246. številka. Ljubljana, soboto 25. oktobra. XII. iHo, 1879. LOIENSK!NAROD. Miaja VBsik dan, izvzema! ponedtdjko in dnovo po praznikih, ter volja po poŠti prejemati za a v h t r o o g o r h k o deželo za odo leto l)j gld, za pol letu H M četrt lota 4 mL — Za Ljubljano broz pošiljanja na dom za colo leto 18 (trn., za četrt leta .« tihi. .'!(> kr., za en inesoo 1 1 * I 1" kr. Za poSiljanjo na doni »o računa 10 kr. za duoboc, 'M) kr. za četrt lota. — Za tujo dezolu toliko več, kolikor poAt.nina iznafia. — Za ffMpodt ui'.itoljo na ljudskih iolM in »h dijaku velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt lota 'J *ML M) kr., po polti pnjiinan M četrt leta .1 gld. — Za oznanila »o plačuje od čutiristopno potit-vrsto ti kr., 6o se oznanilo enkrat tiHka, f> kr., 6« ho dvakrat, in 4 kr., čo mi tri- ali večkrat tiska. Dupini naj ho izvolu frankirati. — Rokopisi »e no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Frane. Koltnaiiovej bifti M. 'A „»leiliiliftka stolba". Opravnifttvo, na katero naj ao Dlagovolijo pošiljati naročnino, reklainaoije, o/.ounila, t. j. administrativo«' noi, jo v '„Narodnoj tinkamiu v Koliuauovoj tuši. Še enkrat železnice in slovenščina z ozirom na naše terjatve sploh. I »"iii i i Notranjskega.) (Konec.) Pri Železnicah velja bolj kakor kje drugod: nij tožnika nij Hodnika, — und et) geht den altcn Schlendriau fort! Slovenskih uradnikov Be ne manjka takoj ne železniškim vodstvom, in nižje vrste elužubuikov tudi ne. Ako naši slovenski poslanci potikajo na višjem meHtu, bodo najbrž, čuli polivalo, kako izvrsten kontingent dajejo iniM domačini, Železniško vodstvo si je v svesti svojega trgoviuskega stališča, ne preganja svojih uradnikov, ako so Slavjani, jih ne komandiru na volišča, drago mu je, ako so priljubljeni; se ve da želi, da so objektivni, da ;ini ne raste greben enostransko, da uij»o pulitičuo prononsirani. Torej bo tudi varovalo nas pred nenarodniun in tujimi uradniki mej nutni, ter vsako auimozuost zavrnilo v zaslužene meje. Tožil uem u/.c prej po velicem dnevniku. Ne sme se me nupačuo uoieti, du bi podpiral denuncijante ! Vodilo mi je: svoji mej svojimi! Do sedaj nam je malo koristilo, če smo na-pisali dopis, poslali notico v naše liste, kadar na h je kakov obol in neumen železnišk služabnik z znano historično surovostjo narodno žalil. Kajti Uog je visoko, a car daleko! žalostno sicer, pa tako je bilo in je; glejmo, da bode inače! Naši poulanci nam bodo s pravo lebkoto razvozljah praktično železniško vprašanje. Od 24O0 kilumetiov (okolo 300 milj), kiil šteje kolos, južna Železnica v Avstriji, teče dobra tretjina, kakih 1)00 kilometrov (nad 100 milj) po slovenskih tleh. In od Ru-dolfove železnice je 200 kilometrov na uašej zemlji. Evo, uli mjso to ogromne številke, s s katerimi se mora laiumti! Toda uspešno in praktično je treba rešili narodno vprašanju e»---.--- AiittfcelE. Sibirski raziskovalci XVII. veka. Po KuHtouiarovu upitul J. Htoklana. (Konec) Mej tem pa ho drugi raziskovalci prodrli do Zabajkalja. Uekelov je postavil Urd-njavice ob rekab JSelougi iu llilki. Za njim bo drugi podvrgli lmrjate, ter jih prisili na plaćanje danji. Glavno mesto v tem kraju je bila lrgenska tvrdujavicu, u od leta 1666. Selenginak. Leta 1670. ju nastal znamenit prepir mej Kuni in Kitajci zaradi tega, ker je tuuguski kuez Uautiuiir (?) u štiridesetimi ljudmi svojih vlusteliuov prešel ua rusko struu. Kitajci so smatrali to povodom vojue — etisus belli — ter zopet začeli napadati ruske tvrd-ujavice. Zaradi teh zadev se je podul poslanik, pri železnicah in ne po modelu magjarskega šovinizma, kateri je v svojej pretiranosti na glavo postavil Htvar. 