In praznikov Iasued daily except Saturdays, Sundays and Holidays PROSVETA « GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In upravnlAkl prostori: 1657 South Lawndale Ava. Office of Publicatias: 1057 South Lawndala Ava. Telephone, Rockwell 4004 i ca » w^iic Qrsws a»a«aja.—W. A. Harriman, bivši trgovinski tajnik in sedanji potujoči poslanik, je dejal, da Amerika ne bo pošiljala orožja državam v za-padni Evropi, ki bodo deležne ameriške pomoči na podlagi Marshallovega načrta. V svojem govoru je napovedal, da bo program ekonomske pomoči uspešen in dosegel svoj namen. Harriman je omenil, da komunisti napadajo voditelje socialističnih strank v zapadni Evropi, ki podpirajo Marshallov načrt. Dejal je, da to dokazuje razkol med dvema sistema vlad. "Amerika mora kooperirati s socialističnimi strankami v Evropi," je rekel Harriman. "To je potrebno, da bomo vsi razumeli, da je stvar skupna. Glavni cilj Amerike je ekonomska rehabilitacija držav v zapadni Evropi, da se bodo lahko upi-nele kohnunizmu." Harriman je v svojem govoru kritiziral voditelje Sovjetske u-nije. Trdil je, da si prisvajajo oblast odločanja, kako naj žive ljudstva na svetu. Poudaril je, "da jo Amerika prijateljica ruskega ljudstva in da mu je pripravljena pomagati. Odločila se še ni za prevzetje vodstva sveta. Pomoč, katero nudi zapadni Evropi, je rezultat spoznanje, da se komunizem skoti le v državi, ki zabrede v kaos in eko nomsko katastrofo." Sporazum o imenovcihlu župana za Jeruzalem Lake Success, N. Y„ 10. maja. —Sporazum je bil dosežen med reprezontanti Židov in 4ral}cev glede imenovanja nevtralnega komisarja, ki naj bi prevzel pozicijo župana v Jeruzalemu. Kot kandidati so omenjeni Američan A. L. Miller, tajnik YMCA v Jeruzalemu; A. P. Clark, predsednik angleške banke v Jeruzalemu, in irski frančiškan Eugene. Glavna dolžnost župana naj bi bila pridobitev Židov/ in Arabcev za kooperacijo. Domače vesti U Clevelanda Cleveland.—Po dolgi bolezni je umrla Mary PerovŠek, rojena Merše, stara 59 let, doma iz Za-potoka pri Ribnici, v Ameriki 42 let. Zapušča moža Johna, mater, dve hčeri, dva sinova, 11 vnukov, brata in sestro.—Na porodu v bolnišnici je umrla Bernice M. Telisman, rojena Zakov-šek v Clevelandu, stara 22 let, živeča v Collinwoodu, članica ABZ. Zapušča moža, hčerko, starše in sestro.—Louis Kariš iz ColHnwooda se nahaja v bolnišnici Glenville, kjer se je moral podvreči operaciji.—V Collinwoodu sta se pročlla Jennie Zaje in Edward Pograis. Wallace govori po radiu Henry A. Wallace, predsedniški kandidat novo progresivne stranke, bo nocoj, 12. maja, ob 10:30 (vzhodni sončni čas) govoril po radijskem omrežju National Broadcasting Co. Zborovanje demokratov na jugu Skušali bodo preprečiti hpmi-nacijo Trumana Jackaon. Mlae.. 10. maja.—• Okrog tisoč "rebelnih" demokratov se je zbralo na zborovanju v tem mestu. TI so zagovorniki državnih pravic. Možnost je, da bo zborovanje rozultiralo v prelomu med demokrati na jugu in demokrati na severu. Ben T. Laney, joverner Ar-tftmi«. jo ntffnanfl» d«i bodo demokrati iz južnih držav skušali preprečiti nominacijo Trumana na konvenciji demokratske stranke v Philadelphlji, Truman jih je razkačil, ker je predložil kongresu program civilnih pravic in se izrekel proti zapostavljanju zamorcev. "Ena hiba našega stališča," je rekel Lanev, "je, ker mnogo ljudi ne razume, kaj bi pomenila osvojitev civilnih pravic. Naša naloga je širjenje informacij, da bodo ljudje vedeli, za kaj gre. Javnost še ni na jasnem, kaj hočemo." Teror divja v južni Koreji $ Štirinajst stavk okli« canih pred volitvami Seoul. Koreja. 