53. Številk I LMIlHl, t ptMMIik, i. nm 1918. XLIX. leto. .Slovenski Narod4 velja v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto naprej . • . . K 24*— pol leta . . 12-— Četrt leta . .^If - 6-- ?a mesec 2-— v upravništvu prejemu: celo leto Albatros<. ki je padlo v našo črto. Letalca smo ranjenega vjeli. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 2. m a r c a. V bližini Hohen-zollernskega okopa smo zažgali 5 n:in ter zajedli jame. v katerih eno je šel glavni sovražni rov. Sovražen nanad z bombami smo odbili. Ob kanalu iz Ypresa v Comines smo zavzeli včeraj utrjene pozicije, med njimi del sovražnega jarka v širini kakih 200 vardov. Število vjetih znaša sedaj 5 častnikov in 249 mož. NEMŠKI SUNEK NA FRANCOSKEM. »Vossische Ztg. poroča, da so Nemci zadnji teden februarja vzhodno od Mase in v Woevru pridobili 25 km2 ozemlja. Pariški merodajni krogi se roje, da bo nemškemu sunku pri Verdunu v kratkem sledila splošna ofenziva na celi fronti. Jcffre je baje francosko vlado nujno pozval, da naj stori pri londonskem armadnem vodstvu korake, da pošljejo nemudoma čim več ojačenj na Francosko, ker francoska fronta ne more več vzdržati še enega enako silnega sunka, kakor so ga Nemci izvršili pri Verdunu, če ne dobi izdatnih ojačenj. Nove priprave pri Verdunu. Iz Ženeve poročajo: Začetkom drugega dela bojev pri Verdui i polagajo komentarji važnost na dejstvo, da sta francoska infanterija in artiljerija z vso silo delovala, da se pa kijub tej silni borbi za vsako posamezno važno pozicijo Francozom ni posrečilo doseči nobene izpre-membe sebi v prilog. Še bolj vredno pozornosti, kakor ta negativni rezultat, pa je, da Francozi že slutijo za bojno fronto nemške taktične priprave. V tej zvezi je posebnega interesa tudi posebna pozornost francoskega armadnega vodstva po Joffre-jevi noti na nasprotna zvezna pota pri St. Mihielu. Med tem je bitka na tej fronti že zopet narasla na sili. Vas Douaumont, ki je večkrat menjala svoje posestnike, je sedaj zopet v nemških rokah. Bitka pa se razteza sedaj tudi na zapadni breg Mase ob fronti Forges - Malancourt. Judi v VVoevru se nemški napad uspešno razvija in so se zlasti ponesrečili francoski poskusi zopet zasesti izgubljene pozicije. V Champagni si držita sedaj obojestranska prizadevanja ravnovesje. O zasedenju vasi Douaumont, ki leži V, km severozapadno od utrdbe Douaumont, ki so jo Nemci že pred tednom zavzeli, poročajo nemški vojni poročevalci, da je bila dobro utrjena ter je izpopolnjevala utrdbo Douaumont s tem, da je pod fortom ležeči mrtvi prostor zapirala. Tu je veljalo premagati še vse polno težko dostopnih jarkov, mnogo izbornih kritij in naprav za bližinski boi. Se- daj je fronta izravnana in tudi ta ovira odstranjena. Razne vesti izpred Verduna. Iz Rotterdama poročajo, da so Nemci svoje pozicije pred Verdunom že močno utrdili in se lahko ustavljajo najsilnejši ofenzivi. Nemška ofenziva pa je prenehala. Švicarski listi vedo baje od nemških vjetnikov iz bojev pri Verdunu, da je bilo nemškim četam dan pred naskokom na Verdun prebrano povelje, ki označuje to bitko kot zadnjo odločilno bitko in da bo potem sledilo le nenaporno zasledovanje poraženega sovražnika. Pichon pravi v »Petit Journa-lu«, da bo prišel pozneje obračun na podlagi številnih očitanj voditeljem. Danes je obžalovati, da je mogel sovražnik nemoteno utrditi zavzeta oporišča ter si tako omogočil obno-\itcv ofenzive. General Verraux pravi, da je Francozom manjkalo severno od Verduna težkih topov. Preko Basla poročajo, da so pričeli Nemci v sredo popoldne obstreljevali Verdun s topovi težkega kalibra. liolandski listi potrjujejo, da se Francozom do sedaj ni posrečilo nikjer ob novi nemški fronti potisniti Nemcev nazaj. Francozi domnevajo, sklepajoč po taktiki napadov pri Verdunu, da ie poveljnik nemških čet Mackensen. Verdun — vzgled za Anglijo. i Daily Telegraph« piše, da mora boi pri Verdunu odpreti Angliji oči za resnico, da se da zavzeti vsaka pozicija, pa naj bo še tako silno oja-čena, samo če nasprotnik plača ceno človeških življenj. Edini