1. i nevednež mešal bi »e v notranje poslovanje železnic: to mora biti edino v velicem svetovnem jeziku. Kako človeka Brce zaboli, ko povsodi po Sloveniji vidi table, trguvske, gostilniške iu druge javne, ali ponemčene uli 16 šušmarjeno iu nepravilno slovenščino. In ta Hramotna pisava imeni Kaj bo to sloveunka mesta, trgi iu sela? Vest, vest, izbudi Be, peci in peci kakor živo peklo, priganjaj, dokler uij boljše! Kaj hI misli prosta masa o inteligenciji, kei tako njo in nebe spoštuje? Ali se ne demo-ralizuje narod s tem V In kaj si misli tujec, slasti Nemec V V polnej sreči šepeče, stopajo po naših tleh: deut, i oče so se tako pisali". Nij dolgo, kar sem videl iz urada pisano ime „Zehultz" (= ć'tbuljec). Stari birokrat pi>e po sluhu in tujec po svoje i Ortografiji. Neki nemški profesor je Bvoje dni v uižiej latinskej šoli slo venskemu dečku v sešitek iitaknil listek s temi le besedami: „\Varum verhun/oa sie ihren scliiiaen deutselieu Namen---V4 in ime jo bilo pošteno slovensko! Kaj je Mark t- TiillVr, Steinbiiick, Franz-dorf, Ailelsberg, Losece itd., kaj je Marin lUst, \Vucbern, Velden, Fridnu, Lichten\vald itd. itd. za nado slovansko uho na naših lastnih tleh, na našej maternej remiji, nnj ju už« klicano ali pisano, živo ali mrtvo? Zn unenje tujstva je, znamenje podložnosti, znamenje tisočletnega jarma. Spomenica, ki n>ij jo predlože slovenski državni poslanci želuzničuiin vodstvom, morala bi biti dobro premišljena in pred očmi imeti pred v: eni praktičuo stran. Jodro bi jej morda bilo to-le: a) Nad nemškimi imeni postaj naj se spodobno pribije doimu'c naše, od severa do juga, od i/hoda do zu|>adu. b) Tri vhodih, izhodih, čakalnicah, gostil-nicah, pri raznih poslovnih oddelkih morajo biti napisi tudi sli venski. (Do zdaj bil je slo-vensk napis se ve da bela vrana le tam, kjer se nas je za vrat lovilo.) c) Oznanila, razglasi, ki segajo direktno v gmotni prid občinstva, ob javljajo naj se tudi slovenski, /.vlasti tudi po slovenskih novinab. d) Vodstva naj izdmiu lehko umevni opra-vilnik v slovenščini, da se uaše ljudstvo more podučiti, kuke dolžnosti imajo železnice do njega in kitke ono do njih. e) Služabniki, od načoluika do zadnjega straŽHrja, morajo se uineti z občinstvom. ubit. Mestu njega je nastopil atamanstvo Bftj-ton, ter hrabro branil ineslo proti oblegaj o-čim ; izuenaila ho Kitajci dobili ukaz, da ustavijo vse vojevanje, ker ho je približava! iz Utisije zopet poslanec, okoljničij (carsk činovnik, ki je imel paziti na red in mir ob mejah carstva) Kedor Aleksejcvič Oolovin, z velikim spremstvom dveh tisoč ljudij. Kitajski car je tudi od svoje strani poslal poslanstvo v Ner-činsk. Pri tem [loslunstvu sta zavziiiiula važno mesto dva po kitajski oblečena jezuvita: &|ia-Djolec Perejra iu Francoz Chcrbillon. Sprein-ljevala je poslanike vojsku od 15.000 mož. V avgustu leta 1080. so se začelo razprave moj poslanstvoma pod Neivmskiui v šatorih. To šatore je dal postaviti bivši atamuti maioruski 1 ion mm Mnogogrišnij, ki je bil v tem času uže siu boljarski (plemič). Ka/.govoro sta vodila jezuvita v latinskem jeziku. UuBki poBla- O Imen« postaj klicati se morajo po Slovenskem tudi v naščini! To bi bil nekako površen okvir, popolnem pravičen in ne pretiran. Če le to dosežemo, veliko pridobimo. Naš narod bi ne trpel več materijalne škode po zmešnjavi, ki nastajajo s tujim jezikom. Domovina naša dobila bi svojo častno obleko, v narodu bi se ukore -ninilo spoštovanje in zaupanje do domačinstva, in tujcu ošabnežu bi imponirali, da bi nas ne mogel vsak hip smrtno žaliti. Alt je pa vse to mogoCe? To pustim na Btran, da imamo pravico in — dolžnost, reklamirati to pravico; naj govorim le o inogo-čosti. Ko sem zadnji čaB, da bi bolje infor miral ee o železničnih razmerah, posebno tistih, ki se tičejo naše narodne stvari, večkrat občeval z železničarji, prišel sem do sklepa, da bi taka reforma le malo sitnosti] in hrupa napravila. Vodstva bi imela le neznatne troske in bi b tem zadovolila tretjini svoje celote. Pa saj poudarjajo, da hote vedno nepristransko vsakej želji občinstva ustreči! Dokažite! — Uradu kov sluvjanskih imajo po nemških krajih dosta. Iu uže sedaj se jih na Slovenskem, kakor se mi je trdilo, malo najde, da bi ne bili domačini, ali da bi konci ne znali službeno z našim narodom občevati. (No, o nekaterih treba pač reči: pa kako?!) Mi ne moruno imeti nič zoper poštene tujce, ki znajo naš jezik, naj ostanejo mej nami! Tudi v nižjih sftrah je po večjem domač materijal. Da se tukaj toliko tujstva in uasprotstva čuje krivo je najbolje to, ker so todi skoraj povsem nastavljeni dosluženi vojaci, ki se VBigdar in povsodi s tujsčino babajo in šopirijo. Kdaj bode naš rod bolj ponosen na Be? Se ve da črez noč ne bode vse boljše, z glavo se ne more skozi zid. Ali