159. številka.
Ljubljana, četrtek 15. julija.
XIII. leto, 1880
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, i«vxemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeiuan za avstro-o^erske deiele za celo leto 16 fL za pol b<ta M tfi, «a četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljauja na dom za celo leto 13 gl<L u četrt leta 3 gld. iiO kr., za en mesec 1 frld. 10 kr. Za pošiljanje na dom m računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za pospode učitelje na ljudskih solata in M dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „jrledališka stotba". Opravniš tvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Volk Vesteneck v ovčji obleki.
„NiČ nij bolj zopernega kot hinavec", tako Bi mora misliti vsak, kdor bere, da je y deželnem zboru kranjskem Vesteneck, ta tipus avtokratstva in brezzakonja, enkrat patetičen Bvobodn.juk postal, na široko usta odprl in svobodo slavil! Pri debati o Bleivveisovem pa-lem predlogu glede* ženitovanjskega privoljenja je namreč Vesteneck rekel z zoperno afektirano navdušenostjo: „Kar se je pred sto leti sejalo, to cvete in kali, hvala Bogu uže dvajset let v Avstriji in če je morda par Brni h oblakov prikazalo se, popne jih jeden vesel vetrič proč. Liberalizem je, duh liberalizma bode obstal, in v kranjskoj deželnej izbi ne bode pokopan".
Jasno je in vsak je stvar tako razumel, da s tem, „ kar seje pred 100 leti sejalo" razume Vesteneck veliko prvo francosko revolucijo, a a »črnimi oblaki" razumeva sedanjo „neliberalno" avstrijsko vlado. No, mi ne bomo ugibali o tem, ali je ravno c. k r. o k r a j n i glavar Vesteneck, uradnik avstrijske monarhije posebno poklican s patosom veliko revolucijo javno hvaliti. Naj si bode. Tudi nij naš nalog, temuč bi bil nalog ofieijoznih listov, vprašati, kako se more c. k r. okrajni glavar Vesteneck, kot uradnik zdanje vlade voliti dati pod to vlado in jo potem javno „ č r n e m u oblaku" primerjati?! Ker je ravno Vesteneck toliko „avtoriteto" uradnikov in vlade rad v ustih nosil, kako da zdaj on sam obstoječo vlado Taaffe-jevo, kot neliberalno imenuje »črn oblak" in prorokuje, da jo bo prvi veseli vetrič odpihal?
O teh vprašanjih, kakor rečeno, mi ne-fcemo odgovorov iskati. Ali zoper to pak seje treba veudar zavarovati, da tak človek, kakor je Vesteneck, v misel jemlje velike in lepe Bvobodnostne principe prve revolucije francoske. Naj je imela ta revolucija še toliko grehov, nje ideja „jednakosti, bratovstva, svobode" je bila vzvišena, lepa, iskrena. Tacega Človeka, kakor je Vesteneck, bili bi francoski revolucionarji in prvoborci svobode iz svoje družbe z indignacijo ven vrgli, na polje izbacnili. Sram bi jih bilo, one proroke svobode, tako briško, špiceljsko, brutalno vse zakone zlorabečo naturo, kakor je Vesteneck, mej svoje prištevati. In ko bi se kdo res v grobu od nevolje obračal, kakor pregovor sodi, da se godi, obrnili bi se v grobovih pred sto Jet živeči francoski prvoborci svobode, ko sli-fiijo, da en Vesteneck njih imena po nečistem v zobe jemlje in idejo kliče, s katero je vse njegovo dejanje v tako velikanskem in ostrem protislovji!
Interpelacija slovenskih poslancev v štajerskem deželnem zboru.
(Po stenografičnem zapisniku.) (Konec.)
Ne za kaj bolje so tudi šolske razmere glede gojenja slovenskega jezika na Štajerskem, posebno pa v srednjih šolah. Na vseh treh spodnještajerskih gimnazijah, namreč v Mariboru, P tuj i in Celji, je, da si so tudi učenci slovenske narodnosti v večini na vsakej izmej njih, nemški jezik izključno doli do prvega razreda učni jezik. Vrhu tega pa na teh zavodih podučujejo učitelji, največ celo taki, ki podučujejo v prvem razredu, a nij so zmožni slovenskega jezika. Da to silno slabo upliva na poduk in je z jako izrednimi težavami zvezano za slovensko mladino, ki dostikrat vstopi v gimnazijo samo z majhenim znanjem nemškega jezika, učitelj pa učenja tujega učnega jezika niti ne more posredavati z maternim jezikom, tega ne treba jasneje dokazovati. Slovenskemu jeziku pa je celo kot učnemu predmetu odmerjen čisto nezadosten čas z dvema, oziroma tremi učnimi urami na teden.
Na realkah pa slovenski materini jezik tudi za dijake slovenske narodnosti niti nij obligatni učni predmet!
V učiteljskih izobraževališčih, iz katerih vendar prihajejo prihodnji odgoje-valei slovenskega kmetskoga prebivalstva, je slovenski materini jezik tudi samo učni predmet, ter na teden sta mu odločeni samo dve uri, uči pa v slovenščini neizprašan učitelj.
Naposled se pa tudi vsled najvišjega sklepa od 20. julija 1870 za praktične pravosodne stroke na graškem vseučilišči z dotacijo 3G.000 gld. iz učnega zaklada nameravana paralelna slovenska predavanja nijso izvršila.
