Poštnina plačana v gotovini Leto LXXI št. 170 Ljubljana, ponedeljek 1. avgnsU I038 Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. već Ji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenaki Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi ss ne vračajo. UREDNIŠTVO IN DPRAVN1ATVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica stev. 6 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Ojačenje balkanske solidarnosti: Nov sporazum z Bolgarijo Metaxas in dr« Kjuseivanov vanju Balkanske zveze in mirovne pogodbe Atene, 1. avg. d. Včeraj je bil v Solunu napravljen nov važen korak za utrditev balkanske solidarnosti. V Solunu sta se namreč sestala grški min. predsednik Metazss in bolgarski min. predsednik dr. Rjuselvanov, ki sta podpisala pogodbo o sodelovanju držav Balkanske zveze z Bolgarijo. Dr. Kjuseivanov je prispel v Solun oh 1J r>0 ter so ga zelo slovesno in prisrčno sprejeli. Oh Ift. sta v hotem »Mediterama« podpisala sporo 7 um, ki se glasi: Besedilo pogodbe Ker je Bolgarija pripadnica politike Utrditve miru na Balkanu in prežeta z željo, da vzdržuje z balkanskimi državami medsebojno sodelovanje ter zaupanje in ker so države Balkanske zveze prežete z enakimi miroljubnimi težnjami in z isto željo po sodelovanju in medsebojnem zaupanju, izjavljata podpisana Nj. eksc. Metaxas, predsednik ministrskem sveta in zunanji minister Grčije, kot sedanji predsednik stalnega sveta Balkanske zveze v imenu vseh njenih članov na eni strani ter Nj. eksr (reorgij Kjuseivanov, predsednik ministrskega sveta in zunanji podpisala včeraj v Solonu pogodbo o sodelo-ter o ukinitvi vojaških omejitev neuillske razgovorov za dosego medsebojnega prijateljstva in razumevanja. Sporazum predstavlja zgodovinsko etapo v razvoju vseh držav podpisnic ter dovoljuje upravičeno upanje, da bo ta svečani akt imel v bodočnosti blagodejne posledice. Prežete s politiko miru na Balkanu so Bolgarija, Turčija, Rumunija, Jugoslavija in Grčija prevzele obveznost, da se bodo glede medsebojnih odnosov podpirale in da se bodo izogibale uporabi sile in to po sporazumih, ki jih je vsaka izmed teh držav prevzela glede vprašanja nenapadan j. Edine so v tem, da se odrečejo, kar se njih tiče, uveljavljenja določb točke 4. vojaških in letalskih odredb neuillske mirovne pogodbe, kakor tudi odredb, ki so obsežene v sporazumu, sklenjenem v Lausanni. Prežete z željo po sporazumnem medsebojnem sodelovanju bodo stremele za tem, da ustvarijo čim večjo blaginjo svojim narodom, ki so toliko pretrpeli. Te države ne dvomijo, da se s tem sporazumom začenja doba varnosti in sloge na Balkanu in da bo s tem sporazumom doprinešen dragocen delež za ohranitev miru. minister Bolgarije, na drugi strani V imenu držav, ki jih predstavljata, da prevzemajo te države obveznost medsebojnega sodelovanja in izogibanja vsake sile po sporazumih, ki jih je vsaka izmed teh držav prevzela glede nenapadanja, kakor tudi, da sta se sporazumela odreci se izvrševanju določb točke 4 vojaških in letalskih odredb neuillske pogodbe, odredb konvencije o meji Tracije, sklenjene v Lausanni dne 24. julija 1923, ter določb solunskega sporazuma z dne 31. julija 1931. Komunike Po podpisu sporazuma med državami Balkanske zveez in Bolgarijo je bilo snoči ob 19. izdan naslednji komunike: Nj. eksc. Kjuseivanov, predsednik ministrskega sveta in zunanji minister Bolgarije, ter Nj. eksc. Metaxas, grški ministrski predsednik in zunanji minister kot sedanji predsednik sveta Balkanske zveze, sta se sestala danes v Solunu in podpisala sporazum med državami Balkanske zveze in Bolgarijo. Ta sporazum, ki je bil sklenjen v popolni ravnopravnosti, je svečan uspeh Pogajanja v Pragi V sredo bodo predloženi sudetskim Nemcem načrti čsl. vlade za ureditev vprašanja Praga, 1. avg. d. Min. predsednik dr. Hod-ia bo bržkone že jutri pričel pogajanja z združenimi madžar. opozicijskimi strankami, za sredo pa je določena njegova prva konferenca z delegati sudetsko-nemške stranke o pripravljenem gradivu za rešitev manjšinskega vprašanja. Tej konferenci bo sledil sestanek političnega odbora ministrov pod predsedstvom dr. Hodže z zastopniki sudetsko-nemške stranke. Pogajanja o ureditvi narodnostnih vprašanj bodo torej prešla te dni v svojo drugo fazo, v kateri se bodo nadaljevala ob prisotnosti angleškega opazovalca lorda Runcimana, ki bo prispel v Prago v sredo popoldne. Jutrišnja seja parlamenta bo le kratka ter ne bo imela nobenega političnega značaja, ker je bila sklicana le zato, da se pristojnim odborom odkažejo nekateri nepolitični zakonski predlogi vlade. Angleško mnenje o narodnostnem statutu London, 1. avg. d. Konservativna >York-shire Post« se bavi s predlogom narodnostnega statuta, ki ga je izdelala češkoslovaška vlada, ter izraža pri tem mnenje, kakršno prevladuje o njem v angleški javnosti. List se podrobno bavi s posameznimi točkami narodnostnega statuta, pri čemer pa poudarja, da objavljeni izvleček ni niti popoln niti avtentičen. Nobenega dvoma ni, pravi, da noče češkoslovaška vlada zbuditi vtisa, da hoče zavzeti svoje stališče še pred prihodom lorda Runcimana v Prago, jasno pa je. da kaže v glavnih potezah objavljeni narodnostni statut pripravljenost, čim bolj j ugod'ti zahtevam sudetskih Nemcev, ki so bile izražene v njihovi spomenici od 7. junija. Zato je treba tem oolj obžalovati, ker zavzema nemški tisk že sedaj odklonilno sta lisce. Objava posameznosti iz narodnostnega statuta dokazuje, da je izključena edino, le zahteva po osnovanju sudetsko-nemške države v okviru CSR. List se bavi nato z zahtevami nemškega tiska, ki naj hi jih izpolnila češkoslovaška vlada nasproti sudetskim Nemcem in sklepa, da bo Runci-manova misija zelo težka. Razumljivo je mnenje na evropskem kontinentu, da bo izvršen na lorda Runcimana pritisk, naj predlaga izpremembe. ki bi bile v resnici nezdružljive s politično ali celo teritorijalno integralnostjo CSR. Pričakovati se sme, da bo Hitler, zaključuje list svoja izvajanja, ki ne želi nobene vojne s CSR, skušal pregovoriti angleško vlado, naj bi izpremenHa svoje stališče od 21. maja in prepustila Češkoslovaško usodi, če pristane Nemčija na pogajanja o drugih problemih. Wledemann ni odpotoval Berlin, 1. avg. d. Glede na vesti, razširjene v inozemskem tisku, o nameravanem ponovnem potovanju stotnika Wiedemanna v London in celo o njegovem tajnem obisku v Parizu, je objavil Deutsche* Nachrichten-bureau na podlagi informacij iz dobro obveščenih krogov, da so povsem neutemeljene. Stotnik VTiedemann se pretekli' teden ni mudil niti v južni Nemčiji, kakor so poročali nekateri listi, ter ni odšel iz Berlina. Ob koncu tedna je bil na deželi v bližini Berlina. . * Francija in spor v ČSR Francoska vlada se popolnoma strinja z ško posredovalno akcijo v Češkoslovaški Praga, 1. avg. d. Včerajšnja >Prager Pressec je objavila uvodnik francoskega novinarja Julesa Sauervveina o stališču fran coske vlade glede na Runcimanovo misijo v CSR. Predvsem poudarja*, da se Daladie-rova vlada prizadeva izpopolniti stike z Anglijo v enaki meri, kakor skuša nemška politika ločiti Anglijo od Francije. Položaj je sedaj tak, da bi ne mogla niti sedanja francoska vlada niti kaka druga predlagati parlamentu kako zeljo, na katero Anglija ne bi pristala. To pa ni edini vzrok za tesno sodelovanje. Tudi na Sredozemskem morju tvorita obe sili dejansko enoto. Ce bi se že moglo trditi, da stališče, ki ga je Francija zavzemala pc vojni v srednji Evropi, ni bik) vedno v popolnem skladu s stališčem Anglije, je stvar na Sredozemskem morju popolnoma drugačna. Francija je 1.1935 žrtvovala Angliji na ljubo zbližanje z Italijo, ki se je po konferenci v Stresi kazalo že v razgovorih med francoskim in italijanskim generalnim štabom, nedavno pa je Anglija na to ustrežljivost odgovorila s tem, da ni uveljavila angleško - italijanskega sporazuma, čel. da spor v Španiji še ni urejen, v resnici pa zato ker Mussolini ne nadaljuje pogajanj s Francijo. Na Sredozemskem morju tvorita torej obe ^.jansko celoto, nju- ni vojni brodovji predstavljata enoto, katere skupno poveljstvo je za primer vojne že naprej določeno in za katero so angleška m francoska oporišča brez razlike povsem na razpolago. Ker so razmere omogočile tako intimno zbližanje med Parizom m Londonm, Je bOo naravno za realistično mislečo vlado, da omogoči tudi skupne smernice za politiko v srednji Evropi. Dne 21. maja se je pokazalo, kar se je že prej vedelo, da noče imeti Nemčija z Anglijo nobene vojne, Anglija ima te prvovrstno prednost, da noče imeti £ njo nihče spora na drogi strani pa se angleška politika ni mogla pridružiti francoski, kar se Uče obljub, ki bi Jo v enaki meri vezale na češkoslovaško in so Cham-berlainove izjave v parlamentu označile mejo, do katere bi lahko Ha v tem pogledu. Edino, kar Je bflo mogoče storiti glede na to in kar se Je tudi storilo, Je bflo, da se Je prepustila Angliji odločilna vloga v ureditvi spora na češkoslovaškem. Lord Runciman ne bo razsodnik, temveč samo svetovalec s nalogo, da zbliža ▼ svojih na-ziranjih različna, toda v isti državi živeča naroda. Njegova misija bo morda zahtevala mnogo časa; nekateri v Londonu govore o šestih mesecih, vsekakor pa rok treh mesecev nei bo pretiran. Po " nju se v tem času ne bo zgodilo ničesar definitivnega in se ne bo pojavilo nobeno izvršeno dejstvo kot ovira angleškemu sve. tovalcu. Na ta način ustvarjeno premirje bo dalo možnost za nadaljnja pogajanja. Francija je za rešitev, ki ne bi omogočala samo obstoja, temveč tudi dobro funkcijoni-ranje češkoslovaške države, pri tem pa nikakor noče, da bi reforme ustvarile