treba je takoj dela energičnega pa ne kompromisov! Vsak posamezni naj skrbno čuva s ponosom na domačinstvo in slavjansko narodnost, doma in na potu, da se nas ne bode narodno žalilo, da se naše narodne svetinje ne bodo metale nevedoč ali vedoč ob tla. In ako smo priča, kjer se kaj tacega zgodi, potem je naša dolžnost, da branimo narodno čast z vsemi dovoljenimi sredstvi, kakor je to storila vrla ob čina Št. Peterska na Notranjskem. •V'olitu'-m ra%gie do ni. veličanstva cesarja, katerega nec se je trudil z vsemi silami, da odtrga Kitajcem čim večji kos zemlje, Kitajci pa so počeli proti Rusom buniti sosedna plemena: Burjate in Onkote, vzdignili se s svojo vojsko, ter jim grozili. Le to je prisililo Goloviua, da je popumil. Rusi bo se odrekli Amura. Za mejo je bila označena reka Gorbica, ki se izliva v Šiljko, reka Argun od izvora do izliva v Šiljko, in kameni hrebet (gora), poznat pod imenom Jablanovo gorje, tik do Ohotskega morja. Polkovnik Bejton, ki se je držal v Albazinu, porušil je po zapovedi Golovinovej le to mestice, ter odšel b svojimi Rusi v Ner-činsk. Na ta način je bila amurHka zemlja naj-skrajneji del ruBkih odkritij, posle tridesetletnega posedanja izgubljena za Rusijo do carstvovanja Aleksandra II, ko je bilo zopet celo Poamurje in Maudžursko primorje odstopljeno Rusom (1. 1852.— 1860). je večina adresnoga odbora sprejela. Adresa se ne bode preje objavila, predno da 86 v dr Žavnem zboru prečita. Izid volitev v posamne odseke tiri***)* iinfit «oora javljajo dunajske novine. Voljeni 80 v odsek za vladno predlogo o Bob ni in Hercegovini: Hohenwart, Klaić, Rieger, Lobkovic, Jireček, Baum. Groholaki, A. Liechtenstei n, Lien bacher, Splavinaki, Loudon, Duna-jevBki, Fanderlik, Gregr, I e. Giova-nelli, Herbst, Planer, Cirneri, El. Suess. Rabi, Tomaščuk, Sturm, Skene, L'istkandel. V odsek predloga za odpravljenje prisilnega legulizovanja: Jasinski Adame't sen., Bmuner. Croy, Tburnher. Ony/.kiewicz. Keil, Dvorski, Oma'Bchai, Stohr, Jaksch, Granitscb. Mudej-ski, J ques, Vasaty M'ky>ka. Monti, Herman Mih , Fuchs V., Spaun, Krschner, Spens. Edel-mann. V odsek za predlogo o podaljšanii brambovakega zakona: Clam-Martinic, V. Pfeifer, Smolka, Liechtenstein Alf, Belcredi, Divonkovaki, Chrzanovskt, Tovarnicki, Zeit-hammer, Vetter, Kaninaki, Sternbach, Mat-tauseh, Streeruwitz. 0*»dik. H^ckclberg, Russ, Libnioger, Klier, Sdotfd, F-schfr. V o laek zi predlog o uravnavanji zavarovalništva: Poklukar, Bebler, W''tmnn. \Ve:sa, \Volken8tein, Schmidt, Foscbtl II*rracb, O iva, Coamiec, Dzieduszycki, Auspitz, \Volski, Dobl-hammer, Roser. V od*ek zakona zoper oderuhe: Gudenan, Vitez'6, Starzenski, Wurm, Bulnt. Tys«kiewcicz, Rotb, Miiller, Z^k, Zeilberger, Zotta, Lienbach^r, Krasicki, Zborovski, Ityl-zovski, JaqusB, Nousser. Strass. Kochanovski, Pajer, Haaae, Kallir. Forster, VVeeber. V odsek o ponarejenem vinu: Kinsky. Chr. Granitscb, Markovic, Dobler Ftt>nkranz, Kar-loo. Dipauli, KHmescb, "VVeber, Kaminski, B v dynski, Pfeil, R if Bercbtbold, Friedmnnn. V državno sodišče je bil voljen avtono-mi stiski kandidat, odvetnik Ivčevic v Za dru. V odsek za opro^čenje koleka rri združevanji zemljišč so volieni: V o 5 n i a k , KMa-novski. Husner, Ripoport, DMVhamer. Herman M ha, Winkler, Meznik. H*vera SUngler, Martush-v/cz, FUrst»nberg Kozi. Platzer, Pu->yoa, Mat-cheko. Wagner, S^x. WUnsche. Is-bary, Mauthner, Krona wetter, Roser, MUller Iz dozdanjih obravnav legitimncjskega odbora je razvideti, da so bili u'oženi protesti zoper 28 izborov državnih poslancev. Mej temi sta tudi kranjskega velicega posestva zastopnika v državnem zboru, barona Žvegelj in Taufferer. Poročevalec o dotičnem volilnem aktu je poslanec Tburnher. Kdo da je protestiral zoper to volitev, še nikjer nij bilo povedano. O obravnavah dede* /«t"r«t.»