Uredništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3,
n» dvorišču, I. nadstropje.
$ £
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHI
DNEVNIK
Upravništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12'50 četrtletno ... K 6"30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 255.
Telefonska Številka 69.
Celje, v pondeljek, dne 8. novembra 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Stališče „Slovanske jednote".
Na Dunaju, 6. nov.
Vsestranska napetost in nesigur-nost je karakteristika današnjega položaja. Jasno besedilo znanega komunikeja „Slovanske jednote" spravlja zlasti nemško časopisje v zvezo z vsemi mogočimi spletkarijami. In vendar je komunike tako odločen: poslanci v jednoti so radi pripravljeni sodelovati pri rešitvi krize, ako se jim da jamstvo, da bode bodoči sistem nudil popolno pravičnost vsem narodom države. Mi ne zahtevamo odstopa dveh ali treh ministrov, kajti ne bi nam ničesar pomagalo, ako bi se za to ceno pomirili z vlado. Bil bi to pravi da-najski dar, ako bi se še dalje vladalo v sedanjem nemškem duhu. „Slovanska jednota" se zato opravičeno bori za odpravo sedanjega sistema; v njej združeni poslanci hočejo pokazati vladi in najvišjim krogom, da se v slovanski Avstriji ne da stalno vladati proti Slovanom. Naravno, da se Nemci zaradi tega stališča silno razburjajo in na ves glas kriče, da je vendar razumljivo, da vsaka vlada nudi tako jamstvo in da se od Taaffejevih časov sem vlada itak v slovanskem duhu .. Ali je treba še take trditve zavračati? Ali nümo zlasti mi Slovenci, kateri smo v parlamentu primeroma slabo zastopani in nas torej vlada še manj rešpektira ko Čehe, doživeli zadnji čas udarec za udarcem, ki bije vsaki pravičnosti v obraz? Nam kot gospodarsko in kulturno doslej zanemarjanemu narodu mora biti še veliko več ležeče na odpravi sedanjega vladnega sistema in moramo torej le pozdravljati neomajen sklep bratov Čehov, da ne bode poprej premirja z Dunajem, dokler ne bodo tam uvideli, da vlada slovanske Avstrije ne more biti slepo orožje nemške manjšine.
Poljsko kolo, oziroma njega načelnik profesor Glombinjski se je z vso vnemo vrgel na posredovanje, na iskanje ključa do rešitve krize. Mi razumemo to vnemo bratov Poljakov:
saj je sedanja situacija za Poljsko kolo nevzdržljiva. Za stalno ne morejo Poljaki podpirati vlade, ki je tako odločno protislovanska ko sedanja. Poljskemu kolu bi utegnila postati tla v Galiciji prevroča .. Ta okoliščina bode gotovo tudi vplivala tudi na Nemce in njihovo velikaštvo. Nemški klubi za sedaj čakajo; ako pa sprejmejo predlog za pogajanja s strani Poljakov, se mu tndi Slovanska jednota ne more lahko odtegniti. Govorilo s&g.e*j£ßraj o novem ministerstvu Bilinjski; a Slovanska jednota bi se" le težko sprijaznila s tako mislijo, ker se ji strastno upirajo slovenski klerikalci in mladočehi. Vesti o pogajanjih s prof. Glombinjskim sicer niso vzbuaile prijaznega odmeva na Češkem in gotovo tudi ne na Slovenskem. Saj se je moralo marsikomu zdeti, da je jednota pozabila svoje stališče in svoje sklepe s Čehi vred. Istina je, da tako velika parlamentarna organizacija ne sme stati v kotu in čakati, kdaj ji kedo prinese rešitev. Brez muke ni moke — in zato smo poslanci na Dnnaju, da poskušamo doseči za narod in volilce, kar se doseči da. Da se pa razume stališče Slovanske jednote k sedanjim pogajanjem, je treba povedati, da se ne gre za Sedanjo, temveč za bodočo vlado; s sedanjo je jednota obračunala za vselej. Slovanska jednota daje svoje nasvete in načrte — kakor čujemo, se zgodi to v docela točni obliki še le prihodnji teden — da se ji ne bi moglo očitati, da ni skušala ohraniti parlamentarizma in da ni sama storila nobenih korakov do rešitve krize. Stvar odločujočih in pa nemških krogov je, ali te nasvete, ozir. načrte upoštevajo ali ne. Slovanska jednota lahko čaka.
Sijajni gospodarski shod v Št. Petru pod Sv. gorami.
Vprašanje železnice iz Rogatca oz. Mestinja črez Brežice v Novomesto je vzbudilo med prebivalstvom kozjanskega okraja najživahnejšo pozornost. Včeraj
se je vršil v Št. Petru pod Sv. gorami velik gospodarski shod, katerega je sklical tamkajšnji zdravnik g. dr. Ferdo Kunej. Shod se je imel baviti zlasti z železniškim vprašanjem.
Na shod sta bila povabljena klerikalni deželni poslanec in deželnega glavarja namestnik dr. Jankovič in napredni deželni poslanec dr. V. Kukovec, ki sta se shoda oba udeležila. Na shod je prišlo nad 300 mož, ki so razpravam pozorno sledili in pogostoma posegli sami v razgovor, vprašali za pojasnila in stavili želje ter predloge. Dr. Jankovič je poročal o potrebi železnice, o njeni veliki važnosti za povzdigo gospodarstva v kozjanskem okraju ter o predpripravah, ki so se izvršile. Soglasno je bila sprejeta resolucija dr. Jan-koviča, s katero prebivalstvo odločno zahteva, da se stori vse, da se doseže ta za okraj tako važna železnica.
Dr. V Kukovec je istotako dokazal ljudstvu prepričevalno in podrobno, da je dolžnost vseh činiteljev okraja zavzeti se za železnico in je povdarjal, da bodo sklepi shoda gotovo morali vplivati na merodajne kroge, ki ne bodo mogli več prezirati ljudskega glasa. Dr. Kukovec je razpravljal nadalje o nameravanem novem vinskem davkn, ter je z velikim ogorčenjem bil storjen sklep, s katerim se slovenski poslanci pozivajo k odločnemu boju zoper nov vinski davek, ki fpomenja gospodarski pogin slovenskemu vinogradniku.
Ta shod je pokazal, da, nikakor ni treba spravljati vseh Slovencev na Spodnjem Štajerskem pod en klobuk; ako se hoče, da vsi politični činitelji v važnih gospodarskih vprašanjih sknpno postopajo, zadostuje že, ako se odpo-vemo čuvstveni politiki in medsebojni mržnji in že v tem slučaju se da, kakor je včerajšnji shod pri Sv. Petru pod Sv. gorami pokazal, na enem in istem shodu soglasno od dveh strogo si nasprotujočih političnih strank razpravljati o skupnih ciljih ter se doseči soglasje.
Nadalje je razpravljal dr. Vekoslav Kukovec o svojem postopanju v de-
ž^iem zboru, zlasti je razlagal potrebo nadomestitve štajerske kmetijske družbe v deželnim kulturnim svetom, ki bi imel poseben oddelek za spodnještajer-sko kmetijstvo. Zavzel se je tudi za delitev deželnega šolskega sveta ter splošno izvajal, da mora stati na programu spo^nještajerskiii Slovencev zmiraj in povsod kot glavna točka samostalnost spodnještajerskih Slovencev in njih osamosvojitev od Gradca v gospodarskem, kulturnem in političnem oziru. Zadevne revolucije so bile od zborovalcev sprejete z velikim navdušenjem.