1(L maja,—Teror, povezan s sabotažo, je zajel južno Korejo, ki Je pod ameriško okupacijo. Korejci bodo prvič volili v svoji zgodovini. Poročila, dospela v glavni stan ameriške okupacijske armade, pravijo, da je bilo 39 ljudi ubitih v izgredih v zadnjih 36 urah, 17 pa ranjenih. Policija je aretirala 142 izgrednikov. Ljute bitke so no otoku Che-ju, levičarski trdnjavi, 50 milj južno od Korejo. Levičarji ustrahujejo volilne uradnike. Saboterji so pretrgali telezniškl promet in telefonske komunikacije v južni Koreji. Namen je preprečenje volitev. Štirinajst stavk je bilo oklicanih pred volitvami. Okrog i,000,000 oseb v južni Koreji se je registriralo za volitve. Izvolili bodo 200 Alanov narodne skupščino, ki bodo sestavili ustavo za Južno Koreja Volitve se vrše pod nadzorstvom posebne komisije Združenih narodov. Omejene so na južno Korejo. Rusija ni dovolila razpisa volitev v severni Koreji, ki je pod okupacijo njenih čet. General John R. Hodge, poveljnik ameriške okupacijske sile, je izdal ukaz, da morajo biti Rojaki pripravljeni za akcijo. Seoul, glavno mesto južne Koreje, je pod vojaškim nadzorstvom. Za 200 sedežev v skupščini so je prijavilo 909 kandidatov. Mod temi jo devet žensk. Desničarska stranka, katero vodja jo Synman Rkee, je postavila 299 kandidatov. Ljute bitke v zapadni Makedoniji Atene, Grčija, 10. maja.—Enote grške monarhistično armado so zavojevane v ljutih bitkah t gerilskimi silami v zapadni M« kedoniji, pravi poročilo generalnega štaba Enote podplrojo v operacijah bojna letala. Po-zorišče bitk je fronta med Ne«-polinom in Greveno. Severni konec fronte je oddaljen 25 milj od albanske meje. « "F Enajst držav se izreklo za kooperacijo z Ameriko Deležne bodo pomoči na podlagi Marshallovega načrta. Državni department naznanil izmenjavo not Waahtngton, D. C.. 10. maja.— Enajst evropskih držav je zagotovilo Ameriko, da bodo ko-operirale z njo v zameno za pomoč, katere bodo deležne na podlagi Marshallovega načrta Zadevno naznanilo je objavil državni department, Zagotovila o kooperaciji uklju-čujojo note, ki so bile izmenjane med Ameriko, Veliko Britanijo, Francijo, Italijo, Avstrijo, Dansko, Islandijo, Irsko, Luksem-burško, Holandijo, Norveško, Švedsko in Belgijo, Državni department poroča, da noto št« niso bile izmenjane med Ameriko, Grčijo, Portugalsko, Turčijo In zapadniml nemškimi conami, ki bodo dobile ameriško pomoč. Enajst držav se jo obvezalo, da bodo sklenile formalne dogovore z Ameriko, nanašajoče - kc neameriško pomoč. Vsaka In vse bodo storile korake, da bo pomožni program dosegel določene namene in cilje. Vsaka država, ki bo dobila po« moč v ameriškem blagu, bo ustanovila dolarski sklad, peli«! iz tega sklada bo kril stroške pomožnih ekonomskih misij v vsaki državi. Nov« ameriška ekonomska administracijo, katere načelnik je W. Hoffman, bo nadzirala trošenje milijard ameriških dolarjev v zapadni Evropi. Drugi detajli izvajanja programa omoriške pomoči v zapadni Evropi niso btlfr razkriti. Velika Britanija in Francija sta naznanili, da bosta