MM ORO tretjem obrekuje roditelje železničarjev. (jhicago, I1L — Skozi ^edne je velebiznieko časopisje hujskalo BlezniČarje v atavko. Vaak pa-I človek se zaveda, če vele-- bizniako čaaopiaje hujska železničarje v stavko, tedaj to dela v interesu železniških magnatov. V soboto so železniški magnatje o-ptzili, da ae železničarji ne bodo [¿»li nahujskati V stavko, kadar rele stavko Železniški magnatje, in velebizniško čaaopiaje je spremenilo svojo taktiko. Pričelo je groziti, s kakšno silo nsstopi vi r da proti atavksirjem in obenem j' pričelo sejati razdor med želer,-ničarske organizacije po znanem reku "deli in vladaj," da «doseže svoj namen na drug način. Delavski listi ao pojasnjevali šc RUDARJI ZAHTEVAJO JEKLARSKEGA CARJA HA ODGOVOR Washington, D. C. — Senator Kcnyou obnovi preiskavo stavke v West Virginiji dne 24. oktobra Pravni zastopniki rudarjev so na znanili, da bi radi videli, da senat ni odsek pokliče k zaslišanju Oaryja, predsednika jeklarskega trusta, kakor tudi Arterburyja, podpredsednika Pennaylvanake železniške družbe. Rudarji hočejo dokazati, da jeklarski truat in omenjena želespiška družba finan eirata protiunijsko vojno v Za-padni Virginiji, UrašaiAlU ta apesvaUkl pre •turi: SS5T fi. L»w*4aU sv. Offtee af psbUcsMoa: 8SSr So. LswsdsU sv«. Tsltpkosst lAWsdals 4s15. Imà under pcraùt (No. 140) kr Um A«t «f g» 101?. ee at »mhl mi» el íeis IU, torek, 18. oktobra (Oct 18) 192k STEV.—NUMBER 242. P*st OffU» *f CkiMC* IUImI». • y el the PrsiMsat. A. S. BuHmm, PMlmilar OmiiiI. UPS. Asi mi Q»l. S. l»lT,f>*tk»ri-4 — Jmm. 14. 1SIO. operejo madežev. NAJDE SE POSLUftNO OROD JE, KI RADO IZVRŠI TAKO DELO. AU včasi pa taka "ishta" nič ns izdal prav ob času, ko je bilo vprašanje itavke predloženo železničarjem Trenton, N. J. — Pred nekaj na splošno glaaovnaje, da »ploš- meseci jc Forrest P. Dry d en, ne stavke najbrž nc bo, ker ni predsednik Prudential Life losu-zanjo položaj ugoden. Povedalo ranee kompanije, cepetal pred •c je, da je železniška oprema v celo slabem stanju. Železniške družbe niso izvršile popravil na vozovih in lokomotivah, čeprav so prejele od flade lepo podporo. Železniška oprema se ftahaja v takem stanju kot v vojnem času, ko je žclezni&i promet popolnoma odpovedal, železničarji in drugi strokovnjaki, ki poznajo položaj na železnicah, menijo, da bo Železniški promet odpovudal, ko pridejo prvi inaieiri vilfcrji. Zaradi tega bi žel^š^ma« je vUeli radl7 da TzTjfuhne železniška stavka, ker bi se lahko pod znano prstveso apeliralo na admi Loekvvoodovim preiskovalnim od sekom, ki je preisksval vzroke, zakaj primanjkujejo domovi. Drydcn je skušal večkrat ae izogniti vprašanjem, ki mu js je zastavil pravni svetovalec Somu* el Untermyer in štirikrat je bil opozorjen, da žali, ker ni kotel odgovoriti na stavljena vpraša-nja. Končno je pa vseeno na previden način pristal, da ima njegova družina za en miljon dolarjev delnic banke, v katera revah* družba VUMSV0, Dalji je pnznaVda so notelji zavarovalne druibe, is \ zeti so le Štirje, zsinterssirani v kar v noče "pogojev" tajnika? J umONI REPARTMSNTT (Washington, D. C. — {Fed Press.) - Ali vlada drši V .Debsa v atlantski jošl i to, ker je odklonil ¡'pogoje' stičnega tajnika Daughertyja, je U poklical Dobea k sobo v njem aprilu ? , , ^ |I0 kakšni so ti pogoji! Ali kočo nalagajo voditelju socialistov, da se odpove sod stični propagandi! ■"The New Vork Tribune" pravkar objavila dolg članek, je bil spisan v LAKOTO KJE? V I V NEW YORKUI iew York, M. Y. — Truplo mo-ki je- nedvomno umrl vsled | je bilo najdeno v nede-na pomolu ob vshodni 125. ee-To je prvi alučaj smrti na ki iavira is gladu odkar je »loj brezposelnosti postal aku iui voduo boj zo-stavbisske oelavce. je Par načrt sa preprečitsv posojila. 9 njenem waahing- Ohioago, 111. — Stavbinaki pod-tonskem biroju in ki odgovsrja S ielniki upirajo svoje poglede "da" na gornja vprašanja. V tem tolikim žaupanjem v denarno članku se čita, da jc juatični taj- mošnjo sli v bankirje, ki poaoju nik Daugherty jesen, kor nočs jejo densr ns prve vknjižbe, ds Debs sprejeti pogojev svojs sva- »vedejo znižanje mesds stsvbin- nistracijo in kongres, da ac do- bančnih podjetjih, v ksterih js voli denar in ds pomoč, da ae pre- naložen denar zsvsrovslne druž- važa posta. {bo. Priznal je tudi, da js zsvsro- strokovnjaki in felezničarji, ki valna družba znižala posojils na imajo vpogled v položaj, pravijo, da se še letošnjo zimo pokaže, da železnice bankrotne in da jih NO tudi nc reši tega bankrota pol miljardo posojila, za katerega prosijo železnice. Železniški magnatje imajo šc vknjižbe ob čaau, ko ljudstvo v New Torku trpi zaradi stanovanj- s»ke mizerijc. Na to je odsek svoje preiskava zaključil, da nadaljuje z njimi v jeseni. Untermyer ae js odpeljal Evropo. Komaj je bil Unter drug cilj, ako ae jim posreči po- myer na tisoče milj proč v Kar-gnati železničarje v atavko. S po-,lovih varih, je