o unjN ruLLuuA
24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHI') 23
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
DomaČe vesti
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), AUGUST 12, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 157
Seja preložena
Redna mesečna seja društva "Napredek" št. 132 ABZ se bo za ta mesec vršila dne 27. avgusta mesto 13. avgusta, to pa radi konvencije ABZ. Članstvo se prosi, da to upošteva in da se udeleži seje 27. avgusta v navadnih prostorih.
Nadarjen mladenič
V tekmi 1948 Fisher Body Craftsman's Guild, ki se je vršila prošli teden, je dobil prvo iiagrado med tekmeci v Ohio, slovenski mladenič Vinko Godi-iia, sin poznane družine Mr. in Mrs. Godina na 19705 Mohawk Ave. Tekma se je vršila med mladeniči za oris in gradnjo majhnega avtomobilskega modela. Mladi Vinko zasluži vse priznanje za svoje prizadevanje in marljivost, ki mu je pridobila prvo odlikovanje. Deležen je bil nagrade v vsoti $150.
Poleg svojega zanimanja za razne aktivnosti, je Vinko tudi zvest raznašalec Enakopravnosti že dolgo vrsto let. Naše čestitke, Vinko, in upamo, da ti bo marljivost i n nadarjenost pridobila še mnoga odlikovanja in uspehe v življenju!
Strelska tekma
Lovci Euclid Rifle and Hunting kluba vabijo lovce vseh slovenskih lovski klubov na strelsko tekmo v nedeljo 15. avgusta na Euclid Club strelišču na Močilnikarjevi farmi. Ob 1. uri popoldne se prične tekma z Rainbow klubom iz Barbertona. Odbor je dobro pripravil vsakovrstna okrepčila in drugo zabavo, da se bodo posetniki izvrstno zabavali na prostem.
Redna seja
V petek 13. avgusta se vrši redna mesečna seja društva Svoboda št. 748 SNPJ v SDD na Waterloo Rd. Na to sejo so Vabljene tudi članice krožka št. 1 Prog. Slovenk, ki so sprejele v veselični odbor. Ukrepalo se o skupnem pikniku, ki se bo vršil 5. septembra na farmi SNPJ.
dodatno poročilo
Pokojni John Tomšič, čigar pogreb se je vršil včeraj popol-zapušča v stari domovini ®nega brata in tri sestre. Doma 36 bil iz Bača.
Tast proti zetu
Mestna sodnica Mary Gross-naan je včeraj zavrgla tožbo Jo-®epha Gaja iz 3180 W. 50 St., je zahteval iztiranje svojega ^sta Johna Risko iz stanovanja na 2182 W. 50 St. Pri obrav-navi je prišlo na dan, da je med &8tom in zetom prišlo do pre-Gajova hči, ki je poročena ^Riskom, je pričala, j3a sta z možem prispevala $500 k na-^pu hiše in da se je za posoji-° v znesku $4,500 z očetom podpisal tudi Risko.
®USIJA PROTI PREPOVEDI NA JAPONSKEM
TOKIO, 11. avg. — Rusija je ^nes zahtevala, da gen. Mac-rthur prekliče prepoved proti ^vkam in kolektivnim pogod-am japonskih vladnih name-cencev. Zahtevo je postavil ma-A. P. Kislenko, sov-e ski član zavezniškega sveta ^ Japonsko.
RASTE
avg. - Cena 25 J	je danes zvišala od
uo 75 centov pri sto funtih 2^^^ Najvišja cena je bila
SOVJETSKI KONZUL DOBIL UKAZ, DA IZROČI UČITELJICO, KI DA JO DRŽI KOT SVOJO "JETNICO'
Kongresni odbor bi želel zaslišati učiteljico v zvezi z "vohunsko afero"
NEW YORK, 11. avg.—Sovjetskemu konzulu Jakobu Lomakinu je bil danes izročen sodnijski odlok, naj izpusti sovjetsko učiteljico Oksono Kosenkinovo in ji omogoči, da se jutri pojavi pred Višjo sodniji.
Sodnijski odlok sta Lomaki-*'
nu izročila na stopnicah sovjetskega konzulata predsednik odbora Common Cause Inc. Christopher Emmet in odvetnik organizacije Peter W. Hoguet. Organizacija, ki jo omenjena predstavljata, je proti-komunistična.
Lomakin je takoj, ko je na stopnicah po krajšem obotavljanju sprejel sodnijski odlok,
izjavil, da se učiteljica ne bo pojavila na sodniji.
Sodnik Samuel Dickstein, ki je podpisal sodnijski odlok, pa je kot poroča New York Herald Tribune, izjavil, da bo ukazal, naj šerif s silo pripelje Kosenkinovo, če bo to potrebno. Dickstein je baje rekel, da Kosenki-nova ne uživa diplomatske nedotakljivost, kot jo uživajo Lomakin in njegov štab v konzulatu.
Kongresni odbor želi zaslišati učiteljico
., Učiteljica Kosenkinova se od pretekle sobote nahaja v prostorih sovjetskega konzulata. Sovjetski konzul Lomakin je izjavil, da jo je "osvobodil" iz proti-sovjetskega instituta v Valley Cottage pri New Yorku, kjer da so jo držali beli Rusi v ujetništvu.
Sodnijski odlok je bil izdan na osnovi peticije, ki jo je vložila omenjena organizacija. V peticiji je bilo med ostalim rečeno, da je Mrs. Kosenkinova "jetnica" Lomakina, ki da jo drži potom "terorja, sile in prevare."
Predsednik in odvetnik organizacije Common Cause Inc. sta izjavila, da sta izročila sodnijski odlok sovjetskemu konzulu na stopnicah konzulata soglasno z včerajšnjim sklepom državnega oddelka, da se legalne papirje lahko izroči uradnikom konzulata izven njihovih uradov.
Državni oddelek je podal svoj sklep na zahtevo kongresnega odbora za ne-ameriške aktivnosti, ki se sedaj ukvarja z znano "špijonsko afero" in ki bi hotel zaslišati tudi sovjetsko učiteljico Kosenkinovo.
Mrs. Kosenkinova, ki je bila učiteljica v šoli za otroke sovjetskih predstavnikov pri organizaciji Združenih narodov, se je nameravala pretekli mesec vrniti v Rusijo. Toda dan pred odhodom jc izginila brez sledu. Šele preteklo soboto jo je sovjetski konzul iztaknil na farmi belih Rusov, ki jih vodi grofi-nja Aleksandra Tolstoj. Lomakin je takrat izjavil, da so Kosenkinovo "ugrabili" beli Rusi. Toda z druge strani pa grofinja Tolstoj trdi, da je Kosenkinova odšla preteklo soboto v Loma-kinom, ker da so jo "terorizirali". Sama učiteljica, ki je predmet kontroverze, pa je časnikarjem izjavila, da je bila žrtev beli Rusov, ki da so jo s silo odpeljali na omenjeno farmo.
Naročajte, širite in čitajte " Enakopravnost!"
Izginil je ženin in z njim vred $23,000
Mrs. Albina Van San, stara 48 let, se je pred tremi meseci na nekem cerkvenem plesu seznanila z nekim moškim. Bil je sladak in oblizan, imel je srebrno sive lase, oblačil se je po najnovejši modi, govoril je o svojem razkošnem domu nekje na vzhodu, o svojih zvezah in jo vodil po zabaviščih kot pravi "gentleman". Do ušes se: je zaljubila vanj in prošlo sredo sta odšla v Napoleon, Ohio, in se poročila.
Ko sta se vrnila v Cleveland, sta se nastanila v hotelu. Čez nekaj dni bi se imela podati na njegov dom na vzhodu", zato ji je svetoval, da dvigne iz banke svoj denar in ga izroči njemu v varstvo. Nič hudega sluteč, je to storila in mu izročila $23,000 v gotovini.
Včeraj pa je reva pritekla na policijo in vsa zaskrbljena povedala, da je mož izginil kot kafra in z njim vred da je šlo tudi njenih 23 tisočakov. V kratkem pismu, katerega je pustil, je sicer rekel, da se je podal v Detroit "po nujnih opravkih" in da se bo čez par dni vrnil, ampak razočarana nevesta tega ne verjame.
Ubožica pa ni samo ob ves svoj denar, temveč tudi ob dobro službo. Predno se je poročila, je namreč službo pustila, kajti "sladki mož" ji je rekel, da ne bo pustil, da bi njegova žena delala.
Meslne občine hočejo več davčnega denarja
V Mansfieldu, Ohio, se je včeraj začela konferenca novo ustanovljene zveze ohijskih mest, ki si je nadela nalogo, da državno zakonodajo prisili, da bo več davčnega denarja izročenega mestom, ki največ k davkom prispevajo, prednost p a imajo fannarski okraji, ki kontrolirajo zakonodajo.
Korenika zla v tem pogledu je zastarel sistem zastopstva, ki izhaja iz dobe, ko je večina prebivalstva živela na deželi. Rezultat tega je, da se večina mest nahaja v finančni stiski, ki bi bila rešena, ako bi mesta dobila od države denar, ki jim po pravici gre.
Umrl za poli jem
Za polijem je umrl včeraj v Mestni bolnišnici 30 let stari Alfred Ogilvy iz predmestja Lyndhurst, ki je sedma smrtna žrtev polija v tekočem letu. V bolnišnici se je nahajal samo en dan. Vseh slučajev bolezni v tej sezoni je 62, in sicer devet iz predmestij, 26 iz Clevelanda, 27 pa iz okrajev izven Cuyahoga.
Lani ob istem času je bilo javljenih samo 16 slučajev, od katerih pa ni bil nobeden smrten.
POSTALA MORILKA, KER SE JE NAVELIČALA PLENIC IN POSODE
KANSAS CITY, Kans., 11. avg. — Mrs. An Marie Klestennount, stara 24 let, ki je ločena od svojega moža, je danes ustrelila George Tassa, - starega 61 let, v čigar hiši je do nedavnega stanovala, in svojega svaka Jose Pantoja, starega 51 let, tretji strel pa je oddala na svojo 23-letno sestro Rose Marie Panto ja.
