Poštnina plačana v gotovini Leto LXXL, št. 291 a Ljubljana, sreda 28. decembra 1938 Cena Din L— SLOVENSKI Iznaja vsaK daD popoldne izvzemsi nedelje in praznike. — Inseratl do 80 petit vrsi a Um 2. do 100 vrst a Din 2 50 od 100 do 300 vrst a Din 3. većjl mserati petit vrsta Din 4. — Popusti po dogovoru, lnserainl da"ek posebej — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva olica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 tn 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjcva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 črni oblaki na mednarodnem cbzorjn: Parizom Vznemirljive vesti o položaju v francoski S omaliji — Francoska vlada je sklenila poslati v Džibuti vojaška ojačenja — Pred rimskim obiskom sestanek francoskih in angleških državnikov v Parizu Pariz, 28. dec. e. Odnošaji med Francijo in Italijo ss vedno bolj zaostrujejo. Tukajšnji listi so polni izvlečkov iz italijanskih listov, v katerih s2 odkrito zahteva, da se odstopijo Italiji nekatera francoska ozemlja, zlasti Džibuti, francosko pristanišče v Rdsčem morju, kot edino primeren izhod Etiopije na to morje. Tako navajajo listi pisanje »Regima fascista«, ki pravi, da Francija nima nobenega opravka v Somaliji in Džibutiju. Po pisanju drugih italijanskih listov je Džibuti tur na italiianskem telesu v Abe-siniji, ki je že toliko dozorel, da ga je treba prerezati. Ves italiianski tisk nanaša, da bodo Francozi iz Džibutija vsak hip vrženi v morje. Pariz. 28. dec. e. Včeraj popoldne je bila v vojn?m ministrstvu konferenca, na kateri so bile določene podrobnosti potovanja predsednika vlade in vojnega ministra Daladiera. Konferenci 50 prisostvovali poleg ministrskega predsednika tudi 6ef generalnega štaba general Gamelin. francoski generalni rezident v Tunisu Eric Labonne in mnogo predstavnikov civilnih in vojaških oblasti. V službenih krogih sicer zatrjujejo, da navzočnost ge-nera'a Gamelina ni ničasar nenavadnega, ker bodo pri svečanih sprejemih predsednika vlade prisostvovali tudi vojaški predstavniki krajev, ki jih bo obiskal Daladier, toda v političnih krogih pripisujejo tem okolnostim mnogo večji pomen. V francoskih političnih krogih upajo, da se bosta Chambsrlain in Halifax zaradi sedanjih političnih razmer na svojem potovanju v Rim najprej ustavila v Parizu. Zato ni izključeno, da bo v programu potovanja Daladiera majhna časovna razi ka, da bi bil v Parizu, ko se bosta vozila skozi oba angleška državnika. V francoskih vladnih krogih si prizadevajo, da čim bolj ublažijo resnost vtisov, ki so jih v tukajšnji javnosti izzvale vesti iz Rima in francoskih kolonij. Francoskemu narodu priporočajo hladnokrvnost. Francoski tisk nima nobenih neposrednih vesti iz Džibutija in Somalije, ravno tako ni nobenih obvestil o stanju v teh krajih niti na pooblaščenih mestih, kjer zatrjujejo, da je vse v redu in da ni nič nenavadnega ali izrednega. Del časopisja, ki poudarja, da je francoska politika neodločena, pa je poln vesti iz angleških virov, po katerih se je italijanska akcija v Džibutiju in v francoski Somaliji že pričela. Po teh vesteh so bile v Džibutiju organizirane resne protiitalijanske manifestacije. Petsto italijanskih vojakov pa je prekoračilo mejo francoske Somalije. Ustavili so se kakih 30 km od meje in 90 km od Džibvitija. Italijani gradijo mnogo cest od svojih postojank proti Džibutiju ln istočasno pošiljajo domačine proti francoski koloniji. Pariz. 28. dec. e. V zvezi z zahtevo francoske kolonije v Džibutiju, da se pošljejo tja ojačanja, zatrjujejo v tukajšnjih političnih krog'h, da je francoska vlada že skleni'a poslati v Džibuti pomorske in su-hozemne edinice Sedijo, da bo v Dž'buti poslanih okrog 5000 mož. Predsednik vlade Dalsdier je to odredil po razgovoru z zunanjim ministrom Bonnatom. ko'oni-alnim ministrom Mandelcm in šefom ge-neralne?a štaba. S tem ukrepom sicer Francija še ni izenačila svojih moči z italijanskimi v SomaMii, ker po francoskih cen:tvah ra-polaga Francija v vsej Somaliji le z 2000 mornarji in kolonialnimi vojaki, od katerih je 800 sene^alskih strelcev, dečim ima Italija v Abesiniji, Somaliji in Eritreji 370 000 mož, od teh 90 000 Italijanov. 130 000 tujih kolonialnih vojakov in 150.000 domačinov, skoro sanvh Askarov, ki so najboljše čete domačinov v Afriki. Pariz zavrača alarmantne vesti Pariz. 28. dec. AA. Havas. Zunanjepolitični dogodki <>o včeraj zopet povzročili, da so se v listih zače-t širiti netočne in tendenciozne vesti, ki so predvsem fenza-cionalne. Tako je neki angleški list smatral za potrebno objaviti. da je Daladierovo potovanje v Tunis prava pomorska demonstracija, ki naj izzove zbiranje italijanskega brodovja. [»ti list piše, da bo Daladiera spremi ;alo 23 vojnih ladij. Vendar pa je ta vest popolnoma brez vsake podlage. Prav tako nobeno uradno obvestilo ne potrjuje vesti o nekem zbi an;u italijanskih čet ob Džibuttiju. Diplomatskim kro-g-jm tudi ni prav nič znanega o tem, da se mislita Chamber'am in Haiifax ustaviti v Parizu, ko bosta potova'a v Rim Uradni francoski krosi širjenjt takih vesti v takih okoliščinah obžalujejo, ker njihova točnost ni bila predhodno ugotovljena in lahko to samo škoduje medna-odnim odnošajem. Program Daladierovega potovanja Pariz, 28 dec AA. Havas Včeraj po poldne je bila v predsedstvu vlade konfe- j renca na kateri jc bil izdelan načrt za Daladierovo potovanje po Korziki in severni Afriki. Daladier bo odpotoval na Korziko in severno Afriko takoj, ko bo izglasovan proračun in sicer najpozneje dne 2. ali 3. januarja. Vkrcal 6e bo v Toulonu na kri-žarko, odkoder