t ameriškimi dolarji skušali stabilizirati nerodno ekonomijo, Skoro vsi dogovori, omenjeni v notah, so bili sklenjeni in podpisani zadnji teden. Evropske države so izjavile, da ima Ame-rlku pravico do ustavitve pomoči na podlagi Marshallovega načrta vsakitdržavi, ako se ne drži provizij dogovora. Jugoslavija bo izpustila ujetnike Belgrad, 10 maja,—Jugoslavija bo izpustila vse nemške in avstrijske vojne ujetnikt» v tem letu. Zadevno naznanilo Je objavil notranji minister Aleksan-d«f Kioikovi« On Je dejal, da je Jugoslavija izpustila 10,000 nemških vojnih ujetnikov po v.u-ključenju vojne v Evropi Vlada Velike Britanije je informirala Washington, da je le storila korake v soglasju s provizijami MarshalloVega načrta. Skrbel« bo, da bodo nameni načrt« doseženi. * V W«shingtonu še krožijo poročil«, d« bo Amerik« nudil« n« samo ekonomsko, temveč tudi voj«ško pomoč dri«v«m v zapadni Evropi, d« se bodo lehko upirale komunizmu In širjenju sovjetskega vpliva. Koalicijska vlada ostala v Grčiji Danska vlada obsodila eksekucije AtOne, Grčijo. 10. m«J«.—Re- org«nl*ir«ni kabinet Jo prevzel oblast v Grčiji in s tem jo bil« ohr«njtm« koulicijsk« vlada liberalcev in moiurhistoVi katera je bil« formirana pred osmimi meseci. Devet novih ministrov jo bilo zapriseženih. Štirje so monar histi, pet p« liberalci, S tem jo bilo zadoščeno kritikom, ki «o obdolžili vl«do nesposobnosti. Velika Uritunljn Jo pozvale grško vl«do, naj pojasni ekseku-cijo 213 jetnikov v enem lodnu. Ti eo bili ustreljeni po umoru justlčneg« ministra Chriato«« L«dy*a v Atenah. Pojasnila j« v imenu brltske vlado zahteval poslanik Clifford Norton. Copenhogen, Danska, )0. maja,—V ladu je instruiral« svojo-g« poslanika v Atenah, naj protestira pri grški monarhiatičnl vladi /uradi m«snlh eksekuclj jetnikov v Atenah in drugih mestih. Vlada pr«vt, d« so ekse kucije povzročile žalosten vtis na Danskem. Konvencija unije ADF v Chicagu Chicago, 10 maja,—Konvencija unije Amalgamated Me«t Cutters ADF se je dane« pričel« v hotelu Sherm«nu. Njon predsednik je Earl W Jimmerson, tajnik pa Patrick E. Gorman. Uniju bo vodila kampanjo za preklic Taft-llartleyevega proti-delavskega zakon«, senatni odsek razkril oderuške metode ameriške oljne družbe Pod Tell Hcrlleyjevtm t ekonom . . Washlngton — (KPj — Senat ni odsek z« preiskavo vojnih naročil Je 2H, aprila obdolžil oljno družbo Arahian American Oll Co., da Je računala pretira ne ceno za arabsko olje, ki ga je potrebovala umeilška mornarica. * V j>oročilu odseka je rečeno, "da Je ameriška vlada plačalu najmanj 2lc več /a »od olja ki»t je bila cena, kar Je skupaj znašalo milijone dolarjev," Poročilo namigav«, da se Je diu/ba pušluževela zvijač In neresničnih Izjav o produkcijskih stroških. Dalje )o družba navedle visoke vsoto, ki da jih je morala plačati kralju Arabije. Omenjena oljna družba je last rlvcli večjih ameilšklh oljnih korpoiecij, Standard Oll v Culi-fornljl In Teza» Oll Co Dru* I m, Arabian American Oll Co. je financirala finačna firma Dillon, Kred & Co v New Yoiku, ka-p terl je pred leti načelovel sedanji obrambni tajnik James For-res ta I, K«rt»«esije za upetije olja je ta družba dobila v pa v neizmerni mlzerljl in Ignoranci. Kjer koli obstoje te razme- redu» P°**m P* * P1^1 P°lorn. re. je vsako sklicevsnje na demokracijo ali dlgniteto