POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSSMEZNA ŠTEVILKA 125 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKKAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335 — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Netrankirann pisma se ne spreienajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din , mali oglasi, ki služuo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsalia beseda Din 0.50 Stev. 115 9 Maribor, četrtek, dne 10. novembra 1938 • Leto XIII Kdo bi si mislil, da je mogoče? V dvajsetem stoletju živimo. Iz prve primitivnosti in nekulture smo bredli po patriarhalni in fevdalnosuženj-ski dobi v novo kulturno dobo. S kulturo je človek pridobil na vrednosti, na individualnosti ter se naučil v razvoju, da je vsak posameznik enako važno kolesce v mehanizmu življenja človeške družbe. S tem spoznanjem je postal človek šele človek. S tem spoznanjem je pa kulturni človek tudi prevzel nalogo in dolžnost, da prispeva življenjskemu mehanizmu svoj duhovni m fizični obolos, to je, z duhovnim in fizičnim delom, da se človeška družba dovršava v socialno občestvo, ki bo pravično vsem kulturnim ljudem ter obenem dviga kulturni nivo tam, kjer zaostaja. Tak-bi bil normalni razvoj, ki ga zahteva napredek. S čudom in grozo pa opažamo, da ta naravni razvoj šepa. ttl-T"* Ji --< « ff To SO zahteve civilizacije in kulture, zahteve kulturnega človeka, •> , - «•. *'*.»’ • , ■» v.. t_ _ __ __ 9 -i |s » -- ?• da se ga priteg- ne k sodelovanju. Kulturni človek mora imeti enakopravnost in svobodo sodelovanja v človeški družbi, ker sicer družba ni kulturna. Ali je morda današnje človeštvo zaradi tega, ker zahteva socialne pravice in soodločevanje v človeški družbi barbarsko? Zdi se nam, da ne. ii>*’ Napačno obravnavanje Kaj hoče delavstvo? socialnih problemov Država je socialna skupnost. Logično mora vsaka vlada ščititi to socialno skupnost v duhu pravičnosti. To je, država ima nalogo, da pravično deli med državljane bremena in dobrine. Zato je vlada državne skupnosti, ne le skupnih dolžnosti, ampak tudi socialnih in kulturnih pravic v enaki meri. V tej tezi je vsa kulturna miselnost družabne skupnosti. V modernih državah opažamo deloma to tendenco, ki se izraža v tem, da država na primer prispeva ogromne zneske za socialno zavarovanje, za starostno preskrbo, za nezaposlene, ker vedo, da delavstvo ni odgovorno za te potrebe in da ne more samo nositi žrtev v ta namen, ker je krivec teh razmer gospodarstvo, gospodarski sistem,. Država v tem primeru torej vsaj deloma prispeva za skupnost iz dohodkov gospodarstva v zavesti, da je to nje dolžnost. Ne bomo navajali zgledov, ker vse moderne države delajo več ali manj po tem načelu. j ■ - Tudi mi imamo socialno ; zavarovanje, zavarovanje za starost in onemoglost, za nezaposlenost in morda še kaj. Pri vseh teh zavarovanjih, ki so razen bolniškega in nezgodnega ter na-j meščenskega pokojninskega, še povsem nezadostna, velja pa princip, da se zavarovancem daje čim manj, zbira pa kapital v svrho raznih investicij, Mi gotovo nismo proti dobremu gospodarstvu z raznimi zavarovalnimi prispevki, Njih fruktifikacija lahko koristi gospodarstvu in zavarovancem. Toda pogrešamo pri vsej organizaciji teh ustanov glavne pogoje za praktično uveljavljenje tega principa. Mi vemo, da pri nas delavske in na-meščenske mezde ne znašajo niti petdeset odstotkov predvojne paritete. — Tako nizkih plač, kakor pri nas, ni v nobeni moderni državi. In, če se od i teh mizernih plač mora vzdrževati socialno zavarovanje in še oskrbovati in-I vesticijski kapital za gospodarstvo, po-I tem je jasno r--14 —■ •»-»v-.*..*, p* ‘ * *••• da morejo biti socialne dajatve le malenkostna \i'*i %.»'