Tedaj z ozirom na to, da pod naznače-nimi razmerami se slovenski narod na Štajerskem ne more razvijati ni napredovati, temuč mora zaostajati duševno in gmotno, z ozirom na to, da se more narodnostni mir doseči samo z dejansko izvajano pravico, prisiljeni so podpisani zastopniki vseh slovenskih kmetskih volilnih okrajev na Štajerskem vprašati v imenu svojih volilcev njega eksceleuco, gospoda vladnega zatopnika:
1. Ali visoka c. kr. vlada hoče vso potrebno strogo ukreniti, da se bode v slovenskem delu Štajerske s prebivalci slovenske narodnosti občevalo pri uradih in sodnijah pismeno ter ustno v slovenščini?
2. Ali hoče visoka c. kr. vlada poduk na srednjih šolah naj prej v slove nskej Šta-jerskej, potem pa v   obče, kamer
sega slovenski jezik in na graškem vseučilišči urediti tako, da bodo oni, ki se nadejajo javne službe mej slovenskim stanovništvom, jednako zmožnost doseči mogli, ura-dovati v slovenskem in nemškem jeziku V
Odgovor na to interpelacijo naši bralci poznajo. Deželni vladni načelnik, c. kr. namestnik je prvič dejal, da uradniki znajo slovenski in da s Slovenci urad uje j o slovenski (kar je krivo); glede šol pak nas je potolažil, da bode uže bolje, ker se baje pripravljajo reforme.
Iz deželnih zborov.
Kranjski deželni zbor.
(12. seja dne 10. julija.)
11. seja je bila tajna in je trajala blizu G ur. Napovedano je bilo, da se seja začne ob 11. uri, a občinstvo in časnikarski poročevalci so čakali zastonj, dokler jim nij naznanil ob V* 8. uri neki poslanec, da ne bode javne seje.
Na vrsti 12. seje je bilo najprej poročilo gospodarskega odseka k poročilu in načrtu postave deželnega odbora o tem, kako dolgove v denarjih izterjevati od občin in skladnih združb, o katerem se predlože tri postave.
V generalnoj debati se javi poslanec dr. V o š n j a k. On pravi: Slavni zbor 1 S temi tremi postavami se bode prav lehko pomanjkljivostim v okom prišlo, katere so do do zdaj vladale; zato jih je tudi predložil deželni odbor in gospodarski odsek. Da so se predložili trije načrti namesto jednega, temu je uzrok, da se nijso dale vse tri postave zložiti v jedno. Pri vseh treh postavali ima vlada potrebno ingerenco, kajti še le z njenim pri-trdilom sme deželni odbor postopati. Sploh narodna stranka želi, da bi vsi razni za-stopi delali v lepem spo razum ljenji z vlado in mi moramo odbijati tisto izjave po dunajskih nemških listih, ki nas dolže, kakor da bi mi napadali vse u radništvo. (Na nemškutarskej strani postane velik nemir. Dr. SchalVer neprenehoma kliče: „Zur Sache".)
Deželni glavar Kalteneggeu opominja dr. Vodnjaka, naj ostane pri stvari.
Dr. Vošnjak pa se neče dati motiti ter nadaljuje: Mi grajamo le tiste ura dr nike, ki se bolj pečajo s politično agitacijo pri volitvah in sploh s politiko, nego pa s svojim uradniškim poslom. Mislimo pa, da nijsmo daleč več od tistega časa, da bodo vendar enkrat uradniki nad strankami stali, in da se bode tudi nehalo z neresničnimi vestmi po nemških časnikih trditi, da mi narodnjaki vse uradništvo napadamo. S tem se hoče le hujskat' proti narodnej stranki, ki uradnike, kateri svojo
dolžnost vrle, spoštuje, a le zoper tiste glas povzdiga, ki se pečajo s politično agitacijo pri volitvah. (Mej govorom dr. Vošnjaka je bil velik nemir mej nemškutarji; v eno mer kriče „k stvari" in teptajo; tudi deželni glavar Kaltenegger je skuhal govornika ustaviti in je mencal sem ter tja v zadregi.)
Deželni predsednik VVinkler vstane in pravi, da kakor je g. predgovornik rekel, zahtevalo se je po časnikih, da bi bil on zadnjič branil uiadnistvo. Na njega pa nij vsa dotična debata napravila vtisa, kakor da bi se bilo napadalo celo uradništvo. Skozi 10 let uže, pravi g. deželni predsednik, sem delujoč v parlamentaričnih skupščinah in sem mnogokrat slišal dosti ostreje napadati vladne organe, kakor se je to tukaj godilo včeraj, ne da bi bila vlada čutila se prisiljeno braniti jih. Vlada ne more deželnim poslancem braniti posamezne čine nekaterih posameznih vladnih organov kritizirati, o katerih bode vlada preiskavala, ali so resnični in storila potem svojo dolžnost. Vlada pa nikakor neče omejevati svobode parlamentaričnega govora, kajti njej more le ugajati, če čuje iz ust narodovih zastopnikov, ki so za to najbolj poklicani, razgovor o raznih stvareh, in sliši v interesu dežele pritožbe o raznih činih, za katere more vlada potem skrbeti, da se popravijo. V obče pa izjavlja g. deželni predsednik še enkrat, da vsa včerajšnja debata nij nanj napravila vtisa, kakor da bi se bilo napadalo vse uradništvo.
Nemškutarji molče jeznih lic, a ne žugnejo nič. Vse tri postave se Bprejmo potem tudi v tretjem branji brez daljše debate.
