MAVČIČE - Lani začeta gradnja družbenega centra v Mavčičah je že skoraj pri kraju, tako da bodo vse objekte v centru izročili svojemu namenu že do konca tega leta. Družbeni center sestoji iz družbenih prostorov KS Mavčiče z dvorano, knjižnico in klubsko sobo, dalje je tu vrtec z dvema oddelkoma, avtomatska telefonska centrala in pa samopostrežna trgovina »Živila« Kranj. Krajevna skupnost Mavčiče, ki je le eden od štirih investitorjev družbenega centra, zbira za svoje družbene prostore sredstva s samoprispevkom že tretje leto, pred nedavnim pa so se krajani odločili še za podaljšanje samoprispevka. — L. M. — Foto: F. Perdan
Leto XXXII. Številka 68
ZADNJA VEST
BLED - V času svetovnega prvenstva v veslanju na Bledu bo Mednarodni festival športnih in turističnih filmov iz Kranja organiziral festival filmov o vodnih športih. Program sestavljajo filmi iz itirinajstih držav: ZRN, Velike Britanije, Avstralije, CSSR, Norveške, Kube, Francije, ZDA, Madžarske, Romunije, Avstrije, Nizozemske, Tunizije in Jugoslavije. Filmi o plavanju, veslanju, vaterpolu, skokih v vodo, jadranju in kajaku, s katerimi želi organizator obogatiti blejsko prireditev, se bodo zvrstili v štirih dneh, in sicer v četrtek, 30. avgusta, v soboto, 1. septembra, ter v sredo in soboto, 5. in 8. septembra. (H. J.)
Kranj, torek, 28. 8. 1979 Cena: 5 din
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Glaa Kranj — Glavni urednik Igor Slavec -   Odgovorni    urednik    Andrej 2alar
GLAS ILO   S O C I A
L J U D
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija  1974 pa ob torkih in petkih
ZA GORENJSKO
Revolucionarne tradicije, vrednote varnejše prihodnosti
MALA PLANINA - Zvoki borbene pesmi in spontano navdušenje mladih sta v nedeljskem dopoldnevu pozdravila nekdanje •kojevce, mladino in druge golte, ki so se udeležili svečanosti obM-letnici SKOJ in 40-letnici I. državne konference Na Mali
planini nad Kamnikom. Iz Kriv-čevega pod Kamniikimi planinami se je že v zgodnjih jutranjih urah vila kolona mladih v briga-dirkah, s taborniškimi ruticami in zastavami, ki so se s pesmijo na ustih podali na pot revolucionarne predhodnice svoje organizacije.
Med gonu srečanja na Mali planini so bili tudi Stane Dolanc, France Popit in Viktor Avbelj. - Foto: N. Sladic
Iz govora Borisa Bavdka
Mladina —
tvorec naše
bodočnosti
»Ob letošnjih jubilejih obujamo spomin na revolucionarne dogodke naše preteklosti. S počastitvijo obletnice SKOJ pa bi radi pokazali tudi na trdne vezi med današnjo mladino in tisto, ki je nekdaj kovala našo bodočnost, vezi, ki nam pomenijo dragocen vir spodbud za družbenopolitično delo, ki nas usmerjajo, da stopamo po njihovi borbeni poti.
Revolucionarna pot SKOJ je bila težka, prepojena s krvjo mladih, ki so se borili za ideale lepše, svetlejše prihodnosti. Zveza komunistične mladine se je formirala 1919. leta, ob svojem nastanku pa je sprejela program KPJ. Zaradi naprednega koncepta so njeno delovanje v prihodnjih letih wm do vojne zatirale nazadnjaške vladajoče sile, ki so ji prepovedale javnost dela in jo potisnile v ilegalo. Toda kmečka, delavska in fttudentska mladina je pospešeno bila hvoj boj, organizirala je štraj-ke in KPJ ob strani gradila načrte za revolucionarni preobrat. Z novo potjo KPJ 1937, ko je stopil za krmilo njene zgodovine Tito, j« tudi SKOJ dobila nov program _ osnovne točke so bile sprejete 1939 leta na Mali planini. Tako ae je mladina organizacijsko učvrstila za borbeno prihodnost, ki jo je čakala. Vsa leta NOB je
stala ob strani KPJ kot voditeljici odpora, po krvavih bojih pa je stopila v prve vrste fronte dela in na delovišču nove domovine pomagala izgrajevati ljudsko oblast.
Tudi danes ima ZSM kot naslednica SKOJ pomemben delež in odgovornost pri izgradnji samoupravnih socialističnih odnosov. Tovariš Edvard Kardelj je o njej dejal takole:
»Uspehi ZSM in njen prispevek k razvoju socialistične družbe bo toliko večji, kolikor bo ustvarjala pogoje za širšo in hitrejšo vključitev mladih ljudi v vse vrste družbenega odločanja v delegatskem sistemu. Kajti tudi mlad človek, kakor vsak drug, lahko samo v življenjski praksi, pri delu in odgovornem odločanju, preverja samega sebe, svoje ideje in pobude, pravilnost svojih stališč pa tudi realne možnosti in sposobnosti družbe.  D. 2.
Ob 11. uri se je na nekdanjem prizorišču 5. državne konference SKOJ, ki jo je vodil legendarni mladinec, skojevski sekretar in ideal mladih Ivo Lola Ribar, pričela slovesnost, s katero je vsa slovenska mladina počastila spomin na slavne dogodke iz revolucionarne preteklosti. Po pozdravnem nagovoru gostom — med njimi so bili tudi vidni predstavniki družbenopolitičnega življenja Stane Dolanc, France Popit in Viktor Avbelj — so mladi Kamničani v besedi in pesmi predstavili našo revolucijo, razvoj mladinskega gibanja v težkih dneh ilegale in fašistične diktature, velike revolucionarje ter nadaljevanje teh tradicij s sedanjo mladinsko organizacijo. Studentska baletna skupina je z izraznim plesom pokazala moč in upornost mladih, ki so v času NOB pomagali krojiti skupno prihodnost.
Slavnostni govornik, predsednik republiške konference ZSM BORIS BAVĐEK. je v govoru orisal zgodovino SKOJ od njenih začetkov 1919. leta, ko je prehajala skozi obdobja meščanske demokracije, Obznane in krute šestojanuarske diktature do NOB in časov izgradnje ljudske oblasti. V nadaljevanju se je vrnil 40 let nazaj v čas, ko se je na Mali planini odvijala 5. državna konferenca SKOJ leta 1939, ki je opozorila na nevarnost fašizma in se izrekla za osvobodilni boj proti okupatorju. Povzel je zgodovinski razvoj mladine po vojni vse do danes ter vso mladino ponovno spomnil na uresničevanje kongresnih sklepov. Na koncu pa je poudaril, kako pomembno je veliko in slavno izročilo prejšnjih generacij mladine za mlade danes, za prebujanje njihove revolucionarne zavesti, ob kateri boljši in srečnejši ustvarjajo svoj jutri.
Na tovariš k em srečanju so nekdanji skojevci obudili spomine na vojne dni in skupaj z mladimi zaplesali bratsko kolo.
D.Zlebir
Prvo mesto Gorenjcem
Kočevje - Na XXIII. tekmovanju traktoristov in VII. tekmovanju mladih zadružnikov, ki se je končalo 26. avgusta, so se tudi Gorenjci dobro odrezali. Posebno mladi zadružniki, ki so ekipno dosegli prvo mesto, so pokazali veliko zakladnico teoretičnega znanja in spretnost pri poljedelskih opravilih. Prvi trije posamezniki, med katerimi je tudi Gorenjec Peter Grašič, lanskoletni državni prvak, bodo skupaj z drugimi traktoristi zastopali Slovenijo na zveznem tekmovanju v Krškem.
Dobro pa so se uvrstile tudi ženske z Gorenjske, saj so ekipno v svoji kategoriji zavzele drugo mesto. D. Z.
Na slovesnosti na Mali planini SO se zbrali brigadirji vseh slovenskih delovnih akcij. - Foto: N. Sladic
Pred osmim svetovnim prvenstvom v veslanju Bled '79
Jutri slavnostna otvoritev
V imenu pokrovitelja Josipa Broza-Tita ga bo odprl Janko Markič
BLED - Član predsedstva SR Slovenije, Janko Markič, bo v sredo, ob slovesni otvoritvi osmega svetovnega prvenstva v veslanju Bled '79, v imenu pokrovitelja predsednika republike in zveze komunistov Josipa Broza-Tita, slavnostni govornik. Na letošnji največji veslaški prireditvi, ki se prične v sredo ob 18. uri na Blejskem jezeru s svečano otvoritvijo, bo nastopalo v konkurenci žensk, lahkih veslače v in elite nad 1500 tekmovalk in tekmovalcev iz triintridesetih držav. Za naslove se bodo borili veslači in veslačice Amerike, Kanade, Japonske, Kitajske, Avstralije, Nove Zelandije in Evrope. Na Bledu bo torej dvanajst dni res vsa svetovna veslaška druščina.
Bled z okolico'In samo prizorišče veslaških spopadov, blejsko jezero, že slavnostno okrašen pričakuje vse udeležence osmega svetovnega prvenstva. Vse je pripravljeno na prve spopade žensk in lahkih veslačev. Za njim pa bodo v prihodnjem tednu nadaljevali veslači v elitni konkurenci. Samo prvenstvo bo odmevalo tudi v vseh občilih javnega obveščanja. Televizijska slika bo šla v svet v osemnajst držav, iz samega prvenstva pa bo poročalo nad dvestosedemdeset časnikarjev, TV in radijskih re-porterjev in fotoreporterjev iz vsega sveta.
Jutri ob 18. uri bo slavnostna otvoritev. Začelo se bo že ob 17. uri z jeseniško godbo na pihala. Letošnja otvoritev bo vsa na blejskem jezeru, saj se bodo vsi govori odvijali na splavu pod Kazinom. Ob 17.30 bo povorka čolnov udeleženk prvenstva od-veslala iz regatnega centra v Zaki proti startu v bližini Park hotela. Tu jih bodo pozdravili godba na pihala ter otroški pevski zbor osnovne šole Josipa Plemlja.
Točno ob 18. uri bo udeležence, goste in vse ostale prvi pozdravil predsednik organizacijskega komiteja Janez Zemljarič. Predsednik skupščine občine Radovljica. Leopold Pernui, bo kot gostitelj zaželel dobrodošlico vsem. Za
predsednikom skupščine občine Radovljice, Leopoldom Pernu-šem, bo besedo prevzel predsednik mednarodne veslaške zveze FISA, Thomas Keller. Nato bo najslovesnejii trenutek. V imenu pokrovitelja, predsednika republike Josipa Broza-Tita, bo slavnostni govornik Janko Markič, član predsedstva SR Slovenije. Ob zvokih jugoslovanske himne se bodo zatem dvignile zastave v čast vsem udeležencem osmega svetovnega prvenstva v veslanju Bled '79.
D. Humer
NASLOV.
r
Odprli hišo Titovih staršev
V Kupincu, dvajset kilometrov od Zagreba, so v nedeljo odprli obnovljeno hišo, V kateri sta od leta 1912 živela starša Josipa Broza-Tita. Po vrnitvi iz SZ leta 1920 v tej hiši živel tudi Josip Broz-Tito. Hiša Brozovih je značilno pokupsko poslopje, narejena je iz hrastovih brun, ima dve sobi, kuhinjo in veliko vežo. Vse do leta 1961 je v tej hiši živel Titov nečak Josip Broz, imenovan Pepek. Prav Pepek je ohranil števil ne predmete, ki sta jih upo rahljala Marija in Franjo Broz. Ti predmeti so danes razstavljeni v eni sobi, v dru gi so slike in dokumenti o priselitii Brozovih v Kupi nec, o življenju tovariša Tita v tej hiši ter o pomenu, ki ga je imela ta hiša med NOB. Mimo je namreč vodila pot, po kateri so rodoljubi iz Zagreba odhajali v partizane.
Končane poletne igre
S koncertom leningrajske filharmonije so se v Dubrov niku končale dubrovniške poletne igre, ki so letos potekale v znamenju dveh jubilejev — 25. obletnice pokroviteljstva predsednika republike Josipa BrozaTita ter 30. obletnice ustanovitve in prirejanja iger.
Od 10. julija do 25. avgusta so na dubrovniških odrih"izvedli 104 predstave: 38 dramskih, 49 glasbenih in 17 folklornih. Na igrah je sodelovalo 2000 domačih in tujih umetnikov, festivalske predstave pa je spremljalo 62.000 obiskovalcev.
Študenti v vojski
Okoli 11.800 študentov iz SR Srbije je to poletje prvič spoznalo vojaško življenje v 28   izobraževalnih centrih JLA. Od 15. julija do 15. ai gusta so zanje organizirali dve izmeni vojaškega pouka V tem času so se izurili v vo jaških   veščinah   in  se po »skrajšanem programu« us posobili za prave vojaške na loge že pred služenjem voja škega roka.
Zdravstveni dom za Ulcinj
Romunska delegacija, ki je na obisku v Ulcinju, bo temu mestu prihodnje leto podarila zdravstveni dom, v katerem bo 3000 kvadratnih metrov prostora. V sestavi bodočega zdravstvenega doma bodo tudi objekti, kijih je podaril kolektiv Krke. Menijo, da bo zdravstveni dom zgrajen že prihodnje leto.
Sava izredno nizka
Zaradi nizke vode v strugi reke Save, številnih plitvin in prodnatih otokov, ki so nastali v strugi, že mesec dni ladje ne morejo pluti po tej reki. Vse blago, ki ga prevažajo po Savi od Siska do Beograda in v nasprotni smeri, morajo sedaj prevažati po daljši poti prek pristanišča Vukovar ali po želez nicah in cestah, kar je občutno dražje. Kolektiv pristanišča v Brčkem je imel prejšnji mesec 2 milijona dinarjev izgube.
Šolsko leto z zamudo
Na sestanku z direktorji šol in predstavniki republiškega sekretariata za izobraževanje in kulturo so povedali, da se bo šolski pouk v črni gori samo v eni krajevni skupnosti začel pod šotori, v ostalih vaških šolah pa v montažnih in obnovljenih objektih. Zaradi gradbenih del se bo pouk na vseh šolah začel deset dni kasneje, bo pa zato konec šolskega leta kasneje.
Svečanost na Lipniški plani
V soboto, 8. septembra, bo pri grobnici borcev NOV v Radovljici in spomeniku na ^ ški planini komemorativna svečanost. — Uq ženci se bodo poklonili spominu 25 borcev in * rodnega heroja Jožeta Gregorčiča-Gorenjca, so  9.  septembra  1942. leta padli  na Lipi
planini.
Smlednik — V okviru krajevnega praznika Smlednik so pripravili več zanimivih prireditev. Tako so bile osrednje prireditve v soboto, 25. avgusta, ko so sprejeli svojce padlih talcev v prostorih krajevne skupnosti, organizirali povorko pred domom krajevne skupnosti do osnovne šole Simona Jenka ter pripravili slavnostno zborovanje s kulturnim programom in razvitjem prapora krajevne konference Zveze rezervnih vojaških starešin Smlednik. — Foto: F. Perdan
RADOVLJICA
Za ponedeljek, 27. avgusta, je bila sklicana redna seja izvršnega sveta skupščine občine Radovljica, na kateri so razpravljali o analizi uresničevanja srednjeročnega plana gospodarskega načrta občine, o sanaciji TOZD Hoteli Pokljuka, o predlogu organizacije pomoči krajevnim skupnostim pri izdelavi planskih dokumentov, poročilo o posledicah toče v območju Bohinja, o poročilu veterinarske inšpekcije o ukrepih proti steklini ter o nekaterih drugih vprašanjih. D. S.
TRŽIČ_
V sredo ob 17. uri bodo člani predsedstva občinske konference SZDL Tržič razpravljali o akcijskem programu občinske konference od septembra do decembra letos, o družbenih svetih pri izvršnem svetu skupščine občine, o organiziranosti in vsebinski usmeritvi radia Tržič ter o sestavi odbora za pobratenje z mestom Zaječarom in odbora za pripravo 12. srečanja zbora gorenjskih aktivistov. H. J.
Usposabljanje komunistov
Jeseniška delavska univerza je pripravila poročilo o družbenopolitičnem usposabljanju članov Zveze komunistov iz jeseniške občine od lanskega do letošnjega julija. - V preteklem šolskem letu se je desetih izobraževalnih oblik, ki so trajale skupno 378 učnih ur, udeležilo 397 komunistov.
Jesenice — Organizacija Zveze komunistov v jeseniški občini je razvila sistem stalnega družbenopolitičnega usposabljanja komunistov, ki zajema program temeljnega izobraževanja, seminar za sprejem kandidatov v članstvo Zveze komunistov, seminar za novo sprejete člane, občinsko partijsko politično šolo ter druge oblike družbenopolitičnega usposabljanja. Za letošnje leto je komite občinske konference ZKS z Jesenic sprejel program temeljnega družbenopolitičnega usposabljanja za osnovne organizacije, ki obsega štiri teme. Za dve temi je Delavska univerza Jesenice že pripravila in-štruktažni seminar, ki ga je obiskovalo 158 komunistov, v drugem polletju pa bo pripravila inštruktažna seminarja tudi za drugi dve temi.
Komisija za družbenopolitično izobraževanje pri komiteju občinske konference ZKS z Jesenic je vsem osnovnim organizacijam Zveze komunistov poslala vprašalnike o uresničevanju izobraževalnega programa v minulem letu, da bi dobila podatke o uspešnosti izpolnjevanja nalog na področju usposabljanja komunistov.
Iz poročila jeseniške delavske univerze je razvidno, da je v minulem šolskem letu pripravila skupno s komitejem 4 seminarje za sprejem kandidatov v članstvo Zveze komunistov. Trajali so po 30 ur, obiskalo
pa jih je 142 udeležencev, med njimi 92 moških in 50 žensk. Kot je komite ocenil, sodi seminar za sprejem kandidatov v ZK med uspešnejše oblike družbenopolitičnega usposabljanja, ker predavatelji primerno povezujejo izobraževalno vsebino z aktualnimi nalogami Zveze komunistov ter vprašanji in problemi v naši družbi.
V preteklem šolskem letu so v občini pripravili le en seminar za novo sprejete komuniste, ki je trajal 30 ur, udeležilo pa se ga je 17 moških in pet žensk. Ker je ta izobraževalna oblika še premalo uveljavljena, bodo v drugi polovici letošnjega leta organizirali več seminarjev za novo sprejete komuniste.
Občinsko partijsko politično šolo so pripravili v treh oddelkih, ki jih je obiskalo 75 članov Zveze komunistov. Poleg te, najuspešnejše oblike izobraževanja, so organizirali tudi seminarje za vodstva Zveze komunistov, posamična predavanja, pogovore in druge oblike. Tako je v minulem šolskem letu v 10 izobraževalnih oblikah, ki so potekale v skupno 378 učnih urah, sodelovalo 397 članov Zveze komunistov. Za njihovo uresničitev je skrbelo 25 predavateljev, znanih družbenopolitičnih in strokovnih delavcev. Ob tem je treba poudariti, da je jeseniška delavska univerza priskrbela tudi ustrezno literaturo.    Rina Klinar
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj
Na podlagi 8. člena Zakona o prometu z nepremičninami
razpisuje
JAVNI NATEČAJ
z zbiranjem pismenih ponudb za prodajo stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja v Trboiah št. 60 in pripadajočega zemljišča pare. št. 2 v izmeri 381 kv. m in parcele št. 3 v izmeri 837 k.o. Trboje.
Izklicna cena za navedene nepremičnine je 413.624,00 din. Stanovanjska hiša je zasedena in ima imetnik stanovanjske pravice prednostno pravico.
Pogoji prodaje:
Kavcijo v višini 10 % od izklicne cene plačajo interesenti istočasno z oddajo ponudbe pri blagajni DO Domplan Kranj, Cesta JLA 14. Kupec mora plačati kupnino v enem letu od podpisa pogodbe.
Pismene ponudbe pošljejo interesenti na naslov: DO Domplan Kranj, Cesta JLA 14, in sicer v zaprti ovojnici z oznako »Natečaj za prodajo stanovanjske hiše«.
Rok za oddajo pismenih ponudb je 15 dni po objavi.
Podrobnejše informacije daje pravna služba pri DO Domplan
Kranj.
JESENICE - Tako kot vsako leto, pripravljata občinska odbora Zveze združenj borcev NOV in občinski konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije z Jesenic ter iz Radovljice, tudi letos komemorativno svečanost pri grobnici padlih borcev v Radovljici in ob spomeniku na Lipniški planini. Na svečanosti, ki bo v soboto, 8. septembra, se bodo predstavniki obeh občinskih skupščin, družbenopolitičnih in drugih organizacij ter šolska mladina, poklonili spominu 25 borcev in narodnega heroja Jožeta Gregorčiča-Gorenjca, ki so v boju s premočnim sovražnikom 9. septembra 1942. leta na Lipniški planini darovali svoja življenja.
Na dan svečanosti se bodo udeleženci iz jeseniške občine zbrali ob 8. uri na parkirnem prostoru nasproti jeseniške gimnazije. Od tod se bodo z dvanajstimi avtobusi odpeljali v Radovljico, kjer bo ob 9. uri pri grobnici v spominskem parku komemorativna svečanost, med katero bodo v kulturnem   sporedu sodelovale
kulturne skupine iz rado\ šol in pihalni orkester j<
železarjev.
Po končani svečanosti v ljici bodo udeleženci iz jewtk in radovljiške občine z avu\V odšli prek Bohinjske Bistric« Jelovice   na   Lipniško pli;\ Zbrali  se  bodo  pri sporna padlim  partizanom, kjer kulturne skupine iz osnovna Tone Čufar z Jesenic in pu»> orkester okrog 11.ure izvedli b turni spored. Med komemon. se bodo spomnili žrtev nan^l osvobodilne borbe, predvm« tistih borcev, ki so za ostali na pobočjih Jelovice.
Okrog 13. ure se bodo a*, ženci glede na odločitev vose posameznih skupin odpeljali 1 ogled  zanimivosti   v okobk krajih. Kot organizatorji «t{ videvajo, bodo med drugiuv skali spomenik v Dražgoaaiv zej, kulturni dom in tpoan gornikom v Bohinju; pa mu* Kropi,    Radovljici, Begu^ Skorji Loki in Železnikih.