konglomerat, ki bi današnje težkooe samo od-godil, da bi se kasneje pojavile se z večjo sik). V prijateljski rešitvi, ki jo pričakuje, naj bi ne bilo ničesar, kar bi bilo proti interesom češkoslovaške vlade, ki jo v njenih prizadevanjih podpirata Velika Britanija in Francija. Begunska konferenca v Londona London, 1. avg. d. Lord Winterton. angleški zastopnik na konferenci v Evianu, je izjavil, da je za rešitev vprašanja židovskih beguncev, brezpogojno potrebno sodelovanje Nemčije, ker se ne more zahtevati, da bi begunci zapustili svojo domovino brez vsakega vinarja. Mora se jim prepustiti toliko sredstev, da se bodo vsaj lahko izselili. Winterton Je napovedal, da se bo v sredo sestal pod njegovim predsedstvom v Londonu odbor vlad, ki so bile zastopane na begunski konferenci v Evianu. Prepoved tujih zastav Budimpešta, 1. avc AA. Uradni Vet objavlja odlok, po katerem je odslej prepovedano na Madžarskem razobesati zastave tujih držav na zasebnih poslopjih, hotelih, trgovinah, gledališčih in kinematografih. Izjeme so samo konzulati, poslaništva ki zgradbe, v katerih stanujejo predstavnici držav, ah člani tujih vlad, uradnih rojih zastopstev, zatem poslopja ter vsa ostala mesta, kjer so oiajani h rarii kongresi, mednarodne razstave ali športne manifestacije. Tudi avtomobiftsci ne bodo smeli na svojih avtomobilih imeti svojih nacionalnih zastav, razen mafih zastavic, ki bodo morale imeti predpisano velikost. Merodajni krogi zatrjujejo, da tega odloka ni izzval noben konkreten dogodek. l'ekin*. 1. avg. AA. Agencija Dome j poroča iz Pekinga, da ho znanstvena odprava, ki Jo Je organiziralo dansko geografsko društvo, odpotovala danes iz Pekinga v KsJ-gan, da prouči razmere v Notranji Mongoli JL Japonske oblasti so ukrenile vse, da bi ji čim bolj olajšale potovanje. Haag, L avg. AA. Nisoaeosaka vlada js skleaiU posebne ukrepe za zaščito Nizozemske Indije proti napadom iz zraka. Program obsega zgraditev železnic, pristanišč, hidravličnih central m radijskih postaj. Meseca oktobra bo vlada p našale v Nizozemsko Indijo 12-000 pjjnskji mask. Borzna poročila Čarih. 1. avgurta. Beograd 10, Pari* 12.045, London 21.456. New York 486,50. Bruselj 73.775. Milan 22.36, Amsterdam 239.625. BerMa 175.30. Dunaj 92.50, Praga ».07, Podružnice : MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65. podružnica uprave; Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Pustna nranilnica v Ljubljani st. 10.351 Sporočilo čitateljem in prijateljem V soboto je »Mariborski Večer-nik Jutra« prinesel članek »Naročnikom in čitateljem v slovo«- Članek se glasi: Z današnjim dnem preneha izhajati »Mariborski Večernik Jutra« v dosedanjem lastništvu in z dosedanjo redakcijo. Od 1. avgusta bo izhajal »Večernik« v lastništvu in izdajateljstvu g. Adolfa Ribnikarja neodvisno in brez zveze s skupino »Jutrovih« listov, katerih bistven del je bil tudi naš dosedanji mariborski popoldne vni k. Vzroki teh sprememb so našim čitateljem znani iz svoječasno objavljenega sporočila. Prehod »Mariborskega Ve-černika« v privatno osebno lastništvo je posledica izvršene reorganizacije v lastništvu naših listov. Lani ustanovljena zadruga »Napredni tisk«, pri kateri sodeluje širok krog naprednih in nacionalnih ljudi iz vse Slovenije, je postala odločujoč činitelj v vodstvu naših časopisnih podjetij ter je med drugim prevzela tudi celokupno udeležbo g. Ribnikarja pri Jugografiki, odnosno konzorciju »Jutra« in pri Narodni tiskarni. V okviru tega aranžmana je bilo dogovorjeno, da pride »Mariborski Večernik Jutra« v last g. Ribnikarja, ki bo izdajal ta dnevnik kot svoje glasilo, samostojno v poslovnem, redakcijskem in programskem pogledu. Ta sprememba se je izvršila po posvetovanju s širokim krogom naših prijateljev v Mariboru in v bivši mariborski oblasti ter z njihovim pristankom. Ko se danes poslavljamo od prijateljev, naročnikov in čitateljev našega »Večernika«, se jim toplo zahvaljujemo za vso njihovo podporo in njihovo zvestobo. S svojo požrtvovalnostjo so omogočili, da se je moglo v severni Sloveniji poleg »Jutra« krepko zasidrati odločno napredno in nacionalno glasilo, ki je v tesni zvezi z našim glavnim listom posvečalo še svojo posebno pažnjo vprašanjem in interesom naše druge slovenske prestolnice in naše severne meje ter je v alariboru in njega oblasti zadostilo potrebi popoldanskega, odnosno večernega lista, kakor vrši to nalogo v Ljubljani in njenem območju večernik »Slovenski narod«. Iz krogov naših prijateljev se sedaj oglaša razumljiva želja po ohranitvi kontinuitete. Poleg našega »Jutra« si želijo napredni nacionalni ljudje v mariborski oblasti popoldanski list, ki naj bi na osnovi »Jutrovega« programa krepko nadaljeval poslanstvo dosedanjega mariborskega »Večernika Jutra« za narodno in državno edinstvo ter za nepotvorjeno napredno in jugosloven-sko misel, a obenem posvečal svojo po- Pod vlak ie skočila V Šoštanju, 3L julija. Na propi med prelazoma Koroške in dr. Vošnjdkove ceste je v petek zvečer po nekaj mesečnem presledku zopet tekla človeška kri. 23-letna služkinja Tinka Kumrova iz doštanja si je neka i metrov od zapornic konce hi svoje mlado življenje. Zgodilo se je te pri zadnjem večernem vJakm ki prihaja v Šoštanj ob 21.45. VTakovodja je pri zapornicah začutil sumljiv sunek in ropot pod kotasi. Na-postaji je o tem obvestil prometnega uradnika. Ko eo prihiteli prvi Železniški ushzSbenci tja na progo, so našli Tinko Kumrovo v zadnjih aribljajih. Vlak jo je strahovito razmeearil; odrezal ji je obe nogi. smrtne poškodbe pa je dobila po vsem telesu. V nekaj minutah je umrla. Ko je OfvsvUa sodna (komisija svoje formalnosti so odpeljali truplo v mrtvašnico. Kaj je mladega dekleta dovodio do prostovoljne smrti, še ni znano. V petek popoldne se je pripeljala b Savinjske dob ne, kjer je bila teden dni v službi. Kakor smo zvedeli, je malo prod prihodom vlaka napisala listek in obvestila svojce o svojem usodnem koraka. $e eno mezdno gibanje LJaMJam. 1. avgusta. Največja kamnolomniška podjetja v Sloveniji obratujejo na Pohorju. Pri dveh podjetjih, ing. Lenarčiču in A. Resu je zaposlenih v pohorskih kamnolomih 380 de- stavbnih delavcev so se tudi kamrjolomniški delavci zaceli lani oglašati z zahtevo po zvišanju plač, posebno, Ido je draginja neprestano naraščala. Stavbno delavstvo v Sloveniji ima enotno kolektivno pogodbu, ki pa ne ob- lomniško delavstvo je ni jeseni sklenitev sebno pažnjo problemom našega Maribora in naše severne meje. Tej želji bomo ustregli. Naš ljubljanski popoldnev-nik »Slovenski narod« bo v bodoče redno prihajal v Maribor ter v vso bivšo mariborsko oblast že v popoldanskih urah ter bo znatno razširil svojo poročevalsko službo za te kraje. Tako bodo imeli naši prijatelji poleg našega »Jutra« tudi njegov veeČrnik na razpolago. Kakor znano, je cena »Slovenskemu narodu« le 12 din mesečno, torej le za 2 din višja od dosedanje cene našega »Večernikac. * Zato pa ima »Slovenski narod« skoraj dvakrat večji obseg in mnogo popolnejšo informacijsko službo. Potrudili se bomo, da bo »Slov. narod« v polni meri izpolnil vrzel, ki nastaja s prenehanjem posebnega mariborskega večernika »Jutra«. Bolj kakor kedaj sta danes potrebna edinstvo in sroga naprednega, jugoslo-vensko čutečega življa, zlasti v obmejnih krajih. Tej ideji služi vse naše časopisje, ki zvesto svojemu programu in pošteno v svojih sredstvih, solidno v svojih poročilih in trezno v svojem gledanju na velike in male probleme našega naroda in naše države neustrašeno zastopa osnovno misel našega narodnega obstoja. Ta misel je v zadnjem času povsod še bolj utrjena in osobito tudi na štajerskem v zmagovitem pohodu. Zvesto ji hočemo služiti, prepričam*, da je edino ona zmagovita in spasonosna. V tem poslovilnem članku »Mariborskega Večernika Jutra« je povedano vse in bi bila odve$ še kaka druga pojasnila ali priporočila. Vabimo vse prijatelje na mariborskem področju in na vsem bivšem Štajerskem, da se naročijo na »Slovenski narod«, ter ga priporočajo tudi svojim znancem. Mesečna naročnina znaša 12 din. Naš list bo imel v Mariboru v dosedanjih prostorih »Večernika« na Grajskem trgu 7 posebno mariborsko uredništvo ter podružnico svoje uprave. Tam naj naročajo »Slovenski narod« prebivalci Maribora in neposredne okolice, naročniki iz drugih krajev, ako tam ni podružnice »Jutra« in »Slovenskega naroda«, pa naravnost pri upravi »Slovenskega naroda« v Ljubljani, Knafljeva ul. 5. Ravno tako se lahko inserati za »Slovenski narod« naročajo ali pri podružnici v Mariboru ali pa pri upravi v Ljubljani. Dopise in druge rokopise, v kolikor se nanašajo na Maribor in njegovo področje, pošiljajte na mariborsko podružnico »Slovenskega naroda«, Grajski trg T. že la-kolektivne po- Ji podjetjema delavske predloge po ureditvi delovnih pogojev. Podjetji sta pa delavske predloge zavrnili. Izgovarjali sta se, da ne moreta ustreči delavskim zahtevam, ker jima že sicer konkurirajo podjetja v dragih pokrajinah, kjer slabše plačujejo delavce. Delavstvo kljub temu ni popustilo. Delavska organizacija je ugotovila, da pohorskima karrmolornniškima podjetjema ne konkurirajo podjetja iz drugih pokrajin, češ da imata 90% dobav v Sloveniji v svojih rokah, 10% pa odpade na druga kamnolomniška podjetja v Sloveniji. V Ribnici na Pohorju sta bili že dve uradni razpravi, da bi se dosegel sporazum med delavstvom in podjetjem Vendar do sporazuma ni prišlo in delavstvo je pripravljeno poslužiti se zadnjega sredstva, Če podjetji ne bosta hoteli pristati na njihove zahteve. Delavstvo trdi, da ne more več prenašati bede ter da si mora izvojevan' boljši košček kruha. Juniorski lahkoatletski meeting v Maribora Razpis juniorakaga lahkoatletskega me-etmga, ki ga prrreafi SK >2elezničar« v Mariboru 15. avgusta ob 8. na svojem stadionu ob Tržaški cesti. Tefanovanje se v*flf na tekaKSčn, Jri ie dolgo 428 m, ima dva nedvignjena zavoja ter je posuto z ugaski. Pravico nastopa imajo voi verificirani in neverificirani atleti klubov, ki so vfisntteni v JLAS-n. Pismene prijave s prijavnino dm 1 za osebo je poslati na naslov: Jenko Jože, stadion SK >Že lexmear<, Maribor, Tržaška cesta, najpozne je do t3. avgusta 1988. do 12. ure. Tokmo vanje se vrst po pra^kh in pravilniku J L A-S.