Poslanec De ž man poroča o enketnej komisiji, katero ima sklicati deželni odbor z zastopniki vlade, kmetijske družbe, deželnega šolskega sveta, učiteljev itd., in katera se ima pečati z vprašanjem, s kakimi sredstvi bi se povzdignilo kmetijstvo na Kranjskem, kako naj bi se uredilo podučevanje potnih kmetijskih učiteljev itd.
Dr. Bleivveis pove, da je kmetijsko mi-nisterstvo za 1. 1880 določilo 300 gld. za podporo popotnega kmetijskega podučevanja. Blei-weis želi, da se na učiteljskoj preparandiji skoro nastavi učitelj strokovnjak, kateri bi prvič ta predmet na preparandiji bolje podučeval, kot dosedanji učitelj, ki jo le izprašan za naravoslovje. On želi, naj se nastavi tu tak učitelj, ki bi v počitnicah podučeval po kmetih o raznih strokah kmetijstva. Govornik nasvetuje, naj deželni zbor za popotnega učitelja vdene 600 gld. v proračun.
Poslanec Detelja govori za to, da bi se enketi predložilo tudi vprašanje ali bi ne bilo koristno napraviti v Ljubljani kmetijsko šolo.  Tak zavod bi izvrstno uplival tudi na preparandijo in bi se dal ustanoviti z malimi troški. Vrt kmetijske družbe je za praktične poskuse na razpolaganje; tudi učitelji srednjih šol ljubljanskih bi lahko podučevali o raznih nekmetijskih predmetih, ki so pri kmetijstvu potrebni, kar bi  prišlo za to šolo mnogo ce neje nego drugje. Tudi je Ljubljana za to pripravna za tako šolo, ker imajo učenci pri liko videti, kako se troje različne zemlje ob deluje, namreč pri Savi, kjer je pesek, potem kako se obdeluje tako polje kjer je glina in pa kako močvirje.
Dr. Poklukar podpira nasvete dr. Blei weisa in Detelje.
Dežman to se ve, da se protivi temu vsemu, kajti razumno je, da bi kmetijska šola morali biti le slovenska, tega pa se on renegat in nemčurji, njega bratje kot hudiča
boje.   Kaj jim je deželna korist, če se ž njo
germanstvo ne širi in Slovanstvone zatira! Nič. Glasuje se po imenih o obeh predlogih. Predlog poslanca Detelje se sprejme t 24 proti 0 glasov, predlog dr. BI e i w e i a a se zavrže z 18 proti 15 glasov. Povedali smo uže, da so zoper prvi predlog glasovali najhujši renegatje, z Dežmanom tudi Laschan.
Poslanec Grasselli nasvetuje v imenu finančnega odseka :
1. Pogodba, katero je sklenil deželni odbor z redovnicami krščanske ljubezni zaradi režije in hrane v blazničnej podružnici na Studenci, se potrdi.
2. Deželni odbor je pooblaščen, da na Studenci proti pogodbi z vzajemno jednoletno odpovedjo nastavi zdravnika - asistenta z letno plačo 800 gld., prostim stanovanjem, kurjavo in svečavo.
3. Primariju medicinskega oddelka se od tistih mal, ko se bodo blazni preselili v nova poslopja no Studenci, za toliko Časa, dokler v posilnej delavnici še obstoji blaznična podružnica, za obiskavanje blaznice na Studenci določi re-muneracija letnih 450 gld.
4. Za nadziranje podružnice na Studenci po upravnih uradnikih deželnih dobrodelnih naprav je deželnemu odboru kot pavšale mestu dnin I. 1881. na razpolaganje kredit 50 gold.
5. Za oskrbljevanje kurjave in nadziranje odovaje na Studenci se nastavi kurjač z letno
plačo k večemu G00 gld. (Sprejme se.)
Poslanec baron T a u f f e r e r poroča o razli cestah, o katerih ima deželni odbor za iz-delavanje predloge staviti.
Grof Thurn v genernlnej debati pravi, da se odločno protivi temu, da bi se c. kr. okrajna glavarstva Še bolj utikala v posle cestnih odborov, ker on kot prijatelj av-onomije takega vmešavanja ne more odobravati.
Poslanec Navra til toplo priporoča, da bi se izdelal most črez Vinico, kateri ne bo Kranjsko veljal več nego 14.000 gl., ker drugo plača Hrvatska, in ki bode tamošnjemu prebivalstvu na veliko korist.
Poslanec Detelj a nasvetuje v imenu go-podarskega odseka:
1. Nastavljenje c. k. gozdnega pristava za Notranjsko se radovoljno na znanje jemlje, ob enem pa se prosi c. k. deželna vlada, da bi blagovolila zarad praktične izvršitve gozdnih postav na Kranjskem z vsemi močmi delati na to, da bi omenjena le začasno postavljena gozdna uradnika deželi za trdno ostala, in da bi se postavil tudi za Dolenjsko c. k. gozdni komisar.
2. C. k. vlada naj se naprosi, da bi se najmarneje brigala za novo pogozdovanje in v ta namen še dalje, kakor se je to dozdaj hvalevredno godilo, sadike iz državne drevesnice občinam, pa tudi posameznim gospodarjem brezplačno dajala, posebno pa za pospeševanje pogozdovanja od c. k. ministerstva poljedelstva zadobila zadosti podpore v denarji za darila gospodarjem, za obširne, dobro dovršene umne zasade gozdov, pri čemer bi se imelo ozirati vzlasti na one kraje, ki so po svojej legi, zemlji in klimatičnih razmerah večidelj navezani le na gozde.