Manj kot polovica srednješolcev v »domači« doli
Kje se šolajo srednješolci
Povsem razumljivo je, da se v eni občini ne da izobraževati za vse poklice, ki se tam potrebujejo. Zato se srednješolci šolajo v sosednjih bolj ali manj oddaljenih šolah. Priliv in odliv srednješolcev je tako med občinami različen, odvisen pa je seveda od števila srednjih šol in s tem možnosti nadaljevanja študija na drugi stopnji. Čim manj možnosti za šolanje na srednjih šolah je v domači občini, tem več srednješolcev si mora iskati srednje šole v drugih občinah.
Za letošnje šolsko leto so podatki o vpisu novincev v prvi razred srednjih šol že računalniško obdelani na Zvezi skupnosti za zaposlovanje. Po podatkih se šola v gorenjskih srednjih šolah skoraj tri četrtine srednješolcev, četrtina pa si poišče šolo izven regije, največkrat v Ljubljani. Največ srednješolcev se lahko šola v kranjski občini, saj je tu prostora za okoli 65 odstotkov »domačih« srednješolcev; jeseniške srednje šole izbere dobra polovica, 28 odstotkov loških srednješolcev se šola v domači občini, medtem ko občina Tržič nima nobene srednje šole in se morajo tako mladi odločati za druge občine v regiji in izven nje. Tržiški srednješolci se bodo po teh podatkih šolali najbližje, in sicer: večina v kranjskih srednjih šolah, malenkost tudi v ra-
dovljiških in loških ter okoli 22 odstotkov pa izven njjj|
Medtem, ko jeseniški, rad^ in tudi škofjeloški srednjeSolc izbirajo srednje šole v gorenj prostoru, pa se bližina Ijubjjajl in ostalih srednjih šol izredno»« pri vpisu kranjskih in loških srn šolcev. Najmanj pa izbirajo šole v gorenjski regiji prav km| srednješolci, kar je po svoje ttai ljivo, saj imajo v svoji občini s > ljo dovolj srednjih šol, najveO\\ ji. To se tudi pozna v prilivu «W šolcev iz ostalih gorenjskih ^ Vendar pa je prav v kranjskih« njih šolah manj »domačih« $ni| šolcev   (573)   in   celo  nekaj i srednješolcev iz drugih gorenja^ izvenregijskih občin (648). Po»V situacijo imajo tudi v skofjtj^ srednjih    šolah,    kjer s* letošnjem  Šolskem  letu šflj^H srednješolcev iz gorenjskih intf občin, »domačih« pa bo le 143.'
Številke o letošnjem vpsunj; nješolcev zgovorno kažejo, da%< činske meje preozke za poklic« t merjanje in je zato nujna p* nost izobraževanja v gorc*% prostoru ter tudi izven njega % kor bi to kazalo uporabiti pr nas) vanju bodočih centrov usnvrJ ga izobraževanja.
Tekstilna industrija
TEKSTILINDUS KRANJ
razpisuje prosti deli oziroma nalogi v kadrovskem sektorju:
1. VODENJE VARSTVA PRI DELU
Pogoj: da je kandidat varnostni inženir oziroma, da ima višjo stroka no izobrazbo tehniške, oiganizacijske ali socialne smeri in a^ manj 5 let delovnih izkušenj v tekstilni industriji bombak stroke,
kandidat mora imeti opravljen strokovni izpit o varstu delu po 17. členu Pravilnika o osnovah za organiziranje slu!\| za varstvo pri delu, oziroma da ga bo opravil v enem nastavitvi,
poskusno delo je 3 mesece;
2. IZVAJANJE VARSTVA PRI DELU
Pogoj: srednja strokovna izobrazba tekstilne, strojne ali elektr*^ niške smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj v tebt* industriji bombažne stroke,
kandidat mora imeti opravljen strokovni izpit o varstv. delu po 18. členu Pravilnika o osnovah za organiziranje aN| za varstvo pri delu oziroma da ga bo opravil v enem t: nastavitvi,
poskusno delo je 2 meseca.
Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo p mene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije Ua od objave.
Kritično o rezultatih gospodarjenja
Na nedavni seji komiteja občinske konference ZKS Jesenice so posvetili osrednjo pozornost obravnavi rezultatov letošnjega polletnega poslovanja v občini — Kot so ugotovili, so finančni rezultati ugodni, vendar niso toliko odraz večje produktivnosti kot ugodnih tržnih pogojev, višjih cen in podobnih ukrepov.
Jesenice — Celotni prihodek delovnih organizacij jeseniške občine je v prvem polletju znašal 7 milijard. 156 milijonov dinarjev in je bil za 34,7 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. Porabljena sredstva so rasla počasneje od celotnega prihodka in dohodka, kar kaže na izboljšanje ekonomičnosti poslovanja. Dohodek je bil za 1.504,000.000 dinarjev oziroma 37 odstotkov večji kot lani. Amortizacija je bila v primerjavi z lansko večja za 22,4 odstotka, čisti dohodek pa za 38 odstotkov oziroma 1044,000.000 dinarjev.
V začasni delitvi dohodka je gospodarstvo razporedilo 54 odstotkov sredstev za bruto osebne dohodke in »kupno porabo, 16 odstotkov za akumulacijo, 31 pa za obveznosti iz dohodka. V tej delitvi je za bruto onebne dohodke namenilo 40 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta, za skupno porabo 42,8 odstotka več, za razširitev materialne osnove in sklade pa 30,1 odstotka kot lani v tem času.
Skoraj povsod v gospodarstvu so polletni plan dosegli ali celo presegli. Izgub je bilo za 10,399.000 dinarjev, kar je več kot petkrat manj kot v enakem obdobju lani. Tudi število temeljnih organizacij, ki so poslovale z izgubo, se je s šestih organizacij zmanjšalo na pet.
Popravek
V petkovi številki Glasa nam je v rubriki na delovnem mestu pona-gajai tiskarski škrat. Predstavili smo Dragico Končevo in ne Danico, kot je biJo zapisano. Za napako se tov. Koncevi opravičujemo.
Uredništvo
Z izvozom so pokrili 41 odstotkov uvoza, kar je toliko kot lani. Čeprav se je izvoz povečal za skoraj 49 odstotkov, uvoz pa za več kot 49, v obeh postavkah plan ni bil dosežen.
Zaposlenost se je v gospodarstvu povečala za 0,4 odstotka, v negospodarstvu pa zmanjšala za 1 odstotek.
V temeljnih organizacijah s področja gospodarstva in negospodarstva je bilo v letošnjih prvih b' mesecih zaposlenih 0,2 odstotka delavcev več kot v enakem obdobju lani.
V razpravi so udeleženci seje opozorili na neodgovorno delo v nekaterih delovnih organizacijah. Ob tem so poudarili, da nedisciplina, nezadostna delovna zavest zaposlenih in prepočasno uveljavljanje dohodkovnih odnosov marsikje hromijo delo. Zato bodo v prihodnje morale osnovne organizacije Zveze komunistov tem problemom posvetiti več pozornosti. O gospodarjenju pa bodo spregovorili tudi na seji občinske konference ZKS Jesenice, ki jo bodo sklicali v prvi polovici septembra.
Rina Klinar
Kako pomembna je danes za naše gospodarstvo kvaliteta, se iz dneva v dan Mj zavedamo. Tudi v kranjskem Tekstilindusu. Tkanine morajo skozi več kontrol. Ena od njih je tudi v plemenitilnici. — Foto: D. Dolenc
Carinske olajšave predvsem za delavce, ki se za stalno vračajo
Od 1. septembra manj carine
po 1. septembru nafti delavci uvozili rabljeno vozilo. Pri določanju carinske osnove za rabljeno vozilo je bila doslej odločilna le letnica izdelave, zdaj pa bodo na znižanje carinske osnove vplivale tudi morebitne mehanske okvare vozila, česar doslej carina ni upoštevala. Še vedno pa velja, da carinska osnova za rabljeno vozilo ne more biti nižja od polovice vrednosti novega vozila enakega tipa.
Večje ugodnosti so po novem tudi za delavce, ki so bili več kot deset let na delu v tujini in bi zdaj doma hoteli imeti obrt. Brez carine bodo lahko uvozili opremo v skupni vrednosti do 800.000 din, posamezni stroj ali aparat pa naj ne bi bil vrednejši od 300.000 din. To velja tudi za vozila, namenjena avtoprevoznifttvu. Delavci, ki so bili v tujini manj kot deset let, bodo tudi lahko za svojo obrt uvozili opremo; če so bili več kot fttiri leta, bodo brez carine lahko uvozili za 140.000 din opreme za obrt, če pa so bili več kot dve leti, pa vrednost uvožene opreme ne bi smela preseči 80.000 din. Za opremo večje vrednosti, vendar ne preko 300.000 din, pa bodo plačali 10 odstotkov od razlike med dejansko vrednostjo in vrednostjo, do katere velja oprostitev.
Pri prehodu meje pa bodo nafti delavci iz tujine na začasnem obisku lahko prinesli brez carine do 500 din blaga, namenjenega za osebno uporabo ali kot darila; vendar pa se to ne nanaša na tehnične aparate, kot so na primer televizorji ali kake druge predmete, namenjene prodaji. Sicer pa bodo lahko jugoslovanski državljani ob vsakem prestopu meje prinesli iz tujine za 1500 din skupne vrednosti blaga, vendar pa vrednost posameznega izdelka ne sme presegati 500 din. Doslej je veljalo, da vrednost izdelka brez carine ne sme biti večja od 350 din, skupna vrednost pa ne večja od 800 din.
Od 1. septembra velja odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi predmetov in vrednosti, ki imajo pri uvozu blaga carinske ugodnosti. Med drugim odlok prinaša večje ugodnosti za nafte delavce, ki se po letih bivanja vračajo domov. S septembrom bodo ti delavci, ki so bili na delu v tujini nad dve leti, lahko uvozili za 30.000 din pohištva in za 50.000 din gospodinjskih aparatov. Doslej so lahko uvozili le za 10.000 din pohištva in za 15.000 din gospodinjskih predmetov. Delavci, ki se po več kot štirih letih vračajo za stalno domov pa bodo lahko uvozili do 100.000 din predmetov za svoje gospodinjstvo brez carine, medtem, ko so jih doslej lahko za polovico manj. Uvoza avtomobilov brez carine pa seveda ni, le izseljenci, ki so Jugoslavijo zapustili pred drugo svetovno vojno, lahko brez dajatev uvozijo avtomobil. Lažje pa bodo
SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ
Nova generacija gorenjskih brucov (4)
STUDU OB DELU - KRIVEC ZA NESKLADJA?
Beg iz osnovnega poklica se podvoji ali skoraj po-troji pn Študentih ob delu. Na primer: z jeseniške tehniške in metalurške šole se za redni študij tehniških umeri odloča kar 89 odstotkov učencev, pri študiju ob delu zgolj tretjina.
Kje so razlogi za tako osupljivo spremembo? Neposredno iz naših podatkov se vzrokov ne da izluščiti, lahko jih predstavimo le kot domneve. Prvi vtis srednješolskega strokovnjaka (zlasti klasičnega tehnika) z zaposlitvijo je lahko neprijeten. Njegova pričakovanja se niso izpolnila, kljub »lakoti« po takih kadrih »e zdi, da svojega znanja ne more dovolj uveljaviti, napredovanje je nejasno, osebni dohodek pa prenizek, če ga primerja s strokovnjaki, ki imajo višjo in visoko izobrazbo — in to kljub temu, da se razponi v onebnih dohodkih zožujejo.
Razen tega tudi občuti, da je zaradi dela v neposredni proizvodnji njegova odgovornost in obremenitev mnogo večja kakor v drugih službah, osebni dohodek tamkaj pa enak ali celo večji, predvsem pa je večji družbeni ugled.
Izhod iz te situacije poišče v šoli, ki je manj zahtevna, bližja in bolj odprta za študij ob delu, gre pa seveda tudi za ambicije po višji izobrazbi. Takih šol navadno na tehniškem področju ni, zato jih najde izven tehnike, pri čemer prednjači ekonomsko — organizacijsko ter pravno upravno področje.
Domneve z določenega zornega kota podpira dejstvo, da je beg iz osnovnega poklica preko študija ob delu pomembno večji pri »klasičnih« tehnikih (metalurgih, strojnikih, elektrikarjih ipd.) kakor pri ekonomskih administrativnih in ostalih profilih tehnikov.
Ce domneve držijo - natančno bi jih lahko preverili le s posebno /aziskavo — potem bi dokaj zapleteno mrežo lahko razvozljali z dveh strani: najtežji del čaka same organizacije združenega dela, ki bodo morale ugrizniti v spreminjanje kadrovske (in nagra-jevalne) politike. Po drugi strani pa se bo morala spremeniti politika šolstva, na katero pa bi morale imeti odločilen vpliv spet OZI) ter posebne izobraževalne skupnosti. Naša naloga pa je, da z rezultati te analize znova okrepimo razmišljanje in ukrepanje za večje možnosti študija tehnike ob delu v Kranju, kar je sicer zapisano tudi v smernicah za družbeni plan v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Redni študij in študij ob delu se pomembno razlikujeta. Podatki kažejo, da se poklicna in kadrovska neskladja mnogo hitreje zidajo s študijem ob delu, čeprav tudi pri usmerjanju v redni študij še nastaja vrsta slabosti. Pomeni, da študiju ob delu ne gre peti le hvalnic, kar se je v preteklosti pogosto dogajalo. Postaviti ga moramo na stvarna tla z vsemi prednostmi in slabostmi. Franc Belčič
l
Za več kot polovico manj de izgube
Od lanskih 28 le še 20 zgubašev na Gorenjskem v prvem polletju — Izgube so se od lani znižale za 68 odstotkov — Pri gostincih bo slika drugačna ob tretjem tromesečju
Od 98.230 tisoč din izgub, ki smo jih ob koncu lanskega leta naftteli na Gorenjskem, se je ob koncu letošnjega prvega polletja pokazala mnogo boljša slika našega gospodarstva: le se 31.551 tisoč dinarjev izgub imamo in to samo fte v 20 delovnih organizacijah. Ostalo je le se 32 odstotkov lanskih izgub.
Po novih bilančnih shemah so posebej prikazane izgube oziroma obveznosti, ki so nastale iz dohodka in posebej obveznosti in akontacije osebnih dohodkov, ki so ostale nepokrite iz čistega dohodka. Kot so povedali pri SDK Kranj, je izguba iz dohodka tokrat znašala 438 tisoč din, izguba zaradi nepokritih akontacij osebnih dohodkov ter drugih iz čistega dohodka nekritih obveznosti pa 31.114 tisoč din. Medtem ko je lani v tem času ena od delovnih organizacij ugotovila tudi 4.077 tisoč dinarjev izgube, ki je nastala zaradi večjih stroškov od celotnega prihodka, pa tokrat takšnega primera ni.
Med zgubafti je največ gostincev, (14), ter po dve delovni organizaciji iz industrije, kmetijstva in prometa. Največji izgubi izkazujeta Železarna Jesenice, TOZD Hladna valjarna Bela s 7.875 tisoč dinarjev ter lesna industrija Jelovica Škofja Loka, TOZD Montažni objekti s 4.304 tisoč dinarji. Glavni vzrok za izgubo v prvi je uvajanje nove proizvodnje in visoke obresti od kreditov, ki se pojavljajo že v več obračunskih obdobjih, v drugi pa je vzrok izreden porast stroškov osnovnih surovin ter v izpadu proizvodnje. Proizvodnja v novi industrijski hali Jelovice do junija fte ni stekla, to pa je povzročilo tudi manjšo prodajo.
Pri gostincih so izgube manjše — Aerodrom Ljubljana — Pula 469 tisoč din, Kompas TOZD Hotel Kranjska gora 2.035 tisoč din, Kompas Ljubljana, TOZD Hotel Bled 2.689 tisoč din, SOZD SAP Viator DO Golfturist, TOZD Hoteli Bled 3.484 tisoč din, HTP Bled TOZD Grand hotel Toplice Bled 1.969 tisoč din, in TOZD Hotel Jelovica 2.529 tisoč din, ostali so pa komaj vredni omembe.
Od prometa izkazujeta izgubo SAP Viator TOZD Tovorni promet Jesenice z malenkostno izgubo, hujši primer pa je Aerodrom Ljubljana Pula TOZD Aerodromska dejavnost, ki izkazuje kar 1.589 tisoč din izgube.
Manjše izgube pa je zabeležilo tudi radovljiško kmetijstvo, Kmetijska zadruga Bled in KŽK Kranj, TOZD kooperacija Radovljica.
Tretje tromesečje bo pokazalo boljfto sliko predvsem pri gostincih, ki ob polletju fte niso mogli obračunati deviznega priliva: odlok izvršnega sveta o pogojih, ob katerih se dinarji, doseženi s storitvami in prodajo blaga, obračunavajo kot devizni priliv v letu 1979, je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ ftele s 27. 7. 1979. Sploh pa so gostinske izgube le bolj sezonskega po-
D. Dolenc
mena.
Zadnji utrip nekdanjega srca Železarne Jesenice
Brez dvoma ima vsako večje podjetje svoje srce, obrat ali TOZD ki je osnova proizvodnega procesa podjetja. V Železarni Jesenice je bila do pred nekaj let to prav valjarna profilov na Javorniku. Vendar pa je strojni park tega obrata star prek 75 let, torej zastarel. In to nekdanje srce Železarne je 3. avgusta zadnjič utripnilo. Zgodovina valjarne profilov je dokaj pestra. Pred leti je bilo v njej zaposlenih prek 600 delavcev, ob njenem zadnjem utripu nas bo .ostalo le še 50.
Skozi valjamo profilov je pred leti romala celotna količina jekla izdelanega v Železarni Jesenice. Težka proga je obratovala vsa povojna leta neprekinjeno in je imela nalogo, da vse jeklo prevalja za vložek drugih obratov. Vendar se Železarna razvija. S postavitvijo Bluminga na Beli je vloga težke proge odpadla. Težko progo so postopoma ukinjali. Njen strojni park so demontirali in prodali TOZD Jeklarna za staro železo.
Na lahkih progah je prav tako neprekinjeno obratovalo šest izmen. Iz vložka, ki ga je prevaljala težka proga, so lahke proge valjale profile za jugoslovansko tržišče in druge obrate Železarne. Ti obrati so s posodobitvijo pričeli dobivati vložke od drugod, tako da valjarna že dolgo ni več obratovala s polno zmogljivostjo, njeni delavci so se zaposlovali v novih valjarnah na Beli. Že tedaj 80 načrtovali postopno likvidacijo valjarne profilov, vendar je zaradi prepočasnega uvajanja nove tehnologije v drugih obratih obratovala vse do danes, zadnjega pol leta le z eno samo izmeno. 3. avgusta je prenehala obratovati tudi ta.
Delavci zadnje izmene so odložili svoje klešče in se poslovili od starih naprav. Čeprav so stroji stari in delovni pogoji težki, slovo ni bilo lahko, saj so prav tu dolga leta služili svoj kruh. Toda druge poti ni, staro se mora umakniti novemu.
J. Benedičič
Kranj - V ponedeljek, 20. avgusta, je Agroindustrijski kombinat iz Sente, naš največji proizvajalec prehrane, pripravil degustacijo v okviru Gorenjskega sejma Udeležili SO se je številni predstavniki družbenopolitičnega življenja, med njimi Martin Košir, Stane Božič, Vinko Sarabon, Franci Thaler in drugi. Seznanili so se z dejavnostjo proizvajalke prehrane, ki se v glavnem ukvarja s proizvodnjo gobjih specialitet, svežih šampinionov in gotovih jedil. 800 ton šampinionov, kolikor jih vzgojijo na lastnih 12.000 hektarih površin, zadošča za zdaj le za novosadsko, zagrebško, beograjsko in ljubljansko tržišče; v prihodnje načrtujejo, da bodo zalagali vse jugoslovansko tržišče, za njihove proizvode pa se zanima tudi tujina. Agroindustrijski kombinat »Šampinjon« iz Sente je svojim gostom ponudil solato iz šampinionov, ter šampinione z junetino kot svoji najnovejši specialiteti. (dž) - Foto: F. Per dan
Goat iz Gorice - V galeriji Mestne hiše v Kranju so v sredo odprli razstavo del Giorgia Valvassorija iz Gorice, ki jo je posredovala Pilonova galerija v Ajdovščini. Odprta bo štirinajst dni. - Foto: F. Perdan
Študentje-likovniki se predstavljajo
Na škofjeloškem gradu je odprta razstava del škofjeloških študentov-likovnikov — Pripravljena je na hitro in ji morda zato manjka nekoliko več za študente značilne kritičnosti
Rdeče pisani plakati v teh avgustovskih dneh vabijo na razstavo del likovnikov, članov klubov Škofjeloških Studentov. Svoja dela so postavili na ogled v galeriji Škofjeloškega gradu. Obiskovalci se lahko seznanijo s stvaritvami Marjana Prevod-nika-Menda, Urha Jordana, Petre Leben in Jaka Šubica. Vsi razstavljajo prvič in drži, kot so zapisali na vabilo k otvoritvi in ogledu razstave, zanje Se nismo slišali. Čeprav jim ne manjka slikarskega talenta.
Razstavljena bera je mnogolična in raznovrstna, vse od risbe, olja, grafike do batika, si je moč ogledati. En avtor se predstavlja v različnih tehnikah. Tako je Marjan Prevod-nik-Mendo pripravil za razstavo dela vse od olja, do risb, od študijskih skic in do popotnih zapisov. Mimogrede velja omeniti, da je Prevodnik študent slikarske akademije. Jordana Urha spoznamo po temperi,
Jaka Subic se predstavlja z lesenimi plastikami in Petra Lebep z batikom — slikanjem na blago.
Oko kritičnega opazovalca pa bi med deli zaman iskalo za študente tako značilno kritičnost, želja pokazati nekaj povsem novega, Če pa že ne novega, vsaj razburljivega, nekaj kar nas tišči, na tisto, kar ne bi smelo biti, pa se ne znamo upreti. Pa tudi to, kar je razstavljeno, bi bilo potrebno vsaj nežne selektorske roke, ki bi razstavo oblikovala na podlagi naprej zastavljenega koncepta. Morda je temu vzrok naglica, s katero so razstavo pripravili. Ta pa je za mlade vsekakor značilna.
