence, ki jo 6traži okrog 100 policajev.
Po vesteh iz francoskih virov je nedvomno, da je načelnik generalnega štaba pripravljal državni udar tn da bi vsak poskus odstraniti Hina nasilno.
povzročil upor vojske, ker predsednik vlade nima na razpolago oboroženih sil. Spor bi utegil poravnati samo Bao Daj. Le-tega so obvestili o krizi — biva namreč v Franciji — pa doslej ni storil ničesar, da bi izgladi! spor med predsednikom vlade in načelnikom generalnega štaba.
Francoske oblasti bodo po mnenju političnih opazovalcev v tem sporu ostale popolnoma nevtralne.
Obmejni sporazum jugoslovanskih in bolgarskih železnic
Beograd, 13. sept. (Tanjug) Zvezni izvršni svet je na svoji seji 8 t. m. ratificiral sporazum o obmejni prehodni službi za potniški, prtljažni in blagovni promet, ki je bil podpisan v Niški banji med jugoslovanskimi in bolgarskimi državnimi železnicami.
držav je naklonjenih evropski rešitvi tega problema. Po njihovem mnenju bi morali ustanoviti novo evropsko vojsko ob udeležbi Velike Britanije. Ta skupnost naj bi imela nadnacionalni značaj in bila povezana z Atlantskim paktom. Današnja seja je bila formalna, debata o zunanjepolitičnih vprašanjih pa se bo začela jutri.
Generalni direkter UNESCO bo obiskal Jugoslavijo
Beograd, 13. sept. (Tanjug) Generalni direktor UNESCO g. Luther Evans bo prispel 20. septembra na uradni obisk v Jugoslavijo. Med tridnevnim bivanjem v Beogradu bo obiskal jugoslovanske državne funkcionarje, Srbsko akademijo znanosti, beograjsko univerzo in nekatere druge prosvetne ter kulturne ustanove. Prisostvoval bo konferenci Mednarodne federacije za dokumentacijo, ki bo od 20 do 25. septembra v Beogradu kakor tudi sestanku jugoslovanske nacionalne komisije za UNESCO, na katerem bodo razpravljali o predlogu programa UNESCO za leto 1955-56 in o sodelovanju UNESCO ter Jugoslavije.
Sožalje Jugoslavije ob nesreči v Alžiru
Beograd, 13. sept. (Tanjug). Vršilec dolžnosti sekretaria za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler ie poslal predsednika francoske vlade in ministru za zunanie zadeve Mendès-Franceu naslednjo brzojavko :
»V imen« jugoslovanske vlade in svojem imenu želim izraziti globoko sožalje ob hudi elementarni nesreči v Alžiru, ki ie povzročila toliko človeških žrtev in gmotne škode.*
Strasbourg, 13. sepr. Posvetovalna skupščina evropskega sveta ie danes sprejela resolucijo, s katero poziva države članice, nai prispevajo za pomoč prebivalstvu, ki ie bilo prizadeto ob nedavnem potresu v Alžiru. Resolucijo so predlagali delegati Nizozemske in Grčije.
pozdravile in mu želele dobrodošlico civilne in vojaške osebnosti, člani vlade, zastopniki diplomatskega zbora ter velikanska množica ljudstva.
Od jugoslovanske strani so predsednika Bayara pozdravili odpravnik poslov jugoslovanskega veleposlaništva v Turčiji Kiro Hadživasilev in člani generalnega konzulata v Carigradu.
Na čast prihodu Dželala Bayara je Carigrad danes slovesno okrašen, drevi pa bo vse mesto razsvetljeno.
Poslovilni obiski veleposlanika Malleta
Beograd, 13. sept. Britanski veleposlanik v Beogradu sir Yvo Mallet je danes napravil poslovilni obisk podpredsednikom zveznega izvršnega sveta Aleksandru Ran-koviču, Svetozariu Vukmanoviču in Rodoljubu Čolakoviču.
mm
. .. •
•/	."C -	;	* - .,
-	^ X'	V .i
:	•• .'''v'v'T:,"'"' /■' : : .•• ' -V .. ' • V .	'	•'/ ; '	'•	.'j.;.. •*'
:	' L .«■-■ ■ j«
: Tl ... T' ................v;	...	...... ‘	. j
»
-
..TY\; -.V -..
if:?:

- 'A V- T : V -A ; V
-V*-
. . T .
’	.	.	k


^ • ■
Zanimiv prizor iz velike tovarne vagonov v Kraljevu. Izdelava vagonov terja prostrane montažne dvorane, le tako je mogoče slediti velikim nara Čilom zlasti iz Turčije, kamor so doslej poslali že 550 zaprtih vagonov.
GOSPODARSKI ODBOR ZBORA PROIZVAJALCEV
Za hitrejšo modernizacijo prometa
(Od našega skupščinskega dopisnika)
Beograd, 13.' sept. Odbor za gospodarstvo zbora proizvajalcev je na današnji popoldanski seji nadaljeval razpravo o stanju rečnega, zračnega in cestnega prometa v naši državi ter o ukrepih za njegov napredek in razvoj. Po besedah predstavnika zveznega zavoda za planiranje bomo prihodnje leto posvetili rečnemu prometu veliko pozornost, posebno pa obnovi obstoječega ladijskega prostora, ker promet na naših rekah neprestano raste. Njegova vioga se bo posebno povečala s povečano domačo proizvodnjo nafte in se zaradi tega predvideva tudi izgradnja štirih tankerjev z najmodernejšo opremo. Za potrebe mednarodnega tovornega prometa bodo do konca 1957. leta zgrajene tudi tri rečno-pomorske ladje, ki bodo omogočale morsko zvezo naše države po Donavi. Ljudski poslanci so v razpravi opozorili na potrebo večje uporabe rečnega prometa in poudarili potrebo boljšega izkoriščanja razpoložljivega prostora, kakor tudi potrebo določitve tarif, ki bi koordinirale železnice in ladje ter stimulirale proizvajalce, da bi se bolj posluževali rečnih ladij.
V razpravi o zračnem premetu so se ljudski poslanci -posebno zanimali za vprašanje tarif, ker se je v razpravi pokazalo, da so sedaj letalske prevozne tarife na škodo železnic. Ljudski poslanec inž. Suvaidžič je v svojem odgovoru poudaril, da se je posebno razvil mednarodni zračni promet in da to pozitivno vpliva na devizno bilanco, ki je bila vse do letos negativna. Da bi se ta bilanca še bolj izboljšala in da bi se zagotovilo potrebna devizna sredstva za nabavo posameznih delov za naš zračni promet, je predvidena do konca leta nabava še dveh potniških letal tipa »Conwair«.
Najbolj živahna razprava pa je bila o cestnem prometu in motornih vozilih. Predstavnik zveznega zavoda za planiranje je glede cestnega prometa dejal, da je precej slab. Modernizacija obstoječih cest in povečanje števila motornih vozil sta dva ključna problema, ki jih je po mnenju članov odbora treba rešiti, da bo naš cestni promet lahko izpolnil svojo nalogo. Po cestah je bilo samo lani prepeljano 26 milijonov ton blaga. V prihodnjih letih je predvidena modernizacija 11.000 km cest. Za to bo potrebnih okoli 20 milijard dinarjev na leto
in po besedah inž. Suvajdžiča so finančna sredstva v glavnem zagotovljena, pač pa je vprašanje mehanizacije. Clan odbora Temeljkovski je v svoji razpravi dejal, da bi bilo treba izdati zakonske ukrepe, ki bi urejevali gradnje cest in zagotovili enotno in kvalitetno gradnjo. Po njegovih besedah imamo v tem pogledu premalo izkušenj in pridob-
sebno upoštevanju izkušenj ljudskih republik Slovenije in-Hrvatske. Nekateri poslanci so se zanimali za stanje in perspektive domače proizvodnje motornih vozil. Danes razpolagamo samo s 19.000 kamioni, 1500 avtobusi in 10.000 potniškimi avtomobili. Inž. Suvajdžič je ljudskim poslancem povedal, kakšne uspehe je dosegla naša industrija pri izdelavi tramvajev, kamionov in avtobusov ter je ob tej priložnosti poudaril, da zaradi visokih cen za ta prevozna
ljene izkušnje se med posa- -sredstva, ni. večjega- .zanima-meznimi republikami ne izme- ni a. Dejal Je, da. zaradi .viso-njujejo, kar vse vpliva nega- kih uvoznih koeficientov, tako tivno na kvaliteto in ceno za dokončana vozila kakor tu-cest, ki jih gradimo. Predložil di za posamezna dele, prihaja je, da je treba posvetiti večjo do znatne podražitve vozil pozornost specializaciji in po- domače proizvodnje, tako da
GOSPODARSKI ODBOR ZVEZNEGA ZBORA
jih prometna podjetja praktično ne morejo nabaviti, ker so v glavnem deficitna. Na koncu razprave o prometu je predsednik odbora tov. Dragi Stamenkovič predložil osnovanje tričlanske komisije, ki bi skupno s komisijo odbora za gospodarstvo zveznega zbora podrobno proučila stanje našega prometa, vprašanje investicij in njegovega razvoja. Ko je bil nje%cv predlog sprejet, se je pričela razprava o kmetijstvu.
Predstavnik zveznega zavoda za planiranje inž. ■ Milun Ivanovič je seznanil ljudske poslance z aktualnimi vprašanji kmetijstva in odgovarjal na njihova vprašanja. Odbor bo jutri nadaljeval dalo.
« proizvodnji premog ta in. èrmi mrta^ttrairi
Potrošnikom je zagotovljenega dovolj premoga — Zaloge železne rude v Jugoslaviji zadostujejo po računih strokovnjakov za 60 let
VBEME
Napoved za torek: V zahodni ln severni Slovenili pretežno oblačno vreme z manlšitnl vmesnimi razjasnitvami. Na Primorskem lepo vreme z menialočo se oblačnostjo. Zlasti v alpskem svetu bodo krajevne padavine.
(Od našega skupščinskega dopisnika)
Beograd, 13. sept. Gospodarski odbor zveznega zbora je na današnji popoldanski seji pod predsedstvom tov. Toneta Fajfarja razpravljal o načrtu družbenega plana FLRJ za 1955. leto in sicer o planirani proizvodnji in predelavi premoga, proizvodnji in predelavi nafte in planirani proizvodnji črne metalurgije. Pojasnila o planirani proizvodnji obeh panog sta članom odbora dala predstavnika Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje inž. Dular in inž. Šlajmer.
Odbor je sklenil, da v zvezi z zaščito rudarjev priporoči zveznemu izvršnemu svetu, da podvzame potrebne ukrep za zboljšanje varnosti v .naših rudnikih.
Prvo vprašanje, ki je bilo postavljeno danes v razpravi o planirani proizvodnji premoga v 1955. letu, je bilo vprašanje o preskrbi potrošnikov s premogom. To vprašanje je postavil ljudski poslanec Tone Fajfar, ki ki je danes'nadomestoval predsednika odbora tov. Milentije Popoviča. Predstavnik Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje inž. Dular je na to vprašanje odgovoril, da trenutno pomanjkanje premoga ne gre pripisovati manjšim količinam premoga, ki so na razpolago potrošnikom. temveč Izredno velikemu povpraševanju po premogu. Medtem ko je lani bilo potrošnikom na • razpolago samo
650.000	ton premoga, jim je bilo letos že dosedaj prodano
1.500.000	ton, torej skoraj 900 tisoč ton več kot celo lansko leto. Medtem ko so lansko leto potrošniki kupovati povprečno 1 in pol do 2 toni premoga, ga'
kupujejo letos od 3 do 5 ton. Letos se vsi potrošniki preskrbujejo s premogom že sedaj, medtem ko so, se lani večinoma šele pozno jeseni ali v začetku zime. Toliko, povpraševanja po premogu v poletnih mesecih je pripisati omejenemu roku za nakup premoga na kredit, ki pa je sedaj podaljšan - do konca leta. Letos bo potrošnikom na razpolago še nadaljnjih 350.000 ton premoga, tako da bodo njihove potrebe zadovoljene. Skupno bodo potrošniki letos dobili torej okoli 1,850.000 ton premoga, prihodnje leto pa — po planu — še nadaljnjih 200.000 ton. Letos so tudi mnogo večje kot lani zaloge premoga, s katerimi razpolagajo industrija in železnice. Lignita ne primanjkuje, pač pa primanjkuje kvalitetnega rjavega premoga.
Ljudski poslanec Šefket Ma-glajič je vprašal, kako bomo dosegli planirano proizvodnjo premoga v prihodnjem letu —
14,376.000	ton —, ki je za okoli 1 in pol milijona ton večja kot pa letošnja planirana proizvodnja. Predstavnik Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje je dejal, da bo to povečanje mogoče doseči s polnim izkoriščanjem kapacitet in povečanjem storilnosti. K temu bo nedvomno doprinesla tudi polna uporaba amortizacije.
Ljudski poslanci so živahno diskutirali tudi o nedavnih nesrečah v naših rudnikih in o ukrepih, ki jih je potrebno pod-vzeti, da se te nesreče v bodočnosti ne bi več dogajale. Eden važnih ukrepov v ta namen je nedvomno odprava uvoznih koeficientov na uvoz zaščitnih sredstev. Odbor je sklenil, da priporoči zveznemu izvršnemu svetu, da podvzame potrebne
ukrepe za povečanje varnosti v rudnikih.
V	razpravi o proizvodnji in predelavi nafte ni bilo nekih posebnih elementov, po katerih bi se ta razprava razlikovala od razprave v gospodarskem odboru zbora proizvajalcev,
V	razpravi o črni metalurgiji je inž. Šlajmer r.a vpraša/.j e članov odbora dejal: »Izgradnja vseh kapacitet črne metalurgije se odvija po planu. V 1955. «etu bodo zgrajeni vsi objekti, ki jih sedaj gradimo, razen železarne Nikšič, ki bo začela obratovati v začetku 1953. leta. Polno proizvodnjo bedo nove kapacitete dosegle 1958. leta, ko bomo proizvajali nad 1,300.000 ton surovega jekla in nad 90.009 ton surovega železa. Uvažati bomo morali samo še pribl. 30.G00 ton raznih specialnih izdelkov oziroma jekla. Rezerve železne rude so dokončno preiskane šele v Va-rešu )kjer jih je okoli 160 milijonov ton) in Ljubiji (kjer jih je 15 do 17 milijonov). Rezerve Va-reša zadostujejo za proizvodnjo Zenice za okoli 70 let, rezerve Ljubije pa za proizvodnjo Jesenic, Siska, Guštanja in Štor za okoli 30 let. Računa se, da razpolaga vsa Jugoslavija z okoli 250 milijoni ton železne rude, kar bi zadostovalo za proizvodnjo naše industrije za okoli 60 let.
Člani odbora so postavili mnogo vprašanj glede starega železa, ki ga uvažamo, ker ga doma nimamo dovolj. Letos smo uvozili okoli 90.000 ton starega železa. Računati moramo, da bo deficit starega železa znašal čez 10 do 15 let kakih 100.000 ton letno.
Ljudski poslanci so mnogo diskutirali tudi o koksu, ki ga še vedno uvažamo in za katerega plačujemo velika devizna sredstva. Člani odbora so poudarili, da je potrebno nuditi pomoč strokovnjakom, ki se bore za koksiranje našega domačega premoga. Odbor bo nadaljeval delo jutri.	M. P.
V soboto in nedeljo se srečamo na Ostrožnem J
?
f è
4
Skupščina Staine konference mest bò v Skoplju
27. oktobra
Zagreb, 13. sept (Tanjug). Predsedništvo Stalne konference mest, ki se je danes sestalo v Zagrebu, je sklenilo, da bo prihodnja skupščina Stalne konference mest 27. X. v Skoplju. Na dnevnem redu skupščine bodo problemi razvoja lokalnih skupnosti. Na skupščino v Skoplju bodo povabljeni tudi zastopniki mest Grčije in Turčije.
Na skupščini v Skoplju bodo razpravljali o izkušnjah v dosedanjem delu za razvoj komun, kakor tudi o izkuš-’ njah posameznih ljudskih odborov -v obdelavi družbenih planov. Udeleženci skupščine bodo razpravljali nadalje o posebnosti teh problemov v velikih in manjših mestih, v bolj razvitih mestnih občinah in drugih mestnih občinah. Kot podlaga za razpravo o razvoju komun bodo služili elaborat in statut mest Reke in Sarajeva, statut mesta Kranja in elaborat, ki ga bo predložil ljudski odbor mestne občine Prokuplja.
V zvezi z razpravo o družbenih planih za leti 1954 in 1955 je predsedništvo poslalo povabilo ljudskim odborom, naj do 20. oktobra sporoče probleme, o katerih bodo razpravljali na skupščini. Kot novost v delu Stalne konference mest je predsedništvo priporočilo, naj v ljudskih odborih organiziralo prej razpravljanje o teh problemih, da bi določili stališča, ki jih bodo zastopali njihovi delegati. Pričakujejo, da se bo na ta način tudi izboljšal sistem dela pri sprejemanju družbenih planov ljudskih odborov in da bo sodeloval širši krog
ljudi pri določanju ekonomske politike ljudskih odborov.
V okviru razprave o družbenem planu bo na skupščini v Skoplju predloženo tudi poročilo o stanovanjskem položaju, kakor tudi o njegovih posledicah. To poročilo, ki bo podprto z utemeljenimi podatki iz yse države, pripravlja stalna komisija za stanovanjske zadeve.
Med zasedanjem skupščine v Skoplju bodo tudi posebni delovni sestanki predstavnikov občin in mest, na katerih bodo razpravljali o aktualnih problemih, ki naj bi prišli na dnevni red Stalne konference
mest. Poleg tega bodo zastopniki Skopi j a navedli udeležencem konference svoje izkušnje iz organizacije in administracije svojega ljudskega odbora. Predsedništvo stalne konference mest je sklenilo, naj se taka diskusija z zastopniki ljudskih odborov organizira v bodoče v vseh mestih, v katerih bo zasedala Stalna konferenca mest
Člani predsedništva Stalne konference mest so danes obiskali zagrebški velesejem, kjer so se zlasti zanimali za naprave, ki služijo za komunalne potrebe mest
Finska zadružna delegacija v Sloveniji
Ljubljana, 13. sept. Te dni se mudi v Sloveniji finska zadružna delegacija, ki vrača obisk jugoslovanskim zadružnikom, ki so bili pred kratkim na Finskem. V nedeljo se je delegacija mudila med drugim v Starem trgu pri Ložu, kjer je bila velika okrajna razstava plemenske živine m sicer je bilo razstavljenih 312 glav. Finske zadružnike je pozdravil predsednik okrajne zadružne zveze Postojna. Opoldne so bili finski zadružniki na kosilu v gostišču v Pudobu. kot gostje zadružnikov Loške doline- Tu je goste pozdravil tudi tov. Janez Hribar. Po kosilu so si ogledali gostje spomenik padlirr. borcem na Ulaki nad Starim trgom, potem pa so odšli v Postojnsko jamo.
'Pred p
Tretji zlet tabornikov — na Ostrožnem
PREDLOGI IZ RADENCEV
Trenutna energetska kriza ni noben razlog za malodušje — Mnogi električni izdelki, ki so danes v prometu, ne ustrezajo po svoji ekonomičnosti in varnosti — Koristi mikrocentral — Regrese za elektrifikacijo!
Slatina Radenci, 13. sept. Za razpravo, ki se je razvila včeraj in danes po izčrpanih referatih na tukajšnjem posvetovanju elektro-strokovnjakov, so značilne tri stvari:	prvič so
udeleženci posvetovanja ugotovili, da trenutno splošno pomanjkanje električne energije, zlasti v zimskih mesecih, ne more biti razlog za malodušje, saj so v teku priprave, ki bodo terjale večletno elektrifikacij-sko delo. Kljub pomanjkanju elektrike je treba tudi zaradi tega propagirati in uvajati na podeželju uporabo, zlasti takih naprav, ki rabijo razmeroma malo električne energije. Treba
4. oktober — Mednarodni' dan otroka
Letošnji mednarod. dan otro ka, ki bo 4. oktobra, bomo proslavljali ves teden. Posebni republiški odbor, ki ga sestavljajo predstavniki mladinskih, sindikalnih in drugih množičnih ter družbenih organizacij, pripravlja za dostojno proslavo tega tedna vrsto akcij, ki bodo posvečene zdravju in rasti naših otrok. Nedvomno je, da je akcija Teden nege zob, ki jo bo organiziral Rdeči križ Slc-dzdelane po navodilih zobozdravnikov, ena izmed zelo pomembnih akcij. Da bi naši otroci zobe čim bolj negovali, je Rdeči križ Slovenije stopil v stik z neko tovarno v Osijeku in se z njo dogovoril o proiz. vcdnji otroških ščetk, ki bodo Izdelane po navodilhi zobozdravnikov. Za proslavo mednarodnega dneva otroka bodo tudi zdravstveni pregledi otrok po vsej Sloveniji, razna predavanja itd. Centralni higienski zavod bo v okviru teh proslav izvedel po šolah anketo o zdravi prehrani in vplivu te na otrokovo zdravje. Nadalje bodo Rdeči križ Slovenije, Zavod za napredek gospodarstva in razna podjetja organizirala v Ljubljani razstavo
brezalkoholnih pijač. Ker se za to razstavo zanimajo tudi podjetja iz drugih republik, bo razstava v jugoslovanskem merilu. Tuja podjetja pa. ki razstavljajo na zagrebškem velesejmu so ponudila, da bodo na tej razstavi pokazala pripomočke za konzerviranje sadja, zelenjave in proizvodnjo brezalkoholnih pijač. Razstava ho v vseh spodnjih prostorih Doma ljudske armade. Razen te bo v Ljubljani tudi razstava sodobne kuhinje, ki jo bosta priredili Zavod za napredek gospodinjstva in podjetje» »Slovenija les«, v Jakopičevem paviljonu bo razstava otroških risb, združena s tečajem, na katerem bodo sodelovali vsi profesorji in učitelji risanja. Razstava otroških risb bo potujoča razstava, tako da si jo bodo ogledali tudi otroci in odrasli iz drugih krajev Slovenije.
Vse to in še vrsto drugega pripravljajo v Ljubljani. Po drugih krajih Slovenije pa te dni ustanavljajo pripravljalne odbore, ki bodo v svojem kraju pripravili vse, da bo Mednarodni dan otroka tudi pri njih kar najbolje uspel. Kako bodo pripravili, bomo še poročali.	E. K.
je stremeti za tem, da se uporablja v gospodinjske in druge gospodarske namene na podeželju tok zlasti poleti in ponoči, ko splošna obremenitev ni tako velika. Nadalje so udeleženci posvetovanja iz vseh republik ugotovili potrebo po solidnih predpisih za izvedbo lokalne elektrifikacije in da se standarzirajo njeni elementi.
Skoro neverjetna je ugotovitev strokovnjakov, da imamo danes v nrometu najrazličnejše električne aparate, ki ne ustrezaio osnovnim pogojem življenjske varnosti ljudi, vrhu tega pa neekonomično trošijo tok. Vse hvale je soričo tega vreden skleo, da bo Elektrotehniško društvo povabilo tovarne, ki izdelujejo električni material oz. aparate, naj jih pošljejo posebni komisiji tega društva v oceno. Na osnovi take ocene, pri kateri bi sodeloval še Zavod za napredek gospodinjstva in Kmetijski raziskovalni zavod, bi dobil material oz. aparat znak, ki bi jamčil za njegovo ekonomičnost in strokovno pravilno izvedbo. V ilustracijo naj navedemo le to. da bi bilo prav, če bi naša elektroindustrija n. pr. prenehala izdelovati neekonomične »požrešne« sevalne pečice (za ogrevanje prostorov) in začela izdelovati mnogo bolj varčne ventilatorske pečice.
Nadalje je posvetovanje poudarilo potrebo, da začnemo bolj kot doslej, računati s pomenom, ki ga lahko imajo v našem elektrogospodarstvu spričo obstoječih možnosti (razpoložljive vode in razsežna področja z ustreznimi vetrovi) majhne centrale, tako imenovane mikrocentrale. S tem v zvezi bi morala naša podietja n. pr. »Litostroj« in »Rade Končar« nadaljevati že začeto izdelovanje majhnih turbin in generatorjev.	*
Da bi bilo mogoče razširiti uporabo cenejšega nočnega toka, mora naša industrija začeti izdelovati tudi dvo- in večtarifne števce, ki jih danes nihče pri nas ne proizvaja, katerih uvoz pa zaradi visokih cen ne pride
66
(9. slika za naš nagradni natečaj)
Sesta (VI.) slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Slavka Šlandra« Je bila ustanovljena 6. avgusta 1943 na Sipka. Po ustanovitvi je imela brigada ognjeni krst v avgustovski ofenzivi, ki je divjala na Moravškem. Po hudih bojih na Dolenjskem in po svoji reorganizaciji je brigada odrinila v Savinjsko dolino, kjer je uničila celo vrsto nemških postojank, med njimi v dneh 30. julija do 18. avgusta tudi nemško postojanko v Lučah in v ------?
Kateri kraj, v katerem Je tedaj Slandrova brigada nničila nemško postojanko, predstavlja zgornja slika?
v poštev, tem manj, ker imamo pogoje, da jih izdelujemo doma.
Kar se tiče vzdrževalnih Straškov, je treba med drugim omeniti ugotovitev, po kateri slaba impregnacija električnih drogov izredno skrajšuje njihovo življenjsko dobo. Včasih so vzdržali taki drogovi tudi 30 let in še več, danes pa zgnijejo že po 8 in 10 leti. Jasno je, da je tudi to navidezno drobno vprašanje, pomembno in mu je vredno posvetiti potrebno skrb. Glede tega naj omenimo še to, da bi morala pristojna podjetja razmisliti o tem, kakšne so možnosti za izdelavo lažjih konstrukcij betonskih električnih drogov. S tem bi lahko znižali njihove, sedaj nesorazmerno visoke cene in jih uporabljati namesto lesa.
Omeniti je treba še predlog ing. Milivoja Rakiča, profesorja tehnične fakultete iz Beograda, ki je z začudenjem omenil, da daje država v svoji iskreni želji pomagati kmetijstvu, kredite za plemensko živino, semena itd. in da priznava kmetom regrese ali popuste pri nakupu raznih strojev, da pa vse te olajšave ne veljajo za elektrifikacijo in nabavo električnih strojev ter aparatov, ki tudi dvigajo storilnost dela in izboljšujejo raven našega kmetijstva. Menil je. da bi se ta naša politika morala razširiti tudi na elektrifikacijo, ki še kako vpliva na delovno produktivnost našega podeželja.
Posvetovanje se je danes končalo. Za zaključek so bili sprejeti mnogo obetajoči sklepi, in sicer splošni, ki pridejo vpo-štev za vso državo in taki, ki se nanašajo lè na Slovenijo. O tem bomo še poročali. — M. F.