Prudential Life močjo vlade unajo zdrobiti želez- f- .jrancc kompanija vprašala za niške organizacije. Odelo vili so veliko število prometnih ualuž-benccv, a odpuščeno je bilo šc večje število» dolavcev v železniških delavnicah. Ti delavci in u-službenej so že po več mesecev doma. Železniške družbe računi-j'< z njimi, da ae "riglaaijo za de-lo. ko jim je garantirano vladno varstvo. Za splošno železničarako atav-ko ni prav nobenoga izgleda, do-kl«r jc položaj tak,.kot je zdaj Lahko se pa pojavijo lokalne in noavtoriairane atavke. Tega mne* nja ho vsi delavaki liati, ki trezno motrijo sedanji položaj. IZ BEDE BI RADI KOVALI DENAR. Philadelphia, Pa. — Preganja "je brczpoaleoev gotovo ni človekoljubno delo. Toda kaj je pravzaprav človsBol jubljevpod aedanjim sistemom? 1'onovno so potrdili, ds jc od '"••/posclnoftnega komiteja, priznanega od Župana lloercja, iz-«'«•lana resolucija, sprejeta. Komite, pravijo, da jc priznan " I župana. Razume se ps, da je ta ,!"bri mož kakor vss njegove o-k rož j« v popolni odvianosti od zbornice in da ao možje v zbornici pravi Koapodjc komiteja. Ti 100 odstotni profitorezi so si vzeli za "*lo*o, da bodo v Pbiladelphiji izdali brezposelnost, takoj ko njim U) (»omagano. 7, drugimi besedami, "ni hočejo vladajočo bedo Izrabiti ir> na vlado pritianiti, da bo dala '"'•ar za železnice in splošno ¿a v*e, karkoli nndi varat vo mezd " m »užnjem. da ae bodo s tem lah ko izkoristili. varovalnega komiaarjs države New Jersey, da preišče stvsr. Un-tcrmyer jc pisal iz Karlovih va-rov, dn javnost že naprej ve, kako bo takn preiskava končala. "Zavarovalna komiaarja New Jcrseyja in New Yorka sta izvzemaj par izjem služila dolgo časa le kot pečata iz kavčuka," ja pisal Untermyer ... "Zaradi toga je treba globoke in odprte pre-iskeve." Poročilo preiskave v New Jer seyju jc zdaj' obelodanjeno. In spolnile so sc besede Untermyer jn, kajti navadno "pobeljenje je. — "Zadovoljen sem," je rekel Untermyer, "da je to pobeljenje prišlo iz piaarne Prudentisl Life] družbe, ki niti ne odskvs ns poročilo samo. Ker bo Lock wood ov odaek kmalu pričel z zaslišanjem, bo Drvden imel prilošnoat, ds razloži tranaakcije med Proden-tial kompanijo io družin» in New Jereey PubUe Service korporacija. Imel bo prt ložnost, da odgovori ne mnoga vprašanja, na katera jo odklonil odgovoriti pred odeekom, nave-devši, da mu js ajegov odvetnik tsko svetoval ••15.000.000 imejiteljev polic, katerih denar ims družba, ae še redno ranima, sakaj naj on Ogovori na vprešenjs, ki ae ti-čejo uprave." bode. Daughorty jo b*js Debau memorandum takrat, poaetil justični oddelek, In je vsel dotični memorandum s'tt-boj v ječo. • 1 Poročevalec "Tribune Justični tajnik jo skrbno vil pogoje sa Dsbsa mlad in v teh pogojik j« kaj mora storiti Debs, ako da bo pardonirsB."* Pisec nato pravi, ds je zadevne Informacije iz " tivnih virov1' dno 12 . Federated Prssajs t delo, da doiono koliko na ¿m poročilu. Kajti da mo da so tihotapci in kokošji tatovi tudi lakko psrdonimni pod pogojem, da prenehajo kiti damo-krstjs bi postanejo repuhlikanoi. Pomožni justični tajnik Goff je rekel poročevalca Fedsratod Pressa, da jo poročflo nswyo«*ke 'Tribune" izmišljeno. "Najmanjše resnice ni v tem potisMla," jo dsjal Goff. 1 * Pomiloščenjr oš ne prodajajo. Nihče ae moro bili par-donirsn pod kakšnhai pogoji, is-vzemši v slučaju, kadar zahtevamo, ds dotičnik no smo voč piti opojnih pijač. V Dsbsovem slučaju pa toga Hi treba la zato je omenjeno poročilo nsrssnično," Drugi uradniki v justičnem jle-partmentu so pa bili drugega mnenja. Rekli ao, da so pomiloščenja ahko tudi pogojna kakor Is sakte-va predsednik. Orovsr Oleveland ; e na primer pomlloatil nekega človeka s pogojem 4a os js moral mesečno zglaaiti v justičnem ds-partmentu. Dalje so rekli, da alkčs nc zahteva od Debsa, da os mora odpovedati svojemu socialistične-mu prepričsnju v svrho, da bo prost — namignili pa so, ds bi Dsbsu veliko possafilo, ako hi ob* jubil/ da so bo vbodočo vs4jrlsl propagande m "rdofc doktHlte'; ki so prepovedano po obrtoječlh konih. Is vseh intorvjuvov, ki jih je imel poročevalec Federated Presss z uradniki jnatičnega depsrtments hi po akrbnem pretekUnju mlglja-jev in sugestij dotičnlh uradnikov as lakko zaključuje, da js nskaj sa poročilu newyorške "Tribune**. Ros bo toliko, da bi justični tajnik rad vpaj toliko pri-doMl Debaa, da isrols kakšno kri tlko los rusko sovjetokf vlado in en no strinja s diktaturo proleterijata. — Pribita resnica da so biU nekaUftm članom organizacije I. W. ,W ao vprsAal ■ sa pomiloščenje, zadavljena vpra-šanja, dali so fts takso mišljenja kot so bili takrat, ko po kili obso jeni v ječo, Thirsro in okolica: V aredo deževen in hladno. Zapadui vetrovi. Temperatur, v zadnjih 24 u«k: najvišja 68. najnišja tL is- Ide ob 7 :OB, zaide ob «d». —Valed prodajanja la«-delnic je bil erstiran v Kanilli, Maroko bivši tajnik Filipinske narod banke Otllermo