3. Deželnemu odboru se naroča, skrbno baviti se z zadevo zboljšanja, oziroma pogo zdenja kraških golicav na Notranjskem,  in o tem prihodnjemu deželnemu zboru podati svoje nasvete.
4. Slavna vluda se naprosi da v Črno mlju in v Krškem nastavi živinozdravnika, in
ako ne, vsaj postavi živinozdravnika z Novega
mesta v Črnomelj.
Vesteneck nasvetuje naj bi občine nastavile gozdarske Čuvaje in naj bi se primorale napraviti si drevesnice. (Ta človek je povsod za briški „moraš", potlej se pa še drzne o svobodoljubji govoriti! Ur.)
Poslanec Robič toži, naj bi se pašniki preveč ne pogozdovali, ker se s tem godi kmetom živinorejcem škoda.
Deželni predsednik W in kler misli, da se bode predlog Vesteneckov pri malih občinah teško vspešno izvedel, akoravno bi bilo želeti, da se nastavijo nižji logarski organi.
Poslanec dr. Poklukar razjasnjuje, da sta na Gorenjskem paša in gozd v vednem boji in prosi si. vlado, naj bi pravice kmetov do pašnikov varovala.
Poslanec Navratil podpira predlog, naj bi se nastavil živinski zdravnik v Črnomlju aH vsaj v Metliki.
Poslanec P a ki ž dokazuje, da je nastavljeni živinozdravnik tudi v Kočevji potreben.
Poročevalec Detelja se protivi predlogom Vesteneckovim. Logarska postava je državna postava, tedaj naj bo skrb vlade, kakor pri drugih državnih postavah, da se briga za izvršenje. Drevesnice pa naj se ustanove še pri log&rskih uradih na Gorenjskem in Notranjskem razen Ljubljane. Predlogi se potem sprejrao in javna seja sklene, pa prične tajna.
Politični razgled.
NotrtaiiJ«* «t<»£<kl«».
V Ljubljani 14. julija. V Brnu je bil v ponedeljek pogreb umrlega namestnika Kal line. K pogrebu so prišli ministri Taaffe, Pražak in Streit. Kavno takrat pa je nastala silna nevihta, vendar deževalo je samo neznatno. Truplo ranj-cega so prepeljali najprej v cerkev, vtorek zjutraj pa po železnici v Gradec. V Brnu so se pogreba udeležili vsi tam stanujoči dostojanstveniki. Po pogrebu so vsi trije ministri obiskali vdovo umršega namestnika Kalline.
Hporinjc-avMtfrijmlil deželni zbor je sklenil, da od njega sprejeti zakoni izgube veljavo, če nijso bili pred odpretjem prihodnje sesije od cesarja potrjeni. Liberalci tega zbora so hoteli demo n s t rovati zoper to, ker je cesar letos potrdil star sklep tirolskega deželnega zbora, vsled katerega dobe kaplanje na Tirolskem volilno pravico. Tudi se Nemci boje\ da ne bi cesar potrdil enako starih še važnejših sklepov češkega zbora iz časov Hohenwartovih.
ViittiiJ«» države.
O Turčiji se z jedne strani poroča, da se bode udala sklepom berlinske konference, z druge, da se ne bode udala. Turški časopisi poročajo, da so se turški vojaki odposlali v Osinj, Prevezo in Volo in da se Dar-danele utrjujejo.
Ker se čuje, da namerava Turčija z 80.000 vojakov zasesti Vsliodnfo R ume lij o, da zabrani nje združenje z Bolgarijo, se stanovništvo Vshodnje Rumelije povsod oborožuje in telovadna društva so se pričela zopet vaditi. Ta telovadna društva imajo lOO.OOo mož, imajo dosti orožja in denarja ter so dobro vojaški izurjeni.
C*r»ki kralj, ko je bil v Parizu, baje da je jako zaupno izjavil so o grškem mejnem vprašanji; on upa, da Turčija ne bode složnej volji evropskih vlastij ustavljala se in zaupa urškemu prebivalstvu odstopljenega ozemlja. Dejal je, da ne dvomi, da, Če bodo dobili Grki Olvinp, dobili bodo tudi zmago in je trdno sklenil, da pripelje svoje Helene k zmagi ^>od senco Leonide". — Grki imajo pa vendar še le dokazati svojo hrabrost.
V 1'iirizu se je denes pričelo slavljenje desetletnce, odkar so Francozi razrušili bastilo. Ta dan se ne slavi samo v Parizu, nego po
celej Francoskej. V Parizu se bode denes odkril kip republike; mej francosko armado pa se bode razdelilo 431 novih zastav.
Portiif(al«ka vlada oticijalno demen-tuje vest, da bi ona 8 Kitajci vojsko začela, ter pravi, da so nje razmere s Kitajci zmirom prijazne.
Dop
INI.
Iz Ormoža 12. jul. |Izv. dop.j Stanko Vrazova svečanost, kojo smo uže enok v kratkih vrsticah prijavili, bode se po sklepu odbora vršila 8. septembra v Cerovci, pri rojstnem domu pesnikovem. —
Letos, za skoro trideset let po smrti slavnega Stanka, srečna je v novic „žerovinska" dolina, ker letos bode zopet Čula blagoglasne pesni svojega Stanka in vpliv njih na rod slovenski in hrvatski. Stanko Vraz, če ravno rojen Slovenec, ločil se je spoznavši svoj notranji poklic za književna opravila, od svoje rojstne krajine in podal se v tiste kraje jugoslovanske, kjer ima biti zibeljka prerojenja jugoslovanskega, da pomaga vstavljati temeljni kamen zidin narodnega naobraženja in napredka.