Da tudi taborniki, člani Taborniške zveze Slovenije proslavijo praznik »Štajerska v borbi« so se odločili, da prire-
Velik dan za Sevojno
Sevojno, 13. sept. (Tanjug). Danes so v naši veliki valjarni bakra začeli s poizkusno proizvodnjo v livarni. Tej bo v kratkem sledila stiskalnica, do 1. novembra pa tudi valjarna, tako da bo valjarna bakra sposobna za obratovanje z vsemi svojimi oddelki od začetka prihodnjega leta dalje. Valjarna bakra nam bo dajala letno 24.000 ton valjanih bakrenih in medeninastih profilov in brezšivnih cevi vseh vrst. Letno vrednost proizvodnje cenijo na 16 milijard; investicije se bodo izplačale že v dveh letih. Valjarno so začeli graditi pred štirimi leti. Njeni obrati zavzemajo prostor 45.000 kvadratnih metrov. Samo dvorana valjarne, kjer bodo valjali bloke, težke od 1 do 3 ton, meri 400 X 100 m.
Začetek proizvodnje v Sevoj-nu, spričo katerega se uvrščamo kot proizvajalci valjanih bakrenih Izdelkov skupaj z Belgijo na prvo mesto v Evropi, bo velikega pomena zlasti za razvoj naše elektroindustrije, industrije lokomotiv in kotlov, živilske industrije ter radioindustrije. Pomanjkanje elektrike verjetno prvo leto še ne bo dopustilo obratovanja s polno zmogljivostjo. Iz inozemstva pa že prihajajo naročila, zlasti iz Anglije, Zahodne Nemčije in Srednjega vzhoda. Samo neka holandska družba je naročila 3009 ton valjanih izdelkov iz bakrenih zlitin.
Odkrita nahajališča asfalta pri Splitu
Split, 13. sept. Na obronkih Mosora pri Splitu so našli nahajališča asfalta dobre kakovosti. Področje, na katerem se nahaja asfalt, je veliko okoli 30 kv. kilometrov. Geološki zavod iz Zagreba je kot prvi prispevek za nadaljnje raziskovanje, dodelil okrajnemu ljudskemu odboru Splita 4 milijone ^di-
dijo svoj III. zlet na Ostrožnem. Tega zleta se bo udeležilo več kot 1500 tabornikov. Da bo zlet kar najbolje uspel, so ustanovili poseben pripravljalni odbor, ki bo skrbel za čim boljši sprejem in postrežbo gostov. Doslej so naročili že 10.000 kub. metrov slame za ležišča po šotorih, veliko množino drv za taborne kuhinje in ognje itd. Razporedili bodo tudi informacijske mreže, kjer bodo člani dobili potrebna navodila. Zveza bo razposlala okrog 54 potokazov, saj bodo prihajale taborniške družine po 20 km marša iz vseh strani v Celje. Marši bodo šli čez pomembnejše točke iz časov NOB.
V teh dneh bo tudi veliko člansko tekmovanje v taborniškem mnogoboju, ki bo obsegalo razen drugega tudi postavljanje šotorov s petčlansko ekipo in orientacijski tek.
Tabor bo pričel že v soboto opoldne, stal bo v gozdičku, ki ga bo ločil od slavnostnega prostora. Prepričani smo, da bo ta tabor vzbujal veliko pozornost med udeleženci proslave ne samo s svojo ureditvijo, temveč tudi s šest metrov visokim stolpom, kjer bodo na jamborih vihrale taborniške zastave.
Tri doline že pripravljene
Savinjska, Mislinjska in Mežiška dolina! V vseh treh govorijo le o Ostrožnem. V počastitev praznika »Štajerska v borbi« so v zadnjih dneh prireditve, patrulje pa so odšle po
tistih potih in stezah, kjer so včasih hodili partizani. Ko je šla patrulja iz Šoštanja, so imeli lepo zborovanje in otvoritev Planinskega doma na Kozjeku, kjer je bil izveden miting, posvečen Ostrožnemu. Na Gnječu je bila veličastna manifestacija, katere se je udeležilo okrog tisoč mladincev. »Svoboda« iz Šoštanja prireja Koncerte po večjih krajih Savinjske in Šaleške doline. V Rečici pa bo tudi razstava iz NOB.
V vseh krajih, ki ležijo v teh dolinah, bodo na predvečer proslave zagoreli kresovi in z gora, ki ležijo ob Mežiški dolini, se bo videl njih sij tudi tja čez mejo.
Iz Šoštanjskega okraja bo šlo na Ostrožno blizu 14.0000 ljudi, iz sosednjega pa 12.000. Med njimi bodo skoraj vsi delavci tovarne usnja v Šoštanju, žele-zarji iz Raven, topilničarji in rudarji iz mežiškega rudnika. Toda ne samo iz tovarn, tudi z dežele se bodo ljudje udeležili proslave. V Št. Danielu so imeli v kmečki hiši Senice pravo posvetovanje, kdo vse bo šel na Ostrožno. Povsod so uredili tako, da bo v hiši ostal le en človek.	J. č
Okrajnemu odboru SZDL v Murski Soboti se ie doslej prijavilo že preko 3000 udeležencev za proslavo na Ostrožnem, od teh največ iz Murske Sobote, Beltincev, Gradu, Puconcev, Martjancev itd. Iz Murske Sobote bo odšlo po dosedanjih prijavah preko 1000 ljudi.
Senčne in sončne iz našega gostinstva
darjev. Te dni so v poskusne .-bene ureditve. namene nakopali prva dva vagona rude.	L. M.
Turizem, je lahko pomembni panoga narodnega gospodarstva, razvoj turizma pa je odvisen od gostinstva. Vsekakor se je naše gostinstvo v zadnjih letih na splošno močno dvignilo. Se vedno pa je tudi dokaj negativnih pojavov, primerov slabih odnosov do gostov, pretiranega navijanja cen in drugih škodljivih pojavov, ki ne škodujejo samo ugledu gostinstva, pač pa, in to predvsem pred tujci, tudi 'ugledu 'naše druž-
V Zagrebu za 50
Zagreb, 13. sept. Čeprav je prvotno prevladovalo mnenje, da letošnji mednarodni zagrebški velesejem, ne bo imel toliko obiskovalcev, ker je bil na železnicah odobren samo 25°/o popust, vendar je bilo že do danes opoldne toliko obiskovalcev kot lani do konca sejma. Velesejem sl je ogledalo 225.000 ljudi, ostane pa še ves jutrišnji dan. Samo včeraj si je velesejem ogledalo 50.000 ljudi, med njimi precej večjih skupin iz vseh republik.
Kakor Je danes izjavil direktor zagrebškega sejma dr. Ivan Žnidaršič, so komercialni rezultati letošnjega mednarodnega
Pobuda za »debeli« trg
V naši ponedeljski številki smo objavili nekaj misli o pobudi gospodarskega sveta MLO Ljubljana za oživitev nekdanjih »debelih« trgov. Namen teh trgov je predvsem, da bi prišli potrošniki na čim bolj enostaven način brez nepotrebnih posrednikov in čim ceneje do pridelkov za zimo. To pobudo namerava po svoje realizirati tudi Trgovsko podjetje Okrajne zadružne zveze Ljubljana-okolica v Aškerčevi ulici. Pri tem podjetju bodo lahko potrošniki nabavili vse potrebne pridelke za zimo na debelo, zlasti krompir, po sortah, kakršne bodo zahtevali. Kupljeno blago bo podjetje samo dostavljalo na dom potrošnikom. Podjetje bo blago nabavljalo preko kmetijskih zadrug in ga brez posredovanja trgovine na drobno dostavljalo potrošnikom. Upajmo, da se bo to poznala tudi pri ceni. J.
sejma presegli pričakovanja, saj znaša vrednost zaključenih kupčij dgn pred koncem sejma nad 50 milijard dinarjev, to je približno toliko kot lani. Preneka-tera podjetja so napravila zaključke za celotno proizvodnjo v prihodnjem letu.	M. B.
Zastopnika Evropske ekonomske komisije na obisku v Jugoslaviji
Beograd, 13. sept. (Tanjug) Visoka funkcionarja Evropske ekonomske komisije, direktor sektorja za industrijo Waring in specialni pomočnik izvršnega sekretarja,Kostelezky, bosta prispela 25. septembra v Jugoslavijo, kjer bosta imela razgovore z jugoslovanskimi ekonomskimi strokovnjaki, posebno z onimi, ki sodelujejo pri delu komiteja evropske ekonomske komisije. Med petdnevnim bivanjem v Jugoslaviji bosta obiskala tudi Zenico.
Delegacija belgijskih sindikatov v Ljubljani
Ljubljana, 13. sept. Danes je prispela v Ljubljano delegacija sindikata javnih služb v Belgiji, ki jo vodi predsednik sindikata Henri Jansen. Goste iz Belgije, ki se bodo mudili v Jugoslaviji 10 dni, je pozdravil in sprejel v Imenu centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Marjan Vivoda. Danes si je delegacija ogledala Litostroj, osnovno šolo v Mostah in znamenitosti Ljubljane. Obiskala bo tudi Zagreb, Beograd In Reko.
,,Cvetje jeseni
Zéi
O p o * o r 11 o » vseh 10 slik dostavite skupaj.
Tako je naslov vrtnarske razstave ki je odprta do 19. t. rr.. v Ljubljani ob tivolskem ribniku. Po naslovu sodeč bi človek mislil, da je to razstava rezanega jesenskega cvetja. Toda ne, na razstavi so tudi druge lepote s področja vrtnarstva. V vzorno in okusno urejeni dvorani najdemo najrazličnejše lončnice, znane in manj znane, ki se obiskovalcem predstavljajo v vsej svoji lepoti. Nekaj trajnic in okrasnih grmičkov prav tako krasi prostorno dvorano- Najbogatejši pa je izbor rezanega cvetja. Prav tako je mnogo trajnic, največ gladijol in dalij. Med najlepšimi je dalija, ki ima ime našega velikega pesnika »dr. Franceta Prešer-
na.« Poleg nje stoji prav tako zadnja noviteta r. imenom »Primičeva Julija« in še vrsta domačih novosti. V dvorani tudi ne manjka bazenčka z vodometom in z zlatimi ribi-carr.L
Razstava je vsestransko poučna, je prikaz trudapolnega dela domačih vrtnarjev in požlahtnjevalcev cvetlic ter obenem tudi prikaz lepote in vrednot najrazličnejših okrasnih rastlin.
Ogled razstave je zares pravi užitek, to tem bolj. ker razstav s cvetjem in okrasnimi rastlinami nismo vajeni. Za-voljo_ tega ne smemo opustiti priložnosti za ogled te svojevrstne, zares lepe in zanimive razstave.
Pred dnevi sent z Večjo družbo potoval po Gorenjski, Primorski in drugih krajih naše ožje domovine. Ob tej priliki smo se lahko prepričali o gornjih trditvah glede gostišč. Nekatere ugotovitve hočem navesti, ne zaradi kritike te' ali druge prizadete osebe ali podjetja, pač pa zaradi tega, da bi take napake odpravljali, ker je to v interesu ne samo dotičnega podjetja, pač pa nas vseh.
Kosili smo v Parku-hotelu na Bledu. Čeprav je bilo kosilo prej naročeno in je bilo ta dan v restavraciji zelo malo drugih gostov (nòti četrtina stolov ni bila zasedena), je bila postrežba površna in slaba. Dobili smo mrzlo kosilo, telečjo pečenko in krompir pa kar na skupnem krožniku za vso mizo, češ da nimajo časa streči vsakomur posebej. Natakarji so nekaj po-tihem godrnjali, kar smo razumeli tako, da jim pač nismo po godu. Bolj kot okoli nas, so se sukali okrog manjše družbe tujcev. Seveda cena za naše kosilo ni bila zato nič manjša, pač pa glede na postrežbo in kvaliteto ter količino jedi izredno visoka.
Zvečer smo prispeli skozi Vršič in Trento v Bovec, kjer smo prenočili v hotelu Kanin. Želeli smo izdatno večerjo, saj smo bili pošteno lačni. Natakar nam je povedal, da imajo pripravljen golaž. Ko smo izrazili željo, da bi radi kaj drugega in da lahko tudi malo počakamo, je rekel dotični natakar, da je za nas tudi golaž čisto dober. Uprava hotela ni bita tega mišljenja in smo bili nato postreženi prav dobro. Torej po mišlie-nju takih lenih natakarjev bi moral gost pač jesti, kar imajo trenutno pri roki, čeprav je pripravljen plačati priprav-: Ija.nje jedil po izbiri in okusu.
Največje razočaranje pa smo doživeli v gostišču Mokrice, ki je v gra<\u Mokrice pri Brežicah, kjer je bil pred leti dom onemoglih. Tam nismo bili razočarani samo mi, pač pa prav tako drugi, med njimi tudi inozemski gostje. Ker je bilo zvečer in se nam je mudilo naprej, smo naročili narezek. Za tak narezek iz čisto navadne salame smo čakali nekaj več kot voldruqo uro. Nekaj gostov iz Hrvatske.-ki so sedeli pri sosednji mizi pa nam je potožilo, da so čakali na večerjo več kot dve uri. Se na pijačo smo morali čakati več kot pol ure. Kaj so delali natakarjij ni vedel nihče, saj jih lep-- čas sploh
ni bilo pri gostih. Po dveh urah sedenja smo šele ugotovili, da imajo pri hiši tuli natakarico, ki se je izvolila pokazati na dvorišču, kje» so bili gostje. Prav tako kot s postrežbo, ki bi jo lahko imenovali še manj kot polževo in s popolnoma brezbrižnim odnosom do gostov sploh, pa so nas presenetili s ceno. Narezek salame s kruhom so nam zaračunali okoli 250 din! V moji skupini so bili tudi gostilničarji, ki so trdili, da je bila ta salama zaračunana najmanj 2000 din kilogram, ako-ravno stane v mesnici komaj 300 do 400 din kilogram!
Ne bi bilo prav, če ne bi navedel tudi primerov dobre postrežbe in pravilnih odnosov do gostov, ki smo jo doživeli na potovanju. Tako smo prenočili, večerjali ih zajtrkovali v hotelu Triglav v Kopru. Lahko trdim, da je bila postrežba odlična, hrana dobra in okusna, prav tako je bil vsakdo zadovoljen s prenočiščem. pa zato cene niso bile nič večje kot drugod. Se prav posebno prijetno pa smo bili presenečeni v Karlovcu. Ker smo pri.rDffi popoldne po drugi uri, nismo računali na toplo kosilo. Vseeno sma povprašali v mestni restavraciji »Zum-berak«, če imajo kaj toplega za kosilo. Z največjo prijaznostjo nas je sprejel mlad natakar, očitno šef restavracije. V manj kot pol ure smo imeli vsi (bilo nas je okoli 30 in nismo bili napovedani) korilo po izbiri in tudi pijačo, ter smo lahko že po 40 minutah postanka nadaljevali pot, izredno zadovoljni s postrežbo in kosilom. Vsakdo iz naše skupine je zatrjeval, da bo šel, ko pride spet v ta kraj, naravnost v to gostišče.
Priznam, da služba natakarja ni lahka, vendar bi se morali zavedati, da je natakar zaradi gosta in ne obratno, in da je od njegovega vedenja odvisen ugled podjetja, pred tujci pa tudi družbeni red.
Peter Romanič.
DEVIZNI TEČAJI
Na Dev. obračunskem mestu v Ljubljani so bili 12. septembra zakl lučki do naslednjih tečaj ib:
USA dolar 962	(958.20,	958-58.
219.53); angl. funt. 5524 (2510.91. 2548.79. 203.43): DM 21000 (20755.80. 20813.08. 191.38):	belg. frank 1940
(1928.84. 1940. 223.33): franc, frank 272 (271.09. 271.27. 216.501: kllr. švic. frank — (19028.63. 18943.52. 176.12); ital. lira 150 (149.85. 150.98. 214.54): Lit STO 151 (150.13, 151. 214.58); holand. forint 22725 (22725, 22725, 187.85), o-br. dolar Avstr. 886 (884.76. 887.45, 195.82); obr. dolar Turčija 642.50 (641.76. 642.12. 114.04).
Opomba:	Številke v oklepaju
pomenijo:	1	število predhodni
srednji tečaj FLRJ:	2. število
srednji tečaj FLRJ: 3. število ažlo v •/«; črtica za označbo devize pomeni, da v tej devizi ni bilo zaključkov v Ljubljani.
Situacija: Promet srednji, večja ponudba v tržaških lirah, holandskih forintih, belgijskih frankih ter avstr, in turških obrač. dolarjih Ker je zelo močno povpraševanje, so se v Ljubljani tečaji formirali nad zadnjimi državnimi srednjimi tečaji. Vidno pa so se dvignili tečaji ameriškega dolarja, angleškemu funtu, nemški marki in belgijskemu franku. Nad pariteto ameriškega dolarja Se Je ponovno povzpel -jprejj PiSfiSpq
dogodi
ÌÙ
:o\j
Neresnost
Pod rubriko »Beležnica* je italijanski liberalni tednik >11 Mondo* v svoji zadnji številki objavil komentar z naslovom .Leto nato* (po 8. oktobru), v katerem obnavlja razz'oj pogajanj za rešitev tržaškega vprašanja v zadnjem letu. V nekoliko ironičnem tonu ugotavlja, da Usti že tri mesece vsak dan napovedujejo, da je sporazum dosežen, vendar pa so za objavo sporazuma vedno našli kak izgovor. Najpreje je bilo treba počakati na zaključek kongresa krščansko demokratske stranke, potem na podpis Balkanske zveze, nato na parlametarne počitnice in končno na konferenco o EOS. .Anglo-američani trdijo, da so svoje delo opravili, Beograd zagotavlja, da je pripravljen, Rim pa se je zaprl v diplomatsko rezerviranost*, piše ril Mondo* in navaja, da enkrat 'pravijo, da je treba določiti še usodo neke obmejne vasi, drugič, da je vprašanje dotične vasi reseno, da pa je treba izdelati se protokol o pravicah ribolova itd. Ko na ta način dovolj jasno pokaže neresnost italijanskih odgovornih državnikov do tega problema, poziva vlado, da bi bil čas, da bi svojim državljanom jasno in pošteno povedala, če hoče ah ne podpisati sporazum.
Liberalni tednik je s tem potrdil, da v Rimu ovirajo rešitev tržaškega sporazuma in si vedno zno-vt izmišljajo neke ovire, zaradi katerih ne more priti do podpisa, ker vedno upajo, da bodo lahko še kai več izsilili. Tudi slednje je v nekoliko prikriti obliki povedal »II Mondo« italijanskim politikom, ko je ob zaključku svojega komentarja zapisal, da »vlada nima v roki nobene karte več, ki bi jo lahko še zaigrala in da je zato vsako zavlačevanje brezsmiselno.«
In vendar se ples v začaranem krogu te dni spet ponavlja. Spet so italijanski listi objavili neke vesti, datirane iz Washington a in Londona in tudi iz Trsta, da bo sporazum v kratkem podpisan, vsekakor pred 8. oktobrom, ker se zahodne sile boje, da bi ta dan prišlo do kakih novih neredov, če vprašanje Trsta Še ne bi bilo rešeno. Takoj za temi vestmi pa so italijanski vladni listi objavili demanti, češ da so še nerešeni problemi, predvsem vprašanje korekture mej med obema conama in neke »jugoslovanske zahteve« glede priključitve nekaterih delov cone A coni B.
Kakor za prejšnjimi napovedmi n kasnejšimi izgovori, se tudi za slednjimi skriva poskus izsiljevanja: grožnja z demonstracijami in incidenti. Kakor »II Mondo«, se tud: mi sprašujemo, koliko časa nameravajo v Rimu še nadaljevati to brezsmiselno igro, ki ne škodi samo položaju na jugovzhodu Ev-rot>e, ampak tudi ugledu italijan-r’ vlade.
Pore?" Adsnoueija
.Vo*drhein-V7estfalen, 27. juni-ia, Schleswig-Holstein, 12. septembri. Dva datuma, hi kažeta, da sc ie ugled Adenauerja in njegove politike začel v Zahodni Nemčiji resno majati. Deželne volitve v prvi teh dveh zabodnonemških dežel. v katoliški, Po prebivalstvu najbolj številni, industrijsko razviti Severni Rajni — Vestfaliji, so prinesle Adenauerju občuten poraz, h: se je zadnjo nedeljo ponovil na volitvah v protestantskem. s’-omršnem, beguncev polnem Schleswig-Holstemu. Leto dni ie, kar so n-mški krščanski demokrati z velikp zmago m splošnih volitvah Praznovali .plebiscit* Za Adcnruerievo Politiko, vendar po dosedaniih znakih sodeč, bodo letošnje deželne volitve temeljito kor-pirile takratne »plebiscitne* rr—.'f-te.
Vzrok tem korekturam leži tako -• not--nn., kakor tudi zunanji poht'h) Adenauerjeve krščansko-demokratske stranke, oziroma vDdne koaliere. Razmere dom-a so pokarale nedavn. velike, največje povojne stavk» delavcev in nameščencev v Hamburgu, na Bavarskem in drugod, zunanje-poli-ti-no k-i-nco Pa kaže neuspeh glede EOS, na kateri je Adenauer gradil ves čas vso svojo politiko.
Socialni demokrati, ki so imeli v preunii deželni skupščini Schlesw:g-H ds teina 20 poslancev. Sr, tokrat dobili 13.2 odstotka oddanih glasov in bodo Imeli v novi skupščini 23 Poslanskih mest. Kr-ščansko-demokratska unija kanclerja Adcnauema je imela v prejš-shupščin'- 26 poslancev, na nedeljskih volitvah pa ie dobila 32,2 odstotka glasov in bo imela prav tak0 23 poslanskih sedežev. 7. a »Blok beguncev* (BHE), ki je bil v tej deželi vedno močan, saj se je tu tud- rodil, je glasovalo Id odstotkov in bo imel deset poslancev (poprej 14); liberalci so dobili 7,3 odstotka ter 3 poslancev (Poprej 4); novoustanovljena desničarska skupina .Blok Schles-w’’ga* pa je dobila 4 mandate. Manjšinska danska stranka (poprej 2 poslanca), sedaj n. bo zastopana v deželni skupščini, ker ni dosegla predpisanih 3 odstotkov glasov, zvezno ustavno sodišče pa je odklonilo njeno pritožbo zoper volilni zakon, ki je od manjšinske stranke zahteval, da mora zbrati 3 odstotkov glasov na celotnem ozemlju, ne Pa samo tamkaj, kjer živi danska manišina. Danska manjšina je dobila 3,3. kominfor-rrt'sù pa le 2 odstotka oddanih glasov, k J
EDENOVO POTOVANJE
Nenavadno koristno posvetovanje v Bonnu
Uradno sporočilo o razgovorih Eden -Adenauer — V Londonu so prepričani, da bo Edenovo poslanstvo obrodilo sadove — Priprave v Rimu
Bonn, 13. sept. (AFP) V sporočilu, ki sta ga objavila federalno ministrstvo za zunanje zadeve in britanski visoki komisariat v Nemčiji o razgovorih kanclerja Adenauerja s šefom Foreign Offices Anthony Edenom, je rečeno, da sta državnika 12. in 13. septembra vsestransko proučila evropski položaj.
»Razgovori so priv.edli do popolnega sporazuma, pravi sporočilo. Kancler Adenauer in britanski minister za zunanje zadeve bosta z vsemi močmi nadaljevala napore za uresničitev evropske zveze, v kateri bi mogla v celoti sodelovati Velika Britanija. Oba državnika sta prepričana, da samo zveza svobodnih evropskih narodov lahko nudi potrebno podlago za ohranitev trdnega miru.«
Sporočilo pripominja, da sta kancler Adenauer in minister Eden proučila vprašanje ponovne nemške suverenosti ter možnosti za nemški prispevek k obrambi Zahoda. Oba sta prepričana, da mora taka rešitev temeljiti na trajnem zbližanju Francije in Nemčije. Na koncu izraža prepričanje, da bodo sedanji razeovori omogočili skorajšnje sklicanje konference.
London, 13. sept. (Tanjug) V Londonu z največjim zanimanjem spremljajo potovanje ministra za zunanje zadeve Edena po Zahodni Evropi. Poročila, ki jih je doslej prejela britanska vlada v Edenovih razgovorih v Bruslju in Bonnu,' potrjujejo prepričanje, da bo njegovo poslanstvo obrodilo sadove. Uradni zastopnik Foraign Officea je izjavil danes, da je britanski minister za zunanje zadeve imel s kancler!em Adenauerjem »nenavadno koristno posvetovanje«.
Kakor poudarjajo v pooblaščenih londonskih krogih, bo treba najti odgovor na več vora-šanj, če naj bi se lotili izdelave stvarnega načrta za vključitev Nemčije v Atlantski pakt. Omenjajo razne možnosti in zamisli, v uradnih krogih pa so glede 'tega popolnoma vzdržni. Predloga, ki ga omenja današnji »Times«, da bi mogli najti rešitev problema z razširitvijo bruseljskega pakta na Zahodno Nemčijo, v britanskem zunanjem ministrstvu ne komentirajo. — Bruseljski pakt. ki so ga podpisale Velika Britanija, Francija in države Beneluxa 1948, je bil označen kot »pogodba o gospodarskem, socialnem in kulturnem sodelovanju ter kolektivni samoobrambi«. Njegov glavni namen je bil preprečiti »obnovitev agresivne politike v Nemčiji«. Ker ta pogodba vsebuje poroštva o vojaški podpori za primer napada, je oživitev
Robert Murphy obišče Beograd
Beograd, 13- sept. (Tanjug) Namestnik stalnega državnega podsekretarja v ameriškem ministrstvu za zunanje zadeve Robert Murphy bo obiskal Beograd. Zvedelo se je, da se bo g. Murphy v Jugoslaviji razgovarjal z jugoslovanskimi osebnostmi o vprašanjih s področja gospodarskih zvez med Jugoslavijo in ZDA ter drugih perečih problemih.
Bonn, 13. sept. (AP). Pomočnik ministra za zunanje zadeve ZDA Robert Murphy je prispel nocoj v Bonn. Računajo, da bo z za-hodnonemškim kanclerjem Adenauerjem govoril o problemu oborožitve Zahodne Nemčije.
te pogodbe ob razširitvi na Nemčijo zamisel, ki so jo verjetno proučevali v Bruslju in jo je po zanesljivih vesteh podpirala tudi Belgija. Ta skupina 7 držav naj bi sestavljala »evropsko središče« v Atlantskem paktu.
Kakor se je zvedelo iz britanskih pooblaščenih krogov, vse prizadete države v načelu odobravajo zamisel o vključitvi Nemčije v Atlantski pakt, končno stališče Francije o načinu, kako bi to izvedli, pa je prvorazrednega pomena.