*co-ogerske nagodbe piše „Bud. Corr " : Hrvatska rngni-kolarna deputacija je dala poročevalcu Miška-toviču nalog, da izdela do 24 t. m. natančen načrt odgovora na ogerski renuncij (odgovrr na hrvatski nuncij), o katerem se bode potem hrvatska deputacija posvetovala. M goče pa ie tudi, da hrvatska regnikolarna deputacija ne bode stopila v ustmena dogovarjanja z ogersko, nego bode dala pismeno svoj odgovor. Poročevalec Miškatovič dela zdaj oni načrt. V litin t«* «lr*,,»vi*. Srbski „Istok", organ Ri stiče v, je prinesel 19. t. m. vrlo zanimiv in pomenljiv članek, v katerem se zagovarja zveza mej Srbijo, Črnogoro, Rumunsko, Bolgarijo in odnosno tudi meiGrecUo. Pravi se, da je ta Članek spisal mimstt r R;st č sam On pravi, da ker so se zbog slabih posledic berlinskega dogovora iz nova, a drugače zvezale velevlasti, moraio tudi manjše države skrbeti za to, da jih dogodjaji ne iz-nenadejajo. To pa velja osobito o balkanskih državicah. Da se te države mej Hoboj združe storili bo Be uže prvi koraki. Pohod k m; za bolgarskega v BukureBtu, njegov bodoči pohod v Belgradu, prijateljska zveza mt-j Srbijo in Ornogoro in shod vseh balkanskih knezov v Belgradu bodoče pomladi, to vse govori za to, da se bode osnovala koalicija teh balkanskih držav, ker Be mora osnovati, ker je ta zveza jedina Bku-šena obramba zoper nevarnosti, katere jim prete od večjih in močnejših držav. V složnosti in jedinosti našle bodo balkanske državice mo*, da bodo vse napade na njih narodnost in politiško samostalnost krepko odbijale in dosegle vse. česar jim treba za njih napredek in blagostanje. Rusija odobruje tako zvezo, bodemo jo tedaj dosegli, Evropa bode na morala računati a tem činiteljem." Naši ofi:ijozi uže obirajo ta članek, hoteli ga osmešiti, ali kisli obraz ni hnljar-skemu „nurodnemu zbraniu" r»fwHolHo veC važnih predlog v po vetovante, Vlada bolgarska hoče odpraviti namreč krajevna nadzor-ništva, ustanoviti zemliiščno kreditno banko in jeden univerzitet se štirimi fakulteti; nadalje namerava namnožiti stalno vojsko, zidati železnice in ceste. RuBki car je dal Bolgarom še jedno Indijo, v Nikolajevo pak je bolgarska vlada naročila dve ladiji za kanone. „Šesta velevlast*, nemSko-židovako novinarstvo, je enkrat .protestiralo", da bi imela Đ dgarija svoje laRtno brodovje, a kljubu temu „protestu" se bolgarsko brodovje prav lepo množi in vlada celo namerava ustanoviti šolo za pomorščake ! RetfftMhm It i Renat je s 50 glasovi zoper 2 glasa sprejel načrt o reviziji ustave tako, kakor je zbornica sklenila. Še en donesek k avstrijsko - nem J'«"«/ zvezi, — tako bi se smel imenovati neki članek, katerega je objavil teb dnf Lipski „G r e n z-bote*, kateri pojasnjire nže tolikokrat na-imenovano zvezo iz prav posebnega staPšča; Bis mark hoče te zveze, ali vladarja teh dveh držav niti ne mislita na to, — čuje se iz onega članka, ki je po vsej Nemčiji silno pozornost vzbudil; naj posnamemo tudi mi nekatere posebne zanimivosti iz njega: „Nemški kanc-dar si je položaj tako-le tolmačil: po ru-sko-turškej vojni je pričela Rnsija z nova obo-roževati se, in sicpr silno. Armada ruska se ie namnožila za 400.000 mdž. to je za toliko, kolikor broji nemška armada o mirovnem času O času nove vojne bode Rusija, odkar so kadri 8 75.000 mož osnovani, na noge postavila 24 novih divizij to je dvanajst a r-m a d n i h korov. Ne daleč od zapadne meje stoji množina ruske konjice, katera lehko v treh dneh do nas prispd. Zoper k6ga se je Rusija tako oboroževala ? Nu v Rusiji se iavoo govori, Carigrad se mora zasesti v Berlinu; drui^i Bicer misle da na Dunaji, ali da pot tja pelje z Ruskega skozi Berlin. Tedaj, — mislil si je Bismark — mi s^ moramo kam nasloniti, kajti tuli Francoskej nij upati ničesa, in — Avstrija je blim, ona nam lehko mnogo koriBti." To B;smar-kovo mnenje nij na'lo na odločilnem mestu, potrjenia, in od jeze je Bismark daleč od Berlina v Birzin odpotoval. .Iz nenavadnega Članka pak Be razvidi, da Nemčija ne išče zveze z Avstrijo zaradi tpga, ker ie „evropski" mir v nevarnosti, nego iz bojazni pred Rusijo in Francijo; za to hoče, da bi jej Avstrija hrbet zakrila. Zoper tako zvezo mora vsak av-strijsk državlian protestirati. P r u Bk i deželni zbor se Hnide 28. dne* t. m. fVn»co«frn vlada bod« zbornicam predložila sledeče predloge: Ves naučni zakon mora tuli s členom 7. stopiti v veljavo; davek se zniža; zn žanje železniških t ar fov ; čolni t'irifi; glede vseh teh točk so baje ministri složni. Iim'« posestniki so imeli tabor v Bal-lini in so Bklenili, da v bodoče podpirajo svoje najemnike, ako se bodo ti vredne izkazali in se pridružili deželnim lordom. To se pravi z dru/imi