Pisal in peval je odslej v bratskem nam jeziku hrvatskem in tako je torej prišlo, da časte sedaj Hrvatje Vraza kot jednega izmej svojih najboljih pesnikov, mi pa ga do dobra ne poznamo, čeravno je duh njegov zmirom bil v rojstnem mu kraji slovenskem, kar nam najlepše svedočijo njegove „djulabije". — Nam je na tem ležeče, ka se svečanost Vrazova kakor najsijajnije priredi ter prosimo tukaj po javnem poti naše slovenske pisatelje, naj blagovole znane jim črtice iz Vrazovega živenja ali nekoje pesni ali druge sestavke njegove v slovenskoj prestavi z ozirom na svečanost v časopisih objaviti, da bode tako ljudstvo in ves slovenski narod poizvedlo, kdo je in kasno veljavo ima Stanko Vraz.
Istotako naj se blagovole vsa društva, koja bi utegnola slavnosti se udeleževati, kakor naj preje pri g. dr. Ivanu Geršaku, c. kr. beležniku v Ormoži, kot predsedniku od-borovem javiti, da nam bode mogoče vse ob pravem času urediti.
Odbor
„Stanko Vrazove" svečanosti.
Iz ljutomerskih goric 11. julija. [Izv. dop.] V številki 154 „Slovenskega Naroda" je v poročilu iz deželnega zbora štajerskega odgovor c. k. namestnika g. K ti beka na interpelacijo dr. Šucevo za uvedenje slovenskega jezika v urade slovenskih okrajev.
Res žalosten je ta odgovor, „kar se uradnij tiče, ostane pri starem." Gospod namestnik, s tem Slovenci nij smo zadovoljni! Posebno pri davkarijah se baje s a ni o slovenski uraduje?  O kaj še!
V Ormuži in Ljutomeru sklepajo —-to vem iz gotovega vira — samo slovenske pogodbe. Ali mislite, da dobimo tudi v na-ščini pisane plačilne naloge ? Nemški so, akopram je tiskovina tudi slovenska. Pa kdo bi se brigal za tisk, kai ne gospoda?
Prepričajte se oblasti in jih poglejte! Še imena so včasih pisana tako, kakor v sosednem Ptuji od tamošnjih c. kr. beležnikov, katerim je slovenska pogodba bela vrana. Pa zakaj bi imen ne kvarili, saj morajo naša imena biti pisana pruski, kje bi pa bili stebri nemškega mostu do Adrije?
Da se na slovenske pogodbe ali kontrakte nam ne enkrat ampak z m i r o m pošiljajo nemške   „vorladunge", to  uže poje vsak
vrabič.   In ravno take pozive pošiljajo tudi c. kr. so d n i j e.
Sosed gre v urad in ne ve po kaj gre; da je od davkarije ali sodnije pozvan to ve, ker golo nazivanje „Steueramt" ali „Bezirks-gericht" je uže marsikomu bolj ali menj gladko. Tudi župani ptujskega okraja vam lahko razložijo, kakšne „vorladunge" tamošnjih c. kr. uradov mej občinstvo razdeljevati morajo. In če kateri uradniki nas ne razumejo, tolmače potrebujejo In nerazumljivo govorijo, se li to pravi slovenski golčati znati, ali „vin-dišpohrusten" ali „radebrechen" ? Dajte si resnico poročati in zvedeli boste, gospoda slavna pri vladi, pri čem so naše narodne pravice v davkarskih zadevah! In če bi visoko predsedništvo c. kr. finančnega deželnega ravnateljstva pri preiskavi naše podpore — podpore občinskih predstojnikov — potrebovalo, mu iz srca radi postrežemo direktno, pa tudi po našem javnem glasilu. — Kolikor je nam znano, se godijo skoro povsod jednake krivice slovenskemu davkoplačevalcu na spodnjem Štajerskem.
Morebiti bo graški list „Tagespost" tudi trdil, da se pri nas slovenskih Štajercih vse le slovenski uraduje?
—v. Iz Xa§freba 13. julija [Izv. dop.) Koncem vsakega šolskega leta nas navdaja neka blagodejna zadovoljnost, če pomislimo, da je naša narodna stvar zopet pridobila nekoliko novih delavcev, kateri, zvršivši študije, bodejo dopolnili vrste naših boriteljev, kojih imamo še vedno premalo.
Umetno in mojsterski pletejo in kujejo sovražniki naše narodnosti svoje namene; zvijačno si prizadevajo pod krinko navidezne ravnopravnosti pahniti nenemške narodnosti v globoki brezden vsepogubivne nemščine, in nas čaka še dosti težkega dela in težke borbe Se bomo imeli, predno se otresemo tujega nemškega jerobstva in se postavimo na lastne noge.
Slovenska mladež ima spolniti imenitno nalogo, katere še ne spoznava zadosti; treba je, da slovenska mladež vselej in povsod očitno pokaže svojo narodno zavednost, treba je, da pokaže nasprotnikom našim, ka mladi Slovenci drugače mislijo, kakor naši renegati.
Zato si naj prizadevajo naši dijaki, da napravijo v šolskih počitnicah, kjer le mogoče kakšno slovensko besedo; pevci so vrli in pomoči jim ne bode manjkalo od strani naših čitalnic in Bploh zavednih narodnjakov, pa tudi politične oblasti jim morajo delati v prilog, ako bi želeli spraviti na oder kakšno slovensko igro v proslavo imendana našega cesarja dne 4. ali 18. avgusta.