bo odpotoval na Korziko, kjer se bo ustavil samo nekaj ur. Prebivalci Bastie so zaprosili Daladiera, da pristane tudi v tem mestu. Tam bo Daladiera pozdravil mornariški minister Campinchi in korziski parlamentarci. Križarko bo spremljalo troje topničark in bo Daladier s Korzike odpotoval v Bizerto in nato v Tunis. Del svojega potovanja po Tunisu bo Daladier posvetil pregledovanju obrambnih utrdb na jugu Tunizije. Iz Tunizije bo francoski predsednik vlade odpotoval v Alger. kjer bo ostal en dan. V Pariz se bo vrnil dne 10. januarja. Grof Ciano bo obiskal Beograd kjer bo nadaljeval razgovore o zbližanju Madžarske in Jugoslavije Berlin, 28. dec. e. Politično zatišje, ki se je pričelo pred božičem, traja dalje in bo, kakor kaže, trajalo do polovice januarja. Tradicionalno sprejemanje d:plomatov pri kamelarju in vodji Hitlerju bo šele 12. januarja namesto 10., kakor je bilo do-zdaj v navadi. Sredi januarja pride v Berlin madžarski zunanji minister grof Csakv. Glede obiska češkoslovaškega zunanjega mmistra dr. Chvalkovskega do-zdaj še ni ničesar določenega, toda pričakujejo, da pride v Berlin gotovo v januarju Bivanje italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Budimpešti je še vedno predmet komentarjev v berlinskih političnih in diplomatskih krogih. Ti krogi so mnenja, da je grof Ciano izkoristil priliko, da je madžarskim političnim kiv. gom v Budimpešti pojasnil, zaradi česa je bila dunajska arbitraža tudi v pogledu Podkarpatske Rusije definitivna. Poleg tega pa je bila njegova misija v tem. da je posredoval, da pride do ožjih prijateljskih stikov med Jugoslavijo in Madžarsko. O tej stvari piše včerajšnja »Frankfurter Zeitung« in pravi: Ne samo na Ru-munijo, temveč v prvi vrsti na Jugoslavijo so mislili državniki v Budimpešti. Najvažnejši predmet razgovorov grofa Ciana so bili odnošaji med Beogradom in madžarsko prestolnico V kratkem bo grof Ciano obiskal Beograd, da tam nadaljuje v Budimpešti pričete razgovore. „ Bolgari smo za prisrčno in iskreno prijateljstvo z Jugoslavijo !u Bratske manifestacije v Sobranja ob priliki proračunska razprave Sofija, 28. dec e. Včeraj se je pričela v narodnem sobranju razprava o državnem proračunu za leto 1939 Načelno razpravo je otvoril vladni poslanec Josif Rakusa-nov, ki je govoril o gospodarskem in finančnem položaju Bolgarije in zahteval saniranje prosvetnih, administrativnih in higienskh življenjskih pogojev bolgarskega naroda Glede zunanje politike je izrazil upanje, da bo Rumunija, s katero se po njegovem mišljenju nahaja Bolsarija v dobrih odnošajih, na podlagi statuta o man.išinah uredila vprašanje šol v Besa-rabiji in Dobrudži. S Turčijo n'mamo nobenega nesporazuma, z Grčijo smo v dobrih odnošajih. Prijate1 jstvo z Grško nam je potrebno, pa tudi Grška čuti Dotr^bo dobrih prijateljev in sosedov Mi smo prenehali jokati zaradi izhoda na Egejsko morje, toda vprašanje je, če se bodo i Grki spomnili, da se mi Bolgari dušimo brez tega izh:da. Pakt večnega prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgari o je bil sprejet z navdušenjem pri obeh bratsV ih narodih. Kakor v preteklosti, tako sem tudi sedaj za prisrčno in iskreno prijateljstvo z Jugos!avijo. Oba bratfka naro.'a si morata drug drugemu podati roko. Zbornica je te besede sprejela z viharnim pritrjevanjem in manifestacijami. Opo?icijski p:s anec Petko Stalinov je nato ostro kritiziral delo dosedanjega finančnega ministra. Nikola Bakarov, tudi član opozicije, pa je govoril o gospodarskih vprašanjih in se izrazil proti ustanovitvi direkcije za propagando in direkcije za organizacijo mladine, za kateri sta v proračunu predvidevani večji vsoti. Zahteval je izboTj'ianje položaja Hi~žavnih uradnikov in upokojencev. Mili j ?r đno inozemsko posojil? Francije Posojilo bodo dale nizozemske in Švicarske banke za dobo 33 let Pariz, 28. dec. A A. Havas. Finančno ministrstvo je ob;avilo, da je francoska vlada sklenila s skupino nizozemskih in švicarskih bank posojilo v višini 175 mili ionov J nizozemskih 2oldinajev (420 mili:ard din). To skupino bnk vodijo banke Meodelson & Comp. v Amsterdamu in Vederlandi-sche Kreditan>talt. Posojilo se bo obresto- \alo po 4°/o in se bo odplačalo v 30 letih po tečaju °5n/o. Prvi del posojila v višini 100 milijonov goldinarjev bodo krile nizozemske banke, 75 milijonov goldinarjev pa švicarske banke. Obveznice posojila se bodo g'asile na goldinarje in švicarske franke z določeno pariteto. Republikanska proti ofenziva v španij! Prodiranje £rancovcev je bilo ustavljeno Pariz. 2o. dec. e. Po vesteh, ki prihajajo s katalonske fronte, doznavajo. da republikanske čete z uspehom nadaljujejo pro-tiofenzivo, ki se je pričela predsnočnjim na jugozapadu Leride. Na č:ti Trempo— Balaguera so republikan ke čete hrabro zadržale sovražnika, na vseh ostalih tojkah pa se položaj republikanskih čet ni bistveno spremenil. Barcelona, 28. decembra. AA. Havas Uradno poročilo republikanskega vrhovnega poveljstva pravi, da sovražnik še močno napada rapublikanske postojanke v odseku pri Trempu, kjer je borba zelo huda. Republikanci zadržujejo nacionalistični pritisk, ki ga podpira mnoog tujih letal. Naši protiletalski topovi so sestrelili štiri sovražna letala. Ob dolnjem teku reke Segre štiri nacionalistične divizij? nadaljujejo z ofenzivo. Za ceno težkih izgub se jim je posrečilo napredovati pri So-lerasu in Aspe Republikanci so zaplenili nacionalistični tank tujeea izdelka Med včerajšnjo bitko so republikanci tudi ujeli več tujih prostovoljcev Sestrelili so tudi sovražno 1-vko letalo. Po drugih frontah ni bilo nič novega. Saragosa, 28. dec. AA. Reuter. Po petem dnevu nacionalistične ofenzive ee lahko reče, da so nacionalisti napredovali na vseh odsekih. Včeraj opoldne je nacionalistična konjeniška divizija popolnoma očistila del fronte, od Almatreta pa do severnega toka Ebra pri Ribatroi, kar predstavlja 280 kvadratnih milj površine Nacionalisti so ujeli mnogo republikancev. Po zavzetju Aspe so nacionalisti nadaljevali s prodiranjem proti Borias Bla-njas in so nacionalistične čete zavzele vod- ! no centralo v Montu Cabu. Ta centrala je * dajala električni pogon tekstilni industriji mestom, ki so zapadno od Barcelone. Od začetka te nove ofenzive so nacionalisti ujeli 5000 vojakov. 