Številka 79 TRST, v sredo 20. marca 1907. Tečaj XXXII. rpgfT Izhaja vsaki dan tudi ob nedeljah in praznikih ob 5.. ob ponedeljkih ob 9. zjutraj S esamlčne Številke se prodajajo po 3 nvč. (6 stotink) % mnogih tohakarnnh v Iratu in okolici, Ljubljam. Oorici, Kranj u. Ft. Pe ru. Sežani, Ntbrežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkana itd. n>'E OGLASOV se račnnajo po vrstah (Široke 73 mm, ^oke mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 etotluk ; ra osmrtn'ce. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov »a 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 5 K, vsBfca na-'ftiina vrui» K % Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 0o 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Fdinosti". — Plačuje se izključno le upravi ..Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč / Naročnica znaša za vse leto 2i K, pol leta K, 3 mescce 6 K —, oa naroČbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lbta. Nefrankovan» pisma se ne sprejemajo In rokopisi so ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacijo je pošiljati na upravo lista UREDNI&TVO: nI. Glorgto Galattl 18. (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsordja lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. IS. sss^a PoStno-hranilničnl račun St. 841*652. ccccc: ■ ' ■ - TELEFOM itev. 1157. —— Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a Naročevanje na nedeljsko izdanje . Edinosti". Vsled želje izražene od mnogih strani smo odprli posebno naročevanje na nedeljsko izdanje našega lista. Nedeljska številka je že nekaj časa sem urejevana po vsej svojej vsebini samostojno, tako. da ni v direktni zvezi ne s prejšnjo ne s poznejo številko. Z ozirom na čitatelje samo nedeljske številke smo uveli tedenski pregled, ki obseza na kratko povedane vse važneje dogodke mej tednom. Naročnina nedeljske izdaje znaša 5 K 20 st. za vse leto, 2 K 60 st. za pol leta. I K 30 st. za četrt leta. — Za manje nego četrt leta sa naročbe ne sprejemajo. BRZOJAVNE VESTI. Cesar v vojaškem geografičnem zavodu. DUNAJ 19. Cesar je predpoludne obiskal novo poslopje vojaškega geografiičnega r' uoda. Cesar si je ogledal posamične prostore, kjer je ostal dve uri. DUNAJ 19. Ko se je cesar peljal v _'EDINOST« štv. 79. V Tratu, dne 20. marca 1907. Stolipin in državna duma. PJOTROGRAD lf. (Petr. brz. ag.) „Ecbo de Pariš4 je včeraj priobčil razgovor svojega petrograjskega dopisnika s predsednikom dume. Golovin je baje rekel, da malo zaupa Stoli pinu. ki pričakuje le nekoliko pogreško v levice, da razpusti dumo. Golovin pooblašča Petr. orz. agent", da priobči, dani imel z dopisnikom ,.Echo de Pariš" nikakega razgovora in se torej nikakor ni mogel izjaviti nasproti dopisnikom lista „Echo de Pariš . Golovin smatra kakor svojo dolžnost, da izjavi, da nima nikakega povoda do mnenja, da bi hotel Stolipin razpustiti dumo. Duma. PETROGRAD 19. (Petr. br. ag.) Duma se je ob 11. uri predpoludne sestala v dvorani plemskega zbora. Na dnevnem redu je bilo poročilo komisije, kateri je poverjena odobritev mandatov. Duma je sklenila, da odobri le one mandate, glede katerih ni došlo nikakih protestov, odobritev drugih pa odgodi. Po dovršeni odobritvi je bila seja ob 1. in četrt uri popoludne prekinjena. Ko je bila seja zopet otvorjena, je mi-nisterski predsednik Stolipin prečital vladno izjavo. Moikva v temi. MOSKVA 19. Tukaj so pričeli Štrajkati delavci v plinarni. Mesto je bilo po noči v temi, nihče si ni upal na ulice. Povsod je bila pojačana policija. Prebivalstvo je zelo razburjeno. ^^^^^^^ Po zasedanja deželnega zbora urita (Z Goriškega.) x Zasedanje deželnega zbora goriškega se je otvorilo dne 18. februvarja in odgodilo na nedoločen čas dne 16. marca. Trajalo je torej skupaj, (izvzemši tri nedelje) 24 dni. V tem času je bilo 11 sej, a med 