Ne smemo pustiti nikdar iz vida, da je učeča se mladež povsod priljubljena, da ima mogočen upliv na ljudstvo in da more dosti koristiti, ako se služi v govoru izključivo svojega domačega jezika.
Domače stvari.
— (Končanje kranjskega deželnega zbora. ) Vtorek popoludne je bil tedaj tudi kranjski deželni zbor končan. V zadnjej seji je deželni vladni načelnik Winkler odgovoril na znano slovenskih poslancev interpelacijo o uradovunji v narodnem jeziku in rekel, podobno, kakor štajerski namestnik, da so mu okrajni glavarji poročali, da politične oblastnije s slovenskimi strankami na Kranjskem le slovenski urad uje jo. Glede finančnih in justičnih uradov pa še razprave pri ministerstvu teko.
Sicer pa je obljubil, da bode vlada opravičenim željam v tem oziru ustreči skušala. Dež-man je hotel ščuvati, češ, da je tudi on zadovoljen z odgovorom na interpelacijo. Na to je pa tudi dr. Vošnjak izrekel, da za zdaj je narodna stranka zadovoljna z odgovorom, ravno ker ona upa, da bode vlada svojo obljubo izpolnila. — Pri vprašanji glede nemškega jezika, ki ga deželni odbor priporoča in sili, vnela se je bila ostra debata, v katerej so govorili Kljun in Svetec v generalnej, dr. Zarnik in Detelja v specijalne) debati, od nemškutarske strani pa Schrev in Apfaltrern. — II koncu je deželni glavar Kaltenegger jako udano deželnemu predsedniku VVinklerju zahvalil se v imenu celega zbora za podporo in z običajnimi slavaklici na cesarja zborovanje končal. G. Winkler pak se je v imenu vlade zahvalil za priznavanje nje podpore in hvalil temeljitost in natančnost zbora pri obravnavah. Obširno poročilo pride na vrsto v tem listu naslednje dni.
— (V „Triester Zeitung") se je oglasil nov dopisnik iz JJubljone, ki si je za nalogo stavil, našega od i.aroda kranjskega sploh spoštovanega deželnega predsednika Winklerja z nemškimi lažmi opravljati. V prvem dopisu od sobote VVinklerju na pr. očita, da z „d vomlj i vi m i" narodnimi žurnalisti okolo hodi! To je pa laž. Vsi v Ljubljani vemo, da VVinkler sploh skoro nič „okolo ne hodi", temuč slišimo, da dela od jutra do večera, morda še preveč. Izmej narodnih žur-nalistov nij bil, kar mi vemo, niti še nobeden pri njem, videli smo ga samo od daleč. V drugem dopisu „Tr. Ztg." pa ustavoverni dopisnik trdi, da g. VVinkler samo v slovenski jezik prestavlja druzega ne dela nič, temuč svojim svetovalcem vse drugo prepušča. Par dnij prej, predno je dopis izšel, je ravno to, z istimi besedami govoril znan tukajšen (ne najnižji) nemšk uradnik in s tem nam je tudi jasno, kdo je do-pisnik teh dveh dopisov v „Tr." Dotičnik bi pa pač bolje storil, da bi se držal svojih dolžnostij, katere pod plaščem nemškega ustavoverja uže več let zanemarja, nego da pisari take nemške laži in perfidnosti po no-vinah.
— (Narodna čitalnica v Cerknici) napravi v nedeljo večer dne 18. t. m. v prostorih g. Jožefa Milavca v spomin tisočletnice vpeljave slovanske liturgije v cerkev besedo z naslednjim programom: 1. Kocijančič: „Oblačku", zbor; 2. Govor; 3. Rossini: Kavatina za sopran iz opere „Brivee seviljski" ; 4. Grbie: „Na lipici zeleni", zbor; 5. Meyer-beer: Romanca za tenor iz opere „Hugenotti"; C. Vašek: „Slovan", zbor; 7. Grbič: „V noči", dvospev. Po besedi ples. Sodelovali bodo: gospa Milka Grbičeva, gospodičina Alojzija Danešova, gospod Iv. Resman in gospod Fr. Gerbić. Začetek ob 8. uri zvečer. K tej slavnosti se vabijo vsi rodoljubi. Posebna povabila se neudom ne razpošiljajo. Vstopnina za ude je 30 kr., za družino treh osob 50 kr., za neude pa po 50 kr. od osobe. Čitalniški odbor.
— (Pesmarica.) Piše se nam: V zapuščini pokojnega gospoda dr. Razlaga je tudi več stotin znane njegove pesmarice v drugem natisu. Ker je ta knjižica sploh priljubljena in se večkrat po njej vprašuje, opozorimo knjigotržce in druge domoljube, da jo za raz-irjenje mej ljudstvo prevzamejo. Cena jej bode tudi znižana in kdor jo želi za prodajo prevzeti, naj blagovoli gospej Vekoslavi Razlag v Brežice (Rann) pisati.