130 resolucij je uspeh vseameriške konference Lima. 28. dec. AA. Rei'te*. Vseameri"\.a konferenca, ki je trajala dva tedna, se jc včeraj zaključila s podpisom 130 re-olucij. ki so jih predlagala razna zastopstva na tej konferenci. Delegatom na čast je snoči priredil predsednik republike Peu Bena-ribes velik banket. Glavni govornik na banketu je bil ameriški zunanji minister Hull. Konferenca je bila z banketom zaključena. Amerika in Japonska Washington, 28. decembra. AA. Havas: Zastopnik zunanjega ministra Samuel Wells je izjavil, da je amorišik veleposlanik v Tokiu ponovno opozoril japonsko vlado na vsa vprašanja, ki jih je ameriška vlada začela v zvezi z načelom »odprtih vrat« na Kitajskem. Japonska vlada pa še ni nič odgovorila. Dobro poučeni krogi izjavljajo, da bo ameriški veleposlanik v Tokiu poklican v Washington, kjer se bo udeležil posvetov, ki se bodo vršili, ko bo v VVa^hingion prišel ameriški veleposlanik na Kitajskem Johnson. Amerika skrbi za svojo varnost VVashington, 28. dec. AA. Reuter. Roose-Wells je izjavil, da je ameriški velepo-vsako leto v USA 20.000 oseb izurilo za pilote, da bi se tako pripravila velika rezerva pilotov za slučaj vojne. Roosevelt je še zastopnikom tiska izjavil, da so tudi zasebne letalske družbe sestavile načrte, kako izuriti čim večje število izkušenih pilotov. Washington, 28. decembra. AA. Reuter. Zunanje ministrstvo je objavilo, da je severnoameriška zveza podpisala pogodbo z državami centralne Amerike in s Panamo, ki naj olajša vojaški raiuofonski promet za obramba Panamskega kanala. Posvet Ukrajincev Lvov, 28. dec AA. Štefani: Osrednji izvršilni cdbor ukrajinske stranke se je včeraj sestal, da bi zavzel stališče o tem, kaj naj stori stranka, ker je sejm odbil razpravo po zakonskem pr~dlogu, ki naj da Ukrajini avtonomijo v okviru poljske ustave. Železniška nesreča v Rumuniji Bukarešta, 28 dec. e. O strašni železniški katastrofi v Rumuniji prihajajo na dan nekatere podrobnosti. Ko sta vlaka trčila, so ugasnile v vseh vagonih luči, tako da so se potniki znašli v temi, kar je je še povečalo splošno paniko. Vsega skupaj so imeli potniki na razpolago le tri žepne baterije ih nekaj škatljic vžigalic. Zaradi tega nepoškodovani potniki tudi niso mogli pomagati ranjencem, kajti tema je bilo kakor v rogu. Po zadnjih vesteh so dosedaj našli 93 ubitih in 143 ranjenih; med njimi več vojakov in oficirjev. Med ubitimi je tudi general Gavri-lescu. Pri katastrofi sta se obe lokomotivi zarinili druga v drugo, 7 vagonov pa je bilo popolnoma razbitih. V Galacu so dali na razpolago vse avtomobile za prevoz ranjencev v bolnico. Iz diplomatske službe Beograd, 28. dec. AA. Imenovan: so Bra-nislav Dimitrijevič, svetnik zunanjega ministrstva za generalnega konzula v Dussel-dorfu; dr. Vekoslav Vršič, tajnik zunanjega ministrstva za konzula v Gradcu; dr. Ranko Mikačić, tajnik zunanjega ministrstva za konzula v Milanu; dr. Slavko Rajkovic, tajnik poslaništva v Parizu za tajnika v zunanjem ministrstvu; Spahoje Vesnič, podkonzul v Carigradu za tajnika poslaništva v Bruslju; Dragotin Nikolic, tajnik poslaništva v Tirani za tajnika zunanjega ministrstva; Todor Nikolic, starešina pisarne v zunanjem ministrstvu za starešino pisarne poslaništva v Rimu. Napredovali so: Branko Lazarevič, izredni poslanik in pooblaščeni minister 2/1 na kr. poslaništvu v Bruslju za izrednega poslanika; dr. Milenko Milic, pisar 8. skupine stalnega zastopstva pri Društvu narodov v Ženevi za podkonzula na Dunaju. Iz sodne službe Beograd, 28. dec. AA. V imenu Nj. Vel. kralja ter z ukazom kr. namestnikov je na predlog pravosodnega ministra postavljen za prvega namestnika starešine v oddelku vrhovnega državnega tožilstva v Beogradu sodnik apelacijskega sodišča v Beogradu Milan Belic. Obenem je povišan od 3-1 v 2-2. Emil Vandervelde f predsednik belgijske socialno demokratske stranke in dolgoletni vodja druge inter-nacionale, je včeraj nenadoma preminil!, star 72 let. Po poklicu je bil odvetnik, a te v zgodnji mladosti se Je začel politično udejstvovati v socialistični stranki, ki ga je leta 1894 prvič Izvolila za poslanca. Od takrat dalje jc bil vedno na političnem po-prišču in desetletja voditelj stranke. Ob izbruhu vojne je postal minister, dolgo let pa je vodil kot zunanji minister zunanjo politiko Belgije in si je zlasti mnogo prizadeval, da bi prišlo do splošne razorožitve. Zadnj:: leta je bil profesor bruseljske univerze. Snežne razmere Uradno poročilo Tu jskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, JZSS in SPD x dne 28. XII. 11)38 Kranjska gora 810 m: —15, solnčno. 65 cm prš ča barometer pada, sankaii-šče in drsa! šče uporabna, Ratoče-Planica 870 m: —14. solnčno, 59 cm pršiča. mirno skakalnica uporabna, smuka ugodna. Planica-Slatna 950 m: —15, solnčno. 