1. oziroma 2. in tretjo sejo je pretekel ves teden, ker ni bilo pripravljenega nobenega referata. Potem pa je prišlo na vsako sejo nestevilo točk, ki so se mahoma in mehanično reševale. Kako se je reševalo 6i je lahko misliti, ako se vpošteva, da je dnevni red zadnje seje imel nič manje nego 146 toček. ki so bile vse rešene v treh urah in pol. Na sejah ni bilo nobene živahnosti; vse je bilo kakor mrtvo. Samo pri nekih točkah so 60 vzdramili nekateri poslanci, ali drugi poslanci jih skoraj niti poslušali niso, marveč so med seboj pogovarjaje se, mirno čakali, konca govorov in čitanja interpelacij. V goriškem deželnem zboru se že dolgo let ni slišalo nobene duhovite in stvarne debate. Temu je vzrok dejstvo, da se vse prej določa med strankama v raznih odsekih. Kdor torej ve. kaj je v kaki stvari sklenil odsek, lahko tudi stavi, da jo zbor tako reši. To se je zgodilo glede znižanja službene dobe učiteljev, ko je nekdo s stavo dobil prav gosposko večerjo. S podporami je bil deželni zbor jako radodaren : sipal je na vse strani stotake in tisočake. Vgodil je skoraj vsem vloženim prošnjam, le nekatere je odstopil deželnemu odboru v uvaževanje. Imel je odprte roke, a večina darov je, kakor po navadi, romala v nenasitno nižino. Sklenil je nov volilni red z 29 voljenimi poslanci. A glej spako! Po italijanskem besedilu je voliti le 27 poslancev. Ali je to tiskarski pogrešek, ali ima to kak tajen pomen ? ! Laški listi poročajo le o 27 poslancih in o škofu kakor virilistu. Ta volilen red je prikrojen italijanski manjšini v deželi. Ali ob vsej laški volilni geometriji bi se prav lahko zgodilo, da z drugimi volitvami po novem volilnem pravilniku pridejo Slovenci do večine. Ali do tega more priti le pod jednim jedinim pogojem : ako preneha klačanje, obrekovanje, sumničenje in druge take lepe lastnosti med liberalno in klerikalno stranko. Do tega pa pride težko, ker je preveč srditosti na obeh straneh, Žalostna nam majka ! Ali na jedno morajo misliti — če imajo le iskrico ljubezni do dežele in srca do bla- gostanja v njej — Slovenci in Italijani brez razlike stranke : skrbe naj že ob volitvah, da naš deželni zbor ne bo več tak kakor je bil dosedaj, le nekaka administracijska komisija — mašina, ki se avtomatično zbira, avtomatično rešuje prošnje za podpore, avtomatično odobruje proračun in se avtomatično — razhaja. Zadnji čas je, da se naš deželni zbor povzdigne na viši parlamentariški nivo. Priti mora vanj nekoliko več duha, življenja, idej, inicijative in smisla za razne sodobne na gospodarskem, političnem, narodnem in socijalne probleme. Za javni blagor in vsestranski napredek v deželi absolutno ne zadošča mašina, ki se omeja na to, da daj a od sebe nekaj stotakov ali tisočakov za razne lokalne potrebe po naših vaseh in okrajih. Tudi to je potrebno, seveda. Ali mi potrebujemo tudi deželnega parlamenta, ki bo s krepko inicijativo stremil po reformah, ki bodo oplojevale vsa polja javnega življenja. Še enkrat bodi rečeno: temu mora biti enkrat konec, da je naš deželni zbor naj zadnji v državi, kar se tiče idej in inicijative, le nekaka administracijska komisija, pravi Škandal ! Mi hočemo deželnega parlamenta, ki bo krepkim poletom v razpravah in po daleko-glednejih svojih zaključkih povspeševal vsestranski napredek! In če tudi bi morala pri tem pasti kaka deželnozborska „veličina" — nič ne de. Kdor ne umeje zahtev časa in jim ne zna ali noče ustrezati, preko tega naj le gredo kolesa časa! Saj deželni zbor in odbor nista tu radi poslancev, marveč ti so radi deželnega zbora, a ta poslednji radi — dežele in nje prebivalstva. A da bi delovanje deželnega zbora in vsled tega javni blagor trpel le zato, ker ta in oni hoče biti poslanec, če tudi nima ne sposobnosti ne poštene volje za tako nalogo — ne, to ne gre! Proti dosedanji (da ne rečemo hiyega) navadi