Martinez. Tvrdka, sa katero je pMddt Malee, je bile izmišljena In vss «Mar js «si ajegav lep.. ' delsvoev po Landisovsm od- VrŠils ss je konferenca, katere udeležili najbolj petičnl ban-odborniki dveh organisaeij inskih podjetnikov, dveh or* ij arhitektov, poleg sta bi-mana neprijatslja delavstvs topnika Illlnoiske svess to-rjsv William N. Pslouss in B. Meyeroord. Samoposebi ss da so se ts konference i tudi sastopniki trgovske Cikaške svefft delodsjsl-la drugih takih organisaeij, js rodilo "msManaki odbor," v stavbinaki industriji r iasiU odprta delsvnlos. mb- wm posodili več denarja. Stavbinaki podjetniki, ki as,ma-rsjo sporov s stavbinskimi delavoi, ap bodo dobili posojila, ako ns prsstppijo v vrsts delavskih sovražnikov. Dslsvci, ki bodo hoto-U zgraditi svoj dom in zsgovsrjs-jo princip poštene delavske mesds, bodo imsli na isbiro, da sa-vršejo svoje principe sli ds ns grade svojega doma. ^ Stavbinaki podjetniki ao ae do-zdaj sastonj bojevali proti močnim organizacijam stavbinskih delavcev in pritiakali, da isveds Landiaov odlok. Od sačetka ao imeli podjetniki vSo podporo velebisniškegs čaaopiaje v angleščini. Kot dolga nit so se vlekle skozi list pripovedke, o grabežtvu v delavskih orgsniza-cijah, da se tako obdela javnost. Pripovedke so bile lepo saokrože-he, kakor da so podjetnik i no-dolžna jagnjeta, ki so postali žrtev zgrabljivih volkov — organiziranih delavccv. Prav nobene bssedies niao prineali ti liati o grabežtvu, ki ga uganjajo bankirji s posojili na poalopja. Velebizniški listi so ŠU še ds-Ija, kajti prissnašali niao tudi s psovkami. Dslavsklm voditeljem, katerim niso mogli nič očitati in ki ao sshtevali odločno, da ae mesds ns ame znižati, ao zslučsll v obraz, da ao "rdečkarjl." Ta psovks js prišls precej v modo ob Palmerjevih čaelh, a ameriška javnost je že zdavnaj spoznala, da js paovka atrah, ki js odznotraj ««tel, od sunaj ga pa ni niš. Ka so dravski nasprotniki sprevideli, da tudi taka kamps^to v velebianiikem časopisju ns nrink« se zašeljeliege uspehs, tedaj so bili benkirji pozvani v bojne vrste, de pomegejo a gnati organizirane detavee. John W. f^cary, zaetopnik Chicago Title in Traat kompanije, je postal predsednik tega novo spe-čenega " meščanskega odbora," ki ima nalogo izvesti znižanje mesde stevbinekik delavcev teko, kot je odredil Landia. O'Laary je kasnoval še olji odbor, ki vsesso vso odgovoraoot in vedi boj dslj». socifflmije ihdí-1äji avstraliji. AvstnOsko delavstvo prične isva-/ jati makstmalai progiWa. EDINA POT SA REŠITEV DUBTRIJALNE KRIZE m 8ydney, N. S. W., Avstrslija, 1. okt. — (Praneis Ahern, Federated Press.) — Organizirani delavci Avstraliji ao se izrekli aa aoeializi-ranje induatrij in distributivnih ter iamsnjevslnih sredstev. To je edina pot, da se Avstralija po vzdigne industrijaluo in da se do< lavci emaneipirajo gospodarsko in politično. Pod sedsujim sistemom ni usprodka za delavce Natančna snallsa mesd in osn odkrita, ds so mesds avstralskih delsvoev skozi , sadnjih deset let neprenehoma podale in šc padajo, medtem pa rsstsjo cena živi jen-sklm potrebščinam. Tskom vojne ao mszde začasno nsrsstle sa 46 odstotkov, osne so ps poskočile zs 110 odstotkov; to pomeni, ds mss-ds tudi takrgt niso bile večje kot prsj, kajti dslsvsc js inorsl veliko vsč plačati H svoje potrebščino. Avstralski dslsvsc prejme danes nominalno |6.83 na dan protj $4.80 prod desetimi Isti, ampak kupovalna vrednost mesds snaša dsnos komaj 18.30, torsj delavec prejms manj kakor pred dosstimi Isti. To je posledica sistematičnega izkoriščanja dslsvesv po novih mstodah In s večjo nesramnostjo kakor kdaj prej. Is toga raslo gs so ae atrokovne unije v (Avstraliji reorganizirale na induatrijaini da- JEKLARSKI TRÜBT IN TRGOV. SKA ZBORNICA POVZROČILA KRIZO. Hamilton, Oblo. — (Feil, Presa) — J. H. Moore .predsednik Olilj. ako delavake ¿ederaeije, jc Izjavil na kpnvenciji to orgunlaaelje, du glavni povzročitelji sedanje Indu-strijalne depresije in Uroaposclno-ati so jeklarski trust, Šeleaulške korporacija in trgovska sboruleo. H'Višek brezdelja Ae ni dosežen m prava beda pride šele r tedaj, k » preneha atavbinako delo vsled mraza," jo rekel Moore. js 1UC nnr pro ao —Med Apañijo in Maroko« je Mrina pošte s zvezo iafUk-W Ars lah. fro*!? distribucije tsr jfcflf In vssh sredstev ismsnjavs. Organzlrsnl dslsvol upajo do ssči U oilj s politično akcijo. ANGUJA FRICELA MOJ INDIJI. Britska ofsasiva proti revoluciji, katora rodno bolj rasts la ss liri. MASAKRIRANJE MOPLAKOV. Bombaj, Indija, 17. okt, - Rs-"voluoijs v Indiji je Is tsko iu-raatla v obsegu in moči, da se jc Vsliks Britanija odločila ss vsllko ofenzivo proti rsvolueioiUrJmii s namenom ,da jih skrali, dokler ui prsposno, , Is Malsbra je prišls veat, da je vlada oklioala' obaeduo -tanje s prekim sodom In tosadsvni odlok js bU objsvljcn v Osssttl v Hlmll aadujo soboto. Civilno pravo je suspendirano lu v vssh okroljlh ae ustanove