*>-» Dočim se zahteva tukaj in na take načine prevelike žrtve z ozirom na delavski socialni položaj, pa se na drugi strani ne žrtvuje v te namene 1»čeprav bi bila to dolžnost, dolžnost celokupnega gospodarstva, Pred vsem bi bilo potreba pri nas, skrbeti za izboljšanje mezd na primerno višino, potem uvesti socialna zavarovanja v duhu potrebe, jo financirati s prispevki zavarovancev in državnimi dotacijami. S tem bi postala' zavarovanja res regulator socialne državne skupnosti in pridobila bi se tudi sredstva, ki bi služile gospodarstvu. * Jasno je, da iz teh stvari ne more postati kaj velikega, kaj uspešnega. Če se hoče v tem oziru storiti kaj boljšega, ponolnejšega, je treba v smislu gorenjih tez: dvigniti socialni standard državljanov, k socialnim ustanovam mora prispevati državna skupnost ali gospodarstvo *>. <> btf Vladna kriza v Belgiji Socialisti proti priznanju Francove Španije. V Belgiji je prišlo do vladne krize, ki so jo izzvali katoliški iti liberalni ministri s svojo zahtevo, da Belgija takoj prizna Francovo Španijo. Socialistični kongres, ki se )e vršil te dni, pa je naročil ministrskemu predsedniku Spaakui, da to zahtevo 'odkloni. Vsled tega je nastala kriza vlade. Najbrž pa bo kriza prebrodena na ta način, da bodo katoliški in liberalni ministri umaknili svojo zahtevo. Po volitvah na Polfskem V nedeljo, dne 6, t. m. so se vršile volitve v Poljski sejm. Potekle so Uto lit t > T. ob ogromni abstinenci, ki jo je izvajala kmečka stranka in pa socialni demokrati, V glavnem mestu Varašvi je volilo 60 odstotkov volilcev, v vseh ostalih okrožjih je volilna udeležba pod 50 odst. in ponekod ne doseza niti 20 odst, Vlada razglaša, da se je volitev udeležilo 11,884.704 od skupnega števila 17,580.380 volilcev. Izvoljenih je bilo 208 poslancev, od teh 161 pripadnikov stranke nacionalne unije’ 19 poslancev pripada Ukrajincem, 5 pa Židom. Nemški nacisti so r -.'(»i-.-v ►ailia glasovali za vlado. Leon Blum o francoski politiki Proti polnomočju Daladierovi vladi. Te dni je bila v Parizu informativna Poslanec Roucayrol je izjavil, da bo konferenca francoske socialistične skoro nemogoče ustvariti tako narodno stranke, ki ji bo kmalu sledil redni francosko vlado, ker so komunisti v kongres. Najprej je konferenca sklepala njej nemogoči, desničarske skupine pa o živahnejši, organizirani kampanji za bodo stavile zahteve, ki jih mi ne mo-strankin dnevnik »Populaire«. Nato je remo sprejeti, pa prešla k debati o francoski politiki, posebno z ozirom na protikomunistične izjave Daladiera na kongresu radikalov v Marseillu. Debata je bila zelo živahna, a mirna. K debati je naravno spregovoril tudi Blum, ki je med drugim de-jal: »Kar se tiče ljudske fronte, je konferenca pokazala enodušnost, s katero odklanjamo Daladierovo protikomunistično gonjo, o kateri vemo, kam vodi, Z druge strani ne moremo sprejeti tega, da bi ena stranka izključevala iz ljudske fronte drugo. Vsaka stranka pa ima seveda pravico, da izstopi iz ljudske fronte — samo naj to jasno pove. Mi bi mogli našteti dolgo vrsto napak tako na račun radikalov kakor komu stranka pokazati vso energijo. Francija mora napeti svoje moči, toda ne samo delovne roke, temveč kapital bo treba pritisniti za določene investicije doma, Ko sem kot kmetijski minister predložil žitni zakon, so se posestniki velikih mlinov upirali. Tedaj sem jim dejalr »Nikogar nočem uničiti, toda če mi mislite nagajati s spekulacijami, Som pted-j ložil nacionalizacijo vseh vaših mlinov.