-e, ta vrstni red tekmovanja; u ^ x «k 100 m, met kro- gle, skok v gsuio z zaletom, tek 1000 m met kopja. AA v vansk i! SPORED SLAVNOsTI V soboto 13. aveusta ob 20. bo bakkuia no mestu, ob 21. stik na Glavnem trgu, nagovor mestnega župana, drzarvna himna in razhod. Posamezne orgamizacije poskrbe bakle za l>aklado svojim Slanom same Bakle se bodo dobile po din 1 še v pretprodaji in na zbirališčih. V nedeljo 14. avgusta ob 5. budnica po mestu. Do 8. prihod taborjanov zrednimi in dopo4mmimi vlaki, peš. na kolesih, na vozovih, avtomobilih. Od pol 8. do pol 9. zbiranje in urejevanje organi i ran i h skupin na zbirališčih. Ob Š.4© pohod po mestu. V pohod pridejo samo organizirane pri javljene skupine, drugi udeleženci se razdelijo po mestu. Ob 10.+5 služba t ožja v voj-ašnici kralja Petra I. Po musi zahvalna pesem. Ob 11.30 tabor na istem prostoru. Ob 12.30 razhod tabora. Popoldne na tabornem prostoru ljudsko veselje. Ob 3. nastop jrodb. Ob 4. nastop pevskih zborov. Ob 5. prikazovanje narodnih običajev, ob 6. srečolov, ob 7. velik ognjemet. PRIJAVA UDELEŽBE Tako velike prireditve ni mogoče dobro organizirati, ce ni točnih prijav. Zato' 20 letnice v Mariboru po navijamo prošnjo, da prijava točno odpočijete tudi iz tistih krajev, odkoder se ne boste vozili z vlaku Nobena skupina in trga nlaaeija. ki ne bo poslala tofam prija?, ne to mogla v ■prevod. Na krajevne odbore bomo takoj po prijavah postali prijavljeno števtfko izkasnic in saakov. Ker bo v zadnjem fasu pred prireditvijo treba gotovo kaj nujnega tetefoniCnoga sporoOti v Mari. bor, k trčite v zadevi organizacije telefonsko štev 25—87. v zadevi islcaznie in znakov pa taki, ati^. »—flk___ POSEBNI DOPOLNILNI VLAKI Kakor snv> ie aporoflU. nam je Zelezni&ka drrekcida za 14. avgusta zagi&tovfla posebne dopolnilne vlake. Ti bodo vozili po vseh progah dravske banovine tako zgodaj, da bo mosoce priti pra-vocasno v Maribor in zvečer bodo zopet vozili iz Maribora. Vozni red teh vlakov bomo objavili prihodnji teden. Cetrtinska vožnja volja za vse vlake v vsej drsa vi. Prosimo pa, da se poslužujete dopolnilnih vla'kov in s tem omogočite rođen promet. POGOJI ZA CETRTINSKO VOŽNJO Kdor se hoče v Maribor peljati s čefcrtin-sko vožnjo mora imeti že na domači postaji nešo izkaznico in Enak. Na postaji kupi polovično karto do Maribora in obrazec K-14. za din 2 ter se pelje s tem v Maribor. V Mariboru nikjer ne odda karte. paČ pa oskrbi potrdilo udeležbe in da na postao i pred odhodom žigosati obrazec K-14. tako se pelje zastonj iz Maribora Cetrtinska vožnja velja za dohod v Maribor od 12. do 20. avgusta in za odhod od 14. do 22. av-trueta. Ehrlichova tovarna pogorela Požar je povzročil za 3 milijone Škode — V nevarnosti so bili vsi objekti Maribor, 1. avgusta Odkar je pogorel Franzov mlin, ni bilo v samem Mariboru tako usodnega požara, kakor v soboto zvečer, ko je okoli 20. ure zajel ogenj radi kratkega stika glavni objekt mariborske Ehrlichove tekstilne tvornice. Visoko proti nebu so sikali ognjeni zublji. Mariborski in okoliški gasilci so br-zeli na mesto požara ter gasili vso noč in stražili potem še ves dan, saj se je v nedeljo dopoldne Se vedno dvigal iz pogorišča gost dim. Mariborčani so hiteli na kraj ogromnega požara in motrili delo gasilcev. Spričo večtisočglave množice je garnizijski poveljnik podpolkovnik Maslac takoj odredil vojaško pomoč. Tudi mariborska policija je bila vsa alarmirana, da je lahko vzdržala red in mir. Ogenj je upepelil ogromne količine bombaža in vate. Tudi stroji, ki so bili pred nedavnim naročeni iz češkoslovaške, so uničeni. Mariborski gasilci so skupno z drugimi morali izprazniti severni del gorečega objekta, kjer je bilo vskladiščenih več va- gonov i zgo t o vi j enega blaga, predvsem bombaža. Po triurnem neprekinjenem, napornem gašenju se je gasilcem posrečilo lokalizirati ogenj, ki je povzročil škodo treh milijonov dinarjev in ki bi lahko postal usoden za vse tvorniške objekte, če bi bil zapihal vzhodni veter. Še v nedeljo so ljudje prihajali gledat žalostno pogorišče. Gašenje je zahtevalo tudi žrtve. Delavstvo, ki je bilo zaposleno v omenjenem objektu, je iskalo s paničnim begom izhoda na prosto. Dva delavca pa nista mogla iz gorečega objekta in so ju gasilci rešili v zadnjem hipu s tem, da so razbili vrata in da so prodrli v notranjost objekta. Oba delavca, ki sta zadobila precejšnje opekline, so najpreje prepeljali v splošno bolnico, kjer so jima nudili prvo pomoč, nakar sta bila izročena v domačo oskrbo. Gasilec Fišer se je v dimu onesvestil, d očim so zadobili opekline lažjega značaja gasilci Anton Kegl, Ivan Lozej ter Josip Giber, člani mariborske gasilske čete, ki je prva prispela na mesto požara. Razstava čebel v Mariboru Maribor, 1. avgusta Maribor je imel včeraj redko prireditev. Slovensko čebelarsko društvo, podružnica Maribor, je priredilo prvo razstavo živih čebel in sicer v prostorih \Veberjeve gostilne na Pobrežju. Razstavni prostor je bil okusno okrašen z državnimi trobojnioami in zelenjem in je lepo urejeno razstavo, ki je zbujala živahno pozornost, ves dan obiskovalo številno občinstvo. V okviru razstave, ki je prva te vrste v Sloveniji, se je vršila slavnostna seja čebelarske podružnice za Maribor ob priliki 201etnice obstoja. Slavnostno sejo, ki se je vršila v dvorani \Veberjeve gostilne, je otvoril in vodil dolgoletni in zaslužni predsednik mariborske podružnice g. Oton ČrepinJeo, ki je uvodoma pozdravil številne zastopnike oblastev, delegate posameznih čebelarskih podružnic iz vse Slovenije ter številno članstvo mariborske podružnice. V kratkih obrisih je nato g. Črepinko podal poročilo o delovanju čebelarske podružnice, ki že 20 let neumorno dela za razvoj in procvit slovenskega čebelarstva. V svojih izvajanjih je g. Črepinko tudi orisal ogromni pomen čebelarstva za narodno gospodarstvo. Slavnost- ni govor je nato imel župnik H. Fetemel iz Celja. Nato so še spregovorili zastopnik Slovenskih čebelarskih društev v Ljubljani g. prof. Slavko Rajič, pokrovitelj razstave pobreški župan Stržina in predsednik Čebelarske družine v Ljubljani g. Ivo Ver-bič. Predsednik g. Črepinko se je naposled v vznesenih besedah zahvaMl vsem govornikom za lepe besede, ki tO jih naslovili na mariborsko čebelarsko podružnico ter naposled izročil marljivemu blagajniku g. Alojziju Živku za neumorno 201etno delovanje v prid društva lepo diplomo. S slavnostne seje se je odposlala vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. pozdravne brzojavke pa ministru poljedelstva, banu dr. Natlačenu in Čebelarski zvezi v Beogradu. Tudi se je g. Črepinko zahvalil vsem, ki so omogočili lepo razstavo, predvsem banski upravi, centralni upravi Čebelarskega društva v Ljubljani ter Zvezi čebelarskih društev. Po slavnostni seji je bila svečana otvoritev razstave, ki so ji prisostvovali med drugimi tudi zastopniki raznih organizacij in oblastev. Mestno občino mariborsko je zastopal ravnatelj Rodošek, zadrugo Mariborski teden gg- Golouh in Gilly, Tujsko-promerno zvezo g. Weis itd. Po otvoritvi razstave je imel g. H. Peteme! predavanje o vzgoji ciste pasme. Našim novim naročnikom Mnogim printerjem naprednega tiska bomo pošiljali >Sloveneki Narod« 14 dni na ogled. Ker vemo iz izkušnje, da ae pretežna večina čita-terjev dnevnega tiska zanima tudi za tekoči roman, prfob. čnjemo kratko wotxino našega znnimšv-ega sotnana >Ser-gtej Piusfrfcc, kobkor ga, je doslej ±zSk>. Tako bodb lahko na« ps4*tfe*I sfeđK napetemu dejanju romana, odlikovanoga a nospaado francuske Akadesrd^a. Kdor se pa takoj naroči na ^Slovenski Narode, mn pofiOe nada uprava na že-rfc) we številke >Skw. Naroda«; t fcaterth je Jasfel v na-nad tekoči roman. Pisatelj xwm preaWawt v prvem poglavju taeamUO marijavo, podjetno in spoaotao ženo Daww iHtcarmi, lastnico tŠaSMamm pefesj ija v Paricu, ki je znala iz nje ustvariti veMfco podjetje, da je obogatela in igrala vidno vlogo med frsacosfcnal todnstrrjct Njen mož Mft&ael je bil pa JuUudufcn slab«, ženi bolj ▼ oviro kakor v oporo. Njim zakon je bfl dolga leta brez otrok in žena, hrepeneča po mlarlPTP. bitja v svoji bEžim, je pohčtrHa hfierto grofa de CciTMpa, ■Jjajaja, potomca ple- miške rodbine, obubožanega tako, da si je v oburju končal življenje. Ivanka ji je b£k> ime. Njen mož Mihael je imel brata, ki je njegov sin Savinien živel na njen račun, ker sam ni bil zmožen nobenega poštenega dela Vso nežnost je pa posvečala gospa Desva-rennesova si mi svoje bivše sosede siromašne trgovke Delameve. Petru, in ukvarjala se je celd z mislijo, da bi ute gnil ta nadarjeni mladenič po njeni smrti prevzeti in voditi njeno podjetje. Naenkrat ae je pa zgodilo nekaj ne-pričakovariega. Deswagcamoiiova je postala mati, rodila je hčerko in dala ji je ime Mmelina. Vzfic temu je pa obdržala Ivanko pri sebi, saj jo Je smatrala za svojo, ker je bila dobrega srca. Življenje okrog bogate, neumorno delovne žene je teklo rnirno, dokler ni priSel v njen dom uglajeni kavalir princ Sergej Panin. predstavljen v