Mlada žena je policiji rekla, da je čin izvršila, ker je bila sita "vežnega pranja plenic in pomivanja posode."
Tassa je lunrl čez par ur v bolnišnici, Pantoja pa je bil že mrtev, ko je dospela policija, kateri je Mrs. Kle-stermount rekla:
"Hotela sem, da trpijo, kakor sem po njihovi krivdi trpela jaz. Naveličala sem se tega pasjega življenja in se odločila, da si pomagam."
SEDANJA POLITIKA VODI V VOJNO, PRAVI TAYLOR
LEWISTON, Idaho, 11. avg.— Podpredsedniški kandidat Progresivne stranke senator Glen Taylor je včeraj izjavil, da sedanja ameriška zunanja politika sigurno vodi v vojno.
Taylor je govoril na ustanovni konvenciji Progresivne stranke za Idaho.
Taylor je rekel, da Zedinjene države nahajajo t pesti koalicijske vlade, ki da kontrolirajo isti ljudje, ki so postavili Hitlerja na oblast.
IŠČE DEDIČE UMRLE MILIJONARKE
NEW YORK, 11. avg. — Zapuščinsko sodišče je danes odredilo, da se začne iskanje dedičev 70-letne Mary Powers, ki je umrla pretekli mesec in zapustila premoženje, vredno več milijonov dolarjev. Pokojna milijonarka je živela sama in brez vsakih stikov z zunanjim svetom.
MALAJSKI GEBILCI UBILI ANGLEŠKEGA DIREKTORJA
KUALA LUMPUR, Malaja, 9. avg. — Malajski gerilci so danes napadli neko angleško plantažo gume, ubili direktorja Telok Sengata, zaplenili orožje in hrano, zažgali poslopja in se nato umaknili v džunglo.
JUŽNOKRATJE" IMAJO SVOJO KONVENCIJO
HOUSTON, Tex., 11. avg. — Danes sta sprejela kandidaturi za predsednika in podpredsednika "južnokrata" J. Strom Thurmond, ki jegoverner South Caroline in Fielding Wright, go-verner države Mississippi. Konvencija, ki je bila sklicana kot protest proti nominaciji predsednika Trumana in programu civilnih pravic, bo trajala dva dni.
Pozdrav delegaciji 18. redne konvencije ABZ
Danes zjutraj je začela zborovati osemnajsta redna konvencija Ameriške bratske zveze s sedežem v Ely, Minn.
Delegacijo in glavne odbornike, ki so se zbrali k zasedanju v avditoriju Wa&liington šole v Elyu, pozdravljamo in jim želimo uspeha-polno zborovanje.
Ostri besedni spopadi v Varnostnem svetu ob priliki diskusne o Trstu
ŽGANJE TEKLO IZ PIPE V KUHINJI
RARITAN, N. J., 11. avg. — John McScrney se je pritožil, da iz pipe v kuhinji njegovega doma teče alkohol mesto vode. Okrajni komisarji so zadevo preiskali in odkrili, da je alkohol prišel v vodovodne cevi iz kotlov, katere so kontraktorji tekom zime hoteli zavarovati proti mrazu, ko so bile hiše prazne.
Pod vzeti so bili takoj potrebni koraki in McSorley je imel danes zopet vodo v kuhinji namesto alkohola.
ROMUNIJA ZANIKALA VESTI O ZVEZI Z RUSIJO
BUKAREŠTA, 11. avg.—Neki romunski vladni uradnik je danes zanikal vesti iz turških virov, da bodo Romuni na plebiscitu v tekočem mesecu odločili, če želijo ali pa ne postati del Sovjetske zveze. Rekel je, da so omenjene vesti priobčili turški časopisi, ki so sovražni Romuniji.
Sovjetski delegat Malik izjavil, da spor med Kominformo in jugoslovanskimi komunisti ni v nobeni zvezi s Trstom
LAKE SUCCESS, N. Y., 11. avg.—Zedinjene države in Anglija sta danes napadle jugoslovansko obnašanje v Trstu in ponovno zahtevale, da se tako zvano "Svobodno" tržaško ozemlje vrne Italiji.
Dve zapadni sili sta zanikale*-
obtožbe Jugoslavije, da s svojimi akcijami kršita določbe italijanske mirovne pogodbe. De-j delegat legati zapadnih sil so izjavili,
da se Zedinjene države in Anglija držita določb mirovne pogodbe, čeprav ne verjameta, da bi Trst mogel še v naprej obstojati kot "svobodno" ozemlje.
Sovjetska zveza z vso odločnostjo podpira Jugoslovanske obtožbe, ki so bile predložene Varnostnemu svetu po sporu med Kominformo in vodstvom jugoslovanske kom u n i s t i č n e stranke.
500 OSEB UMIRA DNEVNO OD LAKOTE PRI CANGČUNU PEIPING, 10. avg, — Peipin-ški časopisi poročajo, da v mestu čangčunu, ki ga oblegajo čete ljudske (komunistične) armade, umira dnevno od lakote njega ministra, ki je odgovoren do 500 oseb.	za jugoslovansko zono Trsta,
Malik polil angleškega delegata z mrzlo vodo
Angleški" delegat Sir Alexan- j der Cadogan je hotel zadevo s Kominformo vmešati v tekoče diskusije glede Trsta. Poudaril je, da so ruski časopisi označili istega jugoslovanskega notra-
škega vprašanja se ne more več odlajšati," je rekel ameriški
Tudi angleški delegat Cadogan se je pridružil napadom na administracijo jug oslovanske zone Trsta. Rekel je, da v svoji zoni Jugoslovani zatirajo civilne svobodščine, da tam opozicija nima nobenih pravic in da se ne dovoljuje vstop tujim časnikarjem.
Sovjetski delegat pa je vso krivdo vrgel na zapadne sile. Obtožil jih je, da premišljeno zavlačujejo "igro" in zahteval, da se takoj izvoli governerja za Tržaško ozemlje.
Nemški župan s pol milijona delavcev v protestni stavki
FRANKFURT, 10. avg. — V nemški državi Wuerttenberg-Hohenzollern, ki se nahaja v francoski zoni, j e zastavkalo Okrog 500,000 nemških delavcev v splošnem protestu proti ukazu francoske vojaške vlade, da se iz 38 nemških tovarn odstrani stroje, ki naj bi bili poslani v Francijo na račun reparacij.
V	večjih mestih je prišlo do popolnega prometnega zastoja. Župan mesta Tuebingena se je pridružil stavkarjem in se ni hotel odzvati telefonskim klicem. Pri telefonu je bila njegova žena, ki je pojasnila, "da je župan na stavki."
Protestna stavka je sledila po ostavki, ki jo je podala lokalna nemška vlada radi akcije Francozov glede zaplembe tovarn.
V	večini tovarn, ki jih Francozi nameravajo zapleniti na račun reparacij, se je izdelovalo ure. Francoske oblasti so pojasnile, da izvršujejo le obveze napram zavezniški reparacijski komisiji, toda minister pravde Carl Schmidt je izjavil, da se je od države Wuerttenberg-Ho-henzollem zahtevalo več strojev in kompletnih tovarn kot pa od katere koli druge države v zapadni Nemčiji. Neki nemški časopis, ki izhaja v ameriški okupacijski zoni, pa trdi, da je zaplemba strojev v nemški industriji ur posledice pritiska, ki ga vršijo angleški in holandski koncerni z namenom, da se iz-nebijo tekmovalca v industriji ur.
Kot poročajo časopisi, se je danes delah le v tovarni avtov Daimler-Benz. Baje so francoske okupacijske oblasti zagrozile, da bodo odpustile vse delavce, če bodo zastavkali.
MacARTHUR PRIPOROČA VIŠJE UČITELJSKE PLACE
DENVER, 11. avg. — Gen. Eisenhower, ki je sedaj predsednik univerze Columbia v New Yorku, je danes tu izjavil, da bi se učiteljske plače morale podvojiti.
"Izobrazba je največji faktor pri ohranitvi naše demokracije," je dejal general, ki se na-da ta spor nima nobenih zvez z | haja tu s svojo soprogo na po-zadevo glede Trsta. Pristavil je,' čitnicah. "Učitelji bi morali ime-da je to le manever Angležev,
da bi zmedli Varnostni svet.
V viharnih debatah je ameriški delegat dr. Philip Jessup točka po točko zavrgel jugoslovanske obtožbe in nato sprožil vrsto napadov nja Jugoslovane v zvezi z upravo njihove zone Trsta.
za "terorista."
Malik je takoj jezno odgovoril. Dejal je, da članki v časopisih obravnavajo izključno zadeve komunističnih strank in
Uprava Trsta je težko breme za Ameriko, Anglijo in Italijo
Dr. Jessup je z očitnim namenom, da se revidira status Trsta in izroči celo ozmelje Italiji, izjavil, da predstavlja uprava Trsta "težko breme za Zedinjene države, Anglijo in Italijo."
"Z zadovoljivo rešitvijo trža-
ti občutek, da so prvoboritelji za demokracijo. Danes nam jih manjka 70,000, za učiteljski poklic pa se vežba samo 12,000 mladih ljudi."
AMERIŠKI KONZUL PADEL Z LADJE IN SE UTOPIL
ROTTERDAM, N i zozemska, 10. avg. — Nizozemska policija je danes sporočila, da se je v bližini Rotterdama utopil ameriški konzul v Antwerpu Mar-key Donaldson.
Donaldson je padel z ameriške ladje "Defender", ko je ista odplula i z rotterdamske luke. Njegovega trupla niso našli.
Zapadne sile nameravajo podvzeti bojkot proti konferenci glede plovbe na Donavi
BEOGRAD, 11. avg.—Zedinjene države, Anglija in Francija bodo verjetno zapustile konferenco glede plovbe na Donavi, ker Sovjetska zveza in podonavske države nadglašajo vsako njihovo priporočilo s svojo večino glasov.