Po uspehu v Parizu bo mogoče govoriti z večjo gotovostjo, če je dana podlaga za sporazum. V Londonu izražajo bojazen, da bo Francija vztrajala, naj bi se Velika Britanija najtesneje povezala z Evropo. Po mnenju britanskih krogov bo pripravljenost Britanije, da bi storila kaj takega, v marsičem odvisna od dejstva, koliko so ZDA pripravljene vezati se v Evropi. Skratka. Velika Britanija bi da!a poroštva, ki jih želi dobiti Francija, če bodo to v zadostni meri storile tudi ZDA.
AFERA MONTESI
Rim, 13. sept. (Reuter) Italijanski opozicijski časopisi so zahtevali odstop predsednika vlade Scelbe in ministra za zunanje zadeve Piccionija glede na najnovejše podatke v razvo-
(»Risorgimento socialista«)
ju afere Montesi, ki že leto dni obeta dramatične polit, posledice. Opozic. listi menijo, da navzočnost Scelbe in Piccionija v vladi odvzema italjanski vladi zaupanje v neodvisnost sodnega aparata. Dr. Rafaelo Sepe, preiskovalni sodnik, ki ima v rokah ta primer, je v petek zvečer sporočil, da je ustavil preiskavo — ki jo vodijo že šest mesecev v največji tajnosti —, ker javno tožilstvo ni ničesar ukrenilo na podlagi njegovih odkritij.
Opozicija sodi v glavnem, da
Eno pa je nedvomno: Velika Britanija in druge zahodne države ne morejo dovoliti novega neuspeha, podobnega porazu EOS. Pooblaščeni funkcionarji britanskega ministrstva za zunanje zadeve izjavljajo poleg tega, da se je treba lotiti nemškega problema z največjo previdnostjo in po nadrobnih pripravah. Po izjavah britanskih pooblaščencev Velika Britanija neutrudno dela za sklicanje konference devetih držav konec tega meseca, nakar bi sklicali konferenco sveta Atlantskega pakta.
Rim. 13. sept. (AFP) Predsednik italijanske vlade Scelba je sprejel danes ministra za zunanje zadeve Piccionija. ki se je bil pred tem razgovarjal z italijanskim veleposlanikom v Londonu Brosiom. Pravijo, da so sestanki visokih italijanskih državnikov v zvezi z jutrišnjim obiskom britanskega ministra Z3 zunanje zadeve Anthony Edena.
Rim, 13. sept. (Reuter). Britanski minister za zunanje zadeve Eden je prispel danes v Rim. To je tretja etapa njegovega potovanja po zahodnih prestolnicah. Kot je znano, bo britanski minister v razgovorih z državniki zahodnih držav proučil možnosti za ponovno oborožitev Zahodne Nemčije.
je predsednik vlade Scelba odgovoren za zmedo v sodstvu, ki se je pokazala v tem primeru. Ta teden so pričakovali senzacionalnih odkritij, sedaj pa pi-evladuje prepričanje, da
javno tožilstvo tega ne bo dovolilo, dokler britanski minister za zunanje zadeve Eden, ki bo na poti po Zahodni Evropi danes prispel v Rim, ne bo zapustil Italije, to pa se bo verjetno zgodilo v sredo.
Prekinitev preiskave je v italijanski javnosti povzročila toliko večje ogorčenje, ker je večina sedaj še bolj prepričana, da so smrt Wilme Montesi resnično zagrešili ljudje iz najvišjih krogov, za katere je imel dr. Sepe pripravljena že zaporna povelja, preden je moral
Vlada ne dovoli, obfavili resnico
Po sodbi italijanskega tiska je kila preiskava prekinjena salo, da se vlada ne bi znašla v neprijetnem položaju ob Ede-novem obisku —■ Glavna osumljenca princ Maurizio Ossia in Piero Piccioni
Taipeh, 13. sept. Iz koumi tanških vojaških krogov se je zv edelo, da so davi zgodaj kuomi-tanška letala z zažigalnimi ho cubami in raketami napadala kon centracije kitajskih čet v bližini Arno j a, položaje protiletalskega topništva in pristaniške naprave, v teh krogih pristavljajo, da uspeh napadov še ni znan in da tudi ne bo objavljen, »dokler sovražnik ne bo premagan«. To je že osmi dan, kar Cang kajškovo letalstvo napada kitajsko ozemlje z letali, ki jih je formoški režim doMl iz ameriške pomoči. Sicer pa *je celotna Čangkajškova vojska oskrbovana z modernim ameriškim orožjem in tudi poučevana po a meniških inštruktorjih. Slika kaže eno zadnjih vaj formoške vojske, ki je pred ameriškimi inštruktorji kazala svoje znanje pri »izkrcevanju na kopno«.
Razgovori o Tuniziji se nadaljujejo
Generalni sekretar stranke »Stari Destur« nasprotuje razgovorom
Pariz, 13. sept. (Tanjug). Razgovori med zastopniki Francije in Tunizije o notranji avtonomiji Tunizije in razmerju med njo in Francijo, ki so se začeli 4. sep-
da bi
ustaviti preiskavo. Čeprav Je bila preiskava tajna, so italijanski listi objavili nekatere podrobnosti o umoru, do katerih je prišel dr. Sepe. Po obtožbah, ki jih je s pomočjo svojih odvetnikov iznesel markiz Montagna, naj bi bil zagrešil smrt Wilme Montesi princ Maurizio d’Assia, sin Mafalde Savojske, sestre bivšega italijanskega kralja Umberta. Nekateri čuvaji iz lovišča v Capocotti pa obtožujejo Piera Piccionija. Raznesle so se tudi govorice, da je princ d’Assda dal Piccioni j evemu sinu 20 milijonov lir za posredovanje pri šefu policije Politu. Kljub temu, da so informacije, objavljene v tisku, različne, kar se tiče krivca, je italijanska javnost prepričana, da je dr. Sepe prišel resnici do dna in je zato toliko bolj ogorčena, ker je bila preiskava ustavljena prav v trenutku, ko bi krivce morala doleteti zaslužena kazen. Niti dejstvo, da bi se vlada znesla v zelo neugodnem položaju ob razgovorih z Edenom, če bi bi! prav na dan njegovega prihoda v Rim aretiran sin zunanjega ministra Piccionija, pred italijansko javnostjo ne opravičuje oblastvenega posega v sodno preiskavo.
tembra v Tunisu, so se nadaljevali danes popoldne v Parizu.
V razgovorih nameravajo izdelati osem konvencij, ki bodo urejevale razmerje med Francijo in Tunizijo. Med njimi bo tudi konvencija, ki bo urejevala pravice in obveznosti Francozov v Tuniziji ter Tunizijcev v Franciji in konvencija o upravi.
Izjava generalnega sekretarja »tränke »Stari Destur« Salana Farhata, ki se je izjavil proti temu, da bi Francozi ostali v Tuniziji, ter povečano delovanje fe-labov potrjujeta mnenje, da so se začeli francosko-tuniziiski razgovori v bolj neugodnem ozračju kot pred šestimi tedni. Salan Far-hat ie namreč zahteval, naj bi se vodili razgovori na načelih pogodbe iz 1. 1881, ki določa v
2.	točki urnik francoskih čet iz Tunizije takoj, ko bodo Tunizijci »sami lahko poskrbeli za red in varnost«. Tudi sedania tunizijska vlada je za spoštovanje te pogodbe. Francoski nacionalistični krogi
Moskva, 12. sept. (Reuter) Sovjetski minister za zunanje zadeve Molotov je izjavil na vprašanje nekega japonskega novinarja, da je dozorelo vprašanje normaliziranja zvez med Japonsko in ZSSR. Dejal je, da je glavna ovira za navezavo normalnih zvez med tema dr-
AiriSha verzna severnoatlantskega pakta
London, 13. sept. (Tanjug). Dopisnik »Daily Heralda« iz Pretorije poroča, da pričakujejo, da bo južnoafriški minister Erasmus prinesel iz Londona načrt afriške verzije severnoatlantskega pakta. Neki Malanu naklonjen časopis predlaga, da bi Afrika in evropske države, ki imajo posesti v Afriki, sklenile novo skupno obrambno organizacijo.
Diplomatski'dopisnik »Daily Heralda« komentira to vest in piše, da se je minister Erasmus v Londonu gotovo pogovoril o tem, kakšno vlogo bi igrala Južnoafriška Unija v primeru, da bi se Velika Britanija zapletla v vojno v jugozahodni ali Srednji Aziji.
Odgovor n?! odpuste na Japonskem
Teklo, 13. sept. (Reuter). Danes je začelo dvodnevno stavko 100 tisoč japonskih delavcev, zaposlenih v ameriških vojaških oporiščih na Japonskem. Stavkajo Iz protesta proti odpustitvi 25 tisoč delavcev ter zahtevajo zvišanje odpravnine za 80%.
žavama dejstvo, da nekateri japonski krogi poslušajo ukaze ameriških vodilnih krogov, ki hočejo obdržati Japonsko v položaju. odvisne države. »Japonska pa seveda ne more dolgo ostati napol okupirana država, je dejal Molotov. Sovjetska zveza je pripravljena normalizirati svoje zveze z Japonsko, če bo Japonska pokazala enako pripravljenost..«
TELESUÄ iI
Molotov ponuja Japonski normalizacijo odnosov
V Tokijii pravijo, da bi morala SZ normali zacijo ponuditi uradno
Washington, 13. sept. (AFP). Zastopnik ameriškega ministrstva za zunanje zadeve je izjavil danes, da bo minister za zunanje zadeve John Foster Dulles vodil delegacijo ZDA na zasedanju Generalne skupščine OZN, ki se bo začelo
21.	septembra v New Yorku.
GEORGETOWN, 13. sept. (AFP). Bivši predsednik vlade dr. Jagan je bil izpuščen iz zapora. Prijeli so ga, ko so britanske oblasti v Gua-yani razveljavile ustavo in razpustile vlado te kolonije.
TUNIS, 13. sept. (AFP). V zadnjih dneh so bili novi izgredi v Tuniziji. Pri Maknasi so kmetje pretepli nekega policista, pri Sa-helu so neznane osebe prerezale telefonske žice, pri Sidi Bu-Zidu pa so se kmetje stepli s policijo. Ubitih je bilo 6 kmetov.
PARIZ, 13. sept, (AFP). Nocoj se ho predsednik francoske vlade sešel s predsednikom zunanjepolitičnega odbora ameriškega senata Wileyem. Zvečer bo večerja v predsedstvu vlade.
WASHINGTON, 13. sept. (AFP>. Ameriški minister za zunanje zadeve Dulles je podal danes pred-
sedniku ZDA porožilo o svoji misiji na Daljnem vzhodu. Odklonil je vsako izjavo o delu nacionalnega sveta za varnost.
PARIZ, 13. sept. (AFP). Danes se ho v Parizu začela druga obravnava proti bivšemu nemškemu generalu Albrechtu Obergu, ki je bil vodja nemške policije v Franciji med drugo svetovno vojno, ter njegovemu pomočniku Knoche-nu. Obdolžena sta, da sta dala zapreti in deportirati 220.000 oseb.
DUNAJ, 13. sept. (Tanjug). Včeraj je nad vso Avstrijo divjal silen orkan, ki je prizadel zlasti pokrajino Salzburg. Neko švicarsko letalo se je moralo spustiti na cesto, neko jadralno letalo pa se je zapletlo v daljnovod. Orkan je zahteval dve žrtvi.
KAIRO, 13. sept. (AFP). Predsednik iraške vlade ho 17. septembra obiskal Kairo in z egiptovskimi državniki proučil vprašanje arabskega sodelovanja.
BEOGRAD, 13. sept. (Tanjug). V kratkem se bodo začeli razgovori o sklenitvi pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo o sodelovanju na področju filmske proizvodnje.
Tekio, 13. sept. (AFP) Ko je komentiral izjavo Molotova o pripravljenosti sovjetske zveze za navezavo zvez z Japonsko, je zastopnik japonskega ministrstva za zunanje zadeve izjavil# davi. da bo morala Sovjetska zveza so c ročiti svoio ponudbo za rešitev nerešenih vorašanj med obema državama uradno oo posredovanju neke tretje države. To bi bi1 o neogibno, če ZSSR zares želi, da bi japonska vlada vzela v pretres sovjetsko ponudbo. Po mnenju tega zastoonika izjava Molotova ne vsebuje nič novega, pač oa samo ponavljanje tistega, kar se je v zadniem času lahko dišalo po »zasebnih kanalih«, viada v Toki ju pa uradno ni HI a obveščena o sovjetskih namerah.
(Nadaljevanje)

včeraj in danes
Kmetijski pridelek je bil ob nagli industrializaciji zelo zapostavljen, kar je še pospešilo gospodarsko krizo, kajti Brazilija še vedno zavisi v pogledu priliva deviznih sredstev, od katerih je odvisna industrializacija, od kmetijskih pridelkov. Mraz, ki je uničil velike nasade kavinih dreves na jugu, in suša na severu sta imela hude posledice. V kmetijstvu še vedno vladajo polfevdalni odnosi Velike latifundije, ki so večje kot Belgija, proizvajajo skoraj samo za izvoz, kar je dovedlo do skoraj nesmiselne situacije, da mora Brazilija uvažati pre-hranbeno blago, ki ga plača z dragocenimi dolarji. Polovico pšenice, ki jo potrebuje, kupi v inozemstvu. Polovica obdelane površine, ki ne predstavlja več kot l°/o celotne površine dežele, je pod izvoznimi kulturami: kava, bombaž, kakao itd. 8% velikih lastnikov ima v svojih rokah tri četrtine obdelovalne površine. Mali lastniki so, razen v manjši meri na jugu, prave gospodarske ničle. Majhen kmetič pa na zelo primitiven način
obdeluje svoj košček zemlje in pridela komaj za lastno prehrano. Vprašanje agrarne reforme, ki ga je začela mlada narodna buržoazija, je ostalo na mrtvi točki zaradi o'dpora zemljiške oligarhije, brez katere podpore ne more danes obstojati nobena vlada.
Težkim problemom brazilijan-ske vasi je treba dodati še nepismenost, primitivnost in vse mogoče bolezni. Nekateri viri trdijo, da je 60% prebivalstva iznad 18 let nepismenih in da samo 9 milijonov ljudi od 55 milijonov zna brati in pisati. Kako dolgo bo treba, da se tako stanje izboljša, nam dokazuje to, da sedaj samo blizu 40% všolanih otrok redno prisostvuje pouku. Neki zdravnik je rekel, da je Brazilija ogromna bolnišnica, »le ne zdravi se •v njej«. Tuberkuloza, malarija, endemičen sifilis itd. zahtevajo ogromno življenj. Povprečna starostna doba je le 40 let, vendar se prebivalstvo vsako leto poveča za milijon. N. pr. v dolinah reke Doce in Amazonas do 90•/• ljudi mučijo intestinalni
paraziti, kar pomeni, da je delovna sila brazilijanskega prebivalca v veliki meri zmanjšana in da je njegov pogled na svet, zaradi tolikih tegob, ki ga tišče, fatalističen.
Ključ za razumevanje današnje Brazilije je treba v veliki meri iskati v njeni zgodovini, ki je bila. različno od drugih latinskoameriških držav, razmeroma mirna in nenasilna. Brazilija je edina ameriška država, ki so jo kolonizirali Portugalci, ti pa so bili razmeroma blagi oblastniki. S tem ni rečeno, da v kolonialni dobi Brazilije ni bilo krutosti in nasilja, vendar manj kot tam. kjer so vladali Spanci.
Portugalci svoji koloniji v Ameriki dolgo niso posvečali nobene pažnje, zanemarjali so jo. dokler V 17. stoletju niso našli zlata in jo potem strašno Okoriščali, dokler niso bili zlati vrele: popolnoma izčrpani. Poleg tega so Portugalci popolnoma izolirali Brazilijo od sveta; njena pristanišča so bila zaprta tuji trgovini in na-seliencem.
Novi vetrovi so začeli piha+i, ko je Napoleon pokoril Evropo In ogrožal tudi neodvisnost male Portugalske. Ves portugalski dvor. na čelu z maloumno kraljico in regentom, je pobegnil ob varstvu angleških ladij v Brazilijo in tam ostal 13 let. Z dvorom sta prišli v divjo deželo, kjer so naseljevali samo tiste, ki niso bili dobri
doma, civilizacija in kultura, čemur se je kmalu pridružila zavest Brazilij ancev o lastni vrednosti. Od te zavesti do neodvisnosti je bil potem le kratek korak.
Brazilija je edina dežela v Novem svetu, ki je bila več kot 60 let cesarstvo, če ne vzamemo v obzir kratkih epizod v zgodovini Mehike. Njeno neodvisnost od matične dežele Je proglasil princ iz vladajoče portugalske dinastije, ki ga je oče pustil v Braziliji kot regenta, še prej pa mu naročil: »Raje vzemi krono sam. kot pa da bi to storil kdo drugi!« Ta princ in po njegovi prisilni abdikaciji nje«ov sin sta bila edina brazilijanska cesarja.
Brazilija je za časa cesarstva brez dvoma napredovala v vsakem oziru, toda ta napredek je bil statičen, brezživljenski. Družbena struktura se bistveno ni menjala. gospodarstvo pa tudi ne. Suženjstvo je bilo še vedno osnova, na kateri so počivali gospodarstvo ip družbeni odnosi. Liberalnost Pedra II. je pomagala razvoju navideznih parlamentarnih oblik vladavine, vendar je cesarstvo slonelo zgolj na oligarhiji, kar 1e postalo očitno, ko te bila preko noči proglašena republika, ker je cesar z dekretom ukinil suženjstvo 1888 in tako podrl edin čvrst steber cesarstva. Z republiko so prevzeli oblast generali, ovenčani- z zmagami v vojni proti Paragvaju In siti ob-
lasti »zelenih baronov« cesarstva. Nova oligarhija je zamenjala staro.
Brazilija je zelo počasi stopala na pot kapitalističnega razvoja. Fiktivne demokratske ohlike, ki jih je uvedla republika, nišo pomenile ničesar v deželi, kjer je narod ostal daleč od vsega, kar se je dogajalo v glavnem mestu. Sele prodiranje tujega kapitala, ki je pomagal ustanoviti buržoazijo, pomeni začetek nove dobe. Nastajajoča buržoazija ni mogla biti zadovoljna z režimom, kjer so imeli očitno besedo predstavniki starih aristokratskih rodbin. Kriza leta 1929, ki jo je Brazilija zaradi svoje tipične izvozniške ekonomije še bolj občutila kot druge dežele v svetu, je pospešila prihod brazilijanskega leta 1848 in Getulio Vargas je mogel skoraj brez odpora v zmagovitem pohodu v železniškem vagonu prevzeti oblast in zadeti prvi resnični revolucionarni preobrat Brazilije.
Da bi ustvaril pogoje za prehod iz tipičnega agrarnega gospodarstva v kapitalistično, je moral Vargas prvenstveno izgraditi moderno zakonodajo. Z eno potezo svojega .peresa je lahko zboljšal položaj delavstva in tako dobil pravico, da se predstavlja kot njegov zaščitnik. Vargas je bil prvi, ki je dal Braziliji zakone o socialnem zavarovanju, minimalnih mezdah. pravici do dopusta itd. Prej je delavske spore reševala policija, Vargas pa. ie začel ustanavljati delavske sindikate,
s katerimi je seveda lahko kontroliral aktivnost delavskega razreda, vendar pa dvignil njegovo ■ razredno zavest in mu dal možnost organizirane borbe za njegove pravice.
Doba prve Vargasove administracije od 1930 do .1945 ni bila mirna; dežela se je razgibala in ustvarjeni so bili pogoji za velik skok naprej. Sprememba režima je bila tako velika, da je prišlo do velikih notranjih nemirov. Najprej je moral Vargas zlomiti odpor najbogatejše države Sao Paulo, ki je hotela povratek na ustavno vladavino. Leta 1935 je prišlo do neverjetno slabo pripravljenega komunističnega udara, za katerega ni bilo , nobenih pogojev. Vargas je predstavljal preveliko upanje za delavski razred, da bi lahko uspela socialna revolucija. Kominterna je pač pozabila, da gre za Brazilijo, kjer pogoji niso bili popolnoma zreli niti za* buržoazno revolucijo. Tik pred vojno so poskusili srečo ìudi integralisti brazilij anske »Zelene srajce«, ki jih je navdahnil evropski fašizem in ohrabrili nekateri Vargasovl diktatorski postopki, očividno izposojeni v Mussolinijevi Italiji. Njihov »upor« so zatrla pištole Vargasovih ministrov.
(Konec sledi) j
Za liti listimi
zagrebškega velesejma
Železarne eliminirajo grosiste — Mladinska tovarna bo pripravila dva plavža za železarno v Skoplju
Na zagrebškem velesejmu r azstavlja podjetje »Impol« iz Slo venske Bistrice, ki preusmerja svojo proizvodnjo na prede lavo aluminija, dve kabini za Pohorsko vzpenjačo. Takih kafcf.n bo podjetje izdelalo 50 in sicer iz aluminija. Teža ene ka bine znaša 126 kg, prostora pa ima za štiri osebe. Kabine so zelo lično izdelane.
stepla bitka Jjc&ettie
Kdor hoče na VIII. mednarodnem zagrebškem velesejmu zvedeti kaj več o posameznih izdelkih, pa o načrtih naših tovarn, mora stopiti za kulise. Čašici žganja se ne bo mogel odreči- Pri naših razstavljal-cih se je to »vroče« gostoljubje ker preveč razpaslo. Na koncu koncev se zdi človeku, da predstavniki posameznih podio ir; bolj verjamejo moči naše slivovke kakor svojim komercialnim sposobnostim. Pogovore za kulisami motijo vsak trenutek- šolarji in študenti, ki se najbolj zanimajo za prospekte. Večina predstavnikov jih deli preveč velikodušno. češ tudi tako prispevamo k strokovnemu dvigu naših ljudi Dvomim, če bi iz svojega žena tako lahko dali kakih 80 do 100 din. kolikor stane običajno prospekt.
•
Letošnjemu zagrebškemu sejmu pripisujejo največji povojni uspeh. Tako visoko ga lahko označimo le spričo velikega števila domačih izdelkov. Na letošnjem sejmu moti predvsem podobnost v ureditvi in razvrstitvi posameznih letošnjih in lanskih udeležencev: to velja za belgijski paviljon, za paviljon domače lesne industrije, ki je sicer pokazala velik napredek. in še za (nekatere druge- Med najlepše tuje paviljone spadajo francoski, odlikuje se zlasti po odličnih orodnih strojih, dalje grški in angleški
Preglednost sejma je menda od leta do leta šibkejša točka. V novem lepem paviljonu. ki naj bi predstavljal našo težko industrijo, najdemo tudi kmetijsko orodje, v paviljonu tekstilnih izdelkov, obutve in gumijastih izdelkov srečavamo zopet igrače in druge drobnarije, v avtomobilskem paviljonu pa elektromotorje tovarne »Motors iz Škof-
Mnogo se razpravlja in sliši o združevanju šol, zlasti na Goriškem. Precejšnje razburje. nje vlada tudi posbeno v vaseh, kjer mislijo ukiniti šole, učence pa priključiti sosedni šoli.
Ne bi govorila na dolgo in široko, rada bi samo malo pojasnila, zakaj sploh šole združujemo. Vzemimo samo primer: na določeni šoli je en sam učitelj, ki poučuje štiri razrede — III. in IV. dopoldne. I.i n
II.	popoldne. Na sosedni 20 minut oddaljeni šoli je prav tako en učit sij. ki tudi poučuje 4 razrede. Ker se v dopoldanskih urah poučujeta dva razreda hkrati (III. in IV.). je nemogoče doseči pri včenctfi tisti uspeh, kot bi ga dosegli, če bi imel učtelj samo en razred dopoldne. Ker zahteva naša socialistična stvarnost od irradine čim več znanja, je ena rešitev v tem, da združujemo šole. V tem primeru bi združili obe enocddelčni šoli in pouk bi bil v šoli, ki je v boljšem
je Loke, hladilnike in kmetijske stroje itd.
Obisk je letos manjši menda edino zaradi tega, ker znaša popust na železnicah le 25 % in ne 50 % kakor lani. V nenehnem direndaju. ki traja od osmih zjutraj do šestih zvečer, bijejo veliko, nevidno bitko predstavniki naših železarn. Tukaj so zbrani vsi, razen iz Smederevega in Štor. Na svojem posvetovanju v Zenici so naše železarne sklenile še bolj znižati število svojih odjemalcev — grosistov. Jeseniška železarna je na priliko predlanskim dobavljala svoje izdelke TO grosistom, letos jih ima na seznamu "0. prihodnje leto naj bi jih brisali še 11. Zmogljivost naših železarn je namreč premajhna. da bi lahko živpjo s preprodajo njihovih izdelkov okoli sto grosističnih podjetij. Tolikšno število grosistov tudi ne jamči strokovne postrežbe na drobno. Vse naše železarne so sklenile poceniti svoje izdelke, toda pri velikem številu grosistov so le s težavo zasledovale cene po vsej državi. Jeseniška železarna je na primer ugotovila, da prodaja podjetje »Rudar» iz Beograda elektrode, ki jih je kupilo v železarni za 150 dinarjev, pri tem je vračunan popust, po 200 din. Takoj so mu stornirali pogodbo. Zanimiv pojav borbe' proti pod-jetiem. ki so naša splošna prizadevanja za odpravo monopolov razumela po svoje, je prav poučen tudi za ostale panoge naše industrije.
•
Naša strojegradnja je dosegla v zadnjem lem silen razmah! To velja le za obseg proizvodnje ne pa za izbor. Med vsemi domačimi razstavlja!« orodnih strojev se najbolj odlikujejo stroji iz zagrebške tovarne »Prvomajska«:, ki izdeluje v (serijah že 40 raznih orodnih strojev.
stanju. Talco bi imela šola dve učni moči. Poučevali bi dopoldne in popoldne, in sicer ločen0 po razredih (samo IV. razred, in ne več III. in IV. razred skupaj).
Posameznim šolam ni mogoče dati visokega proračuna in zato skušamo, da bi bil proračun le za najnujnejše stvari. Zato je ena izmed rešitev tudi ta: enooddelčna šola je imela okrog 50.000 din letnega proračuna, druga sosedna šola, po številu učencev prav tako velika, približno isti proračun
50.000	din: če bi bili šoli združeni, bi laže vzdrževali tudi zgradbo samo.