vojna sodllčs, ki bodo sodil* revoluclonarjo i okrožni po-vsljnlkl Imsjo oblsst, potrditi sU savrečl smrtne obsodbe. Obsedno stanje Is opsrirs v še- BOJ PROn PEOHXBIOUZ SE BO NADALJEVAL DO KONOA. Delajo sa priprava, da sa stvar sansse prsd Mjvilji sodllčs. Washington, D. 0, - William 11. Htayton, podpredsednik in u-stanovitelj Narodnoga društva proti prohlblsiji, pravi, čo bo Vol-ateftdov zskon aprejet V senstu in podpisan od predssdnlks Ilardin ga, tsdsj bo protUprohibioijoni-Iko društvo apravilo stvsr pred najvišja sodišče. . ' Kadar bo zakon proglašen neustavnim, bo protiproklblcljoul-ško društvo poalalo svojs govornike v volilna okraja koogreanl-kov in senatorjev, da pojaenijo ljudstvu, ds so njih zaetopnik i glasovali za nekaj, kar je proti-uatavno, daairavno so bili pošvsr-jsnl, naj niksr toga ne ators. Htayton isjsvljs dalje, ds Pro-tiprohibicijonllko društvo ustanovi ja lokalna društva križem Zdrulenih držav In da ima sdsj vsč ko dve sto petdeset tlaoč članov. Predno mine leto, bo vpisanih več ko en miljon članov. Društvo bo rasdelilo tudi brošura in letake, v katerih bo pojeanjevalo, da prominentni državljani delajo za preklie Vollateadovega zakona, da ae odpravi fanatizem manjšine, ki boče hoče ukssovati večini, H • ' i" OKRADEN SA HO,000. it. Louis, Ma. — Potujoči trgo-vee dragih kamenov Ksufmao is New Yorks je bil najden v svoji sobi nekega Hotela, privezan k tlom in s zamešanimi uatml. Zar» tovll je pred policijo, de ko mu «11-kovei pobrali vas drag^eno kara a nje v vrednosti $00,000. Jokohama, Jsponaka. 16. okt, — Japonsks delegacija sa konferen-ao sa omaJHov ob*rrošrnja, ki šle jO 100 oseb, je danes odpotovala a parn i kom Amerik«. Kašima Maro U neodvisnost v pokrajinah, ki obsegajo stotisoč štirjslklh milj. Anglalki listi rssnaaljo vssti, da so rsvoli' eionarji pobili na stotlns Evropsj. oev in sngloškl vojski so postrslili veliko Its vilo vstsšev. New York, N. Y. — l»rivstns poročila, ki so Jih prejeli voditelji tuksjlnje organizacije "Prijatelji svobods as Indijo" pred nskaj dnovl, pokasujejo, da jo' krvavi masaker indljesv V Moplahu izzval revolucijo. Pkrog 400 Mopls. hov (mohsmedsnaklh prebivalcev v delali Mopish, v julnosspsdnein delu Indije) je bilo poklsnlh In postreljenih od britake aoldateaks ua približno enak način kakor v Am-rltaarju pred nekaj leti. Poročilo se glaal, da so Moplalti sklicali protaalnl shod proti vlso-kim dsvkom, Zlmrovanje jo bilo mirno. Voditelj Moplaliov, Nllam bur Tirumalpad, Js priporočal aim-rovalenm, da ae naj drže taktike netissllnsga bojkota proti brltskim civilnim oblsatem kakršnega vmll Uandl v Kal k n 11 Iu drugml v severnem delu indjjt». Tedaj pa je prišel na liee mesta okrožni gls* var Thomas v spremstvu policij-skega šefa, ki Je vodil večjo četo policistov In vojakov. M Hileh-eock Js velel obkoliti tri inoleji, v ksterih mi bili slmrovalci, in dal je aretirati tri voditelje, med katerimi. Js Ml tudi omenjeni Nllstnhur Tirumalpad Množica js takoj sa-litevsls, da Angleli izppate ugrabljena voditelje. Pomolnl policijski šef je oldjuldl, ds laalo aretiranel izpuščeni. Jetniki ao Mil mlpeljsnl ns policijsko postajo in Angleži ao veleli Moplshom, ki so jim sledili, ds nsj posedejn po trail ziinsj po-alopjs. To se Je zgodilo, Kakor hitro pa so TiidtJr|**rdrl) ns tleh, je Hitehcpek ukszal poli-eistom in vojakom, da olikole Mo. plahe in streljajo, Kakor bi titnll so pobili streli. Nekateri MopUlii mi hitro lagll po travi In s tem so «i rešili li vi jen je, toda drugi, ki ho sedali, m obležali mrtvi. Približno 400 Moplebov Je bilo ubitih. Ts barbarski čin je tsko rsskalll Moplehe v mestu in okoliei, ds so m* takoj sbrali v velikem številu, napadli Angtrž«. Jih premagali iu se polastili mesta. V plenili so 200 (Dalje pa 9. strani). aa w—, kar Im »tik s "PROSVETA' Dam» r «kl«*«)« m. pr. iS •p*. 30-21) M! 4 k i ua AM«»« potekla i PRftSVETA POSLOVILO OD ■v «TA BILA ti CULAVHI »TAH i MST-M »O. LAWNDALB AVI» CHtCAOO, kJLINO«, j« * f Invriavalni odbor* , w ^ , ; upravni oosul luna mmm sest s* u»4ii a*«, h> i m am Mm, Tiskovni odbori ■ II———Si odkrili ogromen primanjkljaj lt milijonov ČK, isvirsjoči od narodnega knjigovodstva pri taj oentrsll, prsdvsem pa radi direktnih krsdeftj. Velika rudnUMi umreli, V na-' kem rudnika aa Oairoleu na Angleškem js semljs radi ekaploaije podKemeljskih piinov aaaula 70 rudurjev. Vsi so mrtvi « ^ % .. ltlga, 17. akt Is Moekve jiivljujo da namsrsvs sovjetska vlada pbsUli velik» število otrok is gladovnih provlno na tuja. Otroel |s nemško komuna pb Volgi bodo poslani v Nemčijo, oni pf, ki ho dospsll v Muiikvo in Petrogrsd, bodo baje poalani v AngUJo. Okrog 100,000 otrok ja sapustilo gfsdovns pokrajine in vlada js dovolila 88 miljard sa preeeljevanje otrok. Weehington, D. t) — Trgovin-skl tajnik Hoover Js nasnanll v nedeljo, da ja ruska eottf steka vlada sprejela njsgov načrt Hvslnib iiakasnie. Vsakdo, ki ima