65 cm pršiča, mirno, drsališče uporabno, smuka ugodna, Planica-Tamar 1108 m: —14. solnčno, 72 cm pršiča. mirno, smuka ugodna, Peč-Pctelinjek 1440 m: —16, solnčno, 95 cm prš.ča, nrrno, smuka ugodna, Bled 501 m: —13, solnčno, 60 cm pršiča, mirno, smuka ugodna, Bohinj-Zlatorog 530 m: —10, delno oblačno, 95 cm pršiča, mirno, Komna 1520 m: —14, solnčno, 130 cm pršiča. mirno. Velika planina 1558 m: —13, solnčno. 80 cm pršiča, Krvavec 1700 m: solnčno. 90 cm pršiča, sever, Gorjuse 1000 m: —13, delno oblačno, 65 cm pršiča, Škofja Loka 350 m: —10. delno oblačno, 35 cm pršiča, mirno, smuka ugodna, Polževo 620 m: —9 delno oblačno, 35 cm pršiča, mirno, smuka ugodna, Mar:borska koča 1080 in Pohorski dom 1030 m: —14, delno oblačno, 30 cm pršiča, smuka ugodna. Senjorjev dom 1522 m: —18, delno oblačno, 20 pršiča. 50 podlage, mimo, smuka ugodna, Kremžarjev vrh 1161 m: —15. solnčno, 55 cm pršiča. sever. Koca pod Kopo 1377 m: —11. delno oblačno, 60 cm pršiča. mirno, smuka ugodna, Rimski vrrčec 530 m: —12. delno oblačno, 60 cm pršiča, mirno, smuka ugodna, Peca 1654 m: —12 deTno oblačno 85 cm pršiča, mirno smuka ugodna, Pokljuka 1300 m: —15, delno oblačno. 40 cm prš ča. 30 podlage, mirno, smuka ugodna, STANJE NAŠIH CEST Z avtomobili ni*o prevozne cesto: 1. Jezersko—Jezerski vrh, 2. Ljubljana—Kočevje—Sušak. Prevozne pa so: 1. Podkoren—Korensko sedlo (samo s verigami), 2. Bistrica—Bohinjsko jezero—Zlatorog, 3. Ljubljana—Kranj—Jezersko, 4. Ljubljana—Trst (prevozna z veriga mi, previdna vožnja), 5. Ljubljana—Reka (prevozna z verigami, previdna vožnja), 6. Ljubljana—Novo mesto—Zagreb (prevozna samo z verigami in po možnosti z lepato), 7. Ljubljana—Celje—Vransko—Maribor (prevozna z verigami, previdna vožnja), S. Ljubljana—Tržič f prevozna z verigami, previdna vožnja). 9. Ljubljana—Bled (prevozna z verigami, precizna vožnja). Po vseh cestah v dravski banovini se priporoča previdna vožnja, po raznih predelih so potrebne verige, lopata in snežne pnevmatike. Curin, 28. decembra. Beograd 10, Pariz 11.665, London 20.665. New York 442.875, Bruselj 74.65, Milan 23.30, Amsterdam 240.85, Berlin 177.50, Praga 15.15, Varšava 83.62, Bukarešta 3.25. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sreda. 28. decembra 1938. Stev. 291 V^dz^dtev izvirne domače operete Jiranek-Gva opereta »Vse za Salo" je sicer dobra, a lahko bi bila krafia Maribor, 27. decembra Operete ne moremo presojati, tehtati ter ocenjevati s širokih umetniških vidikov, saj služi svrham, ki ne spadajo strogo v vrsto zrele in vsestransko sprejemljive umetniške tvornosti. Zato pa je ne kaže zavračati in zametavati, ker je pač namenjena predvsem zabavi, razvedrilu in dobri volji. Operete nam na šablonsko stereotipen način prikazujejo svojevrstno dogajanje, kakor si ga je v svoji fantaziji zamislil libre-tist. Tudi ne smemo iskati v njej kakšnih glasbenih odkritij. Te načelne opazke veljajo tudi za Jiranek-Gorinskovo izvirno domačo opereto »Vse za šalo«, katere krstna predstava je biLa na prvi božični praznik v tukajšnjem Na rednem gledališču. Nova domaja opereta ima mnogo odlik, predvsem melodiozno glasbo, ki prehaja v »šlagerstvo«, zanimivo svojevrstno odrsko dogajanje, ki 6e konča s šablon, iko operetnim happv-endom z neizogibnostjo najmanj dveh srečnih parčkov. Občinstvo, ki ima rado opereto, se bo nedvomno tudi pri tej opereti do dob a nasmejalo in precej zabavalo. Zunanja struktura ne kaže nobenih novih operetnih elementov, pač pa preveva Jiranek-Gorinškovo opereto humor, ki je mestoma precej soče*n, ki pa je tu pa tam tudi premalo prepričevalen. Zdi se tudi, da je nova opereta preveč razvlečena. Brez večje :ikode jo spretna režija lahko skrajša, saj je prestava do tričetrt na 24. vendarle nekoliko neprijetna in žrtvuje človek ta čas le za izredne odrske umetnine. Opereto »Vse za šalo«, ki je zbudila mnogo plo. tkanja opereto ljubeče publike, je uglasbil po sodobnih operetnih vzorih vo-jašJci kapelnik kapetan Jiranek, ki je pokazal pri vseh svojih dosedanjih skladbah mnogo finega čuta za soi.no melodioznost in ubrano dinamičnost. Tu pa tam zvenijo akordi, ki nas nemara spominjajo na Bene-ša ali celo P. Abrahama Jirankovo glasbo navdaja sveža melodika, ki pospešuje tok operetnega dogajanja. Jiranek je sam dirigiral in je spet utrdil sloves mojstrskega dirigenta. Režija je bila v rokah A. Harastoviča. ki sc je zelo potrudil, da bi bila zunanja slika čim učinkovitejša, čim pestrejša in plasti-čnejsa. To se mu je posrečilo. Slikovitost prizorov je še stopnjevala scenerija po zamisli inž. arh. Franca. V Harastovičevi skrbi je bilo rudi vodstvo zabavnih koreografskih vložkov. Precej režij.«tke domiselnosti kažejo potovanj&ke scene v drugem dejanju. Interpretacijo osrednjega lika Jurija Revna je prevzel libretist D. Gorinšek sam. Naporno t vloge je obvladoval z igralsko vztrajnostjo, glasovno prožnostjo in vzdž-nostjo. Posebno pažajo jc posvečal komičnosti, ki jo tu pa tam prepajajo satirični momenti. Gorin§kov Reven je bil vsoAozi smešen in zabaven, morebiti celo preobremenjen, tako da bi s: želeli na odru kar občutne jše spremembe. Hudo ag esivna je bila PcrcijunkoLa M. Zakrajšxove. Svojetas na mariborrka subreta Marica Brumen-Lu-bejeva, ki je bila angažirana za vse predstave te naše nove operete, je vdihnila svoji Alici mnogo tempeamenta ter razigrane razgibanosti. Precejšnji delež komičnosti pripada Muhi A. Harastoviča. Verdoni-kov častni konzul Sveder je bil v tej elitni družbi, ki se bori za naklonjenost varljivega Amerikanca, eleganten svedrovec. Staro komičako Emo Čebelo je podajala S. Gorinškova precej u-pešno. Značilne poteze svojega rodu kaže Kosičev Izidor