Vaščani, ki so prizadeti glede ukinitve njihove šole. naj s premislekom preberejo ta dopis in naj kar z veseljem pošiljajo svoje otroke v sosedno vas v prepričanju, da bodo dosegali boljše uspehe. „
Silva Gradišek,
» upr. osnovne šole Lože -pri Vipavi
Lahko rečemo, da je kolektiv te tovarne — te dni razstavlja »Prvomajska« tudi na mednarodnem sejmu na Dunaju — za več razredov pred ostalimi domačimi- Svoje mesto v domači proizvodnji orodnih strojev si vse bolj zagotavlja naša znana mladinska tovarna v Železnikih pri Beogradu.' Na svojem razstavnem prostoru ima vrsto težkih orodnih strojev in stiskalnic. Zaenkrat jih izvaža tudi v Turčijo. Grčijo, Egipt in Brazilijo. Njeni načrti za bodoče so proizvodnja visečih brusilnih strojev, stružnic tipa kangel in krožnih žag. Med drugim se pripravljajo na proizvodnjo strojne opreme za tri tovarne lesonitnih plošč. Letošnja proizvodnja bo znašala predvidoma 6.500 ton, prihodnje leto naj bi bila večje za 30 %. Lani je znašala vrednost proizvodnje 3-6 milijard, letos naj bi se povečala ria 4." milijard, prihodnje leto na okoli 7 milijard. Letna vrednost proizvodnje v znesku 12 milijard je cilj tovarne »Ivo Ribar — Lola«. ki bo v sodelovan ju in po načrtih zahodno-nemškč tvrdke »Jucho« pripravila za železarno v Skoplju dva plavža z dnevno zmogljivostjo po 600 ton surovega železa.
Uredba o združevanju gospodarskih organizacij dopušča široke možnosti raznim gospodarskim podjetjem, da se združijo v strokovne združbe pri Obrtni zbornici LRS, ki imajo predvsem nalogo dvigati nivo njihovega članstva.
Nekatera podjetja so to že storila ter so v tej smeri dosegla že pomembne uspehe. Med drugim bi omenil tudi vrtnarje in cvetličarje, ki so tudi čutili potrebo po takem združenju in so izvolili sedemčlanski iniciativni odbor, ki mu je zaupano nadaljnje delo.
Ker Je naša obrt med zelo važnimi na področju preskrbe prebivalstva, nam narekuje potreba, da ne odlašamo več in da takoj začnemo z delom, tako da bomo lahko naši mladi generaciji (vajencem) nudili več strokovne izobrazbe lz naše stroke.
Strokovno združenje pekov bi imelo nalogo predvsem navezati stike z naprednimi deželami in se seznaniti z njihovim delom. Prav tako bi se seznanili z njihovo literaturo, ki je imajo iz pekovske stroke precej na razpolago (Avstrija, Nemčija Švica in Italija). Istočasno pa bi to strokovno združenje imelo nalogo vzgajati nove kadre za predavatelje iz naše stroke, ki bi lahko mnogo koristili s tem, da bi na raznih tečajih vajencev, ki se uče za pomočnike in pomočnikov, ki se pripravljajo na mojstrske izpite opravljali strokovna predavanja.
V kratkem bo izšla knjiga, v ka-
Litijska občina je «ned petimi največjtmi občinami v ljubljanski okolici. Pred njo so edino Domžale, ki se bližajo 10.000 prebivalcu, na drugem mestu je Vrhnika. ki ima nad 8000 prebivalcev, na tretjem mestu Je Kamnik in pred Litijo so še Medvode, ki imajo nad 5000 prebivalcev.
Ob zadnjem ljudskem štetju dne
31.	marca 1953 je imela Litija 4872 prebivalcev, in sicer 2182 moških in 2690 žensk.
Nenehen razvoj Litije pa beleži stalen porast prebivalstva. Ob koncu letošnjega Julija Je bilo v Litiji 4997 prebivalcev, ob koncu prejšnjega meseca pa smo že prekoračili 5000 in Je bilo 31. Julija 5022 prebivalcev.
Kdo je vpisan z seznam litijske občine kot 5000. prebivalec, bo gotovo zanimalo tega ali onega,.
Veliko število raznih livarn ki jih srečavamo letos na sejmu, je sicer vzpodbudno spričo razširjenih teženj za industrializacijo po vsej državi, vendar zapušča obiskovalcu tudi precej skrbi. Kakovost izdelkov iz mnogih livarn namreč ne zadošča niti za lokalne razstave. Glede celotne naše kovinske industrije, pa strojegradnje in finomehanič-nih podjetij je treba povedati- da so le-te panoge prilagojene predvsem našim najbolj občutnim dnevnim potrebam in mnogo manj perspektivnim. V primeru z obsegom proizvodnje v tovarnah teh panog najdemo na letošnjem velesejmu v Zagrebu razmeroma prav majhno število nreciznih izdelkov. To je deloma mogoče opravičiti z nujnimi potrebami po osnovnih strojih, vendar je pri planiranju te proizvodnje po tovarnah prav očitno precej industrijskega oportunizma in majhne pripravljenosti, da bi ugriznili v težje stvari- Vse-akkor bi morali naši planski instrumenti in družbeni plani v bodoče bolj učinkovito delovati tudi v tej smeri. Isto velja še za našo trgovino, ki ima na izbiro precej manj kot kaže letošnji velesejem.
J.K.
Jesenice kmalu ne bodo več znane samo po plemenitih jeklih in odličnih športnikih, prav kmalu bodo zaslovele kot važno železniško in tujsko prometno središče.
Do sedaj je bilo v tem pogledu storjenega v zadnjih letih veliko, posebno pa v letošnjem letu, ko so Jesenice dobile prav gotovo eno izmed najlepših cest z bogato razsvetljavo: na Jesenicah grade dalje lepe nasade in parke, ki razveseljujejo delovne ljudi in vedino večje število tujcev, ki prihajajo sem od vsepovsod!.
Gospodarska, gradbena in komunalna dejavnost je v letošnjem letu dosegla na Jesenicah svoj višek. Uredili so cestno razsvetljavo, urejujejo hudournike, pločnike, ceste in kanalizacijo, gradijo pa tudi vodovod, ki je veljal dolga leta za težak in pereč problem.
Največja pridobitev jeseniškega kovinarskega mesta pa je lepa Razgledna pot na sončni strani Jesenic, ki bo vodila od Plavža do Koroške Bele. Prve gradnje obetajo, da bo to nekaj posebnega za Jesenice.
Zaželeno in potrebno bi -bilo, pospešeno dograditi kolodvor, ki bo morda že drugo leto služil svojemu namenu. Takoj po ureditvi kolodvora frodo na Jeseni-
industrija že sprejema naročila za reaktivne motorje.
Indonezija bo imela letos na razpolago za izvoz okoli
240.000	ton sladkorja, za domače potrebe pa ga bo ostalo okoli 480.000 ton.
Avstrijski izvoz aluminija se je v prvem polletju zmanjšal za 1.800 ton v primeri z istim obdobjem lanskega leta, in je znašal 11.640 ton. Izvoz se je zmanjšal zaradi ustavitve amerišklih nakupov. V prvem polletju je kupila Zahodna Nemčija za 40 miljonov šilingov avstrijskega aluminija, Poljska za 30 milijonov, med uvozniki avstrijskega aluminija so bili razen tega še Švica, Holandska, Argentina, Jugoslavija in Brazilija.
Živila za cink in svinec
Predsednik ZDA Eisenhower je izjavil, da je dal ministrstvu za kmetij «E-o navodila, naj začne s posameznimi državami razgovore glede zamenjave ameriških viškov živil za svinec in cink. Tako nabavljeni svinec in cink bodo registrirali v posebne zaloge, ki ne bodo namenjene tržišču. ZDA kopičijo torej poleg rednih tudi zaloge svinca in cinka za posebne namene, razen tega je predsednik Eisenhower zavrnil predlog za povišanje uvoznih carin za svinec in cink.
cah začeli urejevati bodoči center Jesenic pred kolodvorom, kjer bodo zgradili nov velik In nujno potreben hotel s številnimi sobami, prostori za tujce in restavracijo, poleg hotela bodo začeli z gradnjo Doma komune, ki bo osrednja stavba v bodočem centru. Prostor pred kolodvorom je določen tudi za veliko trgovsko hišo in za spomenik vsem številnim žrtvam NOB.
Na Jesenicah bodo že drugo leto začeli z gradnjo sodobno urejene pekarne in mlekarne. Vse to je jeseniškemu mestu nujno potrebno. Tu bo dovolj prostora tudi za otroško in brezalkoholno restavracijo. Gradili bodo tudi novo gimnazijo in šole na Plavžu, Hrušici in Koroški Beli. Zgra-
Na zadnjem zbgru volilcev so sklenili da bo občina Brežice praznovala svoj občinski praznik vsako leio 28. oktobra na dan, ko je bila ustanovljena 1. brežiška četa-Obenem se bodo spominjali težkih dni ob koncu oktobra, ko je okupator pričel z sploš-
VESTS
Romunija ponuja nafto Izraelu. Med trgovinskimi razgovori, ki so v teku med Romunijo in Izraelom, je romunska delegacija ponudila med drugim tudi izvoz surove nafte v Izrael. Skupna blagovna izmenjava med obema državama naj bi predstavljala vrednost okoli 3 milijone dolarjev.
Francosko ministrstvo za gospodarstvo je objavilo, da niso več potrebna dovoljenja za izvoz zdravil, tekstilnih izdelkov, perja in nekaterih drugih.
Izvoz) surove nafte iz Mehike. Po podatkih tamošnjega ministrstva za gospodarstvo, je Mehika izvozila v prvih štirih mesecih t. 1. 1.13 milijonov ton surove nafte in derivatov.
Zahodna Nemčija kupuje tobak v Sovjetski zvezi. Zahod-nonemške tobačne tovarne pričakujejo v kratkem veliko pošiljko tobaka iz Sovjetske zveze; uvozna podjetja Zahodne Nemčije so namreč pred kratkim naročila v Sovjetski zvezi za 3 milijone D- mark tobaka vrste »Suhum.«
Japonska bo zmanjšala izvoz železne rude. Metalurška industrija Japonske proučuje načrt za zmanjšanje izvoza železne rude za naslednjih šest mesecev! od oktobra dalje) od
2.4	milijone na 2 milijona ton.
did bo treba tudi otroški vrtec, ker dosedanji prav gotovo ne služi v čast Jesenicam in tudi ne mladini. Kopališče, zimsko kakor letno, pa je velika in upravičena dolgoletna potreba in zahteva jeseniških železarjev in mladine, ki se hoče izžlvljau tudi v plavalnem športu.
Kakor rečeno. Je bilo v zadnjih letih storjenega na Jesenicah izredno veliko, nastajajo pa iz dneva v dan novi in novi problemi. ki narekujejo, da pri regulacijskih in urbanističnih načrtih ter urejevanju sodelujemo vsi. Jeseniški delovni ljudje, njih svojci in delavska mladina zaslužijo. da jim zgradimo najboljše pogoje za lepo in udobno življenje.	U.
nim izseljevanjem slovenskega življa v Nemčijo.
Ljudski odbor mestne občine in SZDL v Brežicah so sklenili, da bodo trajale proslave i teden in se bodo imenovale POSAVSKI TEDEN V BREŽICAH. Vsalfoletne tedenske proslave bodo razširjene na vse spodnje Posavje, kajti Brežice so kot močan knlturno-gospodarski center vezane na dejavnost bližnje in daljne okolice.
Na sporedu proslav so kul-turno-prosvetne in gospodarske prireditve. Napovedane so predstave dramskih del, 1 opera, pevski in glasbeni koncert, vse v novi dvorani prosvetnega doma v Brežicah. Nadalje bodo priredili razne razstave kmetijsko, gospodar-sko-obrtniško. filatelistično ter pregled idejnih in glavnih projektov šolskih gradenj v krškem okraju.
V okviru Posavskega tedna bodo priredili razne fizkul-turne igre in turnirje v nogometu. odbojki, košarki, iahko-ailetiki in telovadno akademijo. Šahisti bodo imeli dvoboje, turnir in eno simultanko nekega velemojstra. Proslavo in prireditve bi povezali z bratsko Hrvaistko, tako da bi poudarili sodelovanje, ki je že itak tradicionalno v oijanizac.iji slovenskohrvat-skega festivala, ki se vrši vsako leto v Brežicah.
Za svečanosti proslav Posavskega tedna bodo onesto Brežice lepo uredili, tako da bo mesto dobilo lepši in praznični iz.gled. V okviru priprav je kot glavna naloga dovršiti veliko dvorano v Prosvetnem domu. namestiti nove klopi in urediti nasade in parke.	Tom
Strokovno združenje bi bilo potrebno tudi pri pekih
Občina Litija ima že nad 5000 prebivalcev
teri bodo v grobem prikazani procesi, ki nastajajo vse od posevka žita do izpeke kruha. Ta knjiga, ki Jo bo izdala Obrtna zbornica LRS je namenjena predvsem vajencem iz naše stroke. Kljub temu, da bo ta knjiga zelo poljudno pisana, se ne smemo zadovoljiti samo s tem. Združenje bo imelo možnost ustanoviti tudi laboratorije, kjer bi lahko raziskovali in ugotavljali kvaliteto moke in pečenega kruha.
V združenje pa bo potrebno pritegniti tudi strokovnjake, ki se ba\4ijo- s študijem ljudske prehrane in imajo za seboj že dolgoletne izkušnje.	J. D.
GOSPODđRSKfc
Novi načrti za razvoj indijske Industrije. Indijski minister za industrijsko proizvodnjo je objavil nove načrte za razširitev posameznih panog industrije. Indija namerava med drugim graditi še dve tovarni za umetna gnojila, ki naj bi bili dograjeni v treh letih- Med ostalim bodo gradili tudi tovarno letalskih motorjev in nekaj tovarn elek-tromateriala.
Na Japonskem so izdelali prvi reaktivni motor. Njegova teža znaša 450 kg. Japonska
To Je novorojenka Ivica Znidar-jeva, hčerka mladega direktorja litijske Narodne banke, ki je po rodu litijski rojak, njegova žena In mati dekletca, ki je že takoj ob rojstvu prešla v kroniko Litije kot otrok s statistično in pomembno številko, 'pa je tov. Anica Ajdovšček. po rodu iz Dolenje vasi pri Mimi peči.
Značilno je, da je bilo v avgustu letošnjega leta rojenih večino deklet. Med drugim se je rodila v Litiji tudi hčerka znanemu partizanskemu komandantu polkovniku Perl Rrajeviču, ki Je poročen z Litijanko Dano Vidovičevo.
Čitatelje našega lista bo gotovo zanimalo, da se je v preteklem mesecu rodila hčerka tudi znanemu prvoborcu v NOB generalu Francetu Poglajenu-Kranjcu, ki se mudi ta čas v Angliji. (jž)
JUi je združevanje šol smoirno?
Posavski teden v Brežicah
—
Pohod II. grupe odredov je eno najslavnejših dejanj slovenskega partizanstva. Z njim primerjajo partizani le še pohod XIV. divizije in sicer upravičeno: oba pohoda sta polna junaških dejanj, požrtvovalnosti, vztrajanja pri izvrševanju zapovedi, nesebičnega žrtvovanja posameznikov in celih enot, oba sta imela za daljni razvoj borbe na Štajerskem ogromne posledice. Primerjava obeh pohodov po kakih drugih kriterijih bi bila zelo neumestna, ker sta bila izvršena v popolnoma različnih okolnostih.
Misel, da bi bilo zelo koristno poslati na Štajersko ojače-nje, se je rodila že v kasni jeseni 1341. Prvi poizkus je bil storjen za božič istega leta, ko je II. štajerski bataljon prešel nemško-itaiijansko mejo. Nemci so bataljon napadli pri Libergi nad Litijo; čeprav so bili pošteno tepeni, se je moral bataljon umakniti nazaj preko meje, ker so Nemci Savo močno zastražili. Do maja 1942 je bataljon preraste! v II. grupo odredov, ki je tedaj poizkusila z drugim prodorom preko Save. Rezultat je bila slavna zmaga rvi Ljtiji, toda prehod Save zopet ni uspel, grupa se je umaknila nazaj v okolico Stične.
Foslednji borec II. grupe je smatral za svojo častno dolžnost j riti na Štajersko, čeprav so Mia poročila, ki so od tam prihaiala po redkih kanalih, vse prej kakor ugodna: Nemci so s strašnim terorjem začasno n-ojj-cčUi vadaljnji vzpon osvo-
bodilnega gibanja, partizanske enote so se preko težke zime prebile zdesetkovane, vsa dežela je bila preprežena z nemškimi postojankami. Kljub temu in morda prav zato so vsi borci goreli od želje, priti čimprej na Štajersko in pokazati Nemcem, kdo je gospodar te prelepe deželice. Vprašanje je bilo samo, kako priti čez Savo, ki se je že dvakrat pokazala močnejša od Nemcev.
V začetku junija 1942 so bili pripravljeni za pohod štirje bataljoni izbranih borcev. Oborožitev je bila za tiste čase odlična, 28 puškamitraljezov in 2 težka mitraljeza. Se več kakor vsi mitraljezi sta pa veljala pogum in predanost stvari NOB, ki sta prevejala vse borce do zadnjega. Bila je to sicer maloštevilna (okrog 500 mož), toda res izbrana vojska, sposobna za izvrševanje najtežjih nalog. Kvaliteti borcev je ustrezala kvaliteta štaba. Imena Staneta, Tomaža in Skale so bila zadostno jamstvo, da bo ta udarna enota zadala sovražniku težke udarce ob čim manjših lastnih žrtvah.
Priprave so nekoliko motili Italijani, ki so napadli ozemlje okrog Stične. Napisal sem: »Nekoliko so motili,« in res kljub desetkratni premoči, tankom, topovom in drugemu orožju v desetih dneh bojev niso mogli prav ničesar doseči. 6.000 Italijanov je v vsem tem času v boju proti en*rau samemu partizanskemu bataljonu prodrlo le
TONE BREGAR:
Pohod II. grupe na Štajersko
5	km globoko v osvobojeno ozemlje, pa še to le ob cesti. Vsa ta borba, v kateri enote II grupe niso pretrpele skoraj nikakih izgub, je potekla kot zelo uspešna generalka pred boji z jačjim nasprotnikom, z Nemci.
Kmalu po italijanski ofenzivi je Glavno poveljstvo presekalo razmišljanja štaba grupe, kako priti prekb Save. »Ker je Sava za nas zelo trd oreh, je najbolje, da se je izognete tam, kjer se ne da bresti. Na Štajersko boste šli preko Notranjske in Gorenjske, Savo pa boste prekoračili na Gorenjskem, kjer ne predstavlja nikake zapreke!« Kako zaupanje je imelo Glavno poveljstvo do II. grupe, dokazuje dejstvo, da je bila ta že sama po sebi težka naloga zabeljena še z nekaj dodatki: po možnosti razrušiti most pri Borovnici in pomagati gorenjskim partizanom, da osvobodijo ozemlje od Dolomitov do Poljanske in Selške doline.
Ce premišljujemo o tem povelju danes, ko poznamo takratne razmere na Gorenjskem in Štajerskem, nemško moč in hotenje obdržati Štajersko In
Gorenjsko za vsako ceno, bi morda sodili, da je bilo neiz-vršljivo. Takrat je bilo drugače. Vsi smo vedeli le eno, in sicer, da je na Štajersko treba priti za vsako ceno. Vsi smo se zavedali, da se bodo vse žrtve, ki bodo potrebne za izvršitev te naloge, bogato obrestovale. Štajerska je bila neizčrpen rezervoar novih sil za ljudsko vojskoj potrebno je bilo le zbuditi z vojaškimi uspehi duha ljudstva, ki je bilo stoodstotno na strani osvobodilnega gibanja, ni pa si upalo te svoje pripadnosti pokazati z dejanji, zastrašeno s sistematičnim nemškim terorjem. Vložek v to težko podjetje je bil velik: takrat najboljša slovenska vojska. Verjetni dobiček še mnogo večji: najbogatejšh® slovenska pokrajina z narodno zavednim in naprednim prebivalstvom.
Prežeta s to zavestjo Je grupa ob koncu junija 1942 krenila na pot iz vasi Znojile pri Stični. Pohod mimo Turjaka, Za-potoka, čez Bloško planoto Je minil brez večjih dogodkov. Vse to ozemlje ie bilo v glavnem osvobojeno. Prva težja naloga je bila šele na tržaški pro-
gi, kjer naj bi podrli borovniški most tako, da bi v polni brzini spustili nanj težko naložen tovorni vlak. Prvi del naloge je uspel; zadržali smo vlak, ki je prihajal proti Borovnici, ni pa bil običajni tovorni vlak, naložen z lesom jn drugimi bogastvi naše zemlje, ampak kompozicija, polna slovenskih fantov, ki jih je okupator nalovil po Ljubljani in jih hotel poslati v internacijo. Osvobodili smo jih, prazni vlak pa zažgali, ker mostu ne bi naredil kaj prida škode.
Po zelo napornih pohodih preko Ljubljanskega vrba, proge, mimo Vrhnike je grupa dospela v Dolomite, kjer je namerava nekaj dni počivati, nato pa po možnosti neopaženo prekoračiti mejo. Zal z načrtom ni bilo nič. Ze prvi dan po prihodu v Dolomite so grupo napadli Italijani, pa tudi na meii je bilo opaziti živahnejše gibanje Nemcev. Italijani nam sicer niso mogli prizadeti kake škode, toda s svojimi napadi so nas prisilili, da smo se razvili in zasedli položaje. Težko pričakovani počitek -po napornem pohodu je šel po vodi.
Po nekaj dneh bojev z Italijani, ki so se nekam sumljivo obotavljali, da bi zapustili Dolomite, kakor da vedo za naše namene, je padla odločitev, prebiti se čez mejo s tremi bataljoni, ki so držali položaje tako blizu nje, da so se lahko do noči skoncentrirali za prehod. Četrti bataljon naj bi sledil glavnini naslednjo noč. Prehod čez mejo, ki so jo prav tedaj začeli utrjevati z žičnimi zaprekami, se je posrečil brez težav. Toda po nekaj kilometrih hoje po »nemškem« ozemlju se je na kolone vsul peklenski ogenj. Kazalo je, da so bili Nemci obveščeni o naši nameri in so postavili globoke zasede ob poteh, po katerih so nas pričakovali. Ob tej priliki smo spoznali, da bo eden izmed naših največjih nasprotnikov po prehodu čez mejo nepoznanje terena in popolna odvisnost od vodnikov. In tako je tudi bilo 'vse do prihoda na Štajersko. Za vsakega partizana je bila največja nevarnost da bi se ob kakem spopadu IzguDil. Edina rešitev v tem primeru je bila prebijati se nazaj čez mejo in poiskati zvezo s partizani na italijanski strani. Tako se je mitraljezki vod, ki je bil odrezan od glavnine nekje na Be-gunjščici. z uspehom prebil nazaj v Dolomite, noseč s seboj težki »Schwarzlose«.
Prvo izkušnjo o velikosti te nevarnosti smo dobili že ob tem prvem spopadu « Nemci. En vodič je padel,' ostali so se nekam izgubili in ostali smo
>
sami na popolnoma neznanem terenu, izpostavljeni peklenskemu ognju. Ta preizkušnja je pokazala, koliko veljajo borci II. grupe. Čelni bataljon pod poveljstvom narodnih junakov Janka Starihe in Rajka Knapa je v silovitem naskoku prebil nemške zasede in si priboril prosto pot. Ostala dva bataljona sta mu sledila, toda Nemci so z raketami razsvetlili vse ozemlje, da se je videlo kakor podnevi. Bataljona sta se morala umakniti nazaj čez mejo. Se istega večera sta prekoračila mejo po drugi poti mimo Katarine. Četrti bataljon nikoli ni prišel čez mejo, ampak se je vrnil nazaj na Dolenjsko, kjer je kasneje v celoti prešel v Gubčevo brigado. S tem je bila udarna moč grupe prilično oslabljena.
Po prehodu meje se je začelo drugo obdobje pohoda: boj za osvoboditev ozemlja med mejo in Poljansko ter Selško dolino skupno z gorenjskimi partizani. Za to obdobje, ki je trajalo ves julij, so značilni vsakodnevni boji s ciljem, da bi vzeli Nemcem iniciativo in jih prisilili, da zapuste manjše postojanke. Za čudo se to nikakor ni posrečilo. Pri vsakem napadu smo naleteli na sovražnika, ki jc bil v ogromni premoči, oborožen s tanki in drugim težkim orožjem. Vsi podatki, ki so nam jih dali gorenlski partizani o številu in moči sovražnika, so se pokazali kot netočni.
(Konec sledi)
st. 216 - 14. septembra 1954 j SLOVENSKI POROČEVALEC / s!i. 5
Angleško šolstvo
? To leto se je več skupin jugoslovanskih prosvetnih delavcev mudilo v Angliji, da bi si ogledali njene naravne in kulturne zanimivosti, — nas prosvetne delavce pa so seveda najbolj zanimale šole.
Velšani so zelo gostoljubni. Jugoslovane so sprejeli zelo lepo in so se živo zanimali za našo ekonomsko in kulturno dejavnost. Pa pustimo to! Povrnimo se k naslovu. Rekli boste: saj bi sedaj lahko govoril o velškem in ne angleškem šolstvu. Da! Toda bistvenih razlik med sistemom sploh ni. Edina bi, bila le ta, da je materinski jezik od 1944. leta v njihovih osnovnih in nižjih srednjih šolah velški, angleški pa drugi živ jezik, ki se ga obvezno uče.
v kratkem
C
KULTURNI KAULEOI
9
%. , bi mogoče kakega bralca preveč dolgočasil, če bi temo razvlekel in aetajliral, bom poskušal podati le osnovne črte njihovega šolskega sistema.
Pri njih se začenja obvezno šolanje že s petim letom starosti. Otrok, star pet let, se v šoli pretežno igra, toda tudi pisati in brati se že uči. Nekaj šestletnih otrok sem sam preizkusil in ugotovil, da znajo gladko brati iz svoje prve slikanice. Ne smete si misliti, da imenujejo prve razrede otroške vrtce, ne, to je njihova »Junior shook«
Tudi pri nas v zadnjem času poudarjamo predšolsko dobo od 5. do 7. leta starosti kot najvažnejšo in najbolj bogato v duševnem razvoju otroka. Govorilo se je, da bodo otroški vrtci za starejše otroke (od 5. do 7. leta starosti) postali zakon, kar bi bilo popolnoma pravimo.
Po šestih letih šolanja v osnovni šoli, ali bolje, ko je otrok star 11 let, lahko gre v gimnazijo. Seveda mora opraviti sprejemni izpit. V mnogih krajih otroke testirajo. Otrok, ki je pri testiranju dobil le do 70 točk, je umsko nerazvit in mora v pomožno šolo; od 85 do 110 točk je normalno razvit in lahko gre v gimnazijo, ki ima poudarek na ročnih spretnostih. To šolo imenujejo Secondary modem shooi! 110 točk je povprečen inteligenčni kvocient. Od 110—140 točk prejmejo nadarjeni otroci in gredo v gimnazije s poudarkom na humanističnih predmetih, od 140 točk dalje pa so nadpovprečno umsko razviti otroci.