« Bivši soc. kmetijski minister Monnet i In nato so se udali. In če se vrnemo v je dejal, da bo morala socialistična I vlado, bomo morai nastopati energično. Rooseveltov govor proti diktaturam Duh osvajanja in nesporazuma. Na predvečer volitev je govoril Roosevelt v Hydeparku in priporočil volil-cem, da glasujejo za kandidate, ki se odlikujejo po svojem liberalizmu, ne glede na rasno pripadnost in vero. Potem pa je nadaljeval: »V državah onostran oceana vlada duh militarizma, duh teritorijalnega za- 40 urni delovni tednik na Luksemburškem Postopno uvajanje skrajšanega delovnega . časa. Dne 17. oktobra je na Luksemburškem stopil v veljavo zakon o postopni uvedbi 40 urnega delovnega tednika. V Prvi vrsti se bo skrajšal delovnik v obratih, v katerih je delo zelo naporno ali pa zdravju škodljivo. Proti kršilcem določb tega zakona se bo postopalo zelo strogo. Zagrožena je kazen od 8 dni do 5 let in v denarju od Sl do 10.000 frankov. ljivosti, Ako se hoče demokracija vzdržati pri življenju, mora zopet postati moč, ki si bo v vsakodnevnem življenju narodov priborila veljavo. Ona mora biti dovolj pripravljena na boj za svobodo, proti socialni reakciji v notranjosti in proti vojaškim napadom od zunaj, Demokracija ne sme samo zanikati, kar se okoli nje dogaja, ampak z de- nistov, pa mislimo, da to skupni stvari vojevanja in osvajanja in duh nepomir ni potrebno. Moramo pa računati s tem, da radi-kal: 7ar>us*e sedanji sestav ljudske fronte. Kaj naj napravimo v tem primeru? V sedanji obliki ljudska fronta tedaj ne more več obstojati. Skupna akcija socialistov in komunistov je ena stvar. Skupnost ljudstva je pa druga stvar. — Zato vas spominjam na moj predlog v marcu, da bi naša stranka poklicala vse druge politične stranke, da se združijo okrog ljudske fronte. Če bi se^to uresničilo, bi se tudi zadnji mednarodni dogodki drugače razvijali. In prepričan sem, da je ustvaritev take velike skupnosti danes še toliko bolj potrebna. Če pride v kratkem do krize vlade, bo javno mnenje to zahtevalo: da se zbere ves francoski narod in da d& vsemu svetu dokaz o našem preporodu.« Pri tem ga je prekinil poslanec Deixonne: »To pomeni, da moramo glasovati proti polnomočjem Daladierove vlade in da prekinemo z nekimi starimi parlamentarnimi metodami.« Blum mu je na to odgovoril: »Tako je.« V kritičnih in nevarnih trenutkih, ki jih doživljamo na svetu, se bo demokracija rešila samo tedaj, ako bo dokazala, da je vredna, da se reši. M;nogo jih je, ki govore o demokraciji, pri tem pa ne žele ničesar drugega kot to, da ostane vse pri starem. Naloga demokracije je, da se peča z vprašanjem, kaj naj se dela in novega napravi. Ameriko ne ogroža niti fašizem, niti komuizem, niti konzervativnost republikancev. Toda, ako se ameriška demokracija ne odloči za to, da izboljša položaj svojih državljanov, bo s tem ojačila fašistična stremljenja. V nadaljnjih svojih izvajanjih je Roosevelt branil socialno zakonodajo, ki je nastala zadnja leta in proti kateri so ameriški kapitalisti potom vrhovnega janji odgovoriti na izzivanja, zlasti pa, ustavnega sodišča vodili najogorčenejš.o ne sme vplivati razkrajalno, I borbo. Roosevelt Ima veiino za seboj Volitve v reprezentančno zbornico in senat. Dne 8, novembra so bile v Zedinjenih državah Severne Amerike volitve v senat in reprezentančno zbornico. Volili so eno tretjino senatorjev in guvernerje v 32 izmed 48 zveznih držav. Pri volitvah so pridobili republikanci na glasovih, vendar pa je ostala demokratska stranka, kateri pripada Roosevelt, skoro enako močna kot poprej, V reprezentančni zborni'"- v kateri je bilo doslej 327 demok>-publikaricev, bo odslej r re- blikancev, ki so potemtakem povečali število svojih mandatov za 10. Mehiiki učitelji pristopili v strokovno Internacionalo Organizacija šteje 72.000 učiteljev. Mehiška organizacija učiteljev, kt šteje 72.000 članov, je pristopila v strokovno internacionalo učiteljev, ki ima sedaj 225.000 članov. Silni napadi nacistov ob Ebru Republikanci se branijo z vsemi silami. Nacisti besno napadajo ob Ebru, da bi prisilili republikance k umiku na levi breg. Boji se odigravajo okoli Moro de Ebro in v pogorju Fatarella. Nacisti javljajo, da so zavzeli Moro de Ebro. in*•!