besedami: 78 000 irskih posestnikov hoče se združiti z najemniki, da 5 milijonov irskih prebivulcev ob Irže v takem Birormškem stanji, kakor so bili dosle, neimejoči niti jiedi zemlje. Novo turško ministerstvo je bilo v Cargrudu tudi od obr-instva radostno pozdravljeno, — kar se ne more trditi tudi o nekaterih evropskih vla^tih. Mej Rusijo in Turčiio so se dosegle prav prijateljske razmere in sicer tako, da turški sultan niti sprejel nij angleškega poslanika Lavarda, ki je prosil za avdijencijo. To bode Angleže silno razburilo, tembolj, ker bodo morali opaziti, da niti njib žuganja jim ne koristijo. Ko je bilo imenovano novo turško ministerstvo, je angleško čaHO-pisje pretilo, da se bode odpozval anglešk poslanik iz Carigrada, in da se bode angleško brodovje poslalo v Boapor; kaj bodo po najnovejšem dogodjaji, ki mora Angleže Se posebno zadeti, oni storili, na to smo radovedni. Dopisi. Ie 4 orknlNkr okolico 21. okt [Izv. dop.] (Predrzen rop.) Neki bsrac pride pretekli teden na večer v hišo A. K'aučarja, po domače „pri Hiteji" na Blokah, ter poprosi, da bi ga prenočili. Dobri ljudje ga vzemo pod streho, mu dade večerje in še nekaj pod zglavje. Po skromnej večerji in po mol tvi „za vsakdanji kruh** naroča hišni oča, kako opravilo vsa-cega posameznega njegove družine čaka na jutro. „Ti Tone, po'deš zarana z voli na Rakek ; tija popelješ žaganj ca in nazaj vržeš na voz nekaj blaga na rakovpkej postaji in v Cerknici pa tobak za našega trgovca; tukaj gori v klanjce ti jaz s kravama prelprežem". Tako zapoveduje oča komaj 16letn?mu sinu; našteje mu 132 gld. na mizo za tobak in vožnjo, ter izroči za prejem robe potrebna piRma. Mala družina razide se po bDrnih ležiščih, gospodar ugasne luč, in kmalu vsi domaČi pozatisnejo trudne oči. Le razcapani berač preklada in razteza ko^ti svojega rojstva po trdej klopi pri peči. Misli in misli, tuhta in tuhta, kar se mu zažari v peklenskem ognji potuhneno oko, okrog usten zaigra mu vra>ji posmeh, češ, ta-le bode prava! . . . . Mežnar pri fari nij še odzvonil .belega dre", bo sta oča in sin pri Hitelevih uže na nogah. Pokladata živin^etom, napojita jih skrbno in naprežeta še pred dnem. Od B!ok proti Glini v breg pripreže oča kravici; vrh Gline vrne Be ž njima nazaj domov. 1q Bin vozi brez-krbno nizdolu Loške-po-lice dalje naprej. Nihče nij zapazil, kako se je berač izplazl za njima iz hiše, kako je najprej obema in pozneje mladeniču tihotapsko po bližnjih stezah sledil. Na najbolj samotnem in varnem kraji napravi nekaj skokov in uže drži prestrašenega mladiča za goltanec z močno desnico in z levico seže mu izurjeno v nedrije po novce. Ko Se po vrhu fmtina napesti, ubere jo b plenom — kam? — S tem vprašan;em si sedaj žandarmerija beli glavo in brusi pete. Nadejati se moremo, da nevarni potepin in ropar, kateri je bsje s6 Studena pri Postojni doma. in oko*u 40 let star, pa vse svoje žive dni nij bil nič prida, ne uide pravičnej kazni. Sploh i-i pa vsak lehko nrsli smrtni strah in omotico mladega voznika, in žalost pa skrb ubozega, pridnega kmetica, ki mora naravno trpeti veliko škodo o zdanjem časi vsestranske reve! — PoBtscriptum! „0 ga uže imamo!" H„Da, pa ne lopova, ampak širokotacneža, mojstra medveda"". Včeraj opoludce ubila sta brata knjeza Vindischgriitz po veB ostrih strelih kosmatega starca pod črnim Javornikom. Krem-pljavi mrhež je bil 2 centa in 14 iuotov težak. Oddali so ga na Rtkeku na „mašino" da bo v ljubljanskem muzeji pod vodstvom g. Š. po marsikaterem krviucm ropu pristal proces s kemijo in drugo učenostjo. Pri tej prilici trdili so izvedtui selski gonjači, da imajo na Javorniku sled še za pet medvedov. Če se posreči, da vseh pet na travo polože, vsaj ne bomo za Kočevavji, ki se ponašajo, da bo v zadnjih trdi mesecih pobili jih šest! Nu, kaj bo to pri nas in z nami!? Sočutni Bosedje bodo trobili po svetu, da je naša vsa dežela medvedji brlog, da smo še strašno nazaj, da do nas ne more solnce, žarko solnce prosvete ! In vsi vitezi brez vranca in Btrahii bodo soglasno pritrdili, da je taka in se rotili, da nas morajo osvoboditi klerikaIno-nacijona!negu zmaja, ki nad nami gospodari! Habeant sua — gaudia! Iz lt«'»pilili na Gorenjskem, 20. oktobra. [Dv. dop.] Ne zamerite, gospod