178. Številka. V LJubljani, v četrtek 11. avgusta ISZ1. Iskala vstk du popoldne, tsneaUl nedelje ta prmtti, kiserati: Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase da 17 mjm višine 1 K, >d 30 m/m viSine dalje kupčljski In uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, loslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—* Prt večjih naročilih popust Vprašanjem glede insecatov nai se priloži znamka za odgovor. UpravnUtvo „Slov. Naroda" In „Narodna Tlakama11 ulica it. 5, pritlično. — Telalon it S04. 2 na ilova ifStOfenaki ifarea" w JnaoaUvlIl i celoletno naprej plačan . K polletno ...«•.,„ 5 mesečno. 1 H •>*»... vel|a v Mneiiani la po poitt i T hmeaaatf o i celoletno......K 480-— polletno „240*— 3 mesečno ..»...„ 120*— .......... 40 — Pn morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki uai pošljeio v prvič naročiiino . edno fJaaT* po nakaznici. Na sam> pismena naročila brez ooslatve denarja se ne moremo ozirati. 300- — 150'— 75— 25- Uredništvo „Slov. Naroda11 Hnatlovn nlica št. S, I. n&datrop}« Telefon štev. 34. Deplae nprelema la podpisano in zadostno irank-jvane. BBF" Rokopisov ne vrača. ~38(4 Posamezna Številka velja 1*20 K Poštnina plačana v gotovini. Rošada v srbskem Jaunem mnenju. Od našega Rošada se imenuje znana po* teza v šahovski igri, s katero igra* lec, preden prične z odločnimi na* padi, potegne kralja na varno mesto in ga zavaruje s stolpom. Tudi v srbskem javnem mnenju se je že davno pripravljala, a končno se je tudi izvršila neke vrste rošada. Vtis sek atentata na Draškoviča jo je zaključil, a nedeljska manifestacU ja v Beogradu je bila njen zadnji izraz. Pred nekoliko dnevi slišim slu* čajno, ko so se neke gospice pogo* varjalc med sabo: »Kaj nam je bilo treba, da se družimo s temi ljudmi, ki nas sov« raži j o in nam prizadevajo samo hudo!« »Kako lepa je bila naša Šuma* dija in kako dobro se je živelo pre* je. A sedaj so nam »od one strani« prinesli tako zmešnjavo.« »Hrvatov ne trpim, pa naj se dela še tako dober, jaz ne verujem nobenemu.« »Misliš, da so Bošnjaki boljši? Med vojsko so pekli srbske otroke!« »Tudi v Beogradu je mnogo ko* munistov.« »Saj Beograd ni več srbski. Vsa* ki drugi človek je tujec.« Taki pogovori so samo odmev javnega mnenja, ki je zavladalo med Srbi. Umaknili so se na svojo prvotno srbsko črto, da prično ž nje razvijati svoje novo delovanje. Zgo* dilo se je, kar je bilo pričakovati, a za nas je sedaj brezplodno vsako razpravljanje. Računati moramo enostavno s tem dejstvom. Zdi se mi, da se Srbi čutijo ra* zočarane nad »Prečani« in kdor pre* misli okolščine, se temu ne bo čudil. Kakor smo imeli mi zelo sangvinič; ne pojme o Srbih, tako so si pač tu* di Srbi čisto drugače pričakovali pomoč, katero dobe »s preka«. Po* trebovali so dobrih strokovnjakov, velikih talentov, gorečih rodolju* bov, a kar je prišla, ni odgovarjalo njihovemu pričakovanju. Če p orni* slimo, kaj smo jim dali, moramo priznati, da v resnici ni bilo veliko. Nobeden večji talent ni prišel od naše strani, najboljše glave so bile še vedno one, katere je dala Šuma* dija in druge srbske zemlje. Mi Slovenci bi zamogli dati nekaj strokovnjakov za resnične panoge uprave, in pa znatno število solid* nega in zanesljivega uradništva. dopisnika Toda to uradništvo je doli nerab* no, ker je tako privajeno svo* ga sistema in načina življenja, da se doli le težko aklimatizira. O strokovnjakih bi se pa dalo tudi pi* sati svoje poglavje. Brez dvoma bi ti »strokovnajaki« znali urediti mar* sikatero stvar bolje in hitreje, toda če bi se jim dalo gospodarstvo v roke. bi gospodaril vsak na svojo stran in po svojem načinu, a sled* njič bi zagospodarili vse. Srbi so nekaj časa gledali, potem pa prijeli sami. Ne smete si predstavljati Srbe kot nesposobne ljudi. Nimajo stro? kovnjakov za vsako stvar, toda ima; jo ljudi, katere lahko vržejo na to. na ono stran in vrše svojo dolžnost. Ne gre vse tako hitro in točno, to* da gre in ni se bati nobenih nepri* čakovanih sunkov. Tudi, če Srb ni* ma strokovnih šol, ima pa jako raz* vit zdrav domači razum. Srbi niso dobili, kar so priča* kovah, zato pa so dobili marsikaj, česar niso pričakovali. S Preka je prišlo mnogo novih teorij in nazo* rov, oglasilo se je mnogo apostolov novih evangelijev, ki niso dobro spadali k starim srbskim tradicijam. Predvsem je bilo popolnoma nepo* trebno ono neprestano draženje in zbadanje Srbov radi njihovih re* sničnih ali namišljenih pomanjkljiv vosti in ono neprestano bahanje z našimi vrlinami. Pisalo se je: »Srbi so sto let za nami« — namreč oni Srbi, ki so pred sto leti imeli Karadžiča in Obradoviča, to je tak; rat ko je naš Vodnik pope val svoje »Brambovske pesmi!« Koliko se je pisalo čez srbsko uradništvo, da je leno, nesposobno, podkupljivo, in vendar vzdržuje celo državno upra* vo, ki se boljša od dne do dne. Saj ni treba, da bi bil vsakdo doktor, in navsezadnje tudi doktor še ni no* beno poroštvo za pošteno in solidno delo! Taka zbadanja nam niso ko* ristila, a na drugi strani niso dobro učinkovala, a to toliko bolj, ker smo mi slabe j i del in je pred vsem v našem interesu, da živimo do* bro s Srbi. Prišlo je tudi »s Preka« vse polno novih teorij in nazorov, katerih nikdar ni bilo mogoče spra* viti v soglasje s srbskim duhom. Najprej so Srbi s krepko pote= zo postavili jez proti dinastični aci* taci j i in to je bilo dobro. Pri naših razmerah je mogoča edinole dina* stična vladavina, to je jasno. Torej so vse debate o tem nepotrebne, ker ne morejo privesti k nobenemu drugačnemu rezultatu. Potem so re* organizirali vojaščino in jo istotako postavili izven debate. Tudi s tem so storili za državo dobro delo, ker mi nismo mogli šele nekaj let deba* tirati in delati preiskušenj, a med tem trepetati pred vsakim nepriča* ko vanim dogodkom, da pridemo slednjič do onega, kar je edino po* trebno in česar se niso mogli ubra* niti niti Čehi. Potem so se v glav* nem Srbi zavzeli za unitarist, drž. obliko, ki je sedaj izven debate, ker je ni sile, ki bi proti volji Srbov za* mogla izpremeniti to obliko v dru* go. Sedaj se pričenja boj zoper skrajna naziranja v socijalnem vprašanju, oziroma zoper boljševi* zem. Tudi tukaj ne bodo odnehali. Monarhija, militarizem, centrali* zem in antiboljševizem so štiri utrdbe, na katere so se potegnili Srbi, odkoder bodo gradili dalje. Kdor poj de ž njimi, bo dobro do* šel, kdor se bo boril proti, bo boje> val boj brez upa zmage. Čital sem, da je pri neki priliki rekel Protič — ne vem, če je res ali ne: »Ako ne moremo živeti s Hrvati in s Sloven* ci, je bolje, da se raziđemo.« To od* govarja sedaj veliki večini Srbov. Toda med tema dvema alternati* vama je še tretja možnost: Prisiliti Hrvate in Slovence, da žive s Srbi! Prva možnost je torej, da Slovenci in Hrvati žive v slogi s Srbi in sode* lujejo ž njimi v onem okviru, kate* rega so potegnili. Druga možnost — seveda samo hipotetična — je, da se Slovence in Hrvate k temu prisi* li. V slučaju, da bi ne bilo mogoče parlamentarnim potom vzdržati se* danji režim, so mogoča še izvenpar* lamentarna sredstva. Slednjič bi bi* la še teoretična možnost, da pore* če j o Srbi: Ako nočete živeti z nami s takimi, kakršni smo, prosim, na* redite obračun in pojdite, kamor hočete. Toda od Vas si ne bomo dali oktroirati nekaj, kar nam ne prija. Priznati je treba, da že znaten del povprečnega srbstva stoji na tem stališču, a v našem interesu ni. da jih porivamo še nadalje na tej poti. Izostati bi moralo najprej vse grdenje, žaljenje in zasmehovanje Srbov. To ni krščansko, ni olikano in ni pravično. Treba je tudi uvide* ti, da s psovanjem in z bahavostjo ne opravimo ničesar. V skupni dr* žavi se bomo uveljavili edino s po* zitivnim delom. Kolikor več bomo donesli k izgradbi države, toliko več bomo imeli vpliva in veljave. Za* vedati se moramo, da naša država še ni do konca izgrajena in da ima* mo mi pri tej do vršit vi velik inte* res in znatno ulogo. Pozitivno de* lati zamoremo pa samo, ako sprej* memo državo z istimi temeljnimi atributi, s katerimi stoji pred nami: dinastična, vojaška, unitaristična protiboljševiška. Tostran teh mej je še vedno široko polje, da se uve* ljavijo različni nazori, načela in struje. Kdor bi pa načeloma hotel pričeti boj zoper katero teh načel, se sam obsodi k brezplodnosti. Država pojde svojo pot dalje za nas pa ni vseeno, če pri nji so* delujemo ali ne? Z našim sedele* vanjem ima lahko nase ljudstvo tudi različne materijalne koristi, kateiih drugače ne smemo prič ako* vati, a država bo pa tudi dobila ve* liko več naših potez in črt. Sile, ki na to delujejo, da gre držva v na* vedertih velikih smernicah dalU\ sc tako močne, da bi šlo tudi, ako bi vseh 40 slovenskih zastopnikov bde proti. Samo, da bi šlo rotem še ne* koliko bolj v nam neprijaznem du* hu. Ne smete si predstavljati, da smo mi Srbom strašno interesantni in koristni. Srb je predvsem prakti* čen človek in pa zelo patriotieen. Sprejeli so nas, ko sno se ponudili pod njihovo streho, dali so nam svojo vojaško in diplomatično po* moč. Slovenija leži od ostale države tako ekscentrično, da bo zanjo v vojaškem in zunanjepolitičnem ozi= ru vedno znatno breme. Srb se tega zaveda in vsled tega nima povpreč* ni Srb nobenega pesebneaa intere* sa na naših krajih. Zainteresirati jih moramo šele mi s tem, da dokaže* mo, da smo z las/nim delom drža; vi koristni. Pretečeno nedelio je bil v Be; ogradu v neki gostilni shod veliko* srbske stranke. Udeležba ni bila znatna, kdo bi pa šel na političen shod pri tej neznanski vročini ob 4. popoldne. Raje spava doma ali pa se gre kopat. Udeleženci so bili po zunanjosti sodeč pretežno malome* ščanstvo, stari, solidni beogradski »gazde.« Govorilo se je ostro, a brez onih trivialnosti in sramoten j a, ki bi se lahko slišalo kje drugje proti Srbom. Struja očividno ni močna a ima svoje korenine v nekaterih slojih in vsled naših napak lahke znatno naraste. Poleg tega se tudi druge srbske stranke obračajo ved* no bolj na srbsko «taliŠee in ako je Srb jezen, reče nejevoljno, kakor one gospice: »Kaj nam je bilo tega potreba? Naj gredo če hočejo, k vragu.« Tak vzklik je bolj izraz ne; ke nevolje, kakor pa pravega notra* niega mišljenja. Srhi bodo gotovo Dr. Ivan Lah: aške u Sen]. Slovo od Baške je težko, kakor od Vsakega kopališča, kjer najde človek prijetno družbo in dobro zabavo. Ko si se pripeljal po morju od juga ali od severa in zagledal malo mestece v zatoku, se ti ni zdelo nič posebnega, toda že v pristanu te sprejme vesela družba zagorelih obrazov in radostnih oči. Med njimi najdeš tudi znan obraz, ki te veselo pozdravi. Danes, ko se poslavljaš, maha zopet vsa množica z rokami, z robci: »Z Bogom, z bogom, na svidenje!« Parnik odplava na široko morje, spremljevalci se vzpenjajo na zid in pozdravljajo še od daleč odhajajoče. Ko parnik izgine v daljavi, se vrača vse v mesto in iz mesta hiti v kopališče z novimi gosti. To se ponavlja dan na dan. Pot skozi Baško je vroča, k sreči crremo nekaj časa po ozkih, senčnih ulicah. Ko pridemo iz mesta, smo v par minutah na produ pred našim hotelom. Po produ leži pisana množica. Tudi mi čimpreje uredimo kar je treba v hotelu, da se izročimo prijaznim morskim valovom. Naravno ie, da zarjavela množica, ki je dosegla že tako veliko stopnjo morske popolnosti, spočetka čudno gleda novodošlega belokožca. Toda v par dneh smo si dobri znanci in potem sa začne opo veselo, razposajeno živ- ljenje, ki nas spremeni v otroke morja in solnca in se mu prepuščamo z vsem zadovoljstvom. Dnevno življenje si je skorai enako in vendar ima vsak dan kaj svojega. Komaj je priplavalo solnce izza Velebita in je pozdravilo baščanski zaliv s svojimi žarki, že prihajajo tudi oboževalci morja s svojih ležišč in polegajo po bregu. Po osmih se napolni ves prod in povsod vidiš znane tike prejšnjega dne. Ljudje se tu bolj poznajo po slučajnih priimkih, ki so jih dobili bogve kako in bogve zakaj, kakor po pravih imenih. Ako se kdo imenuje »slečna«, vedi, da to ni njegovo pravo ime, ampak ga je dobil od naših gospodičen, ker jih je po češko klical »slečna« itd. Ako- imaš čas, lahko študiraš romane, ki se razpletajo in zapletajo in se končajo z odhodom, kakor so se s prihodom začeli. Velika je iznajdljivost plavačev. skakačev in razgrajačev, ki najdejo vedno nove načine morske zabave: neki star Čeh celo puši med plavanjem in je ponosen na to, da drugi tega ne znajo. Zvečer se začne obala prazniti — solnce je zašlo — pride hladilni mrak, a tudi ponoči se mnogi vračajo y morje na novo kopanje. Pravijo, da je to posebno prijetno, drugi pa posedajo na obali, gledajo v lepo poletno noč ali pa se vozijo v čolnih in poslušajo koncert v hotelu »Baška«. Tu in tam se zasliši pesem in mi radi Čujemo našo znanko: »Po jezeru bliz* Triglava«, ki ie znana danes po vsej nali Adriji • Dnevi beže kakor trenutki in nekega lepega dne si ti med onimi, ki te spremljajo znanci na parobrod. Parnik odhaja, pisana množica pozdravlja na molu in mi v trenutku preživljamo še vse lepe dni na Baski. Parnik nas nosi proti severu, v dobri uri smo v Senju. Senj me je zelo zanimal zaradi starih spominov. Čital sem v mladih letih Šenoino povest »Čuvaj se senjske ruke«. Ako pogledamo Senj, vidimo, da so se borili Senjani za svoj obstoj, kajti živeti so morali od morja, Benečani pa so jim kratili te pravice. Uporna ju-goslovenska narava tudi ni pustila, da bi si kdo lastil naše mojje, zato so senjski uskoki ubili avstrijskega poslanika Rabatto, ko jim je prinesel ukaze z Dunaja. Sploh je imela avstrijska vlada velike težave s senjskim! uskoki. Med uskoki so bili tudi drzni ljudje, ki so se upali voziti v benečanske vode in so tu in tam celo napadli kako beneško ladjo. Benečani so torej zahtevali od Avstrije, nai ukroti svoie senjske uskoke. Toda senjski uskoki so bili svobodni in si niso dali ukazovati z Dunaja. To ie bil boj za naš Kvarner. Zato je nastala celo vojna med Benečani in Avstrlianci na našem Krasu (1615—1618). ki je bila po uspehih precej enaka zadnjim bitkam in zmagam na Soči. Tu se je res zgodovina ponavljala. Senj ima torej močne zgodovinske tradicije. Mesto leži v ozkem jarku, iz katerega vodi cesta navzgor čez gorski hrbet proti severu do Plitvičkih iezer. Na obali leže velike množine lesa, ki čaka na odvoz. Mesto ni veliko, a ima zanimive zgodovinske zgradbe. Ustavili smo se v hotelu »Nehaj« in neka gospa, ki je Senj doburo pozna-la,me je povabila s seboj, da vidimo njegove znamenitosti. Vročina ie v teh dneh dosegala svoj višek in bilo je res »neznosno«, ko sem stal o pol