človeka naj- ln ,icer n»iP™o v trgovini, za-večje hinavstvo. tem P« v klubu salunu. Ta Naravno, da je to resolucijo podprla tudi ameriška delegacija. Mv® "^arca sta ustavila ves na-Sploh pravijo, da je bila glavna iniclatorka. Nekateri reporterjl predrk v *tranki J* lld so sploh poročali, da je bil to glavni cilj našega državnega tajnika I nje Ramo «votsrenje. Georgea Marshalla. Razumljivo Je, da smo bili ra- + I di teh dveh udarcev vsi .priza- Konfetenca se seveda ni bavila samo s "komunistično nevar- Meli Upravitelj kluba-saluna nosijo", dasi m« je s tem vprašanjem mnogo gnjavila, marveč Je M* JJ* pobrlltl v N®mčJJo h izdelala tudi načrt Organizacije ameriških držav in sprejela reso- Prihrankl in oatavll za seboj 1 Ufijo za odpravo kolonljallzma na tem kontinentu. Ta resolu-Teno, h *ettlml «"«aoletnlmi cijs je naperjena proti Angliji, Franciji in Holandskl, ki imajo|otro svoje kolonije v Južni ln Centralni Ameriki. Pri tej resoluciji Komu med socialisti nI znan sa je Amerika vzdržala glasovanja, gotovo z namenom, da bo lah I Ado,f (;t,rm<,^, On Je bil uče ko igrala vlogo poatedovalca med prizadetimi državami. To je nec *K°r*J imenovanega. Naj morda še najbolj dalekoselen sklep te konference, kajti evropski P™0 ** Jr pov*pel do i*1 taJni* Zaključek debate Mt. OHve, 111.—Zaključujem debato z dopisnikom iz Walsh-villa, akoravno me poziva na odgovor v svojem dopisu z dne 20. aprila. Njegov nasvet, da naj bi šel v socialistično šolo, odklanjam Is razloga, ker se mi vidi smešen za mojo starost, kajti sem ža v osmem križu. Torej nt ver- Časovni komentarji MILAN MEDVEŠEK Adamičev T8cT I namiČnost, ki še vedno narašča. Pred kratkim je izšel Adam*-1\P Pa ni_poročano v časopisju in čev T&T za april-j unij 1948. Ko Volni bog Mars sa lahko krohote, kar sa je Asnerlka vrgls v novo oboroževanje, V Wl£hlli, K sns., )e zopet pričela obratovati velika letalske tovarna. Id Jo bila sgrajona mod vojno. V nje) bodo gradili in modornlslrsll superbombnike B-29. Glsailo stroj« nlške unija, ki Ima fcea 800.000 članov, Je nedavno posdravllo gradnjo novih bolnih Lotal. kar bo pri tam delu u pod onih 80.000 delavcev . . . Taka Ja "delavska zavednost" konservativnih unljskih voditeljev I imperialist! so dobili "ultimat", «l«' m» bodo motali odpovedati Zahodni Indiji Kolikšnega zgmiovinskega pomena Je ustanovitev Organizacije ameriških držav, !>»» pokazala bodočnost. Ta organizacija Je na papirju bled posnetek Združenih narodov, ki naj na tem konti nentu vrti več alt man) slične funkcije kakor matična organizacija v svetovni sreni. V čarterju je rečeno, da bo ta organizacija poslovsls v okviru Združenih narodov Namtn te organizacije naj ln bil tesnejša politična povezanost vseameriških držav ln večja konpetacija na gospodarskem, social nem, prosvetnem, pravosodnem m vojaškem polju, prav tako tudi mirno izravnavanje medarl>ojnth sporov ln skupna obramba na principih kolektivne zaščite Za a^rrstjo se ne amatia samo vo laška intervencija ali napad, marvfč tudi 'goapodarska agresija", katkoli že to pomeni. To točko je vsilila Kuba za svojo protek ei)o pred amniškimi gospodsr«klmi batinami na področju sladkorne industrije od katere le v slavnem odvisna — od ameriškega trga. Ampak k tej točki se bodo lahko zatekle tudi druge latinske republike v alučaju potrebe