•---<• " •' 4!,i' b*ti '■■•s ■- Republikanci ponovno ugotavljajo, da se na strani republikancev še vedno bore tuje čete, od katerih so zadnje dni ujeli več oddelkov. Istočasno z ofenzivo nacistov pri Moro de Ebro, so pričeli napadati republikanci pri Leridi, ob reki Segri. Ta ofenziva ima namen razbremeniti republikansko vojsko na desnem bregu reke Ebro. Propaganda s pomočjo raket in zvočnikov Najnovejša iznajdba v propagandni vojni so propagandne rakete. Take rakete so sestavljene tako, da je mogoče v njih notranjosti namestiti precejšnje količine letakov in podobnega propagandnega materijala. Potem se raketo izstreli v tisti smeri, v kateri se zdi, da bo stvar dosegla največji učinek. Ra-ketq se, kakor je pač tempirana, razpoči v zraku in iz nje se potem vsujejo letaki nad glavami v strelskih jarkih skritih vojakov. Vse je preračunano na radovednost vojakov, ki gotovo žele vedeti, kaj jim ima sovražnik onostran njihovih strelskih jarkih važnega povedati in se zato žurijo s pobiranjem takih propagandnih letakov. Kakor rečeno, te vrste propaganda se je v španski vojni izoblikovala do neverjetne popolnosti. d&ma Ut si/eiu Po kakšni ceni prodajamo orehe v Nemčijo. V Nemčiji so dioločili cene za naše orehe na meji za originalno blago po kakovosti od 38 do 44 RM zia 100 kg. Kilogram naših orehov velja za Nemčijo na nemški meji din 1.80 do din 2.— ali le neznatno več. IVst i -t-ti --*>* Sedmim gospodarjem je požar uničil domačije v Laporju pri Turjaki. Škoda znaša 300.000 dinarjev. Bilanca madžarskega revizionizma. V madžarskem parlamentu bo v soboto govoril zunanji minister Kanya, ki bo orisal uspehe madžarske diplomacije v vprašanju revizije mej in najbrže napovedal nadaljnje zahteve, ki jih želi Madžarska čimpreje doseči. 57. kongres belgijskih socialistov je bil sklican za 6. november v Bruselj. Kot gostje mu prisostvujejo madridski župan in zastopniki francoske, holandske, danske in luxemburške soc. stranke. Na kongresu so prišle do izraza razlike med sedanjim socialističnim predsednikom vlade Spaakom na eni in de Broucke-rom in Vanderveldom na drugi strani. (O Van-derveldu so nedavno napačno poročali časopisi da je izstopil iz stranke.) Vandervelde in de Bronckere, ki imata večino na kongresu, sta kritizirala predvsem Spaakovo zunanjo politiko, ki hoče priznati generala Franca. Atentat na uradnika nemškega poslaništva v Parizu. V pondeljek, dne 7. OGENJ< MARIBOR oskrbuje za umrle vpepeljitev v krematoriin v Gradcu. Sprejemnina, enkratna po starosti in mesečna članarina Din 15.—. Razen tega nimajo člani s pogrebom nobenih stroškov. Zahtevajte pravilnik na: „0genJ“, Maribor, Koroščeva ulica I Iz Češkoslovaške Oslabljena katoliška cerkev. S spremembo | mej v Češkoslovaški je najbolj oslabljena z ozirom na vere katoliška cerkev, ki je izgubila čez 2 in četrt milijona vernikov in ima sedaj v Češki le še 68 in pol odst. ter je padla za 6 in četrt odst. Evangeličani so sicer tudi izgubili čez 100.000 vernikov, toda ostali so razmeroma na isti višini, deloma so celo porasli po odst. češkoslovaška narodna cerkev je izgubila 28.000 vernikov in je razmeroma na-pram drugim veram porasla od 8 odst. na 13 odst. Zidov je izgubljenih 21.000 in so ostali približno na isti višini. Tudi brezkonfesijonal-cev je odpadlo okrog 200.000 na Nemčijo, toda so procentualno nekoliko narastli. 