Konferenca o Donavi se vrši v znaku glasovne premoči Sovjetske zveze. Sovjetski delegat Višinski stalno vihti bič v roki, podpirajo pa ga države, ki se nahajajo v tako zvani "sovjetski sferi vpliva." Cilj Višinskega je, da to strategično važno srednje-evropsko reko postavi pod kontrolo Sovjetske zveze in podonavskih držav ter popolnoma izključi zapadne sile.
Protesti Zedinjenih držav, Anglije in Francije ne zaležejo prav nič na tekoči konferenci. Tri zapadne sile so vedno poražene—s tremi proti sedmimi gla-
sovi. Nasproti jim stojijo Sovjetska zveza, Ukrajina, Madžarska, Jugoslavija, Češkoslovaška, Bolgarija in Romunija.
Sedaj je postavljeno vprašanje "trgovine brez diskriminacije." Zapadne sile bi želele, da bi Donava bila odprta za trgovino vsem državam brez diskriminacije. Sovjetski delegat Višinski pravi, da je tudi za svobodno uporabo Donave, vztraja pa, da jo morajo kontrolirati podonavske države.
Sovjetska zveza je s podonavskimi državam i organizirala skupno rečno družbo in uživa razne koncesije pri obdavčenju in rečnih pristaniščih. Ko pride do kakega predloga zapadnih sil. Višinski enostavno izjavlja, da ti predlogi niso sprejemljivi, ko pa pride do glasovanja, so predlogi poraženi z večino glasov.	I
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
12. avgusta, 1948.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) —:-
For Six Months—(Za šest mesecev)---
For Three Months—(Za tri mesece) -
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 187».

PROGRAM PROGRESIVNE STRANKE
Ustanovna konvencija nove progresivne politične stranke je v Philadelphiji dne 25. julija sprejela naslednji
program:
SVOBODA
NEPOJASNJENI IZRAZI
Mnogi izrazi, ki so kot pečat "sramote" ali pa "odlike," udarjeni na posamezne državljane ali pa organizacije, niso nikoli dovolj natančno pojasnjeni. V sodobni ameriški zgodovini, ki se razvija v znaku tako zvane "komunistične nevarnosti," vlada v tem pogledu prava zmeda. Besede "komunist," "sopotnik," "rdečkar," "subverziv-ni element," zadnje čase pa tudi "član vohunskega krožka" —so postale najbolj rabljene besede, brez katerega si ni mogoče zamisliti slovarja ameriških časnikarjev in radio komentatorjev. S temi besedami se po dnevu in ponoči preganja čitatelje in poslušalce, te besede pomenijo nekaj strahotnega, nekaj nevarnega, nekaj kar je v ozki zvezi s peklenskimi stroji, bombami in strojnicami in seveda v zvezi z zaroto, da se "s silo strmoglavi sedanjo vlado, od-nosno sedanji družabni red."
Toda kljub popularnosti, ki jo posamezni navedeni izrazi uživajo v sodobnem ameriškem javnem in političnem življenju, nam ameriški tisk in radio nikoli niso pojasnili, kaj prav za prav ameriški komunisti zagovarjajo v naši deželi. Kot vsaka druga politična stranka, ima. tudi ameriška komunistična stranka svoj program, ki je prilagoden razmeram in problemom, pred katerimi se Amerika nahaja. Samo na osnovi tega programa, ki ga javno izpovedujejo v svojih časopisih, letakih, brošurah in knjigah, je mogoče brez vsake rdeče histerije in propagande pravilno presoditi, če je to, kar ameriški komunisti zagovarjajo in javno propagirajo, res "zarota, da se s silo strmoglavi vlado" in "spremeni celotni družabni in ekonomski red" v naši deželi.
Tu so nekatere stvaiiA^ki jih danes odprto zagovarjajo ameriški komunistični časopisi in agitatorji:
Zagovarjajo mir na svetu in sodelovanje med vsemi miroljubnimi ljudstvi sveta, posebno pa sodelovanje med Sovjetsko zvezo in Zedinjenimi državami. So proti obvezni vojaški vežbi. So proti vojaških ali pa političnim pogojem, ki se jih postavlja pri pošiljanju pomoči tujim državam. Verujejo, da bi se potom vladne kontrole moralo brzdati kapitalistične monopole, ki da odirajo ljudstvo. Odločno zagovarjajo, da se s koreninami vred uniči fažizem. Nasprotujejo vojaški pomoči, ki se jo nudi monarho-fašistič-nemu režimu v Grčiji, vojaški diktaturi v Turčiji ter vsem reakcionarnim režimom ali pa režimom, ki jih smatrajo za reakcionarne. Verujejo, da bi organizacija Združenih narodov morala biti posredovalka pri rešitvi vseh mednarodnih problemov. Smatrajo, da bi se evropske države, ki so bile žrtve fašizma, moralo obnoviti preden se obnovi Nemčijo. So tudi proti ponovnem oživljanju nemških kar-telov in prizanašanju nacističnim zločincem. So proti draginji v naši deželi, ki da jo povzroča Wall Street, odnosno ameriški monopoli. Pravijo, da sedanja hajka na čarovnice, ki jo vprizarja kongresni odbor za ne ameriške aktivnosti, ogroža ameriške civilne svobodščine. Podpirajo stavke delavcev, odnosno borbo delavstva za zboljšanje življenjskih pogojev in so za sprejetje zakonov, ki da bi koristili ameriškemu ljudstvu. Verujejo, da bo ameriško ljudstvo v primernem času, ko se bo izkazalo, da kapitalizem ne koristi ameriškemu ljudstvu, ampak je le rak-rana na telesu dežele, samo zavrglo sedanji "kapitalistični sistem" in sprejelo socijalizem.
Brez ozira, kaj na to porečejo poklicni borci proti komunizmu in brez ozira na trditve o nekakšnem "podtalnem" in "vohunskem" delu komunistov, za katero delo menda skrbi FBI, je mogoče govoriti o sedanjem delovanju ameriških komunistov le na osnovi njihovega programa, ki ga javno zagovarjajo in propagirajo. Vse, kar smo navedli, je vključeno v njihov program. Nasprotniki bodo seveda trdili, da nikjer ne kritizirajo Sovjetske zveze in sisteme v državah vzhodne-Evrope. Da so prav za prav bolj navezani na Sovjetsko zvezo, da so dejansko njena "peta kolona," itd. Dejstvo je, da je v Ameriki vse polno raznih skupin, ki so na en ali pa drugi način navezane na kak tuj sistem ali pa red. Klerikalni časopisi na primer vidijo vzorni red v Francovi Španiji, toda nihče se ni spoznal, da bi jih zato označil za "subverzivne." V Ameriki je bilo komunistov še predno je bila ustanovljena Sovjetska zveza. Ali naj to pomeni, da bodo postali "tuji agenti" vsi tisti pristaši nekih določenih idej, ko bodo v neki tuji državi tej ideje postavljene za temelj njenega reda? Verjetno je v na- j ši deželi dosti socialistov, ki se navdušujejo za angleški i
Diskriminacija naj preneha
Progresivna stranka najo-strejše obsoja razločevanje in diskriminacijo vseh oblik in v vseh krajih.
Mi zahtevamo polno enakopravnost za črnce, Žide, špansko govoreče Amerikance, italijanske Amerikance, japonske Amerikance ter za vse druge narodnostne skupine.
Pozivamo, da predsednik pro-klamira konec razločevanja in vse oblike diskriminacije v vojski in pri zveznem uposlenju.
Zahtevamo zvezno uzakonitev postav proti linčanju, proti diskriminaciji ter za pravično uposlenje in postave za razveljavljen je segregacije na potovanju skozi države.
Pozivamo, da se takoj sprej^ me postava proti volilnemu davku, postava za splošno volilno pravico vseh državljanov pri zveznih volitvah ter polno uporabljanje federalne oblasti, da se za jamči svobodna uporaba volilne pravice.
Pozivamo, da se sprejme postava glede civilnih pravic za distrikt Columbia, ki naj bi odpravila rasno razločevanje in diskriminacijo v zvezni prestolnici.
Zahtevamo, da se napravi konec segregaciji in diskriminaciji v coni panamskega kanala ter v vseh teritorijih, lastninah in krajih v našem zaupu.
Zahtevamo, da se da Indijancem, najprvim Amerikancem, polno državljansko pravico, da sami opravljajo svoje zadeve.
Mi bomo razvili poseben program za ppdvig nizkega standarda zdravstva, stanovanj ter vzgojnih sredstev za črnce, Indijance ter narodnostne skupine in bomo odvzeli zvezno finančno pomoč vsaki državi ali krajevni oblasti, k i zadržuje podporo ali priložnost državljanom zaradi rase, vere, polti, spola ali narodnostnega porekla.
Pričeli bomo zvezni program za vzgojo s sodelovanjem državnih, krajevnih in privatnih agencij, da se odpravijo rasni in verski predsodki.
Podpiramo uzakonitev postav, na podlagi katerih bo smatra-no za federalni zločin razpečevanje antisemitske, protičrnske in vse rasne propagande po po-
šti, radiju, filmih ali drugih komunikacijah.	*
Pozivamo, da se sprejme k ustavi dodatek, ki bo učinkovito prepovedal vsako obliko diskriminacije napram ženskam — gospodarsko, vzgojno, legalno in politično.
Pravica politike in izražanja
Progresivna stranka se bo borila za ustavne pravice komunistov in* vseh drugih političnih skupin, da izražajo svoje prepričanje — kot prva linija za obrambo svobodščin demokratičnega ljudstva.
Nasprotujemo, da bi se uporabljala sila ali strahovanje — bodisi kot krinka postave ali na kak drug način — od strani kakšnega posameznika ali pa skupine, vključivši sila in strahovanje, ki jo sedaj izvajajo tisti, ki bi radi zatrli politično nezadovoljstvo ljudstva.
Mi obljubljamo, da se bomo do konca borili proti Mundt-Ni-xonovemu predlogu in proti vsem podobnim zakonom, kojih namen je kontrolirati miselnost, omejiti svobodno mnenje ter ustanoviti v Ameriki policijsko državo.