sorodnika v Rusiji In ve njegov naslov, Ishko pošlje #10 na Amerieag Relief Administrativo v Ne* Torku seeno s naslovom dotitae osebe v Rusiji, "kateri potem dobi zavoj ti vil v vrednosti omenjene vsots. Manj ko deeet dolarjev ee ns moro poslati in kdor lete kupiti veš savojsv, mora poelati g» v»ak savoj deeet dolsrjsv. anolija pri Orla vomo v (Nadaljevanja g prve strani.) , R tovornih avtomobilov, večje sa-logo pulk in strojide ter munieije la prerasel! brzojavne in telefonske ŽJae. Dane« J« okrog 10,000 oboroženih lloplahov, ki vodijo guerllako v ojno a Angleži. Med njimi je veliko krščanskih Indijcev, Angleži počenjajo enelm surovosti a kriatjeni kakor s mehame-danel. ( j Voditelji orgsnJmeiie V Prijele-I Ji sa svobodo indije pravijo, da v decembru si' vrti IfeMIJekl kongres revolucionarnih elrsnk, k j okličejo fedemtivno . republiko Združenih držav ii.dijskik- Angle. Ži to vedo la salo delujejo sdsj s vsemi silami, de "pnUeUjo revolto. "indije ima »10,000,000 prebi-vel«»ev," je rekel eden voditeljev, "in lakko žrtvuje II mlljonov živ-Ijeaj ss svobodo eataiih Wk| mlljonov. |*r|#skujemo, da Anglija nastopi s vse hrntelno sHo, s eropls-ni. strupenimi pHnl% topovi In spiok s vsem aparatom moitrnege vojskovsnja, ampak vsa ta sila ne bo pvemegela indijski ljudstev, ki so sdsj pripravljena na odloČil-1 ** n. eegtrali ss *to In FEOSVETA udovica. rofwr n i«, stourja. Kapital L B. JdWIf) "Ca m« siliU* miloativa, k temu, potem ram da ima GiU mnogo denarja. Imela je res denar na posojilu, in ni mogla čakati dolžnike, da bi plačali Tudi tu je moral pomagati ZawékL Odpeljala se je y Zagreb ter poklicala Zavrikega. «♦Zelo rabim denarja in sieer mnogo denarja je pričela GiU. "Sedaj se omofim, ps nočem iti t zakon praznik rok. Imam tonogo denarja. Prosili so me, (Ja jik naj počakam, a sedaj jih ne morem nié Voé. Vsakdo je sebi najpnri Tu so ss ni drznil priznavam, da mi zala ugajata," ss je izjavil Zana | ta ^ delajte I njimi lim preje. Ne pri- zanalajU nikomur. Kadar pride do ekeekucije, bo že povsod denar". "To je ie moja skrb", je del odvetnik ter vzel pod pazduho velik sveženj zadolžnie. "Milo-stivs, bodite pomirjena, v kratkem Čaau boste imeli dovolj denarja.H , 1 Odvetnik se je priklonil veeel, da je zopet naletel na dobro priliko, kjer bo lep zaslužek, ker Oita je plačevala odvetnika kakor samo velikaži. Takšne zlato ptice se malokdaj zaleUvajo v od-vetnikove mreže, tiho. "Ali bi se poročili z menojf " » Zona jo obeedeli na kaj takega pomisliti. r / - $H> V" " Milostivs, kje bi jaz, kssot vesprimekega ikofs in vsšslugat..." "Odgovorite 1" je# «apovedala QiU ter deU eno nogo na mizo. "To M bila zame sreča, kakoršns..." ' "Molči! Mislil le vedno kakor kmeti Ljube sen ne pozna mej," je govorila GiU, razvneta od pijače. "Znam, da si kmet, ali napravim ta plemičem, In to kmalu, ker se želim čim prej oženiti... s teboj, ali si me rasumeL" • Zana je vstal Ur prietopU k Oiti, kateri je po- ljubil večkrat zaporedoma roko. Oita ga je milostno pogladila po licu in bradi ter je nato hitro (Dalje.) Vsi smo nestrpno čakali ladje, da se relimo od tam \n zvedel da pride 27. julija ladja v par TTT Tri tedna kasneje se je Oita poročila z Zano v Konlčini. Poroka je bile na tihem, ker tako je želela Oita. Imela je tudi dovolj razlogov. Prvi je bil njena obljuba vdoviltva, katfcri je bil vsem znan; drugi zopet prejlnji odnošaj napram fceni, ki gs je od svojega sluge povzdignila do tvojega moža. de- radi duhu slovo. Zaprek nam niso delali nikakih, ker imeli smo dipio-matične dokumente. Drage pot- go, nike kakor tudi njihovo prtljago so natačao preiskovali, toda nam ničesar. Kupili so nam vozne listke za drugi razred. V naii kabini sta bila le eden japonski tr- govoril z edino anglelko bes.,1,, kdo eva in imeli so » Ceha in vs« ^ ne za to, kar «v« v I ■■Hr^M JKsJ» tUdi vpraüal] kakW čiptfU nosim in ni mi hilj ^■■■¡■NHj&Veeiii Ko ÍBHw3l|?fl||ruliftan, som govec in neka Rusinja, ki sia peljala v Sang Kai. Na ladji bili potniki raznih narodnosti; se ao vstala. • " • , "Pojdftmlajl" mu jo veleU poluglatno. "Ze- a Oita je I Vs. U bi dalo povoda za mnoge govorice; le odllav^fDalnieo Zapela jVnapev neke .Ure me- celo Gitini znanci niso mnogo vedeli za poroko. odlU v tpaimeo. ¿opeia i y ^ Magdalena ni bUa prf poroki; mati te je sra vratih spalnice je obstala ter se obrnila. | movala pred hčerjo radi tega zakon* Zana je le vedno stalna meetu kot ukopan. "Lahko nol, Jolkol" mu je zaklicala zapelii-vo ter saprla vraU sa teboj. Iz tobt te je čul razuzdan smeh. '' Pijana je... Ali jo pa obsedena od vraga !H jt rekel Zana ter odlel polagoma U tobe. \ '4h; ■ /KftA-rt^.