Londonu na plesa njeni pohčerjenki Ivanki Desvarennesova je skrivaj gojila željo, da bi ae njena hči Mihelma in Peter Delarue vzela. Vse njene račune je pa prekrižal lepi princ, ki Je bfla vanj zaljubljena Ivanka ie prej, potem ae je pa zaljubua vanj ie Mihe* lina, Desvarermesova je hotela ustvariti svoji hčerki prijetno, srečno življenje in zato bi jo tala rada omožOa a Petrom. Nesreča je pa hotela, da se je zagledalo dekle v gizdalinskega princa Mariborski drobiž — Hrvatski apel aa alarenska srca. Dne 19. julija je sadela veliko hrvatsko vas Ko- ku-ec pni KrHevcih strašna elementarna katastrofa. Po nesrečnem naključju je pogorelo 38 k meril s stainjvanjskimi in gospodarskimi poslopji vse do tal. t njimi vred pa tudi mnogo živine, vse pohištvo, obleka in velik dal nove žetve. Prebivalci pa ao si rešili golo irvljenje in nič drugega. Zima pride in po v*ej državi ie abieajo za pogo-relce. ki jim bo treba dati nsjpotrebnečše. da si zopet sezidajo svoje domačije. Tukajšnja podružnica Hrvatskega kulturnega dru* stva 'Napredak je sklenila apelirati tudi na slovenska srca in bodo te *w člani Napretka- g polarni pobirali za pogordoe. Veak, tudi najmanjši dar, fe dobrodtaŠeL — Radi iimenjave ieleiniškega tira na prehodu državne ceste Maribor—št. IIj na Pesnioi odreja srečko na^ektA) aapono prometa na državni cesti preko omenjenegfei prelaza v času: 2. avgustu, od 13. do 16., 4. avgusta od 10. do 13. Zapora velja za v-sa vozila izvzemši kolesarje. Tramzitni promet med občino Košdka in Št. lijem poide v easu zapore po banovinski cesti preko Jarenine. — Vpisovanje v obrtnu nadaljevalno šolo t>o na mestnem poglavarstvu v Mariboru vsak dan od 1. do 91. avgusta in sicer ob nedeljah in prazniikih ml 9. do 11. ob delavnikih pa od 10. do 12. . Vpisati se morajo vsi vajenci in vse obrtne vajenke. ki !e. Novinci in novinke prineso s selx>j odpustnico don-rSene prejšnje žole in tudi radi vpoglen!a krstni list. Pri vpisu vplačajo vsi obiottino vpisnino. Šola naproša delodajalce, naj pošljejo svoje vajence in vajenke cim prej k vpisovanju, da bo mogoče pravočasno sestaviti učni red. — Tezen->ke novice On križišču Ptuiske in Tržaške ceste se razvija vs«ko soboto svojevrstna treovina stare robe. ki nuoM minio-ido5im potnikom tipično aliko pridobivanja zaslužka najnižjih delavskih slojev. Poleu očetov in starih mamn* so prodajalci nKijhnj otroci v ponošeni. raztrgani olleki, ki proseče ponujajo svojo šaro za nekaj din. >.l^d Lešnikovo gostilno in Mcmikovo trgovino so ob lesenem plotu ki služi obenem za stojnico, ra/zstavljeni predmet i: stari cevi p. slike polomljenim ste/klom. okvirji v&eh vrst, ponosen« in zakrpana obleka, stare petrolejske svetilke, podkve in zarjave-li žeblji, stari gramofoni, ka vabijo s hrešoe-cimi glasovi kur«ovak*e. Na plotu vise jjaiibi-ce, grlice s svojim guguru zastonj iščejo kupce, vmes zažijoli v primitivni kletki kanarček, kakor bi se zmotil v to druščino, pa hoče opozoriti kupca, ria ga vzame za neka i kovačev. Ljudje obstajajo, barantaio in včasih tudi kdo kaj kupi. Kmečki iant zsaihteva. da preizkusi prodajalec na drugo ploščo. Tudi ta hrešci, obrabljena in prestara je. Odide in prodajalec bo podkupil srečo drugo soboto. Popoldne preneha kupčevanje. Prodajalci so pobasali e>voj<"» neprodano robo in odšli tje nekam v Abe-sin.ijo, Sibirijo in Mehiko, kakor pravimo predelom nedaleč Tezna. da pripravijo nerabno šaro za druizo sototo. — Pobreška občinska politika. Na sadnji seji pobre^škega občinskega odlw>ra so glede elektrifikacije okohškfh občin Dogoše, Zrkovci itd. sklenili, da se n«»ežejo stiki z okoliškimi občinami Maribora v svrho ce. nejše oddaje oziroma instalacije električnega voda. Znano je, da je stala elektrifikacija" en milijon din. vendar pa ima dobiček samo mestna občina, ker pobira pripadajočo pristojbino. Tudi so občinski odborniki skleniti, da ae odkupi Pa rt lova hiža v Te-zensiki uKci 3 za občanski dom za znesek 117.000 din. V to svrho so bili odobreni krediti za odkaipnino s prihranki proračun-ske^a leta 1936/37 in 1937/3S. — Et memrnisse juvat! Prejeli smo: >V počitnicah leta 1870. ko ste Mihael Napot-nik in Jakob Pukl maturirala v Celju, smo se zbrali ta dva. medicine** Miroslav Breznik in moja mailenkost pri gostilni Zbuko-sek na trgu z namenom, da bi se šli zahvalit našemu velikemu dobrotnika in pruja-teljni konjiJškfh dliiakov, Simonu Cernuši, županu v r^reSencah. V znak naše fhirodnost i smo si pripeli slovenske trakove in pred odhodom govori H glede pozdrava. Mihael Naipotnik je predlagal kot najlepši nozdTav: >Zdravoc. In ko smo ta pozdrav sprejeli, smo ga med seboj vedno rabili. Opetovano pa čitamo v Čaennikih, da skušajo nekateri duševni pritlikavci, ki se ne dajo primer- iati našemni rajnemu knezoškofu Mihaelu Napotnitu, ta lepi krščanski pozdrav odpraviti. Seveda se jim to ne bo nikdar posrečilo. dT. Ivan Rudolf. Konjice.« — U Stadenee*. Naš Sokol razvaja tudi preko poletja živahno delavnost. Studenča-e, ki na« druži m veže z vsem kulturnim svetom. Počitniška nedelja i lani Ljubljna, 1. avgusta Iz nobenega počitniškega kraja prihajajo vesti; ne vemo, kako j« na Bledu in ne, ali ima kaj tujcev Rogaška Slatina. Nihče ne poroča o nesrečah tujcev na planinah in lete* se ni se nihče pritoževal niti nad naaSimi cestami. Potrebno je to-nej, da se vsaj og-lajse le^oviščarji iz Ljubljane. Ponašali ae sicer ne bomo s statistiko. Za Ljubljano se ne moremo poslužiti navadne statistike o nočninah in številu tujcev ,kajti, ko naše mesto postane letovišča reko, Se Število prebivalstva »eto skrči. In prav zaradi ljubega miru postane LJubljana letovtiUd kraj. Ob nedeljah se pa naSi letovišča rji pokažejo, zadnje čase )Ui je največ v Zvezdi, vsaj takrat, ko fan amo promenadni koncert. Včeraj amo prestali značilno ljubljansko počitniško nedeljo. Mestni tujsko prometnu svet dobro pozna naše letoviške potrebe. Gospodje sicer še ne vedo delati vremena« Vendar ne bo zamere, če jim pripisujemo tudi vremenske zasluge. Z včerajšnjim vremenom so bih namreč ljubljanski letoviščarji in >tujsko prometni Sa samskega 4-ćlansJco delavca delav. .ruzin . 33.70 din 86 40 din 30.96 > 78.59 - 28.71 > 71.74 > 25.91 > 65.2S 22.36 > 56 4 > 20.91 > 52.88 > 20.75 > 52.68 > 21.94 > 55.98 > leta 1929 1930 1931 1933 1933 1934 1936 1937 Povprečna dnevna zavarovani mesda moških delavcev je znašala 1. 1929 28.20 din, 1930 29.40 din, 1931 29.38 din. 1932 27.62 din. 1933 26.27 din, 1934 25.40 din 1935 25.11 din. 1936 25.24 in lani 2tU7 din. Da dobimo realno mezdo, moramo rmidellU dnevno zavarovano meodo p strsNM ljenjske potrebščine, čie realna mezda presega stroške življenjskih potrebščin (to se pravi lOO^r znaSa, če natančne krije stroške življenjskih potrebščin), si delavec lahko kupuje tudi kultuvne dobrine. Samo po sebi se pa razume, da si morn delavec pritrjevati celo pri najpotretmajM hrani, obleki itd., ako mezda ne krij. kov življenjskih potrebščin. Najbolj zanimive so naslednje številke, ki nam kažejo, kobko je znašala realna mezda samskih delavcev in rednikov družin. Realna mezda v odstotkih je znašala leta sam. delavca 4-članske družine: 1929 84'„ S3% 1930 95 37 1931 102 40 1932 107 42 1933 117 47 1934 122 48 1935 122 48 1936 122 48 1937 119 47 Te Številke nam kažejo, da so bile realne mezde med krizo eelo višje kakor pred njo, kar je pač najbolj zanimivo. Med krlao so se namreč življenjske potrebščine znatno pocenile, bolj kakor so se znižale mezde. Delavstvo pa je med krizo najbolj trpelo zaradi nezaposlenosti, česar ta statistika seveda ne more pokarati. Na prvi pogled pa je očitno, da sn mezde družinskih rs tni-kov mnogro prenizke; ce bi se podvojile, bi niti še ne bile dovolj visoke za eksistenčni minimum. Zanimivo je tudi, da ae je realna mezda lani zopet znižala, med tem ko je naraščala celo med krizo: podražile so se življenjske potrebščine in sicer tako mat-no, da se to kaže v realnih mezdah kljub naraSčanju povprečne dnevne zavarovano mezde. činitelji« zadovoljni. Dopoldn ao ft *ui v mestu promenadni koncert najpomembnejši dogodek, se je .solnce skriva! da ljudje niso pobegni^ iz Ljubljane V *ndar je pa bilo vreme dovolj lepo. da so nrisli letovišcarji na svetlo. Ždi se da so ljubljanski letovišč a rji samo moškega spola. Zadnje Čase pos dajo na kavarniških vrtovih sami resni možje. Ko to opaziš, šele lahko dobro razumeš, zakaj je zdaj takšen božanski mir v Ljubljani Kakor menda veste, prirejajo v Ljubljani polrti promeradne koncert« zaradi tujskega prometa. s tem so Ljubljani priznali, da je letoviščarsko mesto. Tega se seveda najbolj vesele meacani; tisti, ki ostajajo sami doma na počitn; ko so poslali žene v zdrav*lišča in sanatorije za živčno bolne in oni, ki no ženam dopovedovati, da J jiiMJstmi aaj-znamenitejši letoviški Icra Pika z za to so nedeljski promenadni k ;iceiti in obli. ga ten dež. Včeraj se jp končala k o parna sezona, kakor trde dobri poznavalci vremena. S tem pa ni rečeno, da je v Ljubljani že konec letovišk, eezone J~V>kler bo vlada l po naših ulicah takšen ljubi mir, se bom0 lah ko veselili počitnic ob vsakem vremenu. KOLEDAR Danes: Ponedeljek. 1. avgusta katoličani Vezi sv. Petra DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Vsaka žena ima tajnost Kino Sloga: Osveta je sladka Kino T/nion: Skrivnosti Rdečega morja Kino Moste: vGospodarji viharja in »Cirkus Saran« Kino Šiška: Serenada DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1. Ba-hovec, Kongresni trg 12, Komotar Nada. Vič — Tržaška cesta. {7ssf»e«f V Beogradu izhaja čevljarska »Re\'iio«r* ki ima na prvi strani nekakšno frsrvico« na nji pa natiskano: Pariš, London, ItiJLt. Wien. spodaj pa »internacionalna moda«. Sa prvi strani je oglas tvornice gutnihr^'c obutve »Rekord« v Beogradu. Dobrodušno nasmejan mož sedi v gumijastih čevljih pted blagajno, v desni roki drži svinčnik in pra\'i: »LJzmite olovku pa računajte. Za jedan par cipela, koje prodajete prosečnr» /n din 150, morate naba\>iti sljedeći materij J, koji Vas stoji: 1. obertajli Din 35.