Ce enajstletnik ne opravi sprejemnega izpita, ne more v gimnazijo (našo klasično), nego le v »modem shooi«, ki je zelo podobna naši bivši meščanski šoli. Šolanje v njej traja štiri leta. Zelo zanimivo je bilo opazovati dijake v tej šoli pri ročnem delu v njihovih delavnicah. Dijaki sami so mi povedali, da jim je čas, ki ga preživijo pri ročnem delu, najljubši in najdražji. Šola. kjer sem bil, je imela dve delavnici: za kovinsko in mizarsko stroko. Otroci izdelujejo tam sami praktične predmete, ki jih tudi doma s pridom uporabljajo. Mimogrede povedano, v njihovih gimnazijah ni povsod koedukacije (dečki ločeni od deklic). Ko dovrši štiri leta, lahko z izpitom preide na gimnazijo, sicer pa dobi zaposlitev kot delavec kjerkoli. Na vsak način pa mora vsak otrok do 15. starostnega leta hoditi v šolo.
Pri nas že dolgo rešujemo prehod iz osnovne šole na gimnazijo, ki je menda najbolj
kritičen. Pri nas se otrok pripravlja na gimnazijo le štiri leta, v Angliji celih šest let. Upajmo, da bo komisija za reformo šolstva pri nas tudi to upoštevala. Saj je res škoda, da sta dve leti (od 5. do 7. leta) neizrabljeni.
Napačno bi bilo, če bi mislili, da v gimnazijah (secondary grammar shools) humanističnega tipa ne gojijo poleg realij in jezikov ročnih spretnosti. V neki gimnaziji smo občudovali veliko mehanično delavnico, kjer so drugošolci oblikovali kovinske predmete, še nekaj korakov in bili smo v moderno urejeni kuhinji s petimi električnimi štedilniki in štirimi šivalnimi stroji ter mnogimi li-
kalniki. Doraščajoča dekleta so se pridno sukala; njihova učiteljica pa nam je prijazno odgovarjala na vprašanja. Šolanje v gimnaziji tega tipa traja navadno šest let. Po zaključku opravljajo izpite. Sta dve vrsti izpitov. Ce imate le prvega, ne morete na univerzo; z drugim imenovanim »Advanced Level examination« pa lahko nadaljujete študije na vsaki višji šoli. Še nekaj je na gimnazijah (Grammar shooi) važno. 2e v tretjem razredu se dijaki odločijo, katero skupino bodo študirali; jezikovno ali realije. V njihovih šolah ni zaostankarjev. D:jaki, ki so razdeljeni po inteligenci, navadno v skupine A, B in C in vsi napredujejo. Zgodi se lahko, da dijak, ki je v drugem šolskem letu v skupini B in pokaže napredek, lahko naslednje leto napreduje v skupino A.
Poleg teh šol so še razne •strokovne šole, kjer je poudarek na stroki. O teh tu ne bom govoril.
Iz vsega je razvidno, da služijo njihove šole predvsem praktični potrebi. Pozabil sem omeniti tudi telesno vzgojo, važen predmet v njihovi šoli. Telovadijo dvakrat na teden po 49 minut, poleg tega pa imajo enkrat na teden obvezno športno popoldne. Ob sobotah nimajo pouka, prav tako tudi v nedeljo ne.
To je nekaj grobih potez o nj.hovem šolstvu. Tudi naše šole se reformirajo in se kaže, da bodo vse bolj služile praktičnim ali, če hočete, družbenim potrebam. Saj prav seda) začenjajo ob veliki reformi dobivati naše šole novo lice.
In še nekaj za konec. V Angliji so še zmeraj posebne šole,
—	»public ali boarding shools«,
—	ki jih obiskujejo tisti, ki la-
hko dobro plačajo in uspevajo tudi, če niso sposobni, — toda nekaj takega je mogoče le tamkaj, kjer igra denar glavno vlogo.	V. Š.
Letošnje gradnje
v Beli krajini
Eden najmodernejših dijaških domov, ki so ga pričeli graditi v Črnomlju lani, bo popolnoma dograjen do 1. oktobra letos. V njem bo imelo prijetno domovanje do 200 belokranjskih dijakov in dijakinj. Pred kratkim so pričeli v Črnomlju tudi z gradnjo novih objektov za povečano železolivamo. Grade jih v bližini tovarne učil na levem bregu Dobličanke. Novi tovarniški objekti livarne bodo dograjeni do konca leta, tako da bo proizvodnja stekla v novih prostorih takoj ob novem letu. Poleg novih prostorov bo livarna tudi modernizirana ter opremljena s potrebnimi stroji. Obe gradnji izvršuje splošno gradbeno podjetje PIONIR iz Novega mesta.
Na Vinici rastejo nove šolske stavbe
Vinica je že vsa leta po vojni brez vsake šolske stavbe. Razredi osnovna šole in nižje gimnazije so raztreseni po vsej Vinici in še bližnjih vaseh po privatnih stavbah. Že drugo leto bo ta pereči problem Vinice odpravljen. Letos so pričeli z gradnjo novih šolskih stavb, ki bodo najmodernejša V celoti bo zgrajenih pet stavb; poslopje za nižjo gimnazijo, za osnovno šolo, stanovanjski blok, telovadnica in drugi objekti. Stanovanjski blok in poslopje nižje gimnazije bosta pod streho še pred zimo. Tudi z gradnjo stavbe za osnovno šolo bi že pričeli, pa že kak mesec čakajo načrtov. Gradnjo šolskih stavb na Vinici je
prevzelo Dolenjsko gradbeno podjetje iz G’rosuplja in delo lepo napreduje.
V	občini Predgrad vodovod
Končno bodo letos prišle do veljave tudi vodovodne cevi iz Dola do Kovače vasi v Poljanski dolini ob Kolpi, ki so bile položene že pred 15 leti. Za potiskanje vođi iz doline Kolpe so bile potrebne močne črpalke, tem pa je bila potrebna elektrika. Slednjo je dobila dolina lani, črpalke pa bodo dobili letos. K ir so bile cevi položene le od zajetja v Dolu pa do glavnega zbiralnika nad Kovačo vasjo m do Predgrađa, so pričeli s pripravami za položitev cevi do Deskove vasi in Starega trga. Pozneje bodo vodovod razširili po vsej dolini. Nekaj više ležečih vasi v dolini čaka tudi na elektrifikaiijo.
V	Metliki grade vinsko klet in tovarno pletenin
Metličani se vedno čutijo nekako zapostavljene za Črnomljem, ki je' vsekakor okrajno središče. Sedaj bo ta občutek brez osnove. Pred ča-
som so pričeli z gradnjo moderne vinske kleti, ki bo pomenila za vinorodno Metliko z okolico velik napredek. Pred dnevi pa so prvič zabrneli stroji tudi pri planiranju terena in kopanju temeljev za novo tovarno pletenin, ki bo stala v neposredni bližini kolodvora. V nove tovarniške prostore se bo preselila tovarna pletenin »Belokranjka« iz Črnomlja, ki bo ob tej priložnosti znatno razširila in povečala proizvodnjo.
V Metliki so letos tudi dokončali in uredili že pred vojno zgrajeni mladinski dom, ki bo sedaj služil tudi za dijaški dom. Letos obnavljajo še mestni vodovod, prav tako so lepo uredili trg pred gradom. Zgodovinski grad se polagoma izpreminja v muzej z bogato zbirko zgodovinskih predmetov in značilnosti Bele krajine iz starih časov in iz časa NOB.
Vse te gradnje in druge investicije v Beli krajini so možne predvsem zaradi izdatne pomoči rapublike tej gospodarsko zaostali pokrajini. Z letošnjimi gradnjami in investicijami bo Bela krajina storila znaten korak naprej.
(r)
Predhodni rezultati
popisa prebivalstva
Lep napredek kmetijske zadruge v Dolenjskih Toplicah
Na polletnem občnem zboru kmetijske zadruge v Dolenjskih Toplicah so ugotovili, da je zadruga dobro delala, saj je imela čez 52 milijonov din prometa. Zadruga se bo v krat. kem preselila v svoje trgovske prostore, saj se gradnja nove stavb« naglo približuje zakluč-ku. V dosedanjih prostorih ni bilo možno blago dobro shraniti in se ga je vedno precej pokvarilo.
Tudi živinorejski odsek je dobro napredoval. Zadružniki imajo že kar lepo število plemenske živine, po dobri letošnji košnji pa bodo lahko prirast goveje živine že znatno povečali. Ze letošnjo jesen bo zadruga priredila celo razstavo plemenske živine. Živinorejci
V Dolenjskih Toplicah bodo zgradili športno kopališče
Gradbena dejavnost v Dolenjskih Toplicah je v zadnjem času zelo živahna. Precej grade privatniki in sicer stanovanjske hiše, še več pa skupnost na najrazličnejših področjih- Tako razširjajo vodovodno omrežje, popravljajo in razširjajo cesto Dolenjske Toplice—Meniška vas. Kopališka uprava gradi kegljišče, poleg katerega bodo zgradili kavarno. Najvažnejšo delo pa je gradnja športnega kopališča v velikem parku, v katerega bo napeljana voda iz termalnega izvirka, ki se sedaj odteka brez haska. Bazen bo primerno velik, da bo ustreza) vsem športnim zahtevam, poleg bazena pa bo zgrajeno tudi večje gostinsko poslopje s stanovanjskimi sobami. Z dograditvijo tega bazena bedo Dolenjske Toplice postale tudi vabljivo letovišče, posebno še, ker bo kopanje v tem bazenu zaradi topie vodo možno tudi v mesecih, ko se v hladni vodi £e ni mogoče kopati. g.
razstavljale: bodo dobili nagrade — po 50 kg živilskih otrobov, najlepša živina pa bo posebej nagrajena, za kar je zadruga določila vsoto 70.000 din. Po razstavi bo semenj, na katerem bodo živinorejci dobro prodali lepe plemenske živali. Pričeli bodo voditi tudi rodov, nifc, kar do sedaj zaradi premajhnega števila živine niso delali. Zadcuga se sedaj trudi, da bi dobila za dobo deset let v uporabo pašnike na Kočevskem.
Na področju sadjarstva so imeli veliko dela. Zadruga je vse sadno drevje članov poškropila s škropili proti kaparju. Se več pa bo storila zadruga za sadjarstvo v bodoče. Posebno pozornost je zadruga posvetila pokončevanju koloradskega hrošča, ki se je spet pojavil v občini v veliki množini. Krompirišča zadružnih posestnikov so brezplačno poškropili in tega nevarnega škodljivca precej zatrli. Vendar pa kakor kažejo izkušnje ne zadošča škropiti samo ne. katere njive, temveč bo treba v bodoče prisiliti tudi ostale gospodarje, da poškropijo svoje krompirjeve nasade, za kar bo moral poskrbeti občinski ljudski odbor. Pokazalo se je namreč, da se je koloradar preselil z drugih njiv na škropljene že sedaj; pred kopanjem krompirja.
V načrtu za prihodnje leto so si zadružniki zadali naloge zgraditi v prvi vrsti skladičša za gnojila, cement za odkup poljedelskih pridelkov ter zbiralnico za mleko. Nabavili pa si bodo tudi še nekaj raznih strojev, ki jih nujno potrebujejo, in škropilnik.
Ker se je zadruga v Soteski razšla je topliška KZ prevzela vsa aktiva in pasiva, do prihodnjega občnega zbora pa so izvolili v odbor tudi zastopnika iz Soteske.
Od popisa prebivalstva, ki je bil lansko spomlad, je minilo že poldrugo leto, vendar so bili zaradi obilnega posla, ki je potreben za celotno in podrobno obdelavo, znani samo sumarni podatki o številu prebivalstva po upravnih enotah ter osnovna razdelitev po gospodarskih panogah, ki je bila izračunana za določitev kvot za volitve v zvezni svet proizvajalcev. Sedaj je pričel objavljati Zvezni zavod za statistiko predhodne podatke za vse znake, dobljene na osnovi 2”/» vzorca; leti kažejo položaj v FLRJ kot celoti in v ljudskih republikah.
Kot prva je izšla obdelava gospodarskih podatkov prebivalstva v Statističnem biltenu številka 28. Napovedana sta še dva zvezka in sicer bodo v drugem podatki o starosti, zakonskem stanu, narodnosti, pismenosti in šolski Izobrazbi, v tretjem pa o gospodinjstvih kot najmanjših popisanih socialnih enotah.
V prvem, že izišlem zvezku, so precej podrobno obdelane vse gospodarske karakteristike prebivalstva, ki zanimajo širok krog ljudi: gospodarska aktivnost, poklic, položaj v poklicu, gospodarski sektor in panoge dejavnosti. Vzorec, ki ga je zasnoval in izdelal zanj osnovna navodila docent ekonomske fakultete v Ljubljani Marjan Blejec, Je za prvo orientacijo popolnoma zadosten in bo odgovoril na mnoga važna vprašanja, glede katerih bi bili sicer v neizvestnosti do izida popolnih rezultatov. Za tako važne podatke, kakršni so popisni, ni pomembno samo, da so pravilni, temveč tudi, da niso zastareli, ker sicer kažejo le preteklo stanje in so z vsakim dnem manj uporabljivi za potrebe gospodarske politike. Zaradi velikega dela z obdelavo in redakcijo še doslej niso izšli dokončni in popolni podatki o gospoda-skih obeležjih iz prvega popisa prebivalstva, ki Je
Pismo iz Dubrovnika
bil 1. 1948. Zato Je tembolj pozdraviti ekspeditivnost organov statistične službe v FLRJ, ki so uporabili moderno statistično metodo vzorčenja in v zelo kratkem času izdali predhodne podatke.
Zaradi tehtnosti in splošne koristnosti številnih gospodarskih podatkov bomo objavili najvažnejše ugotovitve.	C.
Osnovana je Zveza strojnikov, strojevodij in kurjačev
Zagreb, 13. sept. (Tanjug). Na koncu I. kongresa strojnikov, strojevodij in kurjačev so osnovali zvezo za vso državo z nalogo, da bo le-ta koordinirala skupno delo republiških društev. Zveza strojnikov, strojevodij in kurjačev Jugoslavije bo imela med drugim tudi nalogo vzpostaviti zveze s sorodnimi strokovnimi organizacijami in društvi v državi in tujini-Razen tega pa bo izdelala pravilnik o opravljanja izpitov za strojnike in kurjače, kakor tudi telimene predpise za njihovo delavnost. Na kongresu
so med drugim priporočili, naj se bodoča zveza zanima za ustanovitev šol pogonske smeri ter za strokovne tečaje in za izhajanje strokovnega časopisa. Na koncu so delegati izrazili željo, naj bi bil predsednik republike Josip Broz-Tito predsednik novo osnovane zveze strojnikov, strojevodij in kurjačev Jugoslavije.
Tretja razstava slikarstva in kiparstva Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije vzbuja prav takšen interes mednarodne publike, ki se nahaja v Dubrovniku, kakor to vzbujajo letne igre. Generalni tajnik zveze tov. Celebonovič pravi o tej razstavi v svojem predgovoru med drugim: Organizatorji Dubrovniških letnih iger so se v želji, da še bolj poudarijo kulturni pomen svojega festivala, obrnili na Zvezo likovnih umetnikov Jugoslavije, da naj v času letnih iger priredi razstavo jugoslovanskega slikarstva in kiparstva. Glede na to, da je minilo več kot tri leta od zadnje tovrstne razstave, se je zdelo koristno in nujno konfrontirati dela naših likovnih in raznih kulturnih centrov. Vsakemu združenju poedinih republik je bilo prepuščeno, da v okviru proporcionalne razdelitve prostora v dubrovniški Umetniški galeriji izbere takšna dela likovnih umetnikov, da bi se prikazalo, kaj se je ustvarilo v njihovem krogu v preteklih treh letih. Zatorej ima ta razstava revijalni karakter, a istočasno se je hotelo doseči, da bi prikazali vse umetniške struje, ki so in ki delujejo pri nas z najkvalitetnejšimi deli.
Umetniška galerija je dala Zvezi na razpolago svoje prekrasne prostore in obenem svoje dragocene izkušnje ter s tem pripomogla k ustvaritvi te prve jugoslovanske razstave v Dubrovniku. Ni izključeno, da bo prav ta akcija postala mejnik in začetek tradicije letnih festivalskih razstav v času Dubrovniških letnih iger. V tem primeru, pravi Celebonovič, bi se moralo zožiti razstavni program, ker bi se s tem lahko zanimanje publike koncentriralo na določeno umetniško strujo ali na določeno generacijo in definirano tematiko. S tem bi se v bodoče lahko organiziralo tudi inozemske tovrstne razstave, kakor je to težnja na gledališkem področju Dubrovniških letnih iger.
Impresija, ki sem jo dobil o tej razstavi, je vkljub temu, da sem pogrešal nekatere naše velike slikarske in kiparske osebnosti, izredna, a obenem tudi prisrčna. Slovenski likovniki so prav gotovo dobili najlepšo dvorano v Umetniški galeriji, ter delujejo tako ubrano ter je prav na tej osnovi interes občinstva največji ob slovenski skupini.
Nisem poklican dajati ocene razstavljenih umetnin, temveč podajam le trenutni vtis. Kiparja Boris in Zdenko Kalin sta vzbujala prav posebno pozornost z deli »Torzo«, »Metka« in »Otroške igre I. in II.« Dalje Miha Maleš s tremi temperi, Riko Debenjak z dvema mrtvima prirodama »Citrone« in »Čaša«, Gojmir Kos s »Tulipani«. Hrvati so značilno zastopani, posebno me je im-presioniral Anton Motika: »Cvetje« in »Mesnica«. Najmočnejši, a tudi najštevilnejši so Srbi, in Crnogorci.
Z »Robinjo« je te dni Dubrovnik slavnostno proslavil na svojih letnih igrah štiristoletnico smrti avtorja Hanibala Lučiča. Uvodni govor pred slavnostno predstavo je imel dr. Gavella, umetniški direktor Zagrebškega dram-
skega gledališča in režiser Lu-cičeve »Robinje«. Režiser dr. Gavella je postavil dejanje v mogočno okolje na trgu pred kneževim dvorom v Dubrovniku, kjer je »Robinja« v zaključni sceni ob bajno razsvetljeni renesančni palači dosegla v svoji zunanji in notranji podobi svoj veliki umetniški izraz — ter delovala, čeprav je vse težišče skozi igro le na dialogih in monologih —
impresivno močno!
*
Ifigenija na Tavridi, tragedija v petih dejanjih, je vzbudila na letnih igrah veliko zanimanje zaradi svojega slovesa — vsekakor pa tudi zaradi umetniške interpretacije, Režiser dr. Branko Gavella je Ifigenijo -postavil v prirodni ambient parka Gradac ter ves ogromni prostor izkoristil v mizansceni do skrajnih možnosti tako, da je vsak nastop.
Osnovna misel Goethejeva »Sturm und Drang« periode je v Ifigeniji izražena v želji za pomirjenjem nasprotij v človeku, je dramski izraz Goethejevega pojma »biti človek«. Nosilka te misli je prav Ifigenija sama. V tem občečloveškem gledanju na svet nam je Ifigenija na Tavridi še danes blizu, ker nam ga izraža skozi mojstrsko komponirano dramatično dejanje, ki je dobilo v Gavellovi režijski interpretaciji v Dubrovniku svojo pravo podobo od tragične monumentalnosti do najnež-nejše lirike. Od predstave odideš globoko pretresen, z željo in hrepenenjem v srcu za mirom in srečo med ljudmi.
Hamlet se, kakor sem že omenil, tretje leto uprizarja v mogočni trdnjavi Lovrijenac in se je o tej predstavi že pisalo v naših časopisih, zato na bo>~’ pisal o svojih vtisih —
vsaka scena delovala sveze in impresivno.
Prvi nastop Ifigenije — ki jo je interpretirala znana igralka Jugoslovanskega dramskega gledališča iz Beograda Marija Cmobori z notranjo silo podoživetja tega tekstovno in igralsko težavnega lika — me je spominjal v dikciji in igri velike ruske igralke Germanove iz druge skupine Hu-dožestvenikov, ki so pred vojno gostovali pri nas v Mariboru (Gospa z morja, Češnjev vrt).
O Veljku Maričiču (članu reške drame), ki igra na dubrovniških letnih igjah že tretjo sezono vlogo Hamleta, piše tuja kritika skoraj slavospeve, a domača mu odreka njegov igralski razpon in kvaliteto — trdim — pristransko in neutemeljeno! Maričičev »Toant«, kralj na Tavridi, je podan s potenco južnjaškega temperamenta in je igralska ustvaritev zrelega umetnika.
Lepe igralske kreacije so ustvarili: Tonko Lonza kot izvrstni »Orest«, Predrag Ta' sovac je podal poosebljeni tip grškega lepotca »Pilada«, Mato Grkovič je bil dostojanstveni in togi »Arkad«. Kar me je motilo v »Ifigeniji«, je bila baletna »improvizacija«, vložki brez fantazije, katere bi režiser lahko brez škode črtal
Za poživitev kulturno-prosvetne aktivnosti v radovljiškem okraju
Načrti Počitniške zveze Slovenije
Na zadnjem sestanku PZS, ki je bil v Ljubljani, so predvsem obravnavali dosedanje delo zveze in predloge za prihodnje leto. Letošnjega krožnega potovanja po Jugoslaviji se je udeležilo 7 skupin po 50 članov, ki so potovali po Srbiji, Makedoniji in Hrvatski. Na poti, ki je bila sicer lepa, so jih ovirala ponekod slaba prenočišča, posebno pa pomanjkanje vodičev. Taborenja v Rovinju se je udeležilo nad 400 članov, ki so bili s taboriščem in vodstvom zelo zadovoljni-
Kakor je razprava na sestanku pokazal? bo prihodnja sezona še bolj pestra od le-
tošnje. Predlaganih je bilo vrsto načrtov, jned katerimi so zelo pomembna dva pohoda po sledovih partizanskih edinic, novo krožno potovanje po notranjosti vseh republik in potovanja z ladjo po Sredozemlju. Obiskali bi tudi tuje države kot na primer Grčijo in Turčijo, morda Izrael in Egipt.
Ob konce sestanka so se še pomenili o občnem zboru Fe-rialnega saveza Jugoslavije, ki bo v Beogradu sredi oktobra. Zaradi tega bodo še ta mesec izvedeni občni zbori po okrajih in posameznih družinah.	-š.
Velika skrb in prizadevnost Zveze kulturno prosvetnih društev v radovljiškem okra ju je že v letošnjem letu izredno poživila delo in aktivnost v mestih in vaseh. Gorenjska KUD in DPD Svoboda so v teku letošnjega leta priredila toliko kulturno prosvetnih nastopov, kolikor jih na Gorenjskem še nismo imeli priliko videti. Posebno je bilo razgibano kulturno prosvetno življenje v času šestmesečnega tekmovanja v čast velikemu zletu Svobod v Celju- V času tega tekmovanja so bile deležne kulturno prosvetnega razvedrila poleg industrijskih centrov in mest tudi osamljene vasi. Iz tega tekmovanja je izšla kot zmagovita DPD Svoboda iz Bohinjske Bistrice. V okraju in tudi izven okraja so nastopali različni pevslki zbori, godalni in glasbeni zbori, godbe, folklorne skupine in drugi. Velika pridobitev za okraj je bila trimesečna dramska šola, ki je dala močan kader režiserjev m igralcev za podeželske odre.
Na zadnjem zasedanju Zveze kulturno prosvetnih društev radovljiškega okraja so bile ugotovljene vse napake, ki so zavirale in hromile dosedanje delo, nakazane pa so bile tudi smernice za poboljšano in bolj uspešno nadaljnje delo. Posamezni kulturno prosvetni delavci iz okraja so nakazali veliko potrebo po pevskih zborih
in pevovodskih kadrih, vsi so izrazili 'željo, da se znova organizira šestmesečna dramska šola, v okraju posamezna kul. turno prosvetna društva potrebujejo tudi dirigentskih kadrov za vokalno in instrumentalno glasbo. Prirediti sc mora tudi poseben tečaj za knjižničarje, ki naj dvignejo zanimanje za lepo knjigo.
PABERKI IZ TUJINE
Na Dunaju že dalj časa obnavljajo med vojno poškodovano Državno opero na Ringu. Slovesna otvoritev novega poslopja bo prihodnje leto 5. novembra. — Vendar vlada že danes po svetu veliko zanimanje za ta kulturni dogodek. Uprava opere že od letošnjega julija sprejema rezervacije za vstopnice in jih je doslej oddala že nad dve tretjini. Tudi otvoritveni program, ki bo trajal od 5. do 30. novembra 1955, je že določen. Obsegal bo Beethovnovega »Fidelia«, Straussovo »Mojstre pevce«, Mozartovega »Don Juana«, Verdijevo »Aido« »2eno brez sence«, Wagnerjeve in Straussovega »Kavalirja z rožo« ter neko baletno premiero. *
Pred dnevi se je zaključil v Bayreuthu letošnji festival s predstavo »Lohengrlna«. Vsega je bilo letos na sporedu 25 opernih predstav ter simfonični koncert s tradicionalno Beethovnovo »Deveto«. Zabeležili so okrog 50.000 obiskovalcev z vsega sveta. Od tujcev je bilo največ Francozov, za njimi pa Angležev in Američanov. 186 domačih in tujih radijskih postaj je prireditve prenašalo ali posnelo na magnetofonski trak. Wagnerjeve igre v Bayreuthu so glasbeni festival, ki ima poleg Salzburškega največjo tradicijo in sloves.
razen, da je zanimanje občinstva ogromno, tako da je bilo deset predstav v naprej razprodanih. Globoko sem prepričan, da bi ljubljanska Drama s predstavo Hamleta v Gavellovi režiji, ki je bila uprizorjena pred- leti, imela velik umetniški uspeh v Dubrovniku ter bi tako pred mednarodno publiko lahko tudi naši umetniki potrdili slovenski igralski sloves.
Kot letošnjo premiero na letnih igrah je pripravil režiser dr. Marko Fotez »Sen kresne noči«. Izgledi so, da bodo Shakespearove predstave v bodoče zavzele dominantno pozicijo v repertoarju dubrovniških letnih iger.
Za prihodnjo sezono so že v teku priprave za uprizoritev »Sv. Ivane« Bernarda Shawa, ki jo bo režiral Bojan Stupica. V načrtu je tudj filmski festival domače in tuje produkcije in s tem v zvezi sestanek vseh naših filmskih ustvarjalcev med letnimi igrami v Dubrovniku.
Maks Furijan
PBIPRIVLJS SE »TEDEN MUZEJEV«
Na iniciativo Zveze muzejsko konservatorskih društev Jugoslavije bo v oktobru prirejen »Teden muzejev, spo-' menikov in naravnih znamenitosti«, katerega namen je, zbuditi zanimanje za spomenike kulturne preteklosti, ki se nahajajo v naših številnih muzejih. Zvezni odbor za organizacijo te kampanje je že izdelal okvirni načrt, na podlagi katerega bodo republiška društva izdelala svoje programe. Predvidena je izdaja priložnostnih znamk, podeljenih pa bo tudi 15 nagrad študentom, ki bodo najbolje obdelali teme s področij muzejskih preučevanj.