Politično kroniko.
v Izjave nemških politikov o položaju. Dr. Chiari je rekel, da je glavni vzrok slovanske opozicije proti Biener-thu načele, katerega je ta izrekel v svojem programatičnem govoru, namreč, da mora ostati državna uprava obvarovana vsakih narodnih aspiracij. (To se pravi, mora ostati nemško nacijo-nalna.) Nemci se morajo odločno upirati, da bi se na tem polju kaj obrnilo na slabše (za nje). V ostalem pa je njegovo mnenje, da je edina pot do rešitve položaja sporazum v češkem deželnem zboru, kjer pa se Nemci ne morejo z obstrukcijo pred Čehi umakniti, ker bi to pomenjalo poraz. Zato morajo prvi korak storiti Čehi. Dr. Sylvester je izjavil, da vodita dve poti do rešitve krize: ali § 14 ali pa sporazum-ljenje, ki bi omogočilo državne neob-hodnosti. Slovanska jednota bi morda te drugemn ministerstvu dovolila; toda sedanjo vlado morajo Nemci držati, ker drugače kapitulirajo pred Slovani. Splošno pa seveda Nemci niso krivi sedanjih naših žalostnih razmer (temveč, kakor vedno, mi Slovani, ker zahtevamo svoje naravne pravice!)
v Dva tabora v Galiciji. Med glasili poljske demokracije in konzervativcev ter vsepoljakov se je vnela ostra polemika zaradi politike poljskega kluba na Dunaju. „Nova Reforma" je besno napadla poljske ministre in politike, ki so omogočili baronu Bienerthu sankcijo
i
ISTEK,
Orlov in njegova žena.
Ruski spisal Maksim Gorki.
Preložil Fedor Gradišnik.
(Dalje.)
II.
Orlov in njegova žena sta bila četrto leto poročena. Imela sta otroka, ki je pa v poldrugem letu umrl; žalovala nista dolgo za njim, ker sta upala, da dobita v kratkem druzega. Klet, v kateri sta prebivala, je bila velik, po-dolgast, teman prostor z obokanim stropom. Tik ob vratih, s pročeljem proti oknoma, je stala velika ruska peč; med njo in med steno je peljal ozek hodnik v kvadrat, ki je dobival svetlobo od dveh na dvorišče idočih oken. Luč je padala v dveh poševnih, motnih trakih v klet, in bilo je vlažno,
ndušljivo in smrtnotiho v tem bivališču Življenje je valovilo nekje daleč, daleč tam zgoraj — tu sem, v to duplino, so prihajali od njega le posamezni motni, negotovi glasovi, ki so prihajali zaj dno s prahom dvorišča brez oblike in barve k Orlovim. Poševno od peči je stala za rujavim, z rudečkastimi rožami pretkanim zagrinjalom velika dvojna postelja iz lesa; nasproti postelji, ob drugi steni, je stala miza, pri kateri sta Orlov in njegova žena pila čaj in zavživala kosilo, in med posteljo in nasprotno steno, v razsvetljenem prostoru, sta izvrševala svoje delo.
Ščurki so lazili leno ob stenah, ližoči lim, s katerim so bile prilepljene različne ilustracije iz starih časopisov ob stene. Muhe so letale melanholično šumeč povsod okrog in slike, na katere so sedale, so izgledale na umazano-sivem ozadju stene kakor temni madeži.
Življenje Orlova in njegove žene je bilo silno dolgočasno. Zjutraj ob šestih se je zbudila Matrona, se umila in pripravila samovar, ki je bil več kot enkrat v burnih bojih ranjen in na vseh koncih in krajih popravljen. Predno je voda v samovaru zavrela, je že pospiavila sobo in ukuhala za-jutrek. Potem je zbudila moža. Medtem, ko je vstajal in se umival, je že vrelo in se kuhalo v samovaru. Nato sta popila čaj in prigrizla bel kruh.
Gregorij je bil jako spreten rokodelec in manjkalo mu ni nikdar dela. Pri čaju je razdelil skupno dnevno delo; on je izvrševal finejše delo, dočim mu je njegova žena pripravljala vse potrebno in mu pomagala pri malenkostih. Pri čaju sta se dogovorila tudi glede kosila. Pozimi, ko je stavil želodec višje zahteve, je bilo to precej zanimivo vprašanje; poleti je bila peč
vsled varčnosti le o praznikih zakurjena, in tudi takrat ne vedno. Živela sta se tedaj s kruhom, namočenim v kvas, ki sta mn pridjala nekoliko čebule in osoljene ribe; včasih sta jedla tudi košček mesa, katerega sta pri kakem znancu na dvorišču skuhala. Po čaju sta se vsedla k delu; Gregorij je sedel na svojem z usnjem prevlečenem stolčku, Matrona tesno ob njem na nizki klopici.
Spočetka sta delala molče — o čem naj bi bila tudi govorila ? Menjala sta le par besed, ki so se tikale dela, in potem sta zopet molčala, pol ure ali še dalje. Votlo padajo udarci kladiva, tanko žvižgajo s smolo namazane niti. Zdaj pa zdaj zazdeha Gregorij in po zdehauju zapira usta vsakokrat z glasnim vzdihom. Matrona jadikuje in molči.
nemških jezikovnih zakonov. Konzervativni „Czas" in vsepoljsko „Slowo polskie" napadata zopet Čehe, da so onemogočili delo v parlamentu. „Novi Reformi pomaga tudi rusinsko časopisje» ki očita Poljakom podporo pr^tislovan-ske vlade.
Dpobne politične novice.
v Izjava prestol on as Ied-nikova. Madžarski mesečnik „Kelev Nepe'1 v Budimpešti, ki je baje v zvezi s prestolonaslednikom Franc Ferdinandom, priobčuje njegovo izjavo, da so na Dunaju že siti politike 48 in 67 nikov. Na Ogrskem se mora pričati nova politika. ki se bode držala strogo v okvirju dualizma in to je mogoče doseči SÄ10 z upeljavo splošne in enake volilne pravice, katera je bila morda v Avstriji nepotrebna, a na Ogrskem je pogoj za državni obstoj.
v Na Španskem je sklenilo ministerstvo Moret, da ne prekliče su-spenzije ustavnih svoboščin do konca vojne v Afriki.
v Ruski general Kuro pa t-kin, ki živi sedaj na svojem posestvu Šešurinu blizu Pskova, odločno dementira trditev „Oestr. Rundschau", da se je proti načelniku avstr. generalnega štaba Becku izrazil, da Rusija prepušča ves zapadni Balkan avstrijski vplivni sferi. On o teh stvareh z Be-ckom ni niti govoril. (Glej naš članek „Vsenemška politika na Balkanu" v Št. 250).
Dnevna kronika.
v „Hrvatsko Pravo", glasilo krščenega žida dr. Franka in njega „čiste stranke prava", je šlo v Kanoso pred dr. Stadlerjem, sarajevskim nadbisku-pom. Nedavno temu je namreč v nekem članku obsodilo ultramontansko politiko Stadlerjevo in njegovega glasila „Hrvatski Dnevnik" ; ko ga je pa slednji udaril po prstih, je takoj priobčilo članek, v katerem izjavlja, da se strinja popolno s Stadlerjevo politiko klerikalnega tìanatizma. Si bo dobro zapomniti!
v Ustanovitev državnega prodaja-lišča za radij. Do sedaj je Avstrija z ozirom na preiskovanje radija na prvem mestu in še bolj se hoče povzpeti z ustanovitvijo državne prodajalnice. Iz Joachimsthala na Češkem so poslali 1 gram radija ministerstvu za javne naprave, da ono presodi, koliko je v njem čistega radija. Paziti se mòra namreč zelo, da ne pride človek v do-tiko z radijem in zato so ga pustili v kremenu. Dr. Exner bo vsebino pre-iskal in v štirinajstih dnevih bode javil rezultat.
v Očividec tragedije v Meierlingu.