Un-giuek, /govorno ognjevitost pa Nakrstov dr. Prašek. Košutov Kamilo Gomilica je v tem zboru upajočih in razočaranih zelo posrečena prikazen, ki nas ponovno prepričuje o KoŠutovih kreacijskih odlikah m sposobnostih. P. Kovičev Otorepec je bil v v .cm svojem nastopu preudaren hotelir. Sodelovali so v manjših vlogah še Danica Savinova kot Rozalija Hrast. Branka Rasbergcrjeva v vlogi »profesionalne« zaročenke Gizele Rožencvet. Pavel Ra^ber-ger kot profe. or Janko Bogataj. Ivo Anž-Iovar kot operni pevec Koruza, Crnobori in Simčičeva v vlogi natakarjev, Danilo Turk kot postaven in prepričevalen gostilničar Boštele, Peter Malec pa kot detektiv. Pevsko stran sta s posebno vnetostjo, prizadevnostjo in usoglašenostjo izpopolnjevala predvsem naša popularna diva Jelka Igličeva in tenor A. Manoševski. Ljubica J. Igličeve jc bila izredno prikupna in prepričevalna. Bogateč A. Manoševskega eleganten, prožen. Do lepe Višine se je razpel že ob prvem samospevu (Vendar sam, čito sam). Prijetno sozvočje je zvenelo ob duetih z Ljubico (Sama sva oba. Kaj z menoj). Zelo je ugajal Ljubičin uvodni samospev v tretjem dejanju. Tako sta oba vodilna solista s svojim dragocenim sodelovanjem povzdignila predstavo te naše zabavne domače operete. Upamo, da bo nova opereta dala kot koncesijo na račun čiste umetnosti primeren ekvivalent gledališki blagajni. —V. 23 tatov na zatožni klopi Davi se Je pričela pred mariborskim okrožnim sodiščem obravnava proti strahovalcem ptujske okolice Maribor, 28. decembra V zadnjih letih je bilo v Juršincih, Go-rišnici in okolici Ptuja nešteto tatvin in se je orožnikom šele v začetku leta 1938 posrečilo izslediti tatove. Najprej so aretirali 21 letnega Jožefa Bratuša, ki je po-izvecčujočim orežnikem, kakor tudi na sodišču v Ptuju in pozneje preiskovalnemu sodniku v Mariboru odkritosrčno in izčrpno priznal krivdo glerle vseh kaznivih dejanj, pri katerih je S2drobno obrazložil grehe posameznih obdolžencev. V obtožnici je tudi zapihano, da so nekateri pri tatinskih pohodih bili oboroženi z lovsik'lmi puškami, sekirami, noži in drugimi sredstvi za napad in obrambo. Frane Hojnik iz Botkovcev. Franc Hojnik iz Kuikave, Alojz, Franc in Ivan Kranjc, Martin Duh, Martin Kovaoec, Jakob Megla in Jcžef Bratuš so razen tega obtoženi da so v noči na 29. aprila 1934 zažla»gi gospodarsko poslopje prsestnika Franca Sorija na Polenšateu ter povzročili škodo preko 70.000 din. Obtožnica trdi, da so vsi navedeni po požigu veseljačili m popivali v kleti pocestnice Katarine Kranjčeve. Vsa ta pisana družba je sedela danes dopoldne na zatezni klopi v razpravni dvorani št. 53 v prvem nadstropju tukajšnjega okrožnega sodišča. Zatožna klop je bila seveda mnogo premajhna in so morali namestiti še več »zatc^nihc klopi. Razprava, ki se je pričela ob 8.30. ob času poročila še traja in to predvidoma zaključena v ranih popoldanskih urah. Pri današnji razpravi so zaslišali, oziroma preči-tali izpovedne preko 50 pric. Mariborske in okoliške novice — Tega ne pomnimo v Marib°ru, da bi bil dogcun svinj in prašičev na mariborski sejem tako pičel, kakor je bil 23. decembra. Okoliški kmetje so prignali komaj 15 svinj, prodali pa 7- Cene «o bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednev stari 160 do 170 din. 5 do 7 mesecev 320 do 420 din. S do 10 mesecev 480 do 580 din za komad. Mesne cene: 6-50 do 8.50 oziroma &50 do 11.25 din za kg. _ Precejšnje zamude so imeli za praznike vlaki, ki so prihajali v Maribor. Tako je imel na primer na Štefanovo nočni potniški vlak skoro uro zamude. _ Zanimiv proces. Poročali smo že o tožbi bivšega najeannilta »Grajske kleti« g Grge Basletića proti mariborski mestni občini zaradi cdskodnine v znesku 65.000 dinarjev. V tej tožbi, za katero se opaža V Mariboru veliko zanimanje, je bilo že več razprav. To pot so bili ponovno zasli-jfrjd kot priče pndžupan F. Zefoot. načelnik mestnega gradbenega urada inž. Baraa, ot F. Miler, J. Stuhec in Putnikov ravnatelj J Lioos. Razpravo je vodil s. o. s. Pečnik. Toži telja je zastopal dr. V. Rapotec, me- stno občino pa župan dr. Juvan, Razglasitev sodbe bc sledila pismeno. _ Nov tižnl nadzornik v Mariboru. Glede na vest, ki smo jo objavili v petkovi številki z dne 23. t. m. pod tem naslovom, nam sporoča mestna tržno nadzcirstvo, da je ta vest brez vsake podlage. _ Iz kaznilnice. Decembrske amnestije je bilo deležnih v tukajšnji kaznilnici 290 oseb. Od teh je bilo takoj odpuščenih iz kajmiliiice 20 oseb, dočim se jih je 36 nahajalo na pogojnem cdpustu. — Zlato zapestnico, ki je vredna okoli 1000 din, je izgubila žena carinskega uradnika ga. Roža Pavlovičeva, — V Melju že grade most... Podjetni brodar Ivan Merdaus, ki bi bil sicer z gradnjo novega mestu v Melju najbrž najbolj prizadet, je zgradil tako z meljske kakor s pobreške strani mosticke, tako da ima mali čolniček komaj dobrih 30 m z brega na drugi breg. Mariborčani, ki jim k sreči ne primanjkuje humorja, zbijajo na račun teli razkričanega mosto.nega problema v Melju razne šale, o katerih pa zaenkrat ne moremo poročati. — Odprta noč in dan so groba v rata. V Aleksandrovi 23 na Pobrezju je umrl upokojeni šetesničar Ivam Krepek, star 77 let. V Pret!ern:vi 30 je umrl zasebnik Ivan Krištof, star 49 let Na Koroški oesti 18 je umrla v visoki statrestt 91 let Barbara štrukelj, vdova po višjem peštnecn kontrolorju. Na Vo;ašniškem trgu je umrl 60 let star narednik vojaške godbe Viktcr Kovačič. zaluječim naše iskreno sožalje! — Tuđi v Kaznilnici boiienka. Kakcr vsa zadnja leta, tako je bila tudi leto.