KdfđtPdtikCti
¥отШшл МбгДКа ВМ 0,15
Uprava Klagenfurt, Postfacb 115 / Uređ^ltvo v Klagenfurtu / Naročnina (ae plača naprej) mesečno z dostavo na dom HM 1,— (vključno KM 0,20 za donafialce) / Odjavo naročbe
tega usta za prihodnji mesec »prejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec
št. 20,
Krainbiirg, 10. marca 1943.
Leto 3.
Dobri napredki pri Harlioi/n
Izmed 90 napadajočlb sovražnih oklopnlakov 74 sestreljenih
Oberkommando der Wehrmacht je dne 8. marca objavilo:
Jugozahodno od Harkova so naše flapad-ne divizije zlomile sovražni odpor in prenesle napad na prostor zapadno 06 mesta.
V	bojnem odseku pri Orlu so se Sovjeti na posameznih odsekih vedno znova brez uspeha zaletavali v naše položaje. Nek ar-madni zbor, ki že več dni stoji v težkem obrambnem boju, je dosegel včeraj v o-hrambi velik uspeh. Izmed 90 napadajočih sovražnih oklopnjakov jih je uničil 66 v boju na tleh in osem oklopnjakov iz zraka.
V	srednjem odseku je vodil sovražnik Številne napade, da bi motil premikanja nemških čet. Bil je povsod krvavo odbit. V teku načrtnega skrajšanja fronte, ki je že več dni v teku, smo brez sovražnega pritiska izpraznili kraj Sičevka.
Obrambna bitka južno od Ilmenskega jezera je tudi včeraj trajala z nezmanjšano trdoto. Kljub močni podpori topništva in uporabi oklopnjakov ter gostim valom pri-letavajočih bojnih letal, so sovjetski napadi z najtežjimi zgubami obležali v obrambnem ognju in pod uničujočim učinkom zračnega orožja. Lovski letalci in protiletalsko topništvo so nad tem frotnim odsekom sestrelili 60 sovjetskih letal.
Na severnotunezijski fronti so se vršili le boji krajevnega pomena. Odredi lovskih letalcev so imeli uspehe v številnih zračnih bojih. Nemški lovci so sestrelili dev6t letal »Spitfire*.
Nemška bojna letala so podnevi napadla mesto Eastburne na južni angleški obali. V pretekli noči je bilo bombardirano ozemlje pri Southamptonu z razstrelilnimi in zaži-galnimi bombami.
Napadom sovražnega zračnega orožja na ozemlje Reicha in zasedenih zapadnih pokrajin ni bilo ne podnevi ne ponoči.
Nad Severnim morjem je sovražnik zgubil tri večmotorna letala.
Katastrofalna panika na vzhodu Londona
Stockholm, 9. marca. V Londonu se je pri zračnih napadih v noči na četrtek, kakor je angleško ministrstvo za varnost šele naknadno priznalo, zgodila vsled panike težka nesreča v nekem kolodvoru podze-
meljske železnice, ki je služil tudi za zračno zaklonišče za množice, pri čemer je bilo ubitih 178 oseb, veliko drugih pa ranjenih. Med smrtnimi žrtvami ni manj ko 60 otrok! Vse osebe so se nahajale na dnu prave gomile ljudi, in so jih v navalu množic pohodili ali zadušili.
Švedska poročila iz Londona govore o eni izmed najhujših žaloiger v zračnih zakloniščih med vojno bomb. Izdajo v ostalem, da se je nesreča pripetila v neki bedni delavski četrti v Londonu, kjer je kljub temeljitemu urejevanju zaradi posledic vojne šo vedno strašno veliko človeške bede, nereda in preobljudenosti. Tukaj so varnostne odredbe očitno popolnoma odrekle.
Das Elđienlaub mit Sdiwertern
Berlin, 9. marca. Fiihrer je podelil Geno-ralleutnantu Hermannu Balcku das Eichen-laub mit Schwertem zum Ritterkreuz des Eisemen Kreuzes:
Anglešlct mornarišld fiim
Stockholm, 9. marca. Od Churchilla z velikimi stroški napravljeni agitacijski film za angleško mornarico, >v kateri služimo«, prikazuje usodo angleškega rušilca, katerega stalno zasledujejo nemška letala in jim končno pade kot žrtev pri Kreti. Značilno je, da ta film ne prikazuje nobenega boja zoper podmornice. Po tem sklepajoč ni za Anglijo nobene podmorniške vojne ia nobenega prevoznega vprašanja.
Stalin zapove prisilno nosečnost
Ankara, 9. marca. Po nevtralnih diplomatskih poročilih je sovjetska vlada odredila za vse žene prisilno oploditev odn. prisilno nosečnost, če taka ni več mogoča radi smrti ali odsotnosti soproga radi vojne v okviru zakonskega združenja. Postopek se naj vrši po točnem uradnem pravilniku, da ne pride do nenadnega prehudega izpada ženskih delovnih sil. Odredbo utemeljujejo z nujnostjo zagotovitve naraščaja zelo močno razredčenih ljudskih rezerv Sovjetske unije, posebno pa. radi v vojni služečih mož, ker se boje prehudega padanja rojstev. Zdravniški krogi v Ankari označujejo ta ukrep kot logično posledico boljševiškega sistema.



V '






^ vi



■Л

, r


Brez teh i с gre
Z malimi »2 PS vozovi« prevažajo k raznim enots m oskrbovalno blago, ki so ga prinesla velikanska prevozna ietala Ju. (PK.-Aufnahrae: Kriegsberichter v. d. Becke, A ti., M.)
\ Čem si mora bili isak Goreniec na jasnem
Ni treba nobene posebne razlage, da so bile Gorenjski prizanešene grozote vojne le zaradi obzirnosti nemške oborožene sile in zaradi naglega pohoda nemških čet. Lahko bi takrat bilo tudi drugače. Anglija in Sovjetska Rusija sta bili hoteli, da bi naj Balkan postal veliko bojišče ter vezal znatne dele nemške vojne kakor tudi onemogočil krepko obrambo na Vzhodu in na Zapadu. Iz listin, ki so jih našli v La Cha-rit6 pri francoskem generalnem štabu, izhaja, kakor znano, brez dvoma, da je Bel-grad že dolgo pred vojno sklenil dogovore s sovražniki Nemčije, da bi tem olajšal izkrcanje v Solunu in zbiranje na Balkanu. Da se vse to ni posrečilo, ni morda zasluga mož iz Londona, Moskve ali Belgrada, ^m-pak edino le zmožnosti Fuhrerja, da je že vnaprej pregledal stvari in storil ukrepe, s katerimi je prihranil svojemu narodu žrtve, ki so mu jih hoteli naložiti od one strani. Ako bi bil Balkan v resnici postal bojišče in bi se bilo po Julijskih Alpah razlegalo grmenje topov, bila bi čisto drugačna podoba Gorenjske in vojna bi se bila prikazala s svojim najgroznejšim obrazom, kakršnega je pokazala na Poljskem, Norve-
Anglija je zynbila eno celo brodotje
Priznana }e zguba 40 vojnib vozil - „Strašno in častno" - Vedno več protislovij glede podmorniške vojne
Stockholm, 9. marca. V Zgornji zbornici so sedaj objavili tako zvane celotne z gube angleškega ladjevja med sedanjo vojno. Ta, po ministru za mornarico Alexandru v njegovem poročilu parlamenti^ navedeni seznam, ki seveda zamolči Se celo vrsto zgub, vsebuje vendar sledeče številke zgub: 5 bojnih ladij, 7 nosilcev letal, 25 križark, 14 pomožnih križark, 94 ruAllcev, 14 spremnih vozil, 44 podmornic, l monitor, 11 čolnov š topi, 24 polagačev min, 156 predstražnih ladij, 14 ribiških pamikov in 6 manjših vozil. To je celo brodovje.
V Zgornji zbornici se je odločil lord Stra-bolgi, ki je član delavske stranke, da je označil ta seznam za »strašen in časten«. Pozdravil je objavo, ker javnost lahko spozna, kakšno ceno plača Anglija v pomorski vojni in kako mogočni so njeni napori.
Zadnja opazka govornika delavske stranke zavaja v zmoto. Ne gre namreč tukaj za angleške napore, pač pa za žrtve, ki so naložene angleškemu ladjevju, dasi se je po možnosti skušalo ogniti naporom. Le v prav redkih primerih so bile poslane večje enote angleškega brodovja, če je mislilo, da je popolnoma na varnem, ali v takih primerih, kakor je bila obramba Singapurja. V ostalem je pa bilo prej baje morje obvladujoče angleSko brodovje čisto v defenzivi. V kolikor se mu ni bilo treba braniti proti podmornicam, se je skrivalo v varnih vodovjih in se izogibalo vsem riskantnim podjetjem. BO fia ta bila sotxebna x odrejrai n«'
ri, kakor proti Norveški ali pri Kreti ali pri operacijah s konvoji za oskrbo Malte, so morala vedno plačati visoko ceno. Prave »uspehe« je imelo to brodovje le pri akcijah proti docela neoboroženim obrežjem ali takim, ki se niso branila: Madagaskar, francoski Maroko in Francoska Alžerija so njegovi Velečini. V ostalem ga ni moglo vzdržati niti blokade prejšnje svetovne vojne in si je moralo povsod vzeti pomoč ali z direktnim prevzemom tujih bojnih ladij ali uporabljajoč amerikansko pomoč. Angleško brodovje je zaradi tega kakor ponovno izhaja iz najnovešjih ameriških podatkov, prekošeno i izrinjeno iz svetovnega gospostva po Rooeeveltovem brodovju kot orodju severnoameriškega imperializma.
Posebno značilna za ostrost podmorniške vojne pi-oti angleškemu gospostvu na morju je od angleške strani priznana ogromna
Zguba гиШсех In dmgih	lazil.
Olepševalni poskus angleškega ministra za mornarico Alexandra glede podmorniške vojne je med tem že sprožil zopet nova nasprotja : vodja severnoameriške vojne poro-čevalne službe, Elmer Davies, ki se mu je v tem v zelo velikem obsegu pridružil zastopnik angleškega ladjevja v USA Salter, je priznal, da so bile številke potopitev v mesecu .februarju 1943. veliko večje od onih prejšnjega meseca in da je treba računati s porastom številk potopitev.
V Sibiriji mučen do smrti
Bukarešta, 9. marca. Obupen klic na pomoč, katerega naslavlja nek svoj čas od boljševikov iz Besarabije v Sibirijo odvedeni Romun na romunsko armado, s pozivom, da nadaljuje boj do končne zmage, je prinesel sovjetski ubežnik. Ubežnik, ki je padel v roke neke nemške edinice, piše v svojem klicu na pomoč romunski armadi med drugim: Odvedene Romune trpinčijo v Sibiriji na način, ki ga še ni bilo. Napol goli morajo delati pri mrazu 50 do 60 stopinj. Dnevno jih pretepajo. Mnoge pobijejo radi raznolikih povodov. Večina jih umrje radi pomanjkanja hrane in žive samo še kot 21таДд
škem, Francoskem in v drugih državah. Prebivalstvo takrat ne bi moglo slediti dogodkom na bojišču ter jih kritizirati tako, kot to stori tisti, ki se čuti na varnem, ampak bi bilo spravljeno kje za fronto, če ga ne bi zajelo celo kolo vojne same. Njegove hiše in kmetije bi bile danes v razvalinah. Vse to ni nobena izmišljotina. Treba le, da bi bil pri nemškem vodstvu kak slabič, pa bi se vse to kruto, neižprosno uresničilo.
Kp je nemška oborožena sila vkorakala v bivšo Jugoslavijo, je izdal FUhrer v svojem povelju oboroženi sili izrecno navodilo, da ta vojna ni naperjena proti Hrvatom in Slovencem in da jim je zato treba prizanašati. Storil je to z ozirom na stališče obeh teh narodov napram Belgradu in z ozirom na to, da so bili nekoč večinoma pod nemškim varstvom in je povrh Gorenjska bila staro nemško naseljeniško ozemlje, ki ga je bilo treba sedaj zopet sprejeti v nemško državno zvezo. V dveh letih po tem dogodku je nemška uprava dala dovolj dokazov dobre volje. Gauleiter dr. Rainer je cel6 lahko objavil priznanje prekljicljivega nemškega državljanstva. Ne smejo se pa nikoli napak razumeti prizadevanja nemške države, da napravi končnoveljavno red v tem delu. Ne v vseh primerih nedvoumno , vedenje gorenjskega prebivalstva daje povod, da poskuša skupina naščuvanih boljševikov, sejati nemir in zavirati podvig. Oni, ki nikpli m vedo, kaj hočejo, se tudi še zdaj ne morejo popolnoma jasno opredeliti, in Gorenjci se na njih lastno škodo zapletajo v dogajanja, ki jim prav za prav ne pridejo na misel in ki le lahko zbrišejo pravo sliko položaja.
Gorenjcem samim ni neznano, da so si tolpe v gorah vdele plašč »osvobodilne fronte«, v resnici pa ne nameravajo nič drugega, ko zasužnjiti to deželo po zgledu Moskve. Po izpcvedbah ujetih banditov, katerih vloga je nič manj ko smešna, čeprav je njih rokodelstvo un^or in rop, je nedvoumno dognano, da jim stoje na čelu Srbi in komunisti, ki se drže le toliko časa nevidne, kot je to neobhodno potrebno. Iz izpovedb Johanna Bemika iz Laaka an der Zaier, ki jt bil eno leto pri handitih, izhaja na pr., da jih tudi šolajo s pomočjo neke boljševiške knjige, le da se ne smejo po-služiti besede komunizem, da ne bi odbijali one, ki so se v svoji brezmejni neumnosti dali zapeljati po geslih svobode in bratstva^ Zaenkrat se omeje na to, da demonstrirajo bratstvo drastično s tem, da kradejo, kap ni njihovo, in da more, tam, kjer ne verjamejo njihovem puhlicam.
Se vedno je bila neka vrsta delamrznežev, ki se raje poskušajo na nepošten način prebiti pkozi življenje, nego pi z delom
stran 2. — fttfiv. 20.
K Л F Л W Л N Fv F; N BOTE
Rrrdn, 10. marca 194S.
služili svoj vsakdanji kruh. To je preprosteje, čeprav bolj nevarno. V časih vojne izkoristijo priliko, da dajo svojim temnim poslom nimb narodnega junaštva. To pa nima, niti najmanj kakšne zveze s koristmi kakšne nacije ali nacionalitete. Toda to nič ne de, glavno je, da napravijo vtis na do-broverne sodobnike in da navsezadnje še sami verujejo v resničnost besed svojih zape-Ijivcev. Balkan je povrh že znan kot pripravno torišče za takšne spletke, ki so v civilizirani srednjeevropski državi docela neznane. Tako se ni čuditi, da skupine, ki riiso zadovoljne s trdnim redom, izkoristijo to okolnost in skušajo spodkopati vse, kar bi jim trenutno in za vso bodočnost onemogočilo takšno roparsko življenje. Za nas to ni nič nenavadnega, zato tudi vsega tega problema ne vzamemo zares, kakor bi to marsikateri radi videli. Saj tudi ni domnevati,^ da bi se vodstvo banditov udajalo ustvaram o svojem praveip položaju. Vzela bi jih noč, ko bi se ostro nastopalo proti njim. Za to še nimamo povoda. Dogodki na Gorenjskem ne škodujejo niti najmanj sliki vojaškega položaja. Oborožena sila, ki je premagala vse države v Evropi, ki ima sedaj, po nekaj reakcijah pozimi, zopet utrjeno fronto in je na nekaterih mestih nastopila že zopet k nasprotnemu napadu, bo samo pomilovalno zviška gledala na majhna krdelca, ki si kje v zaledju privoščijo malo vojno po načinu divjega Zapada. Človek bi najraje prispodabljal vlogo bandita s tem, kako si vojno predstavlja mali Fric, ki tudi misli, da je že vojna, če kje streljajo. Tako enostavna pa stvar vendarle ni, in nekaj umorjenih ljudi še ne pomeni nobenega vojaškega dogodka v času, ko so razgibani kontinenti.	*
Ne splača se, da bi se s temi vprašanji temeljiteje pečali. Vsak Gorenjec si mora danes biti na jasnem v tem, da mu je danes zavzeti le eno nedvomno stališče: Hitler ali Stalin, kakor se je Gauleiter izrazil pred kratkim v svojem govoru v Ferlachu. Ne gre, da bi škilil na obe strani, javno morda z lojalnostjo napram Reichu, skrivaj pa simpatiziral z banditi. Merodaj-ni krogi dobro vedo, kje sede praviinkjehinavskiprijatelji in vsi poskusi prikrivanja so zaman. Nihče naj se ne udaja brezskrbnosti, če država ne ukrene ničesar, kar bi napravilo konec njegovemu počenjanju in onemu njegovih prijateljev. Poudarili smo dovolj često, da prestaja Gorenjska dobo preskušnje. Mi pa naši strani smo odkriti dovolj in povemo, kaj mislimo. Reich je Gorenjski dovolil celo vrsto naprav in zakonov, ki pomenijo praktično včlanjenje v nemško narodno občestvo. Ampak tudi tega se ne sme umeti napak ! Nemčija je voljna ustvariti na Gorenjskem končnoveljavne razmere. Ni je sile, ki bi nam mogla to preprečiti. Flihrerjev ukaz, da se ta dežela napravi zopet nemška, bo izvršen popolnoma. Podelitev državljanstva kakor tudi razni socialni zakoni so trajni, in nihče ne misli na to, da bi jih kedaj razveljavil. Ampak veljajo le za onega, ki se je s p o-štenim srcem izjavil pripravljenega sodelovati pri nemškem delu obnove. Polovičarstva ne bomo trpeli. Stališče prebivalstva, ki ga samo zavzema danes, bo pogoj za vse, kar je nameravano v bodočnosti.
V tem si mora biti vsak Gorenjec na jasnem. Danes je treba zavzeti jasno stališče. Cilj je neomajno ugotovljen: Gorenjska ostane za vse čase nemška. O tem ni nobene debate več. Kdor se ustavlja temu prizadevanju, zgubi vsako pravico, da bi kdaj užival sadove tega dela.
Friedrich Horstmann.
SfcdiK^ X prpmoqom - hujle nrozfe!
štedenje z energijo bo energično izvedeno - Imenovanje posebnega zaupnika -Novi prihraniti - Poleti se ne bo prodajajo žarnic
Berlin, 9.'marca. Reichsministcr Speer je kot generalni zaupnik za oboroževalne naloge imenoval dipl. ing. Seebauerja za posebnega zaupnika za štednje z energijo in dal novega zamaha trudu za štedenje s koksom in plinom. Posebni zaupnik je govoril pred zastopniki nemškega časopisja o svoji novi nalogi, ki je obenem naloga vsega nemškega naroda. Za daljši čas bi bilo brez koristi, če štedijo v oboroževalnih industrijah s premogom, plinom in tokom, medtem ko ne vlada enaka štednja v pisarnah in gospodinjstvih.
Rei C h s m ini s ter Speer je zato odredil, da morajo prihraniti oblasti, banke, uprave in strankini uradi 30 odstotkov dosedanje potrošnje, večja gospodinjstva 20 odstotkov in nfanjša 10 odstotkov.