Pa booi dovolj kritike. Zato, ker je to prva razstava del likovnikov, študentov iz Škofje Loke, jo imenujmo, kot je dejal ob otvoritvi ravnatelj škofjeloškega muzeja Andrej Pavlo-vec, kolokvij, izpit pa bo treba delati prihodnjič. L Bogataj
Na škofjeloškem gradu je v teh dneh možno opazovati dokaj nenavadno opravilo: preparatorka Zdenka Kramar iz Zirov iz drobcev in čre-pinj sestavlja najrazličnejše posodje in okrasne predmete iz keramike, ki so pred tristo in štiristo leti krasili kuhinjske police in druge prostore meščanskih hiš v Skofji Loki. Nešteto ur natančnega in tudi zelo zahtevnega dela je potrebno, da je iz črepinj ponovno sestavljena vaza, da so manjkajoči delci dopolnjeni in da krožnik, skleda ali kakšen drug predmet spet kaže prvotno podobo.
Crepinje so odkrili, ko so obnavljali nekatere mestne predele. Največ jih je bilo odkopanih na »Komunu« na Mestnem trgu 9, Grabnu, grajskem dvorišču in na Kranjcelju.
Slike iz vojaškega življenja
Radovljica — V petek, 24. avgusta, so v Sivčevi hiši slovesno odprli razstavo del vojaka, akademskega slikarja — grafičarja Josipa Skende-roviča. Mladi vojvodinski umetnik se na razstavi, ki so jo posvetili 35-letnici KNOJ in obmejnih enot, predstavlja z likovnimi deli. Najbolj ga zanimajo slike vojaškega življenja, podoba sveta v miru in v vojni, podoba Radovljice in njene lepe okolice. Prav zanimivo je, kako vidi vojvodinski umetnik Radovljico, ki jo prikazuje v več svojih razstavljenih delih. Slikar upodablja v različnih tehnikah, lepi so predvsem linorezi.
Nova zbirka na loškem gradu
V škofjeloškem  muzeju pripravljajo zanimivo razstavo poslikane meščanske keramike iz 16. in 17. stoletja — Z njo bodo dopolnili upodobitev tisočletne zgodovine Škofje Loke
Obnavljanje teh zgodovinsko zanimivih hiš in predelov je vodil ljubljanski zavod za spomeniško varstvo, ki je imel v svoji ekipi tudi arheologe. Prav tem se gre zahvaliti, da Črepinje niso romale na smetišče, temveč so jih skrbno zbrali iz zemlje, jih zbrali in dokumentirali.
S tem so dali možnost, da se keramika obnovi in se tako doda še ena slika k upodobitvi srednjeveške Škofje Loke. Ko bodo vsi predmeti urejeni in restavrirani, bo zbirka ena najbogatejših zbirk keramike na Gorenjskem.
Čeprav je dela še za več mesecev, računajo, da bo razstava odprta ob praznovanju 4()-letnice muzeja, ki jo bodo proslavili konec leta.
L. Bogataj
Akademski slikar Josip Skenderovič
Josip Skenderovič je slikal v vojski, v svojem prostem času in tako dokazuje, da v vojski posvečajo precejšnjo pozornost kulturnemu ustvarjanju. Tako se s kulturnimi dejavnostmi ukvarjajo vojaki v vseh enotah, tedaj, ko se vračajo v vojašnice po opravljenih dolžnostih na naših mejah.
Na otvoritvi v Sivčevi hiši je spregovoril predsednik občinskega odbora ZZB NOV Radovljica Slavko Sta-roverski, Maruša Avguštin pa je številnim udeležencem razstave spregovorila o delih mladega in obetajočega vojaka Josipa Skenderoviča. Razstava bo odprta do 10. septembra.
D. S.
FILM
Novinar
Film Fadila Hadžiča — Novinar, je na letošnjem puljskem festivalu dobil: zlato areno za režijo, zlato areno za stransko moško vlogo Fabijanu Šovagoviću, diplomo za dialog in nagrado občinstva Jelen.
Tako je bilo pričakovati, ne glede na siceršnjo raven jugoslovanskega filma, da bo film zelo dober, saj za to govori tako nagrada občinstva, kot tudi ime režiserja, vendar bi bil kritičen gledalec verjetno razočaran.
Film govori o Novinarju. To je mož, ki je ideološko trden, premočrten, neustrašen borec proti krivicam in družbenim anomalijam, kritičen mislec, vest družbe, odrešenih . . . Nasproti njemu stoji družba, pokvarjena, korumpirana, takšna, ki ne trpi nobene kritike in hoče zato Novinarja zamoriti, zahoditi in izničiti; očita mu kriticizem in narcisoidnost, bleferstvo in anarhizem. Poleg vseh teh tegob, kijih ima Novinar zaradi svojega ostrega peresa, ga vara tudi žena. Da bi bilo njegovo mučeništvo popolno, ga zadene še infarkt, ki pa ga seveda preživi. Na sodišču izgubi proces z Lastniki Resnice.
IN sedaj preobrat!
Poslovodni organi na Olimpu se zamenjajo, v deželo pride pomlad, tudi kritičnim Peresom je dovoljeno obstajati, Novinarja dodelijo Specialni Enoti Družbe nih Kritikov, vendar:
Novinar, premočrten in brezkompromisen, družbene miloščine noče sprejeti, zato se izobči iz sredstev javnega dezinformiranja ...
Film, ki šiba nepravilnosti v naši družbi, ki opozarja na moč, ki jo ima lahko tisk, če je v nepravih rokah, ki zahteva revolucijo vsak dan, na vsakem koraku, ki opozarja na nezrelost naše zavesti. . ., bi bil lahko dober, če bi bil Novinar le novinar in Zaratustra v njem le človek.
B. G.
^_✓
Tihožitje ob grajskem zidu.
Ne le
notranjost, tudi
zunanjost naj bo lepa
Slike: F. Perdan
Je to vitraž? Najbrž je le malomarnost.
Je lopa dokaz, da dela na dvorišču še niso končana f
Škofjeloški grad, nekdanje o vanje loških gospodov, je nedv med najlepše urejenimi graičiiu, Sloveniji. Je kulturno sredic & J je Loke, ki s svojimi bogatimi i kami iz tisočletne zgodovine k gospostva, muzejom NOB in nimi razstavami del domačih « nikov, zlasti pa še z lepo u*|f Galerijo, kjer se druga za j3 vrstijo razstave slikarskih in ci\l umetniških del, kulturnimi jpl ditvami in koncerti v grajski bj pritegnejo še tako zahtevnega p*3 šalca.   Nedvomno  gre  za v« j zahvala predvsem Muzejskem*: jj Stvu, delavcem muzeja in kult,J skupnosti.
Prav zato bi morda le kazalo tj bolj popaziti tudi na grajsko rišče. Fotoreporterjevo oko w kar precej črnih točk.
Gradbeni material ni v okras arkadam na grajskem dvorišču.
Razpadajoča vrtna lopa in pozab Ijene cevi ob vhodu v grajski vrt
Obisk v Domu vojaških vojnih invalidov v Stranj anu
Stroji med počitniškim mirom
V mirnem  kotičku slovenskega pnmorja je skrito okrevališče Stru-njan, Dom vojaških  vojnih invalidov, kjer med senčnimi bori najdejo invalidi avoj počitniški mir. Letos pa je okrevališče, sicer nekoliko odmaknjeno od obmorskega vrveža, precej t   živahno, saj so 1. avgusta začeli z i gradnjo novega hotela, ki bo razširil I sedanje zmogljivosti in s tem mož-,jjf nosti letovanja.
i
OSEMNAJST LET OKREVALIŠČA
Okrevališče za oddih in zdravljenje vojnih invalidov in spomeničar-jev ima lepo sončno lego, strokovnjaki pa so ugotovili tudi veliko izhlapevanje joda in drugih mineralov Takšno okolje je najprimernejše za zdravljenje astmatikov in obolelih na pljučih, prav zato so kraj priporočili za gradnjo invalidskega okrevališča. Z junijem 1961 so bile zgrajene prve hišice, dogradili so restavracijo .z 200 sedeži, leta 1970 pa je zrastel pokrit bazen z ogrevano morsko vodo, ki je omogočil tudi. zimako letovanje. Povpraševanje iz leta v leto narašča, tako da okreva-tte i 120 posteljami ne zmore več turističnega navala. Dvo- ali vopoateljni bungalovi — pritličja so prirejena tudi za sprejemanje težjih atpokrfetnvh invalidov na vozičkih - so izkoriščani skozi vse leto, niso p« povezani z bazenom, da bi se lahko brez škode za zdravje okre-vancev uporabljali tudi pozimi.
PREMAJHNE ZMOGLJIVOSTI
Invalidov, ki želijo svoj triteden-friti letni odmor preživeti v prisrčni nnacnosti Strunjana, je iz leta v tto več. Zmogljivosti Doma pa ne ijajo Želja, zato se morajo ne-^sdko posluževati zasebnih storitev, ne bi več odklanjali naraščajo-povprašavanja, so se odločili večati kapacitete. Pozimi naj bi
sprejeli na okrevanje 200 gostov, poleti pa 300, ko bi bili poleg hotelskih postelj izkoriščeni tudi bungalovi. Seveda pa bi kazalo hišice za letno sezono adaptirati. V načrtih naj bi mislili tudi na težje invalide, ki bi jim namenili 24 sob z razširjenimi vrati, zgradili dvigala in omogočili neoviran dostop do vseh prostorov. Okrevališče pa bi bilo seveda treba razširiti v tolikšni meri, da bi zadovoljilo tudi povpraševanje delovnih in drugih mirovnih invalidov ter gostov, ki prihajajo letovat na severni Jadran iz drugih republik. O vseh teh načrtih so najprej sanjali, potem pa se je republiška borčevska organizacija po dogovoru z ustreznimi strokovnimi službami odločila za gradnjo.
1. avgusta so med počitniškim mirom zabrneli stroji, pod njihovimi odločnimi zamahi pa bo do konca prihodnjega leta zrasel nov hotel.
ŽE ZAČETA NOVA GRADNJA
Z gradnjo zdraviliškega kompleksa so že začeli. Projekt Investbiroja hotel »Svoboda« bo zgradila koprska enota GIP Gradiš, ki je pred leti gradila tudi pokriti bazen. Investitorji — Republiška zveza združenj borcev NOV, skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja, zdravstvena skupnost, komunalna interesna skupnost Piran in telesnokulturna skupnost — so prispevali za 166 milijard kreditnih sredstev, ki jih je zagotovila Ljubljanska banka. Dograditev celotnega kompleksa pa načrtujejo nekako do 1. novembra prihodnje leto.
Začeli so že z izkopavanjem temeljev za hotel s 170 ležišči, ki bo povezan s pokritim bazenom, poleg bivalnih, ambulantnih in gostinskih prostorov pa bo vseboval tudi zaklonišče. Tej prvi etapi gradnje bo sledila razširitev parkirišča, ki bo sprejelo okrog 150 vozil, treba pa bo usposobiti tudi dovozno cesto. Telesnokulturna skupnost Slovenije je investirala v izgradnjo rekreacijskih objektov, ki so za zdaj še močno pomanjkljivi. Invalidi se lahko ukvarjajo le z balinanjem in kegljanjem, v prihodnje pa jim bo omogočena tudi rekracija na teniškem igrišču, zgrajeno bo še igrišče za košarko, odbojko in mini golf. Zdravilišče pa bo dobilo tudi lasten energetski objekt, ki ga je doslej delilo z letoviščem IS Slovenije.
Ob vsem načrtovanju novih objektov pa niso pozabili na kadrovsko okrepitev, ki bo z ozirom na nove razsežnosti zdravilišča še kako potrebna. Poleg že obstoječih 42 delovnih mest bo treba odpreti še 28 novih, predvsem bo potrebno usposobljeno zdravstveno osebje.
Tekst in foto: D. Zlebir
Po poteh herojskih dni
FRANC ŠENK:
IS*
^ ■
i J [ BUo je sobotno jutro, ko smo se
1 jbrali po temeljitih pripravah in or-pnizaciji Aktiva invalidov Iskra, da
1& ae odpravimo na dolgo avtobusno >* pt<>vanJ* P0^ imenom »Po poteh
2 IVNOJ« Samo izvedbo popotova-tja, ki je izvedeno v spomin vseh letanjih partijskih jubilejev in 25 maja. dneva mladosti, je finančno podprla SK pri DO Iskra Elektromehanika Kranj.
pot nas je vodila po prijetni do-jakj pokrajini do Čateža, kjer je krajši postanek. Nato smo kar ro prestopili republiško mejo in že r> brzeli po sodobno urejenih ce-j Zagreba proti zloglasni klavnici ovca. Že iz daljave smo za-ali veličasten spomenik,delo prof. Bogdana Bogdanoviča iz Beo-Egdl _ odkritje spomenika je bilo v i,  „ 1W6. Naselje Jasenovac leži urno deset kilometrov od glavne prometnice Zagreb — Beograd in se Kuka med sotočje Une in Save. Na-lelj* a* prvič omenja 1513. leta. V preteklosti je večkrat prehajalo iz rok v toke. Leta 1941. so ga okupirale neonske motorizirane enote. Se Miega \e\P> v juniju, je bilo ustanovljeno taborišče I. »Versajev« z Ivom Kako aa   čelu.   Drugo taborišče, »Krapje*   pod    vodstvom Anteja Marica J* bilo formirano julija, av-gutta vn Jima Je pridružilo še »Cigla-sa«. ki ga je vodil Joso Matijevič, M'o pa »o zrasla taborišča »Kožari« »Ciganski« in žensko taborišče »Mlaka« ter specialni zapor UNS. Via »o bila povezana v centralno ta-boriMe Jasenovac.  Vanje so vodili v»e, ki »o jih sumili simpatizerstva s KP. ki «o bili rasno »nečisti« — Zide h Cigane, med ujetniki pa je bilo t«*it mnogo domačinov, od ustašev ov/vratenih Srbov, ki so živeli na hr/attih tleh. V taborišče so vozili dnevno preko tri tisoč ljudi iz vse Jugoslavije, množice so dovažali kot živino z vlakom. Domačinom, ki so naAli avoj konec v tej klavnici, so oigali domačije ali pa so jih spre-ffulj v specialne zapore UNS. Naj-}4i krvniki so bili ustaši. Beg iz y,r\tf'<i je bil nemogoč, res učinkovita zunanja pomoč pa je bila zaradi lege taborišča in ustaške pre-rrVi r,t*žkočena. Kljub temu je Ko-uraki partizanski odred v letu 1942 Mpsdel   taborišče    »Ciglana«, a jlracti ga ni mogel.  Nato so še v V,        poizkušali osvoboditi ta-
boriščnike, a spet neuspešno. 1944. je taborišče doživelo zračni napad. Taboriščniki so preživljali vsa nečloveška ponižanja in zverinska ubijanja, ki so si jih izmislili njihovi krvniki, ki so med sabo celo tekmovali, kdo bo poklal več nesrečnikov. Bližala  se  je  svoboda. Glavnega
ljenja, njihovo žrtev svobodi, ki naj bodoče rodove spominja na trpeče v II. svetovni vojni.
Po ogledu tega pretresljivega kraja smo se odpeljali proti Kozari.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
krvnika in šefa taborišča so aprila 1945. leta na hitro poklicali v Zagreb in ga razrešili kot vodjo taborišča, poverili pa so mu nalogo »uničenja možnih prič«. Med ustaši v taborišču je nastal čuden preplah, kar je omogočilo vstajo med taboriščniki, ki so se zavedli bližajoče se osvoboditve. Pobudnik vstaje je bil Ante Bakotič. Vendar je bila ura vstaje za ujetnike usodna, saj nemočni, onemogli in neoboroženi niso bili kos ustašem. Krvniki so jih pokosili kot klasje, od 1100 se jih je rešilo komaj 60. Uprava taborišča je začela izvajati popolno likvidacijo. Tako je ob osvoboditvi ostalo živih le 60 prič te strahotne klavnice, v kateri je pod noži, kavlji, bati, kopiti in puškinimi kroglami umrlo skoraj 700 tisoč ljudi. Krvnikom je uspelo uničiti arhive in jo še pravočasno uteči roki pravice v države Latinske Amerike. Vsem padlim pod ustaškim nožem je postavljen monumentalni spomenik v obliki tulipanovega cveta, prostor, na katerem je stalo taborišče, pa je spremenjen v narodni park. Vse to predstavlja veličino njihovega trp-
Invalidi po poteh Avnoja
Društvo invalidov Kranj vabi v oktobru na dvodnevni izlet f!rr5 poteh AVNOJ. Odhod udeležncev bo 6. oktobra ob 5.30 izpred hotela Creina. Člani bodo v pisarni društva odšteli 950, ostali pa 1100 dinarjev.
Prvi dan se bodo preko Zagreba odpeljali do Jasenovca, kjer si bodo ogledali muzej zloglasnega taborišča iz II. svetovne vojne. Obiskali bodo legendarno Kozaro, prizorišče tretje sovražne ofenzive, in spominski muzej.
Drugega dne se bodo odpravili preko Ključa in Bosanskega Petrovca do Bihača. Popoldne si bodo ogledali muzej zasedanja AVNOJ, proti večeru pa se bodo skozi Karlovac in preko Gorjancev mimo Novega mesta odpeljali proti Kranju.
Kaj pravijo gostje?
MILICA    BRANILOVIC iz
Beograda: »Čeprav naše borčevsko tovarištvo ni več na tisti višini kot med vojno, pa v tem okolju vladajo prisrčni odnosi. Z letovanjem v Strunjanu sem zelo zadovoljna, imam pa tudi nekaj kritičnih pripomb — barje, ki obdaja hotelsko naselje, bi lahko izsušili, lahko bi rešili vprašanje prevoza iz Kopra, ki je v drugih jugoslovanskih letoviščih bolje organiziran, pogrešam pa tudi sprehajališča, ki so nam jih avtomobili kar zavzeli. Sicer pa je klima tu na severnem Jadranu kar primerna za nas, ki smo že nekoliko ostareli«
JANEZ GRA8IC iz Homca pri Kamniku: »Ze dvanajsto leto prihajam sem na klimatsko zdravljenje. Ker sem 100-odstoten invalid — v vojni sem izgubil nogo, bil sem namreč prostovoljec v prvi jugoslovanski brigadi, formirani v Sovjetski zvezi — se lahko razgibljem edinole s plavanjem, v treh tednih počitnic pa si nabe-rem kondicije za celo zimo. V morju se razgibavam organizirano, pod zdravstvenim nadzorstvom. Z drugimi športi se ne ukvarjam, razen z ribolovom, zato pa imam raje veselo družbo ob domači muziki in dobri kapljici. Upam, da nam bo novi hotel, ki se zdaj gradi, omogočil snidenje tudi ob novem letu.«
ANTONIJA JEREB iz Dovje ga na Gorenjskem: »V Strunjanu sva z možem že drugič, kajti lansko leto nama je silno ugajala domačnost tega prijetnega okolja, zabava, hrana, skratka vse počitniško bivanje. Edina neprijetnost, ki naju je sprejela, je bila polna zasedenost bungalovov in sva se morala zateči k zasebni ponudbi. Tudi letos stanujeva privatno, hraniva pa se v Domu, pa tudi plažo obiskujeva, večerne družbe v restavraciji in balinišče.«
Srečanje z mariborskimi invalidi
Maribor - Društvo invalidov iz Maribora je v počastitev desetletnice delovanja pripravilo 7. julija tovariško srečanje v Hotinji vasi. Udeležili so se ga tudi člani društva invalidov iz Kranja, predstavniki delovnih invalidov iz Kraljeva in predstavniki mariborskih družbenopolitičnih organizacij. V prijazni Hotinji vasi smo se zbrali na vrtu gostišča KeršiČ v senci zelenih brajd. Po kratkem kulturnem programu in odlični pogostitvi smo prejeli spominska darila - vrče. Popoldne smo se zavrteli ob veseli domači glasbi, drugi so prijateljsko poklepetali. Zadovoljni in dobre volje smo se zvečer vrnili v Kranj, z željo da bi bilo takih srečanj še več, saj omogočajo zbliževanja invalidov med seboj, društvom pa izmenjavo izkušenj.
Gizela Z.
Srečanje škofjeloških invalidov
Žiri - Društvo invalidov iz Škofje Loke že več let zaporedoma pripravlja srečanja ob mednarodnem dnevu invalidov. Prva leta so bile proslave v Škofji Loki, predlani je bila prvič v Železnikih, lani v Gorenji vasi in marca letos v Zireh.
Člani društva, ki bivajo v Zireh, so se posebno potrudili in srečanje dobro organizirali. Udeležence je toplo pozdravil Viktor Zakelj, predsednik škofjeloške občinske skupščine. Z enominutn.m molkom smo počastili spomin Edvarda Kardelja. Nada Rebolj, predsednica Škofjeloške skupnosti socialnega skrbstva je v svojem govoru poudarila, da je najpomembneje invalidnost preprečevati. Veliko imamo vojnih invalidov, danes pa različne oblike invalidnosti povzročajo prometne nesreče in ne nazadnje alkohol. Vedeti je treba, da je invalidnost šok, ki se ga ne da preboleti le s humano pomočjo in rehabilitacijo,, katere naloga je čim manjša odvisnost od tuje pomoči. Ugotovljeno je, da rehabilitacija zlasti pri osebah s trdno voljo dela prave čudeže. Marsikateri invalid, postavljen na pravo delovno mesto, dosega ali celo presega storilnost zdravega. Do šestdesetega leta starosti je mogoče rehabilitirati 49 odstotkov invalidov v smislu zaposlitve v delovnih organizacijah.
Sledila je slavnostna podelitev priznanj za prizadevnost in pobude za organizacijo dela v republiškem in občinskem merilu. Priznanja so iz rok predsednice Poldke Blažič prejeli: Stane Lavrič, predsednik Zveze društev invalidov Slovenije, Franc Stajner, tajnik Zveze društev invalidov Slovenije, Republiški odbor za šport in rekreacijo invalidov, Skupščina občine Skofja Loka, škofjeloška skupnost socialnega skrbstva, Alples Železniki, Tone Pintar, Jože Smolič, Janez Demšar, Lado Blažič, Janko   Berčič,   Stane Praprotnik,
Peter Bašin, Mimica Krajnik, Ivanka Klemenčič, Franc Kosec, Vital Oblak, Tone Feternelj, Pavle Pivk, Tone Debeljak, Tončka Kukič, Zvezdana Zadnik in Pavla Martelak.