Na papirju Izgleda ta Organi/arija ameriških držav le precej stvarna ln potencialno dalek«we*na. Odvisno |>a bo seveda od tega. kako se bo v real nm 11 razvijala. Za latinske republike po- štva socialistične stranke, katero je razkosal s tem, da se ni stri njal s slovanskimi socialističnimi klubi Bil sem tudi na zadnjem Deb-sovem shodu v Gillespieju, ki se Je vršil I. 1924 ali 1923 Na tem ahodu )e bil tudi llowatt iz Kansase Kot nepovabljen govornik je nastopil tudi Adolf GOrmer. Vse je bilo proti njemu, da se mu ne dovoli besede. Končno pa se ga je usmilil Debs. Močno se je hvalil s svojo unijsko karto, toda to mu je Howatt močno pokvaril in srečen je bil, da ni bil vržen iz dvorane, kajii vsi so bili močno proti njemu. < , Cez nekaj 6asa po tem dogodku mu je umrl očem Esterlng, ki je bil tudi eden glavnih voditeljev socialistične stranke. Tedaj je prišel Adolf vprašat moja sinova, da bi dala na razpolago avtomobile za pogreb, ker sta tudi storila. Meni pa se je nudila prilika, da ga malo pobožam. Kar naravnost mu re~ čem: "Malo več pa sem vseeno pričakoval od tebe!" toda naprej mi sina nista dovolila. On pa nI dejal drugega, kot da nima časa, da bi se zagovarjal. ' Leta 1941 pa se je zopet pojavil v premogovniku, in sicer zadnji teden pred ustavitvijo obrata v premogovniku. Zopet je potreboval unijsko karto. Ko pa so ga Hrvatje opazili pri umivanju v umivalnici, so dejali, da je zopet prišla nesreča v premogqynik ... In res sq premogovnik zaprli čez nekaj tednov, kasneje ga pa zažgali. Razmere v sedanjosti in preteklosti nas uče, da je največja cokla nupredka slabo vodstvo, bodisi državno ali delavsko. Sedaj pa se nam nudi prilika, da se otresemo te navlake z glasovnico in volimo za tretjo stranko z Wallacem na čelu. To je edina pot, da se zojx^t spravi v tir današnjo zavoženo svetovno politiko. Brown-ErJavčeva ideja je še daleč na luni. Andrew M aren. Se eno poročilo o Sansovi priredbi v U Saltu Ogleaby. Ilti—Navado Imamo, da se po prtredbah zahvalimo našim posetnikom in delavcem. Torej je tudi moja dolžnost, da storim enako. Dne 1A. aprila so bile predvajane kino-slike is stare domovi ne v SlovensUtm narodnem domu v La Sallu. Udeležba je bila povoljna, lahko pa bi bil« menila nekaj le. ako se rasvije v ilv organ medsebojne gospo darske in socialne kooperacije za dvignjenje lugkeua življenjskega standarda in šolske» i/ohrazbe širokih ljudskih mas. Ampak kljub vsem lepim besedam in vlaokodonečim frazam iz katerih Je spleten dobršen del tega čarterja. ml ne damo niti centa zanje. Prej bo prišlo do tege, da se organizacija razvija v organ za pobijanje "kooomunlztna , v realnosti vsakega naprednega gibanja št-rom latinske Amerike, kakor tudi za "vojaško kooperacijo", to je oborož« vanje To audlmo tudi po tem, ker je kolomhijska vlada takoj po zaključku te konference pretrgala diplomatake stike s Rusijo , sem listal po njem, sem se čudil, kako more Adamič spraviti skupaj ves ta pester in sodoben materini ter ga urediti poleg drugega svojega dela! Kdor se ne. zanima samo za svoja usta* marveč tudi za današnji razburkani svet, v toterem se odigravajo napeti in nevarni prizori, kakršnim človeštvo še ni bilo priča, bo našel v Adamičevem T&T marsikaj, kar ob-svetljuje dogodke za svetovnimi kulisami, medtem ko jih kapitalistično časopisje namenoma zakriva in napačno tolmači ter na tej subjektivni podlagi ustvarja predsodke proti naprednim silam sveta, zlasti proti Slovanom, katerih se danes "civilizirani" za padnjaki boje kot hudič križa. Tu navajam nekaj zanimivih ln informativnih člankov iz T&T: "Czechoslovakia," "High-level feud—Marshall and Eisen-hower vs. MacArthur," "The Soviet Union—can this be true and the opposite too?'