— 2. herihteraj » 12.— 3. djonovi » 20.— 4. brandzoli » 6.— 5. lubovi i keder » 7.— 6. fleke gornje i donje » 8.— 7. me sme ■ -i.— &, platno » 1.— 9. izrada » 34.— J0. sitnice » 3-- Revija je sicer čevljarska, toda našim čevljarjem bi delali veliko krivico, Če bi jim hoteli naprtiti take jezikovne spake. K sreči izhaja ta znamenita re\'ija samo štirikrat letno in v roke jo dobe najbrž samo ljudje, ki imajo več soli v petah, kakor v glavah. čeUlstl — nudisti »Jugoslovenske Kovine« poročajo iz No-vega Sada, da je bil tam na obali Donasve odkrit Klub nudiš tov in sicer na prostoru, ki so ga petrov ardinsk i mačkove i krstili Mačkov »prud. Temu poročilu dostavlja, »Mačkovci na Hrvatskem pripadajo »čeki-stom« (kajti oni čakajo in bodo čakali se sto let), v Novem Sadu pa »o M med »nudiste«, kar nači, da se ie ponujajo.. • 1TO 90LOTBH8KI H ARO D«. Stran 3 DNEVNE VESTI — zdravstveni t«om<>*nfki s* V soboto dopoktne je bil t Beocmadti obesi zbor Združenja Alravstveatih pomočnik**. Zborovanje je bflo prav va prav ustanovno po novem pravilniku, po katerem bo osrednja uprava v Beogrradu, po banovi nah pa ^e&rije. Na zborovanju se je razpravljalo o lefeem joložaiju zdravstvenih usiužTencev ter o nevarnosti njihovega poklica, saj eo 4?dno izpostavljeni nalezljivim boleznim. Pa burni debati bo bili sprejeti v društvo tudi desmfektorji, 'aboristi in sanitetni kontrolorji, ki so absoivirali tečaje, nimaijo pa 5ole za zdravstvene uradnike. Zaradi teya sklepa je ena aHcupina zapustil* zborovanje. DR. CEPUDER JOSIP preseli s 1. avgustom svojo ODVETNIŠKO PISARNO na Miklošičevo cesto 18 II. — Vreme. Vremenska rapoved pravi, da bo deloma oblačno in soparno vreme, krajevne nevihte. Snoči je deževalo v Ljubljani in Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 37, v Dubrovniku 33, v Beogradu 31, na Visu in Rabu 30. v Sarajevu 28, v Ljubljani in Zagrebu 27, v Ma-r boru 25. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.7, temperatura je znašala 18.5. .umu.miin'i'tttnr llarellce lepe, zdrave za vku- havanje, kg 8.50 din FR. K H A M, Kongresni trg 8. 1.1.....1.....'|..l'l.lllI'Ulll'..t .11111'. n'llll.....iliiiirt.i.iaiiiiuimHu. JMHf jmii.p \ .■<'■ in pOskocl.be. V splošno bolnic, i prepeljali privatnega uradnika An: npo, ki je na Vodovodni cesti pao' kolesa in se potolkel po glavi ter po /: Delavec France Filipič z Verda je p nnicah in se poškodoval po glavi, Vtfltija Novak, zaposlen pri tehn< uidelku bonske uprave v Sp. Lo-gatcu eval kamenje, pri čemer mu je 0' led nabojev predčasno eksplodiral, je kamenje zadelo v glavo in «a tež sNvalo. Iz Kranja so prepeljali v delavko Pavlo Oartnerje-vo, ki jo ?esti podrl neki avtomobi-list. Gnrt :ma poškodbe po rokah in nogah kova žena Frančiška So-kličeVa z 1 Gorenjskem, se je včeraj sprla s svojim možem, ki je prišel domov nekoliko Mož je v jezi pograbil sekiro in udaril ženo po glavi. Prizadejal ji je več tei , iškođb, Posestnika Pavla An-žurja iz Sp. Zadobrove se je včeraj med prepirom lotil sin in mu zadal več ran z nožem v hrbet Vrance Strgar in France Berčič iz Rudnika pa sta biLa včeraj napadena od neznanca r.a Dolenjski cesti. Napadalec je oba oklal z nožem po životu. Dentist KOS KARL: ne ordinira do 1. septembra. — Nedeljski zlet v smrt. Včeraj se je pripetila v Kustosi ji pri Zagrebu težka avtomobilska nesreča. Zagrebčanka Beba Kaffer. stara 30 let. se je dogovorila z Ri-hardom Sehlesingeriem. slučajno v Zagrebu mudečim se Dunajčanom za izlet v Roko Slatino. Veselila se je, da bo sama šofirala in o tem je pravila svojim znancem, seveda pa ni slutila, da jo čaka na nedeljskem zletu smrt. V Kustosi j i je pri-voz.il nasproti kolesar, ki se mu je hotela izogniti, pa je izgubila oblast nad volanom, da je zavozila v betonski steber. Avtomobil se je prevrnil in drsel še kakih 25 metrov po strehi. Kafferjeva je udarila z z glavo ob kamen, da ji je počila lobanja. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je kmalu izdihnila. — žrtev Save. Včeraj dopoldne se je ko-9 na Savi pri Zagrebu 19-letna Šivilja Ljubica Biirger. ZaSla je v vrtince, ki so jo potegnili na dno. Kopalci so sicer poskusili z rešitvijo, pa se jim ni posrečilo. Njenega trupla včeraj še niso našli. — Samomor jkmI vlakom. Na Savski cesti v Zagrebu je skočil včeraj zjutraj pod vlak delavec Joža Mirt. Vlak ga je strahovito razmesari!, tako da je bil takoj mrtev-. Kaj je pognalo Mirta v smrt, ni znano. Pokojni je bil star 39 let. doma iz Brežic, oženjen in oče treh otrok. Po poklicu je bil spedi-cijski delavec in stanoval je s svojo družino v Zagrebu. V soboto je dobil plačo in že popoldne je hodil po gostilnah. Ponoči se je vrnil domov, kjer pa ni ostal dolgo. Bil je nekoliko vinjen in zelo potrt. Cez nekaj minut je molče odšel in družina ga ni več videla. Iz Ljubljane —lj V* m našim ljubljanskim naročnikom, ki so z naročnino v zaostanku in ki nam dolžnih zneskov ne bodo poravnali do 5. avgusta, bomo morali tega d^e Ust ustaviti. —li Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v sredo 3. avgusta ob dveh popoldne izlet v Zabnico, Spodnje, Sreinje, Gornje Hitnje. StražiSoe in Šmartno pri Kranju. Priglasiti se je do srede ob 11 dopoldne v trnovim Podkrejsek na Jurčičevem trgu. Avtobus 22 Beija je na prijavo nekega posestnika zaplenila na cesti 29. oktobra dobro ohranjen dvokolesni voziček, tako zvano cizo, vredno okrog 250 din. Tam jo je pustil prodajalec, neznan moški srednjih let, ki jo je ponujal v nakup za 150 din. Po kupčiji je dejal, naj mu denar prinesejo v gostilno >Pri šestici«, ki ga pa ni dobil, ker se je zdel sumljiv, pa se tudi po cizo ni več vrnil. Lastnik vozička naj se javi na policiji. Kino Sloga — Tel. 27-J© Osveta je sladka Pri vseh predstavah predvajamo tri žurnale! I I —lj Rezervni oficirji. Člani pododbora rezervnih oficirjev v Ljubljani, ki se bodo udeležili proslave 20-Iernice Jusoskmje 14. avgusta v Mariboru se vabijo, da se javijo naši upravi do 2. avgusta t. L Vsa ostala navodila bodo objavljena v dnevnikih. URO-IR. pododbor Ljubl'ana. —lj Počitniški tečaj za mladino v avgustu prične 4. avgusta in traja ves mesec. Vpisovanje zamudnikov 1.. 2. in 3. avgusta na kopališču SK Ilirije proti naknadni prijavnim din 10. V sre lo ob 9. uri zbor vseh tečajnikov pred zimskim kopališčem radi razdelitve ur. —lj Dr. J«>-. Tavčar, aobozdravnik. ordinira od 1. do 15. av 3800 aatt. Brat m sestra ste bila prijavi ječa držafiKtiin tjo- — Mariborski —rOH* so si na nedeljskem ustanovnem občnem zboru pri »Novem &votu< ustanovili odsek Združenja mornarjev. Pri volitvah so bili »voljeni v odeokovno vodstvo: predsednik Josip vodnik. tajnik Janko 2agovec. bkgajaik Andrej Cveten^, odbornika Prane Jar© in Zdraho Bačnik. Odsek obsega zaenkrat teritorij bivše mariborske oblasti. — Okrožno tajništvo NSZ v Maribor*. Po sklepu Izvršilnega odbora Narodno strokovne zveze se je v M*triboru ustanovilo okrožno tajništvo za vse mariborsko okrožje. Tajniške posle opravlja strokovni tajnik g. »Tadiruir Kr*ivos. Tajništvo se nahaja v pr0 storin podružnice NSZ, v palači OUZD, Sodna ulica 9 111 in posluje vsak dan od 8 do 12 in od 15 do 19 ure. V tajništvu dobe delavci vsakovrstne mtormacije. Tamkaj se sprejemajo tudi pritožbe. Vse mtonnacije in posredovan}« se vrtijo brezplačno. — Za tovarnarja Hntterja se je izdajal čevljarski pomočnik Itf riti sel Kac is Sv. Petra pri Mariboru. Ob prihodka ptujskega avtobusa ga je hotel službujoči stražnik legitimirati, kar je dalo Kacu povod, da jrrn:k Vrbnjak, sta prisostvovala tudi Ihibljanska delegata dr. Franc VidV in Anton Spende. Glavni referent je bil g. Purkhard. Sledila je iz?rpna debata, pri kateri so se nekateri ^Tovorniki izrekli za združitev mariborskega društva z ljubljanskim, drugi pa proti. Odločilnega glasovanja ni bilo. ker se na-\-zocH upokojenci ntso rnosri zerlinft.i glede ttnje- m so obftni zbor. _ V snrtsjijii hftsu so njo, V VcjaSrUSKl Ulici ae Je obesil v momorilnem namenu 49 letni delavec Anton V. Ko so ga našli, je bil so oesavoaten in so takoj pričeli z umetnim dihanj m. Prizadevanja so imela uspeh m se je V. 23opet osvostil. PoltHcaiii mariborski reševalci so ga odpremiU v bolnico. Vzrok po-skušenega samomora so baje družinske raamera. Iz Ljutomera letnice Ju^oalavije, ki bo 14. avgusta v Mariboru pod nokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra TJ., naj se udeleženci prijavijo pri svojih društvih ,vsi ostali pa prt občinskih pripravljalnih odborih. Prijave so potrebne radi legitimacij za četrtin-sko voznino. Narodnjaki .meja nas kliče, o d zovimo se njenemu pozivu, tam se bomo strnili s onimi, ki »o ae borili, da mo-r-emo letos obhajati to proslavo v Jugoslovanskem Maistrovem Mariboru. — Kradli so ko srake. Pri Jošku žitku na Moti so našli nedavno v slami vrečo plenice, ki pa ni bila žit kova, čeravno so je neznand tatovi tudi njemu mnogo cd-nosll. Najdena pšenica je last Makotra Matjaža s Cvena. ki mu je zmanjkalo 10 mernikov pšenice. Poleg tega je Makoter ugotovil, da so mu tatovi izpraznili tudi polovnjak boljše izabele, ki jo je trn^1 za : boljše« dneve v posebni kleti. — Na morje. Krajevni odbor JS v Gornji Radgoni je tudi letos zbral h^po vsoto, da