naj se dežela enkrat upre z vso odločnostjo, da dobimo enkrat deželni zbor, ki bo na višini svoje naloge in ki se ga nam ne bo treba sramovati pred svetom! Govorili smo — zamera gori, zamera doli! Dogodki na Ogrskem. Ministerska krisa na Ogrskem? V dobro poučenih krogih se govori neprestano o skorajšnji demisiji ministra za notranje stvari grofa Andrassy-ja. Govori se, da se minister ni posebno zadovoljen povrnil s svojega zadnjega potovanja na Dunaj in da se je takoj po svojem povratku izrazil nasproti nekaterim blizu stoječim mu osebam o svojem odstopu. Edino le iz ozira na tedanja pogajanja z avstrijsko vlado da ni še podal svoje ostavke. Drobne politične vesti. G u d e v novi bolgarski ministerski predsednik je star še le 6tirideset let. Poslanec je že deset let. Bil je intimen prijatelj pokojnega Petkova, V notranji politiki bo gotovo sledil Petkovu. Pruska proti Poljakom. Kakor poročajo;' je pruska vlada prepovedala v vojaških kantinah prodajati smodčice iz poljskih tovarn. Kako majhni so ti Nemci v svojem velikem sovražtvu do Slovanov! Prvo učit. društvo v Dalmaciji. V Šibeniku se je ustanovilo te dni po prizadevanju meščanskega učitelja Danila Pe-tranovića učiteljsko društvo, ld je obenem prvo v vsej Dalmaciji. Društvo izdaja glasilo „Učiteljski glas", katero misli razširiti v kratkem v tednik. Deluje se tudi na to, da bi Be organizovala po drugih kotorih slična društva, ki bi stopila v skupno delovanje. Jugoslovanskim pijonirjem na polju ljudske izobrazbe mnogo sreče. Sestanek med španskim in angležkim kraljem. Iz Madrida poročajo, da se med 5. in 10. aprilom sestane v Kartageni španski kralj Alfonz s kraljem Edvardom. Novo bolgarsko ministerstvo. Iz Sofije poročajo: Novi ministerski predsednik Gude v je izjavil, da bo nadaljeval politiko ..Prišel sem. kakor je povedal oče, obiskat rodbino, meneč, da ste Vi daleč odtod — m cer bi v resnici ne bil tvegal tega !" ,.To vse je mogoče res ; a stvar s tem Andrejem nas je naučila previdnosti. Ako je dospelo izdajalstvo že do štabnih oficirjev, potem, stotnik Hvarton. potem je treba vsem prijateljem svobode podvojene čuječnosti*1. Henrik se je priklonil molče pri tej opazki; Sara pa se je upala reči nekaj besed v prilog bratu .. . Dragonec jo je poslušal vljudno in na videz s sočutjem, a je odvrnil z odločnim četudi prijaznim glasom : ..Nisem poveljnik teh čet. gospodična. Major Dunvud ima odločiti, kaj naj se zgodi z Vašim bratom. Vsekakor smete biti prepričani, da se bo ravnalo ž njim lepo in dostojno". Dunvud?" je vzkliknila Fanika z žare-«*im obrazom. „Dunvud ? Hvala Bogu. potem je Henrik na varnem!" Lavton jo je gleda_ pol s sočutjem, pol občudovanjem, zmajal dvomeče z glavo in rekel: „Upajmo," Rdečica na Fanikinili licih je obledela pri teh suhih, malo vzpodbudnih besedah. Pač se je zmanjšal nekoliko njen strah za brata, vendar je še vedno drhtela njena nežna po- stava in vsa njena prikazen je kazala največje razburjenje. Njen pogled se je zdaj dvigal k dragoncu, zdaj se povešal k tlom. Videlo se je iz trepeta njenih usten, da bi rada govo-; rila. a ne more. Teta Ivanka, ki je opazovala nečakinjo, je stopila zdaj z dostojanstvenostjo fine dame pred častnika in rekla : ..Torej smemo upati, gospod, da vidimo tu majorja Dunvuda „V malo minutah, gospodična", je odgovoril dragonec. „Odposlal sem nekaj svojih voiakov, da mu sporoče, kar se je zgodilo tukaj, in to ga takoj pripelje sem. Toda, smem-li prositi zdaj dovoljenja, da si moji ljudje tukaj malo odpočijejo in pokrepčajo ?" Gospod Hvarton je vedel le predobro, da je na to vprašanje samo en odgovor — hočeš nočeš je moral kazati prijazen obraz in dal je torej potrebnih ukazov, da se ustreže Lavtonovim željam. Povabil je častnike vljudno k zajutrku in ti so povabilo istotako vljudno sprejeli. A na previdnost Lavton seveda