Naloga posebnega zaupnika bo sedaj, da skrbi za popoln uspeh te naredbe, ne da bi se izvajal poseben pritisk. Noben član nemškega naroda se ne bo odrekel tej nalogi, posebno ker so zahteve lahko izpolnjive. Nekoliko premisleka, malo pazljivosti in brez težav se lahko prihrani luč in ogenj za kuho. Dipl. ing. Seebauer pa ni pustil nobenega dvoma o tem, da bo v primeru potrebe nastopil tudi s silo, če ne bi sledile pisarne in gospodinjstva pozivu v zahtevanem obsegu. Pokrenjena je cela vrsta kontrolnih ukrepov, da se poizve brez dolgega postopka za hude grešnike potrošnje in da se jih trajno p au č i.
Da se doseže zaželeni uspeh, ni treba nobenemu priklopiti pisarniški svetilki števca in na lonec plinomera. Smernice, ki jih bo izdal posebni zaupnik, bodo nudile vsakemu gospodinjstvu zadosti navodil za uspešno izvedbo varčevalne akcije. V najslabšem primeru prihrani gospodinjstvo 11 mesto 10
odstoka. Tem bolj koristi oboroževanju, za kar ravno gre. V Nemčiji se danes bolj nujno potrebuje vsako poročevalsko orodje za čete kot pa električne žarnice, ki jih na milijone v številnih gospodinjstvih preveč gori Zato je preko poletja zaprta prodaja žarnic. Vsak naj poskrbi pravo časno, da dene na stran nekaj v uporabi se nahajajočih žarnic, da si lahko nadomesti neuporabne. Prošnje za izjeme ne b o d o d o v o 1 j e n e. To bo varčevalna akcija brez prošenj za izjeme. Tudi radij-skihžarnicne bo. V&rčljlvo poslušajte vaše radioaparate, naj ne igrajo, ko jih nihče ne posluša.
Posebni zaupnik bo podpiral z izdajo predpisov potrošnje prebivalstvo in oblasti; kratko vse pctrošnike energije, ki bodo pozvani k sedaj započeti varčevalni akciji. Tudi javna razsveljava bo pregledana«in tudi tam se bo pokazalo,.da se tudi tam lahko prihrani še veliko toka.
Po cenitvah se lahko v gospodinjstvih in pisarnah prihrani en milijon ton premoga. Predstavimo si, kaj to pomeni. Koliko rudarjev mora delati, da spravijo na dan ta premog kilogram za* kilogramom. In koliko laže je prihraniti kilogram premoga, če pravočasno ugasnemo luč. Kako hitro in brez truda se prihrani kilovatna ura toka ali kubični meter plina in ena kilovatna ura tako stane en kilogram premoga. S tem je vsak poučen, da razbremeni rudarja s tem, da štedi z dragoceno nemško surovino in predvsem napravi prosto pot oboroževalni industriji. Da štednja končno pride v prid tudi lastnemu žepu, je tudi uvaževanja vredno.
Nihče naj ne misli, da je prihranitev na koncu zadeva političnega in vojaškega življenja. Ne, spada v sredo vsakdanjega boja domače fronte, kajti štediti s premogom je toliko, kot kovati orožje.
Finska „preslinsni hamen" allanlsbe Karle
Absoiuten dokaz opustitve tega biufa po piutokratib
Stockholm, 0. marca. »New York Times« se izraža o razočaranju plutokracij, da se ni posrečilo prisiliti Finske, da sklene v korist boljševiškega zaveznika poseben dogovor. Po zadnjem Rytijevem govoru namreč uvidevajo v USA, glasom švedskih poročil iz New Yorka, da skoro nimajo take spletke izgleda na uspeh. »New York Times« še ni popolnoma opustil nade in poskuša slednjič z vabljivim geslom, da naj postane Finska »preskusni kamen« za atlantsko karto.
Dokaz, katerega bi rad doprinesel ameriški list, je pa že davno podan in na' ustrezno jasna topogledna spoznanja se ne nanaša na vse zadnje trdno zadržanje Finske napram vsem poskusom in vabilom, da kapitulira. List »New York Tribune« je, kot znano, začel z Lippmanovim člankom, ki je malim državam izrecno pojasnil, da naj se podvržejo Sovjetom, medtem ko obe-
■nem poudarja dejstvo,- da nista Anglija in Amerika niti voljni niti zmožni, da Dosežeta kakorkoli vmes v njihovo korist. Drugi angleški in ameriški listi so pritrdili med tem temu stališču, ki dokončno razbije prevaro z atlantsko karto. Nazadnje pride še list »Daily Mail«, ki je zahteval od Finske, da izroči Karelijo, Hango in Petsamo, s pripombo. da »Finska ne more pričakovati od Anglije in USA napram sovjetskim zahtevam nobene resnične podpore.« To je resnica »altantskega blufa«.
Končno poudarjajo švedska poročila iz Londona, da odgovarja to pisanje lista »Daily Mail« sj)lošnemu stališču Anglije napram Sovjetski uniji in da popolnoma odgovarja splošnemu angleškemu pojmovanju o sovjetskih mejnih zahtevah. Sicer so tudi nasprotno usmerjene skupine, toda nimajo vpliva na Zunanji Urad ali druga merodaj-na mesta londonske vlade.
Bolgarsko slallsče napram bolišeifiimn
Španija je zasedla Iranc. pošto v Tangeru
Vichy, 9. marca. Francoski poštni urad v Tangeru, ki izhaja še iz onega časa, ko je bil Tanger mednarodno ozemlje, so sedaj zasedle špansko oblasti.
Anglosasi 80 bili poskušali izkoristiti ta poštni urad za svoje namene, ko se jim j« bil pridružil francoski generalni konzul La« vastre. V francoskem poštnem uradu so bili ustanovili amerikansko cenzuro. Poštni urad jim je rabil predvsem za to, da so iz Francoskega Maroka vplivali na prebivalstvo v Tangeru. Na ta način so tudi sporočili tangerskini Francozom ukaz amerikan-skih vojaških oblasti v Severni Afriki glede mobilizacije. Da bi imeli tangerske Francoze pod stalno kontrolo, so zahtevali od njih, da se v svrho vzdrianja svoje zveze ■ svojimi rojaki v ozemljih, zasedenih po An^erikancih, poslužujejo izključno francoskega poštnega urada. Temu počenjanju Amerikancev na španskih tleh je sedaj španska oblast napravila konec.
Milan, 9. marca, »Filoff ponovno potrjuje sovražno stališče Bolgarije napram boljševizmu« nadpisuje »Corriere della Sera« intervju svojega posebnega poročevalca v Sofiji z bolgarskim ministrskim predsednikom Filoffom. Na vprašanje, kako stališče zavzema ministrski predsednik do po Londonu, Moskvi in Washingtonu zatrjevanem sovjetsko-prijaznem zadržknju Bolgarije, je odgovoril Filoff, da je ta trditev zmotna. »Dodatno lahko še dam dokaze«, je izjavil ministrski predsednik. Boljševiki so ponovno poslali agente na naše ozemlje. Dvanajstkrat so poskušali ti agenti, ki so dospeli na bolgarsko obalo s padali ali pa so jih izkrcale podmornice, da pridejo na bolgarska tla. Te skupine so ujeli naši vojaki s podporo prebivalstva. S tem pravim, da se udeležuje mož ceste aktivno in prostovoljno pobijanja boljševizma.
Nemški „sdi" naj se odpravi
črko »š« neslovenski narodi izražajo s tvorbami iz več različnih pismenk. V italijanščini rabijo za črko š sestavljenko »sc« (pred i in e), Francozi jo označujejo s »ch«, Angleži z »sh«, Nemci pa jo pišejo kar s trojico črk: »sch«.
Vojna uči narode štednje na vseh področjih življenja, pa ni čuda, da se je v Nemčiji začelo živahno gibanje za poenostavljenje črhe »sch« — iz gospodarskih razlogov. Črka »sch« se namreč v nemščini zelo go-gosto rabi, statistika je pokazala, da na 10 milijonov besed pride okrog 500.000 »sch«, to se pravi, da je med vsakimi 20 besedami ena, ki vsebuje to pismenko.
Če vzamemo za primer strojepisko, ki piše vsak dan 30 pisem po 300 besed, piše torej »sch« okrog 450 krat in mora zato 1350 krat udariti tipko, medtem ko n. pr. slovenska strojepiska potroši za isti efekt samo 450 udarcev, če te številke pomnožimo na mesece in leta, pridejo bajne številke na plan. Pa ne samo delo, tudi ogromno množino materiala — papirja in črnila — požre črka »sch«.
Zato so v Nemčiji sprožili misel, naj se pisanje »sch« poenostavi.
Začetkom februarja so iiatanovlll v Vllnl učllisče za rokodelske dole, ea katerih oblik ■e je javilo Se 120 oseb. To ибШЗбе je doalej prvo In edino te vrste v Oeneralbezlrku L!-tauen. Z ozirom na dejstvo, da je bilo rokodelstvo do predkrrttklm pretežno v rokah Židov, je posebno velik pomen takega učllUCa.
FUhrer jc podelil ,f^-StanđartenfUhrerju Fritzu Wlttu, poveljniku polka v neki W-Pan-zer-Grenndler-Dlvlslon, odlikovanje, Elchen-laub zum Rltterkrcuz des Elsernen Krcuzoe.
FUhrer je podelil v spomin velikih In enkratnih zaslug pred sovražnikom padlega Elchen-laubtffigerja U-ObergruppenfUhrerja In Generala der Waffen-Theodorja Eickeja tretji standartl ^^-Panzer-Grenadler-Dlvlslon »To-tenkopf« ime »Theodor Elcke«.
Meseca decembra 191!!. je zbrsla neka letalska divizija RM 181.436,40 za WHW 1942/43. Od te zblike je daroval padalski polk štev. 1 sam RM 115.840,20.
RelchHHtatthalter Gauleiter Sauckel, ziup-nik za delovno službo v Nemčiji je obiskal Marseille na svojem nadaljnjem potovanju po Franciji za organiziranje francoskih delovnih sil za delo v Nemčiji, Pred zastopniki francoskih oblasti In nabiralne pisarne je med drugim Izjavil: Bojujemo se za evropsko neodvisnost. V novi Evropi ni več prostora za Vojne med Nemci In Francozi in drugimi narodi. Prevzemamo težko nalogo boja zoper boljševizem. Zato je pravično, da zahtevamo delavce, drugih držav in da tudi Francozi nadomeste naše može, ki gredo na fronto.«
V	»redo 6. marca je opazilo neko nemško letslo, ki jf bilo na lovu za podmornicami daljnogled neke podmornice In jo napadlo z bombami. Po zadetkih so sledile močne detonacije. Kmalu nato se je opazilo na morju velike oljnate madeže, tako da je računati m potopitvijo sovražne podmornice.
IraSkl čaftoplsl objavljajo zanimive številke o draginji, ki je nastala radi prihoda tujih čet. Denar predstavlja samo še petnastlno svoje predvojne vrednosti.
Ravnatelj vojnolnformacljskega zavoda Elmer Davis je na časopisni konferenci priznal, kot poročajo Iz Washington«, da so oso vinske podmornice potopile v februarju več trgovskih ladij kot januarja. Toda z Izboljšanjem vremena morajo biti zavezniki pripravljeni na težke zgube ladij.
Prednednlk čl Inke republike Rio# je Izjavil zastopniku severnoameriške agenture, da zelo trpita gospoda rstvb In politično življenje Cila radi vojne. Vkljub temu je bila podpisana pogodba z USA o najemu to zakupu.
Preko 1000 let »taro inohamedansko tvetišče, mavzolej Sldi Jahia v tuniškem mestu Sual, je bilo porušeno radi severnoameriškega letalskega napada. Tuniški Arabci so skrajno ogorčeni nad tem grdim dejanjem zoper leta 385. sezidano svetišče.
V	angleškem Zgornjem domu je v četrtek zahteval lord Beaverbrook grajenje strmoglav-nih letal. Izjavil je, da so zadnji dogodki na Kasserinskem prelazu dokazali ponovno dragoceno podporo tega načina letal za Nemce.
K razgovoru o severnoameriških dobavah orožja v Čungkitigii piše znani severnoameriški časnikar Raymond Clapper: »Ni dvoma o tem, da bodo zahtevali nekateri.člani kongresa več pomoči za Cungking. To ka8e, kako zelo malo pomoči je prišlo na Kitajsko.«
.\nglešk| me.flečnlk »World Rewlew« pile, da so v Anlerikl zaradi pomanjkanja bakra vzeli IZ prometa v rrznih delih države bakrene novce po 10 centimov. V mestu Bosio (Idaho) so morali natisniti papirnat denar zaradi pomanjkanja kovanega drobiža. Bankovci po 10 centimov iz papirja Imapo velikost znaonke. Tudi vojno ministrstvo v Washingtonu je v težkočah zaradi pomanjkanja kovanega denarja in kovin za vojna odlikovanja, čeprav v ta namen v Ameriki ne potrebujejo velikih količin potrebnega materiala.
Ko so pričeli v I»ndonu 3 tednom posojila za svrhe nadaljnje izgradnje angleškega zračnega orožja, je Izjavil finančni minister sir Klngsley Wood, da je v Angliji že sedaj davčno breme težje od katerega koli drugega naroda. Minister za zračno letalstvo sir Archibald Sinclair je rekel, da je potrebno troje: potrpljenje, trdo delo In trdo štedenje.
Pri četrtkovem p odmevnem zračnem napadu severnoameriških bombnikov na nizozemsko obrežje je bilo na polotoku Voorne zahodno od Rotterdama ubitih 70 učencev, štiri razstrelne bombe so v polno zadele dve šoli In dve stanovanjski hiši ter jih popolnoma porušile.
»Grozna UHoda bi nas doletela, če bi se morala Nemčija ukloniti«, je Izjavil generalni tajnik v francoskem državnem tajništvu za Informacije Renć Bonnafous. Predsednik združenja pariškega tiska Jean Bouchaire je rekel ob Isti priliki, da bo Francija vzela konec, če bo uničena Evropa. Evropo pa lahko reši le zmaga nemške oboro*6ne sile.
V	nekem članku o nevarnosti od strani nemških podmornic piše list »New York Times«: »Če bi ml hoteli ponesti vojno v sovražnikovo deželo, bi morali prevoziti naše vojake preko morja. Ne moremo pa dopustiti, da bi oni zgubili svoje življenje, še preden dospejo na bojno fronto.«
Na 16 severnoameriških ladjedelnicah je izpadlo v januarju 32.744 delovnih dni, ker določeno število delavcev neutemeljeno nI prišlo na delo.
2000 mladih tuniikih delavcev je uilo Iz nekega gualllstlčnega delavskega taborišča In 80 se večinoma prebili v ozemlja, ki jih Imajo zasedene osovlnske sile
Angleški in nov je teki veleposlanik sta protestirala v Teheranu pri iranski vladi radi ostre kritike, kateri so bile izpostavljene za-sedbene čete v zadnji debati v parlamentu.
V	Ekvadorju J« prišlo do prevrata, o kate« rem zve agencija Štefani iz Buenos Airesa. Ozadje prevrata je živahno, nezadovoljstvo, ki vlada radi dogodkov na vzhodni meji v Ekvadorju. TI dogodki so. kot znano, vedli do zasedbe Ekvadorju pripadajočih krajev Carca-bona v pokrajini Oro in Carra v pokrajini Loja po peniansklh četah.
Verlat IInd Orucl. NS-G«uvtrla| und Druditrel Kiritln GmbH.. Klirnifurl - Vcrlimtiliit; Dr. Krnil Hcltjaii (Im WthrditMl) - Haupltditinicittr; Fritdridi Hoti(0tnn. — Znnt't 1»» Anztltenliilt Nr. 1 gllil;.
5"^ 1®. meroi IMS.	K AR AW ANKE V BOTE	_ Stran 8. — Btev. ŽO.
З.ш[. armada oklopnjakov uničena
Hudi obrambni boji v odsekih Orei in Staraja Rusa
Oberkommando der Wehrmacht je dne 7. marca objavilo:
Ob kubanskem mostišču kakor tudi na fronti ob Miusu in Doncu so se včeraj vršili le boji krajevnega pomena. S sunki nemških oklopnjaških enot smo razkropili nared stoječe sovjetske čete in pripeljali Več sto ujetnikov in številen plen.
V	prostoru južno od Harkova so brze čete vojske in Waffen-^^ zlomile močan odpor sovražnika in ga vrgle nazaj proti severu. Obkoljene skupine 3. sovjetske armade oklopnjakov, obstoječe iz delov 12. in 15. zbora oklopnjakov, enega konjiškega zbora in treh divizij strelcev so bile uničene, število ujetnikov in plena smo mogli šele deloma dognati. Doslej smo našteli nad' 225 topov, 61 oklopnjakov in nad 1000 vozil. Krvave z gube Sovjetov so izredno visoke.
V	prostoru zahodno od Kurska in v celokupnem odseku pri Orlu so se menjavali močni sovražnikovi napadi z uspešnimi lastnimi protisunki. Čeprav je sovražnik vrgel v boj več novih divizij, ni mogel na nobenem mestu doseči uspehov.
V	okviru lastnih premikanj smo po načrtih po dovršeni izpraznitvi prepustili mesto Gžatsk sovražniku brez boja. Vsi po-
skusi Sovjetov, da bi motili nemška odmikanja, so ostali brez uspeha.
V odseku pri Staraj! Rusi se je sovražnik tudi včeraj vedno znova zaganjal v naše močne obrambne položaje. Povsod je bil odbit s težkimi zgubami oklopnjakov in ljudi. Južno od Ladoškega jezera je našim četam uspelo, s krajevnim sunkom zboljšati svoje položaje. Pri tem smo pripeljali poleg številnega plena več sto ujetnikov.
v mnogih odeekih vzhodne fronte so moč ni odredi zračnega orožja podpirali čete vo, ske s silnimi napadnimi udarci na sovraj nikova zbiranja, položaje in oskrbovali) zveze.
Odredi letal za boj iz bližine so z vidn.': uspehom napadli sile oklopnjakov, motor zirane kolone in neko sovražno oporišče.
Z že včeraj javljenim napadom zračneg orožja na nek sovražni konvoj smo poško dovali še neko drugo tovorno ladjo.
Pri obrambi sovražnih zračnih napadov na dva kraja froncoskega obrežja ob Atlantskem morju smo zbili tri štirimotor-ne bombnike in dve lovski letali na tla.

Posebno wixoke sowfelske iqulie
Močni sovražni napadi pri Stara]! Rnsl - 15 britansldh bombniitov sestreljenih
Oberkommando der Wehrmacht je dne 6. marca objavilo:
Na severni fronti kubanskega mostišča 80 bili včeraj zaključeni boji proti odredom 58. sovjetske armade, ki so bili poslani, da nas zajamejo. Dve sovjetski diviziji sta bili docela uničeni, nekaj drugih je močno trpelo. Naše čete so pripeljale nad 1000 ujetnikov. Poleg številnih drugih orožij in vozil smo uplenili 69 topov in nad 250 strojnic ter metalcev granat. Sovražnik je utrpel zlasti visoke zgube ljudi, ki so se povečale še radi tega, ker je na pobegu nešteto sov-
Prispeiki podmornic \ marcu
Sovjetski poskus zajetja ob kubanskem morju razbit
Oberkommando der Wehrmacht je dne 6. marca objavilo:
Močan sovražnik, ki je izkoriščajoč še led, poskušal zajeti severni bok kubanskega mostišča, je bil razbit; ob sodelovanju z zračnim orožjem smo ga preganjali dalje v lagune. Več sto ujetnikov ter znaten plen orožja in orodja nam je padlo v roke. Sovražnik je imel visoke krvave rgube.