Avstroogrski konzul v Denveru (Colorado) je javil na Dunaj smrt barona Louisa Vecsera. To ime je v intimni zvezi s smrtjo cesarjeviča Rudolfa in zato, je sedaj ko se je po dvajsetih letih zopet pojavilo, vzbudilo občo pozornost. Avstrijska vlada je telegrafski velela, da se dožene istovestnost trupla z imenom. Baron Vecser a je v oni noči ko je našel leta 1889prestolonaslednik, svojo smrt v Meierlingu izginil in od onega časa je ostal neizvesten. Vecsera je brat svoj čas radi svoje lepote sloveče baronice in je bil lovski gost v Rudol-fovem gradu. Govorilo se je marsikaj o vlogi, ki jo je Vecsera v gradu igral in tudi o ljutem prepiru s prestolonaslednikom ravno pred njegovo smrtjo. Ker je bil baron Vecsera izginil, je to dejstvo podkrepljalo sum, da so one govorice opravičene. Zanimivo je, da so z Vecserom vsi pomrli, ki so takrat stali krog Rudolfove smrtne postelje; le Filip Koburški, starejši brat bolgarskega carja, še živi. Nekateri zatrjujejo, da je Vecsera bil spisal v Ameriki zanimive spomine, ki jih je pa potem uničil.
v Shod slovanskih umetnikov seje vršil dne 31. oktobra v Prerovu na Moravskem. Udeležili so se ga za Poljake: Kossak, Fetmajer, Kowalski, Zelechow-ski in Wodzinowski; za Bolgare: Boji-mov in Badjov; za Hrvate: Auer in Dežkovič; za Srbe: Jovanovič, za Slovence: Vesel; Jugoslovansko „Lado" je
zastopal prof. Vešin iz Sofije, praškega „Maresa" prof. Sucharda in „Jednoto" Kalvoda; „Sdruženi morav. umelcu" pa so zastopali Blažek, Havelka. Jaronek, Lolek. Fr. Uprka in Kafka. Debatiralo se je o nameravani vseslovanski umetniški razstavi, ki jo je bil predlagal pisatelj Sienkiewicz; poslal se mu je s shoda pozdravni telegram. Razstava bo v Krakovu 1. 1911. Pred tem pa bo v Krakovu manjša razstava slovanskih umetnikov v spomin na zmago pri Griin-waldu.
Štajerske novice.
o Mladlnsk shod v Trbovljah.
— Včeraj popoldne se je zbralo v gostilni g. Pusta po dom. Španca do 150 fantov iu deklet na prvi mladinski shod v Trbovljah. Malo pikantno je, da se jo zdorovanje vršilo v telovadni dvorani trboveljskih čukov. Ti so sicer žalostno čukali okrog svojega gnjezda, v katerem so se včeraj prešerno na-selici ftt liberalci, pa ni nič hasnilo; nazadnje so celo prišli na shod in tam lepo mirno poslušali razpravljanja govornikov. Shod je otvoril tov. Miloš Roš in z navdušenim pozdravom isti-nito lepega števila trboveljskih fantov in deklet, ki so s svojo krasuo udeležbo pokazali, da se bode v Trbovljah pod napredno mladinsko zastavo zbirala mladina v velikih množicah! Za predsednika je bil izvoljen tovariš Prislan, za zapisnikarja tov. Štros. — Besedo je povzel prvi tov. Gorišek iz Griž, ki je v lepem govoru opisoval nastanek nove .organizacije in navdušenje. katero se je pojavilo za njo od Drave do Save, od Pohorja doli do rodovitnih bizeljskih goric. Pozival je tovariše in tovarišice na resno delo za resne naloge, ki nas čakajo kot bodoče nositelje političnega življenja na Sp. Štajerskem. O ciljih, nalogah, organizaciji in delovanju Zveze .'je predaval v živahno aklamiranem govoru tov. Lešničar. Mnogo priznavanja sta žela za svoja ognjevita govora tov. Golavšek iz Griž in Miklavčič Peter iz Trbovelj. V imenu rajhenburške mladine je pozdravil shod tovariš Oset, v imenu trboveljskih mladenk tov. Katica Špesova. V pripravljalni odbor so se izvolili tov. Prislan Ivan kot predsednik, Močnik Štefan kot podpredsednik, Štros Vekoslav kot tajnik, Bregar Ivan kot blagajnik in odborniki tt.: Miklavčič Peter, Murn Franc, Florjane Mihael, Brzeničnik Leopold, Kostanjšek Avgust in Posavec Franjo. Shod se je ob splošnem zadovoljstvu mirno in v redu zaključil. Živela trboveljska mladina! —
o Woschnagg in Negri. Minulo soboto zvečer se je vršil pred par omizji v celjskem Nemškem domu ,shod', na katerem je razvijal novi Mesija celjskih renegatov svoj program, ki je le slaba kopija Marckhlovega „Slovencem knof, Nemcem groš". Shodu je je predsedoval dr. Ambrožič, govoril je Čič Negri in bivši sokol Woschnagg alias Vošnjak je v ginljivih besedah hvalil „radikalizem" novega kandidata, ki se je pri veri in jeziku svojih očetov pridušal, da se mora skleniti tudi za štajerski deželni zbor nemški razpravni jezik. Da je bila komedija popolna, je na koncu Kranjec Ja-vornik napil Čiču Negriju in sokolu Vošnjaku. To sicer ni nič čudnega, saj jih veže rod in simpatije; a lepo, lepo se mora podati hajlanje vendar med njimi! Torej heil Čič in sokol Vošnjak! Ali pravih Nemcev ni sram take družbe ?
o Zopet dokaz „ljubezni" deželnega odbora do slovenščine. Menda največ rogaške slatine se razproda po slovenskih pokrajinah. Že večkrat smo pisali o tem in zahtevali, da mora deželni odbor skrbeti za to, da bodo na steklenicah tudi slovenske etikete. Ne-
kateri narodno čuteči trgovci, ki slatino prodajajo, so to našo zahtevo kot svojo stavili tudi lastništvu kopališča (ki je deželni odbor); to pa jim je odgovorilo, da slovenskih etiket nima. Tako drzno bijejo v Gradcu v obraz vsaki naši pravični zahtevi. Mislimo pa, če bi organizacija slovenskega trgovstva to dosledno in odločno zahtevala, da bi se končno tudi to doseglo.
z Proti šaljivim listom umazane in odurne vsebine piše liberalna „Köln. Zeitung" zelo energično; izlasti se je postavila proti „Ulku", ki ga sicer ne imenuje, a je vendar prozorno, da njega misli. Govori o surovih in neokusnih napadih in blatenju raznih oseb in pravi, „da dobi vsakdo nizkotne pojme o nemški šali in nemškem duhu". „Hudobnost in surovost karikatur je odvratna, tem bolj, ker se hoče nadomestiti šala in satira z nerodno ne-okretnostjo iu nesnažnostjO". Ti listi prinašajo mesto šale in humorja samo hudobnosti in razžalitve ter pričajo o pomanjkanju olike in o veliki posuro-velosti, ki nemško književnost v inozemstvu kompromitira". Nemški listi te baže so res že neznosni, ali žal, da smo že opazili tudi med Slovenci take cvetke, ki so vse prej nego razvedrilo, vzgoja in zabava. Mesto satire in humorja se hoče tudi med nami vgnezditi plitka beseda, opirajoča se na lahko-živstvo in nesramnost.