ni pozabil; postavil je straže in potem še-le je prisedel k mizi. Potem ko je bil potolažil nekoliko svoj nemajhni apetit, pa je vprašal gospodarja, da-li pozna nekega krošnjarja. ki mu je ime Harvi in ki stanuje tod blizu". (Pride še.) Petkova. Istočasno je naznanil, da predloži v'ada nekoliko novih zakonskih načrtov, ki se tičejo veče policijske varnosti in nadziranja revolucijonarne in teroristične propagande. Dnevne vesti. Jezikovne razmere na primorskih sodiščih. Te dni je jeden naš odvetnik v Trstu prejel od bujskega okrajnega sodišča sklep sledeče vsebine : „U rijesenje predlog ddto lo. februarija t. g, da je se na znanje da su dediči N. N. odredili zapuščini. — Kao kurator letećoj zapuščini imenuje se gosp. odvj. N. N. — Stroške gore navedenih predlog se odmerijo na Krune G.83. — C. kr. kotarski sud Bnje dne 5. Marca 1007. Dr. Brunetti m. p. — Sklep nosi številko A 17/7 ; je brez pečata, menda, ker na bujskem sodišču hrvatskega nimajo. Razpisuje se mesto poštnega odpravnika na c. kr. poštnem uradu (III./4) v Hraščah pri Postojni proti pogodbi in kavciji 400 kron. Letna plača 700 kron, uradni pavšal 175 kron in letni ;pavšal 644 kron za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev in za vzdrževanje selskega pismonoše. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. Družbe sv. Cirila in Metoda. V e 1 i-konočne razglednice, ki kažejo slovansko oblečeni štručajoči deklici, so došle v ljubljansko Ivan Bonačevo trgovino. Krasne, da se lahko merijo z vsakim drugim umetnim proizvodom, naj Vam bodo, Slovenci, za vaša velikonočna voščila in v spomin velikonočnega razveseljevanja naše mladine. — Ne več na družbo, nego edino le na bu-kvarno IvanBonač v Ljubljani pa pišite po-nje. Družbe sv. Cirila in Metoda pomladanske razglednice ima že na prodaj trgovina Ivan Bonač. Priljubile se bodo posebno še naši mladini tu naslikane skupine po cveticah skakajočih manjih in iz knjig beročih večih otrok. — Simona Jenka razglednicam podpisano pomladnje bodrilo pa tudi Vam odrašenim prikliče spomin teh Vaših tu vpodobljenih zlatih let. TRŽA&KA MALA KRONIKA. Mesto, da bi ga plačala, sta ga ranila Z nožem. 27-letni izvošček Adolf Ma-tailes je sinoči vozil se svojo kočijo dva človeka. Ob 10. uri sta ta dva na trgu della Borsa izstopila. Tedaj sta se pa sprla z izvoščekom glede plačila: nista mu hotela dati, kolikor je zahteval. Hkratu je eden njiju poteg-nil iz žepa nož in z istim zabol izvoščeka v hrbet. Dva redarja, ki sta videla ta prizor, sta takoj priskočila in aretovala enega onih dveh, dočim je drugi pobegnil. Aretovani je težak Hijacint Be-vilacqua, ki stanuje v ulici di Montuzza št. 4. Na policiji so ga zaslišali in ga potem pridržali v zaporu. Ranjenega izvoščeka so pa odvedli na pomožno postajo društva »Igea«, kjer je zdravnik konstatoval, da ima na hrbtu 2 globoki rani, od katerih je ena precej nevarna. Podal mu je najnujnejo pomoč in ga potem dal prenesti v bolnišnico. Trikrat v enem mesecu so ga obiskali tatovi. Čitatelji se gotovo že spominjajo : Ravno pred enim mesecem smo poročali, da so neznani tatovi po noči vlomili v skla- j dišče trgovca z jestvinami Humberta Birolla; v ulici dei Capitelli blizu trga Bar-j bacan. Tedaj so bili tatovi odnesli več kg čaja in kave, v skupni vrednosti 190 kron. Petnajst dni pozneje so tatovi zopet vlomili v isto skladišče in odnesli vrečo kave, vredno 90 kron. In predsinočnjim so zopet skušali okrasti teca trgovca, a te pot se jim ni posrečilo. Gospa Josipina vdova Codora, ki stanuje v I. nadstropju hiše št. 30 v ulici dei Capitelli, je predsinoč njim obhajala predvečer svojega godu. Bila je v kavarni „Flora" na .velikem trgu in od tam se je malo pred 3. I uro zjutraj vračala domov. Ko je odpirala I hišna vrata, je videla štiri jako sumljive osebe na vogalu ulice dei Capitelli in trga