^[/■'■V- -.JI. (Hrti je lelela, da ss njena poroka t Zano čim preje vrti. Najprvo je bilo treba izpotlovati plemstvo. In kako naj to reli! Ona ni bila koe temu, a on je mol bret vtakih lol. Ni jej preoftajalo drugega, nego iti v Zagreb Ur ee Um posvetovstl MialiU je, da napravi naj. boljše, Is gre k odvetniku Zavrlkemu, ker U te ni red vtika val v tuje stvsrl, ali natveU je rad dtjtl in jih jt tudi znsl. Vdova jt lla k Zavrlkemu, Id je ni vpraH, ss kaj to dela, Umvel povedal jej je, da ta izpo-slovauje plemstva treba trolkov najmanj za 3000 forintov in selo mnogo protekelje pri dvorni pisarni. Najprvo jo treba dobiti plemiče s istim imenom, kakor oni, ki je hoUl postati, da ga priznajo ta svojega tdrodnika; nadalje je treba gospodo pri lupaniji pridobiti na tvojo ttran, a nad-vttm um ti je treba sagotovitl protekcijo pri dvorni katoellji Vet to jt ttajo mnogo denarja, g Oita ni Imela vol gotovine, nego jo podedovala po tvoji teti. To deaillno je tudi le načele, ali kake tri aU fttiH tlaoče bo le mogls le eprsvitl skupaj. Na Dunaju jo Imtl to ttvar v rokah agent Kabli!, ki ie telo veUe aaatopal prolnje tvojih rojakov pri dvorni pitami. Mnogo dela je bilo, In Oita, videl, da mu tarna ne bo kot, jt obljubila Zavrlkemu sijajno nagrado, če on vte Uredi. Morala mu je pri Uj priliki razkriti tvojo ttjno ženitveno oenovo s Zano, kar odvetnika ni ravno telo ltntnadllo. Obljubil je Oiti, da bo molčal o vsej stvari. Vdova ee je namreč bala, da ne bi varuhi njenih hlera, kakor ateeor Bedekovlč ln ktnonlk Krčtlič in It mnogi drugi, preprečili le-nitve, ki je bila telo čudna ln raaven Uga le nevarna premolenju Magdičevih otrok. Nič ni bilo loljega, nego Is pred poroko poslati kuratorja ha Konlčino. To bi bil sanjo tilen udarec, in kdo ve, če bi jo hoUl Zana ie vtetif , Zavrih* te ja lotil dela Ur odlel v Vesprim v najhujši tlml. Zana je lel tudi I njim in Uko je Otta otUla tama, pričakujoč, kako te izteče vsa Po nasvatu Zavrlkega je pitala na Dunaj re-fercndarju sa hrvaihe atvari, baronu Ikofu Pa-Učilu, priporolujol mu čim toplejle "ttvar avo-jtga varovance* Zane. O ženit vi ni opomnila ničesar. Pudencijana bi selo lahko svcdela in kaj bi bilo potem, to Bog sam ve. Ootovo se bi ženi-tev s Zsno rssdrla, a ona bi ostala osamljena ln osrsmočena. fes tri tedne je dobila Oita pismo od odvetnike, ds mu gre vse posreči. V Jupanlji je nalel neke obubolane Zane, ki so zs ato forintov pripo-znali Joaipa Zano ta sorodniki Sedaj je bilo rotiti še stvar pri dvorni kaneellji. "Ta stvar", je pisal odvetnik, "telo težko napreduje, liti aem pri Akofu Patačlču, da mu priporočim Zano, a mi je povedsl na kratko, ds je Že dobil piamo od va« Agent KabUč ne dela tako, kakor bi bilo želeti. Zvit h denarja pohlepen Človek. Nikdar mu ne more dovolj dati. Moram, Islihože, javiti vam. miloativa, da sem že ves denar izdal, a bojim si» le, da ho stal plemUki patent tlaoč forin-tov". "Pa naj stane I" je rekle {lita sama sebi. "Pokažem vsej svetu, koliko more storiti žens sa mola, če ga bole vsetl. Veui, da me bodo gre-jali, ko sv sa vae to sve . . . ali jaz se ne menim!.., Hvet mi je kljuboval, sedaj bom pa jas njemu t" Drago je vsa to stalo (lito. Zavri ki je ko-nečno srečno itvrlil svoj« delo, pa se je vrnil s Dunaja s praznim Žepom. Oita je to lahko pretrpele. Njan taročenee je postsl plemič, človek jednak njej. Koneem meseca januarjs je bil predložen v skupščini varaMtnake ftupanije plemllki list Jo. sips plemenitega Zane in ts je bil uvrlčen v red plemičev krvslhlh. Od dedščine, ki jo j« dobila GUa po teti, je osUla le mala vsota. T«. je seU vznemirjalo Oi. to Njen Zana js verjel, kakor tudi vsi drugi, Bivši oskrbnik je potUl plemič ln mož ugledne gospe in zelo dobro se je počutil v novem sta-jgpDelal je kakor preje, v tem se ni nič spremenil. Nsprnm Oiti je bil naprvo ponižen in Iju-beznjiv. Ko pa je njegova oblast čim bolj roatla, tem bolj te jo kaaal gospodarja v njeni hili. Oita, ki sa je bila navadüa na pijačo, je tudi sedaj ni ppnstila. Preje je to delala samo Iveler, a sedaj se je pričela napajati z vinom le zgodaj zjutraj. Njeno lepo, drašeetno lice je pričelo zgubljati naravno finost; bila je zabuhla v licih in mesto bistrega pogleda to dobile njene oči top iz rt z. Delala ni nič, pila in apela je vte dneve. Čeprav je bil Zana priprott, mu vendar ni ugtjalo ta kino vedenje njegove žene. Sklenil je, da ženo pripravi k delu in na red. Po neki večerji je tedel Zana za mizo, dočim je GiU pijana, po tvoji navadi, ležala razgaljena na naalpnjaču. Zana jo je nekaj časa gledal prezirljivo, pa je tprtgovoril z otornim, skoro strogim glasomi "Žena, pazi dobro, kar ti tedaj povem". "Kaj Kaj T" je tajecljala pijana GiU. "Ti te moral poboljlati in drugače živeti I" "Jas, zakaj t" je vpralala GiU búlele. v"Ti ae vaak dan napije! in to ni lepo. Tega ne bom ve! trpel ... Val vedo za to . . . drulina U zaamehujf ... a mene je sram. Torej pomnil Od 4antt sa naprej da te ne napije! veli* Gita je tela.