Mi zahtevamo, da se odpravi kongresni odbor za neameriške aktivnosti in podobni državni odbori, ter nameravamo poravnati krivico, ki so jo taki odbori storili tisočem lojalnih Američanov, ki se borijo za uresničenje demokratičnih idealov.
Obljubljamo, da bomo odstranili sedanji program glede čistke zveznih uslužbencev in postavili tako podlago za vladne službe, ki bo spoštovala pravice vladnih uslužbencev do svobode poiitičnte pripadnosti in prepričanja ter udejstvovanja v političnih aktivnostih.
Zahtevamo, da federalni biro za preiskave (FBL) in druge vladne oblasti prenehajo pre-iskavati politična prepričanja in legalne aktivnosti Američanov.
Zahtevamo konec sedanje taktike kongresnih odborov kot n. pr. kongresni odbor za delavstvo — s katero se preganjajo unijski in politični voditelji po namigu velebiznisa.
Zahtevamo, da se napravi konec sedanje kampanje za depor-tacijo tujerodnih unijskih delavcev in političnih voditeljev. Mi bomo dejansko branili civil-
socializem in Attleeja ali pa Bevina. Ali so tu^i ti "agenti Anglije?" In končno, kaj naj se poreče o vsemi tistimi, ki smatrajo, da so ideje izražene v enciklikah raznih papežev bolj pravilne in bolj vzorne kot pa sama naša ameriška ustava?
Bilo je potrebno, da omenimo nekatere točke iz programa ameriških komunistov, tudi radi tega, da se ugotovi, kdo je prav za prav "sopotnik," "rdečkar" ali pa "subver-zivni element." Danes je zelo popularno označiti vsakega naprednega Američana z enim omenjenih imen. Toda, kaj naj ameriški liberalci, socialisti ali pa progresivci storijo, da bi se izognili nazivu "Liopotnik," in da jim se ne bi moglo očitati, da sledijo "komunistični liniji?" Da enostavno zavržejo vse, kar smatrajo, da je pravično, pošteno in pravilno, da koristi ameriškemu ljudstvu in ljudstvom sveta? Kajti gotovo je, da se bodo pri enem ali pa drugem vprašanju postavili v linijo s kakšno točko komunističnega programa isto tako kot se je to postavil sam republikanski senator Taft s svojim projektom za rešitev stanovanjskega problema in bil zato označen za "komunističnega sopotnika!"
Vsak pravi Američan bo z vso odločnostjo zavračal vsako idejo o nasilnem strmoglavi j en ju vlade ali pa sedanjega reda, dokler obstojajo ustavne pravice, da se vlade ali pa sisteme zamenja potom demokratičnega procesa—potom volitev. Toda isto tako bo zavračal vsak poskus, da se katero koli idejo zatira z nasilnimi metodami in proseku-cijami. V naši deželi je vedno obveljal princip: da se eno idejo lahko pobija samo z boljšo idejo. V tem je globoki pomen demokracije; to je tekma na ameriškemu trgu idej in kdor se takih tekem boji ima pač slabo zaupanje v tisto, kar sam zagovarja in kar sam ponuja ameriškemu ljudstvu.
ne svobodščine naturaliziranih državljanov in tujerodcev.
Narodnostne skupine
Progresivna stranka ceni razne doprinose vseh narodnostnih skupin k ameriški kulturi, ekonomskemu i n socialnemu življenju in jih smatra vir kreposti za demokratičen razvoj naše domovine.
Mi zagovarjamo pravico tujerodcev, da postanejo državljani brez vsake diskriminacije.
Mi propagiramo razveljavlje-nje naseljeniških postav, ki slone na diskriminaciji zaradi rase, narodnosti, vere ali političnega prepričanja.
Priznavamo upravičene zahteve japonskih Amerikancev po odškodnini za izgube, ki so jih utrpeli zaradi vojne internacije, kar smatramo za strašen prestopek našega osnovnega pojma o pravici.
Predlagamo uzakonitev postav za olajšanje naturalizacije FUipincev, Korejcev, Japoncev, Kitajcev in drugih narodnostnih skupin, proti katerim sedaj postave diskriminirajo.
Strinjamo se, da se uzakoni postava za olajšanje naturalizacije trgovskih mornarjev, ki so služili v vojski.
Demokracija v vojski
Progresivna stranka zahteva odpravo "črnovranstva" (Jim Crow) v oboroženih silah. Zahtevamo odpravo socialne neenakosti med oficirji in nižjimi čini.
Pozivamo, da se temeljito preuredi procedura vojaške sod-nije, vključivši zadostno udej-stvovanje nižjih vojakov v vojnem sodu.
Priporočamo, da je sprejemanje kandidatov za oficirsko šolo v West Pointu in Annapolisu na podlagi zmožnosti in sposobnosti, kar se naj dokaže pri odprtih izkušnjah, ter da se večji odstotek mladeničev sprejme iz vrst navadnega ljudstva.
Reprezentativna vlada
Progresivna stranka predlaga dodatek k ustavi, ki bo določal izvolitev predsednika in podpredsednika na podlagi direktnega ljudskega glasovanja.
Zahtevamo, da se da lastna uprava in polna državljanska pravica državljanom Distrikta Columbia.
Smo zato, da se sprejmeta Hawaii in Alaska kot 49. in 50. država v unijo.
Priporočamo, da se dnevi splošnih in primarnih volitev proglasijo za praznike, da morejo potemtakem glasovati vsi državljani.
Ločitev cerkve in države
Progresivna stranka namerava vzdržati tradicionalno ameriško načelo glede na ločitev cerkve in države ter braniti svobodo posvetne vzgoje.
OBILNOST
strank. (Umetna prosperiteta, nato neizogibna depresija.)
Nameravamo ustanoviti Svet za gospodarska planiranje — (Council of Economic Planning), ki bo sestavljal načrte, da se zagotovi visoka proizvodnja, polna zaposlenost ter podvig življenskega standarda.
Po zgledu TVA (Tennessee Valley Authority) nameravamo ustanoviti krajinske planske oblasti v glavnih rečnih bazenih po vsej deželi, da pridobimo ceneno vodno silo, podeželjsko elektrifikacijo, izboljšanje orne zemlje, kontrolo nad povodnji ter pogozdovanje, in pospešiti podvig nerazvitih krajev, posebno na jugu in zapadu.
Potom podržavljenja in obširnega planiranja nameravamo pospešiti izkoriščanje atomske energije za mirne namene, da uresničimo njen velik potencial kot vir sile in orodje v znanosti, zdravilstvu in tehnologiji-
Le potom planiranja in razvijanja vseh naših sredstev se bo celokupna dobrina naravnega bogastva in proizvodnje zavarovala za ljudstvo.
Moč monopola mora proč
Pest monopolov, v kateri ječi gospodarstvo, se mora razkleniti, da ostane demokracija in je mogoče izvajati gospodarsko načrtovanje. Izkušnje so pokazale, da zakoni proti trustom in vladne regulacije same po sebi niso zadostne, da bi ustavile rastočo moč monopolov. Edina rešitev je javno lastništvo (podržavljenje) glavnih sektorjev gospodarstva.
Progresivna stranka bo povzela take korake za izveden je javnega lastništva kot potrebe zahtevajo, da pridejo v roke ljudskih zastopnikov kontrole za izvajanje gospodarske obil-nosti. Kot prvi korak se morajo podržaviti največje banke, železnice, trgovska mornarica, električna sila, plinska industrija in tiste industrije, ki so odvisne v prvi vrsti od vladnega denarja ali vladnega nakupa.
Nameravamo ojačiti in strogo izvajati postave za zastavi-
tev monopolov v drugih panogah gospodarstva.
Pozivamo, da se takoj odpravijo neenake tovorne cene, ki pomagajo držati jug in zapad v jarmu Wallstreeta.
Prirodna bogastva olja ob morskih obalah pripadajo ljudstvu. Mi se borimo proti naporom oljnih koncernov, da bi jih ukradle. Mi se strinjamo za federalno kontrolo teh sredstev.
C Dalje prihodnjič)
Odgovorni na ministrstvu naj preskrbe nakaznice za tekstil
Ljubljana, 18. junija. — Danes nam je poslal tovariš J. B. z Bleda tale dopis:
"Že tretji mesec čaka okrog 300 gozdnih delavcev iz gozdne uprave Pokljuka in delno iz gozdne uprave Bohinjska Bistrica na prejem potrošniških nakaznic za tekstil in obutev, katere bi morali prejeti pri MLO Bled.
Nujno je treba ugotoviti, kje tiči vzrok. Delavci prihajajo vsakodnevno na uprave in zahtevajo nakaznice. Pravijo, da bodo morali zapustiti delo, ker so obleko in obutev skrajno raztrgali in nimajo možnosti za nakup po prosti prodaji, medtem ko opravičenih potrošniških nakaznic za tekstil in obutev ne prejmejo.
Gozdne uprave so večkrat zahtevale pri MLO, naj izdajo navedene nakaznce, tam pa vedno odgovore, da so od OLO dobli obvestilo, po katerem je ministrstvo za preskrbo nakaznice dalo v tisk, ker jih je zmanjkalo. Ti odgovori se ponavljajo že nad dva meseca, zato se delavci upravičeno razburjajo.
Na našo poizvedbo nam je odgovorni uslužbenec ministrstva za trgovino in preskrbo odgovoril, da je nakaznic res zmanjkalo in da so jih že dali ponatisniti, tako da bodo v ponedeljek dostavljene ljudskim odborom.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
UREDNIKOVA POŠTA
Draginja
Življenska stopnja ameriškega ljudstva je obojestransko na-padana zaradi nekontrolirane inflacije. Edina učinkovita metoda borbe proti inflaciji je odstranitev profitov iz inflacije.
Progresivna strankp, poziva, da se sprejme postava, ki bo postavila kontrolo za znižanje cen na živežu, stanovanju, obleki ter drugih življenskih potrebščinah in na osnovnih surovinah. Tako kontrola mora odpraviti preobsežne profite, preskrbeti farmarjem doplačilo v vseh slučajih, da se vzdržijo poštene poljedelske cene, ter ra-cionirati surovine in blago, ki ga primanjkuje.