500 vagonov koruze za Podkarpatsko Rusijo je minuli teden naročil ministrski svet iz inO’ zemstva. Nova radio-postaja v Prešovu. Razven ra-dio-oddajne postaje pri Moravski Ostravi je izgubljena sedaj tudi radio-postaja v Košicah in so vsled tega v naglici dogradili že prej pripravljeno radio-oddajno postajo v mestu Prešov za Podkarpatsko Rusijo. Dovoljenja za inozemcfe razveljavljena. — Vsled ogromnega število beguncev iz zasedenega ozemlja je postalo v celi Češkoslovaški skrajno pereče vprašanje zaposlitve inoz.em-cev, ker nimajo kam s svojimi ljudmi. Vlada je vsled tega z odlokom z dne 28. oktobra razveljavila vsa dosedanja dovoljenja o bivanju in zaposlovanju inozemcev ter izipopolnila zakon o zaščiti domačega trga dela. Vsi ino-zemci morajo tekom 15 dni vložiti nove prošnje za dovoljenje bivanja. S posestev pregnani legiionarji. Češkoslovaška vlada je po prevratu razlastila potom agrarne reforme madžarska veleposestva na Slovaškem in Podkarpatski Rusiji in tam naselila svoje legijonarje. ki so se v svetovni vojni bojevali proti Avstro-Ogrski za osvobojen je Čehov in Slovakov. Sedaj, ko so si ti ljudje s težkimi žrtvami tekom 20 let tam uredili svoje domačije, so jih pa Slovaki enostavno preko noči pregnali, da so morali čez ■ noč bežati in pustiti vse svoje premoženje tia licu mesta. Zgodilo se jim je tako. kakor Čehom v zasedenem Sudetskem ozemlju. Legijo-narji so se obrnili na ministrstvo narodne obrambe za zaščito. »Prager Tagblatt« zopet (dovoljen. Slovaška vlada je preklicala prepoved kolpottaže dnevnika »Prager Tagblatt«, ki ga je nedavno prepovedala prodajati po 'jljčfR in trafikah;' Komisarji v čeških bankah na Dunaju. Čehi so bili doslej na Dunaju tudi gospodarsko zelo močni in so imeli celo vrsto svojih močnih denarnih zavodov. Vsem tem denarnim zavodom so sedaj postavili kot komisarje zastopnika na-rodno-socialistiične stranke. na Nb, mi je naročil, naj se čez par dni zopet zglasim. Medtem je bil poklican k sodišču še varuh, ki je podpisal, da mi lahko izročijo dedščino, in sem čez par tednov odšel v Prago z 200 kronami. Čez mesece, ko je teh 200 kron v Pragi splahnelo, se je že tudi mati omehčala in sva pozneje mnogokrat govorila, kako je bilo le boljše, da sem šel na univerzo. Četudi bi bil spoštovan župnik, bi ona vendarle od tega nič ne imela, medtem ko sem ji moral potem voditi mnogo procesov in me je zato večkrat potrebovala, ; 4 t: Moje prvo srečanje z nadurami Čez pet let sem se vrnil v Maribor in nastopil pod istim predsednikom okr. sodišča dr. Detitscheggom sodno prakso. Sicer sem prosil, da bi me sprejeli za sodnega praktikanta, da bi kaj zaslužil, toda brez uspeha. Vkljub temu sem jim moral garati, kakor nisem do takrat in nikdar pozneje garal, čeprav sem moral tudi kot visokošolec na domu pošteno delati. Na travniku, v sa-donosniku ali v hlevu, kjerkoli so rabili delavca, tudi do 30 glav živine sem moral pasti, ker mati ni trpela »gosposkega lenarjenja«. Pri sodišču so me dodelili kot zapisnikarja kazenskemu oddelku, kjer je takrat začenjala trnjeva pot vsakega pravnika. Imel sem imenitna Šefa, kar dvema kazenskima sod- nikoma sem moral služiti. Ob 8. uri zj. smo že začeli z razpravami, ki so trajale^ do poldneva in tudi čez do 1. ure ali še dalje in popoldne zopet od 3. do 6. ure in še naprej. Zakon o sodnih praktikantih je sicer določal, da moram imeti tudi med uradnimi urami dovolj časa za poglobitev študija in za znastveno pripravo bodočega poklica, .Sodnika ali odvetnika. Toda takrat je manjkalo pisarniškega osobja in sem zato moral pri razpravah, da je šlo hitreje, stenografirati zapisnike in jih potem v svojem prostem času prepisovati in še delati sodbe. Pri vsem tem sem moral še dan na dan požirati neslane opazke zagrizenih sodnikov, kako naša slavna armada zmaguje nad Slovani. Začetek razprave je bil skoro redoma, posebno pri sodniku dr. Modrinjaku, čitanje graške »Tagespošte«, ki je kar divjala proti Slovencem in »zmagovala« od začetka vojne do