- na sveti večer božič-nica v kazni lniški bolnici za bolne kaznence in za mlar.oUtne obsojence, s čajem, pecivom in sadjem je bilo obdarovanib okoli 80 kazrtencev. — Kakšne so cene na mariborskem trgu? Mestno tržno nadzorstv- navaja v svojem prerlvč?ra;'5njem tržnem porrj?ilu sledeče veljavne cene za mariborrki trg: perutnina — kokoši 20 do 30 din. par piščancev 22 do 65, gosi 50 do 70. purani 45 do 85. race 18 dz 25. domači zajci 10 do 25 din. Mlečni izdelki: smrtana 12 50 do 15, m!eko 2.50 do 3. surovo maslo 24 do 26. čajno maslo 30 do 32. domači sdr 10, jajcu 0.70 do 1.25. konzervirana jajca 0.85 do 1. Ribji trg: morske ribe 11 do 38, ščuke 18. belice 8 do 9, karpi 12 uo 14. Zelenjava: krompir C merica) 7 din. kg 0.75 do 1. čebula 3 dc 4. čes~n 6 io rO. zelje (komadi 0.50 do 3, kislo Z2lje 3. repa 1, kf?la repa 2. karf.ola 1 do 10. ohrovt 0.50 do 1.50. hren 8 do 9, zelena (komad) 0. 50 do 2.50. šopek peteršilja 0 50 do 1, komad en d Iv je 0.25 do 1. kup motovilca 1. kup radiča 1, kup špinače 1. por 0.25 do 1, kup korenja 0.50 dfc> 1, koleraba (komad) 1 din. Sadje: jabolka 3 do (>. ?uhe slive 8 do 12, celi orthi 10. Iv.š^eni »rehi 30 do S2, limona 0.50 do i, pcmaranče 1 do 3 din. žitni trg-: (za liter) pšenica 1.50 do 1.75, rž 1.50 do 1.75, ječmen 1.50. koruza 1.25 do 1.50. oves i, proso 1.50, ajda 1 do 1.25, proseno pšeno 4, ajdovo pšeno 3.50 d_'n. Fižol 2 do 3 din. — Starčkova smrt ob sinovi rakvi. Poročali smo o nenadni smrti strojevodje Krepka, ki je umrl v tukaišnii kurilnici državnih železnic na posledicah kani. Njegov 78-letni oče Ivan Krepek je odšel v mrtvašnico na pobreškem pokopal'šču. pokropit mrtvega sina. Ko se je približal sinovi rakvi. pa se je zgrudil in obležal mrtev. Vzrok njegove nenadne smrti je tudi kap. Na posledicah kapi je na davno umrl tudi drugi sin Krepkove rodbine. — čndakova smrt v gozdu. 78-letni pre-užitkar Jurij Zapušek je živel precej čudaško življenje. Doma je b'.l iz Podkraja v Skalah pri Velenju. V zadnjem času se je zaprl v svojo izbo in so mu morali dajati hrano skozi okno. Pred prazniki pa je zapustil svojo sobo in je odšel v bližnji gozd. Ko mu je vnukinja Frančiška Zapisek prines'a kakor običajno mleka, je našla sobo prazno. Sledila je stopinjam v snegu v b'ižnji gozd, kjer Je našla starčka zmrznjenega. Prenesli so ga domov, kjer pa je kmalu umrl. Zdi se, da se mu je omračil um in da je zašel v gozd, kjer je zmrznil. Božičnici. V Kam niči so bili revni učenci lepo obdarovani. Pred obdaritvijo so vprizoril šolarji mično božično igro. čast in priznanie vsem, ki so omogočili prisrčne prireditev, zla.sti podružnici CMD v Kamrdci in pevskemu zboru »Kobanci«. Tudi tukajšnji Češki klub je priredil v okviru slikovitega sporeda lepo božičnico češki šo'ski mladini. Prisrčne in tople spodbudne besede sta spregovorila predsednik šolskega odbora V. Slašek in vodia tukajšnje češke šole ravnatelj Drly. Pri pripravah za lepo božičnico je marljivo sodeloval >Klub mladih Čehov«. — Drobne novice. Smučarsko šolo otvo-rijo danes pri Treh ribnikih. — Vso opečeno so prepeljali reševalci v tukajšnjo bolnico 54 letno kuharico Marijo Sluga iz Nekrepove ulice 10. polila se je s škafom kropa. — V tukajšnjo bolnico sta se zatekli nadaljnji žrtvi ruškega pokolja, o katerem smo poročali v včerajšnji številki, in sicer 19-tetni kovaški pomočnik Fer- j do Budja iz Negove in Janez Kropin iz Be-zene pri Rušah. Oba imata več vbodijajev po glavi in rokah. — Vlomilci so vdrli v tukajšnji dr. Ipavčevi sanatorij in odnesli nakita v vrednosti 10.000 din in za 3.000 din gotovine. — Orožniki so aretirali 34-letnega delavca Franca žumana. ki je osumljen, da je nedavno skušal vlomiti v občinski urad v Selnici ob Dravi. Oddali so ga v tukaišnje sodne zapore. — Mariborski živinski sejem 27. decembra. Pripeljanih je bilo 5 konjev, 5 bikov. 60 volov, 115 krav in 4 telet, skupno 189 repov, prodanih pa je bilo 52 repov. Cene so bile sledeče: debeli voli kg 4.25 do 5 din, po'debeli voli 3.25 do 4.25, plemenski voli 4 do 5.50. biki za klanje 3 do 4.50. klavne krave debe'e 3.50 do 4.50, plemenske krave 3 do 4.50, krave za klobasa rje 2.25 do 3, molzne krave 3.50 do 4.75, breje krave 3.50 do 4, mlada živina 4 do 5, teleta 5 do 6 din. — Mesne cene na mariborskem trgu. Volovsko meso I. vrste 10 do 12. volovsko meso IL vrste 8 do 10, meso bikov, krav in telic 6 do 12, telečje meso I. vrste 10 do 14, telečje meso H. vrste 8 do 10. svinjsko meso sveže 12 do 14 din za kg. — Avtomobil v železniške zapornice. V Štrigovcu je za vozil tovorni avtomobil, ki ga je šofiral Ivan Bubnič in je last mariborskega cestnega odbora, v železn ške zapornice ter jih podrl. V zadnjem hipu je šofer avtomobil ustavil, sicer bi se bila zgodila huda nesreča, kajti takoj nato je švignil mimo vlak. železniška uprava ima okrog 700 din škode, a tudi tovorni avtomobil je bil nekoliko poškodovan. — Naša kola na sokolskih plesih. Tudi v plesnem sporedu letošnjega sokolskega plesa, ki bo v soboto 14. januarja v vssh prostorih Sokolskega doma, bodo na splošno željo uvrščeni priljubljeni, slikoviti narodni plesi, zlasti razna kola. Da bi se tudi širši javnosti nudila možnost, da se nauči plesati kolo, priredi meddruštveni odbor sokolskih društev v Mariboru v četrtek 5. januarja, v ponedeljek 9. januarja in v četrtek 12. januarja ob 20. v gornji mali dvorani Narodnega doma vežbanje sledečih kol: kraljevsko kolo, župčansko, djevojač-ko.vranjensko. »Iz banje ide« in sremsko kolo. Odrasli in mladina prisrčno vabljeni. Vstop prost. Mariborsko gledališče Sreda, 28. decembra. Zaprto. četrtek, 29. decembra ob 