Na fronti ob Doncu smo si zopet osvojili številne kraje, med njimi mesto Lisi-čansk. Zaledje smo očistili in več razkropljenih sovražnikovih skupin prisilili k boju ter jih uničili. Južno od Harkova obkoljena 3. sovjetska armada je stisnjena na najožji prostor in bo kmalu ugonobljena. Tudi včeraj so se ji izjalovili poskušani izpadi.
Pri nadaljevanju svojih napadov zahodno od Kurska in severozahodno od Orla je sovražnik zopet utrpel najtežje zgube.
V frontnem odseku med Gžatskom in II-menskim jezerom so se v obrambnem ognju zrušili številni krajevni sunki in napadi so-
vražnika. Na obeh straneh Staraje Ruse je sovražnik po močni pripravi topništva z ma-siranimi silami ter z uporabo oklopnjakov in bojnih letal nastopil k napadu. Po pre-menljivih bojih je uspelo, odbiti vse napade, pričemer so Sovjeti tudi imeli najtežje Jigu-be. Zračnemu orožje gre glede tega obrambnega uspeha prav poseben delež.
Na tunezijski fronti je bilo tudi včeraj živahno delovanje topništva in izvidniških čet. Po strmoglavnih in nizkih napadih odredov nemških letal je imel sovražnik znatne zgube. Odred bojnih letalcev je v pretekli noči napadel pristaniške naprave v Phi-lippeville. Tri velike prevozne ladje so bile težko zadete.
Bojna letala za boj v daljavo so v Atlantiku zažgala tri velike trgovske ladje. Ladje so se močno nagnile na stran.
Včeraj je skupina severnoameriških bombnikov prodrla na Nizozemsko in se-vemonemško ozemlje. Po odvrženih bombah je prebivalstvo imelo zgube. Veliko število nizozemskih otrok je bilo ubitih. Lovci so iz
jetskih vojakov vzelo konec v poplavljen, močvirnih ozemljih.
Na fronti med Azovskim mdrjem in Kur skom 80 se včeraj vršili le boji krajevnegii pomena, čiščenje sveta jugozahodno od srednjega Donca in v prostoru južno od Harkova бе dalje napreduje. Več razkropljenih sovražnih skupin je bilo ugonoblje-nih.
Na srednjem odseku fronte so se tudi včeraj izjalovili številni sovražnikovi nar padi. Pri Staraji Rusi in južno od nje je sovražnik nadaljeval svoje, po močnem topniškem ognju, oklopnjakih in bojnih letalcih podprte napade. Bil je znova krvavo odbit. 31 razdejanih oklopnjakov je obležalo pred našimi položaji.
V vodovjih visoko na Severu so nemška bojna letala napadla nek sovražni konvoj. Pri tem je bila potopljena neka trgovska ladja s 6000 brt, neka druga večja ladja pa poškodovana. Na Sredozemskem morju so nemška bojna letala potopila iz nekega sovražnega konvoja tri trgovske ladje s skupno 26.000 brt.
Na tunezijski fronti je le malo krajevnega bojnega delovanja.
Neka skupina britanskih bojnih letal je v včerajšnjih večernih urah izvršila napad na zahodnonemško ozemlje. Prebivalstvo, zlate skupine sestrelili deset štirimotornih letal.
Posamezna britanska letala so v pretekli noči odvrgld bombe na kraje v Zapadni Nemčiji in podvzela vznemirjevalne polete na obrežje Vzhodnega morja. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno.
Kakor je bilo objavljeno v posebnem poročilu, so imele nemške podmorAice že v prvih dneh meseca uspehe. Po težkih bojih so poslale 13 ladij s 97.100 brt na dno morja. Dve drugi ladji sta bili torpedirani.
Na ob nzovališču v T u n i s u Za težko ranjenega se izstavlja navodilo za glavno obvezoval išče, nakar se izvrši prevoz po najhitrejši poti.
(PK.-Aufn.: Kriegsber. Pirath, PBZ., M.)
sti v Essenu, je imelo zgube. Razstrelne in zažigalne bombe so povzročile močno škodo v stanovanjskih četrtih in na javnih poslopjih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo zračnega orožja so sestrelili 15 izmed na-padajočih bombnikov.
УПа1т itoepodfavsfte novice
Vedno večje pomanjkanje ladij Je sedaj prl-ellllo tudi kanadsko vlado, da se priključi novim ukrepom Zedinjenlh držav 7,a skrčenje ladijskega prostora trgovskih ladij za promet z Južno Ameriko. Kanadski trgovinski mlnlsteif je moral namreč sedaj naznaniti, da so v bodoče izvozi v Južno Ameriko odvisni od izvoznih dovoljenj. S tem naj se prepreči vsak ne prav neobhodno potrebni Izvoz, da je še preostali ladijski prostor na razpolago izključno za vojnovažno blago.
V mredo eo »e začela nemSko-finska gospodarska pogajanja o dobavni hpogojih In blagovnih kontingentih za leto 1943. Kontlngent-ska pogajanja, ki so služIla za podlago trgovskega prometa obeh držav v letu 1042., so bila 13. februarja 1942 zaključena In so bila dopolnjena z dodatnimi dogovori. Koncem decembra je bil podpisan začasen dogovor o blagovnem prometu med nemškim Relchom In Finsko, ki je veljal provlzorlčno za prvo četrtletje 1943. Sedaj začeta pogajanja naj urede blagovno Izmenjavo obeh držav za celo leto 1943. Finsko časopisje pozdravlja začetek nem-Sko-flnsklh pogajanj in pri tem hvaležno podčrtava velikopotezno podporo Nemčije, ki omogoča finskemu gospodarstvu, da krije ne glede na z vojno zvezane težkoče svoje življenjske potrebščine.
Werner Lilling:
Mali slovar NSDAP
c) Reichspropagandaleiter
(vodja državne propagande) Reichspropagandaleitung ima nalogo, da s pomočjo vseh tehničnih pridobitev in prosvetnih naprav ponese nacionalsocialistično misel med narod, jo trajno ohrani živo v stranki in narodu ter s pripravo in razjas-hjevanjem podpira ukrepe stranke in tudi nacionalsocialistične države.
Iz te naloge sledi samo po sebi kot nujno, da je potrebno najožje sodelovanje Reichs-propagandaleiterja z državo in narodom. Zato je Reichspropagandaleiter der NSDAP, Reichsleiter dr. Goebbels od 13. marca 1933. hkrati Reichsminister fur Volksaufkl&rung un4 Propaganda (državni minister za ljudsko prosveto in propagando). Od jeseni 1933. je obenem Prasi-dent der Reichskulturkammer (predsednik državne prosvetne komore), ki je stanovska organizacija vseh na področjih prosvetnega življenja delujočih rojakov. Reichskulturkammer obstoji iz Relchsfilmkammer (državne komore za filme). Reichsmusikkam-mer (državne komore za godbo), Reichs-kammer der blldendeij Klinste (drž. komore likovne umetnosti), Heichstheaterkammer (državne gledališke komore), Reichsschrift-turmskammer (državne komore pisateljev), Reichspressekammer (državne komore za tisk) in Reichsrundfunkkammer (državne komore za radio).
■ Reichspropagandaleitung ima svoj sedež v Miinchnu. Reichspropagandaleiter ima turn stalneri zastopnika in vodjo štaba Njegov poslcrvni delokrog obsega urade: aktivno propagando, radio, film, zvezno mesto, prosveto, tiskovno propagando, Eeichsring fiir nationalsozialiatische Pro-
paganda und Volksaufklarung (državni krog za nacionalsocialistično propagando in ljudsko prosveto), zadeve razstav in vele-sejmov, Reichsautozug Deutschland.
d)	Der Reichsschatzmeister
(državni zakladnik)
Poslovno področje Reichsschatzmeistra državnega zakladnika) ne obsega samo f i-nančne uprave, ampak celotno notranjo upravo stranke.
Reichsschatzmeister, Reichsleiter Franz X. Schwarz si je stekel zgodovinsko zaslugo, da je ustvaril, odkar je bila stranka v februarju 1925. 1. na novo ustanovljena, upravne pogoje za življenje, boj in zmago stranke. Njegovo delo daje tudi danes neizogibno potrebno materialno podlago za celotno delovanje stranke. Daje pa hkrati, ker zagotovi z natančnostjo in strogostjo red v finančnem poslovanju na celotnem področju strankinega dela, neobhodno potrebni pogoj za idealno vdanost vseh strankinih tovarišev nalogam stranke.
e)	Der Reichsorganisations-leiter (voditelj državne organizacije).
Reichsorganisationsleitung (vodstvo državne organizacije) ustvarja in vzdržuje, kar je njena najvažnejša naloga, one oblike, po katerih stranka dojame nemški narod v vseh njegovih delih, da se praktično uresniči nacionalsocialistična vzgoja. Ni torej le slučaj, da je Reichsorganisationsleiter der NSDAP, Reichsleiter dr. Ley, hkrati tudi voditelj za Deutsche Arbeits-front. Njemu so tudi podrejene tri Ordensburgen (redovni dvori) der NSDAP (Crossinsee, Vogelsang, Sontho-fen), ko naj pred vsem služijo izobrazbi in izbiri strankineganaraščaj&FUhr#r-Je v (voditeljev). Podrejene вв MU pa tudi vse druge strankine šolske naprave. On je torej hkrati Reichsschulungsleiter (državni voditelj Šolstva), der NSDAP,
v Oblastna področja stranke
1) Die HoheitBtrager (imetniki oblasti).
Državno področje je razdeljeno v G a u e. Na čelu vsakega Gaua je Gauleiter. Vštev-Si organizacijo inozemstva, ki tvori organi-zatorično en Gau, ima NSDAP sedaj 42 Gauov.
Auslandorganisation der NSDAP (AO) (inozemska organizacija stranke) obsega vse v inozemstvu živeče člane stranke. Predmet njihove propagande, organizacije in siceršnjega delovanja so zgolj rojaki, ki so nemški državljani in ki žive izven mej Reicha! Vsako vmešavanje v zadeve drugih držav in narodov je inozemski organizaciji prepovedano.
Tuzemski Gaui so razdeljeni v K r e i s e (okrožja), le-ti zopet v Ortsgruppen (krajevne skupine). Ortsgruppen so razdeljene v Zeli en (celice), te pa zopet v B1 o C k e (sklade). Potemtakem imamo poleg Filhrerja sledeče vrste krajevnih Ho-heitstragerjev (metnikov oblasti):
Gauleiter (in Stellvertretende Gauleiter — nadomestujoče Gauleiterje), Kreisleiterje,
Ortsgruppenleiterje,
Zellenleiterje,
Blockleiterje.
Ortsgruppe s svojimi Zellen in Blocks je enota, ki tvori pravi koren stranke. Tukaj se odvija skupno delo in negovanje tovarištva za strankine tovariše vseh poklicev in plasti ter veroizpovedi, tudi raznih strankinih oddelkov in oskrbovanih skupin, z vedno novim ustvarjanjem duha narodnega obSeetva ia aacionalsociali-sti&nega Sivljetijekega,6uta. Tukaj se v zvezi z delom Ortsgruppe DAF in NSV vedno na novo poraja narečno občestvo.
(Nadaljevkaj«
9o svetu
NacionlalsoclalletlCno prepričanje In materinsko ženstvo govori iz pisma, ki ga je poslala Reichsministru dru. Goebbelsu gospa Anna Fritsch, Weldenhausen (Кг. Eschwege): >... Usojam Bi Vam poslati svojo tretjo Relchskleiderkarte (nakaznico za obleko) in petdeset Mark, kar se naj uporabi za one, ki 80 težko prizadeti po bombnih napadih. Ker me posledice obolenja v poklicu močno ovirajo, ne potrebujem toliko obleke. V tej odločilni dobi bi tudi jaz rada pomagala, vendar je pa tega, kar lahko storim tako malo.. .<
Zdravilišče Benneckenetcdn v Harzu se je popolnoma preusmerilo za zdravljenje oboroževalnih delavcev. Relchserholungawerk der Deutechen Arbeltsfront (državna ustanova za oddih pri nemški delovni fronti) ustanova So-zlalerholungswerk nekaterih deželnih zavarovalnic 80 pridobili sedem večjih domov, ki jih bodo zasedli oddiha potrebni delavci oboroževalne stroke. Poleg teh bodo tja lahko 811 na oddih ranjenci, frontni dopuatnlkl, matere In otroci.
Z vsemi znaki paničnega etrahu se je zgla-
Bll te dni v bolnišnici v Parmi mož srednjih let, ki je tiščal roko pred usta In dal razumeti z gestami, da ga morajo takoj začeti zdraviti. Pred zdravnikom je nato na njegovo začudenje odkril na Široko odprta usta, katerih bolnik ni mogel zapreti. Mož je samo preveč zdehal in Bi pri tem zlomil čeljustni sklep. Ker je tak zlom težko zdraviti, bo moral ostati dalje časa v bolnišnici.
Zagonetna bolezen je Izbruhnila v ozemlju Slbbarps v švedski pokrajini Halland In zahtevala doslej tri smrtne žrtve. Bolezen se začne z znaki zmrznjenja in vratnimi bolečinami, se pa zelo hitro razširi na dihala In povzroči zelo hitro smrt. Zdravniki si doslej niso na jasnem o značaju bolezni. Posamezni znaki kažejo na sorodnost s »pinalno otroško mrtvičnostjo In nek zdravnik je celo Izjavil, da gre sploh za novo obliko otroške mrtvlčnostl. Oblasti so odredile zaenkrat, da se zaprejo šole za teden dni.
V nuUl vaal Bttsd (Odenburg) je dovršila vdova Marta Bley 100. leto svo^ »taroetl. Opravlja pa še vsak^đan svoje domaČe delo sama In obišče včasih svojo hčerko, ki stanuje v vasi, ki je oddaljena osem kilometrov. Stoletnica se vrhu tega udejstvujo tudi še pri kmetij«tiv4,
Spite 4. — Nr. 20.
K Г Л W A N K Г \ BOTE
r.lillTVorh, 10. Marz 1! '1.
Dariiber muli sich jedar Oberkrainer klar sein
Es bedarf kelner besonderen Er6rterung. daB Oberkrain nur dank der RUdcsicht der doutschen Wehrmacht und dank des schnel-len Vormarschas der deulschen Truppen von den Schrecknissen des Krieges ver-sdiont geblleben ist. Es hstte auch anders kommen кбппеп. Der Balkan solite nach dem Willen Englands und SowJetruBlands zu elnem groBen Kriegsschauplatz werden, der bedeutende Telle des doutschen Heeres gebunden hatte und eine kraltvolle Vertel-dlgung Im Osten und Westen unmOgllch ge-madit haben wvirde. Aus den in La Charit4 geiundenen Dokumenten des franz6sischen Generalstabes ging bekanntllch eindeutlg hervor, daB Belgrad schon langj vor dem Kriege Abmachungen mit den Feinden Deutschlands getroffen hatte, um diesen die Landung in Saloniki und den Aufmarsch anf dem Balkan zu erleichtern. DaB dies alles nicht gelungen 1st, kann nlcht etwa den Mannern in London, Moskau oder Belgrad als Verdienst angerechnet werden, sondern allein der Fahigkeit des Fiihrers, die Dinge schon Im voraus zu tiberblicken und MaB-nahmen zu ergreilen, die seinem Volke Opfer, die man ihm aufzuerlcgen sucht, м-sparen. ware aber der Balkan wlrklich zum Kriegsschauplatz geworden und die Juli-fchen Alpen hallten wider von dem Donner der GesdiOtze, dann sShe Oberkrain anders aus und der Krieg zeigte sein schrecklich-stes Gesiclit, wl4 er es Polen, Norwegen, Frankreich und andoren Staaten gezeigt hat. Die Bevdlkerung wilrde dann nicht in fast friedensmafligem Gabaren die F.reignlcse auf dem Kriegsschauplatz mit der Kritik dessen, der sich selbst in Sicherhoit weiB, verfolgsn, sondern sie ware irgcndvfo hin-ter der Frorft untergebracht, falls sie nicht gar unter dms Rad des Krieges gekommen ware. Ihra HSuser und HOfe lageh heute in Trummwrn. Das alios ist kein Hirngespinst. Es hatte nur eines Schwachlings" in der deutsdien Ftthrung bedurft, um das alles harte. unorbittliche Wirklidikeit werden zu lessen.
Als die deutsche Wehrmadit in das ehe-malige Jugoslawien einmarschierte, erlieB der FOhrer in seinem Befehl an die Wehrmacht die ausdriickliche Weisung, daB sich dieser Krieg nicht gegen Kroaten und Slo-wenen richte und sie deshalb geschont v/er-den sollten. Er tat dies im Hinblick auf die Einstellung dieser beiden Včlker gegendber Belgrad upd mit ROcksicht darauf, daB sie zum grOBten Teil einmal unter deutschem Schutz standen und Oberkrain dazu altes deutsches Siedlungsland ist, das nun wie-der in den doutschen Staatsverband aufge-noinmen werden solite. In den zwei Jahren nadi diesem Ereignis sind genugend Be-weise des guten Wille^s von deutscher Seite gebracht worden Selbst die Zuerken-nung der dautschen Staatsburgorschnft auf Widerruf konnte von Gauleiter Dr. Ralner verkOndet werden. Die Bemiihungen aber, die das Deutschland untornimmt, um in diesem Telle des Deutschen Reldies eine endgOltige Ordnung einzufiihren, diirfen niemals falsch verstanden werden. Die nicht in alien Fallen eindeutige KaUung der Oberkrainer Bevdlkerung tragt mit/ dazu bei, daB eine Gruppa verhetzter Bolschev/i-sten versucht, Unruho zu stiffen und den Aufbau zu hemmen. Diejenig^n, die nlamals wissen, was sie wollen, vermSgen sich audi jetzt nicht ganz eindeutlg festzuleqen. und zum Schaden ihrer selbst wprdon die Oberkrainer in VorgSnge verwickelt, die ihnen im Grunde fernliegen und die geeignet sind, da: Bild der Lage zu verwischen.