* "AU ml bol ti brtfnilf" je rekle jezno. "Ne jed te . . . Seveda, da ti tabranim, kakor tvoj mol tem dolían to storiti lH "Nehvaležne!, ti ae drsne*." "Ne govori ni!", te je zadri Zana, "in zapomni ti, kar tem ti rekel. Če me ne bo! ubogala, U naučim, kako mora lena poelulati mola." "Ha, U kmet, ti nilvrednell" "Če ne bi bila pijana", je rekel Zana ^obo, "bi ti tedaj pokazal (samahnil je z roko, da bi jo udaril), ali sedaj te samo odveden v tvojo sebo.'l . Po teh beeedah jo je prijel ta roko ter Jo Je vlekel s ntslonjala. "Nazaj razbojnik, kmeti" je vpila Gita. "Molči, ali U ..." jo je prekinil Zana. "Kača, lopovi" je kričala, kolikor je igogla. Isti hip js začutila močan udarec na obrazu, kaUremu je hitro sledil Is drugi. Surovina se ni mogel vsdrlatl, da bi ja ne preUpavai Oiti je udrla kri is noea. Sirota te je tilno prettrtlils, ko je zagledala kri. "Na pomo!, na pomoči" je klicala z,živin-skim glasom, na kar jo je popel Zana a obema ro- j kama ter jo odneeel v njeno tobo, pek zaklenil vrata a kletvijo na jeziku. Od tnotraj je bilo luti dolgo, obupno Gitlno jokanje, dočlm jo tedel Zana za miso ter mirno kadil. Drugi dan in le naalednjl je ležala GiU v nosteljl. Bils je bolna od telke razburjenosti . . . Ho pomisliti nI mogla, da bi se moglo njej,.potom-kinji tako ugledne rodo vine, kaj takega dogoditi. Žalostno! Hedaj je .jasno videle svojo grozno u-sodo . . , Ts surovina js zmoten vsega. Vsemu svetu se je zamerUa in nikjer ni mogU iskati utehe. ' "Oh, moja ftoa in sirota jasi" js tolila na svoji poetelji. Ali je to kasen božja ... ta Jeleno in za vte, kar sem hudega storila t... Ko js GiU vsUU is postelje je bil* telo sls-" ha. Zahtev sla je, ds jej obed prenesejo v njeno sobo, a tegs ni dovolil Zana. Po obedu je prvi spregovoril Zana. "čnj me, lana! • Midva sva na poatttvu tvo. jega prvega mola. Vse je last njegovih In tvo. jih otrok, s najino samo to, kar ti pridoMvt. Zs-U je trebs delati, polteno delati Jas delsm ln sa trudim od so rs do m rs k s, in Is ne aadostuje. Moral tudi li delati Doeedaj nkd delala nič. a Uke ne prideva dalje ... Pravim ti sedaj, da se tudi Bvo lotil daljo ... Lenuha ne bom trpel ... In mislim, ds me bel ubogala, ker jes ss ne žalim s nobegim." To je bilo drugo raaolaronje ta GHo. Sedaj mora le delati in se muMti sanj. Ali gs je ssto napravila ss plemMo, da bo sedaj njsgovs dekla? Kaj je preostajelot . . . Morala ae js poko-riti breaobtirnemu človeku, ki je dobil vso oblaat nad njo. (Dalje pribodujii.) ^ dneh, toda obenem tudi, da s to Bluov le ^o in le tisti sami bo-ladjo ne odpotujem*, kajti že dalj čaaa,je čakalo okoli 700 ljudi in nekaj, kar je bilo bolj eUrih in invalidov to tudi od nalih zapisali sa ta transport. Ko je neko! pripeljala ladja "Kildeman Kaatle" je bilo vae vojeitvo razburjeno, veselo in je veeeija popivalo, da bo konec Sibirije, ker te odpeljemo. < Toliko bolj tmo bili potem poparjeni, ko smo zvedeli, da naia ladja pride tele čez mesec dni. «o je odpiu ladja, t katero to te nekateri peljali, tem videl marsikateri vesel obraz, pa tudi resnih ni manjkalo, kar je pomenilo, da te ne veseli vsakdo zadostno povratka v domovino kjer ga čgka marsikatero razočaranje. Kar je ostalo vojakov naloga polka, so bili poslani v vojatnico, da tam počakajo prihodnje ladje. Kakor sem zvedel, je bilo od Ur daj boljie pri odred^ SHS, ker dobili to bili drugega poveljnika, kateri je bil že prej komandant Jugotlovantkega polka. * 1 IX Bil tem komandiran k Vojaški misiji, kjer to mi hitro potekali dnevi. ; * Nekega dne je prilla depeša, da 30. julija pride po nat ladja in ko je to zvedelo moštvo je bilo zopet vetelje, vritkanja in prepevanja. Mene to vprašali, sko hočem še nadalje nekaj lata z misijo o-sUti v Vladivottoku, kajti tkle-njeno je bilo, do oetanejo trije liani misije, da likvidirajo vte, kar je otUlo. Odločil sem te, da otta nem. Napovedani dan, je priplu la Udja "Himalaja'*, kaUra je po treh dneh vae ostale odpeljala, PrijaUljl to bili prišli k meni p^ slovo in obljubil sem jim, da pridem še k ladji pred odhodom, toda Šel nisem; vleklo me je domov, zato nisem šel k ladji Iz daljave tem glodal, ko je odpluU ladja is pristaniMa. Kakor tam zvedel, to imeli na ladji godbo in tudi klub T- M. O. A. je bil z njimi. Ob prittanu se je bila zbrala velika množica Busov s dvema god bama in neltetimi popi, da spre mijo "Srbe", kakor sem pozneje čital v časopisih. Butki popi to tudi potlali "Cika Peri" ikono, t katero to želeli, da te pravotlav-ni tvet zedini pori eno krono. U panje ruskih popov namreč je, da dobijo zopet' carja. Tudi večje Itevilo carističnih generalov je bilo na prittanilču. Imeli to pač vetelje videti tebi enake in za U-ke to tmatrall edino Srbe. Kaj je Slovenec ali Hrva^, tega ti gospodje iuk niso vedeli, asto jim ni tameriti, da to samo kričali "Zdravitvujet Serbija". Parnik "President GrantH je bil najet za Čehe. S to ladjo se je peljalo tudi nekaj Jugo slovanov, kateri to prišli v Vls-dlvostok it raznih krajev Kitaj tke in Sibirije. Spraševali to me tamkajšnji prebivalci, ko sem Šel na trg, zakaj sem sam