Bar-bacan. Vstopila je v vežo in zopet zaklenila za seboj. Komaj je pa prišla v svoje stano-^ : vanje, ki je, kakor že rečeno, v I. nadstropju,, je čula govoijenje v veži hiše. Posluhnila je' i pazljivejše in čula, da je nekdo odprl vrata Birollovega skladišča, v katero je vhod v veži. Poslušala je dalje in popolnomo jasno slišala besede: „Ni kava, je sladkor; to bomo vzeli seboj Tedaj je pa gospa odprla okno in začela na ves glas vpiti klicaje patruljo. — Dva redaja, ki sta isti hip prihajala po ulici dei Capitelli, sta pohitela in veži sta vjela enega onih štirih, dočim so bili ostali trije pobegnili takoj, ko je bila začela gospa vpiti. Na vratih skladišča sta redarja našla vrečo sladkorja, ki so si jo bili pripravili tatovi. Eden redarjev je odvedel vjetega tatu na policijo in potem v zapore, a drugi je ostal do jutra na straži pred skladiščem Pravijo, da je včeraj gospej Josipini Codora prvi čestital za god trgovec Humbert Birolla. Neznani tatovi so predsinočnjim obiskali krčmarja Jakoba Černek na njegovem stanovanju v hiši št. 12 v ulici delle Poste. Odprli so njegovo stanovanje s ponarejenim ključem, a v stanovanju so nasilnim načinom odprli neke omare. Iz ene teh so vzeli več i komadov perila in obleke, v skupni vrednosti 180 kron, 2 srebrna goldinarja, nek starinski denar in en tolar cesarice Marije Terezije. — Poštni oiieijal g. Vasmara, ki stanujo v L. nadstropju iste hiše, je povedal, da ko j» on ob 7. uri zvečer prišel domov, je vide! dva neznana človeka, ravno ko sta prišla i/ Černekovega stanovanja. — Gospa Mila Mandić, ki ima zalogo razglednic v hiši št. 2 v ulici della Madonmt del Mare, je prijavila predvčerajšnjim popoludne na policiji, da so neznani tatovi mej poldnem in 2. uro popoludne vlomili v njeno zalogo in jej ukrali iz miznice kron denarja. V isti miznici je bilo še drugilt 400 kron denarja, a tega se tatovi niso dotaknili. — Neki redar je predsinočnjim o polu-noči našel odprto okno žganj arne gosp« da Zuliani v ulici di Riborgo. Sumil je takoj, da so žganjarno obiskali tatovi. Sel je obvestit nadzornika na stražnico v ulici dei Rettori, a nadzornik je poslal po gospoda Zuliani, ki stanuje v ulici deli' Acijuedotto. Ko je Zuliani prišel, je konstatoval, da mu manjka \/. žganj arne 8 buteljk slivovca in 8 buteljk maršale, v skupni vrednosti 15 kron, in "» krone drobiža. Nesreča na delu :j0 letni težak Josip Sardok je delal včeraj na I. pomolu v prosti luki. Okolu 4. ure popoludne je pa tako nesrečno pal z neke višine, da si je zdrobi! lobanjo. Bil je pozvan zdravnik se zdravniške postaje, ki ga je dal nemudoma prenesti v bolnišnico, kjer so ga vsprejeli v IV. kirar-gični oddelek. Tudi ta je imel nesrečen god. Pretep v kavarni. V neki kavarni v starem mestu je bila predsinočnjim že pozno veča družba dninarjev. Ko je bilo treba plačati račun — in to je bilo malo pred 3. uro zjutraj — so se pa ti sprli z natakarjem ter začeli razbijati vse, kar so le dosegli. Napravili so tako za kakih 40 kron škode. Lastnik kavarne je vstrelil z revolverjem — sevedtt v zid —, v svrho, da jih prestraši in vkroti. Ker pa to ni nič koristilo, je dal pozvati redarje ter jim izročil enega razgrajačev, ii* sicer 29 letnega Karola H., ki da je bil najhuji. Na policiji se je Karol H. izgovarjal, da je lastnik kavarne prvi razžalil njegovo družbo in jih s palico podil ven iz kavarne. Vzeli so ga na zapisnik in ga djali pod ključ. Slabo je praznoval svoj god dninai Josip Pietrasanta, ki stanuje v ulici sv. Filipa št. 13. Predsinočnjim okolu polunoči je bil v neki krčmi v starem mestu. Tam se je spri z 19 letnim soboslikarjem Rihardom L., stanujočim v ulici delle Scuolc nuove. Ta poslednji je pa pograbil kozarec in začel /. istim razbijati po Josipovi glavi. Razbijal je. dokler ni videl, da je Josipova glava vsa krvava. Josip je moral na pomožno postao društva „Igea", kjer so mu izprali rano in mu obvezali glavo^ a Rihard je bil aretovan in djan pod ključ. Smeftnica. Jako koristen nasvet. A.: »Kaj pa čitaš.!" — B.: „Jako koristno knjigo : — Poul o plavanju — svetujem ti, da si jo vkupiž tudi ti Ce se ti pripeti, da pae idi, je g-Milost zelo — korajžen v trditvah.) Omenil je tudi deželni volilni red go-.