Es ist den OboiI:rainern selbst nldit un-bekannl, daB die Banden s!ch zwar das MSntelchen einer „Befreiungsfront" umh4n-gen, in Wirklichkelt aber nichts anderes be-absichtlgen als die Versklavung dieses Lan-des nach dem Bilde Moskaus. Die Aussagen gefangener Banditen, die nld}ts wenlger als eine Ucherliche Rolle spielen, wenn auch Mord und Raub ihr Handwerk ist, bezeugen eindeutlg, daB an der Spltze Serben und Kommunisten stehen, die slch nur so lange tarnen, als es unbedinqt notv/endig ist. Nach den Aussagen des Johann Bernik aus Laak an der Zaier zum Belsptel, der ein Jahr bel den Banditen war, wild auch an Hand eines bolschewlstisdien Buches geschult, nur darf das Wort Kommunismus nie gebraucht werden, um nicht die abzustoBen, die in ihrer grenzenlosen Dummheit auf die Parolen von Frelhelt und Briiderlldikeit herelngefal-len sind. Vorerst beschrSnken sie sich darauf, die BrOderlichkeit dadurch drastlsdt zu demonstrieren, daB sle stehlen, was ihnen nicht gehdrt, und daB sie morden, wo man ihren Phrasen nicht glaubt.	<
Es gibt Immer eine gewisse Sorte arbelts-scdieuer MensAen, die nun einmal lleber auf unehrliche Weise durchs Leben zu kommen versucht, als sich thr tSglidies Brot mit ihrer Hande Arbeit zu verdienen. Das ist elnfacher, wenn audi gefahrllcher. In Zelten des Krleges nutzen sie die Gelegen-heit aus ihren dunklen GesdiSiten den Nimbus eIner natlonalen Tat zu verleihen. Das hat mit den Belangen einer Nation oder einer NationalitAt nidit das Gerlngste zu tun. Aber das macht nldits, die Hauptsadte ist, daB die gutglSubigen Zeltgenossan be-elndruckt werden und am SchluB selbst noch an die Wahrheit der Worte ihrer Ver-ftihrer glauben, Der Balkan 1st dazu schon be-rOchtlgt filr derartige Umtrlebe, die in einem zlvllisierten mitteleuropSlisdien Staat vdllig unbekannt sjnd. Es nimmt nun kein wander. daB sich die Gruppen, die mit einer festen prdnung nlcht elnverslanden sin-l, slch diesen Umstand zunutje machen und alles zu untergraben versuchen, was fiir den Augenbll& und fUr alle Zukunft ein der-artiges Rftuberleben unmOglidi machen wtirde. Uns verwundert das nicht, deshalb nehmen wlr das ganze Problem auch nidit so ernst, wie manche das . gern mdchten. Es 1st audi nicht anzunehmen, daB die Lei-tung der Banditen sldi Illusionen uber Ihre wahre Stellung madit. Sie wflrd'en fiber Nadit verschwunden sein, wenn ihnen scharf entgegengetreten wiirde. Wir haben noch keine Veranlassung dazu. Die Vor-gSnge in Oberkrain beeintrSchtigen das Bild der millt.lrischen Lage nlcht Im geringsten, Eine Wehrmacht, die alle Staaten in Europa besiegt hat, die Ihr felndlich gesinnt Waren, und die nun. nach elnlgen RUdcsdilagen Im Winter, die Front wleder gefestigt hat und an elnlgen Stellen sdion jetzt zum Gegen-annrlif angetreten ist, wird rvr raitleidlg auf die kleinen HSuichan herabblidcen, die irgendwo Im Hinterland elnen kleinen Wild-westkrieg filhren. Man ist genelgt, die Rolle der Banditen mit der Vorstellung des kleinen Frit; Uber den Krieg zu verglelchen, der auch glaubt, da sei Krieg, wo geschos-sen wird. 9e elnfach 1st das nun nlđit, und oln paar ermordete Menschen bedeuten In einer Zeit, wo Kontinente in Bowegung sind, noch kein milltarlsches Ereignis.
Es lohnt nidit, sldi mit diesen Fragen nodi elngehender zu beschaftlgen. Jeder Oberkrainer muO slch dariiber klar sein, daB er heute eine eindeutige Stellung zu bezlehen hat; Hitler oder Stalin, wie sich der Gau-
letter karzlidi in einer Rede in Ferladi ausdračicte. Es gibt kein Blinzeln nađi beiden Seiten, vielleidit ofiene LoyalitSt gegeh-uber dem Reich und versteckte Sympathie zu den Banditen. Man waiB an maOgebender Stelle wohl, wo die wahren und iaUchen Freunde litzen, und alle Tarnunqsversuche sind zwecklos Niemand braucht sich in Sicherheit zu wiegen, weil von staatiicher Seite nidits gesdileht, was seinem und seiner Komplicen Tun ein Ende setzen v/Orde. Es ist oft genug betont worden, dafi Oberkrain in einer Zeit der BewShrung lebt. Wir un-sererseits sind aufrichtig und sagen, was wir denken Das Reidi hat Oberkrain eine Reihe von Einriditungen und Gesetzen ge-wShrt, die die praktisdie Eingliederung in die deutsdie Volksgemeinsdiaft bedeuten. Aber man dari das nlcht iaUch verstehen! Deutschland ist gewillt, in Oberkrain end-giiltlge VerhKIlnisse zu sdiaffcn. Es gibt keine Macht, die uns daran hindern kdnnte.
Der Befehl des FUhrers, dieset Land wiedo# deutsch zu machen, wird restlos, ausgeiOhrti Die GewShrung der SlaatsbOrgerschaft vie die verschiedenen Sozialgesetze sind daiDr-haft und niemand trSgt slch mit dem ()#« danken, sie einmal wleder aufzuhebon. Aber sio gelten nur far den, der sich zur Mitarbeit an der deutschen Aufbauarbeit ehrlidien Herzena bereit erkUrt. HalbheUen werden niemals geduidet werden. Die Einstellung der Bevfilkerung von heute ist dl# Voraussetzung fur alles, w^s fUr die Zukunft geplant ist.
Dariiber muB sich jeder Oberkrainer klar sein. Es helfit heute klare Stellung zu bezlehen. Das Ziel steht unVerriidcbar festi Oberkrain bleibt in alter Zukunft deutvch. Eine Debatte gibt es darflber nlcht. Wer slch diesem Bestreben wldersetzt, hat jcdes Recht verwirkt, mit in den GenuB der Friidite dieser Arbeit zu kommen.
Frledrich Horstmann.
Gute Fortschritte bei Charkow
firofler Eriolg Im Raum von Orel - Von 90 Felnflpanzern 74 abgesttiossen
Aus dem Fuhrcrhauptquartier, 8. Marz. Das Obcrkommando der Wehrmacht gibt bckannt:
Siidwestlich Charkow brachcn unscrc An-griffsdivisioncn den fcindlichen Widerstand und trugen den Angriff bis in den Raum westlich der Stadt vor.
Im Kampfabschnitt von Orel rannten die Sowjets an einzelnen Abschnltten immer wleder von neuem gegen unsere Stellungen vergeblidi an. Ein sell Tagen in schwerem Abwehrkampf stehendes Armeekorps crzieiie gestern einen groBen Abwehrerfoig. Von 90 angreifenden feindlichcn Panzern warden 66 im Erdkanipf und 8 Panzer aus der Luft vernichtet.
Im Mitlelabsclinitt fiihrfe der Feind zahlreiche Angriffe, um die Bewegungcn der deutschen Truppen zu storen. Er wurde iiberall biutig zurudtgeschlasen. Im Zuge der seit Tagen ini Gange be/indlichen planmiiBlgen Verkiirzung der Front wurde der Ort Syfschewka ohne feind-lichen Druck gcrauint.
Die Abwehrschlnclif sudlich des Ilniensees hielt auch gestern in unverminderter Harle an. Trotz
starker Artillcrieuntcrslutziing und Einsatz voe Panzern und in diclitcu Welicn anfliegenden Sclilachtflicgcrn blieben die Angriffe der Sowjets im Abwchrfeucr und unter dcm vernichtenden Einsatz der Luftwaffe mit schwersten Verlusten licgen. Jagdflicger und Flakartillcrie schosscii uber diesem Frontabschnitt 60 Sowjetfiug-zcuge ab.
An der nordtunesischen Front nur Kanipfe von ortliclier Bedeutung. JagdfHegerverbande waren in zaiilreiciien LuftkMmpfen erfoigreiclt, deutsch* Jager schossen dabei neun Spitfire ab.
Deutsche Kampfflugzcuge bckampften bei T die Stadt Eastburne an der Siidkiiste Engiar i. In der vergangenen Nacht wurde dan Gebiet m Southampton mit Spreng- und Brandbom in bclcgt.
Angriffe der feindlidien Luftwaffe gegen clas Reidi.sgebiet und die besetzten Westgcbiete fanden wcdcr bei Tage noch bel Nacht statt.
Ober der Nordsee verier der Feind drel m; r» motorige Fiugzeuge.	'
Phantastereien des USA-Marineministers
Knox weifi berefts die Hdhe der amerlkanisdicn Verluste bis zum Jahre 1945
hw. Stoddiolm, 9. Miint (Ei?encr Bericht.) In einem Bcricht an Roosevelt uber die Produktion an Kricjjsschiffen, die nach seiner Darsteliiinj im Fe-bruiif RekordausninRe anjjcnommcn habcn soil, be-hauptet der L'SA-Narineministtr Knox, der amerike-nisclie Scliiffbau sehe in einem solchcn Tempo vor .'ich, daB die . Fiinf-Ozean-Flottc" der USA vor Ende 1945 im aktiven Dleost sein wcrdc, Insyejamt werde die I'SA-FIotle. ..selbst hci Beriicksichtijung der Kriessverluste". bcinahe viermal so jroB sein wie die nordamerikanisdien Seestrcitkrafte bel Be-ginn des еигорлјлсћсп Kricjes 1939 . , .
Selbst bel Beriickslchtijun? der Kricgsverlustc".
Das hedeulet daB Knox also schon heute wciB. wie-viel Verluste er ailenfalls zujcben will. Normaler-weise kann man nur ungefahr ausrcchncn. wie viele Schlffe In clner bestlmmtcn Zeit sebeut werden kpnnen. vorausseset«. daB keine llnfalle, Streiks.
Rohstoffmanjel oder andere hindernde Faktoren ein-treten. aber bereits dariiber unterrichiet zu sein.
wie vltle Verluste eine Flottc in einem Zcitraum von zwel bis drel Jahren bel Fortdaucr des Krleges er leiden wird daf %eht uber das durchschnittliche menschllchc Vcrmogen hinaus und 1st ebenfalls ein Rekord des Rooseve!t-"Systcms.
Eines 1st allcrdings zweifelsfrei: dafi die Flotte, wie Knox es bereits in seinem Vorbc: .bt ankiindijt die starkste der Welt werden und die c;ij-lische in absehbarer Zeit welt iiberfliigeln soil, ша den Triu m der absoluten amcrikanischen Seediktatnr zu verwirklichen — soweit nlcht noch deutsch* U-Boote japanische Kreuzer nnd endere, vem amerlkanisdicn Standpunkt aus tigentlich unerlaubte £r-sdieiounjjcn diesen Traum storen.
Gegen die deutschen, U-Boote rlchtct sidi daher auch ein ganz bcsonders groBer Teil des USA-Produk-tionsprogramms Knox bchauptet nach der einen Dar^' stellung die Massenhcrstellung von ZerstSrem fBr Geleitziige habe begonnen und hunderte dieser Schiffi hattcn bereits die Werften verlassen. Nach einer anderen Darstellunj — man nimmt es In Wash'"-;-ton nlcht so genau — hat er den Vorschlag ur' r-breitct. 200 Zcrstdrer und andere Geleitfahrr; tje neucn Typs zu bautn. Auf jeden Fall zeigen die, ie man sieht stark agitationsbetonten Biyichte iibet' ч-stimmend welches Bediirfnis nach verbesserten leitfahrzeugcn besteht. und daB sich die bisher gepriesenen Korvetten nicht als zwcckmafiig erwiestn haben.
Deukdie	imd ^đfchcn
Frauensand
An der westllchen Seitc v >n i'^iUsland der Ost-Beltc des Zuidersces, warhscn mitten aus dem Meero Gr&ser und Halme h^rvor an dar Stelle, wo frUher die KirchtUrme und Prachtgebiiude der versunkcnen Stadt Stavorcn standen. Die Gegend heifit bis auf don bcutigcn Tag der Vrouwenzaud, das heifJt Frauensand. und đavon wird eine Ichrreiche Sage erzahlt, die unter den Schlffem und Flschern von Mund zu Mund geht. Dort wohnto cine vornehme Frau, deren Namen man freiiich nlcht mehr kennt. Sle war stolz auf Ihren Besitz, hart gegen die Alenschen, und strebte nur danach, Ihre Schiitze zu mehren. So wie sle dachteii tibrigena tile Leute In Stavoren, und ез war darum kein Wunder, dafi man allerwiirts hiiB-llche Geslnnung antraf und lUsterllche Reden vernahm.
Elnee Tages rlef sie Ihren Schlffsmelster, dem ale befah!, aupzufahren und eine Ladung des Edelsten und Besten mitzubrl»gen, was auf dor Welt wa.ro. Vergebcns forderte der Sopraann n&here Welsungen. weil er an pUnkt'-llche und bcstlmmte Auftrage gew6hnt war. sie bestand zornlg auf Ihrem Wort und hleS Ihn alsbald In See stechen. Der Schlffsmelster fuhr unschlllsslg und unslcher ab, er wulite nlcht, wie er dem GehelR seiner Herrin, deren bfisen Btrongen Sinn er kannte, nachkommen m6chte, und Uberlegte hln und her. was zu tun sel. Endlloh dachte er: »Ich will Ihr eine Ladung vom besten Welzen bringen, denn was 1st wohl gchSner, als das herrllcho Korn, dessen kein Mensch entraten kann!« Also steuerte er nach Danz!g. befrachtete sein Schiff mit dem vorzUgllchsten Getreido und kehrte dann, immer noch unruhlg und furchtsam vor seiner Aufnahme, wleder In die Helmat zurUck.
»Wie, Schlffsmelster!« rlej Ihm seine Herrin In Stavoren entgegen, »du blat schon hler? Ich friaubte dlch гп dor KUote -von Afrika, ura Gold und EU'enbeln elnzuhnndeln. LaR sehen, л\-аз liu geladyn hasll'i ZGgernd. denn an ihren Reden s ah er »chon, wie wenig sein Einkauf ihr behagen wUrde, antwortete er: >Melne H«rrln, ich fUhrte euch den k6stlichBten
Welzen zu, der auf Erden gefundei) werden kann,«
»Welzon'i, sprach sle, >eo elendes Zeug brlngst du mir?«
»Ich dachte, das wftre 'so elend nicht, was uns unser t.4gUche." und gesundes Brot gibt.«
)Ich will dir zclgen, was mlr delne Ladung wort 1st. Von wclcher Sclte 1st das Schiff goladen?«
>Von Steuerbord,«
>So befehle Ich dlr, dafi du soglelch die Ladung auf Backbord In die See schUttpst.
Ich komme selbst hln und sehe nach, ob du melnen Befehl ausgerichtet hast.«
Der Seemann schauderte davor, elnen Auf-trag auszufUhren, der sich so grobllch. an Gottes Schopfung' verging, und lleB In aller Elle arme und bedUrftlge Leute herholen, die seiten ein StUck gutes Brot zu essen hatten. Durch den Anblick dieses Elends hoffte er die harte Herrin milder zu stlmmtn. Er glaubte slcher, daB sle llebcr die Ladung an dlcse Armcn vertellen. als Itj das Meer sehtltten lassen werde. Allein darln irrte er sich vOlllg.
Das Horsf W«sscf-Llcdi Die Fafin* hodi

G H
G:
C Б
F K

$
Die F»h - ne
G:
D
G:
hodi, die Ret - hen didit ge
S a
sdiios - ttn,
G
mtr

mit
G:
m
i
- hig fe - stem Sdiritt.
O K
Kam - rt - den,

s
di« Rot-front und 8
m
d f
Rc • tk - don @
cr - (cbo« - MS, Q»	C

fJf'' f ^
mtr - lehiern im Gein in
»em Rei lirn mit.
2. Die Str»Be frei den braunen Bataiilonen! Die StralJe frei dem Sturm abccitunfjsmann! E( schaun auf* Haken-kreuz voll
Hoffnung sdion Miilio-nen.
Der Tag fur Freiheit und fiir Brot bridit an.
8. Zum letztenmal wird nun Appell geblas«n!_ Zum Kampfe $tehn wir alle sdion bereit. BaW flatte'rn Hitterffh-ncn tiber alien StraSen, die Kncditsdiaft dauert nur noch kurze Zeit!
4.	Die Fahne hadi, die R-eihen didit gesdilossen,
5.	A. marsAiert mit ruhig festem Sdiritt. Kam'raden, die Rotfront und Reaktion ersdios-aen,
mtrsdiiern im Geist in unsern Reihen mit.
Worte und Wei«e: Horet Weeeel.
Das Herz der stolzcn Frau blleb hart ч Stein, und sle lorderte mit Ungeduld t id unter Androhung schwerer Strafe, dali Чг Befehl soglelch befolgt werde. Da bezw. g s'.ch der Schlffer nlcht IKnger und rlef latit; >Solche Boshelt kann Gott nlcht unge^traft lassen. Ich sage Buch, es wird der Tag kommen, an dem Ihr gcrn die edlen Komer, die Ihr se frevelhaft versplelt, elns nach dem andem auflcsen mBchtet, um Euern Hunger zu stlllcn.c
Da lachtfi die stolze Frau und glauhte, der iingstllche Mann sel um seinen Verstand C'e-kommen.
Die Drohung des Gerechten erfUllte slch aber frllher, als die Frau mit dem Stcinherz dachte Bald nachdem der gottlose Befehl ausgefUhrt war, traf die Naehiicht ein, daB die ganze aus dem Morgenlands helmkehrende Flotte der Frau gestvandet sel. Dann kamen UnglUcksbotschaften von anderen SchT-brllchen, wodurch relche Ladungen verlo- n glngen, ein anderes groSes Schiff ward v-ii Mohren und TUrken elngenommen, ил4 schllelllich brachte der Fall mehrerer Hand-lungshSuser d^e hartherzlge Frau um den Rest Ihrcs elnst unechouren Vermegens, Da kam es, wle der redllche Schlffsmelster es vorhpr-gesagt hatte: seine Melsterln gerlet Ins Ele iđ und TOuUte das Brot ал fremdcn Tllren bettc'a. Oft bekam sle kelnen Bissen, verkllmme;te darum und starb In Verzweiflung.
Der Welzen, der In das Meer geuchdttPt war, faflte Im Sande der Untlefe Wurzel, sproBte und wucha das folgendc Jahr, doch t rug er taube ■ Ahren. Niemand achtete des Wahr-zelchens, und die Ruchloslgkelt- In Stavoren nahm sogar zu, selbst als map aus elnem Bnmncn zum grGGten Erstaunen elnen Herinf und eine Steinbutte Icbend mit dem Zleheim r horaussch3pfte, besserte slch kelner Da naV.n das Schlcksal nach demWlllen der Vorsehr"? seinen Lauf. In elner Nacht Sffnete elch dis See, und drel Vlertel von Stavoren verschla;i3 die Flut. Den Rest zog das Meer nach und ns h In die Tlefe
M ft dem Relchtum der stolzen Stadt 1st seltdem aus. Noch Immer aber wfichst auf I'.'H Sandbank ein merkwUrdlges Graa mit t.ubca Ahre, daa man sonat nlrgende flndet, ^
Sreda, 19. marca 1913.
KARAWANKEN BOTE
Sfrpn 5. — Stov. 20.
Auf dem Krelie steln
doTirllnl dnevi HJ za starše v Stelnn
Bann/Uhrung der Hitler Jugend v Steinu d*je z ustanovitvijo govorilnih ur za atarše Vsak ponedeljek v Banndlenststelle staršem priliko, da predlože vprašanja In prošnje, ki ee tičejo mladenlčev in deklet In tam dobe nasvet, pojasnilo In pomoč. Bannfilhrung je obenem z objavo te ustanovitve, ki jo je prav zelo pozdraviti, izrazilo željo, da se starši te prilike za razgovor poslužujejo v največji meri.