Gospodarsko planiranje
Progresivna stranka veruje v načelo demokratičnega gospo-' darskega načrtovanja in odkla-j nja 'puh-puf filozofijo starih
Izlet kluba "Ljubljana"
Euclid, O. — Ko to pišem, imam pred očmi svetovni položaj in sedanja trenja, na svetu. Da bi se le skoraj spoprijaznili in prišli do sporazuma, kako bodo ohranili mir na svetu. Sporazumeli pa bi se lahko, kakor se lahko sporazumejo posamezna naša društva in ustanove. Vse se da mirno rešiti brez razburjanja in velikega prepira, kot je tudi klub "Ljubljana" rešil vprašanje svojega izleta.
Klub "Ljubljana" je prišel do zaključka, da priredi za člane in članice ter za vse, ki imajo veselje do petja, izlet v prosto naravo. Vršil se bo na Zgonco-vi farmi na Addy Rd. Prostori so kot nalašč ustvarjeni za izlete. Ko prideš do farme se spustiš v dolino, kjer te sprejmejo bujna hrastova in lipova drevja, ki te varujejo pred hudo vročino. Tam stoji tudi obširna plesna dvorana, so pa tudi prostori za balincanje. V bližini prostorov pa teče potok, voda dere posebno ko pridejo nalivi.
Po naravi je človek tako ustvarjen, da ako ne more svojemu bližnjemu storiti dobrega, mu tudi slabega ne žeii. Ravno tako je tudi moja naloga, da člane in članice opozorim in jih obvarujem, da se jim kaj hudega ne zgodi. Radi tega sem povabil pevsa Ruperta, da greva na prostore in natančno preiš-čeva koliko je varnosti. Podala sva se globoko v gozd — in čudo! Kaj opazim? Dva čevlja; eden je bil na zemlji, drugi pa na drevesu poškropljen z rdečimi lisami. Takoj pozovem Franka in ga vprašam, kaj je to: čevlji so tu, bitja pa nikjer!
Opazil sem, da Frank spreminja barvo. Začel je govoriti, češ, da so tukaj tigri. Članstvo ima tu primer, da se ne bo podalo posamezno globoko v gozd, ampak le v spremstvu, kajti tiger ne napada skupine, pač pa le posameznike. Upam, da se bomo držali v pritličju gozda, kjer bosta dobro poznane in izvrstne kuharice Mrs. Barkovic in Mrs. Segulin pripravile nekaj posebnega. Natakarji pa nam bodo postregli z dobro pivo in drugimi pijačami.
Torej na svidenje v nedeljo 15. avgusta na Zgoncivi far-
mi!
Geo Nagode.
Zahvala
Canton, Ohio. — Malo sem bolj kasna, pa bolje kot nič-Sporočam, da je naš piknik, ki se je vršil dne 18. julija dobro uspel. Oddane so bile tri nagrade. Srečna dva sta bila v Can-tonu, eden pa je bil Joe Cvel-bar iz Sharona, Pa.
Najlepša hvala tudi vsem iz Salema, O., ki so se udeležili piknika, in sicer so prišli sem s busom v velikem številu. Hvala tudi Mrs. Križaj in hčerkam, ki so tako lepo zapele. Ne smem pozabiti tudi malo slovensko dekle Peggy Peterlin, ki je stara komaj pet in pol leta, pa je tako izvrsten program priredila s svojim umetnim plesom in drsanjem (roll'er skating). Mali Peggy čestitamo in ji želimo mnogo uspeha, ter upamo, da je bomo še videli v Cantonu.
Torej najlepša hvala vsem posetnikom našega piknika in na svidenje!
Josephine Odar.
12. avgusta, 1948.
ENAKOPRAVNOST
8TRAR8
grapar je šel za sinom
Jernej Grapar je stal pred svojo hišo ves nevoljen. Nobena stvar ga ni mogla spraviti v dobro voljo. Žena je poskušala pr-"va, pa ji ni niti odgovoril. Zaloputnil je za seboj vrata in odšel na dvorišče. Psa, ki se mu je dobrikal okoli nog, ni hotel niti pogledati, kakor da je pes kriv, če ni vse prav.
"Smrkavec, kakor da ni do-iiia dela," je jezno zabrundal skozi zobe. Misli so mu ves čas uhajale v Ljubljano, kamor je poslal v šolo svojega najmlajšega fanta, čeprav ni bilo doma denarja nikoli dovolj. Včeraj je
dobil
njegovo pismo. Da je šolo
uspešno končal, mi piše, da ga pa domov še ne bo, ker gre v mladinsko brigado. Prav to je Graparja razkačilo. Ne toliko, ga sin ni vprašal, če mu do-bolj zaradi tega, ker vseh teh novotarij ni prav nič maral.
'Mladinska brigada," je zapi-^al, "ti bom že dal, smrkavec, Biladinsko brigado, že tako je ponorela skoraj vsa vas. Ni jim dovolj lonec v hiši, kotel bi radi inieli. Od hiše do hiše hodijo in PJ^osjačijo, daj les, daj apno, posodi konje, pridi pomagat, da i jih vrag vzel in njihov za-ružni dom. Samo počakaj, za ase te pripeljem domov." Jezno Je pljunil po dvorišču, si obrisal Usta, vzel vile in odšel v hlev.
Nedelja zjutraj. Precej je še Manjkalo do rane maše, pa je ^'^nej Grapar že koi-ačil po cesti v dolino. Zvesti nahrbtnik, ki Sa je vedno spremljal na poti v jubljano, je danes ostal doma. rapar se je trdno odločil, da Mpelje sina, pa četudi za lase. eprav je bila še rana ura, je ^"0 pri zadružnem domu že vse ^^yo. Grapar je nalašč napra-^ majhen ovinek ,da bi ga oni D® zapazili, zraven pa godrnjal:
Norci, še v nedeljo ne dado miru."	•'
y vlaku se je Grapar stisnil ^ kot k oknu in neprestano gle-skozen, samo da bi mu ne 1 o treba govoriti. Na cesti so Se dvigali oblaki prahu in še iz Vozečega vlaka so se videle ve-t ^	preko katerih je po-
skakoval mimo hiteči avto. Gra-p^jev molk je premagovala že-j^^Po zabavljanju. Obrnil se je ebelušni sosedi, ki si je prav-pripravljala malico.
Vse je ostalo pri starem, že od ranjke Avstrije ni mce popravljal ceste." Toda ni G dogovoril do konca, ko je so-
Veste, veste, tam pri Cešno-
delajo, že dolgo časa . . rapar je ni hotel poslušati
"Pa cesto na Ježico, Tržaška cesta. Dolenjska cesta," je hitel naštevati drugi. Ko je omenil radoveden. Vlak pa je hitel na-1 Dolenjsko cesto, se je Grapar prej in kmalu je bila cesta, ki, ustavil
se je zdaj pa zdaj pokazala izza hiš, zopet prazna. Sam ni bil gotov, ali vidi ali ne. Ves čas pa se mu je že dozdevalo, da je cesta napravljena iz kamnitih kock.
Na kolodvoru je počasi izstopil, prav nič se mu ni mudilo. Misel, da bo moral v kratkem zmerjati Toneta, ki ga je imel j najraje, mu je bila čim dalje manj všeč. Saj v šoli je dobro naredil, samo da bi mu ta preklicana brigada ne zmešala glave. Jeza, ki ga je doma kuhala že nekaj dni, se mu je malce ohladila.
Nenadoma je pred njim stal visok, nasmejan fant v rjavi obleki. "Zdravo, oče," mu je klical ves nasmejan.
"Kaj z Dolenjsko cesto?"
"Novo delamo," mu je hitro povedal Tone.
"Kako novo? Kdo jo dela?"
"Mi, brigadirji, naša brigada pomaga delavcem. Oče, ne mo reš si misliti, kako bo lepa," mu je odgovarjal Tone.
Led je bil prebit. Očetova jeza se je potuhnila nekam globoko. Njeno mesto pa je zasedlo zanimanje. Časa je bilo še dovolj in kar hitro so bili zgovor-jeni, da si gredo ogledat vse te novosti.
Že sredi popoldneva je bilo, ko sta Grapar in sin korakala po I poti pod Rožnikom. Razgovor jima je tekel prav po prijateljsko. Pred Grapar jevimi očmi so
"Tone," je prešinilo Grapar-	velike bele stavbe
ja. Za vraga, le kako ]e zvedel, ■
da pridem. Preklicana ženska, ima že spet ona prste vmes."
Premeril ga je od nog do glave. "Kakšen pa si," so bile njegove prve besede. "Kje si pa dobil te cunje?"
"Pojdiva, oče, ljudje naju že gledajo. To je delovna obleka, uniforma mladinskih brigad."
Grapar je pljunil, da se je kar zakadilo. Tone je to njegovo navado dobro poznal. Vedel je, da je oče slabe volje. Iz materinega pisma pa je slutil tudi vzrok.
Počasi sta odšla proti izhodu. Pred kolodvorom pa je Grapar začuden obstal. Še opazil ni, kdaj so se ob Tonetu zbrali njegovi prijatelji.
"Ti, Tone, kdaj so pa tole naredili?" ga je vprašal in pokazal na drugo stran ceste.
"Park, ali ni lep? Veš, oče, to so pa Ljubljančani naredili s prostovoljnim delom."
Oče je še vedno gledal novost, ki je doslej še ni videl Tonetu pa se je čelo malce zjasnilo. Sprele-
Litostroja, žerjavi s svojimi dolgimi rokami, velike stanovanjske zgradbe delavcev, ki žive novo življenje, široke ravne ceste, živahnost na gradiliščih, stotine prostovoljcev. Grapar je v enem dopoldnevu videl toliko novih stvari, da je čisto pozabil, zakaj je prišel v Ljubljano. Niti sinova rjava obleka ga ni več motila. Tone mu je pripovedoval o šoli, o svojem uspehu, potem pa o življenju in delu v brigadi.