popolnega poloma avstro-o.gr-skih armad. Sodniku so sekundirali nemški advokati, mi smo morali Pr> vsem tem lepo molčati. Odvetnik dr. Pipuš jih je moško ignoriral, čital svoje časopise ali akte, dokler niso blagovolili nadaljevati z razpravo. '(Dalje prihodnjič.) Shodi in konference za okraj Laško se bodo vršila: V soboto, dne 12, t. m. ob 20. uri V gostilni Juvančič v Zidanem mostu; v nedeljo, dne 13. t. m. ob 8. uri zjutraj v gostilni Jež na Lokah pri Zidanem mostu; v nedeljo, dne 13. t. m. ob 16, uri v gostilni Henke v Laškem. Na teh zborovanjih poroča kandidat na listi g. dr. VI. Mačeka za srez Laško s s. Petejanom in drugi. Za okraj dravograjski: na Lešah v soboto, dne 12, t. m, ob 6. uri zvečer v poslopju stare šole; v Črni v nedeljo, dne 13. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorani gostilne Knez-Krulec; v Mežici, v nedeljo, dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne v dvorani gostilne Toff. Kandidatna lista s. Petejana in Murna za okraj Laško je bila dne 4. t. m, vložena in od okrajnega sodišča v Laškem potrjena. Določitev kandidata in namestnika za okra) Maribor levi breg Dne 8. t. m. zvečer se je vršila konferenca zaupnikov za Maribor levi breg, katere so se razen zaupnikov iz mesta Mlaribora udeležili tudi zaupniki iz Št. lija, Sladkega vrha, Marije Snežne, Pesnice, Sv. Marjete, Kamnice in Krče- vine. Ob otvoritvi’konference se je s. Eržen spomnil pok, s. Smaska, ki je bil ob takih prilikah po svoji agilnosti in neumorni delavnosti vzgled nam vsem. Zaupniki so stoje zaklicali trikratni: slava! njegovemu spominu. Konferenco je otvoril s. Eržen, ki je pojasnil pomen volitev v narodno skupščino dne 11. decembra za delovno ljudstvo. Pri teh volitvah bo postavilo socialistično delavstvo za okraj Maribor levi breg samo enega kandidata in namestnika. drugega kandidata in namestnika pa bo postavila JNS, s katero se je dosegel samo tehnični sporazum glede skupnega nastopa, i Kandidata obeh skupin seveda vežeta svoji kandidaturi z listo drja Mačka. Zaupniki so poročilo spre- jeli na znanje. Nato je konferenca prešla na določitev kandidata za okraj Maribor levi breg. Posebna komisija je predložila zaupnikom četvorico kandidatov in sicer ss.: dr. Reismana, Grčarja, Vidoviča in Jelena. S. Grčar je še pred konferenco sporočil, da ne želi priti v kombinacijo. Na konferenci sta isto izjavila tudi s. Vidovič in Jelen. S. Vidovič je obenem z izjavo, da ne prihaja v poštev za kandidaturo, predlagal, da naj bo kandidat za srez Maribor levi breg 8. dr. Reisman. Konferenca je predlog *-» ! * ■ • ’■ Rvnj sprejela. Nato je bil stavljen predlog, da se kot namestnika kandidata postavita ali s. Ba-hun ali s. Ulbl. S. Ulbl je izjavil, da je tudi on za kandidaturo s. Bahuna in da naj se le o tej kandidaturi glasuje. —■ Konferenca je tudi s. Bahuna » eIn mo izvolila za namestnika kandidata. MARIBOR Mestna hranilnica je baje postala z nakupom rudnika Peklenica tudi lastnica obširnega zemljišča, pod katerim so ležišča nafte, kar je baje dognano po strokovnjakih. V bližini Pe-klenice. ki leži ob madžarski meji, Madžari na svojem ozemlju že dolgo črpajo iz tamošnjih vrelcev nafto in s tem že domala krijejo vso domačo potrebo. mia- Iz narodnostnih ozirov bi bilo potrebno, da se za to obmejno posest predvsem zanima banska uprava odnosno država. Na Glavnem trgu so zopet namestili stojnice s sadjem. Ostale stojnice so raztresene še po raznih drevoredih, kar je za gospodinje prav mučno in zamudno, zato bi bilo priporočljivo, da sem čimpreje reši vprašanje ureditve skupne mestne tržnice. Novo cerkev v magdalenskem predmestju, ki je bila pred kratkim dograjena, je minulo nedeljo blagoslovil škof dr. Tomažič. Društvo za gradnjo nove cerkve pri Sv. Magdaleni