Stcln. (Šolanje.) Nedavno se Je vrSllo ▼ kamniškem domu Šolanje NS-Frausnschaft za Ortsnbtellungsleiterlnnen pod vocjstvom Gau-abtellungslelterin A n d r e t s c h, ki Je govorila o kuharskih tečajih, Šivalnih in gospodinjskih posvetovanjih. Gauunterabtellungs-leiterin M U n ni C h je predavala o dolžnost-nem službenem letu.
Steln. (Svet vsem ženam.) V torek, 9. marca, bo otvorjena posvetovalnica NS-Frauenschaft Steln v kamniškem domu. Tukaj lahko dobe žene v vseh zadevah nasvete vsak torek od 9. do 12. In od 13.30 do 18. ure Na razpolago so preizkušeni recepti; žene se lahko nauče napraviti iz starih stvari nove. 2ene, obiskujte pridno posvetovalnico! Tu dobite dragocena navodila za dom In družino.
I^ukowitz. (Več rojstev kot smrtnih primerov.) V tukajSnJi Ort.sgruppl smo Imeli od 1. januarja do 1. marca 1943, 13 rojstev, med temi sta dve družini s 13. otrokom. Umrli so samo trije. V neki družini se Je rodil deseti otrok.
MannslHirg. (Iz vaSke kronike.) Dne 2. marca se Je vrSll običajni apel NSDAP in
Rolf L e u n a r ;
VZAKONŽNJIM!
Hniinorietičen roman	13
«in I I ......... ' III	II ;	I
Ali morda ne kuha dobro? hoče gospa Schwanke takoj vedeti.
To že. Ampak naj mu ne izda vedno prej, kaj kuha!
»Mislim?«
Ne, misliti ji tudi nI treba nič!
»Za božjo voljo! Ravnokar se domislim — moram vendar v kuhinjo! Tam stojijo brusnice na ognjišču! Da se ne osmode!« le spomni gospa Schwanke in naglo steče k Tratom.
Da, na to seveda ne misli, godrnja na-teknjeni gospodar.
»Saj vendar ne smem misliti, gospod Holland!« ga zmagoslavno porazi ž njegovimi lastnimi besedami in že je pri svojih loncih.
Elli gleda eanjavo za njo. Ugotovi: »Sijajna ženska. Ampak lahko bi bili tudi brez nje. Oženiti bi se morali gospod Holland.«
Viktor se ji zahvali za njene predloge!
Toda brezskrbno Elli nadaljuje: po njenem mnenju je za pesnika pač težko najti leno, kajne?
»Tristo medvedov! Ali se hočete morebiti jri z menoj poročiti, gospodična?«
Ah, bože mili, saj on nikakor ni njen tip, odgovori na to Elli sočutno.
»Kaj pa potem hočete od mene?«
Kar Elli hoče, ne more izdati.
Do tega tudi ne pride, ker se zopet oglasi iftlefon.
KVB. Navzoči so bili vsi Amtsleiter, Blo<đc-In Zellenleiter. Po pozdravu se Je lepo zahvalil StUtzpunktleiter Pg. Hopfg&rtner NSV-Walterju Pg. Fritzu Hertleju, ki je moral Iti na novo mesto v Berlin. Posebno Je poudaril njegovo požrtvovalnost za organizacijo NSV. Na mesto v Berlin prestavljenega Pg. Frltza Hertleja Je bil poverjen z vodstvom poslov NSV Pg, Milan Jentschitsch. —
St. Gforgen bol Krnlnburg, {Zborovali J e.) KrelsbauernfUhrer Alxelsberger je govoril na dobro obiskanem zborovanju o kmečkih vprašanjih. Tudi zborovanje Krels-lelterja Pg. KuBa je bilo zelo dobro obiskano.
Naklae. (Iz vaške kronike.) Pred kratkim je tukaj govoril KrelsbauernfUhrer Eixelberger o proizvajalni bitki In tržnem redu. Začetkom tedna se je vrSilo drugo večerno šolanje o svetovnopolltlčnih vprašanjih. Tukajšnja Frauenschaft je pod vodstvom Hilfedlenstleltcrln Theresla Tschernilez napravila 158 parov copat za frontne vojake, ki so bile Izvrstno In dobro napravljene, kar jim gre posebna zahvala.
St. Velt en der Sawe. (Zborovanje kmetov.) Pred nekaj dnevi se je vršilo v ljudskem domu v St. Velt an der Sawe zborovanje kmetov, na katerem je govoril Fg. Neumaler o nalogah proizvajalne bitke In o tržnem redu poljedelskih pridelkov. Kmečkemu zborovanju sta prisostvovala tudi Krels-ielter K u li In nadomestujoči Landrat Pg. Albrecht M1 c h e 1 e.
Nek dr. Jaeckel bi rad obiskal Viktorja v zaupni stvari.
f)r. Jaeckel? Ime se zdi Viktorju tako znano. Kje ga je le že slišal? — Ah, dr. Jaeckel, njegove so bile vendar rože na Bri-gittini posteljni omarici — seveda.
Precej nevljudno izjavi, da je tačas zelo zaposlen, in č? se stvar ne da opraviti tele-fonično.
Da, odvrne njegov tovariš razgovora in najvljudneje vpraša, če ima morda gospod Holland kakšne pravice do Brigitte, ali će je kakšna druga obveznost na poti, ker sicer razmišlja o zaroki z imenovano.
Viktor odgovori prav nasajeno »ne« In odloži slušalko. Za danes sta ga popolnoma minila tek do jedi in razpoloženje do dela.
Kaj si ta človek sploh domišlja, da domneva nečedne odnošaje med njim in njegovo bivšo nastavljenko ?
Viktor potrebuje koga, da se ž njim pogovarja. Kot edina navzoča, mora Elli trpeti ta razgovor. »Ali ste slišali to?«
Elli ni ničesar slišala.
Na kratko ji razloži stvarni položaj in Elli se dela začudeno: »Ah? On se zaroči z vašo bivšo tajnico in vas vpraša tako rekoč za dovoljenje? čudne razmere.«
»Moje tajnice so za mene le tajnice in čisto nič drugega!« poudari Viktor.
»Da, na žalost«, reče EllL
»Kako na žalost?« Viktor misli, da je napak slišal.
»Hotela sem reči, da je to drugje na žalost drugače.«
»Ah tako.«
Nato bi Viktor rad vedel, od kod mi t*
v na5o Ortsgruppo je bilo sprejetih zopet 80 novih članov. — Naša občina zelo skrbi za olepSanje kraja. Povsod so bile popravljene In zboljšant ceste In poti, kar veliko prispeva za olcpšanje našega kraja.
eteiner Felstrltz. (Nov Ortsgruppen-1 e ! t er.) v občinskem uradu Stelner Feistrltz se je vršilo te dni zborovanje Block- In Zellen-lelterjev, Kreislclter je odvezal In se poslovil od prejšnjega Ortsgruppenlelterja občine Stelner Feistritz, Scheriaua za njegovo truda-polno delo. Kot novega Ortsgruppenlelterja je pozdravil Franza Turnschka.
St. Velt on der Stiwu. (Smrt.) Zadnji teden so umrli; v Welchseldorfu 77-letnl kmečki ј>ге-vžitkar g. Franz Lotscbnl.schkar, 75-letna po-seetnlkova žena Anna Schller in v St. Veitu an der Sawe 81-letnl kmet Johann Wolt-Bcbltach.
Untor Ptmltech. (Topil vrelec.) Sprehajalca preseneti, 6e sredi zime najde vodni tolmun In studenec, v katerem odkrije stalno toflo vodo. Okoliške žene lahko celo zimo perejo na prostem perilo v topli vodi In pridno uprabljajo to priložnost.
Unter Plrnlt*ch. (Požar hleva.) Dne 26. februarja je izbruhnil pri posestniku Ros-manu, p, d. Mlakarju na hlevu požar, ki je upepelll ккого tretjino strehe. Večjo škodo je odvrnilo hitro delovanje krajevnega gasilstva.
Reidiserholungsvverk DAF -
Mnogokrat se je porajalo vpraSanjc, če je v času totalne vojne zaposlitve, ko da od sebe vsak vojak na bojnih poljanah poslednje od 8?be, posamezplk upravičen^ da zahteva dopust za odpočltek, Temu vprašanju je treba pritrditi. Delavec v oboroževalni Industriji In Iz vojnovažmh obratov, mož all žena, ki daje bojujoči se fronti orožje v roko, ki ga rabi za dosego zmage, potrebuje tudi sedaj kratkega oddiha, ki ga usposobi za novo, povečano delo.
Reichserholungswerk (državna odpočltnlSka ustanova) der Deutschen Arbeltsfront si je postavila nalogo, da delovne In proizvajalne zmožnosti idelavca, ki je ravno v vojnem času močno poklicno zaposlen, ne samo ohrani, temveč celo poveča. Delavski tovariš naj se s pravočasnim oddihom odpočije, da dobi zopet za svoje povečano delo potrebno ustvarjalno moč. Reichserholungswerk DAF ne skrbi za bolne in delanezmožne, za te skrbi državno bolniško zavarovamje, temveč za take delavce, katerih zdravje je ogroženo ali zrahljano vsled z delom zvezane pora<be moči. Poleg tega naj pomeni odpočltnlSkl dopust priznanje obrata za dolgoletno zvesto službovanje.	i
V KUmtnu Ima Reichserholungswerk na razpolago tako v na/lh lepih gorah, kot tudi ob WSrther See odpočitnlSke domove, ki zagotavljajo delovnemu tovarišu svojevrsten dopust.
Ko bodo zvedeli ljudje,
Da deca vedno v »službi* je
In zbira v nadi premije.
Bo stara šara vsakemu veselje! —
So cunje, star papir ali kosti —
Le daj otroku jih — hvaležnemu vse dni!
možakar jemlje pravico, da ga spravlja v zasebne odnošaje do Elline prcdnice!
Morebiti je pa vendar opravičen do tega, ta možakar, preudarja Elli.
>Do česa?«
Morebiti je Viktor njeni prednici izrekel kakršne koli namene in oni je za to ;vedel.
»Kakšne namene?«
Moj Bog, recimo namene, da bi jo poročil. Kako more ona to vedeti. Morda pa tega možakarja sedaj peče vest?
Kako to? Viktorju to ne gre v glavo.
Cisto priprosto tako, da bi s tem odvzel ženo, ki po svojem vedenju, po svojem značaju ,Bvoji nadarjenosti sodi h kakšnemu umetniku. Denimo h kakšnemu pesniku.
Pri sebi prosi Viktor novo zelo odpuščanja.
Vtis ima, da vendar nI tako vražja, kot je mislil, človek lahko razpravlja i njo, ker je ženska, ki tna logično misliti in argumentirati.
Z^čne jo rMpektir&ti. čudovito,, kako se ona viivi v avoje rekonstrukcije. S k^#QO verjetnostjo kombinira in sklepa. In pri vsem tem ne more niti pogledati v njegovo notranjost niti ji niso znani prejšnji dogodki.
Ko bi on vedel, ■ kakšno točnostjo Elli gleda na prejšnje dogodke!
»Možakar pa vendar ne more kar ii trte izviti svojih domnev glede obstoja kakšnih odnoiajev med nama T« je Viktorju @e ved« no nejasno.
Tudi na to ve JEllI odgovor. Nemara je pa »ona« dala možakarju povod za to.
»Na kak način?#
(^renttpuH^i da
V žarišču dneva
Hofpaten Mr verwclste Bctriebe
Vaiulii kmetij za oshotcle obrate
Auf dem f^md« darf e» mit KUckslcht auf die KrniihriinjfSRichoTiing de» \'olkes k«ine LUoUen jjeboii, aut'h wenn Unmer nielir Baucrn und LaiularUeltflr den Pllujf inlt ttor V^'affe vertauschen. Ks 1st rhronj)fIlclit, diiB durch Nachbarschaftshllfe alle Aufgabcn gemclstert werd-pn. Zur UiitorinaucrunjT dii'sor Xachbar-echaftshllfe hat Jptit der RclchHnahrstiind die Errlchtiiiijf jvon IInfpatwisch;(ften anjjcordnot, die sich blsher «и hon UboniU auf IrelwUUger Basis ontwlcUelt haben.
Die Durchflihrunj; der Hofpatcnsohaft wir«k durch cine Anordmiii}; dc^s OKVV crlelchtert, wonaoh die vom XV'clirdlenst frelReetellten laiidwirtsohaftllrlipn Botrlfbsfiihrcr nlcht alleia fUr Ihre Botrlebe, sondcrn glclchieltlg fUr die AufrochtcrhaltiinK der verwaisten Bctriel»e verplllchtpt wrrden. Die Hofpatenscliaft be-ruht auf elnor \'ercliibarung', die vom Ort«-bauprnft bri r jjwisohpn ik-in verwiUsten Betrleb und dem Hofpaten getroffen wird. Der Ilof-pate hat die P'^iht, die dem BetrlebsfUhrer oblleg^iulp;! Aufjriben 7.ur I^eltung dee Be-trlebos fUr die Dauer seiner Verhlnderung zu crfUllen. Dies hat ini Wege der Beratung хи geschehen. Anch die lanfende Beobarhtimy und die Ivcnkung des Botrlebsablaufes und die UnterstlUiting der FamUlenangehiirlgen bcl der Vertretiing der Betrlebslnter^ssen gehort dazu, Im Einvernehnicn mlt den Bctelllgten kann der Hofpate nOti gen falls aueh weltere Aufgaben Ubornelimen. Elno andere MttgUeh-kelt d?r Hofpatens<'hoft 1st die gemdnsanie BeAvirtscInftiing des elgenen und dee Paten-betrlebes. Der Hofpate i'lbt oeln Amt chren-anitllt'h und unentgoltlich aus. Die Hofpaten-schaft wlrd fur jodon sorgelH'dilrftigen Betrioh errlchtet, dessen Betrlebsflihrung nlcht mehr In zufrledenstellendor Welse slchergestcUt werden kann.
Sonderbeauftragtcr lUr Energleelnsparung
Posebni poverjenik za šteJnjo z energijo
Die von den Haushaltungen erwartete Mn-eparung von Strom und Gas erfiihrt durch die Be-sti'llung elnes Sonderbeauftraglen fttr die Energleelnsparung elne naehdriickllche Be-tonung. Zum Sonderl>eauftragten fUr die Energleelnsparung hat der Ilclclismlnlster fUr Bewaffnung und Munition den Leiter der Enerivicstelle bcim GeneralljevoUmachtlgten fllr ItUstungsaufgnben Im Vlerjahrsplan Dlpl-Ing. Scebauer bf rufen. Der Sonderbeauftragte kann von alien Bohorden und Dlenststellen der Parlel und dor \Vehrm:ioht die EInsetiung von Energlesparbeau/trafiten verlangen, die filr don Berelch der Behbrde oder Dlenststelle nach wJnen nicliUlnlen die Elnspaning durchwi-flllvren odor lautend r.n Hbcrwachen haben. Die Energlespa rbenuftragten slnd sowohl dem Sonderlx'auftragton nie auch dem General-bpvollniiichtlgten fiir Rlivtungsaufgaben Ira Vlerjahrsplan fUr die DurehfUlimng Ihrer Aufgaben verantvvortlicli. FUr die Ulwlgen Ver-brauchergnippen betllent slch ■ der Sonderbeauftragte slnngemiiB der Ihm geeignet N-soheinenden Organlsatloncn. Wilhrend, wle wlr Bohon berlchtct halien, von den Haushaltungen elne Strom- und Gaserspnmls von 10 v. H. crwart<'t und von GroBhaushaltungen mlt mehr als zehn ZInimern elne eolche von 20 V. H. verlangt wlrd, hat Relchsmlnlster Speer fiir BehUrden und Dlenststellen der Par-tel itnd der Wehrmacht sowie fllr alle Ban-ken und, privaten Verwaltungen elne mlnde- , stens SOprozentlge -Elnxpanrng gegenliber dem Verbrauch im glelchen Zcltraum dee Vor-J.ihrs angeordnet.
»Morda govori ona napram njemu veliko o vas?«
Viktor razmišlja o tem. To bi bilo r-"-
goče. Globoko se zamisli.
*
Popoldanska pošta mu prinese tanek zavoj. Viktor ga odpre, vsebina je razmnožen rokopis z naslovom »Idealist«. Nobea odpoSiljatelj, nobepo spremjio pismo, čisto nič. čudno.
Bere rokopis. Elli stoji zraven, ne da bi vedela kaj početi, in ker vidi, da je trenutno odvisna, in ker opazi na vrtu gospo Schwankejevo pri obešanju perila, ji sklene pomagati.
Moralo je preteči že dalj časa, ko je bila gospa Schwanke pozvana.
»Gospa Schwanke?«
Gospa Schwanke se prikaže. »Da ?«
»Kdo je prinesel ta pisemski zavoj ?«
»PismonoSa.«
»Nihče drugi?«
»Ne«.
»Hvala.«
»Prosim.«
Viktor opazuje Elli, ki obeša platneno perilo. Ona je še le nekaj dni pri njem, nje ni moči poštevati kot storilke.
Stoji pred uganko.
Da bi sumničil gospo Schwankejevo, bi bilo naravnost blazno. V to ji nedostaje bitroumnopti duha. Ne najde nobenega iz4 hoda, zabrede v miselne zagate — ko vstopi 'S^gorius.
»Ravno prav ml prideš, Georg. Ali si mi ti poslal to knjigo po pošti ?«
(Dalje prihodnjič).,
Aus dem Hrelie Hrainburg
Krainlinr^ki „Plifarjev Irtiij" v Klaqrnlarln
Gostje iz Krainburga so obiskali glavno mesto Gaua
Gotovo je Izvirna misel, da se vzame opereto kot kot podlago za pouk nemSkcga jezika. Vodja tečaja v Kralnburgu, gospod Janschltz je napravil ta poskus In je s tem dosegel popolen uspnh. Za to je uporabil opereto »Ptlčar« od Karla Zellerja, je oslonil na njo svojo slovnico in vaje v branju In pisanju in je spoznal svoje tečajnike celo z dialektom. S tem je zgubil pouk vedno tako strašljivo suhoto. Zanimiva snov pa je dala vrh tega še priliko, da naučeno pojo in — po zaslugi des Deutschen Volksblldungskurses — fie vidijo na odru. Udeleženci tega tečaja, ki je bil eden Izmed najboljših na Gorenjskem, so obiskali v sol>oto In nedeljo Grenzlandtheater v glavnem mestu Gaua In so doživeli kot višek svojega dosedanjega dela predstavo »PtlCarja«, ki je, kar upravičeno lahko trdimo. Izzvala pri vseh veliko veselje.
Na kolodvoru je goste pozdravil Gauaach-bcai beiter fiir d as Kurswssen, dr. L. u k a s In jih je peljal na kosilo. Tam je izročil Gaupro-pagandalelter Petschauer vsakemu udeležencu tečaja v priznanje pridnosti lepo knjigo. Pg. Petschauer je povdarll v svojem kratkem nagovoru kulturno In krvno povezanost med Kfijntnom In Gorenjsko, ki je nemška In bo spadala za vse čaee k Vellkonemškemu Relchu.