— (Iz St. Vida pri Zaticini) se nam piše: Dne 11. t. m. je umrl na svojej graščini Selo pri Št- Vidu baron Franjo pl. Wolkensperg, c. k. polkovnik v pokoji. Služil je zaporedoma pri peš polkih Kuhn, Sokčevič in Uurtung. Marsikateri dosluženi vojak sega Se spominja in hvali njegovo ljubeznjivost in prijaznost. Tudi v političnem oziru nij bil nasproten našim narodnim prizadevam. — Dne 12. t. m. pa je umrl g. Anton Kutnar, posestnik na Pljuski pri Št. Vidu. V njem izgube vsi pomoči potrebni velicega dobrotnika, domovina pa vnetega domoljuba in pri volitvah zanesljivega zaupnega moža. Oba ranjka sta si bila soseda, prav vrla moža, blagega srca in značaja.  Večen jima spomin!
— (Iz Konjic) se poroča, da so tam v neko klet tri sobote zapored tatje prišli krast najboljšega vina. Sumi se, da se je zbralo več mladih lenuhov, ki rajši kradejo nego delajo. V gozdih mej Ilirsko Bistrico in Konjicami pa 86 potika ropar Obrovnik, vojašk begun, katerega iščejo uže več let. Pred nekoliko dnevi je ta ropar napadel nekega voznika, zahteval od njega denarja in mn na prsi nastavil revolver in nož.  Voznik mu je oboje hitro izvil jz rok, klical na pomoč a pustil, da je ropar utekel. Drugo noč so zadeli žandarji na Ob-rovnika v gozdu; pri njem je bila tudi njegova ljubica. Ko oba Čujeta stopinje, pošlje jo Obrovnik gledat, kdo da pride.  Žandarji primejo dekle, jo izprašujejo, mej tem pa je Ob rovnik utekel.   Žandarji so šli za njim, streljali nanj, a nijso ga dobili v pest. Ko se vrnejo, zginila je tudi uže Obrovnikova ljubica.
— (Tatje so vlomili) v neko hišo v Plaču poleg Spielfelda; mrežo so iz okna iztrgali, utrli vrata in vkradli raznih stvarij 80 gld. vrednih. Hiša, kjer so vlomili, stoji prav poleg okrajne ceste.
Razne vesti.
* (Magjari zoper Nemce.) V Pešti so začeli Magjari zopet agitovati proti tamošnjemu nemškemu gledališču; treba bi je bilo popraviti, a magjarski časopisi so ostro pisali zoper to in nagovorili oblasti, naj tega ne dovolijo. Stavbena komisija je res prenov-Ijenje nemškega gledališča odbila.
* (Gledališče pogorelo.) Iz Pariza se telegrafuje, da je gledališče „Variete" po-gorelo; Igralci so morali z oken ven poska-kati. Šest jih je močno ranjenih.
* (Požar.) V hiši slovečega učenjaka Theodora Momtmena blizu Berlina je v nedelo po noči nastal ogenj in uničil streho ter zgoreiue nadstropje. Ogenj je uničil mu veliko dragocenih spisov in velik del njegove bu-kvarne. Mom m s en je z veliko nevarnostjo nosil sam iz hiše svoje knjige ter so ga naposled morali se silo odvrniti od takega nevarnega dela. Požar je nastal s tem, da se je plin užgal.
*(Boj proti buče lam.) Policijski načelnik v Parizu je napovedal boj bučelam. Izvedel je namreč, da živi v Parizu mož, ki ima 1000 panjev; ker ima vsak panj baje 40.000 delavk, je dakle dotičnik gospodar 40,000.000 poddanic. Od česa pa te bučele žive? V okolici je dosti tovarn za sludor, sem hodijo va-sovat, in lastnik jedne take tovarne je dokazal, da mu bučele vsako leto za 25.000 frankov sladorja pokradejo. A tudi delavci tožijo, da se bučele rade pasejo po njih hrbteh. Zato bodo izgnane iz Pariza.
* (Nos rešilec življenja.) V Herz-bergu na Pruskem je umrl poštar Franke, star 99 let. Izredno velik nos je imel. L. 1812 se je bojeval na Ruskem; Kozaki so njega tovariše potolkli, a zagledavši njegov velikansk nos, smijali so se in vzeli ga soboj v svoj glavni tabor in ga tam kazali. Kasneje so g« izpustili.
*(Konj kot požigalec.) V Alserskem predmestji na Dunaji je v nečem hlevu konj po noči začel razbijati in zadel in razbil s kopitom gorečo petrolejsko lampo. Petrolej goreč se je razlil po slami in po dveh konjih. Ogenj so ljudje sicer pogasili, ali dva konja sta od gorečega petroleja grdo osmojeua bila poslana v živinski Špital.
* (Draga jajca.) V P.dinburgii sta se nedavno prodali dve tičji jajci za 2070 gld.; ti jajci sta od severne pingvin-tiče. Vendar se je pa 1. 1865 jedno tako tičje jajce prodalo še dražje, namreč za 2000 gld.
*(Psov ne preveč pestovati!) Otroci, — često tudi odraščeni — puste, ako se jim pes prav dobrika, da jih obliže. Tega bi nigdo ne smel dopustiti; kajti psi so dostikrat i k rasti in zgodi se lehko, da se ikre od psa nalezejo, ki često prouzročijo bolezni in smrt.
Umrli no r IJublJuiil:
V vojaskej bolnici: 11. julija:  lik«il> lieržcmla, vojak pri c. kr. žreb-čariji, 22 let, za juti ko.
Dunajska borza 14. julija.			
(Izvirno telegrafično	porodilo.)		
Enotni dii. dolg v bankovcih .	.   72 gld. 85		kr.