V bližini je tenko zapiskala lokomotiva na pionirski progi. Še nekaj korakov in pred njima je stala mala modra lokomotiva in lepi rdeči vozovi z belimi strehami.
Grapar kar verjeti ni mogel. Pred njim je stal pravi vlak, lokomotiva je sopihala in spuščala oblake pare. Po postaji pa so tekali majhni železničarji. Pionir s svinčnikom in beležnico v roki si je zapisoval številke vagonov, od nekod pa je prihitel celo postajenačelnik z rdečo če-
moral reči. Mislil pa je čisto drugo. Sram ga je bilo pred sinom, ker tako dolgo ni spoznal pomena teh novotarij. Kar mraz ga je spreletel ob misli, da bo Tone, njegov sin-brigadir, zvedel, kako je bil proti zadružene-mu domu in kako je še v Ljubljano grede za trdno sklenil, da ga bo pripeljal domov, pa čeprav za lase.
Zelo je bila doma začudena žena, ko se je vrnil sam, posebno pa še, ker je bil tako dobre volje. Povedal ji ni ničesar, le to je rekel: "Naš Tone je pa res dober fant." Še mnogo bolj pa so bili začudeni vaščani ,ko je Grapar, ki je preje zmerjal vso vas zaradi zadruženega doma, pripeljal drugo jutro prvi na gradilišče voz lesa.	B. V.
CELOVŠKI ŠKOF IN WURIFKOMANDE PROTI SPOMENIKU V VELIKOVCU
tela ga je misel, ki ga bo morda
"E hudimana, kdo bi si mislil," je bil navdušen Grapar, Še
rešila očetove jeze.
Hitro je seznanil očeta s svo-
jimi tovariši. Grapar je še vedno gledal mrko, ko so mu brigadirji podajali roke. Malo natančneje je pogledal le čokatega
bolj pa je gledal, ko je postaje-načelnik-pionir dal zilamenje in je vlak odpeljal.
"Vidiš, oče," je dejal Tone,
fantiča, ki je imel na rokavu dve I "tako pri nas gradimo sociali-rdeči črti, na prsih pa značko j zem,
<^0 kotle; pričel
udarnika. Opazil je tudi, da ima roke precej utrjene, da se na njih še precej dobro poznajo sledovi žuljev. Najraje bi vse skupaj zapodil, pa ga je bilo sram pred Tonetom. Mu bo že povedal, da on ne mara biti oče po-balina, ki se potepa po mladinskih brigadah.
Odšli so čez cesto in Grapar si ni mogel kaj, da ne bi ogledal a, jezen sam nase, da je' park od blizu. Zagorela drušči-govoriti, ji je zopet obrnil j na brigadirjev se je strnila oko-
Ji JU zopet uumiijiici uiigc
fRudniku je zagledal! li njega
cesto
"Kaj to, to še ni nič. Litostroj, to vam je lepa stvar. Ali
So Vi- polno ljudi. Po obleki gg	malo podobni delav-
m, pa tudi ženske so bile med	ste ga že videli? je nagovoril hajal na vlak, je pri
^Jimi. Nekateri so vozili samo-	Graparja brigadir z dvema črta-	ctianii omn
nice, drugi pa so hiteli razko-	ma. Grapar ga je samo pogledal,
-___^ cesto. Grapar je postal	rekel pa ni nič.
Grapar ga je debelo pogledal. Le kaj neki ima to opraviti s socializmom? Tone pa je nadaljeval veselega obraza:
"Nove tovarne, ceste, železnice, parki, pionirska proga, po vaseh zadružni domovi, vse to ima en cilj. Ali ne bo pri nas lepo?"
Grapar pa je gledal in zazdelo se mu je, da je v sinovih očeh prav taka živahnost kot pred leti, ko je držal v naročju—Tončka kratkosrajčnika—in ga uj-cal.	^
Ko je proti večeru Grapar od-
slovesu
krepko stisnil sinu roko. ""Glej, da boš priden," mu je dejal, bolj zaradi tega, ker je pač nekaj
%
Iz mladinske proge v novi Sloveniji
Skupni grob 85 partizanov, ki so padli na severni strani Drave, največ na Svinški planini, so koroški Slovenci okrasili z lepim spomenikom. Na ta način so počastili spomin na padle junake in postavili znamenje, ki bo vedno opominjalo na divjanje pobesnele nacistične zveri. Grob teh 85 padlih borcev na velikovškem pokopališču je narodna svetinja koroških Slovencev.
Prav zaradi tega, ker je ta grob s spomenikom simbol protifašistične borbe, borbe za združitev Slovenske Koroške z novo Jugoslavijo, je na poti vsem tistim, ki se nočejo odreči nacizmu in ki sovražijo slovensko ljudstvo.
Kljub neštetim protestom celovški škof še vedno vztraja pri nezaslišani zahtevi po odstranitvi spomenika, oziroma napisa "padlim za svobodo v borbi proti fašizmu". Na istem pokopališču pa je več nagrobnih spomenikov z nacističnimi znaki. Proti njim nima celovški škofijski ordinariat ničesar. Lani 1. novembra so wurfkoman-dovci oskrunili grob in pomaza-li okolico z nacističnimi parolami. Kmalu nato so Angleži obsodili sekretarja Pokrajinskega odbora OF Karla Prušnika na eno leto zapora, ker je ob odkritju spomenika govoril resnico o zatiranju koroških Slovencev. Sedaj pa se je v umazano kampanjo proti spomeniku vpletel tudi celovški škof. Ta primer zopet dokazuje, da koroški cerkveni knez noče preklicati "najboljših blagoslovov in želja", ki so jih 18. marca leta 1938 "ob velikih zgodovinskih dogodkih v Nemški Avstriji iz najglobljega prepričanja in prostovoljno" podelili škofje avstrijske cerkvene province pri-hrumelim nacističnim hordam. To potrjuje tudi še več primerov protislovenskih akcij celovškega škofa in njegovih sodelavcev. 10. oktobra 1947, na dan, k! so ga prej prav posebno svečano proslavljali nacisti, je celovški škof pri Gosposvet-ski cerkvi ob navzočnosti policijskih čet v paradnih uniformah, deželnega; glavarja Wede-niga i n drugih predstavnikov koroške reakcije bodril nekdanje Hitlerjeve vojake, ki so se vrnili iz ujetništva, in jim vlival pogum. Pred kratkim pa je preko žandarmerije prepovedal slovenskim duhovnikom cerkvene obrede pri odkritju spominskih plošč padlim partizanom v Kot-; mari vasi in Vrbi. To so' poleg prepovedi slovenskim duhovnikom, da ne smejo prodajati slovenskih mohorjevih knjig, da ' ne smejo podpirati resolucije za , slovensko gimnazijo v Celovcu itd. samo nekateri vidnejši primeri korošljim Slovencem sovražnega razpoloženja.
Grobove padlih partizanov so dosedaj skrunile wurfkomande — skupine zagrizenih nacističnih banditov. Z zadnjimi ukrepi pa se jim je v duhu pridružil tudi celovški škof, ki jih je z zahtevo po odstranitvi spomenika moralno podprl.
Skupaj z deželno vlado in pro-nacističnimi strankami ter grupami tudi ordinariat noče zaostajati za kampanjo, ki naj bi zavirala in blatila protifašistično borbo na Koroškem. Vedno bolj očitno stopa na branik za nacistično zapuščino. Slovenske organizacije so v protestu zapi-*
sale: "Ljudstvo Slovenske Ko roške ne bo pozabilo, da je škofijski ordinariat v času nacističnega nasilja pregnal iz cerkve slovensko besedo in pesem. Danes samo nadaljujete nasilje, ki ste ga svojčas vršili skupaj z nacističnimi oblastniki".
Slovensko ljudstvo je odločno in jasno spregovorilo. Skrunje-nje grobov protifašističnih borcev je odločno obsodilo tudi avstrijsko protifašistično prebivalstvo. Niso pa zavzeli jasnega stališča do nacističnih ukrepov celovškega škofijstva slovenski duhovniki na Koroškem. Njihov molk ni v skladu z napori koroških Slovencev in podpira le protislovensko kampanjo avstrijske reakcije.
Mržnja cerkvene hierarhije do protifašističnega sloven skega gibanja se ni ustavila pred grobom junakov, padlih za uničenje režima barbarstva, pokoljev in neskončnega trpljenja nedolžnega ljudstva. Zato se v bistvu ne razlikuje od wurfkomandov-s k i h skrunilcev partizanskih grobov. Protifašistično ljudstvo Slovenske Koroške bo na tem primeru ponovno lahko sodilo, kaj je resnica in kaj laž in li-cemerstvo. Tudi lepe besede o krščanski ljubezni in škofovski ornat tega ne bodo mogli prikriti.
Protesti proti zahtevi celovškega škofa
CELOVEC, 18. junija. (Tanjug). — Koroški Slovenci pošiljajo škofijskemu ordinariatu v Celovcu protestna pisma in resolucije zaradi zahteve po od stranitvi nagrobnega spomeni ka padlih partizanov v Št. Ru-pertu pri Velikovcu. Prebivalstvo vasi Kapla na Dravi pravi v protestu:
"Ponovno odločno protestiramo, ker smo to dolžni padlim borcem, ki so se borili za obstoj kulture na Koroškem. Naglaša-mo, da nima nobeden pravice, iz golega sovraštva do koroških
Slovencev, ki ga vi s to zahtevo izražate, odstraniti napis ali spomenik s pokopališča."
Oster protest je poslalo tudi prebivalstvo Sveč v Rožni dolini.
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci f "Enakoprav-nosf je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov Je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod mamo nm E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
Dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
THE MAY COS
Avgustova razprodaja belega blaga

Živo pisano blago za brisače
39c
običajno 59c j ar da 17" široko
Pobeljeno Percale blago za rjuhe
Lepi in privlačni vzorci jagod in cvetlic natisnjeni v rdeči in zeleni barvi na čisto belem ozadju sailcloth blaga. Primerno za razne uporabe ... za brisače, prte, zavese in mnogokrat tudi za oblekce za deco. Se lepo nosi, in izvrstno pere.