Zvečer so se zbrali vsi obiskovalci v hotelu »Sandwlrt«, kamor je prišel tudi Lelter des Deutschen Volksblidungswerkes, G-auschu-lungsleiter dr. S e b a 1 d. Dr. Lukas, na čigar pobudo se je Izvršil' obisk Klagenfurta, je Izročil vsakemu, knjigo »KUrnten« In je Izrazil •voje veselje, da ee je posrečilo omogočiti obiskovalcem tečaja obisk operete, ki je doprinesla, da se učo na poseben način nem-
škcga jezika, katerega danes že treba znati, v bodoie pa bo za vsakega velika prednost kot vodilni svetovni jezik. Jezik sam je poklican, da se popolnoma premaga še malokatere razlike med Gorenjsko In starim Relchom. Prepevajoči Kralnbiiržanl so peli melodije Iz >Ptlčarja« In nemSke narodne pesmi.
Po večerji so se podali Kralnburžanl v gledališče, da prisostvujejo predstavi »Ptlčarja«, katera je vse zelo navdušila.
Nedelja je bila določena za ogled mesta In bližnje okolice, kjer so bill marsikateri gostje Sole vprvič. Zvečer so se odpeljali domov v Kralnburg. ^
Naučitev nemškega jezika gotovo nI lahka. Včasih dela slovnica težave, kot jih drugi jeziki sploh ne poznajo. Kaj šele spolniki, katere je moči obvladati šele po zelo pridnem branju. V koliko je sposobna posrečena metoda, da se premagajo težkoče in jezik tako nauči, da se v njem lahko sporazumeva, je pokazal ta tečaj, o čcgar uspehih smo se lahko sami prepričali. Bilo jih je nekaj mod udeleženci, ki ob začetku nemških tečajev na Gorenjskem niso razumeli nobene, besede nemška, s katerimi se danes lahko že brez truda pogovarjamo; DrugI so se učili že pred svetovno vojno nemškega jezika, v zadnjih 20 letih pa so ga skoro že pozabili. V drugih družinah je govoril oie ali mati nemško, ko vendar s tem, da se je občevalo nekoč ш. Gorenjskem v nemškem jeziku, obstoji še podzavestno nagnjenje za nemški jezik. Veliko pridnosti je treba, da se govori gladko nemško, Vsakemu pa je v lasten prid, če se stalno poslužuje nemškega jezika, ki bo nekoč edini jezik na Gorenjskem	F. H.
ttnin e. — štev. 30.
KABAWANKEN BOTE
Sreda, 10. marca 1948«
Ganleiler obišče Gorenjsko
Pregled Kreisa Slein, ozenilie vzornega strankinega deloianja in ubnuie
Gauleiter dr. R a i n e r je podvjiel pretekli tNen vožnjo po Kreisu Steln, da se prepriča r raznih občinah o obnovncm delu, ki je bilo dosedaj IzvrScuo. Nek urednik je spremljal Oauleiterja na tej voinjl In podaja v naslednjem svoje vtise. V »ploSneni se lahko reče, da ве je povsod že veliko lepega napravilo in da noben župan ne bo miroval, d older ne bo v njegovi občini izveden nemfki red. Kar se dane* napravi, bo ostalo tudi za bodočnost, In dejstva, da je postala Gorenjska zopet nemška dežela, ne morejo spremeniti tudi motllnl poskusi boljševišldh tolp.
Eden Izmed prvih krajev, ki smo jih obiskali, je občina A a 1 c h, ki lahko pokaže e svojimi 3000 ' prebivalci že veliko lepih uspehov. Otra'kl vrtec, pomožna ustanova »Mutter und 'Klnd« In oskrba NSV so v Bolnem razni? hu, znak, da je strankino delo padlo na dobra tla. Cas bo tudi za to občino najboljši zaveznik. V Moriiutschu se Je pred občinsko hišo zbralo pevsko društvo, ki je Gauleiterja pozdravilo z veličastno nemško pesmijo »Am Brunnen vor dem Tore«, medtem ko mu je deklica izročila šopek prvih pomladanskih rož.
Sijajne učiteljice I* VViena
V L u k o w 11 z u ga je pozdravil župan, ki je Istega dne prišli Iz bolnišnice, potem ko so da zavratni četnikl hoteli pobiti. Po strelu prlzadejana rana pa ne ovira župana,' da je aedaj še dvakrat bolj delaven.
Ves videz občinskega urada jamči, da je tudi vse ostalo v redu, da, da se več napravi kot se zmhteva. Ob zaključku je pelo nekaj mladih učiteljic še podoknico. Vsestransko se Je zanimal Gauleiter za Šolske razmere. Pri tem se je ugotovilo, da so skoro vse učiteljice v Kreisu doma Iz Wlena, katerim se je Gorenjska priljubila in jo smatrajo kot drugo domovino.
Naslednji postanek, M в 11 n 1 g. Je vzorna občina v vsakem oziru. Priden župan, ki vodi obenem urad Ortsgruppenleiterja, je lahko ponosen na svoje dosedanje uspehe. Ponovno se lahko pohvali,, šola in otroški vrtec, ki sta Izven kraja, sta v resnici vzorna. Tudi prebivalstvo je tako zadovoljno z nmstanltvijo otrok, da bi sedaj ne mogli biti več brez teh ustanov. Koliko solza so že potočlle matere in otroci, če je lepega dne zapustila kraj priljubljena otroška vrtnarica ali voditeljica. So pa prvi poroki, da zraste bodočemu redu na Gorenjskem smisel za nemško zvestobo v mladih srcih.
Razcvlt okrožnega meeta
Že se nagiba prvi dan obiska k zatonu, ko •e pripeljemo v okrožno mesto S t e I n. Kar se je že opazilo v posameznih občinah pozornost vzbujajočega gradbenega smisla, se oči-tuje na poseben način. Podvig okrožnega mesta od zopetne združitve Gorenjske z Veliko Neničijo je skoro neverjeten. Kako veliko obnovnega dela sta napravila Krelsleiter In Landrat, skoro osupne, tako da Je bila pohvala Gauleiterja na dolžnostnem apelu povsem razumljiva.
Oglejmo si ta Landratsamt od zunaj in znotraj. V 52 zelo okusnih prostorih so nastanjeni vel uradi in vse, kar je mogla napraviti domača zelo cvetoča umetniška obrt, je našlo v tej hlfll svoj mojstrski Izrez. Zdravstveni urad hna svoje lastno poslopje, ki Je urejeno po modemih vidikih. Nadalje so sezidana nova uradniška stanovanja, zgrajena je ljudska In meščanska šola, dve učiteljski hiši In cela vrsta stanovanjskih hiš »Neue Heimat«, ceste mesta so asfaltirane, kanallzlrane in opremljene s pločniki. Da Kreis, gledano na sploSno, ^ pri tem ni bil zanemarjen, dokazujejo novo
napravljeni občinski urad* v Aichu, Jauchenu, MOttnIgu, Lukowltzu, Mor&utsch, Watschu, KreSnitzu, Lusttalu, Podgoritz, Welntalu in Obertuchelnu. V istem koraku so zidali tudi šole. V splošnem gledano je obnovno delo maloštevilnih nemških zaposlenih moči v tako kratkem času naravnost občudovanja vredno.
Po tem pregledu uradnih poslopij se je raz-govarjal Gauleiter s Krelslelterjem In Land-ratom, pri čemur so se temeljito posvetovali o vseh še tekočih problemih.
Obisk okrožne hiše, v kateri se nahaja Krelsleltung In na novo urejenega poslopja NSV je zaključil prri pregledni dan. Marsikateri Krelsleltung kakega velemesta, ki ima zp.dosti sredstev, bi bilo lahko za vzgled to Idealno gradbeno delo Krelslelterja Iz Stelna, čigar žltje In bitje sta postala beseda »obnova«. Da Krelsleiter Pllz obenem ne pozabi na močno razpredenost strankinega življenja, je samo ob sebi umevno in se prikazuje v najmanjši Ortsgruppi.
Drugi dan pregledovanja smo se že ob osmi url zjutraj odpeljali v planinsko sotesko S t e i-ner Feistrltz, Temeljito se je ogledalo lovski gradič In turlstovskl hotel In se posvetovalo o kasnejšem namenu uporabe. Ogledali so si dve večji tovarni, ki na zunaj in znotraj popolnoma odgovarjata načelu, ki ga zahteva »kpoba dela«.
Prav do meje Belcha
V mestecu Do m s c h a 1 e Je nastopil pod vodstvom učitelja mešani zbor šol, ki Je spre-
Amtsleierji in Amtsleitermnen so vprašane glede svojega delovanja.
Od leve na desno: Gaaleiter dr. Rainer, Landrat dr. Doujak, Krelsleiter Pilz, Schulrat Prasch.	(BUd: Schuster, Klischee: NS-Gauverlag.)
Jel Gauleiterja z najlepšimi narodnimi pesmimi. '
Z ogledom Ortsgrruppe Schwarzendorf вв je zaključila vožnja. Največje doživetje za nacionalsoclallsta je, da sodeluje ravno v tem času In v tej deželi In brez odmora na obnovi Relcha, da el na koncu lahko reče: storil sem svojo dolžnost In doprinesel svoj delež, da se je obnovil neporuSljlvl In tisočletni Velikonemakl Relch.
U H.
mleka. Občinski urad Veldes je dal na razpolago objekt za mlekarno Veldes, ki ima nalogo, da oskrbi zdravilišče kol; tudi okrožno mesto z mlekom In mlečnimi izdelki. Poslopje že grade. Tako smo tudi tukaj sredi vojne Izvršili naprave, ki služIjo prebivalstvu in za katere se nI zanimala jugoslovanska država niti v miru.
flus dem Kreise Radmaimsdorf
RltterkreuztrSger Major Srtimidt v Kreisu Radmannsdorf
Te dni je prlšPl na Gorenjsko Ritter-kreuztrftger Major Schmidt. Pozdravili so ga na kolodvoru v A . 11 n g u. Učenke meščanske Sole 10 pele pesmi, deklamlrale občuteno pesem In mu Izročile gorske cvetlice. Ob 11. url Je pričakovalo prebivalstvo Rltter-kreuztrdgerja v veliki dvorani strankinega doma. Krelsleiter je pozdravil. Nato Je govoril v daljših Izvajanjih Ritterkredztrtlger. Njegova opisovanja so bila polna prepričevalne moči lastnega doživetja In mirnega zaupanja v zmago izkušenega frontnega bojevnika. Globoko so odjeknila in so bila nagrajena z obilnim pritrjevanjem.
Po manifestaciji v Kralnburgu se Je Rltter-kreuztrager Major Schmidt peljal s Krele-lelterjem dram HochBtelnerJem, Oberst-leutnantom TOllnerJem In Krelspropa-gandaleiterjem Oberdorferjem po okrožju Radmonnsdorf, In sicer najprej do Veldeser See. Pozneje se je podal Rltterkreuztrttger v Radmannsdorf, kjer ga je pozdravil Orts-gruppenleltpr in župan. Zbrala se Je bila velika množica ljudi, zlasti Šolske mladine. Pevski zbor ga Je pozdravil z nemškimi pesmimi.
Pred občinskim uradom v Neumarktlu, kamor se Je peljal dalje, je gosta zopet nav-
Toialno poljedelsko zaposlenje
čimbolj вв Je ledanjl boj razširil, tembolj se je odpravilo neanfiko kmetijstvo v enakem obsegu na mimo In žllftvo požrtvovalno delo, da izpolni svoje, naloge. Kljub pomanjkanju pogonskih sredstev, umetnih gnojil, semena in posebno naJodločUneJšlh proizvajalnih sredstev, človeške delovne sile, so dosegli naši kmetje a svojimi uslužbenci vsako leto brezprlmeme uspehe pri Izvajanju proizvajalnih bitk, za prehranjevalno prostost našega naroda. Milijoni pridnih rok so dnevno opravljali najtežja dela in pridelali lx žemljc potrebna živila za nemški narod. Po veČini so bile J^aSe pridne kmetice In kmečka mladina Д1, 8» se trudili z vsemi močmi in zelo pogosto žrtvovali pri tem zdravje, da vidijo svojo čast v tem, da je oddala njihova domačija ravno toliko, če ne več, kot prej, ko so bili kmet in hlapci še doma.
Sedaj vemo vsi, da se morajo kmet, kmetica In uslužbenci letos Se veliko bolj truditi, da premagajo težave. Nujno potrebno je, da se uvrsti za obdelovanje v prihodnjih tednih te več delovnih moči, kot doslej, prostovoljno, v bataljon kmečkega dela. Nobeden, ki živi na kmetih ali v podeželskih mestih, ki Se nI popolnoma ali Se nič zaposlen, se ne sme odtegniti tej dolžnosti. Totalna vojna zahteva od vsakogar, ki lahko pomaga v proizvajalni M tki, najbolj vzvišeno dolžnost, da se stavi pro-• tovoIjDO na razpolago za kmečko delo.
Ta povečana zaposlitev delovnih moči za dosego kolikor mogoče največjega delovnega potenciala zahteva določenih načrtnih priprav. Kot zakonita podlaga služi za popis In vodstvo dodatnih delovnih moči naredba Reichmar-schalla Gdrlnga z dne 7. marca 1942. o zaposlitvi dodatnih delovnih moči za zagotovitev, prehrane nemškega naroda. Po tej naredbi lahko pritegne zaposlovalna oblast vse rojake xa delo na kmetih, če so zmožni z orlrom na starost, družinsko in zdravstveno stanje kot tnd' no ovoiih dolžnostih za kmečko delo. r	to za one, ki so bili že preje
ii-kmA v kmetijstvu zaposleni. P# naredbi Gauleiterja je pristojna N?OAP za ugotovitev ipo-eobnoBtl za kmečko delo.
Za to so odgovorni Ortsgruppenlelterjl, ki se gri tem poelusujsija eedelmifloj* -Oit^Muunip
bodo Ortsgruppenlelterji povabili in povpra-fUhrerJa in župana. Po zaključka popisovanja šali vse v poštev prihajajoče rojake, če so pripravljeni prijeti za kmečko delo. Oni, ki se prostovoljno Javijo — in to bo pač povečini — bodo v potrebi zaposleni neposredno po pristojnem OrtsbauerafUhrerju. Rojake, ki se branijo prostovoljno prijeti za kmečko delo, bo prijavil Ortsgruppenleiter Arbeltsamtu, da jih obveže za delo. Ce bi se morebiti eden ali drugi obvezancev neopravičeno branil, da Izvršuje odkazano mu delo, ga bo kaznoval Relchatreu-h&nder der ArbelL
Da se bo to izvršilo najkrajšim potom In da bo kazen primemo ostra, Je zapoved časa in zadene vse, ki se postavijo Izven vrst našega težko delujočega kmečkega ljudstva.
V navedeni naredbi Relchsmarschalla ni, v nasprotju z odlokom generalnega zaupnika za zaposlitev z dne 27. januarja 1943. o zaposlitvi mestnega prebivalstva za oboroževanje, navedena niti kaka starostna meja, niti kaka omejitev radi števila otrok. Zato bo možno, da se pritegne h kmečkemu delu gkoro vse na kmetih In v podeželskih mestih živeče za delo sposobne ljudi, v kolikor že niso polno zaposleni. V primerjavi z mestnim prebivalstvom pa to ne predstavlja za kmečko prebivalstvo poslabšanja, ker Je mišljeno poljedelsko zaposlenje v prvi vrsti za najvažnejša poljedelska dela — ^ kot obdelovanje, pletev in žetev — in bo radi tega zahtevalo od večine moči samo kratko-dobno delo. K temu pride še, da Je zaposlitveni kraj povečini na prebivališču zaposlenja in da Je delovno razmerje na kmetih že z ozironi na pri tukajšnjih obratih Se običajno kmečko in družinsko skupnost veliko ■ bolj osebnostnega značaja kot n. pr. pri meščanu, ki mora delati v kaki oboroževalni Inf'ustrlji. Zato se bo po možnosti oziralo na upravičene želje posameznika. Pred vsem velja to za ženske, ki skrbe za otroke, kjer se bo na kmetiji sami za nje skrbelo «11 pa v otroških žetvenih domovih, kjer ee taki nahajajo če l-^de v naslednjih dneh ir) tednih poziv celokupnemu-podeželskemu ljudstvu na delo in k največji storitvi, naj se nihče ne odtegne temu' pozivu. Niti žene k (Nadaljevanje M 7, ■traoL).
du&eno pozdravila velika množica ljudi. Na rotovžu se Je v sejni dvorani vpisal v častno knjigo mesta Neumarktl. Med tem so bile prikorakale do zborovallšCa formacije, ki so napeto čakale dospetka Majorja Schmldta, ki Jim Je potem govoril. Ob prisrčnih poslovilnih besedah prebivalstvu se Je odpeljal nazaj v Radmannsdorf, s čimer Je bila zaključena vožnja po Kreisu.
Preskrba Afilinga z mlekom
človek ne bi verjel, pa je venuarle res, veliko industrijsko mesto ABling, z več ko 13.000 prebivalci, pod jugoslovansko vlado nI Imelo nobene mlekarne in nobenih naprav, ki bi lahko brez motenj preskrbovale prebivalstvo z mlekom In mlečnimi Izdelki. Odkar se Je začelo delovanje nemške civilne uprave, se Je poskušalo tudi na tem področju, kot tudt na mnogih drugih, da pridejo do tega dragocenega živila ne samo posebni krogi, temveč vse prebivalstvo. Prebivalstvo dobiva že od Junija 1941. svoje mlečne nakaznice In po teh svoje mleko. Gorenjska mlekarna v Kralnburgu Je opravila to delo.
Medtem se Je razmlšljevalo o zidanju mlekarne in mestna uprava je dala na razpolago objekt za gradnjo. Po enoletnem delu je mlekarna začela poslovati. Mlekarna, ki Je vodena kot podružnica Gorenjske mlekarne v Kralnburgu, Je opremljena z vsemi modernimi mlekarskimi stroji In zmore dnevno predelati 10.000 litrov mleka.
Tako so bili za ABlIng sredi četrtega vojnega leta ustvarjeni pogoji, ki dovoljujejo, da se oddaja prebivalstvu ABllnga sedaj mlekarsko predelano In brezhibno mleko. Medtem je bilo urejeno tudi dobaviJalnio ozemlje, ki obsega občine Kronau, Lengenfeld. ABllag, BreBnltz. Vlgaun ta Bresiach
Knake razmere glede preskrbe z mlekom so v okrožnem mestu Radmannsdorf in letovišču Veldes. Tudi tukaj ni bilo mlekar-niško-tehnlčnlh naprav, ki bi dopuščale, da se povzame takoj urejeno razdeljevanje.
Da se tudi tukaj omogoči vsem prebivalcem, dobivanje mleka, so bile ustanovljene tudi v teh mestih začasne zbiralnice in razdeljevalnice
ABUng. (Narodnogospodarsko šolanje.) Pred kratkim se je vršilo v posvetovalnici narodnogospodarsko šolanje NS-. Frauenschafte. Gauabtellungslelterln A n -d r e t s C h je obravnavala področje prehrane, Gauabtellungslelterln R a u s c h Je pa pojasnjevala svoje šivalno predavanje s praktičnimi primeri.
