ANNALES - Ser. Iiist. nat. - 11 • 2001 - 2 (25)
pregledni članek	UD K 592/599(497.4)
prejeto; 5. 9. 2001
ALI JE RUPPIA CIRRHOSA (PETACNA) GRANDE EDINI SLOVENSKI
PREDSTAVNIK TEGA RODU?
Neje jOCAN
Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, SMOOO Ljubljana, Večna pot 1 ] 1 H-mail: riejc. jogan@uni-lj.si
IZVLEČEK
Prispevek obravnava problematiko rodu rupij (Ruppia) v Sloveniji. Izkazalo se je, da je na slovenski obali razširjena te vrsta Ruppia ctrrhosa, za katero so avtorji druge polovico 2G. stoletja uporabljali napačno ime R. mar tirna, medtem ko prava R. marítima na območju Slovenije še ni bita najdena, vendar njeno pojavljanje tod ni izključeno.
Ključne besede: Ruppia cirrhosa, Ruppia marítima, ključ /a določevanje, Slovenija
RUPPIA CIRRHOSA (PETAGNA) GRANDE F. VERAMENTE L'UNICO RAPPRESENTANTE
DI QUF.STO GENERE IN SLOVENIA?
sinusi
! 'articolo tratta i i problema del la presenza del genere Ruppia in territorio sloveno. Dopo un'accurata revisione di materiale d'erbario c di materiale Pesco é st.ita confermata la presenza di un'unica specie, ossia Ruppia < irrhosa, erróneamente chiamata R. marítima dag I i autori s ¡overa nella secunda meta det ven tešimo seco/o. II falto che ¡a "vera" R. marítima non sin stata ancora trovata in territorio stoveno, non esdude ¡a posibilité di un suo litrovamento nell'¿irea presa in considerazione.
Parole chiave: Ruppia cirrhosa, Ruppia marítima, chiave per la determina/ione, Slovenia
289
ANNALES - Ser. Iiist. nat. - 11 • 2001 - 2 (25)
Si. 1/Fig. 1: Ruppia cirrhosa (Petagna) Grande.
Neje KDGAK: Alt it RUWA CISMOSA («TACNA) O K AN DE EDINI SLOVENSKI PREDSTAVNIK 71 GA SODU?, 289-2«
UVOD
Rupij-3 (Ruppia) je rod, na katerega v Sloveniji ne naletimo ravno vsak dan, saj njegovi predstavniki uspevajo le v obmorskih predelih, kjer pa se v plitvih bazenih in jarkih s somornico lahko pojavljajo kar množično. Celinski botaniki zatorej to rastlino - zaradi razmeroma redkih srečanj z njo - kar pridno nabiramo in tako sem pred kakima dvema letoma med nabiranjem materiala v Strnnjanu postal pozoren na dolge, spi-ralasto ukrivljene plodne peclje, za katere sem vedel, da so značilni za vrsto R. cirrhosa, ki dotedaj za Slovenijo še ni bila navedena (SJ. 1).
RAZLIKOVANJE VRST V RODU RUPPtA
S pomočjo različne tuje določevalce literature (Casper & Krausch, 1980; Dandy, 1980; Sell & Murrell, 1996) sem nabrani material kasneje lahko tudi nedvomno določil za R. cirrhosa, ko pa sem želel material primerjati tudi s herbarijskim materialom iz svojega lastnega herbarija in iz herbarija Ljubljanske univerze (LjU), sem presenečeno ugotovil, da v resnici ves na ozemlju Slovenije nabrani material pripada "novoodkriti" vrsti R. cirrhosa - polžasti rupiji. Poglejmo si, kakšne so razlike rned obema omenjenima vrstama (ključ je sestavljen na
podlagi omenjenih de! in preizkušen t.er modificiran med revizijo heibarijskega materiala):
1 Listi okoli 0.5 mm široki, večinoma koničasti ali z nepravilno nazobčanim vrhom, listne nožnice niso napihnjene, cvetenje protogino (r). pod vodo, oprašltev večinoma avtogamna, cvetni klas 1-2 mm dolg, prasnite 0,5-1 mm dolge, pelodna zrna okoli 60 pm dolga, pecelj socvetja ob zrelosti plodov nikoli polžasto ¿vit, (0,5) i-3 (5) cm dolg, največ dvakrat daljši od najdaljši pedjev plodov, plodovi 2-2,8 mm dolgi, zelo asimetrični, skorajda polmesečasti, zoženi v okoli 0,5 mm dolg kljunec, 2rs^-20 (40?); tudi v somomici, na bolj blatnih tleh.