urednik, da se tudi mi spominjamo vašega lista in vam nekoliko tvarine pošljemo. (Zato sa vam nij še bati zamere. Ur.) Naš občespoštovani gospod učitelj gre v pokoj in na mesto njega ne vemo kakšno učiteljsko moč da bodemo dobiti, ali moškega ali ženskega spola II gotovega vira vem, da, ko bi našim kmetom na glasovanje dal, to vprašanje glasujejo vsi za učitelja, ker uMteljica v šoli se jim zdi čudna moderna prikazen. Čuiemo, da je radovljiški krajni šolski svet silno s" potezal, da bi dobil grozno učeno učiteljico. Moškega kompetenta s'cer nij bilo (ker 8 kofetom ne oprav-), kompetirala je pa baje tudi druga, slovenskega jezika zmožna gorenjska gospodičina. Ta pa ne govori francosko, vlaško in nij izvrstna muzdtarica, kar je prvej neki vbo v obilnej meri lastno, in za to bila prezrena. Prva razen omenjenih jezikov umeje bvoj posebni jezik. Torej bravissimo, ta bo za nas in sprejeta je bila. Šolski svetovalci bo računih čisto logično. Učiteljica bo učila naše otroke nemško, vlaško, francosko ia muziko, naši otroci pa gospodičino svoj ma-terni jezik. Če pojde po volji teb modrijanov, bodo radovljiški otroci zaradi znanja mnogih jezikov in mudke sloveli po svetu in toplice na Bledu ne bodo potrebovale več tujih mu-zikantov niti čičeronov od Bog ga vedi kod: vsega bode doma dosti. Ne čudimo se torej, da nam radovljiška gospoda vse nemško dopisuje, saj imamo tam „stidtkinder", kateri nas bodo v prihodnje v nemštvu urili in nam razlagali vse urtelne in verlorenge. Iz Idrije 22. oktobra. Vodgovorgo-8podu V. Kornmli!lerju na dopis 8 Podgrada priobčen v „Slov. Naroda- štev. 241. od 19. oktobra le toliko rečem, da nij samo moje ampak občno mnenje, da črke K. V. v dopisu iz Idrije štev. 204. „Slov. Nar." ne pomenijo druzega nego Vaše ime. Da Blovenski Vi uijste pisali, tudi jaz verujem, kajti o tem nas je „Slov. Nar." sara še le prepričal, ko ste mu namreč nemški dopis poslali inje sedaj vendar le Blovenski priobčen. Ako nas hočete tedaj prepričati, da črke K. V. omenje nega dopisa ne pomenijo Vašega imena, pre-i'čite stvar sami in potem očitno dokažite, kaj ste dosegli, kar bode meni in gotovo tu li marsikateremu drugemu prav ljubo. Vaše razmere ne spadajo Bemkaj, temveč namen mojega dopisa je bil, kakor sem omenil, le zdravnikom, kateri nameravajo za slu>bo prositi, stvar povedati, zakaj da je ta služba v vel-uej razpisavi, ter zavrniti dopisovalčevo laž-iij'.vo obrekovanje mirnega in poštenega g. dr. BaaBB, ua komjr mi je bilo že posebno ležeče. Viil. Treven. Domače stvari« — („D r a m a t i č u e g a društva") občnemu zboru, Ui bode jutri ob jednajstih dopoludne v Čitaluičnej dvoraui, je dnevni red ta le: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikove 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volite1/ odbora. 5 Posamezni nasveti. — (S 1. d e ž e 1 n i o d b o r) ie dramatičnega društva odboru te dni naznanil, da je v seji dne" 3. t. m. glede tistih 1000 gld., katere J9 branjski deželni zbor lani 11. dan oktobra iz deželnega zaktada dovolil „v podporo slovenskih dramatičnih namenov" za 1879. leto, sklenil, naj se obrne a) G00 gld. v pisateljska darila za slovenska izvirna dramatična dela, h) 30O gld. v izdavanje tiskanih dramatičnih knjig, in c) 100 gld. v pomnoženje knjižnice dramatičnega društva. 01 omh. za pisateljska darila namenjenih 000 gld. naj se odloči svota 400 gld. za darilo pisateliu resnega igrokaza iz kraniske ali avstrijske zgodovine; ta igrokaz bi moral izpolniti ves gledališki večer. Oltallh 200 gll. nai bi bilo darilo pisatelju najboljše veseloigre, najmenj v dveh dejanjih. SI. deželni odbor ob jerinem pozivlje društveni odbor, naj mu brzo poroči svoje misli, nasvete in pogoie glede razpisa navedenih dveh daril in glede dramatičnih proizvodov namenjenih za natis, poleg tega pa tudi označi dramatična dela, katera bi kazalo kupiti za društveno knjižnico. — Dramatično društvo, katero bode veselo, da je ta stvar, ki je vlekla se leto dni, konci nekako re-Sena, ima jutri v občnem zboru baš lepo priliko odboru, ki ga bode na novo volilo, naročiti, kaj naj deželnemu odboru odgovori. Umevno je lehko, da društvo deželne podpore nij dobilo nepogojno na razpolaganje; gledaliških