\ "What De-moeraey means in Yugoslavia" etc., etc. Za Jugoslovane je zlasti zanimiv članek "Kaj pomeni demokracija v Jugoslaviji" izpod peresa Donalda Hessona, prav tako članek "Ameriško dekle obiskalo Jugoslavijo in preživelo, da pove svojo povest," ki ga je spisala mlada ameriška dijakinja Anne Aldrich. Prosvetina dopisnika George Gornik in Frank Dormish sta že večkrat opozarjala na ta izredno informativen časopis, ki stane samo $2 na leto. Naročnino pošljite na naslov.* Louis Adamič, Milford, N. J.—Adamič ima tudi zanimiv članek v svobodomiselnem magazinu "Progressive World." Naslov članka je "Tolerance is not enough." Henry Wallace morda smagal „ Louis Adamič meni, da obstoja možnost, da Wallace zmaga za predsednika Zedinjenih držav pri prihodnjih volitvah. V zadnjem T&T piše: "Henry Wallace igra danes v ZD vlogo v politično-socialni drami, katero bo mogoče zgodovina enačila z važnostjo vlog, ki so jih igrali Jefferson v prvih desetletjih naše republike, Jackson v 1820. in 1830., Lincoln v dobi civilne vojne. Nova stranka, ki se sedaj ustvarja, ima možnost, da postane čez noč prva stranka. V teku nekaj mesecev je Wal-lacevo gibanje razvilo veliko di- še boljša, ako bi se rojaki zavedali, da so bili poprej Slovenci kot Amerikanci. Saj se tudi mi zavedamo, da je najprej potrebno podpirati našo novo domovino, v kateri si služimo kruh, ampak to še ne pomeni, da moramo pozabiti popolnoma našo rodno grudo. Na tej priredbi je nastopil kot govornik F. A. Vider, predsednik SANSa. V polurnem govoru nam je mnogo povedal, in sicer o položaju v novi Jugoslaviji, volitvah v Italiji in novi progresivni stranki v Zedinjenih državah. Tisti, ki čitamo napredne časopise, vemo, da so naši politiki potrošili milijarde dolarjev v Italiji pred volitvami. Prirejali so parade v večjih mestih in strašili nevedno ljudstvo. Da, za denar se vse dobi, tudi glasove! No, v Italiji so volitve končane, tukaj pa nas še čaka razočaranj^. Stara ljudska navada je, da voli za republikance ali pa demokrate. Samo demokrati in republikanci so danes "pravoverni", drugI pa so krl-voverci—rdečkarji . . . Menim, da bo po jesenskih volitvah tudi strašenja s komunizmom konec. Delovno ljudstvo se ne bo zbudilo iz spania, dokler bo Imelo vsega dovolj. ® Odkar se spominjam, je imela vsaka tretja stranka rogove. Na ta način odbijajo ljudstvo od samostojne delavske stranke. Kaj pa je prav za prav ta vražja zverina komunizem, da se ga ljudstvo tako boji? Sicer pa ni Henry Wallace nikakšen komunist. On ima vero v demokracijo, zaeno pa tudi v ekonomsko demokracijo, to se pravi, do ima program, ki predvideva večji kos kruha za malega človeka. Torej glasujte zanj pri novembersklb volitvah. Sedaj pa se lepo zahvaljujem vsem posetnikom priredbe podružnice 49 SANSs. Navzoči so izrsisll zadovoljstvo z govornikom Vidrom. Vider ml je delal, ako bi bili imeli večje platno. bi se slike videle bolj