V Beogradu so že v teku obširne priprave. Različni muzeji bodo odprli posebne razstave, na sporedu bo vrsta popularnih javnih in radijskih predavanj, etnografski muzej bo izdal album slik itd. Tur,-stične agencije in nekatere množične organizacije pripravljajo tudi izlete m ekskurzije v kraje s pomembnimi arheološkimi ter arhitektonskimi spomeniki. I. S.
Desetletnica jugoslovanske kinematografije
Beograd, 13. sept. (Tanjug). Na sestanku upravnega odbora Združenja filmskih proizvajalcev Jugoslavije so odobrili okvirni načrt za proslavo 10-letnice jugoslovanske kinematografije, ki bo meseca decembra po vsej državi. Ob tem pomembnem jubileju bodo organizirali v Beogradu in v mnogih krajih Jugoslavije »Teden domačega filma«, v okviru jugoslovanske kinoteke pa bodo odprli razstavo o zgodovinskem razvoju domače kinematografije. V Beogradu bodo bržkone priredili tudi slavnostno akademijo in objavili slavnostno številko almanaha, v katerem bo natisnjeno- pomembnejše gradivo iz razvoja domačega filma. Prav tako bo v času proslave omogočen Drebivalcem Beograda ogled filmskega mesta v Košutnjaku.
? Cenjenim strankam se
•	» priporočamo za nakup
•	raznega blaga. Samostoj-
•	na trgovina z mešanim
•	blagom
;	»MERKUR«
I	Celje
;	Železnina — Špecerija
f	ČESTITKE
vsem udeležencem pro-j slave na Ostrožnem
ELEKTRO-RADIO
SERVIS
Bled
čestita k partizanskemu prazniku na Ostrožnem pri Celju
S svojo veliko izbiro blaga se priporoča potrošnikom
Trgovski dom — Slov. Konjice
Čestitamo k prazniku »štajerska v borbi«
• m«»«..«.
GOZDNO GOSPODARSTVO BLED
pozdravlja udeležence proslave na Ostrožnem pri Celju in iskreno čestita borcem XIV. divizije, II. grupe
0
■
o
■
-0
B
0
a
0
B
0
B
0
B
0
Đ
0
B
o-
B
0
B
0
B
0
Obrtno podjetje
Splošno mizarstvo in pleskarstvo sobo- in črko-slikarstvo
Jesenice
Cesta Borisa Kidriča 63
čestita vsem borcem in aktivistom k obletnici štajerskih b ri g a d na
★ Ostrožnem pri Celju.
Delovni kolektiv
Gozdnega gospotatsa
POSTOM
čestita in pozdravlja vse udeležence velike proslave na Ostrožnem pri Celju in borce XIV. diviz., II. grupe.
lOBOlOBOBOBCSICDlOBOiCDBCDlOBOIOlCSE OS CDS OECDBOl CDU


(HM—B0BHB
Trgovsko podjetje
0
B
0
K
0
B
0
B
0
s
0
#

o
a
JESENICE na Gor.
čestita k obletnici štajerskih brigad na Ostrožnem pri Celju
LJUDSKI
MESTNE
ODBOR
OBČINE
JESENICE na Gsr.
pozdravlja vse borce in aktiviste ob proslavi na Ostrožnem pri Celju.
BLED
; čestita k obletnici šta-
►	jerskih brigad.
►
Ì3B0I010E0I0B0
►
\ »PÄRK MOTEL« BLED
čestita k prazniku »Štajerska v borbi« na Ostrožnem
EOioioaoeonmoBOioioioioioicsosoiosoioioios
»V I N O«
Kino RADIO Kino PLAVŽ
JESENICE
'k
pošiljata borbene pozdrave borcem, aktivistom in ostalim delovnim ljudem k praznovanju na Ostrožnem pri Celju.
★
0
B
0
D
0
a
0
B
0
B
0
B
0
B
0
B
0
trgovsko podjetje z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami na debelo in na drobno,
Postojna
čestita in pozdravlja vse delovne ljudi, posebno pa udeležence v NOB ob velikem prazniku »Štajerska v borbi«.
LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE
Postojna
čestita vsem borcem in aktivistom k obletnici štajerskih brigad.
POSTOJNA
IMPORT
EXPORT
izvozno, uvozno podjetje Agentura in komisija Postojna — Jugoslavija,
čestita vsem sodelujočim k prazniku Štajerske.
Občinski ljudski odbor
Rimske Toplice
pozdravlja vse borce, aktiviste in ostalo delovno ljudstvo ob prazniku »ŠTAJERSKA V BORBI« na Ostrožnem.
MESTNO GRADBENO PODJETJE
POSTOJNA
čestita k letošnji politični manifestaciji partizanskega slavja »Štajerska v borbi« na Ostrožnem.
Delovni kolektiv
1»



KRANJ
čestita vsem borcem in voditeljem štajerskih brigad.



-AVTO SERV1S-B L E D
čestita k praznovanju na Ostrožnem pri Celju.
B OB CO ■ CD ■ CD 1 CD £ CD B CD C CD B CD B CD E CD S CD 5 CD 2 CD H
GRAND HOTEL
TOPLICE
BLED
Hotel
JELOTCI
BLED
čestita k velikemu prazniku »Štajerska v borbi« na Ostrožnem pri Celju.
REPOSTAŽA 0 LOVU M HITS
Vznemirjeni Jadran
Planinski kanal pod Velebitom- Lahen vetrič je komaj zaznavno gugal morsko gladino- Naenkrat je pri Pisku sunkovito brizgnil kvišku visok curek vode iz orjaške črnkaste grdobe, ki je ležaia na morski gladini kot ladja. Ni minilo četrt ure, ko se je veliki kit zopet pojavil nekaj sto metrov dalje. To je
strah. Nekaj nenavadnega je kit za naše morje! Nihče ni vedel, kaj bo storil, če bomo začeli streljati. Lahko bi nas prevrnil- Te misli, ki smo jih drug za drugim glasno izrekali, so zavračevali ribiči in izkušeni mornarji, čeprav niti sami niso bili na čistem, kaj se lahko zgodi in kaj mas čaka.«
Lani so ribići s Paga ujeli manjšega kita. Letos so njihovi sosedje lovili te dni precej večjega. Toda takole brezmočno obešen kit je bil tokrat na žalost samo njihov privid. Z razstavo v Ljubljani, kakršno smo videli lani, ne bo za sedaj nič ...
bilo prvega septembra. Vest o velikem kitu se je kot blisk razširila po okoliških krajih Vinjercu, Posedarju in Novigradu. Zvonili so telefoni v Benkovcu in Zadru in že naslednjega dne so bili pripravljeni za lov.
Iz Novigrada je ob dveh popoldne odplula - zadružna motorna ribiška ladja »Vede-bit«. Skupina »kitolovcev«, oborožena z 11 puškami in strojnico je štela 11 miličnikov in 14 radovednežev iz Benkovca in Novigrada. Zapluli so proti Novskemu žrelu, k izhodu iz Novigradskega morja- Vsi so bili tiho. Zaposlovala jih je misel na prvo srečanje s kitom. Komaj so pustili za seboj Novsko žrelo, se jim je na severu nudil čudovit prizor. Kake pol milje pred »Velebitom« je kit brizgal visoke stebriče morske vode.
»Krmo smo obrnili proti kitu«, pripovedu je šef luške kapetanije.»' Novigradu Marijan C vi ta novič »Bol • smo se približevali bol j sta se nas lotevala razburjenje in tudi
Učitelj Djuka Vidakovič je bil očividno zelo priseben. Štel je stebriče vode ki so neprenehoma brizgali nad kitom. V pičlih 20 minutah je ta Slavonec, ki je šele kratek čas v službi na naši obali, naštel kar 49 stebričev. Pre-nekateri »kitolovec« je bil rumen od strahu. Ko so jeli občudovati kitovo brezbrižnost, so se nekoliko pomirili.
Toda ko je bila ladja kakih 200 metrov pred tem nenavadnim, osamelim obiskovalcem jadranskega morja, je kit počasi zaplaval pod vodo z glavo naprej, dokler ni pomolil svoj rep kak poldrugi meter nad morsko gladino-Zgubili so sled. šele čez kakšne četrt ure so spet zagledali v daljavi kakšne pol milje pred seboj značilne curke vode. Zapluli so za njimi v smrri_ proti Vinjercu. Zdaj so bili že odločnejši. Sklenili so zaorati morje prav do kita in streljati takoj, ko bi se zopet potopil. To pot so se nribližali že na sto metrov Kit se je tudi tokrat potopil, njegov umik pa so spremljali
streli iz enajstih pušk in rafal iz strojnice- Redke so bile krogle, ki so zarile vanj. Vsi so bili namreč preveč vznemirjeni, zraven pa še negotovi, kaj je zmožen storiti ranjen kit. Streli niso zdramili kita iz njegove brezbrižnosti. Prav tako počasi je zapustil gladino; kakor da se ga ne tiče streljanje je v pozdrav še više dvignil svoj rep nad lahno vzvalovljeno morje.
Minilo je kakih dvajset minut. Ponovno so ga zagledali. Ustavili so se šele dobrih petdeset metrov pred njim. »Redkokatera krogla je švignila v morje, največ jih je kit odnesel s seboj- ^Večkrat zadet se je skrčil in potopil, rep pa je dvignil neverjetno visoko«, pripoveduje Djuka Vidakovič. »Zaskrbelo me je, ali ga nismo morda zares razjezili. Blizu nas se je dvignil na gladino v kratkem času še dvakrat, potem se je v trenutku potopil in ga dolgo nismo videli«.
Mitraljezec te akcije poročnik Ljudske milice Veljko Guteša je bil, kot sam pripoveduje, prav tako na vso moč nemiren- Ko pa smo se prepričali, da kit ni preveč nevaren, smo se* znebili strahu. Iz razdalje kakšnih 50 do 60 metrov sem spustil vanj rafal šestnajstih nabojev. Potem je dvignil rep tri metre visoko. Toda kot je bilo videti, ga tudi to ni preveč vznemirilo.«
Posadka »Velebita« po tem tretjem srečanju dolgo ni ugledala velikana. Pluli so za njim do Ravenjske. Sklenili so biti opreznejši, da bi se mu lahko čim bolj približali in streljali še točneje. Toda tudi kita so se menda lotevali podobni občutki- Postal je previden in bal se je celo
brnenja motorja. Brž ko so se približali na 150 metrov se je že potopil. Tudi tokrat so streljali nanj. To je bil zadnji pozdrav »ognjenega« lova. Zmračilo se je. Vrnili so se in zahtevali novo pomoč: boljše orožje in hitrejše motorne ladje.
Naslednjega dne se je Mari-jan Cvitanovič zopet odpeljal z motorno ladjo do Ravenjske. Kmalu je ugledal kita tam, kjer so ga prejšnji večer videli zadnjikrat. Svojih navad ni spremenil. Počasi je plaval proti Pisku in se vsakih 15 do 20 minut potopil in spet dvignil. Toda bil je še opreznejši in ni se mu bilo mogoče' približati. Nič več se ni tako košatil z repom. Vloge so se zamenjale. Zdaj je bil kit bolj preplašen. O tem drugem delu lova ima Marijan Cvitanovič tele spomine: »Odločil sem se* zapustiti motorno ladjo. Namenil sem se približati kitu z navadnim čolnom. Skupaj s štirimi ribiči smo zaveslali. Ta čas so v »tunari« pri Vinjercu zadrgnili ribiči v mrežo 129 debelih tunov. Najbrž so začutili kita, pa je bil lov nanje mnogo lažji kot običajno. Ko smo se približali ravenjski globeli se je naenkrat komaj deset metrov od čolna pojavil ogromen nestvor. Visok curek vode! Takoj nato se je potopil pod našim čolnom in zaplul proti zahodu. Kit še ni preplaval dve sto metrov, ko se je spet vrnil, zopet pod našim čolnom. Moram priznati, ni nam bilo lahko pri srcu. Vedel sem, da kit ni grabežljiv Toda vseeno sem bil tudi to pot preplašen. ker nas je močno iz-nenadil. Po teh manevrih, ko je izmenjal zrak in nabrizgal dovolj vode okoli nas. je izginil poldrugo niiUo daleč proti Pisku. Ko je plaval pod našim čolnom, sem lahko najbolj ocenil nieeovo dolžino. V
začetku smo vsi računali, da je dolg kakih dvajset metrov, po vsem tem, ko sem ga primerjal z našim čolnom, pa mislim, da ni bil daljši kot 15 do 16 metrov. Videl sem tudi zadetke, ki jih je dobil prejšnjega dne. Toda čudilo me je, da niso bele, ampak črne, kakor da bi bile to stare rane. Tega dne so streljali na kita tudi miličniki iz Posedarja. Pa niso imeli nič večje sreče- Oni iz Pose-darja so potlej pripovedovali, da krogle iz puške skoraj ne občuti. Sele ko so ga zadeli blizu glave, je bil pokazal vso svojo moč. Tako je razburkali morje, da- so se morali umakniti s čolnom daleč stran«.
Marijan Cvitanič je sledil kita ves teden. Nadejal se je, da bo nasedel na kakšno plitvino kakor kit. ki se je tako sam ujel leta 1919 pri Vinjercu. Veliko korist bi imeli od njega, saj so ga ribiči ocenili na več milijonov, toda po-
moči ni bilo. Med čakanjem na veliki lov je kit izginil menda v noči od 7. na S- september. Tega dne so ga še videli pri Ražanjacu, šest in pol milje daleč od Piska. Plaval je k izhodu iz Planinskega kanala, proti Jablancu. Dan pozneje so ga opazili v Zadarskem kanalu. Najbrž se je prebil skozi ozka Fortička vrata med Pagom in Ražanj-cem. Ta obvestila so bila obenem zadnja sled za njim. Ob vsem Jadranu med Novigradom in Zadrom govore že nekaj dni edino o velikem kitu- Ugibajo, kako bi ga bilo treba loviti in se jeze, da se jim je izmuznil takorekoč iz rok: pa mnogo računajo, ko se jim je izmaknila takšna vrednost in redkost. Kot pravijo ribiči, bi lahko dobili nekaj milijonov samo za vstopnice, če bi ga razstavili na priliko v Zagrebu.
Mate Ljubič
Naši prvi kolesaril
Iz časov, ko je bilo kolesarjenje silno tvegano in je vsako kljuse podivjalo, če
in ivìflaln Irnln
Fotoreporter pri novigradskih ribičih
je videlo kolo
V Vašem listu sta izšla že dva članka o nenavadnem jubileju avtomobila »Piccolo« in visokega starega biciklja, za katerega ni nihče vedel, kdo mu je lastnik. Visoki bicikelj, ki ima prvo kolo visoko približno poldrug meter, medtem ko je zadnje čisto nizko, okrog pol metra, hrani Tehniški muzej v Ljubljana.
Ker slučajno vem za zanesljive podatke o preteklosti kolesa in njegovem lastniku, sem se namenil napisati naslednje vrstice:
Prvi lastnik omenjenega kolesa je bil neki Popauer v Savinjski dolini, ki je bil ustanovitelj in lastnik keramične tovarne v Cepi j ah pri Vranskem. On je kupil to vozilo, ki ga je dobil iz Gradca, nekako leta 1884. Moral pa je najprej v Gradec, kjer se je učil voziti na tem nenavadnem kolesu kakih štirinajst dni.
Ljudje so govorili, da je šel v šolo, kjer se bo naučil voziti. Vožnja s tem vozilom je bila zelo tvegana, zlasti še za priletnega lastnika, ker je bil bicikelj težak, iz masivnega železa, obroči pa tanki iz polne gume. Ne daleč od tovarne na glavni cesti, ki pelje iz Ljubljane proti Mariboru, si je pustil napraviti precej visoko klop, saj je le z njeno pomočjo lahko zlezel na kolo. — Težje pa je bilo. kadar je hotel izstopiti. Tedaj 1e moral kolo spustiti in odskočiti: včasih se je odskok posrečil, največkrat pa sta padla masivno kolo na eno. voznik pa na drugo stran. Zato je bil Popauer vedno ves povezan in opraskan, tudi kolo je vedno zahtevalo popravila pri kovaču, ker mehanikov tedaj še niso poznali, zlasti ne na deželi. Ne le, da je sam trpel zaradi poškodb, pogosto so ga klicali na sodnijo, ker 90 stranke zahtevale manjše in večje vsote za Škodo, ki so Jo povzročili zdivjani konji, ki so se plašili pred nenavadnim vozilom.
Končno se Jt le prepričal, da s& njegova leta ne odgovarja ta
vendar ni bilo odjemalcev, dokler niso nekaj 1st kasneje prišla v promet bolj lična vozila, kjer sta bili obe kolesi enako visoki, vendar še z ozkimi obroči in polno gumo.
Nekoč se je vozil Završnik .z Vranskega v smeri nroti Celju. V Prekopi so kosili seno na Farčnikovem travniku, kjer je bil tudi njihov pes. Ko je zagledal bližajoče se nenavadno vozilo, se je pognal naravnost proti njemu in ga podrl. Kolo je šlo čezenj, a tudi vozač si je zlomil roko. S tern je bila tudi za Završnika vožnja na visokem kolesu končana: počakati je moral nekaj let. ko so prišla v premet dvokolesa, pri o revnejša in manj nevarna od njegovega.
Ker je imel Završnik v Ljubljani največ strank za oglaševanje klavirjev, se ie za stalno r-re-
šport. Vrnil se je nazaj h konjski vpregi, kolo pa je zamenjal za star klavir z uglaševalcem klavirjev, Završnikom v Grajski vaisi pri Gomilskem. Novemu lastniku je za njegov poklic kolo dobro služili o, saj je imel po vsej Sloveniji svoje stranke.
Završnik je bil mlad in prožen, ter se je prav hitro privadil vožnji na kolesu. A tudi popravila mu niso delala preglavic, saj je kot» uglaševalec in izdelovalec klavirjev dobro obvladal mehaniko. Kljub tèmu je bil v stalni nevamošti zaradi nepraktične izdelave tega vozila, naj-večji sovražnil pa so bili psi. ki so ga 9talno napadali.
V tistih časih je vsako staro kljuse podivjalo, ako je videlo ali srečalo to strašilo na cesti in vsak pes se je divje pognal za kolesom, kar je povzročilo mnogo padcev, a tudi psi so našli pod kolesom svoj konec.
Ako ne bd bilo psov in konj na cesti, bi novo vozilo prav dobro odgovarjalo, zlasti tistim, ki so imeli podobne poklice kot Završnik, tako pa zaradi večnih akrobacij in stalne nevarnosti ni bilo drugih interesentov, ter je ta visoki bicikelj ostal osamljen v vsej Sloveniji. Pri drugi seriji koles, ki so prišli iz Gradca, je bilo prednje kolo precej nižje.
Novi domači stroji za gradnjo cest
Okoli 200 strokovnjakov iz vse države je te dni prisostvovalo demonstracijam novih strojev za gradnjo cest, ki so jih izdelali v beograjski ladjedelnici »Tito«. Stroji za proizvodnjo asfaltne mase. drobilci in granulatoci so pri teh poskusnih delih v glavnem zadovoljili navzoče strokovnjake.
selil v Ljubljano, kamor je vzel s seboj tudi svoje visoko dvokolo, ki je bilo pri nas prvo v prometu.	F. T.
Avtobusno podjetje
SÄP - Ljubljana
sprejme takoj v službo: Avtokleparje (stavbne ali galanterijske kleparje),
ključavničarje,
mizarje,
kovino-brusača,
vajence za avtokarose-
rijsko (kleparsko in
ključavničarsko) ter
ličarsko obrt.
*
Nastop službe takoj, plača po tarifnem pravilniku.
Delavci, oziroma vajenci iz okolice Polhovega Graoca se lahko poslužujejo za prihod v službo in za povratek domov avtobusa proge Ljubljana—Polhov Gradec.
SAP — LJUBLJANA
JODYL
Po knjigi M. Kinnan Rawlinqsove — Riše Miki Munter
271.
Buck je potegnil iz žepa steklenico žganja, ki so jo dobili v hiši starega Doka, in jo podal naokrog. Penny bi bil že rad imel ponev, da bi spekel meso, a palmov stržen še ni bil kuhan. Zato je narezal nekaj ražnjev in nabodel nanje drobovino divjih mačk. Pripravil je tudi srnina jetra, nato pa ražnje razdelil, da bi lahko vsakdo pekel po svojem okusu. Kmalu je slastno zadišalo. Jody je željno cmokal in se z dlanjo gladil po praznem želodcu. Tudi psi so prišli bliže in se začeli oblizovati. Mačja drobovina je bila namenjena predvsem njim, kajti surove niso jedli.
272.
Le Penny ni hotel poskusiti. Počakal je, da je Mili skuhal svojo zelenjavo, nato pa v ponvi opražil rezine srnjakovega stegna. Povrhu je spekel še nekakšne cmoke. Vsem je večerja teknila kakor še nikoli. Ko so nakrmili tudi pse, je Penny začel pospravljati. Nenadoma je presenečeno vzkliknil in podržal steklenico z mastjo proti ognju. »Nesrečni Mili nam je zabelil s panterjevim oljem!« Resnično je bil Mili tek. »Strela jasna, kako dobro diši!« Žvečil je vzel panterjevo mast, s katero si je Penny mazal in zatrjeval, da je tako dobro kot katera koli hrbet, kadar ga je trgalo. Toda vsi so se samo druga jetra in prepričal še Milla.	zakrohotali, saj jim je izvrstno teknilo.
Jody pa se ni mogel zdržati. »Stavim, da je že pečeno,« je rekel. »No, pa pokusi,« je odvrnil Penny, potenil košček iz žerjavice in ga ponudil sinu. Jody ga je najprej potipal in poduhal, nato pa začel s tekom jesti. Pojedel je dve rezini. »Imenitno je,« je povedal. — »Pravijo, da postane človek pogumen, če je jetra divjih mačk,« se je namuznil Penny, »zdaj bomo videli, če je to res.« Tudi Bucku se je po vsem videzu zbudil
Lepa in sodobna šola - kot redko katera
Otroci gredo v novo šolo
Lani smo v šolo šli čisto drugačno,
v vlažno in' hladno, tesno in’ temačno...
Pravkar otvor j ena šola v Dolu pri Ljubljani je za sedanjo dobo razvoja naših šolskih gradenj edinstven' primer, tako po vloženem študiju -projektanta ing. arh. Gasparija, ka-
šolo in njeno funkcijo, kakršno je bilo veljavno do sedaj. Prilagojena je novim zahtevam sodobne pedagogike, da se čim bolj dvigne otroku življenski standard v šoli z bogato dimenzioniranim osnovnim prostorom — razredom, s pestro barvno kompozicijo, predvsem na hodnikih, z veliko svetlobe

kor tudi po kakovostni izvedbi vseh del, od gradbenega podjetja »Tehnika« do zadnjega obrtnika. V svoji notranjosti kakor tudi v celotni arhitektonski izvedbi je nova dolska šola primer res sodobne šole visokega standarda, kljub temu, da je programsko skromna in reducirana le na najnujnejše potrebne prostore. Značilnosti, ki jo odlikujejo po projektantovi zamisli pred do sedaj veljavnimi oblikami šol, so izražene v temle:	Celotni
zazidalni- osnutek vsebuje že jasno podan gradbeni program z odlično možnostjo etapne izgradnje kasneiših učiteljskih stanovanj in fizkulturnih objektov, že sedaj pa takojšnjo prilagoditev pouku na prostem ob lepem vremenu, ker je zgradba prilično paviljonska in ne blokovna, večetažna. Na. pačno bi bilo misliti, da je nova oblika posnemanje tujih vzorov, pač pa je rezultat celotnega drugačnega gledanja na
BL?:	-j,
Kruta usoda nas je onesrečila! Iztrgala nam je v najlepši življenski dotu naši lj ubijeno hčerko, ženo. mamico, sestro, teto in svakinjo, gospo
MILO GUT roj. Žuraj
ki nas je šele pred enim mesecem obiskala, ne sluteč, da je bilo to zadnje sniden,«.
Neutolažljive družine: Gut. Žuraj in ostalo sorodstvo. — Zürich. Krško in SU-venska Bistrica. 13. septembra lato.
in’ zraka, predvsem pà s takim oblikovanjem, da je otroku res topel drugi dom. V prehodni dobi otrokovega življenja za časa njegovega osnovnega šolanja od sedmega leta dalje, bo šola, kakršna je dolska, prav gotovo lahko otroku stopnjevala v vsakem prostoru občutje domačnosti, ker notranje vsebuje toliko pestrosti, da bo lahko razgibala otrokovo domišljijo in mu resnično razširila obzorje.
Razredi, ki so razsezni in bogati po dimenziji, omogočajo svobodno razmestitev šolske o-preme in preusmerjanje pouka od verbalnega načina na aktivno delo otroka. Nadsvetlobna okna nudijo dovolj idealne osvetljave in direktno prezra-čenie med samim poukom. Ker ima vsak razred priključeno garderobo, lahko ta služi kot nekak vetmik za prehod na prosto v naravo. Idealen je razgled v zeleno okolico skozi • izredno velike zasteklene površine. Ce je katera, je nova šolska zgradba' v Dolu še sedaj ob njenem nastanku — kaj šele ob dopolnitvi — lep primer take modeme šole, kakršno Di želeli vsem našim otrokom: čista snažna, zdravstveno vzorna, predvsem pa sila prikupna! Srečni dolski otroci naj jo samo ohranijo čim lepšo, kakršno jo jim izročajo trenutno prvim v naši domovini in naj se res s pridnim učenjem oddolžijo požrtvovalnim graditeljem za njihov trud.
Mr.
Pred proslavo osvoboditve Tuzle
Tuzla, 13. sept. (Tanjug). V Tuzli in okolici pripravljajo proslavo 10-letnice osvoboditve, ki se bo začela 18. septembra. Ob tej priliki bo cela vrsta političnih, kulturnih in fizkulturnih manifestacij, prirejeno bo veliko ljudsko zborovanje ter pregled preživelih borcev, ki so sodelovali pri osvoboditvi Tuzle. Ob tej priliki bodo tudi odprli veliko razstavo pod naslovom »Tuzlanski bazen v boju in graditvi«.
ve, ki se je nenadoma odlomil. Podgornik je bil na mestu mrtev.
Smrtna nesreča
Mizarski vajenec Martin Horvat lz Crešnovec se je igral s pištolo. Po nerodnosti je sprožil in obstrelil Matijo Horvata in njegovega 12-letnega sina. Horvata je zadel strel v ramo in v glavo, sina pa v trebuh. Oba so prepeljali takoj v bolnišnico.