Kroftau. (Smrtni primer.) Umrl Je najstarejši mož občine Peter Stvuckel. Pokojnik Je bil rojen 7. julija 1848. leta in bi bil v tem letu dovršil 95. leto starosti.
Neumarktl. (Pridne žene.) Pri Obisku Krelsfrauenschafstleiterln Kronthmlerje-ve 10 presenetile žene a 100 vzglavniki za bolniške vlake. Ortsgruppe Je dobavila tudi 1(K) parov copat.
Neumarktl. (Govorilni dan v obratu.) Po končanem obratna apelu se Je v neki tovarni čevljev v Neumarktlu vršil govorilni dan v obratu. Uslužbenci so pri tem Imeli priliko, iznesti svoje skrbi ta nadloge. Dali so se nasveti v stanovanjskih ta oskrbovalnih vprašanjih. Tudi ta govorilni dan Je bil zelo uspešen.
i»oroŽCTfllec
Uttal; Afillog I 3:3 (2:3)
Preteklo nedeljo Je gostovalo v Llttalu nogometno moštvo iz ABllnga. Domači, ki bo prejšnjo nedeljo s 4:1 odpravili močno moStvo iz Trifaila, so pod vodstvom Titscharja na domačem terenu zelo trd oreh. ABUngerJl so tokrat odnesli samo neodločen rezultat.
Po vodstvu gostov 2:0 so se domači polagoma znašli ta rezultat IzravnaU. Do odmor# so ABllngerJl zabili Se en gol, po odmoru pa so domači zopet izenačili ta obdržali rezultat do konca. Za ABUng so dali gole Janeschitsch, Ropret in Kurasch, za Littal pa Titschar,
FeldklrAen : ABUng II 2:7 (0:3)
Na majhnem peščenem Igrišču v Feldklrchnu ee Je v nedeljo prvikrat pojavilo moštvo is ABltaga, ki Je v prijateljski tekmi nastopilo proti domačemu moštvu. Gostje so takoj prevzeli igro v rpke in po nekaj mtautah prišli v vodstvo, katero so do odmora povišali na 8:0. V drugi polovici so bili gostje še stalno v premoči in zabili nadaljnje 4 gole, domači pa ao proti koncu z dvema goloma postavili končni rezultat.
Taborjenje germanske mladine т Kaminu
ReldisJugendfiUirer Ахшалп le Izvedel prvo taborjenje brambne usposobljenosti
Berlin, 9. marca. V teku od. Relchsjugend-fUhrerja Ахтахша ob začetku leta naznanjenega pojafianega sodelovanja germanske mladine je bilo Izvedeno prvo taborjenje brambne usposobljenosti za germansko mladino v We-eterwaldu, kateremu bosta sledili dve nadaljnji taborjenji v ThUrlngenu In K&mtnu.
200 mladenlčev Iz Norveške, Nizozemske, Danske, Flandrlje in Valona, ki ao ee prostovoljno javlU po svojih mladinskih organizacijah, so se štiri tedne predvoJaSko izobraževali skupnv s pripadniki Hitler Jugenda. Izobraževali so jih na fronti preizkušeni Ш-Ftlhrer in na fronti skuSeni izobraževalci Waffen-(Z. Pri obisku, ki Je bil zvezan s temeljito preizkušnjo mladeqiCev, je govoril Reichs-jugendfUhrer Axmann o totalni vojni zaposlitvi fronte in domovine. Poročal Je o vojaškem delovanju nemških mladinskih voditeljev, ki 80 pokazali na vseh frontah najboljši vzgled bojevanja. Nov čas pa ne more nikdar nastopiti z ljudmi, ki imajo Se predsodke Iz pretekle dobe. Novi čas sloni na mladini, kajti ona ima najboljši памп za to, kar nastane v bodočnosti. To prepričanje Je zajelo tudi germansko mladino.
Ob zaključku je Izročil RelchsjugendfUhrer več Norvežanom, Ndzozeoicem, Valoncem In
Plamc^ v štirih tednih pridobljeni HJ-Leistungsabzeichen In Silber in SchieiJabzel« chen der Hitler Jugend.
Obnoua vthoilo
v L«nibi-rgu su otvorlU nemško gimnazijo^ najvzhodnejšo v Reichu. V šolskem poslopju Je tudi internat, v katerem stanuje 150 dečkov v čistih, svetlih prostorih. V poslopju se nahajata tudi meščanska in ljudska šola.
V VUnl BO blagoslovili nemško dvllno bolnišnico, tako zvano železnlčarsko bolnišnico, ki je na razpolago vsem Nemcem iz Relcha, in daje posebno nemškim ženam in materam strokovno nego. Bolnišnica Ima najvažnejše naprave modeme bolnišnice, posebno na pt^ročju elektroterapije In Ima lastno porodnišnico.
Nemška АоЖа oblaet v dlstriktu Warschati je začetkom zgodnje pomladi 1942. poučevala poljske učne moči po strokovnjakih tehnike rej# svlloprejk. Uspeh je bil nenavadno velik. Poraslo Je nasajevanje murb In sedaj Je približne 200 gojišč za svlloprejke v dlstriktu Warsohau, tako da s« je napram preJbHamu Utu pt^ek potrejn. Posebno pospeSujeS) gojenje premij« v obliki umetne svile in dodelitev dru^h tkanin, nadalje 80 izstavili priznalne diplome So. lam In učiteljem.
уГРДа, 10. marca
BOTE
stran 7. — *(ет. 20.
Rodbinska kronika iz Gorenjske
Kreio Krainburg
Krainburg:. V februarju 1934 Je zabeleženih
* rojstev In 13 smrtnih primerov. Zakonsko zvaio so sklenili: Josef Doliner in Angela Do-I«nz Iz Laak, Stefan Posnltsch In Maria Kri-•chal iz Zwischenwiissern, Leopold Pungert-№her in Antonie Osounik, iz Krainburga oz. Leak, ■ Johann Kosjek In Johanna Kosjek Iz WeQnitz, Stanislaus Steffe in Valentina Ве-4editschitsch iz Naklcs, Anton kowltsch in franzlska Skopetz iz Kralnburga, Franz Zwel-Пег in Aloisla Kucher Iz Zv/lschenwassern, Alexander Kosina In Katharlna Debenz iz Kralnburga, Franz Kristanetz in Maria Osel 1* F16(3nlg, Anton Remetz in Johanna Kure It . Iz Zwischenwassern, Dominik Kotzlan In Mq-ria Skuber Iz Seeland. Franz Kalan In Frančiška Ropret Iz St. Georgen, Johann Urbanz In Hathilde Achtschln Iz Zirklach oz. Komenda, Josef Slter in Katharlna Hriber iz HIg. Kreuz, Johann Gusel In Anna Weissel iz Xa-klas, Vinzenz Stoper in Maria Roschltz iz Kralnburga, Alois Kaltnecker in Franzlska Weissel iz Kralnburga, Peter Jesche in Anna Schunltz iz Mautschltsch oz. Kralnburga, Adolf Groschel in Maria braxler iz Kralnbur-ga oz. St. Georgen, Kaspar Kordesch in Maria Tomsche Iz ABlIng odh. Wessnltz, Franjs Walawetz In Johanna Huber Iz HSflein, Franz Trocha In Alolsla Klementschltsch iz Oaiitz, Phlllpp Nagode In Franziska Rewen la Sairach, Anton Rebol In Jo-■•flne Praprotnlk iz Kralnburga, Albin Po-gatschnlk In Maria Polltlscher iz Kralnburga, 1>ап* Michalltsch In Stanlslawe Floriant-echltz Iz Laak, Valentin Gasser In Ludmllla Schmied Iz Zarz, Peter Hablan In Johanna Supanz Iz Zarz, Anton Kalan in Johanna Novak Iz Zwlchenwassern oz. Mautschltsch, Pranz Amol In Maria Kos Iz Pblland, Cyrill Podjed in Maria Schlieber Iz Zirklach.
Predaeeel. Rojatva v mesecu februarju: Peter Balantitsch, Predassel; Dorothea Rebol, Predasael; Agnes Skofltz, Kokrltz; Ludmila Bergant, Kokrltz; Mathias Nograschek, Predassel; Josef Kertsch, Predassel. — Umrl Je Josef Rotter, Kokrltz.
Kreis Radmannsdorf
Keiunarktl. Rojstva; Marie Perko; Richard Peharz; Richard Piskar; Rudolf Tey-rowskl; Franz Malerschitz; Frledrich Meg lltsch In Gabriel« Kramer. — Poročili so a e: Michael Meglitsch in Franziska Meglltsch; Vinzenz Sellschkar In Theresle Sterleker; Johann Klemenz In Danlele Kotschewar; Franz Jakopin In Josefine Benedlk; Johann Hrowat
In Julian« Mohoritsch; Franz Fidersch^ In Helene Juri^chewltsch; Karl Bachun in Angela Krischei; Johann Smolei In Marie Tischler; Franz Kristan in Marie Toporiech. — Umrla sta: Johann Radon 52 let at*r In Agnes Meglltsch 62 let stara.
Stelnblchl. Rojeni sta bill Josefa Dolenz, Steinblchl, In Kristine Stanonnlk, Obirleibnltz
Bresiach. Poročili so se: Josef Deschmann, Breslach, In Angela Pristou, Weterno: Jakob Baloch, Breslach, in Maria Bertonzel, Mosch-nach. — Rojstva: Josef Jesenko, Breslach; Johann Praprotnlk, Tscherniutz; Franziska Sne-dltz, Posautz; Anton Zottel, Leschach; Valentin Bertonzel, M6schnach; Margarethe Bl-tschek, Mdschnach; Rudolf Wldltz, Leschach. — Umrla sta: Maria Wldltz, Мбкћпасћ, in Michael Mokorel, Leschach.
Kronau. Rojstva: Alois Zieeel, Wurren; Robert Koprlunlk, Kronau: Anton Kotschewer, Wurzen; Elfrlda Schojer, Kronau; Josef Ro-bitsch, Mitterberg; zadnje imenovani Je deseti živeči otrok kmeta Franza Robitscha. — Urtirli so: Josef Suppan, Marla Raainprer roj. Mrak, Anna SmoieJ, roj. Po'podi; vsi Kronau.
Kreim Stein SteJn. V mesecu februarju so se narodili: Josef Gluschitsch, Steln-Schutt; Paul Nowak, Schutt; Helene-Marie RuB, Graben; Martha Golob, Podgier; Johann Klemenz, Olscheuk; Ingo-Ernst StraBer, Steln; Johann Kotscher, Lanische; Josefa Golob, Godltsch: Marie Mali, MUnkendorf; Marie Kotnik, Koslsche; Maria Berletz, Ober Palowltsch: Josef-Albio Wer-cbounik, Theinitz. — Umrli »o: Josef Gluschitsch, Steln-Schutt; Florlan Sowlnschek, Unter Palowltsch: Johann Homowetz, MUnkendorf; Johanne Eernot, Ober Palowltsch; Alois Supanz, Schutt; Luk as Smretschnik, Steln.
Stara kmečka kronika
Edini dedič je padel - Obe zadnji beležki kmeta Heidenbrinka
Orumenele so strani in obledela je tinta, 8 katero so vnašale okorne kmečke roke rojstva in smrti, veselje in trpljenje svojega rodu v debelo, v svinjsko usnje vezano knjigo. Vedno so bile stiske, požari in ple-nitvc, kmečke vojne in vojne zoper dedne sovražnike, ki so izpolnile največji del knjige. Stari kmet Heidenbrink zamišljen obrača Selesteče liste in zdi se mu, kot da sliši med Selestečimi listi šepetajoče glasov« daljnjih rodov, ki mu hočejo govoriti in katerih nič več ne ve ceniti. Morebiti tudi noče več slišati glasov prednikov, morebiti se hoče zapreti v tiho bolest, ki ga je napadla. Prišel je do zadnje popisane strani in preleti z očmi vrste, ki jih je nazadnje napisal. Komaj osem mesecev je preteklo in tinta je še povsem sveža, črna, kot bi bilo to šele včeraj, kar je napisal: »Danes je odšel Jorg k 26. topničarskemu polku v X. Poslednji je svojega rodu.« Se enkrat lista nazaj, od tega je že 14 let, ko Je takrat vnesel smrt svoje žene, ki je umrla, ko je bila vdrugič na porodu. Pozno se je oženil, kot so td vedno storili Heidenbrinki, vedno so
Iz vseh krajev sveta
Svoj laiitni elepi£ si je operiral zdravnik brazilskega mesta Patos. Zdravnik se Imenuje Ubflldino Flguelro In je zdravnik na deželi. Operacijo je Izvršil s krajevno brezčutnoetjo brez kake tuje pomoči.
Veverice, lisice in vrane bodo v bodoCe spadale k blagu, ki ima na švedskem določeno stalno ceno Pomanjkanje mesa je v zadnjih letih povzročilo, da Je prlSlo pri Švedih večje število živali na mizo, katerih zaužitje bi bili prej z grozo odklonili. Tako zauživajo sedaj kot pečenke ne le veverice, ampak tudi mnogo lisic Iz farm za srebrne lisice, ki so na Švedskem pogoste; kot posebno dellkateso pa ser-vfrajo gostom ob nedeljah hrustljavo pečenko bobra.
Pred »to leti od niđ»rjcv Harza započeta gojitev vrvrivcev In kanarčkov, se je tekom časa tako razvilo, da so izvažali harške vrvrlv-ce kot specialiteto v prekomorje, posebno v Ameriko. Z vojno zavrti Izvoz se je sedaj preusmeril, In sicer v takem obsegu, da se vsem povpraševanjem ne more ugoditi Naročila prihajajo predvsem Iz nemškega Ostlanda, dalje Iz donavskih alpskih Gauov,
Da »o trije rodovi Istočnsno pri vojakih, je gotovo redkost. Pri neki tradicionalno mornarski rodbini Iz Salzwedela se je to.v resnici dogodilo, 66-letnl mornariški podčastnik Her-
mann Schuch se je vkljub starosti javil prostovoljno k vojni mornarici, pri kateri ilužlta tudi njegov tZ-letni sin in 20-letnl vnuk.
Kot povsod, tako tudi Remschnidn jselo hud naval na Arbcltsatnt. Vsi hočejo pomagati v domači fronti Med številnimi ženami jih je tudi mnogo zelo starih. Najstarejša je раб prebivalka Remschelda, ki se Je zglasiia, (eprav je 82 let stara in je prosila za delo. Ce bi jo zavrnili, bi bila zelo užaljena Zato so si pomagali s tem, da so jo zaposlili v kuhinji nekega doma,
Pred 75 leti, točno 11. februarja 1868., Je M. Kelly prejel patent za novo vrsto žice, ki Ima žične bodice in je primerna za ograje. Izumitelj takrat nI slutil, da se bo njegov izum drugače uporabljal, kakor si je on zamislil. Bodečo žico so v prvih desetletjih uporabljali s pridom za ogradltev živinskih staj In vrtov. Danes pa le uporablja predvsem za vojne s vrhe. Prvikrat so v vojni uporabljali bodečo žico Buri v vojni proti Angležem.
Na nekem zborovanju nizozemskega naclo-nalsoclallstlCnega pokreta v mestu Roer-mondu je govoril vodjar pokreta Mussert. Njegova izvajanja so dosegla višek v jasnem priznanju nizozemskih naconalsoclallstov za evropski novi red.
živeli premišljeno in niso imeli nobene druge strasti, kot da večajo svojo kmetijo in jo obdrže. Peter Heidenbrink zopet obrne list. Zarjavelo pero pomoči v veliki tintnik in hoče pisati. Ne gre, ne more začeti in vedno zopet gleda na pismo, ki je ležalo poleg njega in ki je že vse zmečkano od mnogo-kratnega prijemanja in branja, toda potem se požene, da je lahreščalo v hrbtu, in se je nagnil nad staro kroniko in je napisal težke besede, ki so mu prišle iz globine srca. »Jorg Heidenbrink, padel za domovino dne 24. januarja 1943. pred Stalingradoro, star 26 let in 11 mesecev. Kmetija Heidebrin-kov nima nobenega dediča več. Peter Heidenbrink, oče ...« Stari kmet odloži pero. Velika soba je postala kot ječa, ki je zaprta z debelimi stenami. Iz hleva sliši mukanje živine in z dvorišča stokajoči ropot voza, toda to vse gA danes ne zanima več.
Li«a, stara dekla se tiho priplazi in hoče kmeta nekaj vprašati, toda ta jo nevoljno zavrne, da je starka zopet preplašena izginila iz Sobe. Tode. življenje terja pravico. Kmetija živi. živina hoče biti nakrmljena in delo se vsiljuje služinčadi. Brez naloga, brez besede kmetA delajo ljudje nagonsko dalje in puste kmeta žalovati.
»Za koga vendar še delate?« hoče vedeti stari Heidenbrink, toda ljudje mu ne znajo odgovoriti, skomizgavajo in delajo dalje. Več dni hodi kmet kot tujec po kmetiji, zaposlen je v težke misli, kot vidijo, in nekega dne da zapreči mali dvokolesni voziček in se odpelje, ne da bi povedal, kam se pelje.
Pozno zvečer še vrne. Liza, ki je krmila na dvorišču kokoši in stari Tobias, ki je cepil drva, se začudita, kajti poleg kmeta sedi Terese, ki je bila nekoč mala dekla na kmetiji in ki jo je kmet spodil, ko se je zvedelo, da jo je zasledoval Jorg, mladi kmet. Takrat ao govorili, da bo Terese imela otroka z Jorgom. Med obema čepi tudi majhen, kake tri leta star deček, ki se veselo igra s kmetovim bičem in se dere. Kmet ima veder obraz, ko dvigne dečka s kozla in ga postavi na tla. Pozove Tereso, ki se nekoliko obotavlja, da izstopi in reče nato glasno in s trdim glasom kot nekdaj:
»Terese ostane zopet tu s svojim dečkom, saj je Jorgov sin .«
In zvečer vzame zopet staro kroniko v ro* ke in pomoči še enkrat pero v tintnik.
»Moja volja je«, pišejo njegovi okorni prsti, »ha ne pride kmetija Heidenbrinkov v tuje roke. Jorgov sin naj jo dobi, saj je Heidenbrinkove krvi. Jorg ne sme zastonj urnrcti. življenje je močnejše od smrti...«
Olajšan zasope stari Heidenbrink, zdi se mu, kot da stoji Jorg za njim in mu položi kot v podkrepljenje roko na ramo.
G. II. Zogenreuth
Ali ie ueite?
Malo zrnato lodohiu m minut* pruvete m ctviliTMtie
Gosi 90 dobre zakonske družice.
Gosi spadajo med redke živalske vrste, ki žive samo v enem zakonu, sklepajo svoj zakon za vse življenje in so svojemu zakonskemu drugu zveste. Sicer so gosi večinoma v večjih skupinah, toda vedno bomo ugotovili, da tvorijo te skupine soda Števila.