je poslal na 10 dnevno bivanje na morju 35 otrok pod vodstvom učiteljice ge. Kovačečeve. Decn je odpotovala v dom mariborskega oblastnega odbora JS v Bakar. Odbor se vsem darovalcem zahvaljuje za darove . ■H nniflf'SKSffiBanns^^ —c Na drž. dvorazredni trgovski šoli v Celju bo redno vpisovanje za šolsko leto 1938 39 v dneh 1., 2 in 3. septembra od 3. do 11. dopoldne. Za vpis v I. razred se prijavijo učenci in učenke tako, da oddajo osebno ali pošljejo po pošti od 25. do 28. avgusta izpolnjeno prijavo (tiskovine se dobijo pri šolskem siugi za 0.50 din), kolkovano z 10 din. ki ji priložijo zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. Ravnateljstvo bo 30. avgusta z objavo na uradni deski ali na željo po pošti pozvalo učence in učenke, ki bodo izbrani, da se vpišejo v roku rednega vpisovanja ter dopolnijo kolek za vpisnino 40 din na vpisnici in predložijo nadaljnje potrebne dokumente, ostalim prijavljencem pa bo vrnilo njihove dokumente. V II. razred se vpisujejo učenci in učenke, ki so uspešno dovršili I. razred na tej šoli. Učenci in učenke, ki so dovršili prvi razred na drugi trgovski srednji šoli, se smejo vpisati, če so dobili za to odobritev od direktorja šole, na kateri so bili prej vpisani. Naknadni vpis odobrava do 20. septembra direktor šole, ministrstvo za trgovino in indtistrijo ari banska uprava pa najdalje do 10. oktobra. Po tem roku se ne more noben učenec več vpisati. Razredni dopolnilni in popravni izpiti bodo: pismeni za oba razreda 27. t. m., ustni 29. t. m. za drugi in 30. t. m. za prvi razred. Pismeni završni izpit bo predvidoma od 2. do 9. septembra, ustni pa se bo pričel 12 septembra. Prošnje za popravne izpite je treba vložiti pri ravnateljstvu do 23. t. m, prošnje za završni izpit pa do 1. septembra. Šolsko leto 1938 39 se bo pričelo 15. septembra s službo božjo v opatijski cerkvi ob 8. zjutraj Učenci in učenke se bodo zbrali v šoli, od-kod-i oodo odšli skupno v cerkev. Po službi božji se bodo vrnili zopet v šolo kjer jim bodo razglašeni disciplinski predpisi in urnik. Dne 16. septembra se bo pričel redni pouk. —c Nov zdravnik pri OUZD. Z današnjim dnem je nameščen pri poslovalnici OUZD v Celju še tretji zdravnik za splošno prakso in sicer g. dr. Avgust Hribov-šek, ki ordinira za člane in njih svojce vsak delavnik od 15. do 17.30 v ambula-toriju OUZD v Vodnikovi ulici. Ordina-cijske ure ostalih zdravnikov OUZD ostanejo neizpremenjene. —c Namestu poroke — smrt v Voglajni. V Gaberju pri Celju si je gradil 26-letni. v Westnovi tovarni zaposieni delavec Jože Golob s Sp. Hudinje hišico. Golob se je nameravai v kratkem poročiti. V soboto v mraku se je Šel Golob v spremstvu tovariša Maleja kopat v Vogiajno tik pod izlivom Hudinje. Golob, ki nj znal plavati, je zašel nenadno v štiii metre globoko vodo in izginil pod površino. Ma-lej ga je šele pozneje pogrešil in ga začel z ostalimi kopalci iskati, toda zaman. V nedeljo zjutraj je Voglajna blizu mesta nesreče naplavila Golobovo truplo. Po komisijskem ogledu so prepeljali truplo v mrtvašnico na okoliško pokopališče. Prebivalstvo iskreno pomiluje nesrečnega Goloba in sočustvuje z njegovimi svojci in njegovo nevesto. —c V celjski bolnici so umrli: v petek 15-letna zidarjeva hčerka Marija Vaševa iz Gotovelj. v soboto 54-letni delaec Franc Gorjanc s Sp. Hudinje pri Celju in 58-letni posestnik Franc Kumperger s Tinskega pri Zibiki. —c Kandidate za šoferske izpite opozarjamo, da bodo šoferski izpiti v četrtek 11. t. m. od 8. zjutraj dalje pri predstoj-ništvu mestne policije v Celju. Kandidati naj vložijo zadevne prošnje čimprej pri predstojništvu mestne policije. —c Odpovedana tekma. Včeraj popoldne bi bila morala biti odigrana na igrišču pri »Skalni kleti« prijateljska nogometna tekma med mariborsko Slavijo in celjsko Jugoslavijo. Tekme pa ni bilo. ker mariborska Slavija ni prispela. Tako je ostalo Celje včeraj bre2 športnih prireditev. Iz Maribora — Lep nastop limbuškega Sokola. Llni-buški Sokol ie imel včeraj popoldne lep nastop v nabito poinom Sokoljem domu. Pred nastopom je bila učinkovita povorka skozi Limbuš. Sokolom je izreke! prisrčno pozdrave starosta br TurnSefc. Nastop sam je bi1 izredno r>o*frečen. zlasti naravaj-ke vaje, telovadba na orodju, zlasti n« bradlji. _Ob 350» din. Trgovec Draso Sitar iz Ribnice na Pohorju je ze da^j čusa opažsl da izsrirvajo manjši in večji zneski denarja. Osumil je 22-letno služkinjo Ljudmilo Li-puševo, ki je priznala, da je :jospo*a-ju ukradla okrog 3500 din zfftrrnje pa.' +a' -?a je dala t »ratu Josipu. Ta je pri zaslišanju ALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1-—k davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. dnaaajuuujsjsi^jgi^ Azno Beseda 5« par lave* posebej Najmanjši znesek 6 Uto ......»>M»im MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhaD — se dobi na mafo ni vebko v lekarni dr. G. PICC^U, Ljubljana, nasprotj >Nebotičnikac. §111 JUGOGfcAPIKA STAnOVATlJA Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom in z vsemi pritikli-nami išče mirna stranka brez Dtrok. Vselitev 1. septembra. Ponudbe na upravo lista pod »Siguren in točen plačnik«. 1922 PRODAM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek * Din TBOVAUCNI STROJ (Stablvvalzvverk) za slaščičarje v dobrem stanju, ugodno na-9161 *aosKy-T •ap'Bjojtoo pxreAO) a n:psuqo a as upai^o f^pojd NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI 4*%, premog brez prahu W KOKS, SUHA DEVA I. POGAČNIK Bohoričeva 5 — Telefon 20-59 24. L* aWfflE«IIMCT!K!» Aleks. O BLAT, veletrgovina vseb vrst Čevljev se priporoča cenjenim odjemalcem. Sv. Petra cesta 18 21 VE PIŠČANCE 75—80 dkg težke, 30 komadov Din 260.—, franko voznina, razpošilja G. Drecnsler, Tuzla. 1927 POUK »n>?!UHIfH7U!WW Strojepisni pouk (za časa počitnic). Večerni tečaji od 6. do pol 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer za začetnike in isvečbance. Posebni tečaji za starejše dame in gospode. Pouk traja 1 do 4 mesece. Na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. Pričetek pouka 2. avgusta. Šolnina zelo nizka. Christo-fov učni zavod. Domobranska cesta 15. 1909 BiiilimiiMiiiiliii.....' i liitf' liiSISlM^>nis«iiilll(fliMSSil Kavarna Central Vsak večer koncert ruske damske kapele. — Danes v ponedeljek in jutii v torek — odprto vso noč! Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod. Občina Ljubljana. Naš ljubi oče, stari oče, tast in stric, gospod Predovič Ilija trgovec in posestnik odlikovan z nas je dne 30« svoje starosti Jugoslovanske 1938 ob 4« uri vedno zapustil. V« stopnje v 85. letu Nepozabnega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v ponedeljek, dne X. avgusta 1938 ob 5« uri popoldne iz Hiše žalosti, Poljanska cesta št. 73* na pokopališče k Sv« Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Ljubljana, One 10. fui^a 1938. Žalujoči ostali: JANKO, RUDOLF, sinova; DANICA por. MILOVA-NOVIC, ZORA, bčeri? PAVLA PREDOVIČ, rojena ČE6NOVAR, snaha; SPASOJE MILOVANOVIC, zet; vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Ilija Predovič Ljubljana, 1. avgusta Takšna je usoda naših ljudi: le redkim je že ob rojstvu mehko postlano m potrebno je mnogo jeklene pridnosti m podjetnosti Vr dolgega in tmjevega pota, kdor se hode dvigniti iz uboštva naših razmer do večjega blagostanja. Redki so, ki se jim to posreći, in Se bolj redki, ki znajo na visku avojih ^zmožnosti, izkustev in dejavnosti posvetiti skupnosti vsaj delček svojm pridobitev. Med taksne redke izvoljence smerno brez pomisleka uvrstiti g. Ilijo Predovi-ča, ki je zitisnil svoje trudne oči po daljšem bolehan j u v soboto ob štirih popol. dne na svojem domu na Poljanski cesti v Ljubljani, že kot 13 letni deček je pričel trgovati z žrivino in prašiči in si z neumornim dele m ustvaril ime. ki slovi širom, naše države in daleč preko mej Jugoslavije. S svojim sirsko razpredenim delom, med katerim si je znal -. n i lobi ti doma in v vseh državah Evrope : vime poslovne prijatelje, je položil temelje naši trgovi-v___ ni živine in prašičev. Mnogim sedanjim trgovcem te stroke je bfl pokojnik najboljši vodnik na poti njihovega razvoja, da zavzemajo danes dominantne položaje v eksportni trgovini živine in prašičev, ki tvori najmočnejšo postavko nalogu izvoza. Vsa svoja izkustva in bogato znanje j: vložil v vzgojo svojih sinov g|g. Jaška in Rudolfa, ki se udejstvujeta v tej stroki z največjim uspehom in že dolgo vrsto let nadaljujeta po očetu započeto đek>. Pokojnik pa se je zavedal tudi svojih socijalnih dolžnosti ter je z izredno požrtvovalnostjo podpiral številna dobrodelna društva in dobrodelne zavode, ki ga bodo gotovo zelo pogrešali. Bil je do svoje smrti zaveden Sokol in član številnih kulturnih društev. V svojih najboljših letih je sode k)val tudi kot član ljubljanskega občinskega odbora ter je kot izboren gospodarstvenik mnogo pripomogel k razvoju ljubljanskega mesta. Trajen spomenik si je postavil z zgraditvijo obsežnega kompleksa 25 eno- in dvonadstropnih stanovanjskih hiš na Selu pri Ljubljani, ki nosi danes njegovo ime. Čeprav takrat še ni mogel vedeti, kakšna bo po vojni stiska s stanovanji, je s svojo živahno gradbeno delavnostjo prispeval prav lep delež k ublažitvi pomanjkanja stanovanj, istočasno pa tudi k razširitvi ljubljanskega mesta, kjer je tudi zgradil nekaj obsežnih stanovanjskih hiš. Skoraj na lastne stroške je v svojem domačem kraju v Dragah pri Metliki zgradil lepo novo unijatsko cerkev. Njegova življenjska pot je bila neprestano trudapolno delo, spremljana z uspehi, pa tudi z mnogimi razočaranji. Za zasluge na polju narodnega gospodarstva je bil