poldne na vrtu Nehaja. Nehaj je grič poleg Senja z lenim razgledom po Kvarneru: na vrhu je majhen gradič, ki je od zunai še dobro ohranjen, znotraj pa se ruši v razvaline. Škoda! Z malo pripravo bi se mogel ohraniti bodočnosti. Solnce žge kamenita tla in preti zadušiti vso skromno a zato dehteče južno zelenje, ki se je razrastlo po pobočju. Proti zapadu vidimo primorska kopališča Cirkvenico, Stolac itd., na jugu pred nami leži Krk in na vzhodu so razna mala obmorska gnezda. Senj pač mnogo pridobi, kadar bodo urejene prometne zveze z zaledjem. Sicer — pravijo — ie precej izpostavljen bori in morskim viharjem. Da se malo ohladimo, smo odšli v kopališče za mestom. Gostov je bilo malo, kajti tu ni v morju onega prijetnega drobnega peska, kakor v Baski, morje je razjelo breg in skale, da je takoi pri kraju precej globočine. Zato smo kmalu zlezli v senco in začela se je — politika. Gospa, soproga nekega sodnika, je navdušena Hrvatica. Pritožni a z vsemi sil not skuŠ '\ vzdržati je* dinstveno državo, na katero niso reflektirali in za katero se niso voi* skovali, toda ako mi pri tem ne so-« delujem^, škodujemo sam«) sebi. Pismo \z Koroške. V Celovcu, 8. avgusta. Vsa avstrijska politika se vrh okrog ene točke, okrog kreditov, kateri naj bi sboljšali naš finančni položaj in rešili krono neizogibne* ga poloma. Vsak dan razpravljajo nemški časopisi o kreditih, danes se poroča, da so krediti /a: tovljeni, jutri zopet se vse skupaj dementi« ra, da slednjič nihče več ne verja* me, da bi antanta imela resno voljo finančno podpreti Avstrijo in jo rešiti poloma. Tre notno krona zopet bliskoma pada in je dosegla ta* ko nizko stopinjo kot še nikdar poprej. In posledica je zopetno ob» utno podraženjc živi1, posebno mo* ke in masti. Da so pri nas nevzdrž* ne razmere, se razvidi že iz tc^a, da med tem, ko na svetovnem trga cene padajo, se v Avstriji vse po* dražuje — posledica naše nič vredne valute. Ob koncu leta bo držav* ni primanjkljaj najmanj Še enkrat toliko velik, kot so ^a določili v dr* žavnem proračunu. Največ £re na konto »prehrane«:, ker živi tri čerr* tine prebivalstva na državne stro* ške. Pasivno bilanco izkazuje vse: država, železnice, pošta, uprava monopolov, avtonomna mesta, ob» čine itd. Država išče novih dohodkov, a odkod jih vzeti? Davki so zviša* ni do vrtoglave višine, da ni več mogoče še kaj iztisniti, in bi bila nevarnost, da industrija popolno? ma zastane. Istotako bo tudi kmet težko plačeval visoke davke in oda dajo premoženja. Zvišanje raonO' polov, pošte in tobaka je na dne v« nem redu. Vsak teden poročajo Ča« sopisi to in to sc podraži za 100 ali 200 odstotkov. Pa vse to ne zado* stuje niti za vzdrževanje nastav« ljcnccv in uradnikov, katerim mo« ra vlada vsled naraščajoče draginje redno zviševati plače, dobro vedoč če izbruhne generalni štrajk, tedaj je Avstrije konec. Malenkostno upanje sloni na priklopitvi Zahodne Ogrske k Av: striji, pa na to nobeden trezno mi* sleč politik resno ne misli. Avtori-tete ni nobene, sodnik z ozirom na javnost si ne upa objektivno soditi Zločincem se ne skrivi lasu. Dobre je znan zločinec, ki je streljal na dekana Limpelna, a hodi proste okro£. Tudi se vlada ne bri<;a, da hf se, kako dobro so plačani igralci v Beogradu, a hrvatsko gledališče dobi le malo podpore. »Vidite, ubili so človeka, ker ie rekel, da je Hrvat. Tako sc nam godi!« Jaz sem dvomil o tem. »Vi lahko govorite, ker vam Srbi ničesar ne store — a mi smo brezpravni.« Itd. Takih neosnovanih pritožb čuje človek povsod. Pozneje smo čitali v listih o nesrečnem slučaju V vlaku in smo izvedeli, da je bila stvar precej drugačna, nego jo je pravila gospa. Toda to je postranska stvar. »Ubio ga, jer je Hrvat.« Težko Js debatirati z ljudmi, ki so nolni predsodkov. K nam je pristopila druga gospa in pripoveduje o groznem slučaju: neka hrvatska Sokolića je prišla v Prago in zdaj piše, da ji tam neeejo reči sestra, ker je Hrvatica. Jaz ugovarjam, češ, da so Sokoli povsod bratje in Sokoliće povsod sestre. »Da, toda ona je bila iz hrvatskega Sokola.« »To je druga stvar: danes imamo »Savez-; »Savez je v zvezi s češkim »Svazom« — in češki »Svaz« priznava samo jugoslovensko Sokolstvo>. »Mi nečemo jugoslovenstva«, ugovarja gospa; »tudi jaz sem bila Jugo-slovenka in sem žele1^ da antanta zmaga; zdaj mi je žal. Ako mi Srbkinja reče, da ie Srbkinja, potem sem, iaz Hrvatica 2 stran .SLOVENSKI NAROD*, dne 11. avgnsta 1921 Itev. 178 uvedla preiskavo zoper napadalca na g. župnika poslanca Polianca, ki je bil v vlaku napaden. Naj večjo moč imajo socialni demokrati, ki se naslanjajo na oboroženo silo, na »Bundeswehr«, obstoječo iz dela* mržnih elementov, pravcata solda* teska, križ in breme Celovčanov. posebno gostilničarjev. Zavedajoč se svoje moči, pijejo po celovških gostilnah po starem cenenem re* ceptu »Mice Kovačeve«; če v tram* vaju zahteva sprevodnik denar za vožnjo, se mu smejejo v obraz in slednjič mora biti še vesel, da ga ne vržejo iz voza. Značilno za njihovo disciplino je, da so na Dunaju šli demonstrirat in psovat ministra za vojne zadeve Vaugoina, ko je hotel polagoma uvesti zopet nekoliko di* scipline, da bi zopet pozdravljali častnike, kateri nimajo popolnoma nobene veljave in so brez moči. Agitacija za priklopitev k Nem: čiji je bolj živahna kot prej, seves da le bolj na skrivaj in pod drugo krinko. Otvorili so prost promet z Nemčijo, nemški vlaki vozijo večkrat celo v Celovec. Polagoma, sedaj nekaj odpravijo, drugič zo» pet korak naprej, tako upajo, da se bodo zedinili nekoč v objemu mas tere Nemčije. Teden za tednom prihajajo pruski gostje v Celovec, napravljajo odtod izlete v Rož in Podjuno, pojejo »Deutschland iiber alies«, celovški vsenemci pa imajo izzivajoče govore. Splošni finančni in gospodar^ ski položaj je tak, da vsak čuti, da se tako ne more dolgo držati. Vsi smo prepričani, da mora biti en* krat drugače. Avstrija je podobna bolniku v težki vročini, čigar tem* peratura je dosegla kritično točko 40°. Bliža se velika drama ... Ali bo takrat Jugoslavija pris pravljena, ali ne bo zopet zamudila ugodne prilike kot 1. 1918? Politične uesti nove težke skušnje. Plemenska ZdraDUenle plemesisitg psihoze, L Ni dvoma, da je plemenska psi* hoza, ki je objela našo javnost, plod neprestanega in sistematskega hujs skanja ni rovarjenja slabih elemem tov na hrvatski in srbski strani. Kdor je primoran, da čita vsakdan, kar izvestne naše novine pišejo v latinici in cirilici in kdor se po svoji dolžnosti mora zanimati za agita* cijo izveštnih naših političnih sku» pin, posebno kako se vrši ta agita* cija po deželi, ta ve koliko je v nas neskrupuloznosti, da, brez? vestnosti, pa tudi koliko se med na* mi trati dan za dnem energije za to hujskanju in rovarjenju proti držav? nemu in narodnemu edinstvu. Ne* dvomno pa je tudi, da slabi elemens ti na hrvatski in srbski strani lahko obavlja jo to grdo delo s takim uspehom samo zato, ker so »preča* ni« in Srbijanci medsebojno ne po* znajo dovoljno. Ako bi Srbijanci bolje poznali naše kraje in naše ljudi, in ko bi naš svet bolje po* znal Srbijance, ne bi plemenski za* strupljevalci mogli izvajati svojega zastrupljevanja »prečanske« in srbi* janske javnosti s tolikim uspehom. Tako piše zagrebška »Riječ«, glavno glasilo hrvatskih demokra* tov. »Baš mi« — pravi uvodnik, ki je zbudil vseobče zanimanje — »baš mi moramo govoriti o tem, ker je naša udanost napram držav* nemu in narodnemu edinstvu jugo* slovenskega naroda izven vsake sumnje ter moramo s strani na* sprotnikov poslušati stalni očitek, da razširjamo fanatično navduše* nje za državo. Nas to očitanje niti malo ne ženira, in priznavamo iskre= no, da bi res radi vlili vsakomur fanatično ljubezen do državnega in narodnega edinstva, če bi bilo to mogoče. Na žalost to presega našo moč, pa se moramo zadovoljiti s tem, kolikor pač moremo storiti. Ali baš naše čustvo do narodne države nas sili, da zopet vstajamo odločno proti plemenskemu pone* umnevanju in da iskreno povemo svoje mišljenje, kako bi se morala zdraviti plemenska psihoza. Ker ta psihoza še narašča in objema vse širše kroge ter bo, če temu ne napravimo konca, izzvala državi = Pašič odpotuje v Francijo. Beograd, 9. avgusta. Iz dobro informiranih krogov se doznava, da bo koncem tega tedna ministrski predsednik Pasle odpotoval ▼ Francijo, kjer bo ostal približno tri tedne. V tem času se bo sestal z zastopniki Češkoslovaške in Romunije. Kraj sestanka je še tajen. = Klerikalci in boj proti komunizmu. Mariborska »Straža« — ki ie v hujskanju proti državi brezdvomno dosegla svetovni rekord — napada v vsaki j številki državno uprava ki je v silobra-nu izdala ostre odredbe proti komunističnim zarotnikom. Klerikalci zagovarjajo komunistično rovarjenje le iz sovraštva do države, iz principa gotovo ne, ker vedo dobra da so komunisti neizprosni sovražniki klerikalizma. Sicer so bili kakor kaže politična zgodovina, klerikalci vedno na prvem mestu, kadar je šlo kje za koristi rimske internacionale, čeprav so morali v dosego svojih cilev paktirati s svojimi največjimi načelnimi nasprotniki. To so pač jezuitske metode klerikalizma. Ne bi bilo čudno, ko bi nekega dne ^iugo-slovenski prvoboritelj« dr. Korošec, ki vodi »Stražo«, pod krinko katoliške propagande proglasil istovetnost kleri-kalno-komunističnih načel, samo da bi «7™ ™ J~" r~ ~— j s pomočjo protimonarhističnih in anar-psihoza je okužila našo javnost ta- j ni ko, da prodira tudi v najširše naše narodne sloje, da je zdravljenje tes ga bolestnega stanja postalo največ* ja in najvažnejša naloga vseh onih. ki jim je iskreno za edinstveno nas rodno državo.« Vse to velja na naslov Hrvatov Na naslov Srbijancev pa obra* ča »Riječ« očitanje, da se tudi med njimi hujskari proti Hrvatom, da zlasti sremski radikalci nikdar niso imeli razumevanja za narodno edin« stvo, da je srbijansko častnikarstvo ignorantno, brez informacij ter da sta zato — zaradi nevednosti in lenobnosti srbijanskih novinarjev! — Beograd in Zagreb danes bolj oddaljena drug od drugega, nego li sta si bila pred vojno. In tu je treba, meni »Riječ«, da se začne zdravljenje plemenske psihoze. Narodni ljudje, ki jim je za naše narodno in državno edin* stvo, se morajo odreči svoje komod* nosti in indolence. Srbijanski poli* tiki morajo prihajati v Zagreb, da tu govore na skupščinah, da prepo* tujejo Hrvatsko in Slavonijo ter spoznavajo naše ljudi in naše kraje. Srbijanci naj prinesejo v našo tu* kajšnjo atmosfero sveži dih šuma« dijske širine in svojega globokega razumevanja svobode. A beograd* ski novinarji so dolini, da spozna* I dočim bi drugi dve državi razvijali da-1 lje svojo moč na morju. Ako bi Anglija j čakala eno leto, bi prišla na tretje mc-= Bolgara in naa boj proti Komo- stf>> Angleške ladje bi plavale po veli-nizmu. Sofijski >Mir< piše na uvod- J m^jj, \e z dovoljenjem drugih dr-nom mestu pod naslovom >Boj proti ko- ' ^av jt- y \vashinsrton in ne zadeti gra-muniznni« o notranjem položaju v naši j 0kl0pnicc, v \Vashingtonu pa se ob-državi in o sprejetju zakona za var- vezati, da ne bomo gradili novih bro-stvo držav«. List pravi: Pod vzete so j doy^ to bi pornenji0 podpisati svojo la-skrajne odredbe, toda oni, proti kat©- stno podrejenost za dobo 15 do 20 let. histrčnih elementov mogla zavladati zopet klerikalna strahovlada. Komuniste bi potem seveda kratkomalo postrelil, kakor se je to zgodilo v Ljubljani, ostale protiklerikalne elemente pa bi vsaj moralno pobesii. Toda časi črne reakcije so minuli in minuli bodo tudi oni, ki danes zagovarjajo iz sovraštva do države komunistične zarotnike. = Kdo bo naš poslanik v Parizu? >Epoha< javlja, da vse kažo na to, da bo za našega poslanika v Parizu ime- j fi~igarija' smatralakot gnezdo in sre rim so bile sprejete, nimajo pravice, da vstajajo proti njim. Komunizem, kakor dejanjsko izvira iz Rusije, ne trpi nobenih nasprotnikov. V Rusiji ne obstoji zakonito nobena druga stranka kakor komunistična. Nobeni drugi listi ne izbaiajo kakor komunistični. Vsakdo, ki hi se upal pisati proti komunistom, se aretira in ubije. Ves ta sistem se izvaja v Rusiji brez zakona, ki bi bil sprejet od kake narodne skupščine. Srbi, Hrvati in Slovenci delajo drugače v želji, da postavijo napram komunizmu svoje celo, in ne z istim sistemom, ki se v Rusiji prakticira proti drucrim strankam. Niso postopali samovoljno, tomveč potom zakona, sprejetega rednim potem z glasovanjem. Da pa država Srhov, Hrvatov in Slovenrev uporablja malo strožje odredbe kakor ?ih imamo pri nas proti takim elementom v državi, kaže le, da ie pri njih močneje razvito čustvo dolžnosti napram državi. Se več, uveljavljajoč te stroge odredbe proti komunistom v svoji državi, so Srbi, Hrvati in Slovenci predlagali Češkoslovaški, Romuniji in Italiji, naj sodelujejo pri izdelavi splošno konvencijo v skupnem boju proti komunistom. Pozneje hočejo predlagati tudi drugim državam, ki žele boriti se proti komunistični stranki, naj se pridružijo njihovi konvenciji. Tudi mi Bolgari moramo sodelovati pri tej stvari ter točno označiti svoje stališče napram komunistom in boljševikom. V nasprotnem slučaju se bo novan Zivojin Balugdjić, naš po slanik v Atenah, čigar diplomatske sposobnosti so dobro znane in ki ima i v Franciji mnogo dobrih zvez. Kandi-dacija dr. Miroslava Spalajkovića ima mnogo manj šanc. Dosedanji odpravnik poslov v Parizu Bošković bo imenovan za poslanika na Dunaju ali v Berlinu. = Borba proti separatistom. Beogradski listi poročajo iz Zagreba: >Vlada je prepovedala izhajanje vseh frankovskih listov, kakor tudi nekaterih časopisov hrvatske zajednice, ki so brezobzirno propagirali separatizem ln širili plemensko mržnjo.« To bodo kričali, ako se kaj takega dogodi kakemu našemu slovenskemu listu. = Preiskava radi atentata. Beograd, 9. avgusta. Včeraj dopoldne je posetil državni pravdnik dr. Urbani iz Zagreba ministra za notranje stvari Svetozara Pribičeviča ter mu poročal o dosedanjih uspehih preiskave v zadevi atentata na ministra Draškoviča. Razen tega je poročal dr. Urbani notranjemu ministru, da je neobhodno jo naše razmere tukaj. Mar ni stra* i potrebno, da se vsa preiskava premesti šno, da so beogradske novine o Hr* S !ZA zagreta v Beograd, kjer se vodi vatski manje obveščene nego li o Grški in Bolgarski? Mar ni nesue* ča, da se Zagreb in Beograd po de* lovanju svojega novinarstva drug od drugega čim dalje bolj oddal ju* jeta,namesto da se zbližujeta? Pra* vimo svojega novinarstva, piše »Riječ«, ker danes avstrijske in madžarke novine ne morejo več zastrupi je vati odnošajev med Srbi in Hrvati, danes nam ne more več škoditi avstrijska politika »divide et impera«; danes more samo naše novinarstvo odtujevati Srbe in Hr* vate, jih razdvajati in samo politika j naših strank nas more zastruplja« ' ti po onem avstrijskem načelu sc janja nezaupanja in mržnje. Zssenoua misija brcznspeSna. :— Beograd, 10. avgusta. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je ministrski predsednik g. Nikola Pašič poročal o pogovorih z g. Zanello, predsednikom roške vlade. Zanella fe napram njemu povdarjal nujno potrebo sporazuma in prijateljskih odnošajev med reško republiko in našo državo. Alinistrski predsednik Pašić mu je odgovoril, da |e tak dogovor mogoč le tedaj, ko se bodo razmere na Reki konsolidirale. — Smatrati je Zanellovo misijo za ponesrečeno. — Beograd, 10. avgusta. (Izvirno.) SnoČna seja ministrskega sveta je trajala od 6. do pol 9. zvečer. Kakor že javljeno, je ministrski predsednik Nikola Pašič poročal o posetu g. dr. Zanelle, ki ga je obiskal včeraj v predsedstvu. G. Pašič je Zanelli izjavilda je naša država pripravljena skleniti sporazum, kakor hitro se Reka kot država organizira in konsolidira. Ministrski svet ie dalje določil plače kraljevim pokrajinskim namestnikom. Plače so v isti višini kot plače bana. istočasno preiskava v zadevi atentata na regenta prestolonaslednika Aleksandra-. Osredotočenje preiskave je po mnenju dr. Urban i ja potrebno radi tega, ker sta obe zaroti in oba atentata delo komunistične centrale v Beogradu. Z ozirom na to, ni izključeno, da bodo vsi krivci prepeljani iz Zagreba v Beograd že tekom tega tedna. = Bolgari in Makedonija. Dopisnik londonske >Morningpost< piše v dopisu iz Sofijo med drugim: ^Bolga-rija ne more več sanjati o svoji hegemoniji na Balkanu, ker stoji njej, ki šteje 4 milijone duš. nasproti Jugosla-\ vija s 14 milijoni, Romunija s 17 in Grška z neznano koliko milijoni prebivalcev. Kar se tiče Makedonije, se Bolgari dobro zavedajo, da je ne morejo dobiti z oboroženo silo. Ako pa se Srbom prepusti, da delujejo tako, kakor so započeli, potem bodo Makedonci že po eni generaciji postali Srbi in Makedonija bo za vedno izgubljena za Bolgarijo. Zato stavijajo Bolgari sedaj vse svoje nade v ono točko mirovne pogodbe, ki govori o pravicah manjšin. Bolgari so mnenja, da imak) Makedonci po tej klavzuli pravico do lokalne avtonomije, do svoje cerkvene uprave in do šol z bolgarskim jezikom.« Donisnik pripominja k temu: 3>Srbi smatrajo Makedonce za Srbe in ne za neko tujo narodnost s pogojenimi pravicami narodnostnih manjšin. Zato dajejo Makedoncem vse onfe državljanske in politične pravice, ki jih vživajo Srbi, Hrvati in Slovenci v svojih krajih.* »Ako kdo poudarja enoto, mora oni, ki je boljši, poudarjati skupnost. Ako ona trdi, da je Srbkinja, poudarjajte vi, da ste Jugoslovenka, To ie več. Samo tako bo zmagala višja ideja.« »To govorite vi, ki ne poznate Srbov. Pa tudi pri vas nam dajejo prav. Moj mož je bil v Ljubljani, pa je rekel, da so zdaj tudi Slovenci za nas.« »So tudi pri nas izjeme.« Tako je šla debata naprej. Hujskanje proti edinstvu in enotni državi je doseglo velike uspehe na Hrvatskem. Naš pogovor je prekinila stara debela Židovka, ki je rekla, da je že dvanajst let tu, »aber solehe Hitze noch nie«. Nato so začele gospe ž njo nemški pogovor. Naš parnik bi imel oditi šele ob osmih zvečer, zato sem bil vesel, ko sem čul. da imamo opravka na Rabu in da odpotujemo že ob dveh. Res je stal ob dveh »Maros« pripravljen za odhod proti Splitu. »Maros« je menda neka madžarska reka. po nji nosi še naš parnik svoje ime. »Ungaro-Croata« se le počasi akomodira našim novim razmeram. Treba bo še orecei sprememb, predno bo izginilo madžarsko ime z našega morja. Na parniku ie bilo le malo potnikov: sploh se po morju zdaj malo potuje zaradi današnjih razmer. Vožnja je razmeroma draga: II. razred skoraj 500 K do Splita. Italijanske družbe so baje znižale vozne cene. Tako smo pluli zopet na jug in smo od daleč zopet pozdravili Baško, ki se je grela v popoldanskem solncu. Videli smo dobro na prod, zdelo se nam je, da vidimo tam svoie znance, klopico pred kopališčem — še en pozdrav in pluli smo naprej proti Rabu. Ko sem bil prvič na Rabu. mi ie pravil g. Belia, da je na Rabu od 26. do 28. julija »sajam«, ali po naše žegnan-nje. Sveta Ana, sv. Jakob in sv. Krištof se slave tu prav svečano. Narod pride z vsega otoka v mesto in pleše svoje kolo. Res je že pred tednom komedijan-tar tu ob morju postavil svojo vrtačo. Ko smo zavili v pristan, smo takoj opazili na obali veliko množico, ki je veselo rajala, moški imajo tu že one male okrogle rdeče kapice, ki pokrivajo samo del glave, ženske nosijo temno obleko z belimi rokavi, s pisanimi rutami okoli vratu. Pred gostilno ob največji popoldanski vročini je plesal ves rabski narod v veselih narodnih plesih. To ie nekako kolo svoje vrste. Godel jim je dečko na meh (duda). Melodija je bila priprosta in vendar so se po njej zibale vrste v pisanem valovanju. Ljudstvo nosi po navadi opanke, a pri plesu so fantje in dekleta lahni, drže se za roke ali okolu pasu — in nič jim ni vroče, tako so zamaknjeni v svoj ples. »To traja Že tri dni,« mi le rekel gospod Danilo, ki sem ara našel zopet tu. Zvečer gredo domov, a drugi dan se zopet vrnejo. Bil sem prav zadovoljen, da sem videl rabski »sajam«. Okoli po šotorih prodajajo trgovci jestvine in drugo robo. Vina imajo ljudje dovolj doma. zato se na sejmu malo pije. Vsa zabava je priprosta, skromna in narodna. Nekdo je igral na hormoniko in neki fant in dekle, ki sta bila že v svetu, sta plesala valček, ki je bil nekako rabski. DrugI so gledali to. kakor na nekai tujega. Naši težaki so med tem naložili dva vagona izprijene moke, ki jo je hotel nekdo prodati Rablianom. pa ie niso hoteli jesti, in ž njo smo se or7r?e-ljali napre\ pustivši veseli Rabu v polnem plesu. Zbornica je nato odobrila proračun za vojno mornarico. = Italijansko - jugoslovenska komisija ustavila svoje dek). Iz Rima poročajo: Ko je odstopil Oiolittijev kabinet, je odstopil tudi Ruffinl s predsedniškega mesta italijanske komisije za kulturni sporazum v smislu rapallske pogodbe. Italijanska vlada je nasveto-vla jugoslovenski. da naj se delo komisije odloži do jeseni. ss Kare! Habsburški v LI ch t en sretnu? Iz Curiha poročajo, da se je Karel Habsburški obrnil na Lichtensteinsko knežrvo s prošnjo, da bi se preselil tia. Po neki vesti, bi bil Karel že najel neko vilo v Lichtensteinu. = Avstrijski arhivi v Sarajevu bodo preneseni v Beograd, kjer jih bo pregledala posebna komisija. dišee komunizma, odkoder vodi svojo akcijo v vseh sosednih državah. To nam more prinesti še veliko težkoč v itak že težkem mednarodnem položaju. Za vpostavit<*v državne avtoritete v Italiji. Italijanski ministrski predsednik Bonomi je razposlal vsem prefektom okrožnico, v kateri navaja sporazum, dosežen med fašisti in socijalisti, ter daje navodila, kako se imajo prefekti odslej ravnati, da bo sporazum rodil dobre sadove. K sporazumu med fašisti in socijalisti sta podali tudi ljudska in republikanska stranka svoji izjavi. Seleč splošnega pomirje-r»ja po deželi. Tam, kjer se omenjeni sporazum ne bi vpošteval, imajo prefekti postopati z vso strogostjo. Njihova naloga ier da zadušijo vsak nasilni čin in vsako razžaljenje institucij in čuvstev ljudske volje, kakor bi bilo n. pr. izvešanje strankarskih zastav na javnih poslopjih. Razorožiti se imajo vse oborožene skupine, katerim treba razložiti, da država ne more trpeti, da bi iz tega ali onega vzroka posegali po nasilstvu. Vsi, ki bi se tozadevno pregrešili, bodo kaznovani eksempla rieno. Vtem vladnim organom treba vcepiti misel, da samo v zakonu in v moči je prespevanje države. Prefekti morajo preprečiti vsako formacijo obo-•oženih skupin in udušiti grožnje, represalije, maščevalne ekspedicije, sploh nasilstva te ali one vrste. Prefekti so odgovorni za red in mir in za strogo izvajanje vseh navodil v Bono-mijevi okrožnici. Tisti, ki niso bili za sporazum, so komunisti. Zato se ima smatrati, da je okrožnica v glavnem naperjena proti njim. = Nevarnost za antanto. Pred odhodom Llovda Georgosa v Pariz je iz-•el v sDailv Ohronieiec očividno inspiriran članek. V njem se zatrjuje, da ni pretirano, ako trdi. da jo mir v Evropi za bodočnost v veliki mori odvisen od sklepov, ki se sklenejo na sejah najvišjega sveta v Parizu. Šlezijsko vprašanje grozi postati nova Alzacija Lorena za Evropo, torej povod nove vojne. Od sklopov v Parizu je odvisno življenje vseh sinov Britanije čez deset let. Zato so mora šlezijsko vprašanje rešiti pravično. Nastalo je tudi vprašanje, ali se naj antanta med Francijo in Anglijo nadaljuje. V franc. časnikih se oglašajo mnenja, naj Francija, iz an-rante izstopi, da bo potem imela svobodne roke napram Nemčiji. Več franc. listov je naravnost sovražnih antanti. Angleška demokrati ja pa želi ohraniti zvezo s Francijo in rešiti šlezijsko vprašanje tako. da ne ostane na nobeni sirani zamera in nezadovoljstvo, da bo~ sta rešitev lahko obe stranki, poljska in nemška, priznali kot pravično. Če se taka rešitev ne najde, nego se uveljavi sila. potem so ta sila uniči s silo, kr.kor hitro se udeležnici dovolj okrepe. Potem tudi nihče več ne bo zaupal najvišjemu sveta in Zvezi narodov, nego se dvigne zopet meč za sodnika: potem se vrne v Evropo I. 1914. Svetovna trgovina in obrt, za katerima vse hrepeni, se ne vrneta in razvije se nova strašna kriza. = Angleška spodnja zbornica sprejela načrt za zgradbo novih vojnih ladij. Zbornica je dolgo Časa razpravljala nov pomorski program. V načrtu so štiri ogromne oklopnice po 30.000 ton. ki bodo oborožene s topovi s premerom 50 cm. Načrt je branil zastopnik admi-ralata. proti gradbi okloonlc pa ie nastopil poslanec Asquith. Poudarjal ie, da Anglija ne sme dajati zgleda za splošno oboroževanje na morju. Drugi po- Iz naše bralie^lne. — Reerentova zaroka. B^ocrrad^ka >Politik.ir: poroča, da j*e na zadnji seji minUtrskeg.i svota ministrski predsednik Pašič na vprašanje nekega ministra o resničnosti vesti glede zaroke Nj. Vis. regenta, izjavil, da o tem še ni nobenega uradnega poročila. — Francoski poslanik v Sarajevu* 8. t. m, jo priredil kraljevski namestnik dr. Gjurgjevič v Ilidžnh intimno večerjo na čast francokemu poslaniku Clementu Simonsu. Pozdravil ga jte, spominjajoč se naklonjenosti in ljubezni, ki jo je francoski narod že tolikokrat pokazal našemu narodu, kakor tudi velikih zaslug francoskega naroda za naše narodno osvobojen i o. Poslanik Simona se j'e prisrčno zahvalil in izrazil upanje, da bo ta prisrčnost med obema narodoma trajala vedno. Francosko-jugoslovenski komite v Sarajevu pa je priredil popoldne intimen sestanek na čast francoskemu poslaniku v prostorih Častniškega doma. — Neosnovan napad. Glavno tajništvo Jugoslo venskega Novinarskoga Udruženja v Beogradu jo z ozirom na napad nekaterih beogradskih listov, da je udruženje v okrilju komunistov, priobčilo izjavo, v kateri energično protestira proti takim nekvalificiranim napadom. V udruženju, ki Mtojd nad 300 članov, jo samo šest komunističnih novinarjev poleg cele vrste najuglednejših politikov, kulturnih delavcev in ministrov. — Novinarski kongres v Splitu. Iz Splita poročajo, da se je vršila tam pretekli teden konferenca vseh tamkajšnjih kulturnih in gospodarskih društev, ki so sklenila, da mora sprejeti Split zastopnike jugoslovenskBga časopisja kar najbolj dostojno. Do sedaj je priglašenih nad 150 novinarjev iz vseh delov nase države. Kongresa se udeležijo tudi zastopniki češkoslovaškega in poljskega časopisjn. — t General Jova Atanaskovlć S. t m. je umrl v Beogradu general Jova Atanaskovlć, eden najstarejših častnikov rase vojske. Bil jo zelo spreten generalštaba! Častnik in veljal kot eden na j Vlitih organizatorjev naše vojske. Kot vojni minister je mnogo pripomene1, da se ie vrjska j:rl-pravila na ve ike naloge ki so j-> čakale. — Herman Wende»l v Beogradu. Ta teden prispe v ReoBalkan< je priredilo izlet v Skoplje ln na Kosovo. Predpretekli torek jo kon-certiralo v SkopHu. v sredo pa je napravilo izlet na Kosovo polje. V sredo zvečer io bil koncert v oficirskem domu v Prištini, po koncertu pa banket. V četrtek so pevci odšli na bojišče ob Br*egalnici. Ustavljen frankovski list. Notranje ministrstvo je ustavilo izdnianj* zagrebškega frankovskega lista >Novi čujmo!« — Občinske volitve v Primor* ju se izvrše najbrž pozimi. Gotovo pa tekom šestin prihodnjih mescev. —- V Škodnikovem zavodu v Tolminu je bilo na koncu šolskega leta 96 gojencev in gojenk, ki so obiskovali tamkajšnje slovensko učiteljišče. 80 gojencev je bilo spo* sobnih za vstop v višji razred, 10 jih bo delalo naknadne izpite v oktobru, 6 jih ni izdelalo. Prošnje za sprejem v zavod se imajo odda* ti do 15. avgusta. — Nameravan napad na slo* venskega duhovnika v cerkvi. V nedeljo popoldne je bil pri Sv. Ja? kobu v Trstu slovenski krščanski nauk. V cerkev so pridrli fašisti, in irri j u na slanci so poudanah da je angleško bro- | ko so slišali slovensko besedo so fee- j£* ,a.D?nskp jfe ©no j šli po svoje tovariše, na kar jih ' ^edinenih držav. Finančni položaj dr- 1 zave pa tudi ni sijajen. Spreiem zgradbe novih vojnih brodov bi bilo slabo pri-ooročilo za Anglijo na orihodnji was-hingtonski konferenci. Vsem protivnikom ie odgovarjal imenom vlade \Vin- son Churchill. Izvajal ie. da bi angleška j proti prižnici. Propovednik ie pre ic prišlo v cerkev 15, oboroženih s pa* licami. Začeli so hoditi gor in dol in motiti propovednika. Nato je jeden vskliknil: »Udarimo ga, daj* mo mu!