R. marítima L.
— Listi 0,5-1 mm široki, večinoma z zaokrožen do prisekanim ± pravilno drobno nazobčanim vrhom cvetenje protandrično, nad vodo, oprašitev aiogamna, cvetni klas 3-4 mm dolg, prašnice 1-2 mm pelodna zrna okoli 80 p m dolga, pecelj socvetja zrelosti plodov večinoma razločno polžasto zvit, 4-30 {70} cm dolg, mnogokrat daljši od pecljev plodov plodovi 2,7-3,4 mm dolgi, približno simetrični, jajčasti, zoženi v 0,5-1 mm dolg kljunec; 2n=40 (60?); dobro prenaša visoke koncentracije soli, uspeva lahko v globlji vodi kot druga vrsta; na bol/ peščenih tleh.
R cirrhosa (Petagna) Grande
290
ANNALES • Ser. hist. nat. • 11 20(11 2 (25)
Nç-jc IOCAN: All IE KUfl'IA OKRHOSA (HEtacna) GRAN'TO FDINI SLOVENSKI PREDSTAVNIK TEGA ftOOUi. îft9-292
JN KAKO JE PRIŠLO DO TE NENAVADNE SITUACIJE V SLOVENSKI FLORISTIČNI VEDNOSTI?
Obmorsko rupije (/«.'. maritima L -R rostellata Koch, -R. maritima v ar. rostrata Agardh ) navaja Hayek (1933) za Kvarner, iz neposredne soseščine Slovenije pa je znanih nekaj navedb s Tržaške obale (Marchesetii, 1896-97, sub R. rostellata!}, kjer naj bi bila tudi edina vrsta tega rodu z nedavno potrjenim uspevanjem (Pol-dmi, 1991;. Na podlagi Pospichalove navedbe (Pospi-chal, 1897) o ospevanju pri Devinu jo ima Mayer (1952) navedeno tudi za slovensko (etnično!) ozemlje pod imenom R. maritima vor. rostra ta. Očitno se kasnejši avtorji, ki so obravnavali pojavljanje lega rodu na območju Sloven je, s problematiko varietet, ki jih omenja še Mayer, niso ubadali, in tako se od prve izdaje Male flore Slovenije dalje (Ravnik, 1969) navaja za Slovenijo preprosto "R. maritima L.". Že omenjena revizija herba-rtjskega materiala v herbariju IIU in avtorjevem her-bariju ter terensko delo v zadnjih nekaj letih pa sta pokazala, da za zdaj ta vrsta (pojmovana v ožjem smislu? na ozemlju današnje Slovenije še ni bila najdena. Glecie na njeno siceršnjo razširjenost pa jo lahko pričakujemo tudi na slovenski obali, k|er bi morali biti pozorni predvsem na brakične vode ob izlivih rek in potokov ter v jezeru v Fiesi.
Starejši viri, ki razlikujejo med obema taksonoma rupije, navajajo z jadranske obale tudi več rastišč pol-žaste rupije (R. cirrbosa (Petagna) Grande, =- R. maritima
auct, non L.., - R. spiralis L. ex. Dum.), za območje današnje Slovenije pa Pospichai (ibid.j sploh navaja izključno ta takson, ki ga sicer imenuje R. maritima, a iz omembe druge vrste pod imenom R. rostellata in iz opisa ("...peduncoli fruitiferi moito lunghi ravvolti a spira at!a base...", ibid.: 516) je jasno, da je imel v mislih polžasto rupijo. Marchesetti (1896-97) vrst ne razlikuje. Tudi revizija berbarijskega materiala, nabranega v Se-čoveljskih in Strunjanskih solinah ter v opuščenih solinah v Luciji, je v vseh primerih potrdila, da gre pri nas le za pojavljanje pofžaste rupije.