pa je kupilo te dni na Pobrežki cesti hišo za 170.000 din. Starinarju Puklu sta dva mladeniča iztrgala aktovko, v kateri je imel 500 din. Kakor znano, je bila svojčas Puklu ukradena aktovka z večjim zneskom, zato sta tudi sedaj tatova najbrže domnevala da bodeta prišla do večjega plena. Vagonov Praha—Split še vedno ni skozi obmejni Maribor. Vzpostavljena je sicer že železniška zveza med Nemčijo in češkoslovaško, toda le preko Dunaja, ne vozijo pa še direktni brzovlaki iz Jugoslavije v Prago preko Linza in tako še ni videti pri naših brzovlakih običajnega napisa na vagonu »Praha—Split« ali »Split—Praha«, <••«* — *T -• «*■> •• Ui*i- Prevara. V soboto dne 12. t. m. bo v Narodnem gledališču v Mariboru krstna predstava Štandekerjeve kmečke drame »Prevara«, f ■ Naše kmečko ljudstvo je socialno dokaj nezavedno. Zato ne išče rešitve in izhoda iz svojega nevzdržnega položaja v skupnih stremljenjih, naporih in borbah, ampak se bori vsak posamič. Zato tudi prečesto odpove in propade. — Drama »Prevara« nam riše napor takega posameznika, ki si je hotel priboriti boljši prostor na zemlji. A to je storil za ceno svoje notranje sreče in miru. Prevaral je sebe in druge. Zašel je v moralno in duševno stisko, zagrešil zločin in propadel. Ni bil v sebi dovolj trden, da bi se mogel rešiti.svojih pogubnih nagnjej. Osvestil se je in spoznal svojo zablodo šele tedaj, ko je bilo že vse, česar bi se še lahko oprijel, zanj nedoseženo in njegovo življenje moralno uničeno. Narodno gledališče. V četrtek ob 20. uri: »Boccacio«, red C. Sobota ob 20. uri: »Prevara« krstna predstava. CELJE Izmišljena vest »Tagesposte«. Nedeljski graški dnevnik »Tagespost« prinaša na prvi strani popolnoma izmišljeno senzacijonalno vest iz Celja, da so baje oblasti aretirale celo vrsto Slovencev, ki so razpošiljali po mestu letake, naj ljudje ne kupujejo pri naših sovražnikih in izdajalcih ter se izogibajo njihovih lokalov kakor se oni izogibajo naših lokalov in prireditev. Novica je popolnoma izmišljena v celoti, ker predvsem nihče ni bil aretiran in tudi ni res, da bi se naši ljudje izogibali kakih trgovin, •>••< -*• • •• ' ' V J-,* Umor. V Čretu pri Celju so našli dne 1. novembra umorjeno neko neznano žensko. Preiskava ie sprva krenila v napačno smer. Sedaj se pa zdi, da so morilcu ma sledu. Orožniki so aretirali 501etnega brezposelnega zlatarskega pomočnika Jurija Sahukoška. Pri njem so našli din 16.000 denarja. Po aretaciji se je Sabukošek posikušal zastrupiti z arzenom* pa mu to ni uspelo. Domnevajo, da je uimorjenka neka ženska iz Francije. Prvi kulturni večer »Vzajemnosti« bo v soboto 12. novembra ob 20. uri v dvorani »Delavske zbornice«. Spored je pester. Pevski zbor bo zapel: »Delavski pozdrav«, »Ko so fantje proti vasi šlf*r »Kaj pa dekle tukaj delaš« »Dober večer luba dakle« in »Bratje k solncu svobodi.« S. dr. Reisman bo predaval o dvajsetletnici Jugoslavije. Sledili bosta^ deklamaciji »Klic žene človeštvu« in Aškerčevo. Govorilni zbor se bo predstavil s »Kovaška«. Pridite na ta prosvetni večer vsi, ki ljubite lepe, prijetne družabne večere in kulturne prireditve. Vstopnice se bodo dobile že v soboto popoldne v društveni sobi »Vzajemnosti« v »Delavski zbornici« in so sedeži po 3 din. Vabljeni vsi in na svidenje! — »Vzajemnost.« Dramatični odsek »Vzajemnosti« bo priredil v soboto in nedeljo 19. in 20. novembra t. 1. v mestnem gledališču veseloigro »Lumpacij vagabund«. Že danes opozarjamo vse prijatelje na to igro, ki bo privabila mnogo smeha in razvedrila. Po predpripravah sodimo, da bodo igralci zadevo dobro opravili ker se prav pridno in temeljito pripravljajo. Sigurni smo, da bodo obiskovalci nasmejanih obrazov in dobre volje zapušali ob koncu predstave gledališče. Vabljeni vsi prijatelji delavskega odra. Na svidenje! JESENICE Obrekovalci, z imeni na dan! »Na inejah« in »Slovenski delavec« sta lista, ki bi jima morala biti resnica nad vse sveta. Ali stvar je pri njih ravno obratna. 