pokojnik pred nekaj leti odlikovan z redom Jugoslovanske krone V. stopnje, gotovo najlepše zadoščenje pa mu je bil pogled nazaj na dolgo življensko dobo borb in uspehov ter zavest, da je v svojem življenju postavil celega moža. Za njim žalujeta sinova Janko s soprogo Pavlo in ^Rudolf, hčeri Zora in Danica, soproga kapitana Milo van oviča, in vnuki in vnukinje. Vsem izrekamo naše iskreno sožalje. Astrologi o avgustu Kritični učinki številnih neugodnih aspektov planeti Za pretekli mesec so astrologi napovedali vse polno kritičnih dogodkov političnega in elementarnega značaja, tako da smo končno ugotovili, da bo julij najbolj nesrečen mesec v letu. Zal so se napovedi po večini izpolnile, na primer glede nevarnosti za oborožen spopad, saj smo Čitali o vojni nevarnosti med Rusijo in Japonsko, glede elementarnih nesreč, čitali smo o velikem potresu v Grčiji, glede uporov in nemirov, saj časopisi še danes poročajo o krvavih nemirih v Egiptu in na Kreti, in tako dalje. Napovedi astrologov za avgust niso dosti boljše kot one za julij. Ob mlaju proti koncu prejšnjega meseca sta bila Merkur in Jupiter v opoziciji. Ze po tej zelo kritični konstelaciji so astrologi napovedali, da bo avgust mesec s številnimi razburljivimi dogodki zlasti na področju politike. V prvih dneh avgusta ni izrazitih aspek-tov med planeti, zato ni računati s posebnimi dogodki, ki bi jih povzročili določeni kozmični vplivi. Življenje bo teklo brez večjh astralnih ovir in brez močnejših astralnih vzpodbud. Zaradi tega v prvih desetih dneh avgusta ne bo pomembnejših dogodkov. Dne 11. avgusta pa bosta Sonce in Uran v kvadraturi. To je zelo kritična konstelacija, ki po izkušnjah astrologov kaže na nevarnost eksplozij in na nevarnost številnih prometnih nesreč. Aspekt tudi ni ugoden za večje denarne transakcije in za denarne posle sploh. Istega dne bosta Sonce in Saturn v ugodnem trigonu, kar kaže na konjunkturo industrijske in polj**-delske proizvodnje, pa tudi na ugoden razvoj gradbene delavnosti Po 11. avgustu se vrste dan za dnem slabe in dobre konstelacije med planeti, a vse so dokaj šibke po vplivu na človeško dejanje in nehanje, zato bo v teh dneh življenje potekalo razmeroma mirno. Dne 19. avgusta se stvori močan aspekt med Marsom in Uranom, ki pa je nehar-moničen, to je kvadratura. Istega dne bosta Mars in Saturn v harmoničnem trigonu med seboj, a prvi kritični aspekt je močnejši in po svojih učinkih bolj kritičen. V teh dneh moramo računati s krizami, zlasti s krizami v denarništvu in bančnih poslih. Kvadratura med Marsom in Uranom kaže tudi na vojaške upore, kr- vave nemire, stavke in na teroristična dejanja. Podtalno rovarjenje na področju politike bo povzročilo vladam velike skrbi. Dne 21. avgusta bosta Sonce in Jupiter v opoziciji. To je drugi nad vse kritični aspekt v mesecu, ki kaže na nesreče v prometu in je sploh neugoden za vse vrste prometa, kaže pa tudi na elementarne katastrofe, zlasti na neurja, viharje in na potres. Slišati utegnemo o senzacionalnem sodnem procesu, pri katerem bodo v ospredju osebe v visokih položajih. Na potovanjih bo ogroženo zdravje in življenje vodilnih oseb v politiki in industriji. Posebno močan bo učinek kvadrature med Soncem in Jupiterom v Franciji. Ctiali bomo v teh dneh o težkih vladnih krizah in o velikih finančnih težkočah v velepodjet-jih ali tudi o velikih finančnih polomih. Dne 25. avgusta sledi tretji zelo neugoden aspekt, to je opozicija med Venero in Saturnom. Kritičen učinek tega aspekta bodo občutili zlasti umetniki in drugi ustvarjalci in vse umetniške institucije. Tudi za zabavo in družabno življenje dnevi okrog 25 avgusta ne bodo ugodni. V teh dneh bomo čitali o velikih prometnih nesrečah, posebno na morju in mir med narodi je zopet ogrožen. Uporni duhovi bodo svoje delovanje nadaljevali s podvojeno silo, razpihovali bodo mržnjo med narodi, zopet lahko računamo z resnimi mednarodnimi konflikti Šele 28. avgusta bomo občutili harmonične učinke dobre konstalacije med Soncem in Merkurjem. Planeta bosta na ta dan v koujunkciji. ki kaže na ugoden čas za uresničen if načrtov in idej na znanstvenem področju in v tehniki. Zadnji dnevi v mesecu bodo sploh ugodni za intenzivno duševno ustvarjanje. Slišati utegnemo o pomembnih storitvah v leposlovju, pa tudi v medicini in v kemiji. IZJAVIL. SE JE — čuj, zdi se mi, da se že dovolj dolgo poznata. Hodita skupaj že tri leta in zdaj bi se pač že lahko izjavil. — Saj se je že včeraj izjavil. — Kaj je dejal? — Da. m,g bo j MjMief H in de vzame drugo- Dr. M. Rostohar 60 letnik Ljubljana, 1. avgusta Kratko smo že porocah.da je praznoval naš ugledni rojak dr. Mihajlo Rostohar, redni profesor psihologije in ravnatelj Psihotaekcga zavoda Masarvkove univerze v Bran v soboto 60 letnico rojstva. »Udove Novinvc so mu posvetile v svoji eotobni številki dalji, toplo pisan članek ki v njem pravijo, da je slavijenec sicer rojen Slovenec, da pa je Cenostovak ne samo po svojem državljanstvu, temveč tudi po duhu. Habilitira! se je po študijah na avstrijskih m nemških univerzah. Prvotno je bila njegova stroka filozofija, pozneje se je pa povsem posvetil psihologiji. Takoj v začetku je hodil češki psihologiji assasna pota. On je pozitivist in kaze mnogo smisla za žrvo konkretnost psihičnega dogajanja. Pozneje se Je po. sveta tudi študija Slavijenec je napisal več znanstvenih del, slovecih ne samo v češkoslovaškem, temveč tudi v znanstvenem svetu drugih narodov. Zelo važno delo je storil tndd Z ustanovitvijo prve češke psihološke revije >P*hJ3yhologije« (izhaja od leta 1935), v kateri je dr. Rostohar objavil celo vrsto študij. Med njimi sta znani zlasti študiji »O strukturi m duševnem življenju« in tO predmetu«. >Lidove Novmy« pravijo, da spada k jubileju tudi kritična želja: da bi prof. Rostohar posvetil svojo pozor, nos* tudU francoski in angleški psihologiji ter se lotil splošnega orisa psihologije, da bi se mu posrečilo najti v svoji reviji pot, zacrtano v prvotnem prag nama, namreč ne samo češkoslovaško revijo, temveč tudi dobro urejevano evropsko m zlasti slovansko revijo. Rdeča grofica umrla V samotnem gradiču Easton Lodge je umrla v srado grofica France« Evelvn Warwickova, vnukinja zadnjega vtscoun-ta Maynarda, nekoč ljubljenka londonskega dvora, vdova po petem grofu Warwi-eku, pozneje poskribirana zaradi simpatizirali ja s soc&ahzmom. Propagando socia-lJ7*ma ji je prinesla zdevek >rdeča grofica«. Svoj čas je bila intimna prijateljica princa VValeškega Alberta Edvarda, poznejšega kralja Edvarda VH. Takratni ministrski predsednik DisraeH in kraljica Viktorija sta se -ukvarjala z načrtom, naj bi postala žena najmlajšega kraljičinega sina vojvode Albane. Ona je pa dala prednost grofu Warwicku. po očetu je podedovala Okrog 20 milijonov, po grofu pa njegova velepoeestva. Do leta. 1895 je živela zelo bogato. Takrat se j^ pa seznanila z plavnim urednikom socialističnega lista Robertom Blatchforodom, ki jo je pridobil za eociattaean. FoertaJka. je tako vneta xa-govornica socdatema, da ji je njen prijatelj Đdvard VTJ. prt rpvstfai dostop na dvor. Njen poskus pridobiti za socializem tudi Edvarda VH. se je izjalovil. Družba raste, ji je dejal in skomignil z rameni. Ne da se po naše mokusu in po naših skominah modelizirati in raztezati. Grofica je pa ostala zvesta eocisJizmn. Leta 1913 je izdala za ustanove, šole ,otroška zavetišča, sirotišnice itd. več, nego je moglo prenesti njeno premoženje. Morala je prodati tudi svoj nakit, da bi mogla izpolniti svoje obveznosti. Leta 1923 je hotela pridobiti za jsocJH.TJTiegtu Wmrwick- Kandidirala je na listi delavske stranke, da bi prišla v parlament. Toda prebivalci Warwicka niso imen do nje političnega zaupanja, čeprav so jo imeli sicer radi. Porazil jo je mladi predstavnik konservativne stranke sir An_ thony Eden. Pozneje je ponudila socialističnim organizacijam svoj gradič Easton Lodge, da bi si tam uredili delavsko visoko Š0k>. Ponudba je P* odklonjena, organizacije niso imele 60.000 funtov, kolikor bi veljala oprema, A >rdeča grofica« £m ni mogla priskočiti na pomoč z denarjem, ker ga sama ni imela. Niti za vzdrževanje doma ni imela več denarja in je iskala potom o*i*~~--**■ Delavec vitez častne legije V vetuoh mornariških ladjedelnicah v Brestu, kjer se je mudil v četrtek na inspekciji francoski mornariški minister Campinchi, je bilo dopoldne nepričakovano odrejeno, naj se vsi stroji ustavijo. Delo je prenehalo in ministra spremljajoči admiral je povabil delavstvo, naj se zbere okrog njega in ko se je zbralo okrog mi- njsUm in ^tp^> hUan 1000 deiavosv, je minister vprašal: AM je med vami Henry Merlet? Stari delavec, stoječ čisto v ozadju, ni hotel verjeti, da prav aFBi. Merlet, to je vendar on, Prerinil se je naprej in ■topil pred ministra. Ste vi Henry Merlet, prijatelj, ga je vprašal minister. — Stopite btize. — Ko je stopil Merlet, ki dela že 43 let v ladjedelnicah, k ministru, mu je le-ta dejal: Henrv Merlet, v imenu prezi-denta republike in po danem mi pooblastilu vas imenujem vitezom Častne legije. Minister je vzel iz šatulje krasno kolajno Častne legije in jo pripel na modro delavsko bluzo, potem je pa odhkovanca dvakrat objel. Merlet je delal že na vojnih ladjah, potopljenih med svetovno vojno, pa tudi na novih ladjah povojne dobe. ki so zdaj ponos francoskega vojnega brodovja. Hovvard Hughes v zasebnem življenju Telo je navdušen za letala, pa tudi lepili deklet se ne Howard Hughes bo po svojem preseneti rjrvenn letalskem uspehu, po svetovnem re hordu, težko živel svoje zasebno življenje. Filmske osebnosti vobče nimajo zasebnega življenja, m to, kar