predstav nij bilo in torej nij moči v to svrho zahtevati priloga; na drugo Rtran je i-pak res, da se društvo nij moglo postopiti rednega igranja s plačanimi močmi, ker nii smelo za gotovo računati na pokritje primanjkljaja. Prav je tedaj, da se dovoljeni znesek zdaj na drug način porabi v prid narodnim našim dramatičnim nameram. Vendar pa po našem mnenji razdelitev daril, kakor jo je slavni deželni odbor določil, nij srečna, niti našim okolnostfm primerna. Nam se dozdeva, da bi več manjših daril bolj ugajalo in več vspeha imelo; teh G00 gld. bi zadostovalo tudi za štiri darila. — (Sokolsk večer) bode jutri v či-talničnej gostilni. Program priobčimo jutri, denes le izpove mo, da mej drugim pri le na vrsto končen prizor po občepriljubljenem g. Kaj zel j u. — (Iz trgovinske in obrtne zbornice.) Nij davno ka smo opozarjali, da bodo morale na novo cimentirane mere in vage, ki so bile cementirane stopravleta 1>!7G. in 1877. To velja celo za take mere in vage, ki so na prodaj. Nij teško Bprevideti, da je taka postavna določba zelo trda za vsacega, kdor ima posla z mero in vago, posebno pa za trgovce, ki kupčujejo z merami, bb'roi in tehtnicami. Zato je trgovinska zbornica dobro ukrenila, ker je v poslednjej seji sklenila prositi deželno vlado, da bi se obrok za pocimentiranje mer in vag raztegnil vsaj na pet let t. j. tako, da bi bilo le vsacih pet Itt treba z nova cimentirati mere in vage; take mere in vago, ki bo bile cimentirane prej n«go pred pete mi leti ne smele bi se sicer prodajati, ipak naj bi se ne kaznoval nobeden samo zaradi tega, če ima tako mero in vago. Želeti je, da bi bila uslišana proJnja trgovinske zbornice. -- (Državni poslanec g. Klun) je spisal in ministru poljedelstva izročil spomenico o i/gubah, ki jih idrijski kmetovalci trpel po državnem ruduiku in ž njim združenih to- varnah. Minister je obljubil, da bode stvar preiskal in storil kar mogoče, da se ljudem povrne škoda. — (Občinske volitve.) V Strugah ribniškega okraja je bd za župana izvoljen Josip Pugelj iz Tržiča, za prviga svetovalca Josip Gregorič iz PoLskavca, za druzega pa Janez Dremuljec s Pake. Zahvala. SI. odbor družbo sv. Mohora je ob priliki raz- Jošiljanja diužbemh knjig podani tuknjšnjej Suh lepo tovilo 4'J družbenih knjig i? prejšnjih lot raznega ladržaja. podpisano voustvo izreka s ti-in si. odboru srčno zahvalo in bog plati! iač bi b lu želeti, naj bi se mej družbeniki tu za naš narod prekoristne družbe nobena solsaa knjižnica no pogrešala I Vodstvo ljudske šolo v Preserji, duo 1*. oktobra 1879. Juraj Kežek, učitelj. lUj5 „10 „ London..........117 „ 15 Napol...........9 „ 33 V, C. fer. cekini......• ■ 5 n 58 Oriavne marke ....... 57 „ 80 Umeteljni vrtar, ki izvrstno vsa v njegovo stroko pripadajoče Btvari izdeluje in jo preskrbljen z veliko svežimi cveticami, priporoča se p. n. občinstvu in svojim čestitim naročnikom za izdelovanje šopkov in mrtvaških vencev prav po znižanej ceni, elegantno in hitro. Nopkl se dobivajo od 20 kr. do lo gld. Mrtva.ki vcoci od bi) kr. nadalje kakor kdo želi. Dobi so tudi vso drugo, kar pripada v svež* cvt'tidarstvo, elegantno in po ceni. Vnanje naročbo izvršujo so točno. Nadaljo moro poslužiti ludi z mnogimi velikimi in malimi domačimi in tujimi dekoracijskimi rastli-nami, ter prevzeme prav po ceni olepša*mije grobov pri sv. Krištofu za v eni i b duš d.ui in mrtvace v, kakor tudi okiiiounj i> **«!» wm |>Ioh in v obče za vsakojake slavnosti. Oena za dekoracijo iinliiiv je za 1. razred b' gld.) za drugi 4 glu in za 111. razred 9 gld. Za vsak ra/.red pak so dadč prav lepe rastlino. Prevzemam tudi oskrbi jovanjo namiznih Aopkov proti mesečne! plači. Koncem se dobe tudi v ceno različne niHtUne za «ol»o. Mnogobrojnih naručeb prosi luiauo (491-2) Alojzij Kursika, umeteljni in vrtar za trgovino, na poljanskej cesti st. 12, nova. : : : : >: I Gostilna „pri fajfi" ♦ v l.ingarjevili ulieali. ^498 2) : Vsako soboto koline! ♦ Dolenjsko vino pO iH, 32 in 36 kr. liter. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Štev. 13911. (489—3) Razglas. Za leto 1880 sestavljeni proračuni dohodkov in potroSkov mestne blagajnice, zavoda ljudskih sol, zavi d... za uboge, niesćauakegu zavoda, in Bplodnega ustanovnega zavoda, leže v Mnitdu občinskega reda od 15. clo 31. oktobra <<'*•;» leta v magiatratnem eksptUituem uradu v splonm pregled, kjer se tudi kukosne optuke srenjčanev o taistih v zapisnik spiejeuiajo, da se more mestni zbor v svojem po^vttovanji na nje ozirati. Mestni magistrat v Ljubljani, dLO 13. oktobra 1879. Popravek zastran ponudbe v zakon. (5oi-i) Tista uljudila osoba, ki je odgovorila na ponudbo v zakon, naznanjeno v „Slovenskom Narodu", naj blagovoli sledečo šil're porabiti: IO, ni> M« C poate roHtuilte i"N ;i I >t'< 's i n ;i. kajti drugače se pismo ne dobi od pošte. Srečno 1 T/^elifco, zaloga letošnjega mošta, oziroma novega vina, posebno dobrega dolenjca po 4 gold. do 4 gold. 60 kr. vedro pri (500—1) A. C v <> n KI ji v Sevnici. Schiffer & Stedrv v Ljubljani, dovezna cesta, poleg- Isolo dvora, južne železnice, prodajata salonsk premog1 za kurjavo v sobi in kuhinji, ob jeduem tudi W tovarnišk premog za vsako potrebo po najnižjih cenah. \aro»'lie so sprejemajo: v magazinu za premog na dovozne j cesti poleg kolodvora ju!, železnice, pr. J. E. Bučarjevih naslednikih pri frančiškanskem mostu in pn Kari S. TiN-u pod Trančo št. 2. (503—1) ir Originalni Howe-jevi ■1 B or i g m a lin m i n £ e r - j e vi saesr šivalni stroji ~3Ne poleg družili skusenili sistemov najboljše kakovosti, po fabrisklh cenah in s petletnim jamstvom v glavnej zalogi za Kranjsko pri Franc Detter-ju v Ljubljani, pod Trančo. NB. «j celino le In se morejo šivalni stroji strokov-njafiko in po ceni »opravljati in snažiti. Svila, sukanec (Zvvirn), strojne igle, olje, posamni deli stroja itd. itd., na izbiranje, najboljšo kvaliteti, in ceneje nego povsod. ZALOGA (443-2) F. Werlheimovih & Comp. denarnic, v katere se ne more ulomiti, in jim tudi ogenj ne škoduje. Ter^eloita, ;pom.oo vsem, ki so v želodci ali trebuhu bolni. Oliranjenje zdravja naslanja so večjim delom na čišćenje in snaženje sokrovico in krvi in na pospeševanje dobrega prebavljenja. Najboljše za to sredstvo jo dr. Roza žiyljenski balzam. Življonski balzam dr. Rozov odgovarja popolnem vsem tem zahtevam; isti oživi vse precavanje, nareja zdravo in čisto kri, in truplo dobi svojo prejšnjo moč in idravje zopot. Odpravlja vso teško preba-vanje, osobito gnjus do jedi, kislo riganje, napetost, bljevanje, krč v želodci, zaslirjjeaost, zlato žilo, preobteženje želodca z jedili Itd., je gotovo in dokazano domačo sredstvo, ki seje v kratkom zaradi svojega izvrstnega uplivanja občo razširilo. M velika iA7r/ii"«« M f/ld., i>al stiivnice -i« *#% Na stotino pisem v priznanje jo na razgled pripravljenih. Razpošilja ae na frankirane dopico na vse kraje proti poštnemu povzetju svote. Volespoštovani g. iVagner I Prosim vas udano, pošljite mi za priloženih 18 mark zopot „dr. Kozov življenski balzam". Ta balzam jo prav posebno sredstvo zoper gnjus do jedi, shujsanjo, in ako se ne more spati. Ljudje, nad kojitni so uže obupali zdravniki, postali so po tem „življouskoui balzamu" zdravi in krepki. Prosim za takojšnje pripOSUoje. V štovanju vam udaui 11. Stolzonberg. Loo s-lleiners doit" polog MUnchoborga 14. avg. 1876. Da so izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. n. gg. naročnike, saj povsodi izrecno «lr. Kozov življeiiNl&l Imlzam iz lekarne E. Fragner-ja v Fragi zahtevajo, kajti opatil som, da so naročniki na ved krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo življonski balzam, in no izrecno dr. Rozovega zivljenskega balzama. Pravi dr. Rozov življenski balzam dobi se samo v glavnej Zalogi izde.ovaloa Ml. i r -1<,, iokarna Bk črnemu orlu" v Pragi, Koke dor Spornergatiso Nr. 20^—'6. V Ljubljani: G. Piccoli, lekarna; Jos. Svoboda, lekarna. V Novem mostu: Dom. Kizzoli, lekarna. V Kauiuniku: Jos. Močnik, lekarna. 8C Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega zivljenskega balzama. Isto tam: Pragska občna domača maz, gotovo in izkušeno sredstvo za ozdravljenje vsacoga prisada, rano in otekline, a V:5 in Uo kr. av. v. Bal /iiiia /a uho. Skušono in po množili poskusih kot najzanealjivejšo sredstvo znano, odstrani nagluliost, in po njom so dobi tinti popolno uže zgubljen sluh. 1 Bklouica 1 gld. a, v. (2i0—1U) Izdatelj in uiedmk Makuo A rime. Lastnina in tiBk „Narodne tiBkarneu.