1 . ,*3 Obrekovalci, pridite z imeni na dan, pa se bomo pogovorili. Kdor pa tako dela kakor Vi, ga imenujemo podleža in ničvredneža tako dolgo, dokler ne dokaže svojih trditev, i— -- ,.~ Ce Vas je pa strah, pa povejte, ne hodite pa okoli ričeta, ker se boste opekli. Obrekovalci, z imeni na dan! Lokalni list »Na mejah« je začel izhajati z zadnjo soboto tedensko. Zanimivo je, da k temu »pospešenju« ni v prvi tedenski številki objavil nobenega poročila, da v »glavi« ni tega niti omenil ter da ni zvišal naročnine. M i.iU Odkritja »izza kulis industrije« so izhajala v lističu »Na mejah«. In prav v zadnji številki polmesečnika je bilo napovedanih nekaj senzacij. Prva številka tednika je pa kar pozabila, da je bilo prej napisano »dalje prihodnjič«. -v ... •. . - Kar nada- ljujte z odkritji, imeli smo zabavo in smo videli, kako ste enotni složni in čisti! Gospodje, obljuba dela dolg in »dalje prihodnjič« je taka obljuba. Pa vendar niste nadaljevanje prepustili »Totemu listu«, ki je v zadnji številki že objavil »okroglo« o Vaših sotrudnikih in dopisnikih?! Obupana. V sredo zjutraj so našli v Savi truplo žene upokojenega tovarniškega delavca Franca Kutnika. Naenkrat je zjutraj ob pol 6. uri izginila, vse iskanje je bilo zaman, in končno so jo našli v Savi. Kaj jo je gnalo v smrt, ni znano. Met*-> m ; >* «i<»« ii«r /•»* Blagi ženi bodi ohranjen lep spomin, sorodnikom pa naše iskreno sožalje. KOČEVJE TRBOVLJE Požar na zapadnem obratu. Na zapadnem obratu je pretekli petek izbruhnil požar večjega obsega, ki je v rovu uničil napravo za spravljanje premoga iz jame. Požar je napravil ^precejšnjo škodo od rudarjev pa se ni nihče ponesrečil. Zopet smrtna nesreča v rudniku. Premikač Martin Želko se je dne 8. t. m. smrtno ponesrečil. Vozički sb iztirili in nesrečneža pritisnili ob steno rova. Pomoč je bila zaman. Zeljo je bil na licu mesta mrtev. Zapušča ženo in W nepreskrbljene otroke. Vse obžaluje rodbino Ponesrečenca, ki je izgubila skrbnega očeta. KRANJ Brezmotorno letalo je pristalo na kranjskem p°Hu minulo nedeljo. Ta senzacija je privabila ob najavljeni uri veliko število ljudstva, ki je izrabilo to priliko za popoldanski izpreliod. Brezmotorno letalo se je dvignilo v zrak z ljubljanskega aerodroma s pomočjo motornega letala ki ga je spustilo visoko nad mestom, kjer je bil pristanek najavljen. Po nekako polurnem kroženju in akrobacijah je letalo pristalo. Vendar pa ta pristanek ni bil Popolnoma posrečen, ker se je ob tej priliki 'etalo precej poškodovalo. Ni pa tudi veliko Manjkalo, da se ni zgodila nesreča, ki bi lah-1(0 zahtevala človeške žrtve, kajti letalo je v Jočnem zaletu pristalo tik za množico gledalcev in ne na mestu, ki je bilo za pristanek ggnačeno.________________ Spomeniki v zasedenem ozemlju. V sudetskih krajih so postavili Cehi tekom 20 let poteg neštetih drugih kulturnih, gospodarskih in s°cijalnih ustanov tudi lepe umetniške spomenike zaslužnim osebam Češkoslovaške republi-zlasti prezidentu Masaryku. Usoda teh nnietnin je sedaj ogrožena. Društvo umetnikov ^anes se ie obrnilo na ministrstvo šolstva in Prosvete, da bi se pri nemški vladi zavzelo 2a očuvanje teh spomenikov, oziroma da se sPomeniki prenesejo v Češkoslovaško. Upati je. da Čehi ne bodo delali z umetninami tako, kakor Slovaki, ki so te dni vrgli v vodo spo-menik svojega predvojnega zaščitnika angleškega pisatelja Scotusa Viatora (Seton Wat-Sona), tudi velikega prijatelja Jugoslavije. Češke inženjerje kličejo nazaj. Poljaki so kar ^z uoč .pognali v zasedenem ozemlju iz rud-fcikoiv in tovarn