-.ko-gradiščanski, ki ga je ojstro ožigosal. Dostavil je, da takega volilnega reda ne =memo vsprejeti in ne sme obveljati. (Tu mu ;1ritrjamo brezpogojno) Na to se je shod razšel. S. — Premestitve na južni železnici. Pristav Socharek je premeščen iz Nabrežine , Ptuj, na njega mesto pride zopet trd Neme c, asistent Hesse. Načelnik iz Kor-..ina pride k „obratnemu inšpektoratu" v Trst, načelnikom v Korminu je poslal viši i.cijal Riccabona, pristav Culot pojde iz 4orice v Kormin, Verzegnassi iz Kufsteina v Za graj. V penzijo so poslali znanega lahkoživca nekdanjega načelnika v Nabrežini viteza -Joltla, sedaj dodeljenega v Trstu kakor viši oricijaL x Socijalistična stranka prireja v Golici, po nje okohci in po Furlaniji prav jridno shode za državnozborsko volitev. V edeljo dopoludne so imeli zborovanje v Centralnem hotelu, popoludne pa težaki in voziti v delavskem domu v Gledališčni ulici št. Prihodnjo nedeljo bodo zborovali okoliški i.-mokratje v trgovskem domu. V Gorici bo andidirala socijalna demokracija Alojzija Z ei j v okohci pa Frana Milost; za gra-ii^čansko-korminski okraj je kandidat tržaški P i 11 o n i. Ako v Gorici postavijo tudi Slovenci :andidata, je gotovo, da ne dobi nobeden . eh kandidatov (italijanski, sociialni in slo-inski) zadostno večino ter mora priti do .je volitve. Ravno tako 6toji stvar tudi v oribki okohci za liberalnega, klerikalnega in s^cijalističnega kandidata. Liberalna stranka --i trudi, da bi na ožji volitvi socijalisti gla-- j vali za nje kandidata, katerim pa stvar -:akor se je izrazil nek vodja tukajšnjih socialistov) nič prav ne ugaja. Sedaj se zopet govori, da je sodnijski nik Fon odstopil od kandida-ire v okohci in da je sprejel dr. Franko : mdidaturo na klerikalnem programu. Vse-akor je obema slovenskima strankama težko jbiti za ta mandat posebnega kandidata, : bi imel upanje na absolutno zmago. Vesti iz Štajerske. Volilno gibanje na spodnjem Štajerskem. Volilni shod v Žalcu, ki h> ga sklicali neodvisni kmetje iz Savinjske oline in iz vsega celjsko-vranskega volilnega .kraja vobče, je vspel zelo sijajno. Udeležilo -e ga je do 1500 ljudi. Z velikim navdušenjem so sprejeli vsi volilci razun — petih ndidaturo g. Franca Robleka, vele-cestnika v Žalcu. Za Robleka kot kandi-ita neodvisnih kmetov so glasovali tudi pri--*j.ši „Kmečke zveze". Zastopniki ..Narodne -tranke" 60 po g. dr. Kukovcu izjavih, da j do z vsemi močmi podpirah tega kandidata, aterega ei je izbralo ljudstvo samo. Govorili •9 gg. Sirca, Roblek, dr. Kukovec, Urleb in "užna. Med volilci je mnenje občno, da je s ru shodom volilni boj že odločen in da go-:>*o prodre g. Roblek, Gospodarstvo. Transinzularna železnica v Dalmaciji. Avstrijsko železniško ministerstvo je ;zialo se svojo rešitvijo od 4. t. m. štev. -1402 ex 1906—2 sledečo koncesijo: Reševaje vlogo od 10. decembra 1906 . .ja železniško ministerstvo v sporazum-jenju z ostalimi interesiranimi ministerstvi dovoljenje za začetek tehničnih predpriprav v namen zgradnje sledečih železniških prog : 1.) od postaje Lupoglava, na progi Divača-Pula-Plomin c. kr. drž. železnic — s prehodom čez farazinski kanal s r ornočjo trajekta — od jedne točke otoka Cresa pri DragoŠiću do južnega rta reče-nega otoka in — s prehodom čez Kvaril rol 3 pomočjo trajekta — od jedne ročke otoka Paga pri Punta Ioni, preko :ega otoka do Zadra. — 2.) od Plomina io Lovrane: 3.) od Osora na otoku Cresu :reko Malega Lošinja na Veliki Lošinj ; : t od Zadra v Obrovac ; 5.) od Zadra v Biograd in 6.) od Zadra v Benkovac ozi-roma JCnin. Tako se glasi objava avstrijske vlade. Plan transinzularne železnice ni nov in se dolgo časa govori o njem vzlic vsem .