v Nekoliko več narodne požrtvovalnosti bi pač smelo pričakovati od rodoljubov, ki se jim dopošilja koledar družbe sv. Cirila in Metoda. Dasi je družba izbrala naslove le priznanih rodoljubov, vendar prihajajo cele kopice koledarjev nazaj. In vendar je koledar ogledalo našega obrambnega dela, za katero bi se moral zanimati vsak Slovenec. Cena 1 K 20 v — je tako nizka, da jo zmore vsakdo, in ako ne potrebuje koledarja sam, naj bi ga podaril kakemu društvu. Žalostno je, da vračajo koledar ter povzročajo tako družbi dvojne stroške, celo uradniki in boljše oblagodarjeni ljudje, dočim ga obdrži incelo preplača marsikateri težak. Še slabša ravnajo tisti, ki koledarja sicer ne vrnejo, a ga tudi — ne plačajo.
z Sramota takim ljudem! Neki rojak, ki živi v tujini, je poslal župniku svojega rojstnega kraja sledeče pismo, katero priobčimo dobesedno: „Geertter Her Pfarer, ich ersuch inen mir den Taufschain Schikn mir ist der Erste weg kommen und ich wai^nicht bohin so mecht ich inen Bittn das mechtns so gutt sain mir den Taufschain Schikn. Ich mecht Eittn so bald Als meglich ist mitt Hochachtungsvoll N. N." Slovenci, rojaki! Ne ozirajte se na svojega nezavednega škofa in ne ravnajte se po njem. Njemu ni nič mogoče dopovedati. Če hoče že on po vsej sili vedno dopisovati farnim uradom nemški, naj ostane sramota njemu, Vi pa pišite slovenski in — gotovo ne bo v takem drobnem pismu kar po 40 napak!
o Tudi nemščina! [Prišlo nam je v roke to le pismo, ki zopet kaže sadove nemških šol. Glasi se: Werter Freund. Teile ihnen mit, das ineres Rod fert.ik ist. Ich habe neben frei auf geben, habens aber auf der Ban nicht genomen, mus ferpakt sein. Komen sie liebes einen Sontag noh Groz kost ja die Frocht pereiz sofiel, als sie für Zug pezolen. Ich hob auch für 2 Kšefter erforen die Verdens peštimt mohen, curick kens so mit Rad foren ein Sontag hin oder her aso gviss am Sonthag Grus inere Freind x Groz.
a Iz Gaberja. Odbor Ciril in Metodove podružnice za Gaberje se tem potom vsem onim, ki so pri včerajšnjem zabavnem večeru v „Skalni kleti" so-
delovali, bodisi pri igri, kakor tud" pri godbi najprisrčneje zahvaljuje. Zahvaljujemo se tudi gdč. Marici Gačnik, katera se je kakor po navadi tudi ta večer žrtvoval?, ter nabrala za našo podružnico 7 kron.
o „Vražja misel" v Celju. Celjsko pevsko društvo priredi y nedeljo, 14. listopada 1909 v veliki dvorani Narodnega doma štiridejansko burko „Vražja misel". Pri predstavi sodeluje polnoštevilna salonska godba. Blagajna se odpre zvečer ob 6., začetek je pa nastavljen za 7. uro. Vstopnina v parterju 1.—2. vrsta K 2'40, 3.-7. vrsta K 1'60, od 8. vrste naprej K 120. — Sedeži na balkonu K 1'20, stojišče v parterju K 0'80, stojišče na balkonu K 0'60, dijaške in vojaške vstopnice K O'40. Vstopnice ima v predprodaji trafika v Narodnem doma'v Celju.
o „Slov. del. podporno društvo" v Celju vabi vse svoje člane na Martinov gos v sredo 10. t. m. v društvenih prostorih (Graben 7). Prijetne domače zabave ne bo manjkalo! Obenem pa opozarjamo celjske Slovence na izlet, !|ki ga priredi tamburaški zbor v nedeljo dne 14. t. m. h g. Fazarincu na Ostrožno. Odhod ob 2. pop. iz društvenih prostorov. Tudi tukaj poskrbi tamburaški zbor za zabavo s tambura-njem, petjem itd. — Tamburaški zbor oraenj. društva priredi nadalje 21. t m. v Skalni kleti koncert združen s plesom, oziroma večjo ljudsko veselico, ki bo obsegala točke, katere bodo «pravile še tako zaspanega Celjana ali okoličana v najboljše razpoloženje. Torej na svidenje!
o Iz Hrastnika. — Iz hrastniške kemične tovarne se je vendar zopet oglasil — po dolgem molku — v četrtkovi številki nekdo, ki toži o neznosnih tamošnjih razmerah, da n. pr. delavstvo celp plače ne dobiva pravočasno. „Kam bi se naj tudi delavec obrnil?" sprašuje dopisnik. Kam? Spominjajte se, da je še „Domovina" pisala o tvorniških delavcih, ki so tako slepo udani pisarniškim gospodom, da si niti misliti ne upajo na kako društvo ali organizncijo. Že takrat smo priporočali, naj se to delavstvo organizira in tudi danes ponavljamo, ter svetujemo, naj se združi delavstvo v narodno organizacijo, če pa to ne, bi pa imelo vsaj za se korist, ako bi bilo v demokratski uniji. Razmere t tovarni glede zdravstva, plač, zlasti tudi glede pokojnine so take, da bo treba ostro prijemati, in le z organizacijo se da kaj doseči. A še nekaj bi| priporočali delavstvu hrastniške tovarne. Berite! Berite časopise, berite pa tudi knjige. Izobražujte se. ker le če boste izobraženi, si boste znali iskati svojih pravic. „Dnevnik" je pred kratkim poročal, da ni v „Čitalnici" v Hrastniku upisan noben delavec iz tovarne. To je žalostno, tovariši delavci; to napako skušajte najprej odpraviti in ne mislite, da je to že vse, če je mož veteranee in morda tudi ognjegasec. Torej čitaj, mnogo čitaj, drago delavstvo kemične tovarne, potem šele si boš znalo iskati pravic, ki ti gredo po vseh človeških in božjih postavah.
o Avstrijski aeroplan. Ka Dunaju se je ustanovilo društvo „Austria", obstoječe iz oficirjev in žurnalistov, ki hočejo ustanoviti konzorcij za proizvajanje čisto novega tipa aeroplanov. V Gradcu so ustanovili podružnico in leta 1910 v januarju mislijo dokončati svoj prvi aeroplan čisto avstrijskega pokoljenja.
o Poročil se je danes, dne 8. novembra 1909. g. Rudolf Pevec, trgovec v Mozirju, z geo Amalijo Turnšek iz Nazarja. Častitamo!
o Iz poštne službe. Oficijantka Ana Simonitsch je na lastno prošnjo prestavljena iz Radgone v Gradec, na

njeno mesto pa pride oficijantka Matilda Heller.
o Iz Hrastnika. Trboveljski obč. odbor se snide v kratkem k seji. — Hrastničanje si usojamo takrat izreči željo, da se naj pazi, koga se nam pošlje za novega policaja v Hrastnik. Pijancev a e rabimo! Imamo že enega, ki se ga prav do vrha nasrka, da ni potem prav nič podoben človeku. — Pretekli mesec, ko je nosil iz občine v Hrastnik raznim občinskim uslužbencem denar, je bil že tako nadelan, da je veselje! Babica A. bi znala baje nekaj zanimivega povedati. Takih policajev, ki so še na vrh nemškutarji, torej ne rabimo v Hrastniku in izražamo željo, da se tak mož pravice odstrani iz doline. —
o Oficir — veleizdajnik. Že zadnjič «mo sprejeli novico o veleizdaj-stvu italjanskega poročnika v .Maribora zelo skeptično in sedaj se je izpostavilo, da je ono poročilo „Marbnr-ger Zeitung"1 grdo tendencijozno zavijanje.