20. »Kralj na Be tajne vi«. Red B. Petek, 30- decembra. Zaprto. sobota, 31. decembra ob 21. >Boccaccio«. Silvestrovska predstava v korist pokojninskega sklada gledaliških igralcev. Znižane cene. Silvettrovo v gledališča. Kakor običajno bo tudi letos v mariborskem gledališču • silvestrovska predstava Začetek šele ob ; 21. (9.) uri, tako da bedo obiskovalci te ! predstave lahko v gledališču pričakali novo leto. Mariborska beležnica Dežurni lekarni: Minafikova na u.av-nem trgu in Remsova na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste. Iz Ptuja — Mrzli val je zajel tudi naš okraj v noči od ponedeljka na torek in toplomer je kazal do 20° pod ničlo. Mraz je pa začel že proti večeru popuščati. — Pogreša se že več dni 46-letni delavec Franc Petrovič iz Stojncev. Pred dnevi je bil še zaposlen pri zavarovalnih del h obrežja Drave, zaradi česar domnevajo, da je morda padci v Dravo in utoni!. — Prijatelji tuje lastnine pod ključem. Pred bežičn mi prazniki je bilo izvršenih več tatvin v ptujski okolici, zlasti na Mestnem vrhu. Tatovi so se predvsem posvetili tatvini kurje pečenke in vina, da so se založli za praznike. Orcžniki so aretirali štiri osumljence, ki sede v ptujsk h zaporih. — Prebrisan^c. Pred prezniki se je zgla-sil v tukajšnji trgovini perutnine Renhardt neki kmet iz Prerada ter prodal tvruki 12.50 kg perutnine, za kar je prejel nakaznico, da dvigne nri blaga mi denar n sicer za 1 kg po 8.— din. Mož pa je bil prebrisan in je r.p.kaznico ppvemen 1 nn 112.50 ! ker ter mu je blagajna s s veda izplačala din i 1000.-- namestil din 100.--. Zadeva je bila I takoj prijavljena orožnikom, ki ao aretirali nekega osumljenca. Sodišče bo dognalo, če je mož pravi. — Živlnnci sejeni. Na zadnji živ'nski ae. jem je bilo prignanih 42 volov, 15 juncev, 7 bikov, 45 krav. 1 tele in 35 konj. Prodanih je b lo skupno samo 55 glav. Cena volom je bila 2.50 do 4.25. junci 3.— do 3.75. biki 3.80 do 4.—, krave 2.— do 4.75, teleta pa po 3.— do 5.— za kg žive teže. Konje so prodajali po 600.— do 3.500.— din za komad. Iz Celfa —c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek S. januarja od S. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za merto Celje v Razlagovi ulici. —c UmrJa je. na Štefanovo ga. Evgcnija Brinarjeva. soproga me? čansko-So!3kee;a lavnatclja v p. in pedagoškega pisatelja g Jospa Brinarja v Celju. Pokojna j? bila inredno skrbna žena in mati. Badl ji ohranjen lep spomin, težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! —c Mrzli val je zajel tudi Cele in celjsko kotlino V torek zjutrai jc> zdrknil toplomer na 21 stopinj pod nirdo. Zaradi ostre ga mraza so Savinja in neni pritoki delno zamrznili. V torek je sicer sijalo =oln-ce, a je ozračje le neznatno zagrelo in ni moglo spraviti ivja z dreves. Smučarji in drsalci sedaj pridno Izkoriščajo sneg in mraz, saj so biU v zadnjih letih v tem pogledu močno prikrajšani. mil gmtllmltMštd Kaj vse je počel pivovarm?ki kartel, da bi onemogc.il njeno otvoritev Ljubljana, 28. decembra Sext .tuaj, ko gostilničarska pivovarna v Laškem že zalaga s svojim pivom številne restavracije, prihajajo na dan nekatere zanimivosti iz boja /a novo pivovarno in kaže, da :e ni koiec vseh spletk. Bilo je celo potrebno, da je družba začela izdajati ^»Glasnik gostilnijarske pivovarne d. d. La->ko«. ki bo izhajal najmanj štirikrat na leto in ki je ob božiču iz^el prvič. Prva številka je izšla na 8 straneh in vsebuje razen opisa pivovarne in člankov o njenem nastanku še zanimiva odkritja, kako so sg ustanovitelji pivovarne bojevali s svojimi nasprotniki, odnosno z zastopnikom pivovarniškega kartela. V listu najdemo tudi odgovor na zadnje članke m okrožnice zastopnika kartela. Zanimivo je predvsem, da so vodilni člani Gnstilnijarsike pivovarne Laško (GPL) vlekli za nos zastopnika pivovami:ikega kartela, ko pivovarna še ni obratovala. Po dogovorjenem naJrtu so hoteli preprečiti vse pivovarni škodljive spletke ter so se spustili v navidezna pogajanja. Židovski kapital je ba;e hotel begati delničarje gostil-ničariike pivovarne ter se polastiti novega podjetja. Predvsem je vodstvo GPL hotelo prepričati svoje delničarje o polni vrednosti delnic, ker so*jih nasprotniki begali in jim ponujali največ po 50% vrednosti ter po okrožnicah in letakih širili vesti, da je pivovarna izgubljena. Zdaj nasprotniki gostiln ičarstke pivovarne ponujajo že polno vrednost za delnice in tako je dokazano, kakšen namen so imele njihove spletke, ko so begali delničarje. Zastopnik kartela je zdaj javno priznal, da se je pogajal z vodilnimi člani gostilničarske pivovarne ter jim ponujal milijonske podkupnine za to, da bi se z zvijačo polastil podjetja in ga prodal židov5ikemu kapitalu. Dalje se je izkazalo, kdo plačuje gospoda, ki se je pogajal z vodstvom GPL in kak-'ni 30 biii njegovi nameni, kakor tudi, da so se 2idje hoteli polastiti slovenskega podjetja. Sredi decembra, teden dni po otvoritvi pivovarne v Laškem, sta obiskala uredništva ljubljanskih listov dva gospoda ter prosila za priobčitev članka, ki bi bil obračun z novo pivovarno v Laškem. Baje sta bila pripravljena plačati, kolikor bi zahtevali. »Slovenski dom« je v resnici objavil članek, ki je pisan tako. kakor da gre le za zaščito revnejših delničarjev. Po tem članku se je nekakšna »gospodarska siku-pina« v Beogradu odločila rešiti uboge slovenske pivovarniake delničarje škode in izgube — V glasilu gostilničarske pivovarne pa čitamo, kdo so odrešeniki gostilničarjev, delničarjev nove pivovarne. Gospod, ki je hodil nedavno po ljubljanskih uredništvih, nikakor