^kim prigovorom. Trajekta (med Istro in resom in Cresom in Pagom) se nahajata ~a takih mestih (osobito drugi) kjer so burje in viharji pogosti. Poleg tega je -ološno znano, da se koncesije dajajo če---o.Jne da bi se izvele. Ves ta načrt nosi r .vno ta karakter, osobito koncesije za postranske proge do Lovrana, do Obrovca, ->2nkovaca, Biograda in Lošinja Več nego •*itno je — pravi »Pokret« — da tudi. "jjava dunajske vlade ni nič druzega, nego manever v nagodbenih vprašanjih, nekak 'govor na zahteve glede liške železnice n kontinentalne zveze z Dalmacijo. A na rugo stran agi'acijsko sredstvo vlade za volitev v državni zbor, sredstvo proraču-r.;eno tudi za istrske otoke in za zaderski okraj. Zato tudi ni dajati temu projektu posebne realne važnosti. Razne vesti. Nova kazen za dijake. Na „Etton College" v Londonu je ravnatelj odredil, da morajo dijaki za kazen pisati z levo roko. naj si bo pregrešek tak ali tak. Na ta način se leva roka privadi pisanju prav tako kakor desna, a krepi se tudi leva stran možgan. Fabrikacija papirja Največ papirja na svetu proizvajajo Združene države, namreč 639.734 tonelat. Nemčija proizvaja na leto 393.683 tonelat, Anglija 246.051, Francija 196.942, Avstrija 157.706 in Italija 123.026 tonelat. Skočila 1 tretjega nadstropja. Iz Budimpešte poročajo, da se je v ponedeljek vrgla s tretjega nadstropja mlada deklica imenom Klara Lian g, ne da bi se bila nevarno poškodovala. Prenesli so jo v bolnišnico. Dunajski župan dr. Laeger je dospel v Lovran, kjer ostane kakih šest tednov. V 40. dneh okolo sveta — An-gležki časnikar F. A. Mackenzie je konstato-val, da je danes, ko bo zopet otvoijena sibirska železnica in ko bodo zboljšane paro-brodne proge družbe Canadian Pacific, povsem lahko, obkrožiti zemljo v 40 dneh in za to pot bo treba prehoditi le 2200 kilometrov. Potovanje pojde iz Londona v Moskvo v dveh in pol dnevih, iz Moskve v Vladivostok v 13 dneh, iz Vladivostoka preko Tsuruge v Jo-kohamo v dveh dneh, iz Jokohame preko Vanconveija v London v edenindvajsetih in pol dneva, tako da preostane še en dan za počitek. Vožnja na ruskih železnicah je prava zabava, kajti nikjer niso železniški vozovi tako udobni, nikjer nima potnik toliko zabave, nikjer ne najde bolje družbe. Dan in pol vožnje v Moskvo prejde zelo prijetno, spi se izvrstno m v obednici se dobiva najboljo postrežbo. Žalostno na tem potovanju okolu sveta v 40 dneh je le, da se potnik ne more nikjer ustaviti in ko je dospel v staro rusko prestolnico, se zamore le med vožnjo na drugi kolodvor mimogrede pogledati na fantastične zgradbe moskovske slave, na elegantne pro-dajalnice in na življenje po ulicah. Kmalo sede potnik v svetovnoznani sibirski ekspresni vlak, ki odvaja potnika v brezkončne daljave velikanske ruske države. Vozovi so opremljeni z največim komfortom; na nekaterih vlakih so poleg obednic tudi soba za glasbo, kopeli in brivnice. Prebiti 13 dni v vlaku, se zdi v začetku nekako grozno. Toda v resnici je temu ravno narobe. Sibirska železnica vozi tako počasi, da ni tukaj nikakega stresanja. Iz čaše do roba napolnjene z vodo. ki se jo postavlja na okno, ne pade niti kaplja. Pokrajinski panorama, na kateri gleda potnik skozi široka okna, je veleinteresanten in razvija bujne slike ruskega kmetskega življenja. V Irkutsku se prihaja sredi v Sibiriji do popolnoma evropskega mesta in potnik meni, da je prišel v Pariz centralne Azije; tako elegantna poslopja in krasne prodaj silnice se nahajajo tukaj. Iz Vladivostoka gre vožnja v Tsurugo in od tamkaj v malih japonskih železnicah skozi Japonsko v Jokohamo. Tukaj pričakuje potnika že parnik proge