« Vodja faistov je šel na to 178. štev. stran 3. škof Bartolomasi sc za take dogoik ke v cerkvi med slovenskimi ver* niki kratkomalo ne zmeni. — Umrl je v Kopru po daljšem bolehanju 40 let stari nadučitelj v Škofijah g. Josip Bertok. Pokol* nik je bil jako delaven mož v Šoli in izven šole. Ljudstvo ga je ljubi* lo in spoštovalo. — Bomba vržena na kraljevske straže v Trstu. V soboto zvečer se je vračalo od Sv. Jakoba v mesto nekoliko fašistov. Srečali so se s skupino komunistov. Nastal je prepir in pretep in fašisti so bili s palicami nabiti. Na sedežu fašistov eo takoj sklenili maščevanje in hitro je šla skupina fašistov iskat komuniste. Policija je bila o tem obveščena in je odredila vse potrebno, da bi ne prišlo do novih pobojev. Fašisti pa 60 se protivili in ko so straže aretirale fašista Crocija in so ga gnale na policijo, je bila na trgu Goldoni vržena proti njim bomba, ki se je razpočila ter ranila lahko in težko nekoliko oseb. Kdo je to bombo vrgel, se še ni moglo dognati. Ponoči so bile na dveh krajih na kraljeve in finančne straže, vršeče svojo službo, vržene tri bombe. K sreča ni bil nihče zadet. Vrši se preiskava. — Dva dokumenta o italijanskem šolstvu. Za profesorja slovanske filologije na univerzi v Padovi jo bil imenovan g. prof. Maver, mož, ki ie v sla-vistiki ravno toliko znan, kakor ranjki albanski usta* Prenk Bib Doda. Zvedeli smo, da je bil celo toliko predrzen, da se je potom poslaništva informiral v Beogradu, kakšne knjige potrebuje kot prof. slov. fiU Iz Beograda eo nje-govo zgodovinsko znamtenito vprašanje odstopili ljubljanskim univ. prof. slavistom, ki eo pa — čisto pravilno — odklonili vsak odgovor, ker so bili menda mnenja, da bi moral vsanč. prof. Maver sam poznati strokovno literaturo. In tako se je zgodilo, g. univ. prof. Maver še sedaj — skoraj po preteku celega leto — ne ve, kakšne knjige naj si kapi, da postane — slavist! Naj mu pomagamo mi! Zadošča mu ena sama knjiga in iz to celo ena sama stran in od te strani celo samo eden stih, ki se glasi: >Le čevlje sodi nai kopitar!« Tako skrbijo Lahi za visoke šole! Kako pa za ljudska? Marsikateremu Goricami je gotovo še v spominu »fali-ran student« Spazzapan, ki ni mogel dovršiti tehnike vsled preveč razvitih duševnih zmožnosti. A glei čudo! Ko Je ukorakala >zmagovitac italijanska armada v Gorico, so je izkazalo, da ima mož čudovite zmožnosti. Njegov >Evl-va« v basu, baritonu, tenoru in falzetu je očaral vse! Vsled te kvalifikacije Je postal možakar — šolski nadzornik v Tolminu na Primorskem, kjer rezldira še sedaj, akoravno je v pedagogiki toliko znan, kakor leva pošvedrana peta tolminskega cestnega pometača Janeza. Srečna Italija! Zakonski načrt o prlseljeuanju o Ameriko. Newyork, koncem Julija. Senator Sterling Je predložil svoj zakonski načrt (BIH) dne 27. aprila 1921., ki Je bil po drugem čitanju Izročen senatovemu odboru za priseljevanje. Ta načrt je eden Izmed mnogih drugih, ki so bili predloženi glede priseljeniškega vprašanja. Odbor nI o tem predlogu še poročal ln načrt le še na dnevnem redu tega odbora, ki dosedaj nI o njem še ničesar ukrenil. Ta zakonski načrt sc ne sme zamenjati z novim začasnim priseljeniškim zakonom, omejujočim priseljevanje, ki je sedaj v veljavi. Ustanovitev priseljeniškega sveta. Zakonski načrt določa ustanovitev priseljeniškega sveta (Immlgratlon Board), sestoječega Iz petih članov, vštevšl Secre-tarv of Labor ln štiri druge člane, ki na) jih imenuje predsednik Združenih držav. Ob Imenovanju teh članov bi se predsednik »oziral na industrljalne, trgovske In poljedelske ter splošne gospodarske interese ln potrebe deželec. Vodilno načelo za Združene države naj bo, »da se letno pripušča le toliko redoljub-njlh priseljencev te aH one narodne skupine, kali kor jih more biti tako zaposleno, de ne spravijo v nevarnost ameriški standard življenja, dela In mezd« In da morajo biti asimilirani tekom primerne dobe. V svrho najbolj koristnega porazmešče-vanja Inozemcev širom dežele bi ta priseljeniški svet stopil v zvezo s poklicanimi zastopniki raznih tukajšnjih držav, oziroma teritorijev, da si zagotovi Informacije glede produkcijskih sredstev, proizvodnje Itd dotičnih držav, oziroma teritorijev. Te Informacije bi se dajale na razpolago tudi ameriškim priseljeniškim agentom v inozemskih odhodnlh lukah. Ameriški priseljeniški nadzorniki v Inozemstvu. Zakonski načrt določa, naj se stopi v dogovor z Inozemskimi vladami v svrho na-meščenja ameriških priseljeniških Inšpektorjev pri konzulatih In odhodnlh lukah v Inozemstvu. TI inšpektorji bi pregledali dozdevne priseljence v svrho, da ugotovijo vzrok, radi katerega nameravajo priseliti se, njih namen glede pridobitve stalnega bivališča In državljanstva v Združenih državah, kakor tudi v svrho, da razdelijo med nje navodila glede zakonov In določb, rlka-jočih se vstopa v Združene države. Priseljeniški svet ima določiti delokrog m oblast teh nadzornikov In preskrbeti, da se pregledanje vrši kolikor mogoče blizu kraja, od koder se priseljenec spravlja na pot Vsi Inozemci, naj se napotijo v Združene države kot začasni potniki ali pa kot priseljenci, bi se morali pred vkrcanjem podvreči pregledanju s strani teh nadzornikov. Proti dvojnemu državljanstvu. Secretarv of State naj stopi v dogovor s tujimi vladami, ki ne prlpoznavajo Izključnega ameriškega državljanstva bre2 pripadnosti h kaki drugI državi, v svrho pripoznanja popolnega ameriškega državljanstva vsake osebe, rojene v Združenih državah ali pa naturalizirane. Ako bi dotične države ne hotele privoliti v pripoznanje Izključnega ameriškega državljanstva, b! priseljeniški svet prepovedal vsako nadaljno priseljevanje Iz dotičnih dežeL Prehodni potniki. Vsi Inozemci, prihajajoči v Združene države le na obisk (Izvzemšl poverovljene zastopnike tujih vlad), morali bi predložiti potni Ust z navedbo, zakaj so prišli In koliko časa nameravajo ostati. Vsak tak prehodni potnik, ki bi ostal v Združenih državah čoz Izjavljeno dobo, ne da bi dobil naknadnega dovoljenja, bi zapadel globi ali zaporu aH deportacili. Letni maksimom priseljencev. Priseljeniški svet b! moral enkrat na /eto določi« največje Število Inozemcev vsake posameznee skupine, ki naj se jim dovoli vstop v Združene države tekom na-slednjega leta. Ob določanju teh številk, naj vzame Board v obzir: a) dokazano sposobnost za asimilacijo vsake posamezne narodnostne aH plemenske skupine; b) vzdrževanje ameriškega standarda življenja ln mezd: c) obseg nezaposlenosti, oziroma pomanjkanje delavcev v Združenih državah; d) splošne delavne In gospodarske razmere v raznih deJIh Združenih držav, bodisi med Industrljalnlml, poljedelskimi sil drugimi delavci; e) sposobnost vsake posamezne skupine, da zadosti zahtevam in potrebam. — Oziraje se na te točke, bi imel Board pravico, da prepove prihod kake narodnostne aH plemenske skupine. Board bo vsako leto določil odstotek pripustljivih tujcev, kateri odstotek sme biti kvečjemu deset od sto od onih pri-| padnlkov vsake posamezne skupine, ki so 1. tukaj rojeni državljani, katerih tujerodni oče aH mati pripada k dotični narodnostni ali plemenski skupni In kateri so bili glasom predhodnega cenzusa nastanjeni v kontinentalnih Združenih državah; in 2. na-turalizldani državljani, nastanjeni v Združenih državah glasom predhodnega cenzusa: pod pogojem pa, da se v nobenem letu ne sme pripustiti v Združene države več priseljencev kot tri četrtine enega odstotka od vsega prebivalstva Združenih držav In da letno število priseljencev Iz vsake posamezne narodnostne aH plemenske skupine ne sme presegati eno petino enega odstotka od prebivalstva Združenih držav. Na primer: Ako pripadniki kake narodnostne skupine v Združenih državah v zmislu točke 1. In 2. znašajo skupaj 5 milijonov, bi se v slučaju zgoraj navedenega najvišjega odstotka (10%) dovolil za dotično leto prihod 500 000 priseljencev one skupine. Ker pa priseljenci one skupine ne bi smeli nikdar znašati na leto več kot eno petino enega odstotka od skupnega prebivalstva Združenih držav, bi število pripustljivih priseljencev dotične skupine znašalo kvečjemu 200.000. Pri tem pa se mora ta račun osnovati še na dejstvo, da vseh priseljencev skupaj ne sme biti na leto več kot tri četrtine enega odstotka od vsega prebivalstva Združenih držav. Priseljeniški svet bi smel pod gotovimi pogoji zvišati maksimum priseljeništva za kako posamezno skupino in more znižati kvoto, kar naj naznani tri mesece naprej. Vračajoči se priseljenci Vsak inozemec, ki je šel v stari kraj na obisk in je pred tem vzel »prvi državljanski papir«, bi bil po tem zakonskem načrtu prlpuščen v Združene države brez ozira na kvoto za njegovo skupino. Ta določba pa se ne nanaša na druge omejitvene odredbe priseljeniškega zakona. Parobrod-na društva bi morala prevoziti vse potnike, ki so prišli po dopolnitvi kvote, nazaj v od-hodno luko, in to brezp'ačno. Konzularna izpričevala za priseljence. Ko je priseljeniški Board dobil od raznih tukajšnlh držav In teritorijev poročila glede nezaposlenosti, potrebe delavcev v Industrijah ali poklicih, odstotek naturaliziranih priseljencev In število v Ameriki rojenih otrok tujerodnih staršev, bi isti pošiljal od časa do časa te informacije ameriškim priseljeniškim uradnikom (vicekon-zulom in atašejem) v Inozemstvu; obenem bi tudi pošiljal poročila slede števila In značaja priseljeništva, ki si ga ta ali ona dr-žava želi. Imenovani vicekonzuli ln atašeji bi nato izdali nameravanim priseljencem posebna izpričevala (Certificates of admls-slon), v katerih bi bil naveden okraj, kamor naj gredo ImejitelJ tega spričevala bi moral, predno dobi končne dokumente za odhod, nabaviti si vozni listek naravnost do omenjenega okraja. NOVE TOVARNE MUNICIJE IN OROŽJA. — Beograd, 10. avgusta. (Izvirno.1) Francosko - srbska družba je zaprosila vojno ministrstvo za koncesijo v svrho gradnie novih tovaren orožja, municije in poljedelskih strojev. Družba namerava zgraditi tri velike tovarne. Vojno ministrstvo namerava družbi izdati koncesijo. FAŠISTI NAPADLI DALMATINSKEGA KR. NAMESTNIKA. — d Zader. 9. avgusta. Včeraj ob 13. so napadli Štirje fašisti novoimeno-vanega pokrajinskega namestnica dr. Metličiča, ko se Je vračal iz poslopja deželnega odbora v družbi s prof. Jer-šino in inž. Gasperinijem. Udarjen ie bil s palico po glavi ln je dobil dve težki poškodbi na čelu. Dr. Metličič mora ostati radi zdravljenja 15 dni doma ter ni mogoče, da pride že sedai v Split ln nastopi službo. Dogodek le izzval v Zadru veliko zgražanja tudi pri vseh italijanskih oblasteh, ki so dr, Metličiču izrazile svoje obžalovanje. Konferenca minutnega sneta. Angleško stališče. — Rezultati glasovanja v Gornji Šieziji. — d Pariz, °. avgusta. Izvede« nec sir Cecil Heurst ie v svojem govoru pri seji vrhovnega sveta, v katerem je pojasnjeval angleško stališče, poudarjal: Rezultati glaso« vanja kažejo, da se je za Poljsko izreklo 678 in za Nemčijo 844 ob« čin. Za Poljsko je bilo oddanih 479.000 in za Nemčijo 707.000 glasov. Angleško naziranje je nastop« no: 1. Podlago ureditve tega vpra* sanja naj tvori, kakor to želi tudi Francija, glasovanje po občinah in naj se prizna vsaka občina oni dr« žavi, za katero je glasovala, ako se temu ne protivijo važni razlogi. 2. Izogibati se je enklavam, ker so nesmotrene in za oba dela nepra* vične. Gospodarsko nedeljive obči* ne morajo ostati skupaj. 3. Potem* takem mora središče industrijskega ozemlja pripasti Nemčiji. Angleški izvedenec je franco« skemu načrtu očital, da pri delitvi spornih ozemelj obrača razmerje glasov. FRANCIJA ZA RAZDELITEV. — d Pariz, 9. avgusta. Predsed* nik strokovnjaške komisije Frema« geot je imel danes dopoldne eks« poze v seji vrhovnega sveta in jc sporočil sklepe strokovnjakov. Po njegovem poročilu predpisuje ver* sailleska mirovna pogodba, da se mora glasovalno ozemlje v Gornji Šieziji razdeliti med Poljsko in Nemčijo. Zaradi tega se ne more sklicevati na večino, ki jo je ena od obeh strank dosegla v plebiscitnem ozemlju, da bi se na ta način Gor* nja Šle zija prisodila Nemčiji Fre* mageot je nato dejal, da obstajata dve tezi, francoska in angleška. — La Roche je nato pojasnjeval fran« cosko tezo, ki se opira na to, da se razdelijo posamezne občine med obe stranki na podlagi izida plebi= scita. Po francoski sodbi se mora vsa premogovna kotlina priznat1* Poljski. La Roche je nato kritiziral angleški načrt in očital, da hočejo devet enajstink poljskih glasov prisoditi Nemčiji in le dve enajs stinki Poljski. Komisija strokovnfakov je vri-šla do zaključka, da ie med obema nasprotujočima si načrtoma treba na iti sporazumno in pravično re= šitev. PROBLEM GORNJE ŠLEZIJE NAJTEŽJI PROBLEM. — d Pariz, 8. avgusta. Pri otvo« ritvi prve seje vrhovnega sveta je min. predsednik Llovd George opomnil, da je problem Gornje Šle* zije mogoče najtežje vprašanje, ki je bilo doslej stavljeno vrhovnemu svetu. Trdno je prepričan, da je možna rešitev, ako se lotijo člani vrhovnega sveta dela s trdnim na* menom, doseči sporazum. Navodila izvedencem. — Francija za Poljsko — Anglija In Italija proti francoskemu načrtu. — Sklep vrhovnega sveta. — d Pariz, 9. avgusta. Kakor poroča »Temps«, se glase nova navodila izvedencem pri posvetovanjih tako-le: 1. Vsak glas naj se upošteva po svoji vrednosti. Ne more se dopustiti, da bi bil glas kmeta več vreden kakor glas obrtnika. 2. Industrijska enota, ki se ie izrekla v prid Nemčiji z dvema glasovoma proti enemu, se mora prisoditi Nemčiji. 3. Industrijskemu ozemlju sosednji kraji naj tvorijo predmet resnemu posvetovanju in proučevanju, da se ugotovi, na kateri način bi se mogli priključiti temu industrijskemu ozemlju. — d Pariz. 9. avgusta. Po otvoritvi popoldanske seje vrhovnega sveta ie razložil ministrski predsednik francosko stališče. Izvajal je: Francija želi hkrati s svojimi zavezniki zagotoviti premagancem pravično usodo, ne more na se zahtevati, da se iim pridrži oriviligira-no plačilo. Zavezniki so sklenili, poliski narod probuditi. S tem, da so to sklenili, so se obvezali, zagotoviti poljskemu narodu možnost živeti. Člani mirovno konference so posvetili takoj svojo pažnjo razmejitvenemu vprašanju in proučili ta problem zlasti z etnografskega stališča. S soglasnim sklepom članov mirovne konference ie bila Gornja Sle-zia v zmislu mirovnih pogojev prisoje-na Poljski. — d Pariz, 9. avgusta. Ministrski predsednik Lloyd George je izjavil v uvodu svojega govora, ki ga je imel prt dopoldanski seii vrhovnega sveta: Ureditev gornješleskega vprašanja pripada predvsem trem velesilam, ki so prevzele nalogo, da izvedejo ljudsko glasovanje v zmislu versailleske mirovne pogodbe, tedaj Franciji, Italiji in Veliki Britaniji. Zadn*i dve velesili se glede tega vprašanja strinjata, dočim ie stališče Francije drugačna Treba ie poskusiti, da se tozadevne teze izravnajo, ker svetovni mir zavisi od skupne odločitve. Ureditev gornješleskega vprašanja se ne more Izvršiti na rovaš* večine gornješleskega prebivalstva. — d Pariz. 