V kulturnem programu je nastopil moški pevski zbor podjetij Ziri, učenci žirovske osnovne šole z recitacijami in harmonikarski orkester glasbene šole. Sledila je večerja s sproščenim razgovorom ob zvokih ansambla Mravljeta v jedilnici Alpi-ne.
Tone Pintar
Pobuda za dopolnitev predpisa
Skofja Loka — Na seji izvršnega odbora Društva invalidov Skofja Loka, ki je bila 2. julija, je Franc Logonder, društveni delegat pri občinski skupnosti socialnega skrbstva, dal pobudo za dopolnitev predpisa o invalidskem dodatku. Utemeljil jo je z ugotovitvijo, da so očesni invalidi in ženske, ki so invalidi zaradi rodil, prikrajšani pri invalidskem dodatku in zato predlagal postopek za povečanje invalidskega dodatka tem invalidom. Do prihodnje seje izvršnega odbora bodo pripravili osnutek predloga in ga po proučitvi poslali v razpravo republiškemu odboru Zveze  društev  invalidov Slovenije.
Do prihodnje seje izvršnega odbora bo sestavljen tudi predlog sedemčlanskega odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, njegove pravice in obveznosti ter izdelan načrt samozaščitnih aktivnosti društva.
O L,AS 6.STRAN
TOREK, 28. AVGUST« H
BOGINJA-MATI VETROV
Zbor zadružnic na B lego j
ANDREJ STREMFELJ
4. nadaljevanje
Cez dve un smo se odpravili na pot in fte istega dne prišli v Phakding, kjer smo prvič prenočili. Na poti smo srečali številne turiste, trekingaše. Vsi so vedeli, da smo Jugoslovani. Vsa dolina, tja do Eve-resta, že govori o vas in vaši ekspediciji. In res. Za tako veliko ekspedicijo kmalu izvedo vsi, kajti to je zanje vir zaslužka. Mi smo zanje velika molzna krava ali kokoš, ki nese zlata jajca. Vsakdo želi sodelovati in tako nekaj zaslužiti.
Nosači nosijo tu po 30 kg za 21 rupij na dan. To je približno tri stare tisočake. Za naše pojme je to malo in boste rekli: glej jih, izkoriščevalce! Vendar, kadar nosači nosijo na primer za domače trgovine, nosijo skoraj fte enkrat toliko za polovično plačilo. Nosijo tako, da je tovor na hrbtu, povezan s trakom, ki gre preko čela. Torej vse nosijo »z glavo«.
Od Phakdinga se iz doline dvignemo visoko na pobočje, kjer leži Namche Bazar (3445 m), ena največjih in najbolj znanih fterpovskih vasi. Kako uro hoda pod vasjo, ko pot pride na greben in se dolina odpre naprej, prvič zagledamo Everest. Vršna piramida gleda izza mogočnga južnega ostenja Nuptseja in Lhotseja. Veter ji češe megleno belo grivo. Kar prestrašim se; tako daleč in nedosegljiv je videti vrh.
Namche Bazar je pravo gorsko gnezdo, eno od naselij tako slavnega plemena Šerp. Vas, ko sem jo prvič zagledal, je napravila name močan vtis. Visoko v pobočju stoji precej zidanih hiš. Večina je zidana iz kamenja in blata. Stojijo po terasah, ki se dvigajo ena nad drugo, vrezane v konkavno pobočje. Pod in nad vasjo so na teresah njive, kjer gojijo predvsem krompir. V tem času so ga ravno sadili. Te kraje imenujejo »krompirjevo področje« in Namche je znan po najkvalitetnejšem pridelku. Na najnižjem delu vasi stoji majhna stupa, kajti Serpe so budisti. Turizem je pripomogel k rasti številnih »restavracij« in »hotelov«. V enem od takih hotelov smo se ustavili. To je precej velika dvonadstropna hiša. Spodaj je trgovina, zgoraj pa dve sobi za goste in kuhinja. Gospodarica je prijazna ženska srednjih let. V Nam-cheju se večina nosačev zamenja. Tu moramo nakupiti tudi nekaj hrane in posode. Vse te stvari nam je uredil Temba, ki je zelo sposoben in prizadeven. Štefan, čeprav nezaupljiv do domačinov, mu kar zaupa. Dan v Namcheju smo izkoristili za ogled više ležeče vasi Kumjung.
Vas leži visoko pod hribi na ravnini med številnimi njivami. Preden prideš v vas, moraš čez letališče v Siengbocheju. To je podobno kot v Lukli, le da je še krajše. Napravljeno je v hrib, tako da se letale hitreje ustavi, ob vzletanju pa laže dobi potrebno hitrost. Temba, ki gre z nami, je v tej vasi doma. Staršev ni videl že sedem let, zato je danes toliko bolj vesel. Vrh vzpetine, od koder že zagledamo pod seboj vas, sta dva chortena. Chorten je podoben našim znamenjem. Napravljen je iz natančno zloženega kamenja. Med obema chortenoma je iz velikih plošč sestavljen nizek zid. Na teh ploščah je vklesana molitev: om mani padme hum. Ena taka plošča se imenuje mani. Budisti molijo od desne proti levi. Zato sta okrog manijev vedno dve poti in vedno gredo po levi. Na zadnjem chortenu so številne molilne zastavice in pa beli šali iz tanke in zelo redke tkanine. Na molilnih zastavicah je prav tako vtisnjena molitev in ko piha veter, moli namesto ljudi. Podobno »iznajdljivost« pri molitvi sem opazil tudi na več mestih ob poti. Velike molilne mline poganja voda, tako kot mline za mletje žita. Molilni mlin je velik valj, na katerem je napisana molitev. Valj je na osi, na kateri so tudi lopatice, katere poganja voda.
Os je postavljena navpično. Mlin se vedno vrti od desne proti levi. Beli ftali pa prinašajo srečo. Tudi mi smo jih dobili ob odhodu. Temba je svojega privezal na chorten. Serpe so zelo verni ljudje. Od tu zopet zagledamo Everest in Lhotse. Desno se dviga Kangtega, i ledenikom kot pokrivalom in Tam-serku.
Obiskali smo Šerpo, kjer so naši pred letom dni pustili nekaj opreme. Hiša, v kateri živi, je kamnita. Delno je pokrita s slamo, delno pa z deskami. V pritličju je prostor za živino, v zgornjem velikem prostoru, kamor se pride po stopnicah, pa živijo ljudje. Stropa ni, le črna ožgana streha. Ognjišče je odprto. Prostor je velik in mora biti hudičevo mrzel. Tu pozimi pade okrog meter snega. Še v tem času so na osojnih legah snežne krpe. Meni se zdi hladno, otroci pa letajo okrog bosi in gologlavi, nasploh napol oblečeni. Kdor preživi, mora biti hudo utrjen. Otroke že od mladih nog navajajo na nošnjo. Tako dečki kot deklice nosijo če drugega ne, vsaj majhno vrečo, preko glave seveda, ali pa na pol prazen košek. Zato ni čudno, da so Serpe dobri nosači, če k vsemu temu dodamo Še to, da vse življenje živijo na višini okrog 4000 m. Sicer so nekateri od Šerp danes postali že »gospodje«. Preselili so se v Kathmandu in to se jim precej pozna.
Iz Namche Bazarja smo se po pobočju spustili nazaj k Mlečni reki (Dudh Kosi), jo prekoračili in se nato povzpeli do Tangbocheja (3863 m). Tu je velik samostan, ki so ga zgradili leta 1920. Predstavlja najmočnejše versko središče na pobočju Khumbu. Leta 1933 ga je porušil potres. Ponovno so ga zgradili 1936. Poleg samostana je gostilna, ki jo oskrbujejo Lame (svečniki-duhovniki) in nekaj hiš. Leži na rami, ki je v grebenu Kangtege. Samostana si na žalost nismo mogli ogledati, ker glavnega Lame ni bilo.
Naslednja etapa nas je pripeljala v Periche (4243 m), velika ravnina obdana z gorami. Tu čez poletje pasejo jake. Vas ni stalno naseljena. Jaki so tibetanska goveda z dolgo dlako. Za prebivalce so zelo koristni. Dajejo mleko, volno in v končni fazi meso. Uporabna pa so tudi za nošnjo. Od Namcheja naprej so nam vsaj pol tovora nosili jaki. Jak je navajen na višino in ne gre v dolino, ker mu je tam prevroče. Krave iz nižine pa ne morejo previsoko, ker je zanje premraz. Zato so križali kravo in jaka. Dobili so žival, ki je sposobna nositi od nižine pa vse do baze. To je zobkio. Njegova pomanjkljivost pa je v tem, da ne daje ne mleka ne volne. Koristen je samo Če nosi.
Na tej etapi do Periche smo imeli vedno pred očmi mogočni Amai Dablam. Sredi dneva smo se ustavili v vasi Pangboche. Tu je doma eden od naših Šerp. Vzdržuje majhno gostilno. Za kosilo smo jedli krompir v oblicah in makarone. Vso pot do baze smo se hranili pri domačinih. Največkrat smo jedli krompir, riž, dal in makarone, sem in tja pa tudi za vzorec mesa. Redno je bil na jedilniku tudi čapati ter jajca in palačinke. Kako dobra je bila ta hrana, je bilo odvisno od tega, kako so jo pripravili. Prvič, ko smo jedli makarone, so bili tako začinjeni, da bi skoraj bruhali ogenj. Čapati pri isti hiši pa je bil debel in zato napol pečen. Ko si ga ugriznil, je pri straneh pogledalo ven surovo testo. Saj res, kaj pa čapati? Moka in voda brez dodatkov. Testo oblikujejo podobno palačinkam in spečejo na segreti plošči brez masti. Ce je tanek in ga servirajo z jajci ali marmelado je dober, drugače pa je v sredini preveč surovega testa, ki našim želodcem prav nič ne ugaja.
SE NADALJUJE
Letos so se kmečke žene — zadružnice, kooperantke Kmetijske zadruge Skofja Loka, že drugič zbrale na Blegošu. Za pohod na Blegoš so se odločile lani predvsem iz vzroka, ker se gora vidi skoraj z vseh predelov Poljanske in Selške doline in okoliškega hribovja, pa je bilo le malo kmečkih žena na vrhu. In pa zato, da bi se vsako leto enkrat dobile skupaj kmetice iz vse občine in se pogovorile o svojih problemih.
Čeprav je v nedeljo kazalo, da se bo vsak čas vlil dež, je bilo na vrhu več kot sto žena. Najprej je ljudska pesnica Pavla Benedikova iz Jazbin prebrala pesem o kmečki ženi in zemlji, posvečeno predvsem hribovski kmetici in kmetu, ki vse bolj pogosto ostajata sama na zemlji.
Za njo je udeleženke pohoda pozdravil direktor Kmetijske zadruge Vinko Kržišnik, ki je poudaril izredno delavnost aktivov kmečkih žena
— zadružnic. V občini jih delu* 14 in so vsi zelo aktivni in i« predvsem za izobraževanje P> jo razne tečaje, predavanja ii« kurzije. Lani so kmečke žene ^ zale stike tudi s kmeticami i: \-derevske Palanke, občine, ki y v bratena s Škofjo Loko. Sponki bile pri njih na obisku, jeseni do kmetice iz Srbije obisk \>. Predvsem se žele v Poljanski m j, ški dolini seznaniti s kmečka rizmom.
Povezale so se tudi s kit*; kmeticami iz okolice Medk:\ Italiji, ki je prav tako pobrat* Skofjo Loko. Ze 15. septembr* v gostiteljice več kot 100 zadtv> iz Italije.
Nonet Blegoš je zbranim fcjj zapel nekaj pesmi, potem pa le tudi same. Srečanje se je n»4v valo ob blegoški koči.
Teksti in slika L j
Kmečke žene so v nedeljo zbrale na vrhu Blegoša.
Bodo visokogorski kmetije izumrle?
ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
Pri Figovcu na Stari Pokljuki so bili in so še kleni ljudje. Posestvo ima okoli 20 hektarov zemlje, vendar ta ne daje dosti pridelka in zahteva mnogo truda, da se sploh kaj izžame iz nje. Sadijo le krompir in nekaj zelja, vse drugo uniči divjad. Pred vojno sta živela tu Figov-čeva mama in ata s hčerkami Katro, Jero, Johano in sinom Matevžem, ki pa je žal umrl leta 1970, star komaj 45 let. Katra in Johana sta se že pred okupacijo poročili v dolino in si ustvarili svoje družine, Jera in Matevž pa sta delala doma vse do odhoda v partizane. Kljub terorju okupatorjev in belogardistov so pri Figovcu ostali doma vso vojno in začuda je ostal dom nedotaknjen, čeprav so oboji vedeli, da mora tu biti partizanska javka, kar je tudi res bila. Partizani so bili tu stalni gostje in so se počutili kot doma. Cez dan so se večkrat ustavljale nemške patrulje, vendar do aretacij ni nikoli prišlo. Na Staro Pokljuko pelje iz Krnice pri Gorjah dokaj strma pot, tako, da je tja mogoče priti le peš ali z dobrimi terenskimi vozili. Na Stari Pokljuki je še edina visokogorska kmetija pri Figovcu, ki jo,upravlja Matevževa vdova. Vse njene štiri hčerke so se poročile v dolino, le najmlajša je še pri mami pa še ta hodi v službo v dolino in pravi, da tu ne bo ostala.
Vprašam vdovo Malko, ki je še vedno brhka in postavna, kdo bo
prevzel njeno garaško delo. na vnuke. »Bo pa ja eden. ki\ vzel  posestvo«, pravi. Po smrti je dobivala za otrokt |^ dinarjev,   sama   ni dobivaU čeprav je bila borec NOV J časi so bili takrat zame«, prav;.* se je stanje izboljšalo in bodo^ nekaj čez 2000 dinarjev. Zadow je in pravi: »Dokler bom zmvy dolino ne grem!« Ob sobotah' deljah pridejo hčerke in zeti k gat pri spravilu krme in os»i Tudi kritino   na  hiši so ofrv Redi še dve kravi, konja in in šiča. Upajmo le, da se bo njew izpolnila in da bo dobila $et\ nega naslednika.
Gozdno gospodarstvo Bled i čelo graditi novo cesto na Sfc| kljuko. Na Zatrniku se odcep; nove ceste po globeli navzdo »Prelazu«, ki ga bodo preme*; dalje na Staro Pokljuko, mii>, govca in dalje čez senožeti, u$ bo cesta povezana s cesto, ki* v pi v Limovcah na Staro Pokbt* tako bodo zajeli V9e nizi? | gozdne parcele in bo mogoč j lesa s tovornjaki. S to novo eq jo gradi in financira Gordno | darstvo Bled, bo omogočeno boljše življenje na kmetiji o-govcu.
Jože Amh
TOMO KRIŽNAR:
Študent gre
okrog sveta
Bila je to lepa jesen. Topla in pisana. Opravil sem diplomo, zbral 650 $, v spalno vrečo stlačil zdravila in dokumente ter se petega oktobra odpravil na dolgo pričakovano pot. Na pot okoli sveta, po sledeh Marca Pola, Aleksandra Velikega, Londona .. . Odpravil sem se iskat odgovore, za katere še vprašanj nisem vedel!
Začelo se je z dvignjenim palcem in cesto, ki vodi proti vzhodu. Adijo, nakelska fara, adijo, prijatelji in domači. Glava je bila težka zaradi poslednje poslovilne kranjske noči. Smer: Indija ali Indija Koromandi-ja, kot sem si jo takat predstavljal. To je moj prvi prijazni šofer, eden izmed stotih, ki so me spravili okoli sveta.
V Nišu me je naložil angleški šofer kontejnerja, namenjen v Perzijo. Ko sem mu na bolgarski meji plačal večerjo, me je sam povabil s seboj do
Teherana. V zameno bi mu pomival posodo — ponoči pazil na tovornjak. Sporazum sva strahotno zalila.
Moj novi prijatelj je imel eno samo napako: rad je pil. Z njegovo plačo je pijača na vzhodu zelo poceni. Z njim sem videl vse bolgarske bare od Sofije do Plovdiva, pa naprej do turških orientalskih kabaretov. Podnevi je bil v službi on. Prevozil je po 800 km na dan, nočna služba pa je bila moja. Na smrt pijanega sem ga spravljal nazaj v tovornjak. Problemi v družini pač!
Bolgarija je vsa v znamenju velikih napisov in parol, znamenj prisotnosti ruskega komunizma. V vsaki vasi imajo prostorne ploščadi, na katerih imajo vsak mesec mitinge — slavja. Na njih so okrašene slike ruskih — bolgarskih partijskih voditeljev.
Mesta in vasi so stara in revna. Cesta je do Sofije, glavnega mesta, dobra, potem pa se spremeni v tlakovan kolovoz. Blizu turške meje jo sploh zmanjka. Povsod je videti velike nasade jabolk in hrušk, za katere sem Bolgarom še vedno hvaležen.
Bolgarsko-turška meja je en sam kup velike pločevine iz vseh koncev Evrope in Bližnjega vzhoda. Zdomci, ki so delali v Zahodni Evropi, se vrr.-čajo domov. Tukaj se prešverca največ zlata in mamil na svetu.
To je lep pogled na kolone zaplenjenih vozil v nastopajoči turški noči. V brezcarinski coni sem naku-
pil vvhiskiva in cigaret, katere sem kasneje z dobičkom prodal v Istam-bulu.
Čakamo celo noč, da nas cariniki spustijo naprej. Sitni so in važni. Se hujši so policaji. Franck je moral plačati mastnih 100 lir, ne da bi vedel zakaj. Ko je apeliral na šefa policijske postaje, se mu je ta zarezal: »Ti si lahko šef v Angliji, jaz pa sem šef tukaj!« Kot sva kasneje ugotovila, so vsi ti šefi po vrsti podkupljivi. Za 30 lir so Francka pijanega, da stati ni mogel, pustili naprej!
Ceste v Turčiji popravljajo vojaki. Včajih so na njej veliki kamni. Ko avto crkne, ga zavarujejo s kamni, nato pa mirno odpeljejo naprej. Skale, ki ogroža druga vozila, seveda nihče ne pospravi.
Pokrajina je pusta in nezanimiva. Po Traci j i se voziš ure in ure, pa nimaš kaj videti. Po teh stepah so Turki jahali plenit v naše kraje. Nenadoma opazim prve visoke minarete starih džamij in mošej zgodovinskih Edirn.
Vsa hrana je zelo poceni. Kila kruha stane 120 din in smrdi. Reče se mu »ekmek« in se ga navadno še drži slama in kurjeki. Sploh sta umazanija in smrad tipična za Turčijo in prisotna povsod. Mladih žensk in punc ni nikjer tako, da še danes ne vem, če so lepe ali grde. Videl sem le stare babe, zavite v črne cunje. Dežela je muslimanska. Njih pravila
dovoljujejo mnogoženstvo, zato žensk za revnega večkrat zmanjka.
V vsakem večjem mestu je bazar, kjer lahko kupiš vse, kar ti pade na pamet. So zelo spretni trgovci in tako tudi spretni goljufi.
Blizu Istambula se pripeljeva do Egejskega morja. Obala je gola in skoraj brez vode. Grški del obale je veliko lepši, ker je poraščen z borovimi in cipresovimi gozdiči. Turizem sem dol še ni prodrl. Videl sem le nekaj skromnih hotelov, v katerih plešejo tradicionalne vzhodnjaške plese, ki pa učinkujejo veliko bolj kot striptiz: znorijo in razburkajo kri.
Malo pred Bosporjem se je moj šofer pridružil konvoju treh angleških tovornjakov, ki so prav tako imeli namen prečkati nevaren azijski del Ataturkove dežele. V visokih hribih Anatolije je polno banditov, ki pri belem dnevu s starinskimi puškami napadejo osamljen tovornjak. Izro-pajo ga, poženejo kontejner v prepad in brez sledu izginejo nazaj na svoje skrite nasade opija. Vsi angleški šoferji so oboroženi in izredno dobro plačani.
Novi bosporski most prevozimo ponoči. AZIJA! Pokrajina se vse bolj spreminja v valovito puščavo. Zelena drevesa so vse bolj redka. Industrije skoraj ni, ob cesti pa je precej zanikrnih mehaničnih delavnic, prepojenih z oljem in nafto. Ljudje so majhni, krivonogi in kosmati, z muslimanskimi kapami. Ustavljanje v
vaseh je nevarno. Frank N hrano in bencin s seboj.
Konvoju pomagam tako, s ram, pomivam okna in po*v hodim po cigarete. Ko preneA v samotnih hribih, tovornjak kavbojsko parkirajo v kroj; V posadijo za gumo, kjer s piJtiv ki stražim celo noč. Dneve a vadno prespim na šoferjever ,\ du. V zameno dobim hrano, m ljem se.
Kaj naj še povem o Anatolv slim, da je dovolj. Če rete ostali: Turčija je Anatolra I lija pa ni Turčija. Strahot: na. Preživljajo se z nomadska ništvom in opijem. Ne dolgo :^ vlada ZDA plačala ogromen da bi preprečila gojenje mah jf nikakor ne posreči: le 10 % v zdravstvene namene, ostalo pretihotapi  čez   Bližnji vthvv vsem svetu. Narkomani pk\, crkavajo naprej.
Na cesti ga prodajajo celo, V zameno za cigarete. L)vsi*» ceneje kot se prodaja na Zaho*
Monotonijo razbijejo \ a reti revnih vasic, ki pa tako izginejo. Navadno so ob niti kah. Mraz je, tudi tu je jea* odpada. Ker imam le tanek p, trpim, in čakam toplih juln^ jev, ki pa jih ni in ni.
SE NAD Al.