36" široko, navadno 1.19 j d.______________________79c
54" široko, regularno 1.59 jd-----------------1.19
42" ši/oko običajno 79c jarda
49c
jarda
Je bolj ekonomično, da si sami napravite prevlake za vzglavnike. Sešijete jih lahko v kratkem času. To je 180 percale kotenina, 42" široka. Ena jarda napravi eno prevlako. Kupite kolikor jo potrebujete sedaj, po tej ceni.
89c Irish ali Scotch Linen blago za brisače . . . jd.
Naša popolna zaloga irskega in škotskega platnenega blaga za brisače je bila znižana. Na izbero imate robom v navadnih barvah ali z mnogo-barvnimi progami. Izvrstne kakovosti.
49c "Hope" fina pobelje-flannelette.......j d.
Prvovrstno bombažno outing flannelette "Dutchess" znamke, čisto belo in mehko, 27" široko za plenice in drugo opravo za novorojenčke.
49c Stevens Linen 43c brisače.........j d.
Priljubljeno blago med cleveland-skimi gospodinjami! Trajno pobeljeno crash z rdečim, modrim, zelenim ali rumenim robom. Si lahko napravite cenene brisače.
49c "Hope" fino pobelje-na kotenina......jd.
Imamo samo omejeno zalogo 36" široke pobeljene kotenine. Je primerna za nešteto hišnih potrebščin. Prav dobro bo vzdržala pranje.
THE MAY CO.
LINEN & DOMESTICS
ČETRTO NADSTROPJE
STRAN i
ENAKOPRAVNOST
12. avgusta, 1948.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
DRUGA KNJIGA
(Nadaljevanje )
— Bratje kozaki! Čemu neki toliko hrupa? Treba je govoriti brez zagrenjenosti. Ne marate generala Komilova? Vojsko hočete? Prosim! Bojevali se bomo. Ni nič hudega! Sploh ni nič hudega! še danes vas bomo štrli. Dva polka gorjanov gre za nami. Nu! Cemu neki hrup, kakšen hrup neki? — Spočetka je govoril zelo mirno, proti koncu pa je že z večjo čustvenostjo trgal goreče stavke; v zagrlje-no, zlomljeno govorico so se mu vpletale besede domačega jezika. — Zmedel vas je tale ko-zak, to je boljševik in vi greste za njim! Nu! Kaj le vidim! Primite ga! Razorožite ga!
Z odločno kretnjo je pokazal na Ivana Aleksejeviča, tekal po tesnem krogu bled, strastno krileč z rokami, obraz mu je zalivala opekasta rdečica. Njegov tovariš, prileten rdečelas Ose-tin, je ohranil leden mir; kozaški častnik je pulil oguljeni čop sablje. Kozaki so spet utihnili, spet jim je zadrega razburkala vrste. Ivan Aleksejevič je nepremično gledal častnika Inguša, njegovo živalsko belo zobovje, poševno sivo črto zno-
ja, ki mu je presekala levo sence; žalostno je pomislil, da je nerodno zamudil trenotek, ko bi bil lahko z eno besedo pretrgal pogajanja in odvedel kozake. Položaj je rešil Turilin. Skočil je v sredo kroga, brezupno zamahnil z rokami, potrgal na ovratniku srajce gumbe, zahro-pel, se zaletel in na usta mu je stopila slinasta pena:
—	Kačja zalega . . . Hudiči! . . . Sodrga! . . . Spel ju je jo vas kakor vlačugo, vi pa strižete z ušesi! . . . Oficirji vam svoje težave tvezijo! . . . Kaj počnete!? Ka-a-a-aj delate? Treba jih je pobiti, vi pa jih poslušate? .. . Glave jim posnemimo z vratov, kri jim spustimo. Ta čas, ko tule omecujete, nas ob-koljujejo! . . , S strojnicami nas bodo pokosili! . . . Pod strojnicami ne bomo govoričili! . . . Nalašč vam mečejo pesek v oči, medtem pa se njihovo krdelo bliža . . . A-a-a-a-a-ah, vi, kozaki! Babnice!
—	Na kin je! ... — je z grmečim glasom zarjul Ivan Aleksejevič.
Njegov krik je udaril v gručo kakor razstrelek. Kozaki so planili h konjem. Čez trenutek
se je raztresena stotnija že urejala v vodne vrste.
—	Poslušajte! Rojaki! — je skakal kozaški častnik.
Ivan Aleksejevič je potegnil karabin z rame; trdo je položil debeločlankasti prst na petelin, zarezal z brzdami poska-kujočega konja v čeljusti in za-vpil:
—	Pogajanja so končana! če se bo še kdaj treba pomenkovati z vami, potem se bomo samo v temle jeziku.
In pomenljivo je potresel puško.
Vod za vodom je odhajal na cesto. Kozaki so se ozirali in videli, kako so zastopniki zaja-hali konje in se o nečem posvetovali. Inguš je s stisnjenimi očmi nekaj vneto dopovedoval in pogosto dvigal roko: svilena podloga zavihanega obši-va na rokavu njegove čerkeske suknje se je snežno belila.
Ko se je Ivan Aleksejevič zadnjikrat ozrl, je zagledal ta slepeče migljajoči pas svile in pred očmi mu je kdo ve zakaj oživela vršina Dona, razgibana od suhega vetra, zeleni grivasti valovi in po strani nagnjeno bela perut čaplje ribolovke, dotikajoča se s koncem vršička vala.
16
Že 29. avgusta je KomUov iz brzojavk, ki jih je dobil od Kri-mova, ugotovil, da je načrt oboroženega prevrata zgubljen.
Ob dveh popoldne je prispel v glavni stan sel častnik od Krimova. Kornilov se je dolgo pogovarjal z njim, potem je poklical Romanovskega; živčno je ^mečkal nek papir in dejal:
—	Vse se podira! Tolčejo nas . . . Krimov ne more pravi čas zbrati korpusa pri Petro-
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je kruta, smrt posegla s svojo koščeno roko v naw sredo in pretrgala nit življenja ljubljenemu sinu in bratu
1948
Frank Kristan
zavoda in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi BrezdS-
^
V dolžnost si šle jemo, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so položili krasne vence in cvetje h krsti pokojnega. To nam je bilo v veliko tolažbo m dokaz vašega spoštovanja pokojnika.
Lepa hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo bral® za mir m J>okoj duše.
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, vsem. ki so prišli pokojnika pokropit. kot je ležal na mrtvaškemu odru ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Dalje lepa hvala duhovščini cerkve Brezmadežnega spočetja za opravljene cerkvene obrede ter pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in sinovi za lepo urejen pogrebni sprevod.
Bodi vsem, ki ste nam stali ob strani, nas tolažili in bili v pomoč v dneh smrti, izrečena iskrena zahvala.
Tebi, prelj ubij eni sin in brat, pa kličemo: Počivaj v miru v hladni rojstni zemlji! Bil si vedno dober in prijazen, ljubili so Te vsi, ki so Te poznali, in spomin na Te si ohranimo v naših srcih do konca naših dni. Grob Tvoj bomo obiskovali in ga ne bomo pozabili. Enkrat se bomo združili tam gori nad zvezdami, kjer vlada večni mir In pokoj.
ŽALUJOČI OSTALI:
ALICE, mati
FRANK SKOFLANC, očim ELSIE OBERSON, sestra MARY ZUPANČIČ, stara mati JOHN KRISTAN, stari oče MRS. CHRISTINE KIKEL. teta Cleveland, Ohio, dne 12. avgusta 1948.
gradu, trenutek bo zamujen, a dU nekje za Dnjeprom, po str-	pus z dodeljeno mu notranjo di-] pičili na križiščih in se spet raz-
zakasnitev je zdaj enaka pogu- mih previsih, razrezanih z ba-	vizijo na pohodu razgubljal v Zgubljali.
bi. Kar je bilo videti tako lah- kreno porumenelimi travniki. .....- -
Romanovski je pospremil nje-
ko ustvarljivo, zadeva na tisoč
ovir
slabo za nas
. Konec se je nagnil v gov pogled, sam neopazno metane dele, preustrojiti od
Nate
po-
------vzdihnil in dvignil oči na siju- delke. Vse to je povzročalo ne-
glejte, kako so se porazdelili	dasti lesk v brezvetrju ostekle- preglednost, brezglavost, pogo
oddelki! — Pomolil je Roma-	nelega Dnjepra, na sivkasta po- stoma protivna povelja,' podži-
novskemu zemljevid z zaznamki	Ija, pokrita z najrahlejšim pred- .....
oddelkov	jesenskim nadihom.
zadnjega nahajanja korpusa in notranje divizije; krč mu je cikcakasto spreletel odločni, o d nespečnosti ubiti obraz. — Vsa ta železničarska sodrga nam meče polena pod noge. Ne pomislijo na to, da jih bom dal, če pojde po sreči, vsakega desetega obesiti. Seznanite se s poročilom Krimova.
Medtem ko je Romanovski bral in si z veliko roko gladil napeti, mastni obraz, je Kornilov naglo napisal:
"Novočerkask, vrhovnemu atamanu Alekseju Maksimovi-ču Kaledinu.
Vsebino vaše brzojavke začasni vladi so mi sporočili. Slavni kozaki so izgubili potrpljenje v brezuspešnem boju z izdajalci in ovaduhi, vidijo neizogibno, pogubo domovine in z orožjem v rokah branijo življenje in svobodo dežele, ki je rasla in uspevala pod njegovim delom in krvjo. Najine zveze bodo čez nekaj časa pičlejše. Prosim vas, da delate v soglasju z menoj, kakor vam velevata ljubezen do domovine in kozaška čast. 658. 29. avgusta 1917.
General Kornilov".
—	Nemudoma oddajte to brzojavko, — je poprosil Romanovskega, ko je končal.
—	Ali ukažete, naj pošljem še eno brzojavko knezu Bagra-tionu glede tega, naj nadaljni premiki sledijo v rednih pohodih?
—	Da, da.