9. avgusta. Na poziv Lloyd Georgesa je vrhovni svet izrekel nastopni sklep: Z ozirom na težkoče, ki izvirijo Iz te^a, da izkazujejo v središču industrijskega pasu Gornje Slezlje ležeče mestne občine močne nemške večine, predmestne ali podeželske občine pa poljske večine, in da so te občine navezane druga na drugo, dalje glede na potrebo, da se spravi ta položaj v sklad z načeli mirovne pogodbe, ie bila komisija izvedencev pozvana, naj to vprašanje ponovno prouči. Na podlagi tega sklepa se je sestala Izvedeniška konferenca, ki se bo nocoj in jutri dopoldne bavila s proučevanjem problema na določeni podlagi. Pred Izprazniiuijo PeCnha. Resen položaj. — Prebivalstvo se hoče upreti. —d Pečuh, 9. avgusta. V nedeljo se je vršilo v Mohaču veliko ljudsko zborovanje, ki se je zavzelo za varstvo države. Zborovanja se je udeležila velika množica ljudstva, zlasti iz severnih delov Baranje, ki bi nad pripadli Madžarski. Na zborovaniu se je manifestiralo za edinstvo naroda in države. Vlada se je zaprosila sprejeti resoluciji, naj se zakonito varstvo države raztegne na vso okupirano Baranjo radi uspešne brambe proti komunistom. Sklenilo se je, da se v vsej Baranji osnujejo obrambne čete. ki naj se snoie s celokupno organizacijo Narodne obrane kot del Narodne obrane za Vojvodino. Narod je navdušeno pozdravlal dr- žavo, ustavo, kralja, prestolonasledni-k in min. predsednika Pašiča. —d Pečuh, 9. avgusta. Med prebivalstvom v onih delih Baranie. ki ne bodo pripadali naši državj, vlada veliko razburjenje radi glasov o skorajšnji evakuaciji, ki so se z veliko naglico razširili oo vseh vaseh. Na zborovaniu. ki se je v nedeljo vršilo v MohaČu in na katerem se Je manifestiralo za varstvo države, se je ljudstvo hotelo upreti evakuaciji, tako da je po'ožai oostal zelo resen, vendar pa je voditeljem uspelo pomiriti množico. V vaseh vlada veliko ogorčenje, podobno onemu za novembra I 1918, ko je istotako pretila evakuacija. Kakor se sodi po vseh znakih, se bo prebivalstvo v množicah uprlo evakuaciji. Položaj o Bolgariji. Razorožitev vojske. — Beograd, 10. avgusta, (Izv.) Bolgarska vlada je 6. t. m. odgovo* rila na noto zaveznikov z dne 2. t. m., v kateri zahteva medzavezniška komisija razorožitev bolgarske voj* ' ke do 1. oktobra. Bolgarska vlada ie tej zahtevi ugodila in bo vojska do omenjenega roka razpuščena v štirih etapah. Vsakokrat se bo for« mir al na to poseben oddelek dobro* volj cev. Plače dobrovoljcem so ze« lo visoke in obremenjujejo bolgar« ski budget z 1 miljardo levov. Bol* iarski listi ostro komentirajo vladi« no noto. So proti formaciji dobro« oljske vojske. Kritičen finančni položaj. — Beograd, 10. avgusta. (Izv.) Finančni položaj v Bolgariji je po* stal kritičen. Ne samo, da so zavez« niki z noto od 2. t. m. zahtevali raz* pust bolgarske voiske, je sedai re« paracijska komisiia zahtevala s posebno noto, da nai Bolgarija pla« Ča prvi obrok vojne odškodnine. K tej zahtevi reparacijske komisije pripominjajo listi, da so blagajne prazne. Narodno sobranje. — Beograd, 10. avgusta. (Izv.) Iz Zofije javljajo: Z ozirom na kri« tični položaj Bolgarije, zlasti ker zavezniki zahtevajo razpust vojske in plačilo vojne odškodnine, ie mi« nistrski svet sklenil, da se skliče iz« redna seja narodnega sobranja na 20. t. m. Do tega dne se povrne tu* di ministrski predsednik Stambo* lijski z Bleda. ALBANSKO VPRAŠANJE PRED VRHOVNIM SVETOM. — d Beograd, 9. avgusta. Atenski list >Patrisc poroča: Po vesteh lz Pariza in Londona. 00 bo albansko vprašanje razpravljalo na konferenci zaveznikov, vendar pa s služben« strani ta vest se ni potrjena. Ako pride pri tej priliki do kake razprave, bosta grška in jugoslovanska vin d a skupno posredovali pri zaveznikih, da naj konferenca ne sklene nobenih rf^solticij, dokler se ne zaslišita beogradska in grška vlada. V RUSIJI UMRLO 130.000 LJUDI NA KOLERI. — d Kodanj, 9. avgusta. > Pol i tik on« javlja iz Rige: Po poročilih boljševičkih listov se je že itak zelo skrčeni železniški promet radi pomanjkanja kuriva se omejil, kar Ja poslabšalo položaj na ozemljih, kjer vlada glad. Omejitev prometa bo zadela rudi premogovno industrijo v teh ozemljih, tako, da bo s tem otezkočen dovoz živil za rudarja. Tz istega vira se javlja, da je do konca Julija umrlo na koleri okrog 130.000 oseb. DR2AVNE NABAVE — DOMAČIM PODJETJEM IN TVRD KAM. — Beograd, 10. avgusta. (Jzv.) Generalni inšpektorat finančnega ministrstva ie zaprosil vse pristojne oblasti za to. da se vse državno nabave Izvršujejo kolikor mogoče doma, da se naročila dajo te domačim tvrdkam. V slu« čajih, kjer domače rvrdke ne moralo dobavljati dotičnih izdelkov, se mora zahtevati, da se plačila efoktuiraJo f dinarjih. PROTEST PROTI POVIŠANJU STA* NAR IVE TRGOVSKIH LOKALOV. — Za«rrrh, 9. avgusta. Danes je bilo v prostorih tukajšnje Trgovsko-obrtno zbornice protestno zborovanje delegatov trgovekepa, obrtnega, go» stilničarske^a in kavarnarskega stanu. Zbor je obširno razpravljal o novi sta^ uovanjski naredbi, ki dovoljuje hišnim lastnikom neomejno oblast glede povi« sanja stanarine za trgovske in druge lokale-. Zbor jo soglasno sprejel resolucijo na vlado, v kateri jo poživlja, da so naredba v točki določevanja najemnine omili in omeji. Zbor jo povdarjal, da so sedaj slučaji, kjpr lastniki trgov* cem in obrtnikom povišujejo stanarino za lokale od prejšnjih 8000 kar na 100.000 K. Resolucija bo predlo*^-vladi. RAZmr~ MecL y. avgusta. Kai kor se doznava iz zanesljivega vira* se bo dne 13. t. m. sestala v Zagre* bu medzavezniSka komisija za raz* mejitev z Madžarsko. Načelnik te komisije je neki angleški polkovnik, dočim šteje komisiia sama okoli 20 medzavezniških častnikov, razen njihovega spremstva. Komi* siji jc kot naš zastopnik dodeljen polkovnik Vojin Čolak Antič. Ko* misija bo ostala v Zagrebu samo dva dni, potem pa se preseli v Va* raždin, kjer bo ostala, dokler ne do« vrši svoje naloge. V Varaždin bo prišla rudi madžarska delegacija za razmejitev. POGAJANJA MED RADIKALU IN DEMOKRATL — Beograd, 10. avgusta. (IzvirnoJ Pogajanja med radikalci In demokrat! so v stadiju stabilnosti. Demokrati apelirajo na radikalce, naj v Interesu konsolidacije države opuste svojo nekdanjo taktiko zavlačevanja ln odlašanja. Predsednik demokratskeg kluba Ljuba! Davidovič je še vedno v Beogradu. INTERPELACIJA KOMUNISTIČNIH POSLANCEV. — d Beograd, 8. avgusta. Ker so bili komunistični mandati na osmem! rednem sestanku narodne skupščina dno 4. avgusta razveljavljeni, le posla* lo predsedništvo narodne stupečine vsem ministrstvom dopis, naj min istr* stva ne odgovarjajo več na intarpoL*-cije komunističnih poslancev, kes ao njihovi mandati razveljavljeni. PREOSNOVA VLADE. > — d Beograd. 9. avgusta. Te dni §a ie v parlamentarnih krogih trdovratna govorilo, da se Ima izvesti preosnova vlade. Danes se je ta verzija zopet pojavila v kuloarjih parlamenta. Govora, da se bo preosnova izvedla Sele meseca oktobra. V splošnem pa se zdi. da se pogajanja ne bodo nadaljevala pred septembrom, dokler se zastopniki klubov, ki se pogajajo, ne vrnejo iz raznih kopališč, in dokler se min. predsednik Nikola Pašić, ki pa še ni odpotoval. In nekateri drugi ministri no vrnejo s svojih potovanj. Doznava se, da bodo morebiti demokratski in radikalni delegati glede delovnega programa objasnili svoje stališče Že tekom Drihodndlh dni. Ko se končajo medsebojni razgovori delegatov, se bosta sklicali seji plenuma radikalnega in demokratskega kluba, na katerih se bo izpremenilo In popravilo, kar se bodo delegati dogovo* rili. RAZVEL.TAVL.TENI KOMUNISTIČNI MANDATI V BEOGRADU. — Beograd. 10. avgusta. (IzvrtnoJ Beogradsko občinsko zastopstvo j* ukinilo mandate vseh komunističnih mestnih odbornikov. Njih namestnika bo naknadno določilo mkilstrsrvo no* tranjlh del. ARETACIJA KOMUNISTIČNIH POSLANCEV. — Beograd, 10. avgusta. (Tzv.J Tekom prihodnjih dni bodo aretii rani skoro vsi, še na svobodi se nas haj a j oči komunistični poslanci. Do* kazano je, da je bila centrala kot munističnega terorja v Beogradu« vsled česar se bo vsa preiskava koncentrirala na Beograd. Sedaj so bili aretirani poslanci Kaclerovid, Todorovič in Popovič. — d Beograd, 9. avgusta, Ket sta komunistična poslanca Milan Trebinjac in Vladimir Mirič in ne* kateri sokrivci potrdili krivdo tudi ostalih članov komunističnega klu* ba poslancev, je preiskovalni sod« nik zahteval od politične oblasti, da se še tekom tega tedna izročijo sodni ji vsi bivši komunistični po* slane i. RAZMERE V ALBANIJL — Beograd, 10. avgusta. (Izv.J Ig Skadra javljajo: Čete albanske vlade v Tirani niso dosegle doslej prav nika-kih uspehov proti upornim Mlriditom. Avtoriteta tiranske vlade je zelo padla. Prebivalstvo splošno zahteva red ln mir. Nekatera albanska plemena so poslala v Tirano odposlance, ki zahtevajo sporazum s kraljestvom SHS hi ga-ranci e za lavni red in mir. stran. 4. .aiAJVfcNbKl NAtfOD-, dne ti. avgusta liTJi štev. i?e. SESTANEK MASARYK t HAI* NISGBL d Dunaj, 9. avgusta. Nocoj it* se zvezni predsednik dr. Hab nisch in zvezni kancelar dr. Scho* bor odpeljala v spremstvu namest* Dika načelnika predsedstvene pisar« ne ministerialnega svetnika Kla* •tenkega in načelnika predsedni* Štva za zunanje stvari sekcijskega svetnika dr. Duffka v Seltzthal kjer se jutri dopoldne snideta s predsednikom češkoslovaške repu* plike dr. Masarykom, ki se vrača z Otoka Capri, in s češkoslovaškim ministrom za zunanje stvari dr. Be* Bedem. Oba predsednika se bosta v Hallstattu mudila nekaj ur, nakar ae peljeta čez Attnang, kjer se po* slovita. DEMISIJA CEHOSLOVASKEOA KABINETA. wm Praga, 10. avgusta. Minlstr* akt predsednik dr. Cernv poda de« Busijo svojega kabineta, čim se po* vrne predsednik dr. Masarvk v Fsage. V političnih krogih zatrfu* da bo vodstvo kabineta še B Jsalje* poverjena predsedniku dr. ©Crti i ; ck>&k* na strankarski konferenci ne re$* vladna kriza^ fffitaČfJA MORA POPRAVITI NAS ŽELEZNIŠKI MATERIJAL. — d Beograd, 9. avgusta. Nemška vlada je poslala svojega komisarja v Beograd, da se sporazumi z našim ministrstvom za promet glede poprave na-Jih lokomotiv in vagonov. Mednarodna kom i si »a za reparacije ?e odločila, naj Nemčija Izplača naši državi vojno od-Ikodnlno s čim hitrejšim popravilom Ballh transportnih sredstev. Komisar fe v imenu nemške vlade že stavil ministrstvu za promet predloge, v katerih so navedeni poffott za popravo Prometnih sredstev. TI predlogi se sedaj v ministrstva sa promet proučujejo. MORILEC GROFA TISZE PRIJET. — d Berlin, 8. avgusta. Ham« burški časopisi poročajo, da se je posrečilo oblastem prijeti morilca grofa Tisze, bivšega častnika Cser* nyaka. Csernvak je bil zaposlen v neki hamburški tvornici avtomobi* lov in je vzbudil pozornost policije vsled velike množine poštnoležeeih pisem iz Madžarske in Dunaja, k a* t ere je prejemal vsak dan v Ham* burg. Policija je pisma zaplenila in tako odkrila morilca, katerega so takoj zaprli. — d Hamburg, 8. avgusta, K aretaciji domnevnega morilca gro* fa Tisze, stotnika Csernvja, se i a v« Ija, da zahteva Madžarska njego* vo izročitev, ker ga sumi udeležbe pri zločinu. Hamburški senat bo v posebni seji sklenil, ali naj aretiran* ca izroči ali ne. NAVACENJE V NOVIH POKRAJINAH. — Rim. 7 avgusta. Senat je med drugim razpravljal tudi o zakonu za novačenje v novih pokrajinah. Vojni minister je Izvajal, da se zakon doslej nI uvedel vsled političnih vzrokov, ker do kler državljani v novih pokrajinah niso imeli političnih pravic se jim tudi niso mogle naložiti državljanske dolžnosti. Sedaj pa. ko imajo v parlamentu svoje zastopnike, uvede vlada zakon za novačenje tudi v nove pokrajine. Vojni minister je izrekel na koncu svoiega govora upanje, da se novi državljani odzovejo klicu pod orožje tako radi, kakor so to storili beneški Slovenci leta 1860. Kako se zakon o vojaški službi v novih pokrajinah udejstvi. o tem bo razgovora s poslanci iz novih pokrajin. Dtieune uesfl. V L/ubljanL 70. avgusta 1921. — Svečanost na magistrata. Danes ob 18. izroči na slovesen način g. kr. namestnik Ivan Hribar, ki je v ta namen prekinil svoje potovanje in prispel danes v Ljubljano, najvišie odlikovanje bivšemu županu g. dr. Ivanu Tavčarju v prisotnosti starega občinskega sveta, s katerim je g. župan 9 let v najtežjih časih uspešno In požrtvovalno vodil posle ljubljanske občinske uprave. — Komite za proslavo jubileja dr. Ivana Tavčarja. Načelstvo demokratske Stranke je včeraj razpravljalo o slav-nostih, ki se imajo prirediti povodom sedemdesetletnice strankinega voditelja dr. Ivana Tavčarja. Načelstvo je sklenilo, da se naj proslava priredi 27. avgusta. Vsa pripravljalna dela je prevzel posebni komite, ki mu načelu je ravnatelj g. Anton Jug. Ta komite ima v petek svojo seja na kateri bo sklepal o podrobnostih nameravane proslave. — Minister za socialno politiko v Ljubljani. Včeraj je prispel v Ljubljano minister za socialno poli* tiko g. dr. Vekoslav Kuk ove c. Udeležil se je seje načelstva demo* kratske stranke. Z vlakom ob pol šestih se je vrnil v Celje. — Generalni konzul Čehoslo* vaške republike g. dr. Otokar Be* neš se je vrnil v Ljubljano z več* tedenskega dopusta ter zopet pre* vzel posle konzulata. — Stolica za češki jezik in lite* raturo na univerzi. Na našem vse* učilišču se ustanovi stolica za če* Škoslovaški jezik in literaturo. Pre» davanja se po možnosti prično že v prihodnjem semestru. Stolica se po* veri, kakor čujemo, dr. Vaclavu Burianu, s katerim se vodijo poga* janja, ki se nahajajo že pred ugod* nim zaključkom. — G. dr. Otokar Beneš, generalni konzul Češkoslovaške repu* blike v Ljubljani, je daroval za po* gorelce v Dan ah ob Cerkniškem ie* zeru 500 K. Za velikodušni dar se mu izreka najtoplejša zahvala, — POzor, železničarju Dne 19., 20. in 21. avgusta t. L se vrši v Beogradu III. zemaliski kongres nacionalnih železničarjev kraljevine SHS in obenem veliki železničarski izlet. Natančni program izleta, kakor tudi kongresa ie objavljen v tedniku »Jugosl. železničar«. Gosp. minister saobraćaja ie v svoiem oglasu odobril sledeče: 1. posebni vlak Ljubljana - Zagreb - Beograd, z zvezo Maribor. Ta vlak sprejme v Zagrebu brate Hrvate, a v Bos. Brodu brate iz Bosne - Hercogovine in Dalmacije. 2. Brzovlakom se priklonijo na vseh glavnih progah po 2 osebna vozova, katera sprejemata goste iz vseh delov naše drŽave. 3. 4 dni dopusta ter brezplačno vožnlo vsem železničarjem in njihovim rodbinam kateri bodo prisostvovali na Izletu, z. Dnevnice delavcev, dokler bodo na izletu, so urejene. 