Sg	NEKAJ. .. qg I
Spopad v gozdu
Ko sta divja lovca Ciril Vehovec in Slavko Golorej iz vasi Voklo v kranjskem okraju skrivno lovila, sta opazila, da ju zasledujeta lovski čuvaj Janez Bukov-
Ladja »Beograd« na Dunaju
Dunaj, 13. sept. (Tanjug). Dopoldne je prispela potniška ladja »Beograd« v dunajsko pristanišče. To je prva jugoslovanska potniška ladja, ki je po sedmih letih pristala na Dunaju. Z njo je prispelo 330 turistov na obisk dunajskega velesejma. Med njimi je 15Ò prosvetnih delavcev iz Beograda, ki se bodo med svojim bivanjem na Dunaju in v Linzu seznanili z delom nekaterih kulturnih in prosvetnih ustanov v Avstriji. Kakor izjavljajo v jugoslovanski brodarski agenciji, namerava Jugoslovansko rečno brodarstvo uvesti stalen promet med Beogradom in Dunajem. Pričakujejo. da bodo za sedaj jugoslovanske ladje vozile na tej progi enkrat na mesec.
nik ln lovec Franc Rozman iz Kranja. Da ju ne bi zasačila, sta se divja lovca skrila v grmovje. Ko je Franc Rozman šel mimo grma, je Ciril Vehovec naperil nanj orožje. V tem trenutku ga je lovski čuvaj Bukovnik pozval, naj orožij e odloži in mu naperje-jeno puško iztrgal iz rok. Nato sta se spoprijela, pri čemer je Vehovec udaril Bukovnika po desnem očesu, zaradi česar bo najbrže oslepel.
Brezčutni otroci
Uslužbenci reševalne postaje Celje so v nekem hlevu našli 56-letno Antonijo Košir v skrajno zanemarjenem stanju. Odpeljali so jo v celjsko bolnišnico, kjer je umrla. Ko je ležala starka doma bolna, otroci zanjo niso skrbeli in so tudi njeno pokojnino porabili zase Brezčutni otroci se bodo morali zagovarjati zaradi te brezčutnosti pred sodiščem.
Nesreča pri podiranju dreves
Gozdni delavec Pavel Podgornik iz Križne gore pri Gorici je v gozdu gozdne uprave Idrija podiral .drevesa. Pri tem delu mu je na glavo padel vrh velike buk-
Uprava grosistične trgovine s kemično-tehničnimi proizvodi
IMPORT »C H E M 0« EXPORT,
Ljubljana, Titova cesta 50 obvešča
vsa industrijska, zadružna in obrtna podjetja, da bo od 16. do 18. septembra t. 1. preselila zalogo kemikalij iz dosedanjih skladišč na Titovi cesti 50 v nova skladišča v Metelkovi ulici štev. 4 (vogal, Metelkove - Masarykove).
Naprošamo vse cenjene odjemalce, da sl nabavijo potrebne kemikalije do 15. t. m. Iz dosedanjih skladišč na Titovi cesti 50, ker v dneh preselitve ne bomo izdajali blaga.
V dneh preselitve si lahko nabavite manjše količine kemikalij v našem prodajnem odćelkD na Titovi cesti 15.
Prodaja barv, lakov in pleskarskih potrebščin ostane do nadaljnjega v dosedanjih prostorih na Titovi cesti 50 in 15.
To pot zastrupljenje s sirom
V koprsko bolnišnico so v petek pripeljali 4 osebe z znaki za-strupljenja. Zastrupili so se verjetno z ulivanjem pokvarjenega sira, ki so ga kupili v neki izolski trgovini. Zato je sanitarna inspekcija sir v tej trgovini takoj blokirala in uvedla preiskavo, da bi wgoiovila, Ce so njene domneve točne. Bolniki so že izven nevarnosti.	j. L.
DNEVNE
KOLEDAR
TOREK, 14. septembra: Jelenko. *
Na današnji dan leta 1852 se je v Šibeniku rodil eden največjih prlpovednikov-realistov v drugi polovici 19. stoletja Sime Mata-vulj. Služboval je kot profesor v Hercegovini in na Cetinju, kjer je bil tudi šolski nadzornik. Napisal je okrog 7»- povesti, ki so izšle v knjigah pod različnimi naslovi, kakor Iz.. Crne gore’ in Primorja, Iz primorskega življenja, z Jadrana itti: Razen tega je dal Jugoslovanski literaturi klasična romana U§kok in Bako-nja fra Bme. Napisal je tudi dve drami.
14. IX. 1321 je v Ravenni umrl italijanski pesnik Dante Alighieri. Rodil se je leta 1265 v Firencah. Bil je žolčen nasprotnik cerkvene vladavine, kar mu je nakopalo hudo sovraštvo cerkvenih krogov. Ko je Firence s pomočjo papeževih čet zavzel Karl Valois, je Dante moral oditi v pregnanstvo in je bil v odsotnosti celo obsojen na smrt. Za Danteja se Je v pregnanstvu pričelo nemirno življenje, polno napornih potovanj iz mesta v mesto. Kljub temu 1e bil Dante vseskozi politično aktiven in je zastavljal ves svoj vpliv izmed potovanj sl jè nakapal mrzlico in je v krogu svojih otrok umri v Ravenni. Na svojih potovanjih je Dante naoisal svoje življenjsko delo, veličastno, v svetovni literaturi edinstveno pesnitev, ki jo je Boccaccio prvi imenoval komedija.
14. septembra 1853 se Je rodil na Turnški graščini pri Krškem kot sin oskrbnika slovenski botanik prof. Alfonz Paulin. Bil je profesor na ljubllanskj, vlšii (sedaj klasični) gimnaziji, nato honorarni profesor na Uubliapski univerzi ter -direktor botaničnega vrta. Vse svoje življenje je posvetil proučevanju flore slovenske zemlje. Bil je v stalni zvezi z znanstvenim svetom, obiskovali so ga razni svetovni učenjaki. Naipsal qe prvo izvirno slovensko botaniko »Prirodopis rastlinstva«, njegovo življenjsko delo pa je herbarij flore slovenskega ozemlja — Flora essiccata Garmiolica.
Zavod za gluho mladino v Ljubljani — logopedični oddelek — sprejema stare in nove logopate, ki trpe na govornih motnjah od
15.	9. dalje, vsakokrat od 8. do
10.	ure dopoldne.
Vse kolektive in posamezne potnike, ki potujejo s posebnimi vlaki na proslavo v Ostrožno obveščamo, da imamo v prodaji vo-zovniee s posebnim popustom za vse redne in posebne vlake, ki bodo v tem času vozili na proslavo. Nabavite si vozovnice v predprodaji pri PÜTNIKU.
Prof. dr. Jakša Jože zopet redno ordinira.
Dr. Tavčar Konvalinka do 22.
IX. ne ordinira.
Lepi in bujni lasje ne postanejo sami od sebe — saj to Je odvisno zares vse od Tebe — masiraj jih s »Hinko« koprivno vodo ln lepi mladostni postali Ti bodo!
Pametna žena ne štedi za nego svojega telesa! »JELA« kopalna sol je nujen dodatek vsaki kopeli. Dobi se v vseh parfumerijah
Za zimo vskladiščen krompir posuj s preparatom »KROSAN«. Samo 1 kg Krosana zadostuje za 300 kg krompirja.
Danes sveže morske ribe v vseh poslovalnicah.
Kromov prašek za čiščenje štedilnikov in posode se zopet dobi. Zahtevaj originalne zavitke.
Z dopisnim tečajem se hitro naučite Esperanto. Prvo lekcijo Vam proti plačilu din 50 pošlje Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva c. 7.
Zadnja novost
MALI OGLASI
VEC öXRU GARJEV m s u'Oj ni h itwj a-cft vinchi j cv vajeiun uei na six oj m, fc^tc^ine »Zis^-Mjujxjana, rr^asica
L>u7(-1
GOSPODINJSKO POMOU'iiCO, inuaao zaravo dekle z ce^eie, spremnem ulkoj. PonuoJoo s.j>o-UaurU V Ogi. oOO. pOU »POtoiC-na«.	lo v <0-1
DjwaVSKI SVET Granitne mou-sirije Joriipooi razpisuje cnesio Komercialista. Pologi:	eKcmo-
nnst z aveletno prakso v ao rodni industriji au pa i.nxemr, z vsaj enoietno prakso, Kateri aeino ODviaaa kameno »noustrijo m strojni parK isie. Piaca po dogovoru.	1457Ò-1
P OD j LTo E »uniTAS* Ljubljana, CeiOvsKa c. zzf sprejme taKOj : strojnega tehnika za KonsiruK-cije, Kovinouvarje, brusače za galvanizacijo, ključavničarje m navadne delavce za preučitev irr vajence za livarsko stroKO.
1*735-1
TOVARNA električnih aparatov »TRLA«, Ljubljana, Rimska c. 21 a, sprejme takoj strugarje, kleparje in rezkalce. 15045-1 VEC KVALIFICIRANIH MIZARJEV in navadnih deiavcev za piuučitev ter 3 mizarske vajence taikoj zaposli: Stavbno mizarstvo, LjuDijana — Slomškova 16.	15066-1
TOVARNA »TEOL« Ljubljana, Zaloška c. 54., razpisuje mesto šefa komercialne službe. Fogoji za sprejem: ^jconcmska fakulteta ali srednja strokovna izobrazba z daljšo prakso v komercialni službi. Ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom strokovne izobrazbe, znanja jezikov in dosedanje prakse. Plača po tarifnem pravilniku.	15C63-1
DOBRO MESTO dobi dekle srednjih let, ki bi želela zamenjati službo kot samostojna gosp. pomočnica. Nasto-p takoj ali po dogovoru. Plača dobra. Naslov v ogl. odd. •	15055-f
STARBJbO SLOVENKO. resno, sprejmem ta^oj za gospodinjsko pcvnocnico v druzmo z enim otrbkcm. Ponuaoe na: V. Mi-kič, Beograd, Strahiijiča Bana št. 52 a.	15053-1
KROMPiR — Bohcnov — tudi semenski, prodam. Naslov v ogl. oddelku.	15074-4
STiLNO JEDILNICO, skoraj novo, proaam. Komenskega 5-1.
15061-4
PRODAM italijansko žensko kolo. Boršič Leopold, Njegoševa 10, VI. stop., iI-5o, Ljubljana. OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, globok, prodam. Naslov v ogl. odd.	15063-4
GRANITNA INDUSTRIJA Josip-dol, Ritmica na Foh., proda večjo količino jeklenih pragov7 za ozkotirni industrijski tir, kateri se lahko uporabijo za širmo proge 60 in 70 cm. Cena pragov je po dogovoru. Prav tako prodamo 4 km montirane proge na železne pragove širina 70 o.n.
14817-4
LEPO KREDENCO poceni prodam, primerna tudi za gostilno. Ogled od 10. do 16. ure. — Novak, Streliška 8-1.	15054-4
KUPIMO kompleten diferencial za kamiončin »Fiat 1100« ali posamezne dele. Ponudbe poslati na Trgovsko podjetje »JADRO«, Piran.	14815-5
KRANJ - LJUBLJANA! Zamenjam dvosobno sončno stanovanje z vsemi pritiklinami v Ljubljani za večje v Kranju. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj zamenjava«.	15073-9
OPREMLJENO SOBO, po možnosti v bližini centra, išče profesor. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«. <5	15072-9
VISOKO NAGRADO nudkn, kdor mi preskrbi dvo ali tr-ošobno stanovanje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lastnik hiš«.	14883-9
ZA MIRNEGA DIJAKA 1. razr. Srednje teh. šole iščem vso oskrbo, gre tudi kot sostanovalec. Nagrada v naturalijah. Naslov v ogl. ođd.	15052-9
NA RESLJEVI CESTI izgubljeno drap žensko jopico prosim vrniti Poljanski nasio 4.	15009-10
IZGUBLJEN zelen pokrovček s šestimi ključi avtomobila —stanovanja, vrniti »Astra«. Bežigrad 6.	15076-10
IZGUBIL SEM volnen brezrokavnik, siv, 12. sept. ob 11.25 po Vilharjevi c. do troie j bušne pc-m staje. Pošten najditelj naj ga odda ali sporoči proti nagradi: Godina, Bernekerjeva 14-1.
15060-10
IZJAVLJAM, da so govorice o razmerju med menoj in Jožefom Majnikom izmišljene, torej neresnične. Novak Milka. Idrija.	15057-11
NAŠEL SEM črno moško kolo št. 10920, Šišenska 61.	15064-11
Magia
»UNION«: amer. barvni film »V vrtincu«. Brez tednika. Predstave ob 15 in 20 ter dopoldne ob 9. uri.
•KOMUNA«: amer. barvni fUmx »V vrtincu« Brez tednika. Predstave ob 15. in 20. uri. Prodaja vstopnic od 9. do 10. ure ter od 14. ure dalje.
»SLOGA«, ameriški barvni film »Charleyeva tetka. Tednik. — Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10 dopoldne matineja istega filma. Protiaia vstopnic za matinejo od 9 do 10, za popoldanske predstave pa od 14 dalje.
•SOCA«: ital. film »On ln 7 razbojnikov« Tednik. Predstave ob 16. 18 tn 20. Prodaja vstopnic od 14. dalje.
L KINO »JLA«:	ameriški film
»Winchester 73«. Tednik. Predstava ob 20. uri
L. KINO »BE2IGRAD«: Zaprto. Prodaja vstopnic v letnem kinematografu uro pred pričetkom predstave.
LJUDSKA UNIVERZA S INDI K A-. TA DOZ, Miklošičeva 19: amer. dokumentarni filmi: »Reka Hudson« (barvni), »Toscanini« (glasbeni), »Bakteriolog dr. Erlich«, »Vzgoja lovskih psov« (barvni). Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 ’ dalje.
»SISKA«:	angleški film »Kruto
morje«, brez tednika, ob 16., 18.15 in 20.30. Prodaja vstopnic od 15. dalje.
»TRIGLAV«:	amer. barvni film
»Ljubimec iz New Orleansa« in tednik. Predstavi ob 18 in 20. — Prodaja vstopnic od 17 dalje. »LITOSTROJ«:	franc, film »Pri-
jateljice noči«, ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
KAMNIK: argentinski film »Obe-
ščaščena«.
BLED: ameriški film »VODNJAK«, ob 13. in 20.30.
CELJE »UNION«:	ameriški film
«V senci sovraštva«, ob 18 m 20. CELJE »DOM«:	francoski film
»Vrag v telesu«, ob 18.15 in 20.15.
Kranj »STORŽIČ«: italijanski film »Figaro« in tednik, ob 16., 18. in 20. Danes zadnjikrat! Obveščamo občinstvo, da bomo v kinu »Storžiču« v Kranju v najkrajšem času predvajali ameriški barvni film »V vrtincu«. — Jesenice »RADIO«: belgijski film »Banket tihotapcev«, ob 18. in 20. Jesenice »PLAVZ«: francoski film »Plačilo za strah«, ob 20. uri.
Gl. ED 5 LISCE
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sreda. 15. sept. ob 20 uri: I. Čanka r-dr. F. Smerdu, Martin Kačur. Premiera. Izven. — Otvoritvena predstava.
Četrtek, 16. sent, ob 20. uri: I. Can-kar-dr. F. Smerdu, Martin Kačur. Izven. I. repriza.
Sobota, 18. sept. cb 20. uri: F. H.
Herbert, Vsakih sto let. Komedija. Izven.
Nedelja, 19. sept. ob 20. uri: F. H. Herbert, Vsakih sto let. Komedija. Izven. Zadnjič.
Mestno gledališče otvarja gledališko sezono s krstno predstavo L Cankar »Martin Kačur«. Lelo je dramatiziral dr. Franjo Smerdu. Delo je zrežiral Jože Ga.e, scenograf Niko Matul, kostume Mija Jarčeva. V naslovni vlogi nastopa Janez F. Presetnik, v ostalih vlogah ves ansambel.
Birno
Eau
777
de cologne
FLEX — FLEX — FLEX gre od
ust do ust. Cisti idealno vse madeže masti, olja, smole, znoja itd. Dobi se v vseh drogerijah.
Papirnica Vevče
proda dobro ohranjen
4-tonski kamion
znamke »Bedford«.
Natančnejše informacije dobite v Papirnici Vevče, Ljubljana - Polje.
Danes 12 let, odkar so bile ustanovljene prve štiri slovenske brigade: Tomšičeva. Sercerjeva. Gubčeva In Cankarjeva. Ustanovitev teh štirih brigad, ki so postale udarna pest slovenskega Hudstva proti okupatorju, je pomenila novo obdobje v naši narodnoosvobodilni vojni. Desetletnico dogodka. ko so partizanske enote zrasle v redno narodnoosvobodilno vojsko, smo 1952. leta proslavili na velikem zgodovinskem zhorovanju v Dolenjskih Toplil-cah.
Enoletni administrativni tečaj, v katerem si pridobite potrebno strokovno znanie za misamiško poslovanje ali pripravite za strokovni izpit za vsa zvani a v pisarniški službi začetne in nada- a tlevalne strojepisne in stenograf- r> ske tečaje s pravico iavnosti ori- U reja tudi letos specialni zavod za m to stroko, t. j. Administrativna n šola v Ljubljani. Roška cesta 15 U (tel. 30-917). Tečaji so dopoldan- ■ skl. popoldanski ln večerni. Vpl- fl sovanje je vsak dan dopoldne od U 8. do 12. ure in popoldne od 17.	■
do 19. ure.	n
Obveščam občinstvo, da Je od- Ji prta nova krojaška delavnica, ki Jr specialno izdeluje balonske pia- (J šče, damske in moške po naj no- _ vejšl modi. Športno in modno krojaštvo, Paj Stefan, Gosposka 5. (J Za strojepisne in stenografske ■ tečaje s pravico javnosti (začetne, p) nadaljevalne in višje) ter enolet- U ni administrativni tečaj, v katerem si pridobite potrebno strokovno znanje za pisarniško poslovanje, Je vpisovanje na Administrativni šoli, Roška c. 15 (tel. 30-917) vsak dan dopoldne od 8. do 12. ure ln popoldne od 17. do — 19. ure. Tečaji so dopoldanski, po- [J poldanski in večerni.	Jj
Kirurgična klinika v Ljubljani /\ prične dne 15. t. m. (sreda) z red- IJ nlm sprejemom.
V službo sprejmemo takoj:
2 EKONOMISTA z ali brez prakse in__
VEČ LESNO-INDUSTRUSKIH TEHNIKOV — mlajših.
Kombinat lesno-predelovalne industrije, Logatec
DBCDBCDBCDBCDBCDaCDBCDBCDBCDBGDBCDBCDaCDB,
SPORED ZA TOREK
Poročila: 5.C5, C.G0, 8.00, 13.00, 15.00, 17.03, 19.33 in 22.00.
5.00—7.00 Dobro jutro, dragi co-slušalci! (pester glasbeni spored),
7.05	W. A. Mozart: Simfonija št. 38 v D-duru »Praška; 7.30 Za gospodinje: 8.10 Slovenske narodne pesmi: 8.30 Cicibanom dober dan; 11.00 Šolska ura za nižjo stopnjo a) Pozdrav ob začetku šolskih radijskih ur, b). Zgodba o tetki Jeseni (glasbena slika), ponovitev,
11.30	Šolska ura za višjo stopnjo . a) Beseda dr. Božidarja Lavriča, 20 minut z Veselimi godci, 12.20 20 minrt z Veselimi godci, Kmetij-Kmet. nasveti, 12.30 Opoid. koncert, Edvard Mac Dowell: Koncert za klavir in orkester v a-cnoiu št. 1, op. 15, 13.30 Melodije za razvedrilo 14.33 Iz znanosti in tehnike, 14.40 Skladbe slovenskih avtorjev poje mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška (prenos iz Maribora), 16.00 Utrinki iz literature — Ladislav Kiavta: Košarica grozdja, IG. 15 Promenadni koncert (Čajkovski, De Sabata, Ljadov, Respighi), 17.10 V plesnem .ritmu, 13.00 Športni tednik, 13.30 Iz oper Vincenza Eellinija in Gaetana Donizetti j a, 20.00 Stare slovenske vojaške in stanovske pesmi poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta, 20.30 Tedenski potranje - politični pregled, 20.40 Igrajo veliki zabavni orkestri, 21.0 Literarna oddaja — S XIV. divizijo, 21.30 Pel ure slovenskih samospevov. 22.20 Plesna in zabavna glsba 23.00 (na valu
202.1	m. 212.4 m ter kratkem valu
80.1	MHz), 24.00 Nočni koncert sobone glasbe, Darius Milhaud; Molierova apoteza, Bruno Bielin-ski: Komorni koncert za klavir in orkester v a-m.olu, Arthur BI'ss: Čudež v Gorbalsu. baletna suita, 23.00 do 24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 metrov (prenos iz Zagreba).
RAZPISI
0
■
0
»15. september«
Tovarna cementa in salonita, Anhovo sprejme takoj
3 finančne knjigovodje
za samostojno vodenje knjigovodstva obratov: cement — salonit — delavnic.
Pogoji: Ekonomska fakulteta s najmanj tremi leti prakse v industrij, knjigovodstvu ali popolna sred. šola s najmanj sedmimi leti prakse, od teh dve leti samostojnega vodstva v finanč. knjigovodstvu v enem Industrijskem podjetju, ali brez popolne srednje šole z najmanj 15 leti prakse v industrijskem knjigovodstvu, od teh 5 let samostojnega vodstva v finančnem ali obratovnera knjigovodstvu. — Prejemki po tarifnem pravilniku. — Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja poslati na upravo podjetja.
Komisija za razpis in Imenovanje direktorjev, poslovodij in upravnikov OLO Mežica razpisuje po 89. in 90. členu Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. list FLRJ št. 51-53) mesto upravnika Rudarsko-grad-benega podjetja Mežica.
Pogoji:	Gradbeni	inženir ali
gradbeni tehnik z večletno prakso.
Ponudbe z opisom dosedanjih službenih mest in kvalifikacij skupaj z življenjepisom poslati na OLO Mežica — Komisiji za razpis mest direktorjev. Nastop takoj.
ZAHVALE
Ob smrti mojega dragega moža ADOLFA ARKA
izrekam prav prisrčno zahvalo vsem ki so na kateri koli način izkazali blagecnu pokojniku poslednjo čast. meni pa lajšali neizmerno žalost.
Posebej se zahvaljujem gospodom zdravnikom sekt. ambulante in onkološke klinike ter ostalemu zdravstvenemu, osebju za izredno skrb in veliko požrtvovalnost. — Prav iskrena zahvala vsem. ki so spremili pokojnika na zadnji poti in zlasti njegovim čebelarskim tovarišem, posebej še gospodu Cvetku za rretrešljiv poslovilni govor. Topla zahvala čč. gospodom duhovnikom za opravljene obrede, vsem darovalcem cvetja ter vsem. ki so osebno ali pismeno izrazili svoje sočutje.
Ljubljana, 13. sept. 1954
Ana Arko
spridite na
1
Dan velike proslave »Štajerska v borbi« se bliža. V rode debate o tem. snidenju štajerskih partizanov lahko čuješ na vsakem koraku. Srečujemo pa se tudi prvoborci, partizani in aktivisti, ki smo po dolgem in po čez prehodili zeleno Štajersko od Save do Mure pa od Drave na Koroškem do Sotle in še naprej. Z velikim
V duhu vas vidim preživele borce: pohorskega Bora, trboveljskega Zepeljna, Martina Grajja — Rudija, dobroveljskega kralja—Miho, nervoznega Matevža, neumornega in urnega Strgarja, hrabro Ateno, Reberšaka, Urankarja, marljivega »doktorja« Izaka, Kristla, Lista, ki se baje sprehaja nekje po Mariboru, vedno tihega in skritega Robido, ki v Preboldu čaka na svojo »penzijo« ... Upam, da nas ni pozabil Skala, kateremu želim hitro okrevanje. Pa tudi tov. Kveder Tomaž še bržkone ni pozabil tega bataljona. Pridite vsi, da bo naš bataljon pred slavnostno tribuno zbran v polni formaciji 30 borčev!
Pozivam borce II. grupe odredov, da pridejo zanesljivo na Ostrožno. Tudi ti bataljoni morajo biti v polnem sestavu.!
Tovariši, to bo slavnost, katere še nismo doživeli. Celje vas čaka! Okrašenega in urejenega mesta skoraj' ne boste več spoznali.	■
Pridite, da skupaj zapojemo staro pesem »Naprej v borbo« in pesem »Ob tabornem ognju«.
Pošiljam vam iskrene in borbene pozdrave ter kličem na svidenje —
Ludvik Zupanc — Ivo
Iz Vojnika pojdejo z novimi zastavami
Prebivalstvo Vojnika, ki je hvaležno za vso pomoč, katero je prejelo ob poplavah, se mrzlično pripravlja za proslavo na Ostrožnem. Posebno živahna je je organizacija Zveze borcev, ki je imela že vrsto sestankov, posvečenim tem pripravam. Med drugim so Vojničani sklenili, da bodo vsi kupili za to priložnost nove zastave. Po-dosedanjih podatkih bo odšlo iz Vojnika na Ostrožno več kot tisoč ljudi. V trgu Vojnik so postavili že dva velika slavoloka, pripravlja ga pa tudi dom onemoglih. Vse hiše trga že krasijo, tako da bo praznik »Štajerska v borbi« res tudi
praznik Vojničanov.
M. B.
navdušenjem spremljamo priprave za Ostrožno.
Tovariši borci in aktivisti! Kot prvoborec Savinjske čete ter pozneje Savinjskega bataljona, katerega je formiral nepozabni narodni heroj Franc Rozman — Stane nekaj dni pred napadom na Šošt.anj, pozivam, da ss snidemo po dolgih letih vsi borci Revirske Savinjske, Pohorske in Celjske čete 18. in 19. septembra na Ostrožnem. Znova se bomo postrojili v marčevsko kolono. Naj ne bo borca, ki ne bi prišel na to partizansko srečanje. Krepko si bomo stisnili roke, ki so trdno nosile orožje in še trše teple nemške butice ter domače izdajalce. Srečali se bomo in obujali spomine na prve akcije, v prvem letu ljudske revolucije. Ali se še spominjate Brežiškega pohoda, borbe za Šoštanj, napada na Zabukovca in akcije, ko smo iz Nazar ja odnesli čevlje ...?
¥ Kočevja bodo zašeli gzadiii pnevmatični mlin
Fo daljših pripravah bodo te dni zaceli v Kočevju blizu žitnega silcsa, ki je bil zgrajen pred nekaj leti. graditi pnevmatični mlin. Dela je prevzelo kočevsko gradbeno podjetje »Zidar«, ki je že osno. vaio posebno gradbišče, prihodnji teden pa bodo začeli kepati temelje. Pritličje bo končano predvidoma do zime.
Nevi pnevmatični mlin bo eden najbolj modernih mlinarskih obratov v Sloveniji. Opremljen bo deloma z uvoženimi stroji, deloma pa jih bodo izdelala domača podjetja. Stavba mlina bo petnadstropna in bo povezana z obstoječim žitnim silosom. Gradbeni stroški brez strojev in montaže so preračunani'na 1G5 milijonov.	T.