Prvo mesto za TD Cerklje
Cerklje — Končano je letošnje tekmovanje med turističnimi društ-vi kranjske občine za najmanj onesnaženo okolje. V tekmovanje so bila vključena turistična društva Kranj, Šenčur, Cerklje, Preddvor, Kokrica in Naklo. Za najboljše so pripravili tudi letos nagrade, prav pa bi bilo, da bi krajevne skupnosti zainteresirali, da bi s komunalno službo urejala tisto, kar je bilo med ocenjevanjem največji kamen spotike Prvo mesto je osvojilo TD Cerklje s 138,8 točk pred TD Preddvor s 126.1 in Kokrico s 125,3 točk. Četrto mesto je pripadlo TD Šenčur (124.8 točk), peto TD Naklo (121,5 točk), 4esto mesto pa je pripadlo TI) Kranj. Pri ocenjevanju so dobili H*.r>točk. J. Kuhar
TAKSNI SMO - Posnetek klopce, ki je nepoškodovana vzdržala le nekaj dni, potlej pa jo je nekdo z noževim rezilom poškodoval in z izrezom izpisal (najverjetneje) svoje ime, je iz Radovljice, lahko pa bi nastal tudi kje drugje. Že skoraj neverjetno je, kako radi se znašamo nad klopcami, smetnjaki, prometnimi znaki in podobnimi predmeti, ki nam niso i napoto, temveč nam le pomagajo, da je življenje lažje, ugodnejše in urejenejše      (jk) - Foto: F. Perdan
ALPINISTIČNE NOVICE
Marij« Perćić in Andrej Stremfelj (AO Kranj) sta 31.7. ponovila redko plezalno Direktno smer v Široki peći. Ocena VI-IV- V, visina stene 800 m, čas plezanja 7 ur Naalednjega dne pa sta opravila Se drugo ponovitev S stebra v Malem Oltarju. Ocena V VI. 450 m, 7 ur. Ivan Kotnik (AO Vele nje) in Andrej Stremfelj (AO Kranj) sta 8 in 9 8 ponovila smer VVelzenbach- Merkl v S steni Grandes Charmoz (V, III-IV, 56, 900 m. 9 ur). V noći od 8. na 9. avgust pa so Klemen Kobal, Marija Perčič in Andrej Stremfelj preplezali znano smer Sentinelle rouf v V steni Mt Blanca (Brenva).
V ponedeljek, 13.8. je Andrej Stremfelj opravil nekaj aolo vzponov. Ponovil je Nemško smer v Dolgem hrbtu (IV, II-III), Zgrešeno smer (V. V), Smer ob kaminih (fll-IV) in Kasutovo spominsko smer (IV, II-III), vse tri v S steni Grintavca. Naslednjega dne pa se Smer Fritsch- Lindenbach v navezi z Andrejo in Martinom Likar. 15 ■ sta nameravala Zeljko Perko (AO Trtic l in Andrej Stremfelj ponoviti Rdečo zajedo v Rakovi spici. Po šestih raztežajih •ta se morala umakniti v Švicarsko smer, ker se je velik krušljiv del kamina v Rdeči zajedi podrl in zgrmel v dolino. Pri tem je napravil veliko opustošenje po steni. Tako je Rdeča zajeda sedaj verjetno nepreplez-Ijiva'
JKZERJANI V TATRAH
4.8. so se iz Tater vrnili alpinisti iz AO Jezersko' Senk Jaka in Milan, Markič Rado tn Jure, Plaznik Pavla, Tepina Marjan, Karničar Aco, Irma, Izidor, Davo in Luka. Enajst plezalcev je opravilo skupaj 64 vzponov Plezali so v dolinah Veliki in Mali Studeni in Skalnati dolini. Taboriti so morali v Tatranski Lom niči, zato so imeli do vstopov v »men dolge dostope. Tudi sestopi so bili naporni, večinoma plezanje. Za plezanje so morali imeti posebno dovoljenje gorske re-tevalne službe.
Najpomembnejše ponovitve: S stena Zadnjega Os t epa (V+, III), Korosado-wvrzovo smer (V) in Diretissimo (V + , A2) v Rumeni steni in nekaj vzponov v glavnem četrt« stopnje v Kežmanskem vrhu.
DVE PRVENSTVENI
L', ~ sta Senk in Markič preplezala novo iV) m visoko Neznano smer ob smeri St. 19 v vodniku (SV stena Skute). Ocena IV, en raztezaj V
Karničar Davo in Luka pa sta H. H. preplezala novo 700 m visoko smer v S steni r^lgega hrbta Za smer MM (V, A2, IV) sta potrebovala 8 ur. Smer poteka desno od Kemperle—Murovec preko črne sten«-, ujet* med dvema platema, dobro vidni i/, f eskekoče
Tomo Česen in Klemen Kobal (AO Kranj i »ta 16, 8. v štirih urah ponovila smer Šanenc-Skarja v Dolgem hrbtu, Tomo s ao-plezalko pa potem Ae Grintavčev steber v S »teni Onntavca. A. ft.
Črtomir Zoreč
NEKAJ BESED 0 KAMNIKU
0B NJEGOVI 750-LETNICI
Nov vrtec na Bledu sprejme precej uredili... — Foto: Pavli Mencinger
VAŠA PISMA
»NE bom PREGLEDALA!«
Hudo je, če ti otrok zboli doma, še huje pa, če se to zgodi na poti ali na dopustu. Moj primer je iz Novigrada, kamor sem 11. julija z vnučkom prišla letovat v hišice kranjske Zveze borcev. Grd prepih v avtobusu je moral škodovati otroku tako, da je že drugo jutro dobil visoko temperaturo. 39.5 stopinj sem mu namerila in ker je bil otrok ves vročičen, zabuhel, apatičen, skoraj ni mogel stopiti na nogo, sem se hudo ustrašila, da je kaj hujšega. Večkrat je že namreč prebolel hude angine in pljučnice. Da od 8. do 9. ure dela zdravnica za ostale letovalce — za kolonijo je imela druge ure — so mi povedali in hitro sem se napotila tja, ko je bilo nekaj čez 8. uro zjutraj. Tam sta že čakala mlada starša s 4-letno deklico. Kakih 20 minut je trajalo, da so se vrata le odprla. Toda po obnašanju dekleta v beli halji, bosih nog, je bilo očitno, da se vrata niso odprla nam. Kljub vsemu se dvignem in jo poprosim, če bi bila toliko ljubeznova in bi pregledala otroka, ki je kot kaže, res hudo bolan in se bojim .. .
»Nič ne bom pregledala!«
»Ampak , rada bi le, da bi samo pogledali če nima morda pljučnice ali angine!«
»Ne, danes nič. Nimam receptov!«
Ne morem verjeti, da se lahko nek zdravnik, ki je poslan sem zaradi otrok, in ki ga prosiš tako malo, takole obnaša.
Zdaj se je ojunačila in vstala tudi mati z deklico in prosila, da bi samo pogledala, kakšni izpuščaji so se ji naredili. Na hitro je ošvrknila roko s pogledom. Rdečke. Ven! Hitro ven! Sicer bom jutri imela polno ambulanto!«
To je izzvenelo tako koman-dovalno, da ni dopuščalo nobenega ugovora. Mlada mati in oče sta bila s punčko v trenutku na dvorišču brez enega najmanjšega napotka, kaj naj storita z otrokom, kako mu lahko pomagata. Še vedno nisem mogla verjeti, da je to mogoče. Se enkrat sem jo poprosila, da. bi otroku samo pogledala v grlo in poslušala na pljučih, če le ni mogoče pljučnica, pa me je ponovno zavrnila, da NE BO PREGLEDALA, KER NIMA RECEPTOV...
Zdaj sem se tudi jaz z otrokom, ki je bil ves mlahav od vročine znašla na dvorišču. V takih trenutkih, ne morem si kaj, mi stopijo pred oči dogodki iz vojne. Iz partizanske bolnice v Beli krajini, Suhi krajini, na Rogu, v Žužemberku. Kaj vse smo takrat naredili za bolnike in ranjence! Pa je streljalo za nami, skozi ofenzivo smo šli, lačni, žejni, onemogli od težkih nosil, na katerih so še bolj trpeli ranjenci kot mi. Ko jim nisi imel dati drugega kot toplo tovariško besedo. . . Tu pa nihče ne strelja za njo. V zalivu se ji srebrno lesketa morje, sonce greje, iz kuhinje mamljivo diši. In omare so polne najboljših zdravil. Le stegniti se je treba in izbrati prave ...
Ne gre pri meni v takih trenutkih brez solza. Do konca sem ogorčena. Da ne more otroku samo pogledati v usta ali poslušati, če ne hrope v pljučkih . . .
Še bolj sem žalostna kot ogorčena. Mar nismo prenašali tiste čudovite humanosti, ki smo jo gojili v borbi tudi na rodove mladih zdravnikov? Je res mogoča pri mladem pediatru takšnale brezbrižnost? Saj vendar človeku
otrok, vendar okolice vrtca žal še niso
pomagati ni težko. Ce le hočeš. Tako kot je hotel in znal poma ga ti zdravnik pred njo, ki je vse . otroke, ki so bili huje bolni, sam zvozil v izolsko ali koprsko bolnišnico, kot so povedali. In bolniku pomagal kadarkoli. ..
Mojo stisko je videla kuharica iz naše kuhinje. Hitro me je posadila v svojega fičaka in doktor v Novigradu je ugotovil, da ima otrok vnetje nosne sluznice. Cez dva dni je bil otrok zdrav, toda ostali so spomini na ta neljubi dogodek, ki naj bi se ne ponovil nobeni materi več pri nas.
M. V. Kranj
podrazitveno presenečenje
Potniki, ki potujemo z rednimi avtobusi iz Bohinja proti Ljubljani in nazaj, smo bili nemalo presenečeni, ker so se vozovnice podražile, četudi ni bilo do danes (14. avgusta) to nikjer objavljeno. Menimo, da gre za »notranjo« podražitev, za katero bodo cene šele odobrene. Po novem stane vozovnica s postajališča M lino-Bled do »rJelovice« 5,50 din (2 kilometra), iz Radovljice do Bleda (7km) pa z lokalnim avtobu som prav toliko. Potniki z Milnega torej plačamo najdražji prevoz. Za potnike bi bilo seveda bolje, če bi od Radovljice do Bohinjske Bele vozili lokalni (cenejši) avtobusi.
Alojz Vovk Bled
raćun pa tak!
V soboto, 4. avgusta, letos me je obiskala hčerka z otrokom. Ko je parkirala, je vsekakor nenamer no v avtomobil zaprla tudi ključe. Zato je po telefonu poklicala tehnično bazo AMZS v Kranju. Čeprav je bila sobota dopoldan, so ji zelo prijazno obljubili pomoč. Nekaj po drugi uri popoldan je res mladi strokovnjak v pičlih desetih minutah rešil neprijetno situacijo.
Do tu je vse v redu in prav. Hvaležni smo bili tovarišu, ki je hitro in dobro opravil svoje delo. Toda, koje napisal račun, smo se zamislili. Takle je račun:
— od tehnične baze do parkiranega avtomobila je po naši oceni približno 1,5 kilometra, vendar pa je zaračunal namesto treh kar osem km;
— kilometrina je po zadnji podražitvi bencina določena na 4,05 din, toda na računu je kar 10,00 za km;
— odpiranje ključavnice 60,00 din in še davek K) odstotkov (to predvidevam, saj iz računa tega ni videti), skupaj torej 146,00 din. Za dvajset minut porabljenega časa in 3 km vožnje!
Vem, da živimo v času, ko nas nič ne sme presenetiti. Vendarle, ali ni to le malo prehudo?
Roman Smid
Kranj
Čakali na postrežbo
Te dni me je zanesla pot na Bled, v Zako. Z družbo smo sedli k mizi in čakali, da nas bo kdo postregel. Dočakali pa nismo, saj se je osebje restavracije pomenkovalo za točilno mizo. Gostov ob mizah pa je bilo malo. Sama sem šla naročit štiri kavice; kakih deset minut sem počakala pri točilni mizi in jih tudi sama odnesla. Pred menoj je tudi nekdo plačal kavo in sicer 9 din, meni pa so jo zaokrožili na 10 din. Ko sem vprašala, zakaj takšna raz lika, pa je natakarica samo skomignila z rameni. Verjetno krojijo cene kar po svoje.
M. G.
Boh. Bela
(7. zapis)
V Crni, tik pod znamenitim Sv. Primožem (in tovarišem mu sv. Feli-cijanom), sem zastal v prejšnjem zapisu. Ne, da bi se hotel odmikati, pač pa, da bi se odločil za eno od poti do kraja, ki velja v umetnostni zgodovini področja okrog Kamnika za eno največjih znamenitosti.
Kajti še druga pot vodi k Sv. Primožu — zložen kolovoz naravnost iz Stahovice. Uro hoda, ne preveč navkreber - a kaže, da sta obe poti kar precej opusteli. Romarjev ni več, tudi smučarjev in planincev, ki so tod mimo nekoč v trumah hiteli na Veliko planino, ni več. Vsaj te, če že romarjev ne, je prevzela žičnica iz doline Kamniške Bistrice do Sim-novca. Seveda »čez komod ga ni«, velja tudi v tem primeru!
TRUBAR IN NJEGOV SIN
No, nisem mogel uiti misli na prvega slovenskega učenika, ki pa ni učil le nauke nove vere, pač pa nas je naučil tudi pisati in brati. Bil je Učitelj v pravem pomenu besede - pisalo se je tedaj leto 1550! Sin njegov, Felicijan, je po očetovi smrti poskrbel za nadaljevanje tiskanja očetovih slovenskih protestantskih knjig.
Naj velja ta bežna opomba le kot popotna misel med potjo k njunima svetniškima soimenjakoma - mu-čencema za vero, kot sta bila oče Primož Trubar pa tudi sin Felicijan pravzaprav tudi mučenika in žrtvi spletk nasprotnikov slovenske tiskane besede.
PRAPROTNO - SV. PRIMOŽ
Jr^ e greš iz rudarske Črne ali iz ■ bele apneničarske Stahovice - v obeh primerih moraš skozi zaselka Sp. in Zg. Praprotno; oba res le zaselka: prvi z dvema, drugi s štirimi kmetijami. V Praprotnem se tudi obe romarsko-turistični poti združita in te v kratkem pripeljeta k cerkvama visoko v strmem bregu, ki sega v predhribje Velike planine. Da, k dvema cerkvama: spodnja je posvečena sv. Primožu in Felicijanu, druga pa sv. Petru. Le-ta je postavljena kar v strmino nad prvo cerkvijo. Najbrž zato nima svojega zvonika, ker zadostuje zvonik (posebej stoječ, od cerkvene ladje ločen) sv. Primoža. Je pa cerkvica sv. Petra precej mlajša, listine določajo čas njene gradnje v 2. polovico 15. stoletja, dočim je postanek cerkve sv. Primoža prvič izpričan že leta 1396.
V času po turških vpadih na Kranjsko (1. 1469 in 1. 1471) so romanja k Sv. Primožu ponehala, to pa zato, ker so Kamničani v strahu pred oskrunitvijo prenesli relikvije svetnikov v svoje utrjeno mesto. Romanja pa so spet oživela, ko so te relikvije 1. 1628 cerkvi sv. Primoža in Felicijana vrnili.
Spodnja cerkev je bila zgrajena prvotno v romanskem slogu, šele pozneje je bila gotizirana (pozna gotika). Mimo prelepega zvezdasto urejenega stropa, kjer so rebra še posebej poudarjena in zaključena z zanimivimi sklepniki, velja vsa obiskovalčeva pozornost čudovitim renesančnim freskam. Takratne hude čase (kugo, turške vpade, kobilice, lakoto) ponazarja slika Madone s plaščem, ki ščiti ljudi vseh stanov, bogate in revne, stare in mlade. -Nenavadno mogočna je tudi velika freska, ki ponazarja prihod svetih treh kraljev na konjih v Betlehem. Potem je tu še slika Marijinega življenja v štirih razdelkih.
LEGENDA V PODOBI
Reči bi moral: legenda v 24 podobah na eni sami sliki! To je znamenita slika legende o mučeništvu sv. Primoža in Felicijana, ki jo je cerkvi, svoji podružnici, leta 1632 darovalo mesto Kamnik.
Slika je sedaj pritrjena na severni steni ob oltarju. Slikana je z oljnimi barvami na platnu; le-to pa je pritrjeno na les. Primož je brezbrad, Felicijan ima brado. Podobo se da razložiti tako-le: 1. oba svetnika stojita vklenjena pred kraljem. — 2. oba svetnika ženejo v ječo. — 3. svetnika so postavili pred malžka ob stebru. — 4. Primoža in Felicijana obesijo za roke in ju bičajo. — 5. svetnika sta v ječi; angel ju tolaži. — 6. Felicijana vlečejo iz ječe. — 7. Felicijana privežejo k stebru in ga bičajo. — 8. Felicijan privezan na križ. — 9. Felicijan na križu bičan in žgan z ognjem. — 10. Felicijana od-ženejo nazaj v ječo. — 11. Primoža vlečejo iz ječe in mu slečejo rdečo obleko. — 12. Primož na tleh v.vezan in bičan. — 13. Primož privezan na križ in žgan z ognjem. — 15. Primož v kotlu vrele vode. — 16. Primoža in Felicijana vržejo v levjo jamo. — 17. svetnika v jami z medvedom. — 18.. svetnika v posodi z vrelim oljem. —
19. usmrčenje; Felicijanova glava je že na tleh, Primožu jo rabelj seka. —
20. svetnika brez glav na tleh, glavi posebej. — 21. Svetnika v krstah. — 22. molitve ob sarkofagu. — 24. čudeži ob grobu.
Le zakaj sem vse tako natanko opisal? Popotnik je vselej radoveden, kaj slike pomenijo. Podobno je v Crngrobu, kjer naključni obiskovalci prizore na znani sliki sv. Nedelje precej po svoje tolmačijo.
V cerkvi sv. Primoža in Felicijana je vse pozornosti vreden baldahin, pod katerim so shranjene relikvije svetnikov, ki jima je cerkev posvečena. — Avtorstvo starih fresk pa še ni zanesljivo ugotovljeno. Dr. France Štele (po rodu s Tunjiške mlake pri Kamniku), merodajni slovenski umetnostni zgodovinar, meni, da je avtor vsaj nekaterih fresk v cerkvi sv. Primoža in Felicijana neki Baltazar (VValtassar), ki je tu ustvarjal 1. 1559.
Seveda bi bilo treba našteti še celo vrsto umetnin, ki so zbrane v tej odročni hribovski cerkvi - vendar bi postal zapis - ki skuša biti predvsem le potopis, kvečjemu tudi skromen krajepis - preobsežen.
GOTSKA CERKVICA
Samo nekaj deset metrov više, nad cerkvijo sv. Primoža, stoji manjša cerkvica sv. Petra. Je čist primer gotske kapele z ravnim stropom in obokanim svetiščem. Edino okrasje cerkvice so trije »zlati« oltarčki iz 17. stoletja. — Značilnost cerkvice je tudi odsotnost slehernih stranskih prostorov (n. pr. zakristije). Radoznalemu obiskovalcu cerkvice sv. Petra bo pogled gotovo najprej ušel k poslikanemu stropu — delno z orna-mentiko, delno s figuraliko okrašenemu. Tu je burbonska lilija, stilizirani oblaki, konj, jelen v skoku, pes, korakajoč mož, ptice, trta, pasijon-ka, levi, idr.
Se to: včasih, v dobi turških vpadov na Kamniško, so cerkev sv. Primoža obdali z obzidjem, vendar so ga pozneje do tal porušili, ker nevarnosti ni bilo več.
O štirih kapelicah oz. znamenjih ob poti k Sv. Primožu pa kdaj drugič, ko jih bom lahko prikazal tudi v podobi.
Del freske »Sveti trije kralji prijezdijo v Betlehem« — izjemno lepo delo renesančne cerkvene umetnosti pri Sv. Primožu nad Kamnikom.
O LAS12 STRAN
TOREK, 28. AVGUSTA 197s
Predstavljamo vam
Jože Ropret: Naši v dobri formi
BLED — NaSi članski veslači, veslači v mladinski konkurenci, lahki veslači in delno veslačice so v zadnjih letih na mendarodnih regatah, svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah dosegli nekaj izredno dobrin uvrstitev v nekaterih disciplinah. To je posledica dobrega dela in zasluga trenerjev. Nad dobrimi uvrstitvami pa skrbno bdi jugoslovanski zvezni kapetan veslačev Jože Ropret. Profesor Ropret je znan veslaški delavec, ki se spozna na svoje delo.
V teh dneh je na Bledu, v Jajcu, v Zadru in Šibeniku. Skratka, povsod, kjer se v veslanju dela in kjer se pripravljajo naSi veslači. Med delom pa vedno najde čas, da na mednarodnih regatah, kjer veslajo tudi nasi, preverja formo naSih veslačev. Čeprav ima zvezni kapetan obilo dela, saj se na Bledu   začenja   osmo svetovno prvenstvo, pa si najde tudi toliko časa, da »poklepeta« /. novinarji, ki so željni novic o pripravah naftih in njihovih uvrstitvah na svetovnem prvenstvu na Bledu.
»Nasi izbranci se pripravljajo na Plivskem jezeru v Jajcu, kjer se tudi reprezentantje SZ. Zaradi velike gneče na Plivskem jezeru je del nase reprezentance v Zatonu pri Šibeniku. Tu bodo tudi nastopi v veslanju na mediteranskih igrah. Eni trenirajo tudi v Zadru, skifist Stanulov pa v Begeju. Zakaj smo izbrali Plivsko jezero in Zaton. Tu so idealni pogoji za trening. Flivsko jezero je dolgo in Široko, tako da lahko nemoteno treniramo. Lahko bi bili tudi na Bledu, ali v Bohinju. A tam je le preveč vse natrpano. V Bohinju
Kolesarstvo
Doma dobro, zunaj slabo
so na pripravah druge reprezentance, na Bledu pa hite se z zadnjimi deli. Plivsko jezero pa je za del naSih zadnjih priprav dovolj dolgo. Nasi tu preveslajo vsak dan do Štirideset kilometrov.«
Na Bledu se tekmovalni del za ženske in lahke veslače začne že ta teden. Kaj lahko pričakujemo od tega dela naSe reprezentance?