5. Centralni odbor je zasigural v Beogradu stanovanja in prenočišča za vse goste, kolikor jih pride. Zasigurana je avtomobilska vožnja. Vsi železničarji in njihove družine morajo pri pristojnih oblastih dobiti potne legitimacije, kakor so predpisane. Obenem morajo vsi železničarji zaprositi potom načelnika za dopust, kateri se jim ne bo štel kot redni dopust. Prijave se morajo poslati naikas-neje, zadnji rok. do 12. t m. na ZJŽ., Ljubljana, Gradišče 7. Predsedstvo ZJ2. — Iz vojaške službe. Za na* črinilra mfandaiitii zijske oblasti v Ljubljani je imeno* van intendantski major Milan R a j a k o v i ć, dosedaj načelnik in* ten dan ture Kosovske divizij, obl., za njegovega pomočnika pa intend major Fran Bevk, dosedanji intendant v intendanturi iste div. oblasti. Za upravnika intendantske* ga skladišča Dravske div. obl. je imenovan administrativni major Košta Mrakovi ć, dosedaj po* močnik načelnika intendanture zet* ske divizijske 9blasti. — Izlet slovenskih kmetovalcev v Srbijo. Poročali smo že, da priredi Kmetijska družba za Slovenijo v septembru izlet v Srbijo. Kakor poroča beogradska >Politika<, prispo ti izletniki 10. septembra v Baograd, in ostanejo v Srbiji 8 dni. V Beogradu osta^ nejo 1 dan. Nato se razdele v dve skupini: Prva skupina bo potovala preko Smedereva, Požarevca, Ljubičeva, Topole na Arandjelovac druga pa preko Obrenovca, Šabca in Valjeva takisto na Arandjelovac kjer se združi s 1. skupino. Od tu bosta obe skupini posetili Cupriio, Niš in morda tudi poljedelsko šolo v Kraljevu. Za to potovanje je namestništvo v Ljubljani odobrilo kredit v znesku 200.000 dinarjev. — Izprememba imena »Uradnemu listu«. Dosedanje imenovanje >Uradni list deželne vlade za Slo veni joc ae je s 94. letošnjo številko izpremenilo v >Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo c. — Razglas o ustroju pokrajinske uprave sa Slovenijo objavita »Uradni list« št. 94. — Iz Radovljice nam pišejo: Na objavo fanatičnega postopanja radovljiškega župnika ob pogrebu Sokola BrovČa, je prinesel nedeljski »Slovenec« karikaturo pojasnila. Po slabem stilu brez logike vsebine in neotesanosti tona se takoj pozna, da je pisec te »Slo-venčeve« notice vladni komisar dr. Vi-dic oni politični uradnik, ki je pred zasluženo preselitvijo v Kočevje, zaključil svoje patriotično delovane v Radovljici s poskusom, da razbije ustanovni občni zbor Jugoslovenske Matice. Njegove čenčarije o pogrebu so presmešne. da bi tvorile podlago za polemiko, pač pa bi nas zanimal odgovor tega učenega branitelja pietete, dostojnih pogrebnih toalet in župnijskih ka-noničnih pravic — odgovor namreč za trditev objavljeno v našej notici, da je voditelj stranke, kateri pripada radovljiški župnik, pisal sredi oktobra 1918 cesarju Karlu pismo, v katerem ga zagotavlja, da si tudi (sic) »samostoine jugoslovenske države ne more nikdar misliti drugače, kakor pod Habsburža-ni.« To očitanje naše notice moralo bi v njem kot političnem uradniku države, ki je Habsburžanom sovražna, vzbuditi posebno pozornost in za neprimerno bolj izzvati na odgovor, kakor mirna proti ljudem dr. Vidičeve vrste do skrajnosti umerjena gospa Patikova. Da se g. dopisnik ne bo mogel izgovarjati, da Je ta naša trditev brez podlage, kakor je njegovo pripovedovanje o Brovčevem pogrebu, mu citiramo doslovno odstavek iz Nowakove knjige »Der Sturz der Mittelmachte«, MGnchen 1921. Nowak omenja, da Je cesar Karel napravil obupen poskus vzdržati notranjo situacijo z manifestom »Mojemu narodu« z dne 17. oktobra 1918 (posebna izdaja »VViener Zeitung«), in ko Je ta poskus odpovedal, je uvidel brez-upnost svojega položaja. Pri tem pravi Nowak na strani 362 spodaj doslovno: I *Qb ajifJT MMKJME T^checbenfuhr ajb iha i (cesarja) besttrkte und der siidslavi-sche Bischof Jeglič ihn noch 8 Tage vor dem Staatsakte (to Je pred manifestom »Mojemu narodu!« z dne 17. oktobra 1918) in feierlichem Sehreiben verslchert hatte, dass er sich auch ein selbstandiges Siidslawenreich nicht an-ders vorstellen kflnne, ais unter Habs-burg.« Tako škof Jeglič oktobra 1918! In zanimivo bi bilo zvedeti, kako misli o tem jugoslovensjd politični uradnik dr. Vidic avgusta 1921? Kako Je mislil L 1917 in preje, to seveda vemo, ker ni takrat skrival svojega patriotskega ogorčenja nad zločinsko in naslovansko agitacijo jugoslovanskih in čeških do-brovoljcev v ujetniških taboriščih na Ruskem* kamor je dr. Vidic prišel v rekordnem pohodu: 14 dni iz Celovca v Kijev — in kjer je potem pomagal našim ujetnikom, da so mogli ohraniti zapriseženo zvestobo Avstriji proti zapeljevanjem veleizdajnikov. — Raapušeena nemška društva. Društva: >CWniola, akadeimsr.he Landmannschafu, >Deutecher konsti-tutioneller Vereinc, >Ortsgruppe Lai-bach des allgemeinen deutschen Sprachvereines<, Deutscher Lehrer-verband ftir Krain und Kiistenland, »Salzburger HoehschUlervereinc, »Deutscher Landesverband ftir Fremden-verkehr«, »Deutscher Bohaierwald-bundc, »SudmarkischePokoj-ni junak jo bil blagega značaja, bil je pošten, hraber in navdušen junak, ki je vršil vestno svojo dolžnost do Boga in do domovine. Bil sem prav blizu, ko ga je zadela krogla. Videl sem njegovo veliko možatost in njegovo iunasko smrt. Zato Vam morem pisati to pismo.« — Službi učiteljice na ljudski šoli v Chicagu opravljata sedaj dve Slovenki, Emilija Kenig in Marlia Kreinesec, hčerka znanega trgovca, ki je pred kratkim naredila učiteljski izpit. — V Ch*velandu je umrl znani trgovec Fran Spelko. doma iz Soteske na Dolenjskem. Veliko je storil za slovenska društva. — ZviŠanfe cenika v brivski stroki. Iz brivskih krogov nam pieejo: Vsled prav občutnega zvišanja najemnine brivskih lokalov in zvišanja tedenske mezde pomožnemu osobju, so brivski mojstri prisiljeni, da za postrežbo v briv.-ki stroki cene razmeram primerno zvišajo. Določeni delavni čas in ceniki so v vsaki brivniei razvidni. Gospodje naročniki se prosijo, da bi posečali brivske lokale v določenem delavnem Času, ker so sicer primorani mojstri vsako delo izven delavnega ča- sa dvojno računati. Delavni čas |e od 1. oktobra do 31. marca od 8, do 12. in od 13. do 18., v sobotah do 19.; od 1. aprila do 30. septembra od 8. do 12. in od 14. do 19., v sobotah do 20. Ob nedeljah in praznikih, Lavseuli če je pras-nik na ponedeljek ali soboto, so brlv-niče zaprte. Da se napravi red in točnost, so naproftajo cenjeni obiskovala! brivskih lokalov, da prezirajo in ne podpirajo mojstrov, ki so ne bi držali roda in storjenih sklepov in bi drugim svojim tovarišem na škodo prej odpirali ali pozneje zapirali zgolj zato, da kršijo rod in disciplino ter lovijo na* ročni k e. — Primorski Sokolski krožek V Ljubljani. Nt kateri člani, ki ne vedo kaj jo s tem krožkom, prosijo odbor za pojasnilo, kai je s delovanjem teg* krožka. Člani PSK. (Cemu to cepljenje? Ali niso sokolska društva sa vse? Ali se naj po tem vzorcu osnujejo se koroški, štajerski, banovinski in srbijanski krožki? Vse, kar je prav! Uredništvo.) — Išče se učiteljica ženskih ročnih del za obrtno šolo, po možnosti z znanjem hrvatskega jezika. Pismene ponudbe nc upravo lista. S '5506. —V Lukovici je včeraj umrl Ignacij C a m e r n i k, umirovljeni sodni oflcijal in drž. pravd, upravitelj pri okr. sodišču na Brdu, v starosti 84 let. Zapustil je vdovo in 2 že preskrbljeni hčeri. N. v m. p.! —V Rogaški Slatini se zaključi glavna sezija dne 20. avgusta. S tem dnem stopijo v veljavo 25 do 50% popusti pri sobah, zdraviliški taksi, mrzlih, plavalnih, zračnih in solnčnih ko-pelih. — Poroka. Poročil se je dne 6. t. m. g. Vilko Deržaj, mestni učitelj z gč. Tončko Hribernikovo is Ljubljane. Bilo srečno! — Tatvina. Ukradena Je bila dne 8. avgusta t. 1. ob 7.15 dopoldne v stanovanju g. Josipa Gradišnika, uradnika Združenih papirnic v Goričanah pri Medvodah zlata damska ura v obliki medalfona, z dvojnim pokrovom, na zgornji strani okrašena z 12 brilianti v zvezdni obliki, z zlato vratno verižico in zlata damska ura z usniato zapestnico. Pred nkupom se svari. Eventualne podatke se prosi na gornji naslov. — Zakup lova. Občinska lova v Nasovčah in Stranjah se bosta v soboto dne 13. avgusta ob 10. oddala ▼ zakup\ do 30. junija 192C potom Javne dražbe pri okr. glavarstvu v Kamniku. — Pogreb nesrečne žrtve. Iz Maribora nam javljajo: Danes, 9. t. m. je bil slovesen pogreb nedeljske žrtve v Rušah, dijaka Franceta Serajnlka. Pokopali so ga na pokopališču v Pobrežju. Ad vročina In suša. — 1'stanovirev »HltroildB« v Mariboru. V ponedeljek, 8. t m. se Je vršil v Mariboru ustanovni občni zbor stavbne obrtne tvornice, oziroma gradbene družbe s o. z. pod deloma že znanim naslovom »HI t roži dc. Občni zbor le sklenil, da te vresnl-čenje te za dosedanjo stanovanjsko mizerijo naravnost epoha!na Ideja takoj Izvrll. Sicer pa Je bil začetek ie Izvršen pred ustanovnim občnim zborom t tem,, da Je ustanovitelj družbe že naročil celo množino strojev, ki v lesni družbi »Drava« v Meljn že izdeljujejo iz posebnega sestavnega materijala plošče, ki tvorijo zid za zgradbo his* In poslopij ter se na ta način z nekaj delavci omogoči zgradba priproste hI5e (vile) že tekom neki! tednov — odtod torej ime »Hltrozid«. To torej Je bilo že v delu in Je že mnogo materijala pripravljenega za zgradbo. Ustanovni občni zbor Je imel le nalogo družbo postavid oficijelno na ležalno pot nove Industrijske družbe. Družba hoče delati sigurno In a skromnimi račciki — z 1 milijonom ustanovne glavnice. Vodstvo Je v najboljših rokah Izboram strokovnjakov - poslovodij. Družabna pogodba Je podpisana. 2e se uci 9 delavcev na 9 strojih za zgradbo materijala t v kratkem se na Teznu zgradi velika tvornica za izdelavo materijala 2e letos zgradi družba na lastništvu »Drave« ns Meljskera hribu 2 do 3 vile kot vzor »Hitrorida«. Začasno razpolaga družba z 12 rjpaml — sami res Jugoslovenski motivi. Družba Je seveda popolnoma Jugoslovenske. Tehnično vod-rl '<• se nahaia v Slovenski ulici 2, admini-f strativno vodstvo Aleksandrova cesta Bi (»Drava«). — Obsojeni verižniki. Policijski komisarijnt v Mariboru javlja, da eo bili obsojeni: Koderman Katarina, za-sebnica radi tihotapstva na 500 K globe in 8 dni zapora; Kova?. Franc radi veriženja na 300 K globe in Mikovilič Jurij, pekarski pomočnik radi veriže-nja na 5 dni zapora in 500 K globe. Razsodbe zgoraj navedenih oseb eo postale pravomoćne. — Cvet in sad. Na Dolenjskem v hribu Cerovcu pri Toplicah je na* šla gdč. Mici Kump lep in redek skupen cvet in sad hruSke. — Poroka, V soboto 6. avgusta 1 1. poročila bo Je gdč. Jakobina Zebre, hoerka nadufcitelja v Starem trgu pri Ložu s g. Josipom Verhuneem, postajnim odpravnikom v Podnartu. Bilo srečno! Vročina In sni a, — Ljnbljana, 10. avgusta. Vročina traja dalje. Opoldne 36d C. Po ljubljanskem polju je vse požgano. Koruza uničena. — Maribor, 9. avgusta. Danes ob 10. uri zvečer je v Mariboru In okolici nastala nevihta. Bil ie velik naliv. Nevihta je bila tako silna, da je bil prekinjen ves električni tok in je mesto ostalo brez luči. Spominjajte se Družbe sv. Cirila in Metoda 178. štev. .SLOVENKSI NAROD* dne 11. avgusU 1921. stran t. Soholsnio. TelouadiSče Tabor. — Slavnostni dnevi otvoritve telo v i. OšČ na Taboru Sokola I. v LJubljani, dne 13-, 14. in 15. avgusta 1921. Sobota, 13. avgusta: a) Ob 20. serenada bivšemu županu br. dr. Ivanu Tavčarju, b) Povratek na te-lovadišče Sokola I. — Koncert — Kavarna pod milim nebom. — Vstop prost Nedelja, 14. avgusta dopoldne: a) Od 8. do pol 11. nastop članov in članic, vojaštvo, naraščaj. Spremlja vojaška godba pod vodstvom g. kapelnika dr. Čerina in godba Zveze jug. železničarjev, b) Ob pol 11. razvitje naraščaj evega prapora. Popoldne: a) Prihajanje eunanjih Sokolskih gostov, b) Ob pol 17. javna telovadba, c) Koncert obeh godb in ljudska veselica V poznem večeru Čarobno razsvetljenje Tabora (pirotehnični sistem po Farmapahu). Ponedeljek, 15. avgusta dopoldne: a) Skušnje gostov od 8. do pol 11., spremljata obe godbi, b) Zbiranje društvenih članov, Članic in naraščaja. Skupine v narodnih nošah, ljubljanskih In zunanjih gostov, Sokolske konjenice za obhod, c) Ob 10V« pozdrav gostov in slavnostna otvoritev telovadišča, d) Ob 11 Vi sprevod po »testu. Popoldne: a) Ob 16. telovadni nastopi gostov In Sokola L b) Poslovilni večer a koncertom In prosto zabavo. Vstopnina za vsak dan k dopoldanskim skušnjam: za sedeže na glavni tribuni 3 dinarje, za druge sedeže 2 dinarja, za stojišča 1 dinar, za otroška stojišča 50 para. K popoldanski prireditvi. Sedeži v tribunskih ložah 15 dinarjev, sedeži na glavni tribuni 10 dinarjev, sedeži na stranskih tribunah 7 dinarjev, sedeži ob telovadišču 5 dinarjev, stojišča 2 dinarja 50 para, stojišča za otroke pod 10 leti In vojake do podnarednika 1 dinar. Vhodi na vse sedeže na južni strani skozi Vidovdansko cesto (jugozap. vhod), za vse sedeže ob severni strani iz Metelkove ulice (sev. zap. vhod). Na stojišča in na vzhodne stranske tribune iz Škofje ulice (vzh. vhod). Predprodaja vstopnic v trafiki Dolenc v Prešernovi ulici. Prijave za 14. In 15. avgust se množijo za udeležbo pri svečani otvoritvi po vseh novih predpisih zerajene-sra telovadišča na Taboru. Vabimo vsa društva, da izpolnijo prijavne tiskovine, da se vemo ravnati glede morebitnih posebnih vlakov. Prapor Sokola L — Naraščajev prapor Sokola h Po Inicijativi vrle Sokoliće gospe Milene Ježek-Zorove dobi naraščaj prekrasen prapor. Belo polje, rdeči in modri okraski, Sokolr sokolski izrek. Ročno delo omenjene gospe je umetniško izvršeno. Za velikodušni dar poklonjen iz ljubezni do sokolske mladine, se Sokol I. Iskreno zahvaljuje. Enaka zahvala gre velespoštovanemn konzulu češkoslovaške republike g. dr. Benešu, ki je poklonil za ta prapor prekrasno moderno litivo Sokola z rahlo zaprtimi perotmi. Zastavo okrasi »Ženski sokolski krožek« z dragocenim trakom. Zastavo naj si ogleda občinstvo v Izložbenem oknu prt tvrdid Magdi cevi. — Bratska Sokolska društva, ki se udeleže slavnostne otvoritve telovadišča Sokola L v dneh 14. in 15. avgusta ponovno opozarja, da si oskrbe pravočasno legitimacije za polovično vožnjo, dalje obede kakor priporočeno in da nam naznanijo če rabijo prenočišča, za koliko oseb in večerov. Zdravo! Odbor Sokola L — Sokol I. poživlja vse sodelujoče pri paviljonih, reditelje in vobče vse odseke in odbore, da se ta teden pogosto shajajo med 6. in 8. na telovadišču na Taboru, da dobi vsakdo lahko potrebna navodila, — Bratska društva vnanja, ki po-setijo slavnostne prireditve >Sokola I.< prosimo, da se poslužijo jutranjih vlakov, ker se pri istih primemo pomnože vozovi v dobro naših bratov gostov. Tudi se voziš v hladu. Z izkaznico Sokolskoga Saveza dobiš polovično vožnjo. Rabiš prenočišče piši! Na bratsko snidenje — zdravo! Odbor Sokola I. — Sokolsko društvo uta Viču poživlja svoje članstvo, da naimarljiveje sega po srečkah efektne loterije sokol-skega društva v Novem mestu. Bratje, sestre! Nudi se vam prilika, da pomagate br. društvu do gradnje lastne strehe s tem, da kupujete srečke. Predprodaja srečk pri br. Uranu in br. Je-ločniku. Komad 1 dinar. — Slet sokolske župe Novomesto u Karlovcu. 13. i 14. o mj. održaje u Karlovcu svoj župski slet novomeška župa sa javnom vježbom karlovačkog Sokola. 