nima slovenskega in tudi ne srbohrvaškega imena. Lani jeseni je obiskal podpredsednika GPL in ga nagovarjal, naj bi pregovoril svoje tovariše v upravnem svetu, da bi predali določen del delnic neki gospodarski skupini. Dejal je, da je akcija družbe povsem ponesrečena Podpredsedniku je ponujal za njegovo delo 300 000 din »■nagrade« in mesto v upravnem svetu nekega uglednega industrijskega podjetja. Nagrado bi prejel v treh letnih obrokih pod naslovom pravnega zastopanja novih gospodarjev. Podpredsednik je ponudbo odbil in se dogovoril z najožjimi sodelavci, kako bi preprečili nadaljnje spletke »go-spcuarcke sikupine«. Prišlo je do »pogajanj«, ki so se zavlekla čez zimo. »Gospodarska skupina« pa ni nikakor držala križem rok. GPL jo zdaj obdolžuje, da je spletkarila celo pri dobavi sitrojev, ki so prihajali iz Brna vse leto ter da se ji je posrečilo preprečiti podelitev koncesije GPL za izdelavo kvasa. Ko je »gospodarska skupina« sprevidela, da delo za novo pivovarno vendar napreduje, je njen zastopnik začel zopet vrtati pri vodilnih članih GPL, ki so hoteli zvedeti, kakšne načrte ima. Pogajanja v Ljubljani seveda niso bila končaria, nakar so sledila pismena pogajanja in konono sestanek v Laikem. Zastopniki GPL so zahtevali napol resno napol v šali 4.5 milijona din za odkup večine delnic in še 2 milijona din kot prispevek v rezervni sklad Gostilničarske kreditne zadruge v Ljubljani. Zastopnik »gospodarske iicupine« je bil pripravljen plačati milijon din za sklad, za drugi milijon bi se pa odločil morda po pomisleku in posvetu z beograjskimi tovariši. Obljubil je, da bo v nekaj dneh spo- I ročil definitiven odgovor. V resnici je po-slal odgovor kot ultimat GPL: zahteval je, da mora GPL pristati na njegove predlogo brezpogojno do 7. decembra opoldne. Ako bi ne pristala, bi začel proti nji kampanjo brez usmiljenja. Kakor znano, 7. t. m. je bila otvoritev nove pivovarne« V »Glasniku« čitamo tudi, da prejema nekdo iz Celja po 7000 din na mesec za razširjevanje okrožnic proti novi pivovarni, a nekdo drugi približno toliko samo za to, da ne proizvaja kvasa in da išče ter kupuje delnice nove pivovarne. Vite to dokazuje, da GPL še ni končala boja in da bo potrebno še mnogo naporov in žrtev v obrambo slovenskega podjetja. Mraz je popustil Ljubljana. 28. decembra Danes sne-g ne .škriplje več v tako visokih tonih pod kolesi vozov kakor včeraj, ko je pritisnil pravi zim ki mraz, kakršnega nismo več vajeni, saj že skoraj 10 let ni bilo poštene zime. Kazalo je, da se bo mraz še stopnjeval ter da bo danes še ostrejCi kakor včeraj. Ponoči se je pa nekoliko pooblačilo i-n barometer je upadel ter je bilo zato davi dobri dve stopinji manj mrzlo kakor včeraj. Tudi dopoldne se mraz ni stopnjeval kakor včeraj, temveč je celo nekoliko po-pušial, čeprav se je zjasnilo. Napovedovanja, ali bo mraz povsem popustil, bi b:1a zdaj še prezgodnja, čeprav se nam obeta po vremenski napovedi spremenljivo vreme, Zunaj mesta je bilo tudi dopoldne precej hladnejše kakor v mestu. Na letališču je bilo ob 7. —20.5° C, ob 8. je mraz že znatno popustil, na —16.6°. Pozneje je še počasi popuščal. Ob 9.30 je znaiala temperatura —15°. V mestu, pred pošto, je bilo že ob 9. »eamo« —10° C. da se nam je zdelo v primeri z včerajšnjim sibirskim mrazom že toplo. Pred prazniki je bil železniški promet precej oviran zaradi snega in vlaki so vozili z večjimi zamudami. Zdaj je promet že akoraj povsem normalizi an. Mraz na sebi še ne povzroča znatnejših zamud. Izmed dopoldanskih vlakov je imel večjo zamudo, in sicer 70 minut, le brzi vlak z Gorenjskega. Beograjski brzi vlak je pripeljal 22 minut pozneje, izmed potniških vlakov je pripeljal z zamudo, 9 minut, samo mariborski. Iz Litije —■ Huda zima. Ob praznikih In tudi po praznikih imajo pri na3 občuten mraz. V dolina je kazal termometer 17 stopinj pod ničo. V višje ležečih krajih, kakor v Velikem \rhu in v širmanskem hribu pp *e!o 20 in še več. Dočim v zasavski dolini, ki je od hribov dobro zavarovana, nismo čutili burje, je na višjih, odprtih krajin pošteno brila. Starši šolske mladine so kar zadovoljni, da so zdaj, ko je nastopil tak mraz, šolske počitnice. Saj mnogi otroci nimajo poštene obutve in primerne ob'eke in bi silno trpeli, če bi morali v takem mrazu z doma. — Lep dar sredi zime. Utijeka občina je preskrbela za svoje občane cenejšo moko. Vsi so zadovoljni s socialno akcijo, ki so jo uvedli na naši občini. Prvovrstna moka 00 je dospela v Litijo že na dan pred prazniki, bolj črna krušna moka na zdaj po praznikih. Naročili smo vagonske pošiljke iz mlina Slobode iz Bajmoka. Bela moka je bila na litijskem koodvoru po 2.S0 za kilogram, črna pa po 2.30 za kg. Stranke so prejemale moko v vrečah po 50 kg. Dobro bi bilo, da bi naša občina še večkrat naročila moko in jo dobavila s cenejšimi železniškimi prevoznlcami tako, kakor zdaj. Tudi okoliški kmetje so prišli na svoj račun, ker je za nje naročila naša občina koruzo, ki Jo potrebujejo bodisi za mlin, deloma pa za krmo Živini. — Božični prazniki v zaporu. Kazalo je že. da bodo sodni zapori tukajšnjega sodišča za praznike prazni. Na sam sveti večer pa sta se javila dva. ki sta bila ka-zi\pvana zaradi pebcijskih prestopkov, vsak na 48 ur zapora. Ker sta drugače, kakor sama pripovedujeta, pridna in poštena in sta v službi, kjer ne trpe izostankov od de'a, sta hotela greši d čez praznike. Zato sta se javila v sodnih zaporih na sam sveti večer, živela sta ob priboljikih, ki sta jih prinesla z doma. Na Štefanovo sta zapustila zapore potem, ko je bilo pravici zadoščeno.