»Lahki veslači in ženske pridejo na Bled danes. Pričakujem dobre uvrstitve in kaj lahko se primeri, da bo katera od posadk med lahkimi veslači zaveslala v velikem finalu. Ostali pa se bodo potegovali za uvrstitev od sedmega do dvanajstega mesta. Razumeti morate, da so lahki veslači in ženske pri naSem veslanju Se mlada disciplina.«
In kako bo med elito? »Tu je stvar že boljša. Zadnji uspehi so porok, da lahko od nekaterih posadk pričakujem solidne uvrstitve. Skifist Stanulov, dvojec ,z' Celent, MrduljaS in krmar Reič ter četverec skul so čolni, ki imajo največ možnosti, da naSi izbrani vrsti pribore medalje. V velikem finalu naj bi za-veslal tudi osmerec. Ostali pa bodo v malem finalu. Upam, da se bodo naSe napovedi tudi uresničile.«
D. Humer
Slovenski kolesarji, zlasti predstavniki kranjske Save In ljubljanskega Roga, v jugoslovanskem kolesarskem sportu ie nekaj let posegajo po najvidnejših mestih. Vendar pa, ko gre za nastope v mednarodni konkurenci, o naših ni kaj dosti slišati. Tako je bilo tudi na sobotnem svetovnem prvenstvu amaterjev v nizozemskem Val-kenburgu, na katerega so a trenerjem Hva-atijem odpotovali Ropret, Polončič in Frelih. Na 178 kilometrov dolgi cestni dirki Je v sprintu zmagal Italijan Gianni Giacomini, ki je a časom 4:19,28 dosegel poprečno hitrost već kot 41 kilometrov na uro. Od jugoslovanske trojice se je najbolje uvrstil Ljubljančan Polončič na 70. mesto, Ropret pa je bil M.
Minuli konec tedna je bil zanimiv tudi doma. Kolesarski klub Pomurje is Beltinec je bil organisator 21. mednarodne kolesarske dirke Po Pomurju, ki Je veljala tudi za slovensko prvenstvo. Sodelovalo je 122 kolesarjev iz 13 klubov. Največ uspeha so imeli tekmovalci is Kranja, ki so v ekipni razvrstitvi osvojili prvo mesto pred Rogom in Astro.
Rezultati — ml. mladinci (54 km): 1. Kosirnik (Rog) 1:27,30, 2. Lampi«. 3. Mam (oba Sava); at. mladinci (7* km): 1. Vehar 2:05,28, 2. Govekar (oba Rog), 3. Ivančič (Pomurje); člani C (70 km): 1. Škafar (Pomurje) 2:11,46, 2. Kralj (Branik), 3. Poga-čar (Rog); elani A in B < 129 km): 1. Cuder-man (Sava) 3:22,30, 2. ZanoSkar, 3. Zaubi (oba Rog).
H.J
Nogomet
Tenis
Tenis mladih navdušil
Pretekli teden se je na teniskih igriščih v športnem parku Stanka Mlakarja trlo mladih. TK Triglav je organiziral turnir, ki se ga je udeležilo preko 130 pionirjev in pionirk. Udeležba je presegla pričakovanja, saj je sodelovalo več igralcev in igralk kot na državnem prvenstvu' Tako so morali nekaj srečanj celo odigrati v Kamniku, do izraza pa je prišlo tudi sodelovanje s plavalnim in smučarskim klubom Triglav, ki sta pomagala s prevozom. O organizaciji turnirja vse najboljše, dokaj številno publiko pa so mladi teniski upi z lepimi potezami večkrat pripravili do tega, da so jim iz srca zaploskali. Seveda ni slo brez solza ob porazih pa tudi marsikateri lopar je zaradi jeze končal na tleh.
Rezultatako ao se najbolje odrezali gostje, ki so naatopali za klube iz Zagreba. Beograda. Tuzle, Splita, Zadra, Maribora in Karlovca. Od slovenskih predstavnikov je največ pokazal Sergej Majhen iz Maribora, solidno pa so zaigrali tudi domačini Tratnikova, Ferenčakova, Skarabotova, Pisk in Stare. Skoda, da ni bilo tudi tekmovanja dvojic, aaj sta mladi Kranjčanki Ferenčakova in Skarabotova v tej kategoriji državni prvakinji.
Poglavje zase je bil državni prvak v kategoriji do 12 let Bruno Oresar iz Zagreba, ki je osvojil prvi mesti v obeh kategorijah pri pionirjih (do 12 in do 14 let) brez zgubljenega seta. Pri pionirkah do 12 let je Ferenčakova v finalu izgubila proti Saler-jevi, Dubravčičeva pa je bila prva pri pionirkah do 14 let.
Rezultati: pionirji do 12 let četrtfinale: Oresar : Nonkovič 2:0. Vehovec : Marin-kovic 2:1, PeSič : Sarič 2:0, Stare : Majhen 0:2, polfinale - Oresar : Vehovec 2:0, Pesič : Majhen 0:2. finale - Oresar : Majhen 2:0.
Pionirji do 14 let: četrtfinale - Marko-vič : Bergelj 0:2. Trinajatič : SeleS 0:2, Oresar : Pisk 2:0. Plavc : Majhen 1:2. polfinale — Seles : Bergelj 2:0 (w.o. zaradi poškodbe). Oresar : Majhen 2:0. finale - Oresar : Seles 2:0.
Pionirke do 12 let: tekmovalo je devet pionirk, prva je bila Salerjeva, sledijo pa Ferenčakova. Skarabotova in Puhalo.
Pionirke do 14 let: četrtfinale - Ležimi-rac : Perne 2:0, Saler : Bogataj 2:0, Tratnik : Džuranovič 2:0. Dubravčič : Džeba 2:0, polfinale - Ležimirac : Saler 2:0, Dubravčič : Tratnik 2:0. finale - Dubravčič : Lezimirac 2:1. m Subic
Neuspešen začetek
LJUBLJANA - Kranjski selekciji sta rezultatsko neuspešno začeli novo sezono. Obe moštvi sta igrali s Slovanom iz Ljubljane in izgubili. Mladinci so nekoliko oslabljeni (brez Pintarja, Batističa in Iva-nuse) dobili tri gole po svojih napakah, čeprav so v celoti zaigrali solidno in so imeli proti sebi odlično moštvo z igralci, ki so zanimivi celo za prvoligaše. Kranjčani so nastopili v postavi: Zupanec (Ajdovec), Kregar, Kalan. Belančič, 2umer, Križaj, Horvat, Cotman, Krzen, Mihelčič, Mrak, (Rogelj). Kljub porazu velja pohvaliti Belančiča, Kalana in Cotmana in obenem priznati, da so izgubili proti boljšemu nasprotniku, le poraz je nekoliko previaok.
Člani so na startu proti favoriziranim domačinom pokazali zelo obetajočo igro. Res je, da ao izgubili z 1:3, toda porazu niso bili krivi le igralci, saj so domačini imeli s sodnikom Jermanom kar 12 igralcev. Dehteli pravice je namreč Kranjčanom delil po dokaj čudnih kriterijih. Razveljavil jim je tudi dva povsem regularna zadetka, tako, da je s svojimi odločitvami izzval smeh celo med navijači domačega moštva. Edini zadetek za Kranjčane je doaegel Mažgon.
Slovanovi nogometaši so sicer imeli varljivo terensko premoč, po prikazani igri obeh pa bi bil neodločen izid najpravičnej-si. Toda mol v črnem je tokrat dokazal, da je močnejši od nogometašev iz Kranja, ki so se vso tekmo zares srčno borili. Kranjčani so nastopili v postavi: Hace (Gros), Legat, Pongrac, Tkalec. Jakara. Cotman, Mazgon, Belančič, Česen, Oeredkar, Ar-ne*. Z dobro Igro so se izkazali Česen, Tkalec in borbeni Ovsenak, ki je stopil v igro v drugem polčasu. Slab dan pa je imel vratar Hace.
TUDI REKREATIVCI
S srečanji za pokal so začeli sezono tudi rekreativci. V pokalnih bojih so zmagali favoriti Triglav, Naklo, Kokrica. Dobro so zaigrali tudi Podbrezani in igralci Preddvora, ki so slavili v Trbojah.
V nedeljo pa je bil na Primskovem turnir v počaatitev tragično preminulega igralca •Janeza Goloba. Zmagali so domačini, moštvo Primakovega, pred Savo, Britofom in Podbrezjami. Turnir naj bi postal tradicionalen. M Sni .i.
Tretja zmaga Jonesa
Na dvanajsti dirki za svetovno prvenstvo avtomobilov formule lv Zandvoortu (Belgija) je ponovno zmagal Avstralec Alan Jones na Williamsu. To je bila njegova tretja zaporedna zmaga in četrta zaporedna zmaga bolidov Williams. Jones si je zmago zagotovil malo pred koncem, ko je vodečega Villeneueva v Sikani zavrtelo na progi. Pri tem je poškodoval levo zadnje kolo in je moral odstopiti. Sicer pa je od 24 tekmovalcev prišlo do cilja le 7 voznikov. Do prve nezgode je prišlo te takoj na startu, ko sta se zaletela Regazzoni in Ar-nouz, ki sta morala odstopiti. Do cilja niso prišli niti Lauda, Andretti, Reutemann, Ja-bouille, ki tako nadaljujejo svojo serijo odstopov. Za Jonesom se je na drugo mesto uvrstil .Jody Scheckter (JAR, ferrari), tretji pa je bil Lafitte (Francija, lieger). V tekmovanju za svetovno prvenstvo se vedno vodi Scheckter pred Lafittom. • fp
Razvoj zimskega športa v Sloveniji
Ne le olimpijada
Strokovni svet za vrhunski šport Zveze telesno kulturnih organizacij Slovenije pripravlja posve tovanja o razvoju zimskih športov: smučanja, hokeja, drsanja, biatlona in sankanja
Kranj — Republiške zveze zimskih Športov in občinske telesno-kultume skupnosti ter Zveze teles-nokuturnih organizacij so že prejele gradivo strokovnega sveta za vrhunski Sport Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije o razvoju zimskih Športov pri nas. Strokovni svet pripravlja o tej  problematiki posvetovanja, na katera so vabljeni najodgovornejši Športni delavci s tega področja, trenerji in vaditelji ter organizatorji. Za Gorenjsko sta načrtovani dve posvetovanji: v Kranju za kranjsko, SkofjeloSko in trži-Sko občino v četrtek, 30. avgusta ob 17. uri in na Jesenicah za jeseniško in radovljiško občino v ponedeljek, 10. septembra prav tako ob petih popoldne.
, Na posvetovanjih bo govora o treh področjih. V prvega sodi strokovno delo v zimskih Športih skupaj s pogoji za priprave obetajočih Športnikov od pionirjev do članov. V drugo področje organizator posvetovanj uvrSča organiziranost zimskih Športnih panog po občinah in njihovo povezovanje de republiške ravni. Tu gre tudi za povezavo Sol in Šolskih Športnih druStev ter slednjih s klubi oziroma osnovnimi Športnimi organizacijami. Sem sodi uresničevanje koncepta vrhunskega Sporta in oblikovanje samoupravnih odnosov. Tretje področje pa sestavlja problematika in ukrepanje pri vzgoji in izobraževanju strokovnjakov, gradnji objektov, vključevanje v uresničevanje planov in programov
Medrepubliška vaterpolska liga - zahod
Triglav ostane drugoligaš
ni uspelo da bi premagal goste iz Šibenika. Ni se nm£n*SJFEŠ poraz Solarisa v igri s Kamnikom pripeljal Trialav i« K«£i- - * 1 mesto. Naslov najboljšega v tej skupini je prval.TorinSui 1 5 SS kacije za prvo zvezno ligo. S to zmaao ie SoUh! f«Hjal na kvtli* glavu je vPutebo le to, d.'«, si presto zavili vI^JES £
diteIJ,?.mi \ ?wtini 8° * Pmoč^ to«£i£TnMll^*2& osvojili le točko čeprav bi v normalnem sojenju zagotovo obT?E je je. V prihodnji sezoni se bodo Kranjčani morali s^t t^ditf' 11 stanejo prvoligaši. Kammčani so bili v tei liiri nriiptnn » P
Le n. koncu, v zadnjih kolih, jim je zmanjkalo moči?
republiških in zveznih selekcij v zimskih Športih ter vprašanja, posel za vsako občino posebej.
Številni   razlogi   terjajo or zacijo takSnih posvetovanj, kovni svet za vrhunski sport Zveie telesnokulturnih    organizacij žel-, spoznati in oceniti razmere na terenu ter skupno oblikovati predlog? in načine reševanja spornih in nerešenih vpraSanj. Drugi, vendar ne najpomembnejši, razlog so zimske olimpijske igre leta 1984 v Sarajevu Slovenija ima pri našem zastopstvu izjemno vlogo. Prav  priprav« nt takSna tekmovanja so bile doslej Šibka točka in to se pri Sarajevu oe sme ponoviti. To je bilo poudarjene tudi v Portorožu in sedaj je priloi nost, da to dokažemo pri smučanju hokeju, drsanju, sankanju in biatlonu, skratka v disciplinah, kjer bodo sodelovali na Olimpijadi. Priprav* na Sarajevo pa so hkrati najlepSt priložnost   za   oblikovanje trdni!1 strokovnih in gmotnih osnov nafc mu zimskemu Sportu. NaSe moin: sti razvoja niso več zaprte za držav ne meje. Vedno pogosteje dokaiu jemo,   da   tudi   v mednarodne-merilu nekaj pomenimo. Povečati u ugled pa pomeni najprej utrditi novo zimskemu Sportu doma, kar samo eden ni kos. Prav tu se mo združiti sile vseh: od osnovne teles nokulturne organizacije, kjer vrhunski ali perspektivni Športnik živi, najvišjega organa.
J. KoSnjek
Vaterpolisti Triglava so v medrepubliški ligi - zahod osvojili drugo mts: s tem ostali drugoligaši. - Foto: D. Humer
Skarabotova in Ferenčakova — državni prvakinji v dvojicah. Foto: F. Perdan
Pokal Gorenjske balinarjem
Zarje
Balinarski klub Radovljica je ob 15-let-nlci ustanovitve 18. in 19. avgusta pripravil velik mednarrdni balinarski turnir sa 14. pokal Gorenjske. V soboto, 18. avgusta, so bila predtekmovanja na radovljiških baliniščih, na katerih se je pomerilo 18 moštev iz Slovenije, Hrvatske in Italije
Zaradi dežja so morali prizadevni organizatorji prestaviti nedeljska zaključna tekmovanja na balinišče ljubljanskega balinarskega kluba Zarja. Pred tem je bila v Športnem parku v Radovljici otvoritvena svečanost, na kateri je o uspehih tega 73-članskega Športnega kolektiva, ki se ponaša z vrsto visokih dosežkov doma in v tujini, spregovoril predsednik kluba Niko Moborič. Ob tej priliki so najzaslužnejšim tekmovalcem in organizatorjem podelili posebna priznanja in jubilejne plakete.
V sanimivih bojih v Ljubljani so imeli največ uspeha člani ekipe Zarje, ki so osvojili pokal Gorenjske. Drugo mesto ao osvojili elani BK Litrostoj, tretje H K Jesenice, četrto BK Radovljica, peto pa člani zamejskega kluba Železničar Iz Opčin v Italiji.
Misel, ki ao jo ob tem tekmovanju sprožili organizatorji iz Radovljice, da bo čimprej potrebno poskrbeti sa pokrito balinišče ob domu upokojencev v Radovljici, bodo morale podpreti tudi druge organisa-rije in SIS za telesno kulturo. S tem bi si požrtvovalni balinarski delavci, ki imajo rasen tekmovalnih zaslug tudi vzgojni pomen za mlade športnike, zlasti pa pri navezavi prijateljskih stikov s Športniki iz bratskih republik in zamejskimi Slovenci ter sosednih detel, sagotovili pogoje za nadaljevanje svojega dela.
Alpsko smučanje
Strel pred Križajem
KRANJ - Zaradi neugodnih snežnih razmer in slabega vremena se je jugoslovanska moSka reprezentanca v alpskem smučanju vrnila s treninga v Argentini. Vendar so bile priprave kljub vsem nevšečnostim uspeSne.
Na drugi tekmi za mednarodno prvenstvo v Argentini v veleslalomu so spet slavili .Jugoslovani. Med prvo deseterico je vseh sedem naSih. Tokrat je slavil Boris Strel, ki je te po prvi votnji imel prednost pred Kritajem in Frankom. Strel je ponovil tudi dobro votnjo v drugem nastopu in si prismučal prvo mesto.
Resultati - 1. Strel 2:12,70. 2. Kritaj 2:14.58. 3. Franko 2:16,16. 4. Kuralt 2:15,31, 5. MaguSar (vsi Jugoslavija) 2:15,73, 8. Jakobsson (Švedska) 2:17,00. 7. ObersUr 2:17,34. 8. Cerkovnik (oba Jugoslavija) 2:18,15, 9. Quiroga (Argentina) 2.21.80, 10. Duton (ZDA) 2:23,17.
-d h
LEPA ZMAGA TRIGLAVA
KRANJ - MRVL - zahod Triglav : Solaris 6:5 (1:1. 1:1. 1:0, 3:3), letni bazen, gledalcev 800, sodnika Jovič, Klemenčič (oba Split).
Triglav — Vidic, Kuhar, Vukanac, Calič 1, Svarc, Stariha 2, Brinovec, Z. MalavaSič, Svegelj 3, M. MalavaSič, Plavc.
Solaris — Pavič, Renje 1, Terzanovič, Lončar, Seferovič, Bura 1. Ljuba, Djurdje-vic 2, Škarica 1, Krstačič, Medjen.
V izredno kvalitetni, tehnično dovrSeni, toda na trenutke živčni igri, so vaterpolisti Triglava v derbiju te zahodne skupine medrepubliške lige zasluteno slavili nad večnim tekmecem za prvo mesto, Solari-sem iz Šibenika. Napeto je bilo vse srečanje. Prvi gol je napolnjeno letno kopališče videlo Sele v četrti minuti srečanja. Povedli so domačini z golom Starihe. Toda gostje vračajo z udarcem v mrežo Renje. Na odmor sta obe moStvi odSli brez prednosti. Enaka slika je bila nato tudi v drugi četrtini. V zadnjo, odločilno, so odSli Tri-glavani z zadetkom prednosti. Zadnja četrtina je bila torej odločilna. Vendar so vaterpolisti Triglava zaigrali poletno, in si z golom Stariha in dvemi zadetki Sveg-lja, zagotovili zmago.
KAMNICANI Z LAHKOTO
KRANJ - MRVL - zahod Kamnik : Brodograditelj 11:5 (4:1, 2:1, 3:2, 2:1). letni bazen, gledalcev 200, sodnika Didič (Kranj), MatoSič (Zagreb)
Kamnik - Leskovar, PodvrSček, Wag-ner 1, Podobnik, Kodek 2, Dojčinovič, Slapar 1, Keisner, Nadižar 4, Balderman 3, Šimenc.
Brodograditelj — Lončar, PaSkvin 1, Po-zojevič 1, Cerni, Magazin, Peri«, Omahen. Bosna, Jukič 1, Ninič 2, Masnec.
Voda za igro v kamniškem letnem bazenu je bila premrzla. Prav zato so Kamniča-ni goste iz Betine gostili v Kranju. Sama
igra je pokazala, da so gostje slabi in kt» ničani so brez pravega naprezanja z Itik*
to dobili novi točki.
ZASLUŽENA ZMAGA GOSTOV
KRANJ - MRVL - zahod Kamnit $> laris 7:15 (1:2, 1:2. 3:4, 2:7), letni tur, gledalcev 500, sodnika Klemenčit (Spi Didič (Kranj).
Kamnik — Leskovar, PodvrSček. »t, ner 2, Podobnik, Kodek. Dojci k><\ Slapar, Reisner, Balderman 3, Naditi-1 Šimenc.
Solaris — Pavič, Renje 3, Tertanovtt', Lončar, Seferovič 2, Bura 3, Ljuba 1, D*, djevič 1,Škarica 1, Krstačič 1. Ninič 1
Kamničani, ki ao tudi v tem srečaaj«.a> štovali v Kranju, so dobro začeli. Vat polovice tretje četrtine so bili enakovraa* nasprotnik favoriziranim gostoa ■ Šibenika. Res so vaterpolisti Solana vodili, toda njihova prednost je bila 1» *» nimalna. Po drugi polovici igre v tretji ,y trtini je Kamničanom smanjkalo mah .» gostom ni bilo nato več težko doseči d«U visoko zmago.
SLABI GOSTI
KRANJ - MRVL - zahod Triglav dograditelj 16:6 (3:1, 5:1, 3:1, 5:J), I«* bazen, gledalcev 500, sodnika Jovič (Spat, MatoSič (Zagreb).
Triglav - Vidic, Kuhar 1, Vukas* | Calič 2, Svarc 1, Stariha. Jerman. Z. Mil« vaSič 6, Svegelj 2. M. Malavaaič, Plavc
Brodograditelj - Magazin. Paskvili« Posojevič 1, Cerni, Lončar, Peri*. 0»«W. Bosna, Jukič, Ninič 2, Masnec 2.
Gostje is Betine so v Kranju doživeli« en visok poraz. Igralci Triglava m ki boljSi in izid bi bil lahko Se viSji v aju*w korist, če bi v sadnji četrtini zaigrali K zrelo in učinkovitejše.
D H ur;
NESREČE
SLALOM PO TRAVNIKU
Bled — V sredo, 22. avgusta, nekaj pred 22. uro zvečer se je na regionalni cesti na Savskem mostu pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Idriz Smajič (roj. 1952) z Jesenic je zaradi neprimerne hitrosti na Savskem mostu zavozil v desno, nato pa ga je zaradi zanašanja vrglo v ograjo, nato pa je zdrsel naprej v jarek in po 50 metrih slaloma po travniku končno obstal. Vozniku ni bilo nič, sopotnica pa je bila le lažje ranjena. Škode na avtomobilu pa je za 30 000 din.
PO NESREČI NI USTAVIL
Kranj - V četrtek, 23. avgusta, nekaj po 14. uri se je na Planini pripetila prometna nezgoda, voznik osebnega avtomobila Leopold Božič (roj 1921) iz Kranja je peljal proti Cesti 1. maja. Pri stanovanjskem bloku St. 19 je dohitel mopedista Mira Geocomilija (roj. 1948) iz Kranja in ga prehitel, nato pa takoj zavil v desno ter s tem zaprl mopedistu pot. Ta je zato trčil v njegov avtomobil in padel. Voznik Božič ni ustavil in je odpeljal s kraja nesreče. Geocomilija pa so z zlomom lobanjskega dna prepeljali v Klinični center.
SEDEM RANJENIH
Kokra — V sredo, 23. avgusta, ob M0 »« je na gozdni cesti v Kokri pripetila prometna nezgoda. Voznik kombija Radomir Savič (roj. 1955) je peljal deset delavcev Gozdnega gospodarstva Kranj v Preddvor. Se preden pa je pripeljal do regionalne ceste, je zaradi neprimerne hitrosti v ovinku trčil v drevo. Pri tem je bilo ranjenih sedem delavcev, Škode na vozilu pa je za 30.000 din.
