NESMISELNI UKREP V OTROŠKEM DISPANZERJU
Občinski plotovi tudi za otroške zdravnike
Po slablh dveh urah čakanja v otroškem dispanzerju v Ulici atare pravde sem blla nepri/etno presenečena, ko mi je otroška zdravnica, h kateri vodim svojega petletnega sina že vse od rojstva, dejala, da bom odslej najbrž morala vodltl svojega malčka v Šiško, kjer stanujem.
Komaj sem izdavila, zakaj, je bil odgovor že pripravljen: »Tovarišica, takšni so novi predpisi, vsak naj hodi k zdravniku tja, kjer stalno pre-biva...«
Oba s sinom sva se navadila stav-be, kamor hodiva. Veva, da sva vselej prijazno sprejeta, da bo zdravnica hi-tro opravila s tistim bolečim »pik-pikom«, da bo natanko vedela, kako lahko potolaži malčka, če bo le zajo-kal, da ne govorim o tem, kako je zdravnici dobro znan otrokov dose-danji razvoj, kaj je prebolel, kaj ni, kako je prenesel to, kako ono bole-zen... skratka, mojemu malCku je zdravnica postala domača, predvsem pa si je pridobila najino zaupanje. Tako je z marsikaterimi, ki vodijo svojega otroka v določeno zdravstve-no ustanovo, ne glede na to, ali stanu-je v tej ali kaki drugi občini. Končno v ustavi natančno piše, da si vsak državljan lahko svobodno izbira zdravnika. Zato sem si jaz in mnoge meni podobne izbrale ot^oški di-spanzer v Ulici stare pravde, kjer je malček tudi v varstvu v občini Cen-ter, ker delam v tej občini, lahko pa je tudi kak drug razlog, da pač matere ali očetje hodijo ravno v ta dispanzer.
Otroški dispanzer v Ulici stare pravde je ustanova s tradicijo, saj
ima za seboj že dobra tri desetletja dela in izkušenj. Zdravniška ekipa je vpeljana, tudi lokacija je primerna in vse io vliva zaupanje staršev, da bo-do njihovega otroka obravnavali ta-ko, kot je treba. Ne rečem, da je drug-je kaj drugače, vendar temu v prid govorijo podatki: skoraj polovica otrok, zapisanil} v kartotekah tega di-spanzerja, je namreč iz drugih ljub-ljanskih občin.
Zdaj pa je padlo kot strela z jasne-ga: otroško zdravstvo naj spet upo-števa domicilno načelo, je učeno re-čeno s strani pristojnih organov Zdravstvenega doma Ljubljana, kar pomeni, naj gre vseh tistih 2600 otrok, kolikor jih zdaj iz drugih občin hodi v ta dispanzer, drugam. Po no-vem naj bi namreč delalo na določe-nem območju samo toliko otroških zdravnikov, kolikor naj bi jih po predpisih prišlo na število otrok, ki stalno prebivajo v občini Center. V Zdravstvenem domu Ljubljana so namreč rekli, da je treba kadre ena-komerno porazdeliti po Ljubljani: pomembno je, koliko otrok stalno prebiva v določenem območju zdrav-stvene ustanove, ne pa število otrok, ki se dejansko zdravijo v določeni ustanovi. Pomembne so torej števil-ke, ne ljudje... s čimer je poteptana
ustavna pravica o svobodni izbiri zdravnika. Tako naj bi dispanzer v Ulici stare pravde lahko imel le tri otroške zdravnike, kar je tudi zapisa-no v načrtih za letošnje leto.
Za utečeno delo v tej ustanovi pa potrebujejo osem pediatrov. Zdaj so črtali štiri. Ostanejo trije in dva spe-cialista s polovičnim delovnim ča-som. V dispanzerju so obupani in ne vedo, kakšni časi se jim pišejo. Bodo otroke iz drugih občin odslavljali na pragu? Bodo stalne stranke, kakršni sva midva s sinekom, nagnali dru-gam? Verjetno bodo morali črtati vsako čustvo usmiljenja ali celo zdravstvene etike in se ravnati tako, kot je določil nekdo, ki si po svoje razlaga neka načela brez zveze z živ-ljenjem. Dela je bilo že doslej čez glavo, saj je v povprečju vsak zdrav-nik pregledal okrog 50 malih pacien-tov v enem delavniku. Po normativih naj bi na vsakega zdravnika prišlo tisoč otrok, v tem dispanzerju pa jih je bilo doslej kar 1250 zaradi otrok iz drugih občin.
Zagovorniki domicilnega načela v Zdravstvenem domu Ljubljana so zmagali, a ta zmaga ne more biti hkrati tudi zmaga za boljše zdrav-stveno varstvo otrok v našem mestu. Prvič je to udarec v hrbet ustavni pravici, drugič je to udarec za starše in otroke, ki se doslej niso ozirali na to načelo in tretjič je to udarec za ustanovo z utečenim delavnikom z osmimi otroškimi zdravniki.
Kako se bo to načelo uresničevalo, o tem bomo v Dogovorih še poročali. Do takrat pa bo spodaj podpisana obdržala pravico svobodne izbire zdravnika in vztrajno vodila svojega sina k zdravnici, ki ji zaupa že pet let, dokler me ne bodo fizično - zaradi domicilnega načela - vrgli iz ambu-lante v Ulici stare pravde.
Albina Admič