Zdravljenje brez zdravnika V raznih orientalskih deželah niso poznali do srednjega veka zdravniškega, poklica. Zdravljenje se je vršilo na zelo zanimiv način. Nesli so bolnika na trg ali na drug po možnosti zelo obljudeni kraj, kjer gre mimo vsak čas veliko ljudi. Obstali so in vprašali, kaj je bolniku. Pri tem je vsak povedal iz svoje skušnje bolj ali manj preizkušene načine zdravljenja, katere je lahio potem bolnik preizkusil na, sebi. Večkrat si je vsak bolnik moral zapomniti ali napisati siedstva, s katerimi se je sam uspešno zdravil, da so jih mogli jcasneje uporabljati tudi pri drugih bolnikih.
Prilega na dve kiti Malo je znano, da so bili v srednjem veku lasje pri uradnih prisegah velikega pomena. Pri tem se je moral mož med prisego prijeti za lase ali brado, žena pa se dotakniti svojih las. Po mestnem pravu Wiena iz leta 1351. so morale priseči ženske cel6 na dve kiti. Neko tako prisego opisuje Sattler v svoji zgodovini Wiirttemburga. Leta 1304. nekoč je prisegala grofica Berena Zojlern pred sodiščem. Potem ko so njeno dolgo lepo kito preiskali, če je pristna, jo je morala oviti okoli svoje levice in jo potem položiti na prsi, medtem ko je počivala dee-niča na uradni palici sodnika, ki jo je zaprisegel.
Totalno poljedelsko zaposlenle
(Nadaljevanje g 6. strani.)
vojakom' odiSllh poljedelskih In gozdnih delavcev ali podeželskih rokodelcev, niti mali obrtniki, ki skoro gotovo niso vsi polno zaposleni, ne smejo misliti, da se to njih ne tiče. Nasprotno, niti njih niti koga drugega, ki le količkaj more pomagati pri kmečkem delu, ## sedaj ne moie pogrešati. Tako kot frontni v6-Jak, se mora staviti vsak na razpolago, poza« bivši zasebne želje m dati od sebe vse Nemško kmetijstvo Ima nalogo In dolžnost, da zagotovi tudi letos vsakdanji kruh za naš narod. Nemško kmetijstvo Ima tudi letos pravico, <}a mu pomaga ves narod pri tem vojno odločlln^rai delu. Popolnoma gotovo je, da se bo odzvalo temu pozivu vse prebivalstvo, ki zna delati гц kmetih.
Dr. F. J. Luku
Amwehneidcti! AqfWwmhreml 23.
^DentSeli niethćdisch and ptaktiSch
/
156. STUNDE
Wichtlge ^brter 1п gebriluchlichen Satzverbindungen !• Wir sind wieder mal schon zum Hanđ-kuB gekommen!
2.	Ich versichere Ihnen auf Handnchlag, dalJ ich die Wahrheit gesagt habe.
3.	Der feindliche Posten wurde in ćinem kUhnen Handntrelch genommen.
4.	Mit einigom guten Willen kann die i" ganze Sache im Handumdrehen erle-
digt sein. "
3. Geben Sie mir bitte eine HaodvoH Kir-schen zum Kosten!
6.	Da kein Taxi zu finden war, wurde dam Gepack auf einem Handwagen zum Bahnhof gebracht.
7.	Handwerk hat einen goldenen Boden! (Sprichwort)
8.	Das ist ein Mensch, der immer H&ndel Bucht.
9.	Der Ilandelsvertrag mlt dem Nachbftr-
land wurde im gegenSfeitigen Einver-nehmen erneuert.
10. Diese kleine Schreibmaschine ist Jehr handHp.h,
11. 12.
ш
Aue Hanf werden Seile erzeugt. Matrosen echlafen auf dem Schiff HUngematten.
13.	Lassen Sie doch deswegen den Kopf nicht h&ngen, es wlrd schon wieder besser werden.
14.	Es macht mir ein besonderes Vergnii* gen, seine Schwiegermutter zu hanseln.
15.	Wer nicht gelernt hat,mit SchuBwaffen ГЦ hantieren, soil'sie nicht anriihren.
16.	Bei dieeem Menschen hapiert mit dem Verstand.
17.	Warum regen Sie sich denn auf, dieeer Scherz ist doch wirklich harmlos!
18.	Ich wiineche mir zu Weihnachten eine Harmonika und meine Schwester eine Harfe oder ein Harmonium.
19.	Die deutschen Soldaten harrten auf ihrem vorgeschriebenen Stlitzpunkte so lange aus, bie Verst&rkung kam.
20.	Diesmal geht м hart i^uf hart.
21.	Die Stellung wurde h«rtnft<>kig bis mm, letzten Mann verteidigt.
22.	Der jetzige Krieg macht den deutschen MtoKhta ппшас itixkiE uad
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
Sie miissen dieser Mischung noch etwas Harz zusetzen.
Das Rezept verlangt 200 g Hasel-niiHHe, aber wir haben leider keine. Dieser НакепГиВ getraut sich nicht allein in den Keller zu gehen.
Unsere Feinde selbst haben una den HaB gelehrt.
Der Gegensatz von schSn ist hilBHch. Er zog hastlg den Mantel an und lief auf die StraCe.
Diese Dame brachte in einem Jahr ihre đrei Tdchter unter die Hanbe.
Neh wen Sie die Haube ab, im Motor muQ ein ScliAden sein!
Wttrter
fusharren — vztrajati, vzdržati Handel (w) — prepir Hangematte (w) — viseča mrežnicA hanseln (jemanden) — zk norca kog& imeti haUlich — grd, zoprn Handelsvertrag (m) — trgovska pogodba handlich — ročen, pripraven Handwagen (m) — sanaCotežni voziček Handwerk (e) — rokodelstvo
fro) — konoplji hantieren (mit etw^s) — opravljati,
ukvarjati se s čim hapem — ne iti, ne imeti; ee hapert mit
d«n V«nt«Adi — ai Bri sui«ti
Harfe (w) — harfa harmlos — nedolžen Harmonika (w) — harmonika, meh Harmonium (s) — harmonij hart — trd
hartn&ckig — trdovraten
Harz (s) — smola
HaselnuB (w) — lešnik
HasenfuU (m) — zajčja noga, strahopetec
HaB (m) — sovraštvo.
hastig — hlasten, nagel
Haube (Kopfbcdeckung) (w) — čepica
Haube (Motorhaube) (w) — pokrov (pri
avtomobilu)
SchuBwaffe (w) — strelno orožje zusetzen (etwas) — pridati
Redewendung«№
rum HandkuB kommen — dobiti jih; izku-piti jo
jemandem etwas auf Handschlag versichera
— dati komu roko na kaj in kiihnem Handstreich nehmen — z drznim
napadon. osvojiti im Handumdrehen erledigen — hipoma (n%
enkrat) opraviti elne Handvoll — pergliSe, poln^ pe?t den Kopf haiigen lassen — glavo pobesiti es geht hart auf hart — gre za vse UBtiE di« Huib« — отШ
stran 8. — Stev. 20.
K^JBAWANKKV BOTE
MHtwPoli, 10. втаге 1»43.
^etioftasi
WIRK- UNO STRICKWARENFABRIK G. M. B. H,
KR41NBIJRG
MfferiisKA
ZADKU G A
POLJEDELSKI STROJI UMETNA GNOJILA
Služb) dobi
I Išče se služkinjo na malo posestvo. Nastop sluibe ta-
Prodam borovi okna, 8 komadov, mera OU krat 140, dvodel na. Naslov K.
B.. pod
Krainburp „Novo".
14G.W
ISčcm dva kro-
jaški pomočnika	Naslov Prodam točilnico
ah enega mo-:«„„, uredništvojZ' med, A. 2.
_ 83, Krainburg. 159-b
° , , pove ureaniStvo."	"
škega m *«"1" E. B. Kr.inbufg.lAm Hang, pomočnico, ki	150-1 Kram
zna delati ien ske in moške o-bleke. — Hans
Palkowitsch Sćhneidermeister Klagenfurt, Ка naltalerstraISe *5.
1501-1
Kupim vodno le-ipoto, paJ pa mu salko ali brizgal-!je naklo
motorni
naklonila toli-o več i>istrosti, ali par-razuma in nežno
stvari. Polten najditelj se prosi,
no (Spritze) na ko več i>istrosti, da torbico z vse-par-razuma in nežno,bino vred pošlje ni pogon, rudi čuteče srce. Ce- proti dobri na-gasilska brizgal-njene dopise s sli- gradi na naslov; na pride v po- ko poslati na K. Theresia Legat, štev. Dopise na B. pod „Biser v Laak a. d. Za^er, „Kreide", Gori- razvalinah"
adi bei Veldes.
158-7
iGd-di
Službe išče
Prodam 'prav do-,bro svetlosivo šiviljska obleko za sred-
|njo
za postavo
Mlada
pomočnica z zna-jnjo p njem pemlčinejen „fjjj ba-
želi premenjati] Ionske svile mesto. Sprejmem;jirnjnjim u. Soreimcmo takoil'"'^'	plažče h kolesu.
ali
•b ' D® 1 ЛГ 'M. Jcloutschan, nika. Paul Ober-,, . ,.Л n.;n—^
redcr,
■fabrik,
burg, VeldesstrA-fie 41. Ш-1
Kr,in- "I"«""
APNO ZA
KRMILA
SEMENSKI
GNOJENJE SEMENA KROMPIR
Krainburg, Laak WIr bei Damschale
Skladiščnika i<če trgovina I pre mogom 9 Kla genturtu. KoKo-pisni potek ŽIV ijenja zaželen. Dopisi pod l)M4 na Karaw. Bote Klagenfurt.
1UH4.I
Pollan-16.
Krainburg.
22 letn! mladenič čiste preteklosti, gramo- izučen mizar, že-li spoznati v
Kupim dobro hranjene fonske
„Ta ther Odilo' jvrho ženitve do znamke, ,,EIec-,brosrčno deklico, tra". Ponudbe na.popise če mogo-K. B., Krainburg'ie , sliko na K.
pod „Elektra". g Krainburg pod zivam, da jih ne 164-7 - v - " И J----- -----!_
Prodam
Koza, bela, čistokrvna, švicarka, 3 leta stara, brc ja (cilj 26. marc) na prodaj. Ho-taule, *t. 60, poŠta Oberdorf — Poljanska dolina.
143-1)
•v	/	
	1 o 1	
FRANCK KAFFEEMITTEL		
	MIT 183«	
GEWINNE
ZU RM
500.000,300.000
200000U.S.W.ZUSAMMEN FAST
lOi Ш1Шпеп^
9.DEUTSCHEN REICHSLOTTERIE
LOSPREIS JE KLASSE;%3-- \6-%24-Rm,
r
^BEIDER
Ђн^ор/t
STAATL.IOTTERIE EINNAHME
WIENVI
MARIAHILFERSTRASSE 29
Zahvala
Ob nenadni bridki zgubi našega dragega, nepozabnega soproga, očeta, gospoda
Ferdinanda lode
posestnika, vcletrgovca in gostilničarja,
ki nas je za vedno zapustil v 64. letu starosti, dne 17. fe bruarja 1943, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvo vali in ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Posebno zahvalo izrekamo gg. dni. Blau m dru. Krem-žarju za njihov trud ob bolezni kakor tudi gg. župnikoma za njihovo častno spremstvo. Naša iskrena zahvala vsem darovalcem vencev in cvetja ter pevcem za njihovo krasno petje.	,
Komenda, 8. marca 1943 «■
Žalujoča rodbina Vode
Inserirajle - uspeli bosle!
ESSIG
Fabrik CWanger Xliowturt
Prodam
menjam: lepe su-.yK mm, У he sobe (50 kg),'cm. pararelno »li moJko kolo, fo-|konično. iz 1аде toaparat 0X'^> ali trgovine v 4.5, in srebrnoiv^eh kakovostnih uro z zlato ve-tazredih. Visoka rižico. — Kupim stopnja nuinosti. ali zamenjam: IPonudbe na Hans filmski aparat Traninger, Hot; 6X9 z boljSoigroShandel, Kla optiko, in foto genturt, Volker-povečalnik ter'markter StralSe. Ш|ел1{ ui jui«sidBahnubersetzung
„Sreča
Unterestadt 18.
174-2.2
Razno
v« one odjemalce, ki imajo izposojene moje steklenice od piva in iabesa po-
mudoma vrnejo, ker bom sicer primoran poiska-
Pepeta' .	1B4-21
I see se za nakup:
neka; vagonov ,дц ,, smrekovega, iel ______r_jkavega, borove-
aH za-Va lesa, Ш, mi. .	: v, . ,
l^e su-.^Hmm, У do 17 dob" gospodmia Zwischenwassern.
'M letna, izobn-jti steklenice družen a, čedna čr- gim potom. Ant. no!aska, ki je' Marieschitz, isDodinia Zwischenv
1-24
in kuharica — a
vendar ne boga--
ta — pač pa po-,Prodam kravo po Stena, želi v svr-ho ženitve spoznati kmetskega
sina od 24 do let starega. Le resne ponudbe na K. B., Krainburg pod „Pridne roke". 163-21
stro). Dopise na K. B. Krainburg, pod „Dobra menjava".
6614-e
Kupim
Kupim dobro o-hranjen globok otroSki voziček. Dopise na K. B., Krainburg pod: „Dobro ohranjen". 145-7
Kupim dobro o-hranjeno moško ali žensko kolo. Dopise na „Kreide", Guriach bei Veldes. 157-7
žensko kolo kupim ali zamenjam za dobro o-h ranjeno rooSko kolo, eventuelno doplačam. Kor-desch Anton, Bildhauer, Dom-;Ња1е. 140-7
Kupim ali zame-njam kako drugo stvar za iportni voziček.
Zelnik Albin, Swirtsche, Hlg.
ИИЗ-7
Meniam
PlaSi iz balonske ivile z& večjo postavo zame. njam za kolo. Javiti: Wan 05.
184-15
Motorno kolo T. X. N. 200 cm', dobro ohranjeno, pneumacika dobra, zamenjam za kompletno pohi-hvo, (spalnico), šivalni stroj ali kaj »ličnega. Dopise na K. B., Krainburg, pod „Dobra menjava". 105-15
24 letni fant, čiste preteklosti, srednje postave, zidarski mojster, želi spoznati primerno gospodično, staro 18 do 23. let, v svrho poznejše ženitve. Dopise s sliko, ki se diskretno vrne na K. B., Krainburg. pod Sreča Staneta".
1B2-22
2enitve
Izobražen fant, itar 31 let, želi
v svrho ženitve spoznati ntobra-ženo in nežno čutečo dekle, staro 18 do 26 let, ki bi razumela fanta, katerega je usoda „degradira-Kreuz. 151-7|li" M fizično le-
Z A H VA L A
Za premnoge dokaze odkritega In srčnega sočutja, katerega sem bila deležna ob pre-bridki in nenadni zgubi mojega srčnoljublje-nega soproga
Hermanna Gwardianlschilscha
žel. slrojevodje,
mi je nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti.
NajiskrenejSa zahvala naj velja vsem darovalcem vencev Ijj vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo sem dolžna g. Šefu kurilnice ABling, za njegove priznalne in tolažilne besede kakor tudi vsem njegovim stanovskim tovarišem iz AB-linga ter iz domačega okoliša za spremstvo k preranemu grobu. Prav posebno zahvalo pa dolgujem tudi gospodu župniku HOnigmannu.
8e enkrat moja najprisrčnejSa zahvala vsem in vsakemu posebej, ki so me tolažili In stali na strani v teh za mene najtežjih dneh.
Jerica Owardlantechltsch.
tretjem teletu, ki ima dnevno 7 1 mleka. — Kupim vola, suhega 400 do 600 kg težkega. Sprejmem službo hlapca in deklo. Starost; 14 do 60 let. Živini se sama napaja, delo je lahko. Koničar, Mi-satsche 8, pri
Otočah, Post Podnart,
Izgohljeno
iV nedeljo dne Sil. febr. sem zgubil na cesti Lahore do Unt. Feich-tinga Kennkarto, glasečo se na ime Leonh. Hafner, Weber, Mitten Feichting 66. Vrniti prosim proti ti nagradi na na-(lov Kennkartd 129-22
Na kolodvoru v Leesu pri Vel-desu sem zgubila v soboto, D. III. 1&43,, zvečer rjavo usnjeno torbico z dragoceno vsebino, in sicer: pismi mojega moža, zapestno uro, zlato verižico za uro, oblačilno nakaznico mojega otroka, polnilno pero in večji znesek denarja, kateri mi je delno zaupan in razne druge
Vsakogar, ki bi vedel, kje se nahaja moj sin Jo-hann Zweiner, ki je neznano kam odšel, prosim, da sporoči njegov naslov na orožniško postajo Zwisdienwiii-sern ali meni, — Alois Zweiner, Preska 13, Zwi-schenwassern.
162-23
Dva psa ita le zatekla: nemški ovčar, pes črno-rumen, ki sliši na ime Zyklon, in tirolski gorski brak, psica, črna kratkodlaka z
belo liso na prsih in izredno dolgimi uhlji, ki sliši na ime Diana. Podatke poslati ali pse oddati proti dobrt
nagradi na „Windschwendt-ner, Sdilofi Egg, Pošta Lukowitz, Oberkrain.
161-23
Volnena, rjava leva damska rokavica najdena na cesti „Am Weiher". Dobi se pri K. B., Krainburg. 160-23
SENF
Fabrik C.Wenger Klaoenfort
KAFFEEin.n
Fabrik C.Wenger KlaotnhiH
DANKSAGUNO
FUr die Uberaus zahlrelche Betelllgung an der Trauerfeler meines Sohnee
AKDREAS FLEISS
Arbelt»niann dee RAD sagre Ich auf dlesem Wege Innlgsten Dank. Inebeeondere danke Ich Ortegrruppenleiter der NSDAP' Dr. Klein und Oberfeldmelster Remscbmled fUr die am offenen Grabe ge-sprochenen Abschiedsworte. Ebenso sage ich Dank alien Kameraden des RAD, dlc melnem Sohne die letzte Ehre erwlesen, sowie den Polltischen Lelterin und den An-gehbrlgen der Gllederungen der Partel.
Hart bei ABling, am 3. MKrz 1943.
J. FleiB,
Kart Nr. 43 — Rotwelnklamm bel ABling (Sawe) - Oberkrain
ZAHVALA
Za Izredno mnogoštevilno udeležbo pri žalni svečanosti za, mojim sinom
mmm fleiss
Arbeltsmannom pri RAD
se tem potom prav iskreno zahvaljujem. Zlasti se zahvaljujem Ortsgruppenleiterju NSDAP dru Kleinu in Oberfeldmelstru Rem-schmledu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Ravnotako se zahvaljujem vsem tovarišem RAD, ki ao Izkazali mojemu sinu zadnjo ^et, kakor tudi Polltischen Leitern in pripadnikom oddelkov stranke.
Hart bel ABling, 3. marca 1943.
J. FlelB,
Hart St. 43 — Rotwelnklamm bei ABling (Sawe) - Oberkrain
FERNUNTERRICHT
Privet* Vorbaraltungilcuria (Or dl*
Nichtschulerreif«prilfung
DR. W. HOFINOER, WIEN VII/62, MARIAHILFER. STRASSE 8 / RUF B 30458
Vorb«reitun» *ar RelfeprUfung. (Auch in Kunen.) 1. An OberichuU nnd Oymnaiium. 3. Zor MitttlieltaliibMhlueprfllunf d*r в Utifinn Mitt»lfcbult lUr gehobenm Btuntvnditait.