UTRUJEN VOZNIK
Radovljica — V soboto, 25. avgusta, nekaj minut po 5. uri zjutraj se je na magistralni cesti med Podvi-nom in Radovljico pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Milan Gajič iz Sabca je peljal proti Radovljici in je po vsej verjetnosti za trenutek zadremal, naj je bil za volanom neprekinjeno sedem ur. Zapeljal je preko sredinske črte na levo stran ceste in silovito trčil v kombi nemSke registracije, ki ga je pravilno po svoji desni pripeljal voznik Joachim VVohfeil. V hudem trčenju sta bila oba voznika hudo ranjena, lažje pa Vr njunih deset sopotnikov. Škode na avtomobilih je za 130.000 dinarjev.
ZAPELJAL V LEVO
Gozd Martuljk - V nedeljo, 26. avgusta, nekaj pred 18. uro se je na magistralni cesti pripetila prometna nezgoda. Voznik Nikolaj Logar (roj. 1938) iz Škofje Loke je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v levo in trčil v osebni avtomobil Gustava Kirchoffa. V nesreči si je voznik Logar zlomil nogi, sopotnica v Kirchoffovem avtomobilu pa je bila lažje ranjena. Škode na avtomobilih pa je za 30.000 din.
NEZGODA PRI PREHITEVANJU
Kranj — V soboto, 25. avgusta, se je na magistralni cesti na Drulovki pripetila prometna nezgoda pri prehitevanju. Voznik osebnega avtomobila Janez Jekovec (roj. 1945) iz Ži-ganje vasi pri Tržiču je malo čez če-lezniSki nadvoz začel prehitevati, vtem pa je iz nasprotne smeri pripeljala voznica osebnega avtomobila Breda Horvat (roj. 1948) iz Ljubljane. V njen avtomobil pa je trčil Se voznik Gerhard Gunter, ki ni mogel pravočasno ustaviti. V nesreči sta bila oba voznika ranjena, prav tako pa tudi dva sopotnika. Škode na avtomobilih je za 115.000 din.
TRČIL V PEŠCA IN POBEGNIL
Bled — V nedeljo, 26. avgusta, pol ure po polnoči, je s Pokljuke proti Bledu vozil voznik osebnega avtomobila Srečko Zupane (roj. 1957) z Bleda. Na ravnem delu ceste na Mrzlem studencu je dohitel tri peš-ce, ki so vStric hodili po levi strani. Voznik jih je prepozno zagledal in je trčil v Tomislava Curica (roj. 1956) iz Duvna, delavca GG Bled. Curid je v trčenju dobil tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. Voznik Zupane po nesreči ni ustavil, pač pa odpeljal naprej domov, kjer so ga našli miličniki. L. M.
Komisija
za delovna razmerja
EKONOMSKO ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER Kranj, Komenskega 4
razpisuje delovne naloge (sol. leto 1979/80):
1. UČITELJA za predmet administracija
(pisarniško poslovanje) za določen čas (ali honorarno) (nadomeščanje v času porodniškega dopusta);
Pogoj: ustrezna visoka ali izjemoma višja izobrazba
2. HONORARNE UČITELJE (samo nekaj ur)
za slovenski jezik, blagoznanstvo, matematiko, telesno vzgojo.
Prijavni rok do zasedbe delovnega mesta. Prijavo (kolek 4 din) z ustreznimi dokumenti takoj pošljite na naš naslov.
Telefon 064/26,690, 24-896.
Gasilsko društvo Rečica praznuje
Bled - Žarometi ford caprija so morda le za hip prepozno osvetlili postave treh pešcev na Mrzlem studencu na Pokljuki, nato pa je avto že treščil v enega od njih tako hudo, daje takoj umrl. Voznik pa je pobegnil domov. Na sliki: sledovi trčenja v pešca so na udrti pločevini, razbito je tudi vetrobransko steklo. - Foto: Srečo Kranjc
Vzemi si čas — ne življenje
Poletne pasti
Na suhi cesti gume dobro prijemljejo kot navadno rečemo. Poletni meseci bi zato morali veljati kot meseci, ko vozila kar najmanjkrat zdrsnejo s ceste zaradi slabih vremenskih pogojev. Vendar pa naj bi prav vsi vozniki poznali tudi poletne pasti, ki se na cestah pojavljajo ob kratkotrajnem popoldanskem dežju, ob poletni nevihti. Prve dežne kaplje namreč spremenijo asfaltno cestišče pokrito z mešanico prahu, ostankov gume in olja v prave drsalnice. Če vozniki tako hipoma spremenjenim pogojem na cesti ne prilagodijo hitrosti, se vožnja utegne končati v jarku ali pa v trčenju z drugim vozilom. Posebno v ovinkih na spolzki cesti rado zanese na nasprotni vozni pas, ki v takih trenutkih na žalost skoraj nikoli ni prost. Neredko pa se to dogodi tudi pri zaviranju. Zato v poletnem dežju rahlo držimo nogo na stopalki za plin, če pa se odločimo za prehitevanje, naj v tem ne bo nobenega tveganja. Ce bomo namreč morali zavreti in če tega ne storimo previdno in z občutkom, bo močno narobe. Ce kolesa zdrsnejo nenadoma in se to zgodi Še neizkušenemu vozniku, potem do stolčene pločevine ali še kaj hujšega ne manjka dosti. Ce pa se že zgodi, da kolesa zdrsnejo, skušajmo z večkratnim rahlim zaviranjem spet »ujeti« vozilo.
Kranj — Ko se je voznik Jekovec odločil za prehitevanje, je iz nasprotne umen pripeljala voznica Horvatova in tako je bilo trčenje neizbežno. V razbita avtomobilu pa je nato priletel še avtomobil nemške registracije, ki ni mogel pravočasno ustaviti. — Foto: F. Perdan
Stilih
ŽITO LJUBLJANA TOZD PEKARNA KRANJ
objavlja prosta dela in naloge
1. POMOČ PRI VODENJU
EKSPEDITA 2 ČIŠČENJE
PROIZVODNIH
PROSTOROV
Pogoji:
pod I.: šola za prodajalce ali poklicna šola pekovske stroke, pod 2.: dokončana osnovna šola.
S stanovanji ne razpolagamo. Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave sprejemamo osem dni po objavi.
Gasilsko društvo Rečica so krajani ustanovili leta 1909. Na Bledu je tedaj že delovalo gasilsko društvo, ki pa ni moglo zadostiti vsem potrebam. Blejsko društvo je na novo ustanovljenemu podarilo ročno brizgalno, ki so jo potem uporabljali vse do leta 1943. Leta 1910 so zgradili shrambo za gasilsko orodje, ki so jo potem v letih 1930- 1934 povečali. Po prvi svetovni vojni se j» društvu pridružilo večje število novih članov, ki so intenzivno nadaljevali z gasilskim delom. Opremo so kupovali z lastnimi sredstvi, ki so jih pridobili z organizacijo veselic. Leta 1933 je bil zgrajen novi gasilski dom in naslednje leto so dogradili še dvorano z odrom. Ustanovili so tudi igralsko skupino in prosvetni oddelek. Za obdobje druge svetovne vojne sicer ni arhivskih zapiskov, vendar iz ustnega poročila nekaterih članov zvemo, da so tedaj redno vadili in nabavili tudi veliko novega orodja in opreme. Svoje delo so z veliko vnemo nadaljevali po vojni.
Leta 1947 je bila ustanovljena Okrajna gasilska zveza Radovljica in dve leti kasneje še Gasilska zveza ljudske republike Slovenije. 1959 so svečano proslavili 50-letnico društva in ob tej priliki razvili novi prapor. Po tej proslavi so še posebno pozornost namenili vzgoji mladih in sodelovanju na raznih tekmovanjih.
Leta 1974 so pričeli z obnovo gasilskega doma, nadaljevali so z vzgojo kadrov in organizacijo tečajev za gasilce in častnike. Društvo je do ustanovitve Gasilskega društva LIO Rečica skrbelo za varnost žage in lesnega skladišča LIP Bled in z Gasilskim društvom LIO Rečica še vedno uspešno sodeluje.
Gasilsko druStvo Rečica je za svojo dejavnost leta 1978 prejelo priznanje Osvobodilne fronte, letos pa so ob občinskem prazniku in 70 letnici društva prejeli tudi javno priznanje Skupščine občine Radovljica.
B.Grce
Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o.
Kranj, Primskovo — komunalna cona
objavlja prosta dela. in naloge
v TOZD Opekarna b.o. VODJO KOMERCIALE
Pogoj- višja šola komercialne ali ekonomske smeri in dve leti delovnih izkušenj ali srednja komercialna ali ekonomska šola m štiri leta delovnih izkušenj. Poskusno delo tri mesece.
VOZNIKA VILIČARJA v PE Cešnjevek
Pogoj: izpit za voznika viličarja in eno leto delovnih izkušenj. Poskusno delo tri mesece.
objavlja prosta učna mesta
v TOZD Obrt b.o.
vajenec za poklic SLIKOPLESKAR vajenec za poklic PECAR vajenec za poklic MIZAR vajenec za poklic STEKLOREZEC vajenec za poklic POLAGALEC TLAKOV
v TOZD Gradnje b.o.
vajenec za poklic ZIDAR vajenec za poklic TESAR vajenec za poklic KAMNOSEK
Pogoj: končana osemletka oziroma 7 razredov osnovne šole in zdravstvena sposobnost. Kandidati za objavljena prosta dela in naloge ter za prosta učna mesta naj pošljejo vloge na naslov: KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja ustrezne TOZD ali se osebno zglasijo v kadrovskem oddelku KOGP Kranj, Primskovo - komunalna cona.
sgp gradbinec
n.sol.o.KRANJnamrjova t
Na podlagi sklepa Odbora za delovna razmerja TOZD STROJNO KOVINSKI OBRATI KRANJ
objavljamo proste delovne naloge v sektorju JESENICE
2 šoferjev
Pogoji: končana poklicna šola za voznike motornih vozil, opravljen
izpit B, C, in E kategorije, ter dve leti delovnih izkušenj. Kandidati naj prošnje z dokazili pošljejo na naslov: SGP »Gradbinec« Kranj, kadrovsko socialna služba Kranj, Nazorjeva 1
Na podlagi sklepa Odbora za delovna razmerja TOZD INDUSTRIJSKE IN NIZKE GRADNJE JESENICE objavljamo proste delovne naloge in opravila
2 gradbenih tehnikov — pripravnikov
Pogoji: končana srednja gradbena tehniška šola, brez delovnih izkušenj.
Kandidati naj prošnje z dokazili pošljejo na naslov: SGP »Gradbinec« Kranj, kadrovsko socialna služba za sektor Jesenice, Jesenice, Titova 16.
Za vse objavljene delovne naloge in opravila se delo združuje za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Prijave sprejemamo 15 dni od objave
O L, A S14. STRAN
TOREK, 28. AVGUSTA W
G
3
GORENJSKI SEJEM KRANJ
Izid žrebanja vstopnic na 29. mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju dne 20.8.1979:
Izid	St.
žrebanja	vstopnice
i. nagrada	»4420
2. nagrada	").w:if
3. nagrada	71784
1 nagrada	15918
•r). nagrada	45492
<> nagrada	91645
7 nagrada	90464
H. nagrada	t>;u)7o
9. nagrada	95964
10. nagrada	40767
11. nagrada	00153
12. nagrada	00516
Izid	Št.		Izid	St
žrebanja	vstopnice	žrebam a		vstopnice
11 nagrada	16141	27.	nagrada	19211
14. nagrada	54232	28.	nagrada	78152
15. nagrada	17284	29.	nagrada	15896
16. nagrada	79901	.10.	nagrada	65.168
17. nagrada	1 HHU4	31.	nagrada	59796
1H. nagrada	89042	.12.	nagrada	19512
19 nagrada	0941 1	33.	nagrada	15.1004
20. nagrada	47860	34.	nagrada	45477
21. nagrada	79447	35.	nagrada	776:15
22. nagrada	55951	36.	nagrada	190.14
23. nagrada	127001	.17.	nagrada	16588
24. nagrada	19419	.{8	nagrada	9018:?
2"). nagrada	4:1119	39	nagrada	7664:1
26. nagrada	82019	40	nagrada	4107.1
Izžrebanci lahko dvignejo nagrade na upravi Gorenjskega sejma Kranj, Staneta Žagarja 27.
Avto moto društvo Bled, Grajska 24
4. septembra 1979 ob 17. uri bo javna licitacija
za odprodajo osebnega avtomobila Zastava 750, reg. .številka KR-601-41, letnik 1977. Izklicna cena je 15.000 din.
Obenem bo na istem mestu KINO Radovljica na javni licitaciji prodalo dostavni avto ZASTAVO 430 K, letnik 1975. Izklicna cena je 15.000 din.
Oba avtomobila sta v voznem stanju.
Ogled avtomobilov je eno uro pred pričetkom licitacije. V izklicno ceno ni vštet prometni davek in ga plača kupec.
DELAVSKA UNIVERZA Radovljica, Linhartov trg 1
V sodelovanju s Pedagoško akademijo Ljubljana in iS Gorenjske, razpisujemo za šolsko leto 1979/80
višjo šolo za učitelje glasbene vzgoje
Pogoji za vpis so:
uspešno končana srednja šola, že osvojeno glasbeno predznanje,
zaposlitev.
Prijave sprejema Delavska univerza Radovljica, Linhartov trg 1, telefon 75-265, vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. ure in od 16. do 18. ure do 14. septembra.
©•iT
od 21. avgusta 1979 dalje
STALNA RAZSTAVA
IN PRODAJA POHIŠTVA
IN STANOVANJSKE OPREME
v Kranju Sejemska hala Savski log
odprto od 9. do 1 2. ure in od 1 4. do 1 8. ure v soboto od 9. do 1 3. ure
telefon 28-390
PRIPOROČAMO SE ZA OBISK!
MALI	telefon 23-341
	
PRODAM
Prodam mlado nemško OVĆAR-KO, staro 9 mesecev in nove GAJ BIČE za krompir. Vene, Vrba 18/a. Žirovnica 6509
Prodam skoraj nov TRAKTOR IMT 36 ferguson s kabino. Naslov v oglasnem oddelku. 6550
Ugodno prodam nov PRALNI STROJ N5 - SBS obodin. Ponudbe pod: Ugodno 6555
Poceni prodam elobok in športni OTROŠKI VOZIČEK. Informacije po telefonu 28-838, Kranj 6561
Prodam iverne PLOŠČE 280 x 205. Setina, Zbilje 55, Medvode 6719
Prodam skoraj nov OBRAČALNIK sental 200. Lancevo 25 6720
Prodam 16-colski GUMI VOZ. Hlebce 24, Lesce' 6721
Prodam 10 ton CEMENTA in 8 kom. BETONSKIH M REZ. Seidl, Loka 44, Tržič 6722
Prodam CEMENT. Robnik, Kranj, Stara c. 24 6723
Prodam KRAVO po prvem ali drugem teletu. Tonejc, Zg. Gorje 15
6724
Prodam popolnoma novo kombinirano PEC za v kopalnico, z garancijo. Sodja Franc, Gorjuše 71, Bohinjska Bistrica 6725
Prodam   rabljen   KAVČ, TRO DELNO OMARO in »KOMODO«. Vprašajte po telefonu 22-494 6726
Prodam traktorsko KOSILNICO za deutz. Mengeš, Gorenjska 10 6727
Prodam MLADICE - OVČARJE rodu Kale. Markun Franc, Ribno 49/a, Bled 6728
AVTOGEN aparat za VARJENJE, prodam ali zamenjam za električnega. Pšata 1, Cerklje 6729
Prodam dobro ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, znamke tribuna. Kodele, Luznarjeva 22, Kranj 6730
Poceni prodam OTROŠKO k LO. Kepic Jože. Pipanova 60. $*ik\
•
Prodam    črnobel TELEV1 RADIO-GRAMOFON  in RADI KASETOFON      Gorgiev Hrani (iolnik 6 <r
Prodam KOKOŠI, enoletne * niče. ("egelnica 1, Naklo, tel 4"->
Prodam več dobrih GAJBU' | krompir.  Glavarjeva 70. Komenc"
Ta teden lahko dobite eno t* stare KOKOŠI, nesnice ali za ui: pri Pavlinu na Pivki 45, Naklo Q|
Prodam SEJALNICO za ttjm vseh vrst žit. Polica 1, Naklo G)
ŠOTOR za 4 do 5 oseb, lep. now ši, z dvema spalnicama, nemške ; delave, prodam tudi na kredit T** fon 064-22-991 tr
Prodam šest tednov starega BIK CA za rejo in ZGRABLJALN.v sonce 3. Smolec, Goričane 64. M« vode
Prodam malo rabljen HLADI, NIK tudi na kredit. Tel. 26-970» poldne, popoldne tel. 27-900.
Prodam zelo dobro ohranjen m ljiv ŠTEDILNIK, desni, nerii« Ogled vsak dan od 18. ure dalje M
nova 7, Kranj, telefon 26-768.
Prodam 750 komadov POROL (5 cm). Božnar, Moškrin 4, flM Loka n
Izdaja ČP Glas, Kranj. Ulic« Mofc Pijadeja 1. Stavek: TK C.oreajrt tisk Kranj, tisk: Združeno pod)t<;< ljudska pravica, Ljubljana, Kop tarjeva 2. — Naslov uredništva it uprava lista: Kranj, Moae Pijsdru 1. - Tekoči račun pri SDK v Krt-nju številka 51500-603-318$* - TV lefoni: glavni urednik, odgovore urednik in uprava 23-341, uredat stvo 21-835, novinarji 21-860. milo-ogladni in naročniški oddW*i 23-341. - Naročnina: letna 325 dir. polletna 175 din, cena za 1 številk« v kolportazi 5 dinarjev. — OproMv no prometnega davka po pristojsra mnenju 421-1/72.
©Kmetijsko živilski kombinat Kranj
Z n.Sol.O. Kranj, C. JLA 2
objavlja
na podlagi sklepov Komisij za delovna razmerja naslednji prosta dela oziroma naloge za nedoločen čas: TOZD AGROMEHANIKA KRANJ KV AVTOMEHANIKA
za opravljanje delovnih nalog popravljanje kmetijske mehanizacije
Posebni pogoji: dve leti delovnih izkušenj
TOZD KOOPERACIJA RADOVLJICA DIPLOMIRANEGA KMETIJSKEGA INŽENIRJA ALI KMETIJSKEGA INŽENIRJA
za opravljanje delovnih nalog vodenje delovišča Bled
Posebni pogoj: 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podob nih delovnih nalogah
TOZD KLAVNICA KRANJ
DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA ŽIVILSKE TEHNOLOGIJE za opravljanje delovnih nalog tehnologa
Posebni pogoj: 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delov nih nalogah
Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o izpolnjen
S)
Na podlagi sklepa odbora za izobraževanje in socialno varno*; KŽK Kranj z dne 15. 8.1979
Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, Cettt JLA 2,15 dni po objavi.
objavlja
NASLEDNJA PROSTA UČNA MESTA:
- za TOZD Oljarico Britof: 2 strojna ključavničarja
- za TOZD Agromehaniko Kranj:
2 avtomehanika
3 strojne ključavničarje
1 prodajalca tehnične stroke 1 strugarja
- za TOZD Komercialni servis Kranj:
1 prodajalca živilske stroke
- za TOZD Kmetijstvo Kranj:
3 parkovne vrtnarje (moški)
2 cvetličarja
2 avtomehanika
1 prodajalca tehnične stroke
- za TOZD Klavnico Kranj:
4 mesarje proizvajalce
3 mesarje klavničarje 3 mesarje predelovalce
1 prodajalca živilske stroke
Za mesarje predelovalce in. mesarje klavce se lahko prijavijo učeno s končanimi 6 razredi osnovne šole.
Učencem, ki se učijo poklica mesar ali vrtnar, delovna organizacija pa čuje v času teoretičnega pouka tudi stroške oskrbnine v dijaških || movih.
Pogoji za sprejem v uk: končana osnovna šola (razen za mesarje predelovalce in mesarje klavce), starost do 18 let in zdravstvena sposob nost.
Kandidati za sprejem v uk naj pošljejo pismene prošnje Splošna kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, Cesta JLA 2, 15 dni p
objavi.