vzrok, zakaj ententni sunek na zapadni fronti ni- so imeli uspeha, ni pomanjkanje municije in topov ali nesposobno vodstvo, marveč nezadostno število vojske. Treba je mnogo infanterije za ofenzivo in za obrambo sedanjega sovražnega napada. Anglija mora zato storiti vse, da doseže ta cilj. Obstreljevanje Reimsa. Iz Berna poročajo, da so Nemci zopet pričeli obstreljevati Reims. Nad 80 granat je padlo en dan v mesto. Tudi neki nemški »golob« je metal na mesto bombe. Nemška letala so močno obstreljevala tudi Cha-lons mr Marne. Italijanske etapne čete za Francosko? »Neue Zuricher Zeitung« prinaša scnzacijonelno vest, da pošlje Italija 250.000 mož svojih teritorijalnih čet na Francosko in sicer za službo za fronto. 50 bataljonov je baje že odpotovalo. To da je rezultat Briando-vega potovanja v Rim. Italija mora vsled tega vpoklicati nove letnike do 46. leta. Francoska bo mogla vsled teh čet za fronto poslati vse svoje čete na fronto. »Giornale d* ftalia« pa piše v članku o odnošajih med Italijo in Francijo, da glede zahteve, naj bi Italija poslala Franciji čete, je obveljala Cadornova beseda, da je kaj takega nemogoče vzpričo dolge italijanske fronte in potrebe čet v Albaniji. Angleški mornariški proračun. Angleški mornariški proračun, ki je bil dne 3. marca objavljen, računa z moštvom 350.000 mož. To je edina številka poleg 17.000 funtov za vsako službeno panogo, ki govori o mornarici. Vojna z Italijo. NAŠE NEDELJSKO POROČILO. Dunaj, 5. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Položaj je neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml. NAŠE SOBOTNO POROČILO. Dunaj. 4. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 1. marca. Naši oddelki so po premaganih velikih terenskih težko-čah in neugodnih vremenskih razmerah razširili zapadno masiva Mar-molate zasedeno ozemlje in je utrdili. V krnskem odseku so metale drzne, proti sovražnim črtam na Mrzlem vrhu pognane poizvedovalne patrulje ročne granate v nje in so povzročile alarm. Posebno intenzivno artiljerijsko delovanje v odseku pri Gorici. Sovražnik je obstreljeval nekatere kraje, ni pa provzročil nikakih človeških žrtev in le neznatno materijalno škodo. Naša artiljerija je obstreljevala sovtažna kantoniranja, kora/kajoče čete, opazDvaice itd. z vidno dobrim uspehom. Najvišje avstro - ogrsko poveljstvo na Tirolskem razglaša k temu poročilu: Trditev Cadornovega po-ročrla. da so Italijani razširili prostor, ki so ga zasedli zapadno masiva Marmolate, je izmišljena. Ta prostor Je od nekdaj neomejeno in trdno v naši posesti. Dejstvo je, da je naša artiljerija v nasproti ležečih sovražnih pozicijah pred kratkim napravljene barake 21. februarja vžgala. 2. marca. Mal sovražni napad pri Marteru v Suganski dolini je bil zavrnjen. Naša težka artiljerija je obstreljevala z uspehom železniško postajo v Toplah. Na vsej soški fronti traja slabo vreme. V višje ležečih krajih sneži. Navzlic temu so bile naše patrulje jako delavne, so prodirale in nadlegovale sovražnika v njegovih strelskih jarkih z ognjem iz pušk in z ročnimi granatami. Artiljerija je mogla obstreljevati važne objekte, med temi železniško postajo v Sv. Luciji. Lastna baterija, ki smo jo spravili drzno v ugodno pozicijo, je otvorila nepričakovano ogenj na sovražne barake in kantoniranja za Podgoro, katere je učinkovito obstreljevala. 3. marca. V visokem gorovju ne ovira ne mestoma pet metrov visok sneg, nc številni plazovi delovanja naše artiljerije in naših patrulj. Na goriški fronti je razvila sovražna artiljerija živahno delovanje, ali naša se je učinkovito borila ž njo. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Za zasluge italijanskega brodov-ja pri prevažanju srbske armade, je dobil italijanski mornariški minister Corsi velik križ častne legije. »Gazzetta Tessino« je priobčila hujskaški članek proti Nemcem, vsled česar je prišlo v Tessinu do* kravalov; policija je morala ščititi Nemce pred izgredniki. Italijanski parlament Curih, 4. marca. (Kor. urad.) Začetkom včerajšnje seie italijanske zbornice, je prečital podpredsednik A 1 e s s i o brzojavko francoskega zborničnega predsednika Deschane-la, ki se zahvaljuje za pozdrav italijanske zbornice povodom otvoritvene seje francoske zbornice, izreka občudovanje za 1 italijansko armado in izraža prepričanje, da boste obe deželi skupno izvojevali zmago kulture in svobode. Alessio je med odobravanjem obnovil pozdrav francoski zbornici in armadi. Nato je minister za vnanje zadeve S o n n i n o naznanil smrt kraljice - vdove Elizabete romunske in pristavil, da je izrazil romunski vladi sožalje. Minister se je spominjal pesniškega pomena in karitativnega delovanja pokojnice. Potem ko je izpregovorilo par govornikov k proračunu naučnega ministrstva, je socijalist Turati predlagal, da naj se takoj razpravlja o proračunu ministrstva za vnanje zadeve, da se zadovolji splošni potrebi, da se dobe od vlade pojasnila glede vojnega položaja. Nasprotno je predlagal reformi-stični poslanec B e r e n i n i pospešeno razpravljanje o vseh vprašanjih, tičočih se notranje - političnih vprašanj. Ministrski predsednik S a 1 a n -d r a je odvrnil, da načeloma nima povoda, protiviti se želji Bereninija. Glede Turatijevega predloga pa prosi sporazumno z zunanjim ministrom, da naj se pusti proračun zunanjega ministrstva v isti vrsti dnevnega reda, v katero je postavljen. Minister Sonnino poda svoje izjave ob svojem času. Zbornica pa je lahko prepričana, da ministrstvo poda spontane izjave tudi že poprej, ako bi bil položaj tak, da bi bilo to potrebno. B e r e n i n i je odgovoril, da ni zadovoljen z besedami Salandre, ker gospodarski položaj dežele in skupne življenjske razmere zahtevajo določnejše nastopanje ministrstva. Turati pravi, da on ni zadovoljen s Salandrovirni izvajanji, zato zahteva poimensko glasovanje. Reformist B i s s o 1 a 11 i je izjavil, da on in njegovi politični prijatelji bodo glasovali proti predlogu so-cijalistov, ker ti hočejo kot nasprotniki vojne ljudstvo razburiti. Slično je izjavil radikalec P a n i a n i, neodvisni socijalist Raimondo pa se je približeval Turatiju. Poimensko glasovanje o Tura-tijevem predlogu je dalo 40 glasov za predlog, proti predlogu 26S. Trije poslanci so se vzdržali glasovanja. Zahteva takojšnje napovedi vojne Nemčiji. Vse vojne stranke so izročile Salandru spomenico, ki zahteva takojšnjo napoved vojne Nemčiji. Boji na morju. »MOWE SE VRNILA. Berolin, 4. marca. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: V eliki glavni stan, dne i. marca. S. M. S. »Mowe <, poveljnik kapitan burggraf in grof zu Dohna-Schlodien, se je danes po večmesečnem uspešnem križarenju vrnila v neko domače pristanišče s 4 angleškimi častniki, 29 angleškimi pomorskimi vojaki in pomorščaki in 116 možmi posadke sovražnih parnikov — med njimi 103 Indijci — kot v jetniki in z 1 milijonom mark zlata. Ladja je prijela te - le sovražne parnike in večino potopila, manjši del pa kot pomorski vojni plen po-slala v nevtralna pristanišča: »Corbridge«, 3687 ton bruto, an-gleška* »Anthor« 3496 ton bruto, an- Stran 2. »SLOVENSKI NAROD-, dne (J. marca 1916. 63. stev. »Trader«, 3608 ton bruto, gleška; »Ariadne«, 3035 ton bruto, angleška; »Dromonbv«, 3627 ton bruto, angleška; »Farring - Forde, 3146 ton bru- to, angleška; »Član Mactovish«. 5816 ton bruto, angleška; »Appam«, 7781 ton bruto, angleška; » VVestburn«, 3300 ton bruto, angleška; »Horace«, 3335 ton bruto, angleška; »Elamenco«, 4629 ton bruto, angleška; »Edinburg« (jadrnica), 1473 ton bruto, angleška; »Saxson Prince«, 3471 ton bruto, angpleška; »Maroni«, 3109 ton bruto, francoska; »Luxemburg«, 4377 ton bruto, belgijska. S. M. S. »M6we« je položila nadalje na več krajih ob sovražni obali mine, katerih žrtev je bila med drugimi tudi angleška bojna križarka »Edvvard VIL«. Šef mornariškega admiralskega štaba. »M6we« — »Ponja« — »Puncha«. »Afričan \Vorld« hoče vedeti, da je bila »Movve« hamburški parnik >Ponja«, ki je od početka vojne ležala v Kamerunu ter od tam zbežala. Najhujše je. — pravi list —, da je s »Ponjo« izginila tudi sestrska ladja »Puncha«, o kateri ni nobenega poročila. Obe ladji