razločno. £e posebej se zahvaljujem posetnikom iz Ottawe, We-none in Peohje Nekdo mi je dejsl, da so bili tudi iz Spring-flelda, ker pa jih osebno ne poznam. ne vem od kod so bili. Dcpuečannv na je bilo veliko število Save. Ogleaby pe je vedno dobro zastopan. Najlepša hvala vsem! Ne smem pozabiti naše La-Sallčane in Peručana, ki so tako pridno delali in skrbeli, da je bkega\leta. Kmetje zdaj drago prodajajo žito, koruzo in mast in kupujejo ženem in hčeram svilene obleke sli ps zlagajo bankovce na kup." ' čeprav se Je kmslu potem začelo v ksmrl kaditi,.je postalo vendarle prijetneje. Deklici sta se nasitili in spet so ju zsnimsle snežinke. Tods malega Joco je dim vse huje in huje du-šil; začel je tako kaži jati, da Je Milojka morala odpreti vrata in prezračiti kamrico. Ko je peč slednjič le začela vleči in je postalo topleje in prijetneje, se je dvignila. "Rada, pazi na Joca! Ce bo jokal, ga zlbljl in mu poj, ti Ljubica, pa bodi pridna in se ne praskaj. Grem v mesto!" Milojka bi bila rada hodila hitro, da ne bi otroci predolgo ostsli sami, tods snegs je bilo skorsj do kolen in le vedno Je psdal. V lica je bila mokra, obleka jI je postsjsla ylažns ln težka. Neprijetno jI je bilo, posebno ie, ko jI je stopila vlaga tudi v opauke, Telo ji je postalo okorno, korak težak. Mukoma je vlekla noge tz vlažnega snegs, cesto je stopila do glež-njev v mlako sli blsto, ki je bilo skrbno prekrU to z belo odejo. Od čsss do časa je srečala gručo kmetov, ozirali so se vanjo, jo pozdravili ali tudi ne, toda nit^eden se jI» ni izognil, vselej Je morala ona stopiti iz ozke gazi. Srečala je tudi nekaj Vlahinj v dolgih belih plaičih. Sicer se pa ni menila ne za ljudi in tudi ne za blsto.' Stopsls je počasi in se vse bolj ln bolj pre-dsjala lepim mislim, ki so jo vodile od zasneženih blstnih cest ob Moravl v daljno vaf na Kosovem polju. Hitela je skozi Novi Ivanovee. Ksvns, bela cesta Je pred njo, na vsaki strani pa vrsta not/ih hii! Pomlad, drevje, cvetje, ne- V slučaju, da Je od strani uprsvnlšlva kakšna pomota, nas takoj obvaatlte. da ao tata popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" CENE LISTU SOt Za Zdruš država la KanadoM JO Za Cklcefo la okelteo Je MM 1 tednik la____________IN 1 tednik la------IJi t tadaika la._____Ml t tednik« la-----T li I tedalke ta____________4 41 9 tednik« la-----MO 4 tednik« te.____:_____IM 4 tednik« In----4.71 I tednikov la_______MO I tednikov to.---Ml Za Evrope Je----------------- JU-M I «polnit« spodnji kupon. priloUte patrekaa vsoto denarja aH Meaer Order v pismu to si naročit« Ptosvate. Ust. ki Je vato Prtitet! so sme U m« člane la društoe. ki to dovolijo to ki Uve ali staaajeje aa «nem to latam aastoea. V nobenem slučaju aa več kot I tednikov Pejaaaitoi—Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki ao prišteti preneha biti član SNPJ. sU če se praaeli proč od družine to bo «ahtaval sam svoj Ust tednik, boda moral Uatl ¿lan Is dotitao d rutine, ki Je tako «kupno naročena na dnevnik Presveto. to takoj naznaniti upravnifcvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora uprsvniitvo znižati datum sa to vsoto naročniku ali pa ustaviU dnevnik. PftOSVZTA. SNPJ. MIT S. Latradala Ave. Ckleape M. lUtoota Pee naročnik---»*•» aersfaft---- Kadar se preselite, eaelej namenite svoj «Url In novi naslovi