Romanovski je pomolčal in zamišljeno spregovoril:
—	Po moje, Lavr Georgije-vič, za zdaj še ni podlage, da bi j bili črnogledi. Slabo napovedujete potek dogodkov . . .
Kornilov je naglo stegnil roko in poskusil ujeti drobcenega lilastega metulja, ki je frfotal nad njim. Prsti so se mu skrčili, na obrazu je bilo rahlo napeto pričakovanje. Metuljček se je zazibal v vzgibu zraka, se spustil, razprostrl krila in se gnal proti odprtemu oknu. Kor-I nilovu se je vendar posrečilo, ' da ga je ujel, olajšano je zadi-I hal in se naslonil na hrbet stola.
Romanovski je čakal odgovora na svoj ugovor, a Kornilov se je zamišljeno, mrko nasmihal in začel pripovedovati:
—	Danes se mi je sanjalo, j Bil sem brigadni poveljnik ene I izmed strelskih divizij in sem j vodil napad v Karpatih. Skup-'no s poveljstvom smo prišli na neko posestvo. Naproti nam je prišel prileten, praznično oblečen Rusin. Pogostil me je z mlekom, snel klobučevinasto belo pokrivalo in mi spregovoril v najčistejši nemščini; "Pij, general! To mleko je nenavadno zdravilno." In jaz sem res pil in nisem bil nič začuden, ko me je Rusin po domače potrepljal po rami. Potem smo šli v gore in že niso bili tisto več Karpati, marveč nekje v Afganistanu, na neki kozji stezici . . . Da, prav prava kozja stezica: kamenje in rdečkast prod sta se spodmlevala pod nogami, spodaj pa je bilo videti za debrijo bajno južno pokrajino, oblito s svetlim soncem . . . '
Lahen prepih je vzgibaval na mizi papirje in zginjal med odprtimi krili oken. Zamegljeni in daljni pogled Komilova je blo-
17
Deli tretjega konjeniškega korpusa in notranje divizije, pritegnjeni proti Petrogradu, so se zbirali po oddelkih na velikanskem razsegu osmih železniških prog: Revel j, Vezenberg, Narva, Jamburg, Gatčina, Somri-no, Virica, Čudovo, Gdov, Novgorod, Dno, Pskov, Luga in vse druge vmesne postaje in križišča so bila prenapolnjena s počasi se premikajočimi, zatika jočimi se oddelki. Polki so bili popolnoma izven moralnega vpliva starejšega poveljniškega zbora, razbite stotnije so zgubljale zvezo med seboj. Zmedo je povečalo dejstvo, da se je kor-
URADNIKI DRUŠTVA "NAPREDNI SLOVENCI" ŠT. 5 SDZ
Društvo "Napredni Slovenci" št. 5 SDZ ima sledeče uradnike za leto*1948: Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., tel.: IV 2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe, Srečko Eržen.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje Slov. nar. doma na St. Clair Ave.
2 NOVI ZIDANI BUNGALOW HIŠL
ki sta sedaj v gradnji, na 19515 Meredith Ave. in 951 E. 237 St., se proda Poizve se pri JOHN ROBICH
GRADBENIK
18650 Meredith Ave. KE 5152
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
Ekstra posebnost!
če sedaj daste vaš fornez pregledali, nanovo cemen-lirali in sčislili, kar navadno slane $25. vam vse lo naredimo ZA SAMO
$12.50
Pokličite, še danes — Prihranite si denar
NATIONAL HEATING CO.
Postrežba ■ širom mesta
FA 6516
vojsko; treba je bilo izvesti ne kaj premestitev in zbrati raz-
(Dalje prihodnjič)
galo že tako napeto živčno raz-draženost.
POMOČNIK MacARTHUKJA V LOJALNOSTNI PREISKAVI
TOKIO, EO. avg. — Eden glavnih pomočnikov gen. Mac-Arthur ja je dobil ukaz, da se vrne domov v svrho lojalnostne
Oddelki Kornilove vojske so na svojih potih zadevali ob na- preTska^ve"
gonsko nasprotovanje železniš-;___J__
kih delavcev in nastavljencev,; BEER COIL BOXES premagovali so ovire, se počasi j (zaboji s cevmi za točenje pive) stekali proti Petrogradu, se ko- i	svatbe dobile
JIM HOČEVAR 781 E. 236 St., Euclid 17, O. _RE 4009__
HIŠA ZA 2 DRUŽINI
se proda. 5 sob in predvhod. Zgotovljeno tretje nadstropje. Prodaja lastnik sam.
9317 ST. CLAIR AVE. F O R N E Z I
Novi fornezi na premog, olje> plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; premenjanio
POŠTENO DEKLE
dobi delo za natakarico v gostilni' od 2. pop. do 10. zv.
Stara mora biti nad 21 let Vpraša se po 12. uri popoldne vi OLD TIMERS CAFE 3304 St. Clair Ave.
OGLEJTE SI DANES MOJE DOBRE NAKUPE
Zelo dober dom s 6 sobami za eno družino; garaža; E. 76 St., južno od St. Clair Ave__$8.500
----—--.	—jJl C
Velika hiša s 8 sobami, na 6703' stare na olje. Thermostat.
Hough Ave.—$8,500
Dve hiši, vsaka za eno družino, po 6 sob, klet, kopalnica in fornez v vsaki hiši. Na 6513-11 Ouimby Ave, Obe za $8,500. Vzame se majhno predvplačilo.
Zidano poslopje s 7 stanovanji; 6 s 3 sobami, eno s 6 sobami; gor-kola na plin. Lastnik mora prodati radi odhoda v Florido.
Poslopje s 15 stanovanji s 4 in 3 sobami vsako; v E. Clevelandu. Zelo dobro poslopje, ki donaša nad $7,800 letnega dohodka.
Ogledate si lahko po dogovoru.
Za podrobnosti pokličite
M R . JELARČIČ DI 1046
CHESTER HEATING CO., 1193 Addison Rd., EN 0487
Govorimo slovensko
6 AKROV ZEMLJE
na Highland Rd., v sredini Richmond in Bishop Rd., se proda. Spredaj 200 čevljev, 1315 čevljev globoko. Hitremu kupcu se proda za $4500.
22850 CHARDON RD.
FORDSON TRAKTOR
z železnimi kolesi se proda. J dobrem stanju. Orajte na spomlad-Cena za vse skupaj samo $300. Katerega zanima naj se zglasi na 22850 CHARDON RD.
ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO
proti OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM, ITD., pokličite
JOHN ROŽANCE-I52I6 Lucknow Ave.
KEnmore 3662
PRODAJALEC ZEMLJIŠČ IN ZAVAROVALNINE
NAZNANILO!
NAZNANILO!
Cenjenemu občinstvu, prijateljem in znancem sporočamo, da smo prevzeli od dobro poznanega Joe Sušlaršiča
GOSTILNO — NA 5377 ST. CLAIR AVE.
kjer bomo odslej postregli vsem našim gostom z najboljšim pivom. ... , vinom in žganjem ter okusnim prigrizkom.
Vsak petek, soboto'm nedeljo igra dobra godba v zabavo in ples.
Se priporočamo v obisk.
Mustar's Cafe - 5377 St. Clair Ave.
POZOR
KDOR ŽELI POSLATI SVOJCEM NAJNOVEJŠE ZDRAVILO
STREPTOMYCIN
NAJ SE OBRNE ZA TOČNE INFORMACIJE In vi, ki ste nastanjeni- izven Zedinjenih držav.
lahko pošljete ta zdravila preko nas.
J. FABRIS & CO.
466 WEST 23rd STREET	NEW YORK II. N. V.
OPEN JUNE 12
THRU LABOR DAY
Tovarniški delavci
Plača od ure.
Zglasite se med 8. zj. in 4. pop.
BISHOP & BABCOCK CO.
Vogal E. 49th St. in Hamilton Ave.

fOR THE LOl^E OF MIKE
POP, GET TO THE POIHT ^-:-
CEDAR POINT
SANDUSKY, OHIO
Sociil plan dtneinc nightly—Adm. 7Jc. (inc. cax) Amuiemenn tru Purkmt
ON LAKE ERIE OHIO STATE RT. 2 (U. S. 6)
NOVO TOVARNIŠKO POSLOPJE.
sedaj v gradnji, se proda Obsega 2,880 kubičnih čevljev. Nobenih restrikcij. Poizve se pri
JOHN ROBICH
gradbenik 18650 Meredith Ave. KE 5152
VINO! PIVO!
Imamo nad 40 najbolj popularnih vrst piva in ale. Cene od $2.39 do $6.00 zaboj. Ravno tako imamo veliko Iz bero vina, cordials, šampanj-:a in Sparkling Burgundy.
Pripeljemo vam na dom na 3t. Clair, Nottingham, Col-linwood.
Pokličite
ANTON JANŠA
256 E. 156 St., KE 2570
D. B. A. Green Beverage
POŠILJANJE MOKE IN ŽIVEŽNIH

PAKETOV v Jugoslavijo
Pričeli smo ponovno s sprejemanjem naročil za moko. v bodoče je zopet dovoljeno pošiljati po eno vrečo moke (100 Ibs.) n0 eno osebo. Največ je mogoče poslati pet vreč z isto ladio na pet raznih oseb.	<0* "I
Cena za eno vrečo moke (100 lbs.) je ^ -1- O« y tej ceni je vključena zavarovalnina in vsi ostali stroški do mesta prejemnik*-
STANDARD PAKETI: Istotako pošiljamo že izgotovljene pakete z raznovrstno hrano. Za ceno in vsebino teh paketov vprašajte za naš cenik in naročilne liste (order formsX
Dostava moke in paketov je garantirana. v nasprotnem slučaju je vrnjen denar.
loss	se nanaša na zgubo celotnega paketa (total
Pripominjamo, da z naročilom postane blago last pošiljatelja; aočim smo mi samo zastopniki med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi.
Čeki in Money Orders naj se glase na "Dobrovoljni Odbor."
DOBROVOUNI ODBOR
245 West 18th Street	New York 11, N. Y'
Telefon: WAtkins 4—9018