širijo v njihovem zasebnem življenju reklamne pisarne dotičnih družb, je namenjeno firniskemu občinstvu, hrepenečemu po senzacijah o svo jzj ljubljenem, je pa po pretežni večini neresnično. Njihovo nemirno življenje, združeno s slavo, je tako naporno, da je prava zagonetka, kako morejo filmske zvezde tohke napore sploh premagati. Edino Greta Garbo živi svoje zasebno življenje, pa tudi to bo najbrž samo reklama, Howard Haghes Howard Hughes je že 25 let v HoDv-woodu, kjer je tudi postal slaven ne samo 8 Svojimi milijoni, podedovanimi po očetu, temveč tudi z resničnimi -uspehi v fitmu. Njegov film >Peklenski angel« ni napravil svetovne zvezde samo iz platinaste Jeane Harlovvove, temveč tudi tovno osebnost filmskega sveta iz izdelovalca Howarda Hughesa samega. Hughes je tedelal že celo vrsto zek> dobrih filmov, predno odgovori na zastavljeno vprašanje. Čudno je, da zelo nerad govori o filmu. Ženske vidijo v njem rojenega pesnika, ki se rad navdušuje za naravne lepote. Večkrat se zgodi, da izgine z dvema prijateljema ah prijateljico v svojem zasebnem letalu na izlet. Nikoli se pa ne napoti v kraje, kjer je mnogo ljudi, temveč na kmete. Spremljevalec ali spremljevalka mu mora za trdno obljubiti, da cilj njegove poti ne bo izdan. Ne glede na njegovo navdušenje za letala, o katerih vedno rad govori, pa vse kaže, da je vsaj po bx>llywoodfi.kih govoricah tudi Sentimc-n talen ljubimec. Imel je že celo vrsto ljubavnih razmerij, ženskam je zlasti vSeo njegova plahost, pod katero se pa skriva salaaaj volja in redka samozavest, kar jo dokazal tudi na svojem poletu okrog sveta. Pred leti je bila njegova ljubica filmska zveada BilUe Dove. Zdaj je pa prišla Katarina Hepburno/a, s katero se je seznanil v Jjos Angelesu v nekem baru. Navzoče so bile tudi An na. beTJa, Paulette Goddardova in Ginger Ro-gezsova, Hovvard Hughes je bil takrat ves navdušen za Ginger Rogerrsovo, dočim se za Hepburnovo sploh ni zmenil. Zdaj je pa to obratno. Hudobni jeziki v Hoilywoo-dn pravijo, da sta samo dve možnosti: ali je Hughesa odklonila Ginger Rogersova aH pa si je svojeglava Katarina Hepbur-nova vtepla v ?lavo, da ga mora dobiti za moža. Zaenkrat vse kaze, da bosta oba srečna, Največji daljnogled V Pittsburgu v Angliji so oni dan zaključili delo na obdelavi ogromne polk rož ne podkve, v kateri se bo sukalo oko največjega daljnogleda na svetu. Delo je trajalo več mesecev in ostruzi ti so morali nad dve toni jekla. Daljnogled, ki je bila zanj izdelana ta ogromna podkev, bo postavljen v zvezdami na Mount Palomar v Kaliforniji. Zvezdoslovci pravijo, da bo približal človeškemu očesu nad eno milijardo zvezd. Močan bo tako, da bi lahko skozenj videh plamenček sveče, oddaljene več tisoč kilometrov, a luno bo približal človeškemu očesu tako, kakor da bi bila V resndci oddaljena od nas samo 80 km. Lečo za ta orjaški ialjnogled b© dobavila londonska tvrdka. Merila bo v premeru nad 5 m, točno 200 palcev ali 5.016 metrov. Eden izmed problemov, lei naj končno odgovori nanj najvt čji daljnogled, se tiče kanalov na Marsu, ah so nastali naravnim potom ali pa 90 delo razumnih bitij. Orjaško podkev ki tehta ISO ton, bodo prepeljati v Kalifornijo v treh delih Iz Zagorja Katarina Hepbnrn tako >FronU Pas^<, »The Rachetsc, »Scar Face*, >Two Arabian Knightst in druge. TUdI njegOVi Scenariji SO bili razmeroma uspešni. Mož njegovega kova se mora v Holrywoodu stalno kazati in Hughes se ne izogiblje niti družbi niti barom. O njem je splošno znano, da je izboren plesalec Je vedno prijazen in skromen, njegovi dobri znanci pa pravijo, da je večkrat tudi raztresen. Nikoli ne posluša, o čem dragi govore in vedno traja precej dolgo, _ RJgelj je zapisan *mrti. Slehern mu obiskovalcu Zagorja sta .mana oba tako zvana riglja takoj nad postajo t:a poti proti zagorski dolini. Ob levem riglju so obširne apnenice TPD Rigelj je velika, kakih 50 metrov visoka, stožcu podobna skalna c^r, obstoječa iz izvrstnega apnenca, posebno vzhodni del in radi tega je bilo sklenjeno, da. bo porušen. Najprej ga bodo po sredini navzgor prevrtali in potem od zgoraj navzdol razMrel) vali, kajti če bi ga podirali od spodaj navzgor, bi bfk> uničenega preveč kamenja in bi Skoda presegala investicije zgoraj omenj nega načina. Z deb so že pričeli. V zvezi s tem se bavi družba z mislijo opustiti pri apnenicah dimnike, kar bi rtzijo izdatmo pocenilo. GEOROES OHNET: 14 S ERGEJ PMIIII Romun — Glejte, bila sva baš pred trgovskim domom la Belle Jardiniere; hotel mi je na vsak način kupiti novo obleko. Sr^rninjam se kakor da je bilo včeraj. Dejal sem mu: Ne, nikar! Samo za delo bi rad prijel. — Za delo, nesrečnež! — mi je odgovoril, — kar poglej se, kakšen si. Kdo bo pa imel toliko zaupanja do tebe, da ti ga bo dal? Saj si kakor strašilo. Ko si me malo prej ogovoril, sem se v duhu vprašal, da-li mi ne nameravaš ukrasti ure... In smejal se je veselo, srečen, da me je našel pri misli, da mi more pomagati. Videč, da nočem stopiti v trgovino, je slekel svoj svršnik in mi ga oblekel, da bi se ne videla moja ponošena obleka. Po dogovoru me je odvedel h gospe Desvarenne-sovi. Cez dva dni sem nastopil službo v njeni pisarni. Vidite, da se moram zahvaliti Petru za to, kar sem. Bil mi je več nego prijatelj: bil mi je brat. Po tem, kar sem vam povedal, mi povejte, kaj bi si mislili o meni, če bi storil to, kar ste mi svetovali ? Cayrol je bil v verBrj zadregi; cukal se je za svojo skuštrano brado. — Bože moj, saj ne pravim, da je vaša vest preveč občutljiva, toda med nama rečeno, vse, kar bi storili proti princu, ne bo imelo nobenega uspeha. On se oženi z gospodično Desvarennesovo. — To se kaj lahko zgodi. Jaz bom pa v tem primeru tu, da bom Petra pomilova! in tolažil. — Ali storite zaenkrat vse, kar bo v vaših močeh v njegovo korist? — Saj sem vam že povedal, da tu nič ne pomenim. — Dobro, dobro. Vem, kaj hočete reči s tem, toda mojega naziranja o svojem vplivu ne boste izpremenili. Pridružujete se šibkejšim... To je lepo... — To je samo pošteno, — je menil Marechal. — Res je pa, da so taki ljudje zdaj na svetu redki. Cavrol se je obrnil na peti. ~ Stopil je dva koraka proti vratom, potem se je pa vrnil k Marechalu in mu podal roko. — V vsakem primeru brez zamere? Tajnik si je dal stisniti roko, ne da bi odgovoru in bankir je odšel mrmrajoč sam pri sebi: — Niti beliča in toliko predsodkov. Ta dečko ima bodočnost. IV. Ob svojem povratka v Pariz je imel Peter Pesi rue čuden občutek. Od dneva, ko je prejel pismo gospe Desvarennesov«, mu je rojila po glavi samo ena misel: povratek, povratek. V vročici, ki ga je kuhala, bi si bil rad izposodil hitrost elektrike, da tri bil čim prej v M&elinini bližini. Toda komaj je prispel v Pariz, mu je bilo šal, da se je tako žuril. Obšel ga je strah. Čim bolj se je bližal trenutek, ko bi moral zvedeti za svojo usodo, tem manj je hitel predstaviti se svoji nevesti Obšla ga je bila zla slutnja, da ne bo vse tako, kakor je mislil, in čim večja je bila njegova pravica, ki jo je mogel uveljavljati, tem tesneje mu je postajalo pri srcu. Misel, da je Mihelina pozabila na svojo obljubo, mu je poganjala kri v glavo. In vendar, pismo gospe Desvarennesove, tako kratko in tako obsežno, ni dopuščalo iluzije. Njegova zaročenka je bila zanj izgubljena, to je razumel, ni se pa hotel s tem sprijazniti. Kako bi bilo mogoče, da bi Mihelina pozabila? Vsa otroška doba mu je stopila pred oči. Spominjal se je sladkih in naivnih dokazov naklonjenosti, ki mu jih je do-prinašalo mlado dekle. In vendar ga ni več ljubila, njena mati mu je to sporočala. Ali je mogel po vsem tem še upati? Take težke misli so rojile Petru po glavi ob prihodu v Pariz. Ko je zagledal pred seboj Cavrola, je bila prva njegova misel, kako je bankir dobro uganil, kaj se godi. Ali je zame vse izgubljeno? Toda nejasna sramežljivost mu je zadržala besede na ustih. Ni hotel priznati tistega, česar se je bal. Cavrol pa ni vedel povedati nič drugega, nego da je vse že končano, da nn preostaja samo še prenašati žalost po svoji ljubezni. Zato se je obrnil m Trušč Pariza ga je presenetil in oglušil. Po letu dni Življenja V mirnih in tihih afriških samotah je prišel naenkrat v tak krik prodajalcev, drdranje vozov in neprestano vrvenje velemesta, kar je bil prenagel kontrast- V silni telesni utrujenosti je Peter otopel. Zdelo se mu je, da ima neznosno težko glavo. Ves onemogel je sedel v kočijo, ki ga je odpeljala v hotel du Louvre. Skozi okence, ki si je na njegovem steklu hotel ohladiti svoje vroče čelo, je videl s kalnim očesom, kako hiti mimo julijski steber, cerkev sv. Pavla, magistrat v razvalinah, stebrovje Louvra. Nesmiselna in stalna misel mu je begala duha. Srx>minjal se je, kako je v času komune malo manjkalo, da ga ni ubila na ulici Sv. Antona granata, ki so jo bili izstrelili uporniki z vrha Perelachaise. Pomislil je, da bi ga bila Mihelina objokovala, če bi bil tistega dne umrl. Potem pa, kakor da ga tlači nočna mora, se mu je zdelo, da so postali prividi resničnost. Videl je črno dra-pirano cerkev. Jasno je slišal pogrebno petje. Na mrtvaškem odru je stala njegova krsta in njegova nevesta je prihajala počasi, da bi z drhtečo roko pokropila z blagoslovljeno vodo sukno, pokrivajoče njegovo krsto. In nejasen notranji glas mu je odgovoril: Ti si mrtev, ker se bo Mihelina orno žila z drugim. Prizadeval si je, da bi pregnal to vsiljivo misel. Toda to se mu ni posrečilo. Misli so mu rojile po glavi z blazno hitrostjo. Zdelo se mu je, da se mora zdaj zdaj onesvestiti. In neprestano tisti Strahotni obraz z enakim petjem, enakimi besedami in Istimi topo zročlmi obrazi. ~ siv