13. na večer bit će svečana sokolska akademija, kod koje nastupa pomladak, te žensko i muško članstvo Karlovačkog Sokola. 14. u jutru u 7. sati bit će natjecanje odjela sviju užup-Ijenih društava, kao i pojedinaca. Natječu isto i sestre Sokoliće. Na natjecanju će se istaći napredak u sistematskom radu pojedinih društava. Popodne će biti na znatno proširanom vježbalištu u prostranom vrtu Sokola-r.e javna vježba, koje obećaje po svom rozramu osobit užitak. Raspored vje-he je vrlo bogat, gdje će se opet podati tehnički napredak Jugoslaven-Sokolstva. Poslije javne vježbe jedi pučka zabava, koja će po pozna-spremi Karlovčana pružiti gostovi-a ugodnu i nevezanu zabavu. — Župni zflct Celjske Sokolske iioe se vrši dne 14. avgusta v So-ani. Šoštaniski Sokol Te v času najtiših narodnih borb stal verno na straži in je namen zleta zlasti ta, omogočiti istemu zgradbo lastnega doma. Zato prosimo, da se vsa narodna društva na to prireditev ozirajo in na ta dan ne prirejajo svoiih veselic. Brat-sk; društva opozarjamo, dn pošljejo ta-koj kratka poročila o svojem letošnjem delovanju za zletni Vrstnik br. Luzni-i \ v Celju, Gregorčičeva ul. št. 3. Vccitnik naj bi vseboval o vsakem dra- o društveni statistiki in delu, katera poročila naj v svoji celoti podajo jasno sliko naše sokolske snage! Tudi dru gim pozivom jo točno ugoditi, kajti ravno v tem se zrcali marljivost dru štev in zavedanje odborov sokolskih dolžnosti. Dne H. avgusta vsi v Šoštanj! — Sokol Dravograd - Meža društva »Muta - Vuzenica« priredi 20. avgusta svoj prvi javni nastop v Dravogradu. Opozarjajo se že sedaj vsa sosednja društva na to prireditev, katere spored bo jako zanimiv, da se polno-številno udeleže prvega nastopa novoustanovljenega odseka na naši severni meji. — Za Sokolski dom Sokola Polje se je nabralo na odhodnici g. pukovnika Kocha 168 K. 2iveli darovalci! — Župni zlet Novomeške Sokolske župe v Karlovca. Dne 14. avgusta 1921. priredi Novomeška Sokolska župa svoj letošnji župni zlet v Karlovac. Na predvečer dne 13. avg. se vrši velika sokolska akademija, 14 avg, pa javna tekma Novomeške Sokolske župa. Popoldne ob 3. uri javna telovadba po telovadbi pa velika ljudska veselica. Istega dne ob 10. uri dopoldne se vrši tudi plavalna tekma Jugolovenskega Olimpijskega odbora na Korani. Za zlet vlada v Karlovcu in drugod valiko zanimanje. Ta zlet ima tudi svoj historičen in političen pomen, ker se je priklopila več hrvatskih društev Novomeški Sokolski župi, s čemer so izginile stare od tujcev postavljene m'eje in je dobilo ujedinjenje tudi na zunaj viden znak. Zato je želeti, da s zleta udeleže tudi 6osedne sokolske župe po deputaciji. Za prenočišča je preskrbljeno. — Sokrt r Ljutomeru opozarja cen j. občinstvo na običajni »Sokolski dane, ki se letos priredi dne 28. avgusta z bogatim in zanimivim sporedom. Zdravo! Odbor. Kultura. — Iz Rogaške Slatine. Dne 5. t. m. sta priredila člana kr. slov. opere v Ljubljani gdč, Vilma de Thierrv in g. Kovač v veliki dvorani državnega zdravilišča koncert, ki je bil razmeroma precej dobro obiskan. Na vsporedu je bilo šestnajst spevov znamenitih domačih in tujih mojstrov. Koncert je jako ugajal, kar je pričalo živahno ploskanje po vsaki točki, a tudi občinstvo je tokrat v veselem razpoloženju vztrajalo do konca, kar sicer na Slatini ni navada. Prireditelja sta z uspehom lahko zelo zadovoljna in ponosna nanj. Točke je spremiial pri klavirju g. Vilko Bizjak in si s svojo igro pridobil novih simpatij. — »Vesna«. Izšla je druga številka tega lepega ilustrovanega mesečnika po skoro predolgem odmoru. Zato je pk% druga številka tudi res tako lepa, da bi lahko krasila izložbena okna vsakega velikega mesta. Vavpotičev prelepi naslovni list v dveh barvah — dama v kopalni obleki, ki počiva na skakalni deski nad Blejskim jezerom — je prav posrečena in dela čast domači reprodukcijski tehniki. Vsebina je po svoji pestrosti v besedilu in ilustracijah prav dobra. Golar priobčuje ljubko »Rožno pesem«, češka pisateljica Ana Ziegloserjeva daljšo pesem v prozi »Pomladni večer«; Vavpotič piše o Groharju (s 4 posnetki Groharjevih slik). Slede referat o kongresu igralcev in izborni Vavpoticevi portreti g. gg. Putjate, Saričeve in Danila ter fotografiji gdč. Visijakove in g. Vleka, bal etnika. Arhitekt Kregar piše zelo pametno o estetiki ženske obleke, Le-gros (prof. Debeljak) pa poroča dnevne zanimivosti iz Pariza, Prof. Volav-šek piše članek s podobami o kolovratu, ki je že skoro izumrl; naš licej pa nam ponuja svoje slastne kuhinjske tajnosti, žalibog le naslikane. Za deco je spesnila Vida JeTajeva pesem o treh punčkah, neimenovan pesnik pa sliko o muhi in njenem trebuhu. Hrvatska literarna odobnost je zastopana po »Sanjah« Hrvatice Zdenke Markoviče-ve. — Da je velik del te modne revije odmenjen modnim slikam in popisom, se razumfe. Celih devet strani obsegajo modne slike in ročna dela. In posebej je vredno omeniti, da modne slike niso prerisane iz tujih listov. Seveda se naslanjajo na splošno svetovno žensko modo, toda obleke so komponirnne samostojno in risane izvirno nalašč za »Vesno«, med tem ko na pr. »Wiener Mode« dostikrat prinaša čisto navadne kopije iz francoskih listov. Posebno pa nas je razveselila pronagacija domače kmečke noše, »dečve«, ki nač kmalu izpodrine pri nas nemški »Dirndl«. »Vesna« zasluži obilo naročnikov in naročnic, ker se lahko kosa z vsakim tujim listom. Konsorcij se očividno ne straši izrednih stroškov, samo da bi nam podajal domač list, ki more nadomeščati doslej običajne nemške publikacije. — Balet na Rabu. Gospodični Hi in Alma Fischhof iz Vukova (dvojčki), ki se razlikujeta le po prstanu in uhanih, ste plesali pod vodstvom g. Danila na Rabu menuet v prid Jugoslovenske Matice v Ljubljani. G. Danilo je izročil upravi svoto 114 K. DrnSruene uestf. — Velika ljudska veselica, Jugoslovenske Mntioe se bo vršila v Begunjah nad Cerknico 28. avgusta na vrtu De Tonijeve z igro, tombolo in pevskim zborom. — Iz Dolenjevasl pri Plenici nam poročajo o slavnost! ondotnega gasilskega društva. Gasilno društvo je slavilo nedavno tega svoj 42letni jubilej. Ustanovljeno je £|1<^ V.JfiZfc Na&ainik društva & taadi j Merhar je takoj uredil slovensko povelje- ' van e in društveni pozdrav »Na pomoč« in tako je bilo to društvo prvo ustanovljeno z slovenskim poveljevanjem. Vsled več prošenj gasilskih društev je potem izdal načelnik prvi vežbovnik, katerega so si naroČila skoraj vsa slovenska gasilska društva. Z veliko vnemo so vrli gasilci in tukajšnje dekleta okrasile vrt, na katerem se je vršila ljudska veselica in gospe so pa svoje šotore tako lepo okrasile, da so prejele občno pohvala Ob 10. dopoldne so gasilna društva z tukajšnim občinskim odborom z godbo na čelu odkorakali k službi boži i. Opoldne je prišel gospod okrajni glavar dr. Fr. Ogrin iz Kočevja, ki je društvo obvestil, da se okoli 3. popoldne pripeljeta gg. minister Pucelj in deželni predsednik dr. J. Baltič. Pred Ue4jo uro so se pred hišo načelnika zbrala vsa došla društva in napravila »špa-lir«, ki so z nebrojno množico ljudstva pričakovali visoka gosta. Ko sta oba gospoda prišla, jih je vse ljudstvo z velikim navdušenjem pozdravljalo. G. minister Pucelj Je v navzočnosti g. deželnega predsednika stopil pred načelnika Ignacija Merharja in mu po ginljivem nagovoru pripel na prsa red sv. Save IV. razreda. Povdarjal je v svojem govoru, da je naš načelnik odlikovan z visokim redom za njegovo neumorno delovanje v prid gasilstva in občine, kateri je bil 30 let župan. Razvila se ie potem ljudska veselica, kateri so prisostvovali vsi imenovani gospodje. Nastopilo ie naše novo ustanovljeno pevsko društvo z tako sigurnostjo, da se Je čuditi, kako je zaniogel ustvaritel društva g. nadučitelj Mirko Trost tako Izuriti pevce In pevke v tako kratkem času. Mnogo gostov je prišlo tudi iz Ribnice in sosednih občin. Omenjeno naj bo še, da se je vse zbrano ljudstvo spominjalo Nj. Veličanstva kralja Petral. in Nj. Visočan-stva regenta Aleksandra ter mu z velikim navdušenjem zaklicalo trikrat živio In na pomoč. — VeUko vrtno veselico v korist Trgovskega doma priredi slov. trg. društvo »Merkur« v nedeljo, dne 4. septembra t. I. na čast gostom ljubljanskega velikega semnja v hotelu Tivoli pri kateri bo s« delovala godba Zveze iugoslovanskih železničarjev in društveni pevski zbor. Pred-tovariši za to veselico. Cisti dobiček je na-zelo široki podlagi so v polnem tiru. Gg. člane in prijatelje društva že sedaj opozarjamo na to prireditev ter Jih prosimo, da širijo zanimanje med svojimi stanovskimi tovariši za to vesllco. Cisti dobiček je namenjen za zgradbo prepotrebnega Trgovskega doma v Ljubljani. Podrobnosti te prireditve bomo pravočasno priobčili. Narodno gospodarstvo Turistika In sport. — Povodom desetletnice svojega obstoja priredi S. K. Ilirija velik med-klubski lahkoatletični meeting, kateri obeta postati zelo zanimiv in obširen. Poleg številnih domačih prijav je zastopanih tudi veliko število zagrebških tekmecev, med temi imena kakor: Kirin, Matz, Gaspar itd. v katerih bodo imeli naši domači tekmeci nevarne in opasne konkurente. Posamezni njih resultau* dosegajo skoraj resultate mednarodnih lahko at ledenih tekem. Imeli bodemo priliko videti prvič v Ljubljani, res prvovrstne moči na poliu lahke atletike, ki naj bodo le v nadalj-no spodbudo našim v večjih in težjih mednarodnih tekmah še neiskušanim tekmovalcem. — Češka koča pod Grintavcem je otvorjena in dobro oskrbovana. Popravljena je tudi pot od Češke koče do Zrela. Češka koča dominuje v severnih odrastkih Savinjekih planin, ki ostanejo z Jezerskim vred do Jezerskega vrha še last naše države. Priporoča se poset zanimivega letovišča Zgornjega Jezerskega, ki ima poštno zvezo s Kranjem, in pri tem tudi poset Češke koče. Pa tudi onim, ki hočejo zvezati ture od Kokrskega Sedla čez Grintavec in čez Kočno, ali porabiti prehod do Okrešlja, bo Češka koča dobro došla. — Jubilej pohorskih planincev v Rušah. V Rušah se je v nedeljo, 7. t m. zbralo na stotine naših planincev, na tisoče prijateljev in prijateljic našega planinskega društva. Podravska podružnica SPD je to nedeljo praznovala 201etnico svojega obstanka. Njen ustanovitelj nadučitelj Lesjak ie kot predsednik podružnice lahko ponosen na erasen uspeh svojega dela. Slavnostni prostor na vrtu pred cerkvijo, napolnjen s šotori, gledališčem, cirkusom td. ie bil veliko premajhen za sprejem vseh gostov (nad 3000). Celo tam iz središča Slov. goric, iz Sv. Lenarta je pod vodstvom za narodno stvar neumorno delavnega dr. Goriška prihitela v častnem številu denutaciia Sokolov in Sokolić. Tudi naš slovenski Korotan ie poslal svojo armado planincev. Mariborsko posestrimo je zastopal znani planinec J. Rotter. Prava slavnost se je pričela po prihodu mariborskega vlaka ob 16. Otvorila jo je narodna sodba iz Maribora pod vodstvom g. Vanovša. Kmalu nato se je pripeljal z okinčanimi voli vpreženl voz, na njem živa slika pohorskega življenja; to pestro sliko pohorskih planincev, zlasti pa brhkih Pohorjank je izpopolnil g. Ludvik Fric (Mastnik) kot predstavite!! slavnega pohorskega pesnika in pevca Juriia Vodovnika iz Skomre. Njegov pohorski pozdravni nagovor, še bolj pa pesmi Jurija Vodovnika so občinstvo naravnost očarale v veseLiu. Isti predstavi-telj je bil pozneje tudi Klavni iunak v »Narodnem gledališču«. K slavju ie prispevala s svojimi planinskimi pes-mami tudi »Glasbena Matica« ter razne druge šaljive prireditve. Godba ie skrbela za veselo rajanje na plesišču sredi vrta. Proslava je tudi v gmotnem ozira dobro uspela* — Šahova sekcija Sokola v Loškem potoku je igrala turnir od 30. julija do 6. avgusta, katerega Izid je bil sledeči. Ivan Rus ml. 11 točk. Franc Rus rni. 10 točk, MI- I JftsUs gus 1Q točk, Meuca Koyeva 8 točk, 1 — Ustanovitev novih bank na Kitajskem. Po poročilu iz Tientsi* na so nekateri amerikanski veleka* pitalisti in visoki kitajski vladni uradniki ustanovili banko pod imenom »Sino?American*Commerciab Bank (Mei^hva Shanj* Yen Yiu Kang)«. Glavni namen te banke je eksploatacija rudnikov Schansi. Mi= nistrstvu financ je bila predložena vloga, opremljena z načrti in vsebu* joča prošnjo, da se dovoli izdaja papirnatih not, v izjavo in opis Istočasno je nek bivši visoki kitajski uradnik stopil v stik z nekaterimi danskimi in norveškimi trgovci v Pekingu v ta namen, da ustanove banko pod imenom »Sino^Norve* gian?Bank«. Glavnica bo znašala 11 milijonov dolarjev ter se ima. v ena* kih delih porazdeliti na Kitajce in Norvežane. — Svetovna produkcija alumu nija in bauksita. Britanski mineral* ni urad je izdal poročilo o alumini* ju in bauksitu. Splošna izvajanja govore o svojstvih, nahajališčih, iz> koriščanju in uporabi. Zanimivi so tabelarični pregledi o produkciji bauksita in aluminija v letih 1913 do 1919. Svetovna produkcija bau* ksita je zelo menjajoča ter je zna« šala 528.643 ton leta 1913, 231.961 ton leta 1914, 429.177 ton leta 1915, 549.416 ton leta 1916, 713.451 ton le--ta 1917, 628.829 ton leta 1918 in 552.964 ton leta 1919. Na prvem mestu stoje glede produkcije Združe« ne države ameriške in Francija. Produkcija bauksita je leta 1919 na isti višini kot leta 1913, produkcija aluminija pa je leta 1919 dvakrat tolika kot leta 1913. Letna produkt cija znaša leta 1913 71.643 ton (Švica 10.000 ton), leta 1914 88.125 ton (Švica 15.000 ton), leta 1915 83.309 ton (Švica 10.000 ton), leta 1916 120.655 ton (Švica 12.500 ton), leta 1917 157.598 ton (Švica 15.00C ton), leta 1918 169.713 ton (Švica 15.000 ton) in leta 1919 147.000 ton (Švica 15.000 ton). Iz navedenega je razvidno, da Švica znatno prispeva k produkciji aluminija. V letih 1914 do 1917 je bila na drugem mestu v vrsti dežel, ki produciraj o aluminij Na prvem mestu so Združene dr* zave ameriške, ki so v letu 1919 pro? ducirale 55 odstotkov svetovne pro« dukcije. Nemčija, Francija in Nor; veška so tudi znatno udeleži v pri svetovni produkciji, ne izkazujejt pa iste stabilitete kot .