ostal, ker so videli mojo vojaško obleko in ni bilo Um nobenega legljenarja več. Bilo mi je Um prav dobro in ravnali so s menoj po človeško, toda kljub Umu sem lelel od tam proč in sveselil sem ee 19. teptein bra, ko tem tvedel, da odpotujemo čet tri dni. Ljubilo ts mi ni niti jeeti in samo pil sem od ve-seljs. Naslednje dni nisem delal ničesar, kakor ssmo prodajsl pohištvo, katerega smo imeli še precej. Zadnji dsn sem hodil po mestu In jemal slovo od ruskih in kitajskih prijateljev, t katerimi vem, da se ne bom nikdar več vil del. Na dan odhoda sem tgodaj vstal in komaj Čakal, da zapustim hišo, skoraj te mi je sdelo neverjetno, da odidem iS Sibirija. Kolikokrat se je govorilo v tako dolgih Šest In pol letih, da grsmo domov, to» da vsakikrat je bila U strne fsn-tazija, ki je izginila, kakor ft. U morgana t puščavi Ae nikdar niaem Uko veselo ko. rsksl po teh ulicah, kakor Ukrat, ko smo II! proti pristanišču. De-airavno sem Imel gotove čase v Sibiriji tudi prijetne, vendsr sem se prav veselil odhode br* jemal v gatini, večjidel bivši fiaatniki, ki so ss šli potepat na Ladja je bila maU, komaj s 3000 tonami ; imenovala se je "Hazan Maru". Z obrežja so nehali v pozdrav Busi in Kitajci, ko smo odhajali. Morje smo imeli večji del zelo razburkano in pihal je venomer močan južni veter. Ko sem stal na krovu in se je že le iz daljave videlo Sibirijo, je pričelo polagoma deževati Sel sem nato v kabino in spal celo noč vkljub zibanju zelo dobro in v jutru se je prika zalo obrežje mikadove dežele. Ko amo bili v obližju obrežja, je postajalo tudi morje bolj mirno in opoldan tmo te žt izkrcali na Japonskem v mestu Culugi. To meefo je mdo z raztreseni mfi nizkimi kočami, ki se skrivajo gostih drevesnih nasadih. Tudi Um nam niso pregledovali prtljage in imeli tmo dosti časa, da te na gledamo po mestu. Vse se mi je zdelo tako majhno: lokomotive, vozovi, poslopja, čarobni vrtovi, kar je bilo popolnoma nekaj nove ga za me. V vrtovih je bilo tudi mnogo različnih nepoznanih rast lin, palm, bambusov, ter drugih navpično rastočih dreves. Od tam smo se vozili z železnico, ki se vije med hribovi v pri jeznih vijugaatib skrbno obdelanih dolinah, vsak posamezen košček zemlje je izrabljen. Nasadi granatnih jabolk in mandarin se menjavajo z mogočnim drevjem pod katerim se skrivajo njihovi templi z' rogovilastimi strehami. Žentke v nalih vagonih so bile oblečene v Živobarvnih oblekah in imele lase na gUvi spravljene in počesane v vsemogoče fantastič ne figure. Njih obleka je kimona katero pa nosijo tudi molki in to je vse, kar imajo na sebi. Pogosto tem tudi videl Adamove obleke in nikakega sramu ni bilo med moš Umi in lentkami. Za naju to bile U slike prav zabavne in vsemogole opazke sve si menjavala. Na poetaji Majvara tmo titli tri ure, kjer tva lla t tovarišem mesto, da si ogledava japonsko življenje. Tupatam je kdo ka vprašal in odgovoril sem debelo gledajočemu Japoncu, da ga ne razumem, kar je bilo konec pogovora. Med Nadaljevanjem yožnje aem gledal skozi okno in občudoval po hribih purpurni cvet divjega ža trana, ki ae» je videl od daleč, ka kor goreči grmovi. Na celi poti je vaetkozi mnogo naselbin in drveli tmo mimo mest, vaaij, česar sem te bil že odvadil, kajti v Si biriji tmo te vozili po celih 50 vrat neprenehoma, ne da bi opazili le eno hišo ali vae. Tudi električna razsvetljava je bila tam zelo popolna in celo na cesUh od ene vaai v drugo so bile električne luči, vmes pa za okras lepi japonski lampijončki. Ulični železnice iatoUko ne manjka in videti jo je bilo iz ene vasi v drugo. Vte to vpliva jako utrudljivo na Človeka in tudi jaz sem kmslu od utrujenosti zaspal. Ko sem se prebudil, sem vprašal, če bomo kmalu v Tokiju, ker zdelo se mi je radi mnogoštevilnih tovarn, da moramo biti že blizu našega cilja. Zgodaj dopoldne tmo že bili v glavnem mettu Japonske, kjer to bili za naju že pripravljeni avtomobili, kamor sva oddala prtljago ln se tudi sama peljala. Vozila sva se zelo dolgo, na drugi kraj mests do hotela na Išibec "Jamagata Imperiai". Kraj Išibec je v diplo-matičnem delu mesta, kjer so poslopje skrita ▼ globokih 'parkih; Uko tudi naš hotel. Le malo sem se odpočil, ps ie lel V mesto, a se dsleč nisem upal, ker bal sem se radi nežna nja jezika.1 | V našem hotelu mi je vse zelo1 ugajalo, najlepše lice je dajal krs sen veliki park. V družbi so hili večinoma. Angleži in Amerikanei, seveda ni bilo ubogih med njimi, kar ee je posnslo pri razkošni večerji, ko se prišle dsme t golimi i, na vfstu, glavi iu roksh, pa vse pomite t hriljsnti in dragimi kameni. Bila sva okorna v tej družbi in sedele tvs sa nsjino ' M B"*»* "B* k*ba «gibajo ki sem jo znal: "yes". Ve&rJ jali smo na velikem odprtem jíav¡] ljonu pod lirokolistnatimi palm j mi, la vodarn in vitkim bambusoS Obdalo nas je tudi pritlikav«. ■ Japonsko, mičevje visoko komaj za pH, „J - Paviljon in park aU bila razs\J ljena z mnogobrojnimi lampij