Ugodno prodam termoakumula-cijako PEC, 4 kVV. HLADILNIK hi-mo in rabljen KAVC. P. S., Binkelj 12. Skofja Loka. tel.: 61-803 6764
Prodam nove hrastove KADI in LESTVE. KoAir, Visoko 4, Škofa Loka 6765
Prodam dobro ohranjeno manjše moško športno KOLO na pet prestav. Podlubnik 121, Skofja Loka, tel.: 61-622 6766
KUPIM
Kupim nov ali dobro ohranjen KUPPERSBUSCH. S. Sorli, Kranj. Kunrska pot 35
6756
VOZILA
Prodam R-4, letnik 1974, z neparno številko, prva registracija 1976. Ogled od 15. do 19. ure. Dolenc, Zev-nikova 5, Orehek, tel. 27-937 6572
Prodam V-GOLFA, letnik 1976. Telefon 064-28-065 6638
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Telefon dopoldan 21-436, popoldan 28-203 6642
Poceni prodam prenovljeno ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirano do 6. 8. 1980. Gorice 55, Golnik 6643
Prodam dve GUMI MICHELIN ZX 145x15. Treven, Stara c. 3, Kranj po 18. uri 6659
Prodam FIAT 850, celega ali po delih, motor je po-generalni. Lotrič Jože, Dražgoše 4, Železniki 6512
Prodam AMI 8, letnik 1971, registriran do avgusta 1980. Jenko, Prešernova 8, Kranj 6738
Prodam starejši VVV, obnovljen, registriran. Kranj, Staretova 34 f.irče) 6739
Prodam R-4 special, september 1977. Informacije po tel. 064-21-678 od 15. do 17. ure 6740
Prodam   ZASTAVO   750, letnik
1970, stroj 1975, generalno obnovljen. Zupan, Prešernova 3, Radovljica 6741
Prodam ZASTAVO 101. Moša Pi-jade 9, stanovanje 11, Kranj 6742 Ugodno prodam PZ-125, letnik
1971. Informacije vsak dan od 18. ure dalje, tel. 26-750 6743
Ugodno prodam AUDI 100 S, letnik 1970, tudi na kredit. Kokra 3, preddvor 6744
Prodam MOPED TOMOS V 15. Polajnar, Kidričeva 8, Kranj 6745
Prodam SIMCO 1000 GLS, letnik
1973. Ogled možen samo popoldne Vrhnje 23, Radovljica 6746
Po delih prodam SPAČKA, letnik
1974. Zupan, Pivka 74, Naklo 6747 Prodam ŠKODO 1100 MB, celo ali
pO delih. Ogled možen vsak popoldan. Mandeljc Branko, Sp. Gorje 94, 64247 Zg. Gorje 6748
Prodam SPAČKA, letnik 1973. Ogled možen popoldan. Šparovec Viktor, Planina 11, Kranj 6749
Prodam RENAULT 10, po delih, ^ena je ugodna. Cadež Marija, Sp. Duplje 41 6750
CITROEN break, 1979, 10.000 km, prodam. Ponudbe pod: Ugoden nakup 6751
Prodam dobro ohranjen AUDI, tip 72, letnik 1967, neparni. Ogled v popoldanskem času na naslov: Polita« Mirko, Naklo 197 6752
Prodam DKVV F-102. Jerman Stane, Hrušica 50, Jesenice 6753
Prodam 125-PZ. letnik 1972. registriran do junija 1980. Bešter. Bistrica 86, Tržič 6754
Prodam ŠKODO 1000 MB, celega ali po delih, letnik 1967. Ziherl, Sv. Duh 53, Skofja Loka 6767
Prodam karamboliran FIAT 126. Križnar Igor. Sv. Duh 137. Skofja Loka 6768
Prodam dobro ohranjen R-4. Proj Marko, Virmaše 2, Skofja Loka
6769
Prodam 125 P, letnik 1975, ali zamenjam za manjši avto, lahko tudi karamboliran. Hartman, Hafnarje-vo naselje 91, Skofja Loka, telefon 064-61-687 6770
Prodam ZASTAVO 750 in motorno kolo BMVV. Lipej Ana, Planina 58, Kranj 6771
ZAPOSLITVE
V redno delovno razmerje takoj sprejmem delavca za delo pri izdelavi plastičnih predmetov, OI) 8000 din. Ponudbe pod: Delo na Bledu
6692
Frizerski salon OBLAK, Mestni trg 14, Skofja Loka, zaposli FRIZERKO. 6694
Iščemo sposobnega NATAKARJA ali NATAKARICO, delovni čas urejen, osebni dohodki dobri. GOSTILNA CESNAR, Cerklje 6758
Zaposlim kvalificiranega ali pol-kvalificiranega MIZARJA. Pogoji zelo dobri. MIZARSTVO, Jeraj, Komenda 6759
STANOVANJA
Ogrevano SOBO v Kranju oddam v najem dvema študentoma. Naslov v oglasnem oddelku. 6761
Družinska upokojenka — vdova, s hišo in vrtom, nedaleč od Kranja, želi vzeti na stanovanje mlajšo upokojenko, zaradi skupnega gospodinjstva. Ponudbe pod: V dvoje je lažje
6762
Mlada vzgojiteljica z otrokom, iz Maribora, išče SOBO s 1. septembrom. Informacije - tel. 064-28-040.
POSESTI
GOSPODARSKO POSLOPJE v bližini Kranja, kupim. Ponudbe na Glas pod: Za delavnico 6455
Najboljšemu ponudniku prodam GARAŽO v Sorlijevi ulici - garažna hiša. Ponudbe pod šifro: Garaža
6760
OBVESTILA
ZSAM TRŽIČ organizira tečaj iz cestno-prometnih predpisov za in-štuktorje in za pridobitev C, E in D kategorije voznika motornih vozil. Predavanja bodo ob petkih in sobotah od 17. do 20. in ob nedeljah od 8. do 11. ure.
Informacije daje in prijave sprejema do 10. 9. 1979 tajnik Jože Go-ričan, Ročevnica 35, 64290 Tržič -
6714
OSTALO
Pozivam osebo, ki je 23. 8., med 21. in 22. uro zvečer vzela KAKTEJE izpred hiše na Visokem 3/b, da jih vrne, ker je bila opazovana 6757
Hr\ alples
ALPLES, Industrija pohištva Železniki 64228 ŽELEZNIKI
razpisuje LICITACIJO
za	naslednje rabljene stroje in opremo:	izklicna c. za 1 k din
1.	Robna furnirka Salgo 1 kom	27.000
2.	Mizni rezkar brez elektromotorja Bratstvo 1 kom	8.500
3.	Avtomat za hladne pijače 1 kom	400
4.	Transportni voziček 1 kom	60
5.	Ventilacija Balducci 1 komplet	23.000
6.	Stroj za spajanje furnirja Kuper 1 kom	28.000
7.	Robna furnirka Salgo 1 kom	33.000
8.	Horizontalni brusilni stroj 1 kom	500
9.	Kolutni polirni avtomat Superall	14.500
10.	Transportni voziček	60
11.	Elektromotorji od formatne žage 2 kom	800
12.	Mizni rezkar Bratstvo 1 kom	13.000
13.	Celilnik na vozičku 1 kom	3.000
14.	Valjčna brusilka Žičnica 1 kom	13.000
15.	Stroj za krpanje grč 1 kom	1.500
16.	Večlistna krožna žaga 1 kom	9.000
17.	Formatna krožna žaga 1 kom	5.000
18.	Mizna krožna žaga 1 kom	400
19.	Kompresor s tlačno posodo 1 kom	8.300
20.	Klimat 2 kom	12.000
21.	Klimat (neuporaben) 1 kom	5.000
22.	Stružnica za kovine Potisje 1 kom	18.000
23.	Kozolec 1 kom	50.000
Licitacija bo 5. 9. 1979 ob 9. uri za družbeni sektor, ob 10. uri za zasebni sektor v prejšnjem Alplesovem obratu Podzaverniku v Selcih nad Skofjo Loko.
Ogled strojev je možen isti dan od 8. ure dalje.
Udeleženci licitacije morajo pred licitacijo položiti kavcijo v višini 10 % od izklicne cene. Plačilo takoj po končani licitaciji. Pravne osebe morajo predložiti pooblastilo in izjavo o osnovnem sredstvu.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, sestre, tete, babice in prababice
MARIJE KERT
Koporčeve mame iz Šenčurja
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, znancem in prijateljem, sodelavcem Iskre, Okrepčevalnici Planika in TOZD ZD tehnične in skupne službe ter ZB Šenčur za podarjene vence in izrečeno sožalje.
Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lep pogreb in vsem, ki ste jo spremili na njeni
zadnji poti.
Vsem .še enkrat hvala!
Žalujoči: sinova Florjan, Ivan z družino, hčerki Marija in Kristina z družinama ter sestri
Ančka in Angelca
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, stare mame, prababice in tete
FRANČIŠKE ZAVRL
upokojenke
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, izrečeno
sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala gre zdravniku dr. Hriberniku za dolgoletno zdravljenje in organizaciji ZB Bitnje za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: hčerki Nada in Francka z družino, snaha Tina in ostalo sorodstvo!
Bitnje, Šutna, 23. avgusta 1979
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi drage žene, mamice, hčerke, tete, sestrične in svakinje
ANČKE KADIVEC
iz H rastja 104, Kranj
se iskreno zahvaljujeva za izrečeno sožalje, pomoč in .podarjeno cvetje vsem sosedom, sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem; kakor tudi sodelavcem tovarne Iskra -delavnice I, delavcem Gradbinca, dijakom GTS - Ljubljana, duhovščini za pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke ter sodelavki za lep govor.
Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni prerani zadnji poti.
Žalujoča mož in sin ter vsi njeni!
H rastje, 22. avgusta 1979
ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in starega očeta
FRANCA ŠOLARJA
Koritnikovega ata
se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, mu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju ZD Železniki za zdravljenje, posebno pa sosedom za nesebično pomoč in g. župniku za pogrebni obred. Posebna zahvala gre krajevni organizaciji ZB Dražgoše za poslovilne besede in spremstvu s praporom. Zahvala tudi delovnim organizacijam: Tehnik, Jelovica, LTH, Iskra in Sava.
Vsi njegovi!
Dražgoše, 20. avgusta 1979
ZAHVALA
Ob nenadni smrti mojega moža
LEOPOLDA PETERNELJA
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebno zahvalo sem dolžna ZB Kranj, pevskemu zboru upokojencev za zapete žalostinke, kolektivu SDK — Kranj ter godbi na pihala.
Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoča žena Francka! Kranj, 24. avgusta 1979
\
Pred osmim svetovnim prvenstvom v veslanju Bled '79
2. septembra bo odprt nov vrtec v Podlubniku
Vsi otroci sprejeti
Z dograditvijo vrtca v Podlubniku so v Škofji Loki vsaj za nekaj časa rešili problem otroškega varstva - Enako je v drugih večjih krajih občine, le v Železnikih je bilo odklonjenih 17 otrok - Pripravlja se gradnja prizidka k vrtcu na Trati -Za  vrtec  v  Podlubniku so krajani prispevali
500 tisoč din
Vrtec v Podlubniku je bil vključen v sedanji srednjeročni plan. zgrajen pa bi moral biti pred letom ali celo dvema. Za zastoj je vrsto vzrokov, ki jih ne kaže pogrevati, povedati pa velja, da je prvotni načrt predvideval izgradnjo vrtca za 150 otrok, se-
danji pa je narejen za sprejem 215 otrok. Ko so bile vse težave premagane, so vrtec lani novembra začeli graditi. Skupščina otroškega varstva se je po posvetu s strokovnjaki odločila za montažno gradnjo, ki je hitrejša in cenejša.
V nedeljo bodo odprli nov vrtec v Podlubniku. - Foto: F. Perdan
Brigadirji na Pokljuki
Od 5. do 25. avgusta je bila na Pokljuki mladinska delovna brigada Stane Žagar, v kateri so poleg brigadirjev iz radovljiške občine še brigadirji iz pobratenih občin: Brusa in Svilajnca iz Srbije in Varaždina iz Hrvatske. Brigada ima štirideset brigadirjev, ki urejujejo obcestni pas ob časti od "Rudnega polja, kjer so nastanjeni, do Sport hotela. Na začetku jim je še pomagala mehanizacija, proti koncu pa so bili prepuščeni le krampu in lopati. Ob udarnem dnevu so uredili okolico spomenika mrtvemu bataljonu. Poleg dela na trasi, za katerega brigadirji pravijo, da ni težko, so imeli tudi bogat kulturni program, krožke in izlete, na
Si>etlana iz Svilajnca je na delovni akciji drugič, čeprav je v Svilajncu ravnina, ji je tu všeč. Včasih ji je malo dolgčas, saj so tu le tri dekleta, to, da so daleč od civilizacije, je ne moti, ker imajo dosti izletov.
-\
DEŽURNI NOVINAR
tel.: 21-860
Konferenca o prebivalstvu - Danes se v Colomhu zamenja prva medparla mentarna konferenca, posvečena prebivalstvu in razvoju, (iovora ho 0 problemih prebivalstva v svetu, zlasti v deželah v razvoju.
Tajfun puatoAil - Iz Seuls so sporočili, rla je v divjanju tajfuna .J ud v na obsežnem območju Južne Koreje izgubilo življenje najmanj 116 ljudi. ■'(.'> tisoč pa jih je ostalo brez strehe. Voda je pov/ročilii tudi ogromno materialno Htodo, predvsem na velikih plantažah nža. ki jih je poplavila.
Iivoi Iekre — Združeno podjetje Iskrs je letos izvozilo že za 50 milijonov dolar jev svojih izdelkov, kar pomeni 42 odstotkov skupno načrtovanih poAiljk Računajo, da bodo do konca leta izvozili la za 70 milijonov dolarjev blaga
Potar v Tribuni - Velik ogenj, ki |c « nedeljo izbruhnil v podjetju za kovinske izdelke Tribuna v Ljubljani, je povsem uničil ostrešje nad štirimi prostori Pla meni. ki so se hitro razAirili V brusilnici. kjer je zagorelo, so uničili več kot polovico strojev in naprav. Po prvih (Menah je ftkode za dobrih 1(1 milijonov dinarjev
Vreme - Danes bo v glavnem sončno, zjutraj pa bo po nekaterih kotlinah megla Meteorologi pravijo, da se bo toplota gibala med 14 in M stopinjami Celzija H J
Ivica je na Pokljuko prišel iz Brusa, ki leži v podnožju Kopaonika, star je 11 let in že tretjič sodeluje na mladinski delovni akciji. Pravi, da se tu počuti odlično, saj delo ni težko, spoznal pa je mnogo novih prijateljev. Na delovne akcije bo še hodil.
katerih so brigadirjem iz pobratenih občin pokazali radovljiško občino. Tesno so sodelovali z gozdnim gospodarstvom Bled, ki je za brigadirje organiziralo prikaz dela v gozdu. Ker so bili udeleženci akcije daleč od civilizacije, so si želeli, da bi se večkrat srečevali z mladimi iz krajevnih skupnosti, vendar so se vabilu odzvali le brigadirji iz Titograda in delavke Almire iz Bohinjske Bistrice, kljub temu pa so se brigadirji na Pokljuki dobro počutili. V tem času, ko je potekala delovna akcija na Pokljuki, je mladinska delovna brigada Stane Žagar sodelovala tudi na republiški akciji Slovenske Gorice 79, še pred tem pa na zvezni mladinski delovni akciji Titograd 79, kjer je za svoje delo prejela najvišje priznanje - Trak M DA Titograd 79.
B.G.
Celotna investicija je brez igrač in drugega drobnega inventarja veljala 32 milijonov 363 tisoč dinarjev. Od tega odpade na sam objekt in opremo igralnic, kuhinj, upravnih prostorov in večnamenskega prostora 19 milijonov 443 tisoč dinarjev. Drugo skupino stroškov predstavljajo zaklonišče, zunanja ureditev, cestni priključek in dovozna cesta in še drugi kot so električni vod, ki ga je bilo potrebno kablirati itd. Vse to je stalo 10 milijonov_342 tisoč dinarjev. Za izdelavo projektov, nakup zemljišča z vsemi prispevki in nadzor gradnje pa so plačali 2 miliijona 578 tisoč dinarjev.
Denar za vrtec je šel iz prispevka, ki se zbira za otroško varstvo in iz samoprispevka, ki ga plačujejo krajani KS Skofja Loka, in sicer so slednji prispevali 500 tisoč din ali 1,5 odstotka od celotne investicije.
Vrtec je izredno velik, saj ima kar 1700 kvadratnih metrov površine in kar je morda še bolj pomembno, kar 4000 kvadratnih metrov igrišč v lepem in zdravem okolju za Selško Soro. V petih atrijih je 14 igralnic, v katerih bo našlo vsak dan varstvo 254 otrok. Dva jaslična oddelka sta za dojenčke od 7 do 18 mesecev, 1 oddelek za otroke od 18 do 24 mesecev, 1 oddelek je namenjen razvojno prizadetim otrokom, 10 oddelkov pa je za predšolske otroke. Oddelek za razvojno prizadete otroke ima poleg igralnice tudi posebno sobo za fizioterapijo. V vrtcu bo tudi posebna kuhinja za jasli in razdelilna kuhinja za predšolske otroke. Poleg vsega omenjenega bo v vrtcu tudi večnamenski prostor, ki bo namenjen telesnemu razgibavanju otrok, za zabavo, razne prireditve, sestanke in drugo. Predvidevajo, da bodo v vrtcu uredili tudi zobno ambulanto za otroke, vendar prostor trenutno še ni opremljen, ker je za to dejavnost zmanjkalo denarja.
V vrtcu bodo delale tri medicinske sestre, 9 vzgojiteljic, 7 varuhinj in fizioterapevt.
Vrtec je zgradila škofjeloška Jelovica s kooperanti, ostala gradbena dela pa SGP Tehnik. Oba sta delala izredno hitro, solidno in sta svoje delo opravila v dogovorjenih rokih.
Čeprav so v vrtcih vsi otroci, za katere so starši vložili prošnjo in je tako problem varstva rešen, pa je tudi res, da so prav vsi vrtci, vključno z novim, prenatrpani. V vseh je več otrok, kot dovoljujejo normativi.
Da pa se problem ne bi spet čez nekaj let pojavil v akutni obliki, delovne organizacije že združujejo denar za povečanje vrtca na Trati, in sicer bodo zgradili prizidek za 100
otrok.
BLED 4979
28. B.-9.9.
FISA
Vinko Marolt, član sekretariata organizacijskega komiteja,
vodja propagandne komisije in vodja informacijske pisarne.
Udeležba presegla vsa pričakovanj
BLED — Le se štiriindvajset ur nas loči do uradne otvor osmega svetovnega prvenstva v veslanju, ki bo od danes pa r* do 9. septembra na gladini Blejskega jezera. Vse je nared ta t« veliko veslaško prireditev, ki je po udeležbi tekmovalcev ii tekmovalk v vseh treh kategorijah presegla vsa pričako\ Udeleiba je res rekordna, saj bo na Bledu od tekmovalcev c dij reprezentanc in trenerjev kar 1600 udeležencev. Pokro> stvo nad to letoinjo največjo veslaško prireditvijo je prevatj predsednik republike Josip Broz — Tito, častni predsednik it Ivan Maček, organizacijski odbor pa vodi Janez Zemljarič. Zato prvenstvo je vedno več zanimanja tudi med novinarji, saj m« prvenstvom na Bledu pričakujejo blizu tristo.
Med tistimi, ki je v organizacijskem aparatu imel dovolj dela, je tudi Vinko Marolt. Marolt je član sekretariata v organizacijskem komiteju, bil je vodja propagandne komisije. Ko se je v hotelu Jelovica odprla informacijska pisarna je sedaj njen vodja. Skratka, dela je imel Vinko in ga ima čez glavo. Ce bi lahko, bi delal in dajal razne informacije kar vseh štiriindvajset ur.
»S propagando za osmo svetovno prvenstvo smo pričeli že na svetovnem prvenstvu za mladince v Beogradu. Namen te pisarne v Beogradu je bil, da vse veslaške delavce seznanimo z vsemi pripravami za nase svetovno prvenstvo. Tu smo že delili prve propagandne materiale, dajali informacije o nastavitvi in o možnosti treninga veslačev pred prvenstvom in med prvenstvom.
Organizirali smo tiskovne konference v Ljubljani, Celovcu in Trstu in zadnjo ponovno v Ljubljani. Bili smo prisotni z vsemi informacijami tudi na vseh večjih mednarodnih re-
gatah. Tako smo imeli vse potrebno v Luzernu, Brnu ii Mainheimu. Namen je bil tudi, da privabimo na Bled v ran prvenstva tudi druge. Ne sta« veslače in veslaške delavce In odmevnost je bila, saj je najavljeno precej gledalcev i« tujine. Ti bodo videli napet« boje, spoznali lepote Bleda 15 Gorenjske. Drugi del je bil usmerjen na prodajo TV r*. klam. Sprejeli smo le najugoc nejše ponudbe. Blejska obali ne sme biti pretirano posejani z raznimi reklamnimi panoji Ne smemo uničiti s temi rekli-mami obale. Zadolženi mm bili tudi za izdelavo bilteni, organizacijo tiskovnih konferenc, tiskanje plakatov ii reklamiranje prvenstva.
Informacijska pisarna drl« že od ponedeljka, 20. avguiu in bo odprta vse do 10. ttp-tembra. Tu dajemo vse kar je v zvezi s tekmovanjem, mol nosti treninga in nastanim vseh. Vsa morebitna neskladja pa hitro opravimo.«
D. Humer
L. Bogataj
Nov gasilski dom v Sori. — Foto: F. Perdan
Dražen je star 17 let, končal je drugo leto usmerjenega izobražei>anja v Varaždinu, pravi, da se tukaj dobro počuti. Žuljev nima, ker ima roka vice, pravi, da bi lahko dobil žulj le na jeziku, saj je povsod drugje dobro zaščiten. Zeli si, da bi v juhi našel košček mesa.
Suštarska nedelja — Takale je bila v nedeljo podoba Tržiča, ko so po njegovem Trgu svobode razpostavili neštete stojnice veliki in manjši izdelovalci obutve, konfekcije in drugega zanimivega blaga. Prodajalci so si zadovoljni meli roke, obiskovalci pa tudi, saj so kljub gneči uspeli dobiti poceni obutev za jesen in zimo. — Foto: h. Jelovčan
V Sori odprli nov gasilski doi
Sora — Z mimohodom e gasilcev se je v Sori začela na kateri je Gasilsko društvo pod pokroviteljstvom Skupščine Čine Ljubljana — Šiška in Sat* upravne interesne skupnosi varstvo pred požari občine Ljt% na — Šiška ter v počastite\ ks nega praznika krajevne skupen Medvode izročilo svojemu na»-1 nov gasilski dom. Slavnostni r*%| nik na proslavi je bil prtv*v I skupščine občine Ljubljana - >\\ Franc Dejak, ki je tudi odpr dom. Gasilska zveza Slovenije je je delila trem zaslužnim gasilcem -v> kovanja, dva gasilca pa sta doto občinsko priznanje.
Sicer  pa   ima   gasilstvo v S« dolgoletno tradicijo, saj je bik« silsko društvo ustanovljeno h a» 1905, vanj pa je bilo včlanjen« D vaftčanov.    Med    drugo svetom vojno je društvo prenehalo t Si vanjem, vendar je treba poudaH da je kar 32 članov sodelou Narodno osvobodilni borbi. F se je društvo še hitreje raz\ tako so člani društva pred pnbLS desetimi  leti   začeli razmisli, gradnji novega gasilskega dona gradnjo so pričeli leta 1976. doU čali pa so ga letos. Vsa ta leti v člani društva   zbirali  sredstvi s krajanih in organizirali razne uS* ne prireditve, katerih dohodek *^ namenjen  gradnji doma. Tako zbrali preko 40 starih milijonov \ leg tega pa so krajani opravili * 9000 prostovoljnih delovnih m gradnji doma so finančno poausi tudi skupščina občine Ljubljani Šiška, SIS za varstvo pred pni* občinska gasilska zveza Ljubljani Šiška, krajevna skupnost Medw» in Trnovec — Topol ter organu* združenega dela iz Medvod V* nost novega doma znaša pnbha 420 starih milijonov.