^vica. — Belgijska industrija premega. Mezde belgijskih rudar je v v premogokopih se s 7. avgustom t. 1. zopet za 5 odstotkov znižajo. Isto* časno se bodu zni/ale tudi cene zjl premog. Od marca mesca letos je to Četrto znižanje rudarskih mezu. — Gospodarske vesti iz Trsta Brezposelnost in zapiranje tovarn se v Italiji bolj in bolj širi. Po poro* čilih generalnega tajnika zveze ita= lijanskih industrij cev, poslanca OUi vettija znaša Število brezposelnih po vsej Italiji sedaj 300.000, 400.000 delavcev pa je zaposlenih le tri dni v tednu. Pričakovati pa je še nara; ščanja brezposelnosti ker bo naj* brž v kratkem večina ladjedelnic v Novi Italiji in nek.tj ladjedelnic v Genovi i;i Liguriji primoranih usti*' viti obrat, [talijanska industrij za zgradbo ladij je mogla le vsled VC« likih državnih subvencij vzdrževat! obratovanju. Vladni dekret, s kata rim so bile te subvencije dovoljene, je potekel 30. junija t. 1. ter se do« slej še ni nič nadaljneza ukrenilo v prid ladjede-nicam. Tržaška pri* zadeta podietja so se pogajala s prejšnjo vlado ter zahtevala na* daljne subvencije v znesku -400 mi* lijonov lir. Ta pogajanja pa s;> prenehala vsled izpremembe v vladi, zlasti vsled demisije trgovinskega miiiistra Alessia. — Nemška državna banka. Lombardiranje srebrnih zakladov nemške državne banke ie po večini sklenjeno. Gre za 70.000 do 80.000 kilogramov srebra. (Jdelei ene so Nizozemska, Amerika, ^vedska in Švica. Na Nizozemsko se je pre* vedlo velik del srebra. Na Svod* skeni so že od prej srebrni zakladi nemške državne banke. N* Švico in v Ameriko bodo v kratkem odpo* slani transporti srebra. Sedaj v Ameriko dospele pošiljatve srebra najbrž niso nemške ga izvora. Dr* žavna banka še ni nice.sar odposhu la, od druge strani pa iz Neiiieije ni dovoljeno oddati srebra. — Delniška družba »Prowrda nik« v Rigi ie dobila iz inozemstva stroje in orodja, ki jim omogoćujc jo izdelovanje gumijevih čevljev in pnevmatike za avtomobile. UpraSanle Carigrada. -hI Atene, 9. avgusta Listi poročajo lz Carigrada, da so razne grške korporacije sklenile na svojem zborovanju, da se povodom rešitve vzhodnega vprašanja zavzemajo za pravice Grkov na Carigrad. Na istem zborovanju Je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva priklopltev Carigrada GrSki. Resolucija Je bila izročena pa-triarhatu, da ukrene potrebno za izpolnitev grških želja. —d Atene, 9. avgusta. Z ozirom na vesti, da hoče grška vojska okupirati Carigrad, se štambulski turški tisk zelo vznemirja. Protigermanski listi poudarjajo potrebo čimprejšnjega sklepa miru, da se odkloni očividna katastrofa, v katero vodi nacionalistično gibanje. Njihova stranka Je celo nameravala prirediti manifestaciisko izjavo v korist miru, vendar pa jo je porta na pritisk kemalistov prepovedala v poslednjem trenotku. Po londonskih vesteh je an-gorska vlada naročila maršalu Ized paši, raj posreduje pri zavezniških komisarjih v Ca- rigradu, da čimprej prenehajo sovra^iu)stl. Podobne demarše bodo storili tudi diplomatski zastopniki Kemalove vladev. ki odpotuje prihodnji teden v Pariz. --d Atene, 9. avgusta. Listi porrcfajo, da je angleški poslanik v Parizu izjavil grškemu opravniku. da ima Grška popolno svobodo za okupacijo Carigrada, vendar pa je nato podal grški zunanji minister Bal-tazzi novinarjem negativno izjavo. Grki vedo, da je carigraisko vprašanje zelo zapleteno in da bi mogli povodom okupacije Carigrada po grški vojski nastati gotovi z*-p!etljaji. V zvezi s tem poroča Reuterjev urad. da bo angleška vlada tudi nndalic čuvala nevtralnost in da bo v tem vprašanju delala neodvisno od drugih. list »Patris« piše. da ie popolnoma neosnovana vest. da podpira angleška vlada grška rri7;uk-va-nja za Carigrad. List pravi, d j ni atenski vlada tako brezpametna, da bi s kako .t' -cijo povročila spor z zavezniki radi wJ.i-grajskega vprašanja Izpred sodišča 2upnik. ki hujska proti državi. Pred kazenskim senatom ljubljanskega deželnega sodišča so je moral 9. t. m. ob 11. dopoldne zagovarjati zaradi hujskanja proti državi župnik na Velikih Poljanah pri Ribnici Nikolaj Stazi nski. Bilo je v času, ko je naša vlada začasno vzela iz prometa bivši avstrijski železni denar. Župnik Stazinski jo imel mnogo takega drobiža, katerega pa ni hotel v Ljubljani nihče sprejeti. Zvečer je šel na dobro kapljico h >Kozaku< na Poljanah. Tu je strahovito upil in zabavljal na državo. Navzoči g. dr. Kle-p'ec ga je opozoril na dostojnost in pozval naj preneha s hujskanjem. Stazin-ski pa je še bolj strastno vpil: >Srbi so nas ogoljufali ker eo nam kar čez noč vzeli železni denar. Ukradli so ga nam iz žepa. Ogoljufali so nas!< Razbijal je še dalje in 'slednjič apostrofiral dr. Klepca: >Saj ste poštena družba, samo eden ie advokat.< Župnik so ie zagovarjal, da je bil vedno srbofil! No, prečita-na korespondenca je odkrila, da je bil župnik vedno vnet priganiač dr. ŠuŠter-šiča in Lampeta. Ker ni bilo nekaterih važnih prič, fe bila razprava preložena. Raznoterosti. • Denar is porcelana. Kakor poroča iDeutsche Graveur- und Stempel-zeitunge, izhajajoča v Lipskem, je poslala daleč po svetu sloveča porcelanska industrijska družba Meissen nekaj narejtonih vzorcev v porcelanu izdelanih novcev nemški osrednji vladi v Berlinu na vpogled. Državna uprava je ta iz belega porcelana izdelani drobiž za sedaj odklonila, Saksonska vlada in pa nekaj mestnih magistratov pa je naročilo drobiž iz rujavega porcelana v večjih zneskih, ker je kovina-sta tvarina v Nemčiji silno draga. Lju-dovlada v Guatemali v južni Ameriki bo paibržfc naročila y Meissenu porce- lanski drobiž iz tpga vzroka, k^r dosedanji tamošnji novc^ iz trdegt mumija radi klimatičnih ozirov ni dol.ro rabljiv. • Razvoi brezžične tclegrafiie, »Matin« poroča, da se je prvič posrečilo z aparatom, ki $:a je iznašel neki francoski učenjak, brzoirtviti potom brezžične te!e;crrafii> rokopis nekccfl dokumenta iz Amerike v Francijo. Darila — Upravi našega lista >e poslal: g. Josip Vidmar iz Ljubljane m ~-t>> \ ca 2800—2850. Valute. Ameriški dolarji 163—164, avstrijske krone 16.75—0, 20kronski zlati 0—540, angleški funti 575—585. nemške marke 208—210, italijanske lire 722—728. — d Beograd, 9. avgusta. Valute. Francoski franki 322—325, ameriški •dolarji 40.70—40.90, italijanske lir* 180—183, nemške marke 51—51.50, bolgarski levi 37.25—38, češkoslovaške krone 51—54, 20 dinarjev v zlatu 21.30 do 21.50. Devize: London 151.80 do 151.90, Pariz 325—325.50, Nott Tork 40.80—41, Rim-Milan 181.00—182, Berlin 51.30—51.50, Praga 52.3O-52.40, Dunaj 3.625—3.65. — d Curih, 9. avgusta. Devize: Berlin 7.35, New York 589, London 21.75, Pariz 46.70, Milan 26, Praga 7.55, Zagreb 3.50, Dunaj 0.60. — Dona], 9. avgusta. Devize: Zagreb 643—647, Beograd 2568—3588, Berlin 1S51—1357, Pariz 8642.50 do 8582.50, Praga 1369-1375, Curih 18.426 do 18.475. Valute: francoski franki 8520—8560, italijanske lire 4762.50 do 4782.50, dinarji tisočaki 2551—2671, poljske marke 51—6B- — g Tretji mednarodni kongres aa svobodno trgovine. Na tretjem mednarodnem kongresu za svobodno trgovino, ki se bo vršil v času od 13. do 24. septembra t 1. v Amterdamu, se bo razpravljalo v glavnem o nastopnih vprašanjih: V koliko more svobodna trgovina vzpostaviti nacijonalno in in-temaoifonalno gospodarsko življenje v zvezi s problemi brezposelnosti, meade, produkcije in kupne možnosti? V koliko more uspevati mednarodni trgovski promet potom svobodne trgovine? Neugodne posledice >kolonijamih pred-pravioc. Svobodna trgovina in omejitev sporov med narodi. Etični pomen svobodne trgovine. Častni predsednik kon- gresa bo holandski poslanik v Wa-shingtonu Cretner. Obče valni jeziki so franoosik, angleški, holandski in nemški. Eventuelni nasveti se morajo poslati do L avgusta na tajnika dr. H. T. Asser, Amsterdam, Kalversraon 118. — S Sprofem seminari*tiiij v KmetH-f&c-gospodmjsko šolo. S 5. oktobrom 1921. se otvori II. tečaj seminarja za vzgojo kmetij sko-sospodin j s kih učiteljic, ki bo trajal 11 mesecev. V ta seminar se sprejmejo ittri Usdsfcosotske učiteljice z večletno prakso, ki so kmetskih staršev in delujejo na deželi. Prošnje za sprejem, ki jim Je priložiti potrdilo šolskega sveta, da se llm dovoli enoletni dopust v svrho posečanja tega seminarja in zdravniško spričevalo, da so zdrave, naj se najkesneje do 31. avgusta 1921. vložijo pri Kmetij^i družbi za Slovenijo v Ljubljani. — Z Sprejem gojenk v Kmetijsko-gospodinjsko Solo. S 5. oktobrom se otvori dvajseti tečaj Gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Prošnje za sprejem, ki Jim Je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, z navedbo, kakšne-ga stanu so starši In kakšen Je njih sedanji glavni poklic na) se pošljejo vsaj do 15. avgusta 1921. Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubllanl. _ g L Obrtna razstava v Mariboru. Ko so se vse stroke začele gibati In pripravljati, da svojo stroko privedejo do ugleda, da občinstvo spozna njih zmožnosti proizvajanja, se Je tudi obrtništvo v Mariboru odločilo svojemu stanu priboriti ugled v javnosti in pokazati svojo zmožnost potom obrtne razstave. Za to razstavo se Je priglasilo nad sto obrtnikov in zato obeta ista obiskovalcem nuditi vpogled v krasne obrtne Izdelke. Zato že dane« cenj. občinstvo na naso razstavo opozarjamo in upamo na zelo številen obisk. — g Ia. svinjska mast. Vnovčeval-nica za živino in ma^t v likvidaciji oddaja večjo partijo Ia. svinjske masti. Ponudbe z navedbo cene jo vlagati do 15. avgusta t. 1. Reflektanti si lahko mast ogl'odajo vsak dan od 10. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne. — g Troiariuski predpisi. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani je izdala naredbo o izpremerabi člena 116 trosarinskega pravilnika, priobfteno v »Uradnem listuc št 83. iz leta 1921, v ročni obliki, kot popravek, k svojecaa-no izdani knjižici >Trožarinski predpisi.« Popravek stane 2 kroni; >TrGospodarski urnd delegai i-je ministrstva financ v LjubljanL< —- g Organizacija tujskega prometa. Beograd, 5. avgusta. (Izv.) Minister trgovine je odredil, da se v Sarajevu organizira uprava za tujski promet — Zn i žanje mezd v ansrleski železni industriji. Iz Haaga poročajo, da so ev rcezdf v angleški železni industriji znižale za 142%. Znižanj me?d so zahtevali delavci. Pristopajte k „Jugoslavenski Fflatlci"! Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Ivan Podržai. Retušo sprejemam. Pismene ponudbe naj se pošljejo na uprav. Slov. Naroda pod Šifro „Fotograf/5464". M65 Prodaše pohištvo Krakovska nI. 10. 5509 Novo podjetje roženih izdelkov kupivrako BmoHno ro- drag. Zg. Slika gov. Kopač A pri Ljubljani. izurjena, ki je izvrstna račun arka, se sprejme takoj proti dobri plači v restavraciji J. STIKLER. glavni kolodvor v Mariboru. 5501 sprejme proti dobri plači tvrd. BOCAK, Tržič. 5504 Hiša v Novem mestu z velikim vrtom m dvoriščem, pripravna za vsako podjetje, se proda. Naslov: ŠEGULA, Novo mesto. 5505 Pohištvo za vse sloje dovršeno, trpežno in ceno, kakor tudi vse vrste tapetniških del priporočata BRATA SEVER. LJubljana, fiooposvstska cesta 13. (Kolizej) 4963 Kuharica samostojna In zanesljiva, se sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na hotel Triglav, Sevnica ob Savi. 5511 Prekruta smrt nama je ugrabila edino nad vse ljubljeno hčerko Itadico. Pogreb bo v četrtek, 11. avg. ob 4. uri pop. na pokopališče na Viču. I Ljrtljmi, 10. avgusta 1921. lian in Ha TM. Louslrf voz (eleganten) prirejen za 6 sedežev se proda. Cesta na Rožnik 29 pri hišniku. Sobo s pohištvom aH brez njega, s hrano aH brez nje, veliko ali majhno, ceno aH drago, Išče gospod. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Usluga/5495*. Hiš'i naprodaj. Prodam enonadstropno hišo s hlevom in gospodarskimi poslopji v lepem kraju blizu Bleda. V hiši je dobro vpeljana gostilna, dobro Idoča lesna trgovina, ejektrična razsvetljava, vodovod v bližini. Hiša je nova, vsa v dobrem stanju. Cena 150.000 dinarjev. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 5457 Nodistinja dobra samostojra moč se sprejme takoj ali začetkom .septembra. Plača po dogovoru. Ponudbe na npr. Slov. Nar. pod „Modistinja 5491" 5491 Soliden trgovec išče prazno C Ar) A eventualno tudi meblovano za WOTj takoj v Ljubljani. Cena postranska stvar. Ponudbe pod .Trgovec 5466' na upravo Slov. Naroda. 5466 ttee se meseina soba s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pa manjše stanovanje z opravo aH brez oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe na postni pređa! it. 83. 4 «05 lllz se kentorisiina zmožna slovenskega in nemškega jezika, spretna strojepiska in steno^ra-finja, za večjo manufakturno pod;etje v Li ubijani Ponudbe pod »Spretna moč 5363« na upravn štvo Slovenskega Naroda. 536'^ Plačam 1000 K nagrade kdor preskrbi mladi stranki brez otrok meblovano sobo s posebnim vhodom. Za takoj ali 1. september. Ponudbe pod .Castno/5493" na uprav. Slov. Naroda. 5493 Zetiitna ponudba. Izobražen mladenič 23 let, lepo posestvo, vredno 500.000 K, vešč gostiln> carski obrti, išče za ženko gospodično Učne zunanjosti, srednje postave, s primerno dedščino. Bi po dogovoru prodal in se priženil. Resne ponudbe s sliko pod „SreČa/5510" na upravn. Slov. Nar. Tajnost zajamčena. 5510 10.000 za pokrivanje streh kupim. Ponudbe s ceno in vzorcem na: L. F i loti č, trgovec Nikšič, Črnajrora. 5408 (jurčke) kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka Mihael Omahen v Višnji gori. 5512 Brivnica dobro idoča, 20 let obstoječa na zelo prometnem kraju, z lepim dohodkom, z novo elegantno opremo, se takoj proda proti gotovemu izplačilu za del opustitve obrti. Naslov pove upravništ. Slov. Nar. 5508 Mm hMi ki je dobro iivežban v trgovskem knjigovodstvu in dober bilancist, kakor tudi prvovrstno stenografiajo Iv strojepisko išče za čimprej Sen nastop družba cglaSEvalec giasotiijev v L;cM*n£ WMfova 12. Izvršujem nglaserrnja ter popravila gla-sovlrjev in harmonijev speci.e!no strokovno, točno in ceno. Tretje za strope izdelale in m*S na debelo in drobno m2 po K 4-— pri večjih naročilih znaten popust. Steiner Anton, Ljubljana, Jeranova al. 13 Trnovo. o« Velika izbira otročjih vozičkov, dvotoles in livakih ctrnisif no ceni F. Bctjel, L.ub-dllOJCT Ijana, Stari trg stev. 28. Sprejme se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvoko-lesa, otroški vrtički, šivalni in razni stroji. Mehanična delavnice, Kar-iGvska cesta 4. Hiša z gostilno skladiščem in hlevom naprodaj v Kolodvorski ul. 7. 5185 Jfaprofoj je dobno ohranjeno nalli^fltA in otr°5kI voz:ček za le-JJUm>lrU zanjo In sedenje. Kje pove uprava Slov. Naroda. 5489 Ssid 50 orslsv n %Mi irafta do 100 srelĐ?, lo, vile, trsouska nln Zagorski, Maribor, Barvarska ni. 3. Trgovski pomočnik i#će slnibe v večji trgovi vi z mešanim blagom, najrajši na deželi. Naslov pove uprav Slov. Naroda. 5450 3 pari prvovrstnih konj za gozdarstvo z vso oprerro in k tem spadajočimi vozovi so vsled razdružitve lesne tvrdke na prodaj. Konji se lahko vsaki dan oglednjo v D mžalah. Poizvedbe v Domžalah na novi pošti. 5507 Iščem mesto za nata- Kauciio imam. ValcH-