v Okrajna posojilnica v Konjicah se menda n.-.haja v denarnih stiskah. Prigodilo se je namreč, da je neka stranka zahtevala izplačilo svoje hranilne vloge v malenkostnem znesku 145 K 40 v z obrestmi, katero izplačilo je okrajna posojilnica v Konjicah odklonila iz nerazumljivih razlogov. Poživljamo svoje somišljenike, katerim so razmere pri okrajni posojilnici v Konjicah natančneje znane, da nam poročajo, je li pri okrajni posojilnici v Konjicah denar sploh še varno shranjen, ali ne, da bomo vedeli naše ljudi obvarovati eventuelne škode.
v Neverjetno je poročilo, da mislijo na lepi šoli v Št. Pavlu pri Preboldu uvesti ntrakvističen pouk. Ne moremo tega verojeti, a vendar prosimo pojasnila, ker kakor kažejo zadnji dogodki, je v Avstriji vse mogoče, kar je koli nemškutarstvu v prid.
o Mladinska shoda se vršita prihodnjo nedeljo 14. nov. pop. ob pol 3. uri v Župelevcu pri Janežiču za brežiški okraj in ob istem času pri Mali-nedelji v prostorih g. Senčarja. Fantje, dekleta, vsi na shod!
o Za sklad mladinske organizacije se je nabralo pri odhodnici Fr. Oseta v Št. Jurju ob J. ž. K o. Prisrčna hvala!
o Slovensko gledališče v Maribora. — V nedeljo, 14. listopada t. 1. aprisori „dramatično društvo" velika burlesko s petjem in plesom „Krasna Lida". Igra je češkega izvora in je dosegla na vseh slovanskih odrih naj-sijajnejši uspeh. V pikri satiri biča narodno mlačnost trgovskih krogov, ter nudi vsled mnogobrojnih komičnih za-pletljajev in prizorov mnogo zabave in bode tudi našemu občinstvu, ki je jako razpoloženo za "smeh, gotovo kar najbolj ugajala. — Za Miklavžev večer se pripravlja čarobna bajka „Snegul-
». u
cica .
o Dramatično društvo v Mariboru se obrača do vsakega z uljudno prošnjo, da bi letake z oznanili iger, ki mn jih namerava redno pošiljati, dal prilepiti na prikladnem, za ondotno občinstvo vidnem mestu. Ako bi pa kdo sam tega ne mogel preskrbeti, pa se prosi, da društvu naznani kako drugo osebo, ki bi storila to uslugo. — Toplo priporočamo vsakomur, ki je dobil plakate, da jih ne zavrže brezbrižno, ampak kjerkoli razvesi. Narodno gledališče je dalekosežnega pomena in to malenkost bo gotovo vsakdo rad storil za narodno stvar.
o Iz Maribora. Na Seneni ulici v Mariboru imajo karmeličanke svoj konvent. Do pred par leti se ni nikdo za nje brigal, a ko so dobile 2 zvonca, ki vsak trenutek zvonita, jih ljudstvo zelo nerado gleda. Je pa tudi nezno-
sen njih jokajoči glas, ki razburja še zdravega, kako li ne bolnika. Od rane ure do 10. zvečer vedno stokata v stolpiču. To je trajalo tako dolgo, dokler niso sosedi vložili pritožbe na magistrat, ki je seveda popolno opravičeno prepovedal, da bi se brez potrebe vsako uro zvonilo. Čemu tudi treba naznanjati vsak del maše. hore in druge mnogobrojne molitve pobožnih nunic ? Če se je delalo pred 500 leti tako, zakaj bi se še danes ? Ali iz sladkih redovnic so postale bridke prepirljivke. Njihova prednica je magistratu napisala zelo zbadljivo in osorno pismo v imenu Kristusa in je slednjič pristavila, da sestre ne bodo nehale zvoniti, če je treba iti tudi do cesarja. Pa ni bilo treba, kajti magistrat ostane pri svojem.
v Iz Studencev pri Mariboru.
Prejšnji krajni šolski svet pod načelnikom Schmuckenschlagom ni imel v redu blagajniških računov. V knjigi ni točnih izkazov že desetletja in desetletja. Objavili bomo nekaj dejstev, iz katerih je razvidno, da dosedanje na-čelništvo nikakor ni bilo vzorno, v svojem gospodarstvu.
o Obzir na razvitje tehnike. — Trgovska in obrtna zbornica v Gradcu poroča, da je c. kr. patentni urad sedaj po svojem desetletnem obstanku izdal knjigo pod naslovom: Obzir na razvoj tehnike za delovanja patentnega urada od 1899—1908. V tej knjigi se obravnavajo vse znamenite iznajdbe, s katerimi se je urad tekom navedenih let bavil.
o Iz Špilfelda. Sobotni osebni vlak št. 1842, ki je prišel ob 912 v Špilfeld iz Radgone, je vzbudil splošno pozornost. V gozdu pred Obrajno je stroj izgubil svoj dimnik, ker so bili vijaki popustili. Med vožnjo je plezal dimnik vedno bolj na višek in slednjič je strmoglavil z lokomotive. Do Špil-felda se je še vlak ravno privlekel, odtod pa so poslali stroj v Maribor, da ga popravijo.
Kranjske novice.
Turški gosti so prišli danes na Jesenice.
d Jegličeva brošura je že našla odmev. Izšla je namreč neka druga kot odgovor pod naslovom „Kaj pravi brošura škofa Antona Bonaventure!", ki jo je napisal neki Anonymus. Knjižica stane po pošti 40 vinarjev, sicer 30, in vsebuje ogorčen protest proti načinu, kako obravnava škof tako snov.
d Kranjska vlada za Nemce. Deželna vlada kranjska je zapovedala občinskemu svetu ljubljanskemu, da mora oznanila za bodoče volitve v obrtno sodišče objaviti tudi v nemškem jeziku. Občinski svet se bo zbral pri seji in bode protestiral pri ministerstvu notranjih zadev proti tej samolastnosti vlade.
d Elektrika v Mokronogu. Trg
Mokronog je vsled sklepa z dne 4. t. m. poveril tvrdki Kreyca & Fischer napravo električne razsvetljave. Naprava, ki jo občinstvo splošno odobrava, se izvrši prihodnje polletje.
a Premovanje živine. V Mengšu ga priredi kranjski dež. odbor 15. t. m. za kamniško okr. glavarstvo, v Kranju pa 16. t. m. za okr. glav. Kranj.
a V Sodražici so 31. m. m. ustanovili živinorejsko zadrugo za sivo pleme.
a V Krškem se vrši prvi letošnji vinski sej m 10. t. m., torej že pred Martinovim.
a Prispevke za Schulverein nabira, kakor poroča „Slov. Narod" med učenkami učiteljica na Huthovem zavodu Fabijančič v Ljubljani. Vsekakor zanimivo!
a Deželni zdravstveni tajnik£na Kranjskem postane dr. Dolšak.
a Učiteljski službi se je odpovedal Ernest Šušteršič, učitelj v Li-gojni pri Vrhniki. Že pred letom dni je napravil definitivni izpit, a niso ga namestili ter so pritiskali nanj, da bi postal klerikalec. Zato je raje odstopil.
a V Šmartnem pri Litiji so pri občinskih volitvah zmagali klerikalci.