Gradbena dsjavnesl v Kočevja
Letos je gradbena dejavnost v Kočevju zelo živahna. Grade cesto na Rudnik, ki bo asfaltirana, nadalje dokončujejo trgovski dom in grade precejšnje število stanovanjskih blokov. Te dni so začeli na prostoru med občino in cerkvijo graditi stanovanjski blok, ki bo imel 24 moderno opremljenih stanovanj, v pritličju pa bodo trgovski lokali. Z dograditvijo teh stanovanj se bo v mestu znatno omilila stanovanjska stiska. Investitor je občina, dela Pa je prevzelo podjetja »Zidar«, ki se je zelo povečalo in moderniziralo, saj gradi letos 32 objektov in za-
labiief »Kluba prekmurskih
akademikov«
V okviru proslave dvajsetletnice »Ljudske pravice« bo v Lendavi še ena pomembna svečanost. Prebivalstvo Prekmurja se bo skupno s svojo študentsko mladino ter bivšimi akademiki spominjalo dvajsetletnice ustanovitve »Kluba prekmurskih akademikov, organizacije katere predvojno delo je z zlatimi črkami zapisano v knjigo naprednega mladinskega gibanja v severovzhodnih predelih Slovenije.
Kot priča ohranjena kronika Kluba je le-ia bil ustanovljen spomladi 1954 leta — v času krepitve nazadnjaških sil v Prekmurju — z namenom. da v vsakršnem oziru pomore ljudstvu svoje rodine v njegovi borbi za politične, socialne in kulturne pravice. Klub. ki je zaradi svoje dosledno napredne koncepcije takoj po ustanovitvi postni tarča napadov združene reak-rije (Klekl — pozneje Fabrikant Benko itrlj. je dejansko izredno aktivno posegel v po-1 it iqio-kul turno življenje Prekmurja. Že v letu svoje ustanovitve ie organiziral množično akcijo za vzpostavitev popolne gimnazije v M. Soboti, in v imenu 15.900 družinskih glavarjev in #ia ivišjih znanstvenih in kulturnih predstavnikov slovenskega ljudstva predal tozadevno spomenico beograjski vladi. Fno leto pozneje je njegova akcija bila kronana z uspehom — na soboški nižji gimnaziji je bi! odprt peti razred s tem. da se bodo postopoma odprli ostali višji razredi. Kmalu potem so člani Kluba uspešno izvedli tudi cinico veliko akcijo: ustanovitev potujočih knjižnic pn prekmurskih vaseh. Ciani Kluba v ka-
na narodnega heroja Štefana Cvetka. Štefana Kuharja, Ludvika Rogana, Naceta Kranjca in drugih padlih tovarišev ne bodo nikdar zbledela v spominu ljudstva obmurskih krajev.
Proslava dvajsetletnice Kluba prekmurskih akademikov bo zato tudi lepa dopolnitev slavja naprednega slovenskega tiska v Prekmurju.
(Franc Šebjanič)
Partizan na Jesenicah pred jubilejem
Jeseni&ki telovadci itnajo že davno tradicijo. Se bolj kakor pred prvo svetovno vojno in skozi vso dobo do druge vojne, je telesna vzg od a po letu 1945 postala vsakdanja potreba in zahteva jeseniških kovinarjev in vse delovne mladine. Vrste telovadcev so na Jesenicah leto za letom močnejše, prostori v telovadnici pa vedno tesnejši. Da bi nekoliko odpomogli tej stiski, so se vodniki odločili, da prirejajo vsako leto tudi telesno-vzgojne šole v taborih, ki so prinesle odlične rezultate
Letos so priredili takšen tabor na Bledu, kjer je taborilo nad 80 jeseniških pionirjev in .pionirk ter mladincev obojega spola. 14-dnevno taborjenje je zadovoljilo ne samo miade udeležence, temveč prav tako tudi njihove starše, ki so se j itn mali svojci vrnili veseli, zdravi in vsi prežeti novih mo-či za nadaljnje delo in seveda tudi za nadaljnjo gojitev telovadbe.
Letošnje leto je bilo za jeseniške telovadce izredno plodno. Za zaključek namerava TV D Partizan na Jesenicah prirediti prvo soboto in nedeljo v oktobru veliko jubilejno telovadno akademijo, na kateri bo podelil tudi priznanja najbolj delavnim in vztrajnim telesnovzgojnitn delav-cdn.
Za zaključek dela na prostem pa bo teden dni pozneje v Rib-necn .pri Bledu velik tabor gorenjske mladine, ki se ga bodo v velikem številu udeležili tudi Jeseničani, da skupno z ostalo mladino obudijo spomine na 35-letmco ustanovitve SKOJ in na 10-letnico prve mladinske konference na Gorenjskem, ki je bila leta 1944 na Taležu . nad Ribnim na Jelovici.
IZ ADLEŠICEV
Gasilci v Adleš.ičih so nedavno Imeli vrtno veselico. Za izkupiček bodo nakupili gasil, orodje.
SINJI VRH. V okolici Sinjega vrha se je pojavilo mnogo divjih prašičev. Lovci so pripravili že nekaj pogonov, toda pravega usipeha niso dosegli. K. J.
Cerkljanska obama za šole, elektrifikacijo, vodovod in druge komunalne naprave
Občina Cerkno obsega veliko področje cerkljanske kotline. po kateri je raztreseno veliko vasi. ki jim skoraj br°z razlike primanjkuje številnih komunalnih naprav. Znano je, da so vasi na Cerkljanskem veliko trpele v času narodi o-osvobodilne vojne, saj je bile Cerkno eno od središč upora.
Občina Cerkno skrbi tako za vasi kot za samo Cerkno, ki se je po vojni močno olepšalo. dobilo je veliko novih zgradb in danes je pravo lično gorsko mestece.
Z letošnjimi gradnjami so v cerkljanski občini skorai že zaključili. Večji gradnji sta bili letos napeljavi vodovoda v Otaležu in Čeplezu. Vodovod so sicer začeli graditi pred kakimi tremi tedni, vendar delo tako uspešno napreduje, da računajo, da bodo dogradili vodovod do konca leta. V vodovodne napeljave v Otaležu in Čeplezu bo investirano letos 7,8 milijona din- Vse izkope in druga podobna dela so opravili vaščani sami.
Oh, to nesrečno čakanje
Cerkljanska občina posveča tudi šolstvu veliko skrb. Do konca leta bodo popravili šole v Sebreljah, Zakojci. Bukovem, Otaležu in v Cerknem. Najobsežnejšo popravilo zahteva šola v Otaležu. Računajo, da bodo vse te adaptacije stale približno 600 tisoč din. Vse omenjene šole bodo tud.1 popravljene do konca leta.
Elektrifikacija vasi Novakov, pomeni eno največiih investicijskih del v občini. Težava je v tem. da so hiše zelo raztresene, vendar bodo kljub temu napeljali elektriko v vsako hišo. Za dosedanja dela so porabili že 6 milijonov din. Dela se bližajo zaključku in kmalu bo po domovih zasvetila elektrika, ki jo vsi vaščani že nestrpno čakajo. Sredstva za vsa omenjena dela je občini dodelil okrajni ljudski odbor v Tolminu po svojem družbenem planu za letošnje leto-
Po prvem kola finala na amsterdamski olimpiadi
Prve tri točke
so na varnem
Kakor smo že poročali, se je v nedeljo popoldne začelo finalno tekmovanje 12 držav, ki se borijo za naslov prvaka.
V I. kolu je imela Jugoslavija za nasprotnika Holandsko in jo premagala 3:1. Naše moštvo je zaigralo mnogo bolje kakor v predtekmovanju, zato tudi zasluženi uspeh ni izostal. Pirc je na prvi deski remiziral z dr. Eu\ve-jem, Trifunovič pa z Donnerjem, medtem ko sta dve celi točki po-basala Fuderer in Matanovič.
Rezultati prekinjenih partij iz I. kola v glavni skupini so bili takile:
Madžarska : Argentina 1.5 : 1.5 (1). Partije še nista zaključila Gereben in Pilnik, pri čemer pa je imel slednji več upanja za zmago po prekinitvi, vendar je storil napako in izgubil kmeta. Prekinjena partija kaže pozicijo, v kateri ima Madžar dva kmeta in trdnjavo, Pilnik pa enega kmeta in trdnjavo.
Bolgarija : Izrael 1:3. Izraelci so visoko zmagali nad BoVgari, kar kaže, da je izraelska skupina v odličrii formi in bo zelo nevaren kandidat za naivišie mesto.
Sovjetska zveza : Švedska 3.5: 0.5. v temi srečanju so Švedi doživeli najhujši poraz, saj so dobili samo pol točke. Botvinik je bil na orvi deski proti Stahlber-gu nekaj časa popolnoma v enp-ki poziciji, na koncu pa je izrabil nepomembno napako Šveda in zmagal. Na drugi deski je Smislov v španski partiji zelo lepo
ugnal Lundina, medtem ko se je moral Keres zadovoljiti z neodločenim izidem v dvoboju z Nil-senocn.
Island : Anglija 1.5:2.5. Angleži so težko premagali Islandce: Če Paimason ne bi bil zagrešil napake v nadaljevanju v Barde-nom. bi bil končni izid lahko še drugačen. Ta dvojica je remizirala.
Nemčija : CSR 1:3. Poraz Nemčije je poleg poraza Bolgarije drugo največje presenečenje I. kola.
V	tolažilni skupini so bili doseženi tile izidi:
Luksemburg : Grčija 1:3. Kolumbija : Kanada 0.5:3.5, Francija : Norveška 1.5:2.5, Saar : Švica 1.5:25, Italija : Avstrija 1:3. Danska : Finska 3.5:0.5. Irska : Belgija 1.5:2.5.
STANJE TOČK
Stanje t-očk po prvem kolu je v glavni skupini takole:
Sovjetska zveza 3.5. Jugoslavija, CSR in Izrael 3. An eli ja 2.5. Madžarska in Argentina 1.5	(l),
Island 1.5, Bolgarija. Neoičiia in Holandska 1. Švedska 05 točke.
V	tolažilni skupini je vrstni red udeležencev naslednji:
Kanada in Danska 3.51 Grčija m Avstralija 3. Belgija. Švica in Norveška 2.5. Francija. Saar in Irska 1.5. Italiia in Luksemburg 1 ter Kolumbija in Finska 0.5 točke.
Danes Igra Jugoslavija s švedsko. Naš kapetan Zivan Dicnitri-
jevič do zdaj s sestavo moštva ni imel težav, ker so vsi naši mojstri približno enako močni, vrstni red na tabeli pa je samo formalen.
V včerajšnjem srečanju so bili Holandci mnenja, da smo jih
podcenjevali, ker je naša ekipa nastopila brez Gligorlča in Ra-barja z rezervama Fudererjem in Matanovičem. Spričo tega so delali razne ocornbe in se vnaprej veselili zmage, k^^ so Dili sami povsem kompletni. Zgodilo pa se je, da sta nam vprav ta dva rezervna igralca prinesla dve točki, kar je z remijema Pirca in Trifunoviča naneslo zmago v višini 3:1, česar Holandci prav gotovo niso pričakovali.
Mikavnost Trente iv trvha noi^kafi
V Trento, klasično deželo našega planinstva, kjer so doma stfastni divji lovci, drzni gorski vodniki, ki so vodili »kralja« Julijski. gora dr. Kugyja na vse veličaste vrhove, prihaja čedalje več navdušenih ljubiteljev. Le-ti se ne morejo dovolj načuditi čistoči trentarskih skromnih hišic, ne morejo prehvaliti lepote Soče, njenega izvira, toka in ostalih lepot. Toda Trenta skriva še lepše kraje.
Gorniki poznamo pod imenom Mlinarica prijazen in osvežujoč studenec visoko v skalnem zatrepu med Prisojnikom, Razor-jem in Planjo na poti z Vršiča na Kriške pode. Skromni izvirek se poganja navzdol proti Trenti. Še preden doseže voda drevesno mejo, se Mlinarica požene v Tu-rejeva korita. Ta, nadvse lepo izoblikovana tesen, se po svoji slikovitosti lahko primerja z naj-večjimi vodnimi tesnmi, kolikor jih premore domač in tuj gorski svet. Voda se poganja od tolmuna do tolmuna v ozkih prehodih, drvi v sifonih in slapovih po izlizanem koritu, ki. je tu in tam globok tudi do sto metrov.
Odločil sem se, da si pobliže ogledam doslej še neraziskano vodno tesen. Pri prodiranju sem moral uporabiti vse svoje plezalne sposobnosti in znanje, skakati z brega na breg itd. Tu je še veliko dela za naše drzne plezalce in raziskovalce. Nedvomno je ta kraj posebno čudovit. Edinstveno bogastvo Trente daleč prekaša Vintgar pri Bledu.
»Komisija za planinska pota pri Planinski zvezi Slovenije je že za nadelavo poti skozi Korita. Z za nadevalo poti skozi Korita. Z delom bodo nadaljevali še letos. Zelja Planinske zveze je izvedba tega edinstvenega načrta, za katerega pa nima na razpolago potrebnih sredstev, zaradi česar bi
morali priskočiti na pomoč okraji, turistična zveza in drugi.
Čas je, da bi znali ceniti vse tisto bogastvo, ki ga skriva v sebi naša ožja domovina.
NOVA POT NA TRIGLAV
Da bi lepote In mir našega planinskega sveta čim bolj približali številnim gornikoip, gradi komisija za gorska pota pri PZS nove, dobro nadelane in zavarovane planinske poti, ki vežejo najlepše igraje naših gora.
Na Triglav vodi že več poti. Najbolj znana je tista, ki veže Kredarico in Planiko preko malega Triglava z Velikim in se nadaljuje proti zahodu, ali po neuporabni italijanski — direttisimi, oziroma po stari poti, ki se spušča z vrha proti triglavski škrbini in dalje na melišča za Plave.
Marljivi planinci z Gorij so se lotili težkega dela. Začeli so nade-lovati novo pot iz Ledin, kjer je Planika, skozi Okrešelj Triglavskih prodov proti severozahodu do strmega Skoka, ki se dviga ob triglavski škrbini. Pot bo edinstvena in bo omogočila najlažji in naj bližji pristop. Pot bo zgrajena še letos.
Finska atletska državna reprezentanca je v nedeljo v meddržavnem dvoboju premagala ekipo Švedske z 207:202 točkama. Najboljši rezultat tega tekmovanja je dosegel švedski metalec kopja Frederikson, ki je zalučal orodje 76,74 m daleč.
VISOKA ZMAGA AŠK
Zadnji nasprotnik košarkarjev AŠK v letošnjem prvenstvu je bil beograjski Radnički, ki je moral v nedeljo zvečer položiti orožje pred boljšim nasprotnikom. Navzlic izdatni zmagi pa ljubljanski akademiki niso pokazali svoje običajne igre, deloma zaradi pomlajene postave, pa tudi slab nasprotnik je vplival na nezanimiv potek srečanja. Dogodki prvega polčasa so napravili pri gledalcih slab vtis in šele po odmoru so se igralci AŠK popravili in z odličnim streljanjem na koš onesposobili nasprotnikovo consko obrambo
AŠK bo drevi igral v Zagrebu proti domači Lokomotivi. Kakor je znano, je bila tekma med obema nasprotnikoma, ki se je končala neodločeno, razveljavljena zaradi slabega sojenja.
#
Košarkarska zveza Jugoslavije
je določila za skupni trening, ki bo v Novem Sadu in Beogradu, 17 igralcev, od katerih jih bo 12 odpotovalo v Sao Paolo na svetovno prvenstvo. Kandidati so tile:	Andrijaševič, Blagcievič,
Blaško vič. Bjegojevič, Godžič, Engler, Kristančič, Loči. Marjanovič, Markovič, Marušič, Mijač, Müller, Mimja, Popovič, Rajkovič in Curčič.
PRVENSTVO LRS V BALINANJU
KAClC — PRVAK
V Sežani ie bilo v soboto republiško prvenstvo v balinanju. Finalnega tekmovanja se je udeležilo 7 balincarjev, in sicer 4 iz ljubljanskega. 3 pa iz primorskega centra. Republiški prvak je postal Jule Kačič . (Ljuhljana-Be-žigrad), za njim pa so se zvrstili Prunk (Polje). Filipčič (Sežana), Jakše (Pošta, L j.) in drugi.
Najboljši štirje so se plasirali za državno prvenstvo, ki se je že začelo, sredi tekmovanja pa tLidi končalo zaradi protestov. Proti izvedbi finalnega dela tekmovanja je bil vložen protest, v katerem prizadeti tekmovalci protestirajo proti naknadno vnesenim nepravilnim propozicijam.
Japonski plavalec Joro Naga-
šava je te dni izboljšal svetovni6 rekord v plavanju na 100 m z metuljčkom v času 1:05.4.
Prvo republiško ribiško športno tekmovanje
Tako vzdihujejo tisti, ki dan za dnem čakajo v ljutomerski po-tf'rern so «p aktivno mlojstvo-. družnici Narodne banke. Čakanje
rali Indi člani Partije in simpatizerji. so pomajrali razen tesra pri organiziranju kmečke mladine, pozneje, v času ocro'rmia svobode s'oven=ke-sra ljudstva pa so bili aktivni tudi pri narodno-obrambnem in naprednem kultu roo-pro-sretnem debi v Prekmnri n (književni večeri itd.)- Na univerzi in v slovenskem lavnem živi renin snloh je Klub prav tako dosledno na«tnr>nl proti ki erikalno-n a ci enei isf iòni reakciji. 7nto ni ni? čudne. sa. če je ob času razkosan ia in okupacije slovenske zemlie mnoro n i e covi "h članov stonilo na stran borbe svoie?a ljudstva in položilo mlada žirije-
posluje okoli 1.4Ö0 delavcev. nja za njegovo svobodo. Trne- muda časa.
ie posebno dolgotrajno ob začetku in koncu meseca, ko je zaradi zaključnih računov, izplačil in vplačil ves bančni promet izredno živahen. Tu posluje za vplačila in izplačila samo ena blagajna, zaradi tega je popolnoma razumljivo,_ da je čakanje in spet čakanje na dnevnem redu.
T e dni so v podružnici Narodne banke v Ljutomeru prenesli poslovanje iz zasilnih v novo urejene prostore. Kako bi bilo, če bi poslovanje organizirali tako, da bi uvedli dve blagajni in sicer eno za vplačila, drugo pa za izplačila. S tem bi bilo močno ustreženo vsem, ki imajo opravka z banko, izostalo bi tudi nepotrebno čakanje, godrnjanje in za-
s. s.
Preteklo nedeljo je bilo na
ljubljanskem letnem telovadišču v Tivoliju prvo- republiško ribiško športno tekmovanje, obenem prvo v naši državi sploh. Tekmovanje je priredila Ribiška zveza Slovenije, sodelovali pa so športni ribiči lz vse Slovenije. Kot gostje so bili delegati ribiško-športnih zvez Hrvatske ter Bosne in Hercegovine. Tekmovanje je gledalo veliko ribičev, njihovih simpatizerjev in .precej občinstva.
Prvak Slovenije za leto 1954 v vseh disciplinah je Franc Nered, član ribiškega društva Ljubljana z 2844.25 točke. Drugoplasirani je Franc Erklavec, ribiško društvo Ljubljana, 2449.25, na tretjem mestu je Franc Penko, ribiško društvo Ljubljana, 2396.
Prvak v obeh disciplinah meta umetne muhe je Peter Adamič (Lj.)	1459. Prvak v vseh treh
disciplinah meta blestivke je Silvo Požar (Novo mesto) 1.707. Prvak v metu blestivke z beličar-skim priborom je Karol Tekavec (Lj.) 860.
Najboljši uspeh v metu blestivke v daljavo je dosegel Silvo Po-
žar (Novo mesto) 71.10 m, v metanju umetne muhe v daljavo pa Franc Nered (Lj.) 22 m.
Prehodni pokal Ribiške zveze Slovenije v vseh disciplinah tekmovanja je osvojilo ribiško društvo Ljubljana s 5.921.75 točke. Moštveno prvenstvo v vseh disciplinah meta blestivke je osvojilo ribiško društvo Novo mesto — 4.905 točk. Moštveno prvenstvo v obeh disciplinah metanja umetne muhe pripada ribiškemu društvu Ljubljana — 3.830 točk.
Popoldne je bilo tekmovanje končano, ob 20 pa je bila razglasitev zmagovalcev in razdelitev lepih ribiških nagrad, prehodnega pokala Ribiške zveze Slovenije, prehddne zastavice in diplom posameznim prvakom.
A. S. P.
*
Hokejski kljub Ljubljana sklicuje sestanek vseh hokejistov za jutri ob 18. uri na drsališču.
Drsalni klub Ljubljana ima danes ob 16.30 na kotalkališču (Čufarjeva ulica) strogo obvezen sestanek vseh članov — drsalcev.
Na Logu, v središču Trente
Nekdo je predlagal, da bi šli k Agostini, drugi pa v »L’Ely«. Predloga so nekaj časa premlevali, naposled pa zavrgli.
»Ne nocoj,« je dejal Rachou. »Truden sem. Ta preklemanska Miloška Venera me je povsem zdelala.«
Grenier se je poslovil, nekaj minut za njim pa tudi Gauzi in Anquetin, ki sta odšla skupaj. Henri in Rachou pa sta še celo uro skoraj brez besed ždela sama pri mizi.
»Kaj, če bi odšla nekam jest?« je iznenada predložil Rachou, iztrkavajoč pipo ob rob mize. »Lačen sem.«
Bilo je že po večerji, ko sta vstopila v restavracijo. »Le Tambourin« je bil domala povsem prazen. V njem je, naslonjen na steklenico »chiantija«, sedel le starejši gospod s kozjo bradico, ki je žvečil jabolko, in pa plavolasa cipa s trdimi potezami na obrazu, ki je z volčjim tekom goltala juho. Prijetna zatohlost se je mešala z vonjavami kuhinje. Za zaveso je bilo slišati pridušen žvenket posode, ki so jo pomivali, in pa glas neke ženske, ki je polglasno pela neki italijanski pripev.
Oba študenta sta se komaj usedla, ko se je pesem hipoma pretrgala in je Agostina planila k njima. »M adonna mia, čemu neki sta tako pozna? Dejala sem si že: ti bambini so si našli kak boljši lokal, kot je Agostinin.«
Bila je vsa nora na poklone; zato sta ji na vse protege zatrjevala, da ju nič ne more odvrniti od njene kuhinje. Skromno je priznala, da »Le Tambourin« morda res ni najboljši lokal na svetu, a je zato neprimerno več vreden kakor tiste razkošne pariške restavracije, o katerih ljudje toliko besedičijo.
»Pa vesta, kje se na svetu najbolje jé? V Palermu. S kakšnimi obroki vam tam postrežejo! Za liro se naješ in napiješ kot svinja. Kakšno vino, kakšni špageti! Se angelčki bi
jih jedli. Ah, Palermo!« Njena liričnost je dobivala vse večjega maha, čim bolj so ji spomini meglili krasne oči. »In v Palermu ti sonce neprestano sije. Nebo je modro kot Madonin plašč. In zrak je dehteč ko parfum...«
. Ko ji je bilo dovolj slavospevov Palermu, je stekla v kuhinjo in se skoraj še tisti mah vrnila z dvema skodelama goste juhe.
Oba prijatelja sta se lagodno spravila k večerji. Kmalu nato je gospod, ki je žvečil jabolko, odšel s časopisom pod pazduho. Ob drugi mizi je 1 o r e 11 e15 kadila cigareto ter se neopazno ogledovala v oknu iz brušenega stekla. S svojega stola je Henri opazoval počasne gibe njene roke, nemarno našobljene ustne in nežni drget nosnic, skozi katere se je vlekel dim. Plinska razsvetljava je njene poteze malce omehčala in ji pozlatila lase.
»Si že izbral snov za svoj envoi?« je nanagloma vprašal Rachou.
»Od kraja sem mislil na kako svetopisemsko tèmo, kot na primer .Abraham žrtvuje sina’ ali .Mojzes udarja po skali’. Toda ta snov je pretežka.«
»Prav imaš,« je prikimal Rachou. »Veliko preveč je drobnih posameznosti.«
»Kaj pa meniš o Ikaru? Veš, to je tisti, ki je ušel iz labirinta in skušal leteti s perutmi iz voska. Ta snov bi bila kar pripravna za' trikotno kompozicijo. Upodobil bi ga na skali z razprostrtimi perutmi, ko ravno kani odleteti.«
»Ne vem,« je neodločno pripomnil Rachou. »Nihče še ni nikoli slišal o njem. Zakaj ne bi naslikal Venere ali Diane? Ti dve sta kar primerni. Treba ti je le oditi v Louvre, posneti Boucherja” in spremeniti kako majčkeno nadrobnost...«
15 Cipa, lahkoživka. — Op. prev.
»• Francois Boucher (1703—1770), francoski slikar. — Op. prev.
Nekaj časa sta debatirala o raznovrstnih snoveh, ki bi ustrezale slikam za Salon.
»Kaj pa, če bi se lotil kakega dobrega .Križanja’?« je predložil Rachou, ko sta Venero dokončno zavrgla. »Ta so tudi kar prikladna. In v Louvru je vse polno .Križanj’,« je pristavil ustrežljivo.
Na dolgo in široko sta obravnavala le suj et religi e u X.1’ Razsodišče je le nerado zavračalo »Križanje«, »Pietà«, »Marijo Magdaleno«, ki otira Odrešenikove noge s svojimi lasmi, ali pa »sv. Boštjana«, ki nastavlja svoje na pol ženske prsi poganskim puščicam.
»Jo že imam,« je kriknil Rachou in zavzeto udaril s pestjo po mizi. »Naslikaj raoad konjenice! To, mon vieux, je za trdno najboljša zamisel, ki ne more spodleteti niti največjemu bedaku. Greš v Luxembourg, prerišeš eno od ,Detaiiles’, spremeniš dve ali tri uniforme in zadeva je v redu. Zanjo utegneš celo prejeti bronasto odlikovanje,« je pleteničil zapeljivo.
Z vso resnobo sta začela obravnavati sujet patrioti q u e.18 Tehnične težkoče in pa veliko število posameznosti je govorilo zoper to snov. Z iskrenim razočaranjem je Rachou priznal, da bi bil nagačen konj v naravni velikosti studiu v precejšnjo napoto.
»Vsekakor,« je ponudil zadnjo možnost, »pa nam zmerom še preostane le suj.*' de famille.«1*
»Brez dvoma. .Deklica, ki objokuje razbito punčko’, ali .Deček, ki krade marmelado’,« je s prikritim zasmehom predlagal Henri.
17 Verska snov, téma. — Op. prev. w Domovinska, rodoljubna snov, téma. — Op. prev. Snov, téma iz družinskega okolja. — Op. prev.