Canadian Pacifik, ki ga po dolgi, lepi, mnogokrat tudi viharni vožnji prepelje v Vancouver. Od tamkaj se v enem tednu dospe v London. Honoraiji tenorista. Veliki tenorji postajajo čim dalje bolj redki. Honorarji, ki jih plačujejo junakom visocega C, so čim dalje viši. Couried je že tožil, da ne more več zadovoljiti vedno naraščajočim zahtevam svojih prvih pevcev in vendar nimajo nikdar dovolj. Glasoviti italijanski tenor Caruso zahteva za prihodnjo sezono v New-Yorku 3000 dolarjev za vsak večer, v katerem nastopi. Tenor Rouselit''re, ki je pravkar dovršil svojo turnejo po Ameriki, je za prihodnje poletje angažovan v Buenos Ayresu in sicer s 6000 franki za vsak večer. To zimo nastopa v Ne\v-Yorku in dobiva vsak večer 7000 frankov. Za vso zimo mu je bila zajamčena svota 300.000 frankov. Temu nasproti pa niso cene, ki se jih plačuje v Evropi prvim umetnim, preveč visoke. V Parizu je dosegel rekord v honorar, ki ga je dobil Caruso za neko predstavo : 12.500 frankvv. Dvakrat na smrt obsojena. Iz Bero-lina poročajo, da je v soboto porotno sodišče v Hirschbergu obsodilo neko Fcdgl dvakrat v smrt radi dvojnega umora s strupom. Samomor odvetnika Na Dunaju se je v soboto ustrelil 58 letni odvetnik dr. Avgust Schimak. Zapustil je vdovo in šest otrok. Živnostenaka banka je kupila v Pragi hotel ..Pri črnem konju" za 1,400.000 K in s tem preprečila, da ga ni dobil v roke nemški kazino. MALI OGLASE. L Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; maatcotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 a to ti n k. -■ Plača se takoj. - Kdor Izven Trata pismeno naroči kak „BALI OGLAS ••ilja denar v naprej, ker drugače ne bo njegov oglaa objavljen če ni oseba poznana Upravi lista. Tarifa Je natisnjena na čel« „MALIH OGLASOV" In vsakdo Itbke preračuni, koliko mu Je plača« e tem. da preiteje besede Oglase treba aaslevltl na „INSERATNI ODDELEK" „Edinosti", ■a vprašanja potom pisem bo dajal „I1SERATKI ODDELEK" Informacije edine le. če bo pismu pnlolona znamke za odgevoj Prodajalca dragocenosti novih in! _ rabljenih1 Kupljenih na javni dražbi in v mestni zastavi'alnici Monte di pieta). Kupujem. j/C Menjam. - Piazza della Borsa št 9. _ BT CfrllfO prodaja kuhinjsko opravo: omare, ! i • WI/UHa mjze it Guitl© e ligo Coen 100.000 buteljk od šampanjca za refošk Ssrlo SeMa tfella v Trstu, via S. Sebastiano 1, H. nad. PISARNA z-a posredovanje nepremičnin, posojil, — zakupnin, zamen ------- in sploli trgovskih poslov, v": a-inc ure od 10. do 1. pop. in od 4. do 6. popol. f*______ TVRDKA .milio ^egre je otvorila novo zalogo koroškega lesa v ulici Antoni? Caccia št, 17 (ex Androna del Moro) —— KONEUSEirČNE CENE. Corso štev. 17 II. nadstr. Corso štev. 17 II. nadstr. Avtorizovana pripravi javna šola ZA IZPIT ENOLETNEGA DOBROVOLJ3TVA ki jo vodi profesor komunalne gimnazije R dr. de I*nyk. Redni tećaj od oktobra do prih. junija. Brzi tečaj od srede novembra do srede februvarija. Poučujejo profesorji komunalne gimnazije, mestne realke, c. kr. trgovinske in pomorske akademije. Pouk v italijanskem in nemškom jeziku. Infonracije in vpisovanja vsaki delavni dan od ti. ure naprej. Corso štev. 17 II. nadstr. Corso štev. 17 II. nadstr. < i Špediter Prva in edina \ pisarna v vojaški stvari ^ boncesijonirana od vis. c. k. namestništva ulica Bachi št. 12, II. nadst. (uhod pod prehodiščem.) Daja nasvete in informacije o vsem, kar se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpošilja vsako vrsto prošenj vojaškega značaja — oproščenje od vojaških vaj in kontrolnih shodov, enoletno do-brovoljstvo, ženitbs, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenčne službe vsprejetja v vojaške šole itd. itd. Pooblaščena je zastopati stranke pred upravnimi obla^tnijami. Posreduje v najtežavnejih slučajih. Reševanje hitro in točno. UBADHEUBE: Ob delavnikih od 9.—12. pre