Površen odnos slovenskih botanikov druge polovice dvajsetega stoletja do rupije, na katerega sem opozoril že v komentarju k prvi obravnavani vrsti, je opazen v več florističnih delih. Površno in celo napačno je ta rod predstavljen v prvih dveh izdajah Male flore Slovenije (Ravnik, 1969, 1984). Tu je rupija obravnavana kot "sladkovodna rastlina", ki raste v "stoječih vodah in mlakah", steblo naj bi imela "10 do 15 cm visoko" in "plodove oble"; ti so predstavljeni s sliko, ki pa niti približno ni podobna rupiji v fazi zrelosti plodov. Žal je obravnava tega rodu tudi v tretji izdaji Male flore Slovenije (Turk, 1999) skorajda dobesedno povzeta, le slika je nadomeščena z novo, ki je v resnici podobna plodeči obmorski rupiji. Tudi VVraber & Skoberne (1989) in kasneje Kaltgarič (1990), ki so se ukvarjali z naravovarstveno problematiko rupije, niso opazili, da se pri nas pojavlja pravzaprav polžasta rupija in ne obmorska, kot navajajo.
IS RUPPIA CIRRHOSA (PETAGNA) GRANDE THE ONLY SLOVENE REPRESENTATIVE
OF THE GENUS?
Nejc iOGAN
Department of Biology, Faculty of Biotechnology, $1-1000 Ljubljana, Vsfna pot 111 E-mail: F-mail: nejc. jogan@uni-l;.si
SUMMARY
7he paper deals with the problem ot occurrence of the genus Ruppia in the territory of Slovenia. After the revision of herbarium material and field sampling, the occurrence of R. cirrhosa has only been confirmed, for which the name R. maritima was misapplied by Slovene authors of the 2"" halt of the 20'' century. Despite the fact thai the "real" 9.. maritima has not been recorded in the discussed territory as yet, its occurrence here is not improbable.
Key words: Ruppia cirrhosa, Ruppia maritima, key for determination, Slovenia
291
ANNALES • Ser. hist. nal. 11 2001 • 2 (25)
Neje ¡OCAN: AU iE RUPP1A CIMtHOSA («TACNA) GRANDE EDIN! HOVENS«! PREDSTAVNIK TCGA fiOEJUÍ. 289-2ÍI2
LITERATURA
Casper, S. }. & H.-D. Krausch (1980): Susswasserfiora von Mitteleuropa 23. Pteridophyta unci Anthophyta, 1. Teil: Lycopodiaceae bis Orchldaceae. G. Fisher Verlag, Jena, Stuttgart, 403 pp.
Dandy, J. E, (1980): Ruppia L. In: Tutin, T. G. e/ a!. (eds.): Flora Europaea 5. CUP, Cambridge, p. 11. Hayek, A. (1933): Prodromus Florae peninsulae Baica-mcae 3. Berlin, 472 pp.
Kaligarič, M. (1990): Botanična podlaga za naravovarstveno vrednotenje slovenske Istre. Varstvo narave, 16, 17-44.
Marchesetti, C. (1896-97): Flora di Trieste e de' suoi dlntorni. Trieste, 727 pp.
Mayer, E. (1952): Seznam praprotnic in cvetnic. slovenskega ozemlja. Dela 5. SAZU, classis IV, Ljubljana, 427 str.
Poldini, L. (1991): Atlante corologico delie piante vascolari ne i Friuli-Venezia Giulia. Direzione regionale delle foreste e dei parchi & Universita degli studi di Trieste, Dipartimento di biología, Udine, 899 pp Pospichaí, E. (1897): Flora des Österreichischen Küstenlandes 1.1 eipzig, Wien, 576 pp.
Ravnik, V. (1969): Zosteraceae - Zosterovke. V: Mar-tinčič, A. & F. Sušni k (ur.): Mala flora Slovenije. CZ, Ljubljana, str 406-409.
Ravnik, V. (1984): Ruppiaceae - Rupijevke. V: Mar-tinčič, A. & F. Suš-iik (ur.): Mala flora Slovenije. DZS, Ljubljana, str. 630.
Seli, P. G. Murrell (1996): Fbr3 of Great Britain and Ireland 5 CUP, Cambridge, 410 pp. Türk, ß. (1999): Ruppiaceae - Rupijevke. V: Martinčič, A., T. Wraher, V. Ravnik, N. Jogan, A. Podobnik, B. Türk & B. Vreš (ur.): Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, str. 631.
Wraber, T. &• P. Skoberne (1989): Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave, 14-15, 9-428.
318