Primorske novice.
a Otvoritev automobilske proge.
Danes je bil otvorjet» redni promet na automobilski progi Trst-Opatija. Prvi voz je odšel iz Opatije ob 8. uri zjutraj in je dospel ob V2I2. v Trst. Ob 3. popoldan odrine iz Trsta in pride 1/47. v Opatijo. Vožnja stane 12 kron; tja in nazaj pa 20 kron. Listki veljajo 8 dni.
a Slovenska kmečka stranka na Goriškem se je začela pridno gibati. V nedeljo se je ustanovila okrajna organizacija za sežanski okraj; 21. t. m. pa za goriški, ajdovski in kanalski okraj. — Glasilo stranke, „Kmečki Glas", naznanja, da bo, dokler ni stranka popolnoma organizirana, izhajal le po dvakrat v mescu. — Isti list poroča tudi, da je dr. Franko odstopil kot predsednik stranke. Nadomeščal ga do obč. zbora podpredsednik dr. Mrmolja.
a Novi ravnatelj finančne direkcije v Trstu postane baje dozdajni ravnateljev namestnik baron Olivier Kober.
Razveljavljen j e mandatov. „Edinost" poroča iz „verodostojnega vira", da namerava večina goriškega deželnega zbora razveljaviti mandate agrarno-naprednih poslancev in mandat poslanca iz trgov.
a Via Ferrer^ ki je ne bo. Namestništvo je prepovedalo imenovati v Gorici kako ulico po Ferrerju.
a Nemške šole v Gorici. V tem mestu je nemška gimnazija, nemška realka, nemške vadnice, „Schulverein" ima veliko ljudsko šolo in sedaj se še napravi ob državnem kolodvoru nemška ljudska šola v katero bodo lovili slovenske otroke. Pa tudi država pridno skrbi za take nemške ljudske šole;po-državlja jih, da jim da tako trdno podlago. Germanizacija je v cveta! Avstrijski Nemci kljub temu vedno kriče, kako se jih zatira!
v V Trst je prišla vdova umrlega španskega pretendenta don Carlosa, Marija Berta Bourbonska.
Koroške novice.
z Nesreča. Delavca Vedenika v Knochovi usnjarni v Celovcu je zgrabila transmisija vzadi na glavi in ga skoro popolnoma škalpirala. Dvomi se, da bi ponesrečenec, ki je družinski oče, okreval.
z Nemški narodni svet za Koroško ima 21. t. m. v Celovcu občni zbor.
z Nekaj strašnega se je spet zgodilo v Celovcu. Župau Miklavic iz bližine Velikovca je na kolodvoru v Celovcu zahteval vozni listek v slovenskem jeziku. Ker ga uradnica ni hotela razumeti, je v razburjenosti povedal par krepkih. Potem se je podal na vlak brez listka in ker ni hotel službujočim organom nemški odgovarjati, ga je stražnik aretiral. To je namreč v smislu svoječasne izjave posi, in celovškega župana dr. Metnitza v deželnem zboru, da bo dal vsakoga zapreti, ki bode v Celovcu „izzival" s slovenščino. Opravičeno vprašuje zadnji „Mir" tega možakarja, ali da zapirati tudi vse one, ki v njegovi pisarni govorijo slovenski, in vse one, ki govorijo slovenski po raznih celovških trgovinah. O slučaju Miklavica so celovške „Freie Stimmen"
kajpada napisale podrobno ogorčeno poročilo! Pa res, da se še kdo na svetu drzne slovensko govoriti!
z Pred poslanstvom umrl. V Kobdilju na Primorskem je padel nedavno izvoljeni poslanec Jerič pri delu s skednja in se je do smrti pobil.
z Grozni strahovi. Vlada je že pred več leti prepovedala, da bi se fotografirali deli Pulja ali pa okolice. Vendar pa ima pristaniška oblast pravico, da dovoli fotografiranje, toda pod pogojem, da se dotične fotografije pred-lože v cenzuro. Kak strah vlada v gotovih krogih pred fotografi, je sedaj skusil neki fotograf, ki je hotel za kinematograf uporabiti tamkajšnjo požarno brambo, ki je napravila praktično vajo po puljskih strehah. Po vaji je bil fotograf povabljen na policijo, kjer so mu zaplenili fotografične plošče.
z Pouk v zdravilstvu na goriškem ženskem učiteljišču. Že od 1.1900 je deloval šolski svetnik in ravnatelj ženskega učiteljišča prof. Štefan Križnič na to, da bi se uvedel na ženskem učiteljišču pouk v šolski hieijeni po posebnem v to določenem zdravniku. — Končno so dosegla prizadevanja zaslužnega ravnatelja popolen uspeh, tako da je smatrati pouk zagotovljenim. V slovenskem oddelku bode poučeval dr. Ernest Dereaui, v laškem oddelku pa zdravnik dr. Viktor Pavia. Pouk se bo vršil v I. in IV. tečaju in sicer po dve uri v tednu v I. in po eno uro v, tednu v IV. tečaju. Čudno je, da se pri nas vlada tako malo briga za hi-gijeno. Vse drugače je na Hrvatskem, kjer je v vse sreduje šole ona uvedena kot obvezen učni predmet in je izšla o tem krasna knjiga.
z Nar. Del. Organizacija v Trstu je potom svoje okrajne skupine v Škednju otvorila tamkaj svoje III. kon-sumno skladišče.
z Predsedstvo Nar. Del. Org. v Trstu je sklicalo za 7. t. m. v Divačo anketo vseh dozdaj obstoječih podor-ganizacij. Anketa se je bavila z vprašanji, ki so naravnost življenskega pomena za nadeljni razvoj N. D. O. Storili so se razni sklepi, ki veljajo narodno-političnim in strokovnostanovskim zadevam, kakor tudi razširjanju in povečanju društvenega glasila. Enoglasno se je sprejel sledeči sklep:
Strokovne organizacije N. D. O. v njihovi sedanji obliki je treba smatrati le kot začetek močne zveze jugoslovanskih strokovnih organizacij; ker je pa za uspešni razvoj vsakega na tako široko podlago postavljenega organizma neobhodno potrebna stroga centralizacija celote ob največji decentralizaciji poedinih delov, naglaša anketa kot predpogoj nadaljnega razvoja ustanovitev centrale vseh deželnih strokovnih organizacij. Anketa izraža željo, da bi se posrečilo doseči čimprej združitev vseh že obstoječih in bodočih jugoslovanskih strokovnih organizacij s češko-poljskimi organizacijami v krepko zvezo slovanskih strokovnih organizacij v Avstriji s sedežem, ki naj bi se določil.