Enotni dri. dolg v srebru   . .	. 73	n ™	1
		* 15	
		i, "	it
Akcijo narodne banke       . .	. 830		
		" 20	
		j 93	
		_	
		" 36	•
		„ 55	
		n 80	
Tržite cene
v Ljubljani 14. julija 1.1. Plenica hektoliter 10 gld. 24 kr. — rež 6 gld 99 kr.; — ječmen 4 gld. 6 kr.; — oves 3 gld. 96 kr.; — ajda 6 gld. 34 kr.; — prosd 6 gld. 34 kr.;
— koruza 6 gld. 50 kr.; — krompir 100 kilogramov 4 gld. — kr.; — fižol hektoliter 8 gld. 50 kr.; masla kilogram — gld. 84 kr.; mast — gld. 76 kr.; — Špel, frišen — gld. 70 kr.; Ipeh povojen — gld. 72 kr.;
— jajce po 2 kr.; — mleka liter 8 kr.; — govednine kilogram 56 kr.; — teletnine 42 kr.; — svinjsko meso 64 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 13 kr.;
— slame 1 gld. 78 kr.; — drva trda 4 k v. metrov 6 gld. 20 kr.; — mehka 5 gld. — kr.
V svojo štacuno z mešanim blagom sprejmem
dva učenca
lepega obnašanja, katera sta dovršila z dobrim vspe-hom vsaj oveterorazredno ljudsko Solo. Sevnica, dnć 13.julija 1880.
(322-2) Anton Fafciani.
V hiSi 3t. 9 v apodnjej Sliki pri Tereziji
Povi« se oddaje v najem
S ostilna^
z vežo iti tremi sobami, i kletjo, potem Jedan magaoin. (.120—2)
V najem
se daje od 1. oktobra t. I. za najmanje 3 leta
lx.pt ©1 K1ox»Td^@
v Brežicah na Štajerskem.
Dotični, hotel ima pri tleh 6 sob za gostilno, kuhinjo, kleti, hleve za konje, mesnico in prostore za vozove. V I. nadstropji 1* sob za potnike, t kuhinjo in jedno veliko dvorano za plesu in gledališene predstave.
Tudi je pri hiši amerikanska ledenica, vrt za goste s kegljišerm, ki so v zimskem času lehko kuri.
Kazen poslopja se dajo v najem tudi nekaj njiv in travnikov prav blizu mesta.
Opozoruje se pa, da mora najemnik priskrbeti si pohištvo sam, razen onega, kol kor ga jo treba za gostilniški namen.
Natančni pogoji so poizvejo pri lastnici gospć Mariji Lenček na Blanol pri Sevnici (Lichten-wald) na Štajerskem. (314—2)
w 0 lepem in deževnem vremenu!
iz !>I ilanui.
Denes druga velika predstava
se spremenjenim programom.
Omenjati jo posebno, kako da so konji izu&onl,
in da se bode posebno izkazal glasoviti
kanonski kralj RAFAEL SKALI.
Lepa Liza, cvetličkasti konj, vodi ga sedemletna Marija Fumagalli.
Vsak dan drug program.
Začetek ob 8. nri. Kasa se odpre ob 7*8. uri.
Vstopnina: Mehki sedež se številko 60 kr., II. sedež 50 kr., III. sedež 30 kr., IV. sedež 20 kr, prostor brez sedeža 15 kr. Na tem prostoru plačajo otroei 10 kr.
Udano vabi
■ Fuiiia^alli,
(324) vodja.
3    o o
a i-i
it i co I
rt I
4 I
rt 9
(2-1*1? I
n ps >0
-O
B m      S R
J
75
1 U
3 7] n . j rt 3 — M .2
rt
a a
eo" q
M
3
i i B '   ' J
&w i §ŠjL
pq
m a
a — h q
£3 rti
9 3 >-. S
< q e 'o s
/j   -S g
"~" rtv* 9
(d i;
n „ aj 5 -iSm «** «3
g   i /.
i ■ as'.
o      c t-8
s
h O -
m
a
I e
- s
5 E
5 *
s ja
— =3 ._
«- a C
0* <*0<
-     Cl, .S .j*
JflUSl
H'ajKotov^JMa pomoč
kakorkoli bolnim y vratu in prsih
lekurja O. Klenieutov
tirolski prsni sirup,
jako aromatično okusen, popolnem sbranljiv izleček najboljših tirolskih planinskih zelišč.
Gospodu lekarnarju o. itii ini um v I.........-.In:
Ker iva olj početku limo hudo knšljulu, t«r trpulu liuilu muko v prnili In uojirn-neliljivo /.i-i./.-i.j.-, rubila hvu na mnogo Mvote jaz in moja Hoproga v • ..t irolslt i pi-viii s i i • 111. - -; uio v kratkem čunu sva !>ila iiopolnom oziiruvljriiu. ltmloHtno tituaj iiuzniinjuva v..m tako »ručeu učinek vušoga izločka planinskih zoliič, ter »o vam nujidkrouujo suliraljujova,
V Inoiiii.si ii. novembra 1879. om» 1'i't-clillt'r,
npi.lv   c. kr. vodju »Irž. arhiva in pisatelj.
Cena Izv. slcleiiicl: 3L grld. a-v. -v.
Osrednja zaloga pri pririjiTaUlji lekurji 0. KLEMENTU t Inomustu.
V LJubljani: lekar Trnkotzy; v Celovci: lekar Bimcacher. NB. Pri kupovanji naj so pazi na imo prirejevateljevo in njegovo bram-beno znmneiije: Oeiuo zelišče (edehveiss) x utuuogru iuoui na ćrnej podlogi. (33 — 16)
Isdatelj in urednik Makao Armič.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".