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Iz „Slovanske jednote".
a Dunaj, 8. nov. (Posebni brzoj. „Nar. Dn j/ >."). Glede potitičnega položaja smo danes še precej tam. kjer s t bili pred osmimi dnevi. Nikdo ne more z najmanjšo gotovostjo trditi kaj pozitivnega za bodočnost. Samo toliko je sigurno, da se bodo pogajanja vršila naprej. Prve dui prih. tedna bode naznanil prof. Glom-binjski voditeljem nemških strank sklepe „Slovanske jednote". Gre sedaj za sporazumno akcijo Nemcev in Slo-
vanov — a brez posredovanja sedanje vlade. Vesti, da je Glombinjskijeva akcija že končana, niso resnične. — Kakor čnjemo, hoče „Slov. jednota" v četrtek razmotrivati o že naznanjenem konkretnem načrtn, kako bi se dosegla delazmožnost drž. zbornice. Predvsem hoče jednota zahtevati narodno premirje na Č e š k e m, nadalje jamstvo, da se omogoči delovanje češkega deželnega zbora. Nadalje zahteva jednota, da se v drž. zbornici predvsem zasigura nemotena rešitev najvažnejših predlog, med katere se štejejo zahteve, izrečene v raznih nujnim potom stavljenih predlogih. Zahteva po izpremembi kabineta za Slovansko jednoto ni osebna, temveč stvarna. Nekaterniki v jednoti nagib-ljejo k ideji uradniškega ministerstva, ker bi se na ta način izognilo prepiru, koliko ministerskih sedežev dobi katera stranka in tudi tekmovanje med posameznimi osebami.
a Dunaj, 8. nov. Poleg Chiarija in dr. Sylvestra se je oglasil tudi dr. Steinwender k položaju. Pritožuje se, da Glombinjskeva posredovanja niso rodila doslej nobenega uspeha. (Kedo je pa tega kriv?) in opozarja na kratek čas, ki še stoji zbornici na razpolago za dovolitev državnih potrebščin. Pravi tudi, da grozi nevarnost obstrukcije tudi z nemške strani, ako bi se razpravljalo o spremembi sedanjega vladnega sistema in kaki novi (pravičnejši) koaliciji.
a Dunaj, 8. nov. Tudi Stapinjski je skusil posredovati in se je začel pogajati s Slovansko jednoto. Nemcem so bili ti poskusi sila neljubi, ker kažejo nezanesljivost in nestalnost v poljskem kolu, njihovem političnim zavezniku.
a Dunaj, 8. nov. Pojavila se je vest, da je posi. Udržal ponudil Madžarom zavezništvo proti Nemcem (?). Za to bi se pa v avstrijskem državnem zboru poskrbela večina za vojaške koncesije.
Kriza na Ogrskem. — Justh proti Kossuthu.
v Budimpešta, 8. nov. Včeraj seje podal zbornični predsednik Justh v spremstvu 94 poslancev neodvisne str. v Mako, da poda poročilo svojim volilcem. Bil je sijajno sprejet in na shodu je izjavil, da so zakrivili zavlačevanje krize oni elementi (67niki, nagodbenjaki) ki stoje med krono in neodvisno stranko er zabranjujejo sporazumljenje. Vsaka koalicija, fuzija ali kooperacija neodvisne stranke z ustanoverci je za to v v bodoče izključena ravno tako kakor podaljšanje bančne skupnosti, četudi samo provizorično, je izključeno. Nato je rekel Justh doslovno: „Pravijo, da se naj rok za izpolnitev naših želj pri lagodi razmeram. (Klici fej Košut!) — Brezmerno hlepenje po moči, nestalnost in brezdelnost nam onemogočuje dosego velikih nacijonalnih ciljev. (Klici fej Košut!) Mi vstrajamo pri svoji zahtevi, da se mora ustanoviti samostojna banka 1. 1911 in samostojno carinsko ozemlje 1. 1917." Konečno je Justh izjavil, da je najpametnejše, ako prevzame vlado neodvisna stranka, ki ima večino v parlamentu in je protestiral proti temu da bi vera vmešavala v politiko. S tem se je torej radikalna skupina neodvisne stranke postavila v boj p,oti zmerni večini, katero vodi Košut.
Češki glasovi.
z Praga, 8. nov. Dr. Kramäf je včeraj na nekem shodu v svojem volilnem okraju vehementno napadal poljska ministra zaradi njune odobritve nemških jezikovnih zakonov. Zanikal je, da bi Slovanska jednota že stala v kakih pogajanjih z vlado; trdna in ob vezna pogajanja bode začela še le s prihodnjo vlado — in ako bi bil bo-
doči mož zopet Bienerth, bode storila to le pod gotovimi pogoji. S sedanjo vlado pa nima Slov. jednota ničesar več opraviti.
o Praga, 8. nov. — Pri spominski slavnosti bitke na Beligori je poslanec Fresi strastno napadal v svojem govoru vlado in Nemce zaradi sankcije jezikovnih zakonov. Po slavnosti so udeleženci demonstrirali po mostu.
Roosevelt živi in je zdrav.
o Rim, 8. nov. Na tukajšnje ame-rikansko poslaništvo je došla brzojavka, da Roosevelt živi in da je popolnoma zdrav.
d Carigrad, 8. nov. Visoka porta, je pozvala krečanske obrambne vele sile, naj konečno določijo obliko vlade na Kreti. Krečani so namreč trdno odločeni, da izvolijo prib. leto pr splošnih volitvah v grški parlament svoje zastopnike, kateri bi bili v Atenah z veseljem sprejeti. To bi pa pomenilo za Turčijo casus belli.
d Dunaj, 8. nov. Na tukajšnjem dirkališču je došlo včeraj do velikanskih škandalov, ker se dva konja, na katere so obiskovalci veliko stavili naenkrat nista smela udeležiti dirke. Ljudje so ometavali policaje, ki so hoteli napraviti red s kamenjem, in zabranili nadaljevanje dirke.
Drobne novice, v Černovice, 8. nov. Na včerajšnjem shodu rusinske napredne stranke se je ustanovil rusinki narodni svet za Bukovino. Načelnik je posi. Vasilko.
v Pariz, 8. nov. Francoska učiteljska društva, ki štejejo nad 100 tisoč članov bodo tožila nadškofe in Škofe, kateri so izdali pastirski list proti baje škodljivemu uplivu posvetnih ljudskih šol.
v Cozenca, 8. nov. V seji obč. zastopa so se častiti mestni svetniki najprej skregali, potem so začeli metati knjige in akte druf v drugega, nazadnje pa so se obdelovali z noži. Župan je obč. odbornika Golpija smrtnonevarno ranil. Več drugih odbornikov je hudo ranjenih.
je orleanski princ Henrick večkrat konštatiral temperaturo na —40 stopinj po Celziju. Ista opažanja je napravil tudi Sven Hedin v Tibetu. Kapitan Bum je meril v Fort-Reliance-u —56'7 stopinj, kapitan Dowron v Fort Ronn celo —67 stopinj meseca aprila. V Jakutsku pada večkrat temperatura na —45 stopinj, a v Verhojansku ne redko meseca januarja na —55 stopinj. Peary je s svojo soprogo preživel zimo pri —30 do —50 stopinjah. — V hudi zimi leta 1879-80 je ITranklinova ekspedicija, ki jo je odposlal „New-York Herald" konstatirala temperaturo —71 stopinj. Seveda so vsi člani ekspedicije živeli kakor eskimi. Bivali so v sneženih in ledenih kočah, jedli so surovo meso od tulov in pili veliko navadnega in ribjega olja.
o Na madžarskih trgovskih šolah ni mature. — Madžarski minister grof Apponyi je odredil sporazumno s trg. ministrom Košutom, da se skrči triletni tečaj na trgovskih šolah za eno leto in s tem odpade matura.
o V štiridesetih dneh okoli sveta. Francoski pisatelj romana „Potovanje okoli sveta v 80 dneh", Jules Verne, je še doživel, da je hitrejše sam potoval okoli sveta, kot je pa pisal v svoji knjigi. Z dvema mladima amerikan-skima časnikarjema je prišel okoli sveta je prišel v 65, oziroma 55 dneh. Leta 1901 pa je prišel nek šolski učenec po naročilu nekega lista v Čikagu okoli sveta v 60 dneh. Jules Verne si gotovo ni mogel predstavljati, da bo mogoče vsled železnice v Aziji in ugodnih pomorskih zvez z brzoparniki prepotovati pot okoli sveta v 40 dneh. Iz Pariza čez New-York v San Fran-cisko se pride v 12 dneh, od tu v Yokohama na Japonskem v 12 dneh in s transmandžursko in sibirsko železnico nazaj v Pariz v 15 in pol ali 16 dneh, torej natančno v 40 dneh okoli sveta.
Po svetu.
v Oddaljenost meseca od zemlje.
Po najnovejših raziskovanjih je oddaljen mesec od zemlje 384.000 km.
v Stroj, ki molze krave sta izumila brata Olharer. Inženir Berger je kupil patent in napravi tovarno.
z Demisija beligrajskega metropo lita. Govori se, da odstopi beligrajski metropolit in da se umakne v samostan.
v Nenavadna stava. VDamenstlftu na Bavarskem je šel neki močen delavec stavit, da bode 500 metrov daleč nesel v vsaki roki jedno opeko, ne da bi se kako oddahnil. Delavcu se nakana ni posrečila. Deset metrov pred ciljem mu je namreč izpadla prva opeka in kmalu za tem druga. Mož baje prvega padca niti opazil ni. Ko se je vrnil na svoje izhodišče je videl, da ima roke do laktov otekle.
v S cyankalijem je zastrupila v Wiesbadenu zasebnica Siebel svojega ženina in sebe, ker se nista mogla vzeti.
v Meniško preseljevanje. Vsled ločitve cerkve od države na Francoskem so se dohodki kartuzijanskim menihom taku skrčili, da so se preselili na Špansko. Tukaj jim pa tudi ne gre pšenica tako naglo v klasje, kakor so pričakovali. Zato so pokupili na Ogrskem že več starih samostanov zlasti okrog Budimpešte, kamor se nameravajo preseliti. Če bodo tudi tu premajhni dohodki za lenarenje, bodo kartuzijanci odrinili v Bosno. Upajo da je tam doli dosti kruha i za franjevce, i za derviše i za kartuzijance.
o Arktične temperature. Čestokrat se pe dvomilo, da li zamore človek prenesti temperaturo 85 stopinj pod ničlo po Fahrenheitu, ki da jo je moral na svoji ekspediciji na severni tečaj prenašati Cook. Ta sum je neopravičen. kakor nam to omenja že markiz Nadaillac, ker je človek proti nizkim temperaturam mnogo odporneji nego li vsi sesavci. Na svojem potovanju po centralno-azijskih visočinah,
Obrambni vestnih.
a Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so darovale gdč. Spritzer in gdčne Pernatove 6 K kot dobiček pri dobiček pri kartanju. Naj bi našle posnemovalcev!
a Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela od znanega rodoljuba nasvet, kako naj bi se pomnožili družbeni dohodki, glasi se: — Družba naj se obrne na slovenske denarne zavode in na velike slovenske trgovine, ki dobivajo poštne pošiljatve, franki-rane z večjimi poštnimi znamkami, da bi ji te znamke darovali. Sicer dobiva družba, kakor je bilo čitati, precej znamk, a vendar so, kakor je soditi, večinoma vse manjše vrednosti, dočim dragocene znamke izginjajo v albume privatnikov, ki delajo lepe kupčije z njimi. Ako bi družba dobila dotične znamke, bi se gotovo njeni dohodki povečali za več sto kron vsako leto. Zlasti bi se naj obrnila družba na „Ljubljansko kreditno banko", kjer dobivajo najdragocenejše znamke. Tudi slovenskih odvetnikov bi ne bilo izpustiti, akoravno bi bil tam manjši uspeh. — Zahvaljujoč se častitemu rodoljubu za dobri nasvet, priporočamo kar najtopleje, da se pošiljajo naši družbi rabljene poštne znamke sploh, čim dragoceneji bodo, tem več bodo zalegle prosveti in obrambi našega naroda. Prosimo!
sokošolcev, med katerimi je precejšnje število takih, katere bo moralo Podporno društvo podpirati. Slovenci ii Slovenke, spominjajte se Podpornega društva, agitujte med znanci za društvo, nabirajte prispevke za društvo ter sami po mogočnosti podpirajte društvo! Prispevki naj se izvolijo pošiljati na adreso društvenega blagajnika g. dr. Karel Šebesta, advokat, Praga II. Spa-lena ul. č. 9.
a Na I. rednem občnem zbora akad. tehn. društva „Triglav" v Gradcu novoizvoljeni odbor se je konstituiral sledeče: Predsednik: cand. iur. Pavel Lenarčič; podpredsednik: stud. iur. Ciril Žižek; tajnik: stud. iur. Jože Zaje; blagajnik: cand. iur. Vekoslav Vršič; knjižničar: stud. geod. Ljudevit Jager; gospodar: stud. iur. Josip Šmid; odb. namestnik: stud. med. Josip Majcen; revizorja: cand. med. Miroslav Vrečko, cand. ing. Fran Zupančič.
a Akad. društvo slov. agronomov „Kras" na Dunaju je izvolilo na svojem rednem občnem zboru dne 23. oktobra t. 1. sledeči odbor: gozd. tehn. Vojko Koprivnik, predsednik; gozd. tehn. Valentin Petkovšek. podpredsednik; gozd. tehn. Ivan Debevec. tajnik; gozd. tehn. Viktor Starovašnik, blagajnik; gozd. tehn. Vatroslav Kraut, knjižničar; gozd. tehn. Ivan Gosar in Vlad. Gomiljšek, namestnika; gozd. tehn. Albert Vedernjak in Sava Bratina, preglednika.
LoterijsKe številke.
Trst, 13. novembra 1909-, 70, 68, 3, 83, 72. Line, „	„ 30, 9, 77, 3, 14.
Irgouskega
učenca
poštenih starišev, dobro telesno razvitega z povoljnim uspehom dovršeno ljudsko-šolsko naobrazbo sprejme takoj
And. Elsbacher
v Laškem trgu. 538 3-1
Društvene vesti.
o Na I. rednem občnem zboru slov. akad. društva „Ilirija" v Pragi
dne 25. okt. se je izvolil sledeči odbor: predsednik cand. iur. Jože Vidmar, podpredsednik cand. iur. Mate Suhač, tajnik stud. iur. Tone Suhač, blagajnik cand. iur. Vekoslav Visenjak, knjižni šar stud. iur. Drago Ivane, gospodar stud. iur. Rasto Hudina, arhivar cand. iur. Joško Tašner, preglednika Viljem Kukec in Milko Hrašovec.
v Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi ima v soboto dne 13. listopada t. 1. ob 7. uri zvečer v prostorih restauranta „u Vejvodu" na Starem Mestu Praškem svoje letno občno zborovanje z navadnim dnevuim redom na katero se vsi gg. udje vabijo. — Po občnem zborovanju zapoje zbor slovenskih akademikov krasne slovenske narodne pesmi, na kar še prijatelje slov. akademične mladine posebno upozarjamo. — Letos je že v Pragi mnogo črez 200 slovenskih vi-
Učenec
močan, iz boljše hiše in z dobro dovršeno ljudsko ali meščansko šolo, se sprejme takoj v trgovini mešanega blaga
Franc Iglitsch, Ptuj.
V večjem trgu na deželi sprejme se
pomočnik
oziroma
prodajalka
zmožen slovenskega in nemškega jezika ter vešč v manufakturni, špecerijski in železninski stroki. Ponudbe naj se blagovolijo nasloviti na upravništvo ,Nar. Dnevnika'.
531 3-2
Ignac Božič
narodni krojač v Mariboru
v dr. Rosinovi hiši, Tegethoffova c. št. 16
se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstne obleke za gospode. — Velika zaloga blaga na razpolago. 39 51—38 Cene nizke. = Postrežba točna.