sta baje zelo hitri. Ententa in poostrena vojna podmorskih čolnov. »Times« poročajo, da je Francoska zahtevala pomorsko vojno brez vsakega prizanašania proti Nemčiji. Angleška vlada se je temu predlogu baje šele ta teden pridružila. Iz Londona poročajo, da se je v Glasgov/u izrazil podjetnik Raeburn, da bi bil samomor priznati, da pridejo po vojni nemške trgovske ladje, ki se nahajajo v nevtralnih pristaniščih, zopet nazaj v roke sedanjim posestnikom. Za vsako potopljeno angleško ali zavezniško ladjo bi se morala zapleniti vsaj ena nemška ladja. Sovražne Izgube n morju. Ravnokar v Berlinu izišla brošura »Deutsche Kriegsflotte u. frem-de Seemachte« navaja, da je izgubila Anglija 12*2% vsega svojega bro-dovja, Francoska pa 5Jb. Doslej so sovražne države izgubile 133 ladij s 490.850 tonami, torej skoro polovico števila nemškega vojnega brodovja začetkom vojne. Izmišljena pomorska bitka. Pariška izdaja »Newyork He-ralda« prinaša popis pomorske bitke nemške oklopne križarke »Roon« z angleško oklopno križarko »Drake«, ki se je vršila baje koncem februarja pri Berrrudskih otokih in končala s porazom »Roona«. VVolffov urad izve z merodajnega mesta, da leži »Roon« nepoškodovana v Kielu. Potopljeni parniki. Agenzia Stephani poroča: Angleški parnik »Trievelan« je dospel v Pirej z vso posadko in Štirimi potniki italijanskega parnika *>Giava«, katerega je potonil med Kreto in Aleksandrijo neki avstro - ogrski podmorski Čoln. Angleški parnik »Teutonian« je bil potopljen: posadka rešena. »Provence«. Francoski vojaški kritik Rous-set pravi z ozirom na potopitev transportnega parnika »Provence«: Dejstvo, da ne poznamo pravega vzroka katastrofe, nam cnemogoču-je, preprečiti povratek enakih dogodkov z zaupanjem na uspeh. Ali gre za plavajoče mine, ali za nov tip podmorskih čolnov, ki se lahko popolnoma nevidni približajo ladjam? Upajmo, da se bo posrečilo, razjasniti to strašno tajnost! Od »Provence« je bilo baje 870 mož rešenih, 930 pa jih Je poginilo. Angina in nevtralna pošta. Pošto holandskega parnika »Tu-bantia« iz Južne Amerike so morali na Angleškem izložiti. NAŠE NEDELJSKO POROČILO. Dunaj, 5. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno boflšče. Položaj je neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba pi. H 6 f e r fml, PLEN V DRACU. Dunaj, 4. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Neizpremenjeno mir. Kakor se je sedaj dognalo, je bilo vplenienih pri Draču 34 Italijanskih topov in 11.400 pušk. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. * SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 4. marca. (Kot. urad.) VVolffov urad poroča: V eliki glavni stan, dne 4. marca. Balkansko bojišče. Položaj ie neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. NEDELJSKO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 5. marca. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 5. marca. Balkansko bojišče. Ničesar novega. Vrhovno armadno vodstvo. Francoske laži o razmerah v Bolgariji. Bolgarska brzojavna agentura dementira oficijelno razne vesti francoskih listov o razmerah v Bolgariji. Neresnično je, da bi vladale med srbskimi vjetniki v Bolgariji epidemije in zlasti je izmišljeno, da se bolgarsko prebivalstvo boji ruske invazije ter razburjeno zabteva odstop kralja Ferdinanda v prilog princu Borisu in da vlada v Bolgariji skrajni terorizem. Vse to so fantazije sovražnikov Bolgarije. Na fronti pri Bitolju. Lyonski »Progrćs« javlja iz Aten: Četverozvezno armadno vodstvo je bilo obveščeno, da se bližajo na fronti pri Bitolju precejšnje sile sovražne pehote in artiljerije en-tentnim pozicijam. Aliiranci pričakujejo napad ter utrjujejo svoje pozici- je še bolj. V Solunu se je v zadnjem času izkrcalo mnogo angleškega vojaštva. Milan, 4. marca. (Kor. urad.) »Corriere delia sera,« poroča iz Soluna: Da prehitijo event. napade z Bitolja sem so zasedle aliirane čete v sporazumu z grškimi oblasti dne t. marca most pri Soroviču in pri Vodeni Pogajanja med C^ko in Bolgarijo radi Albanije. Iz Curiha javljajo: Med grško in bolgarsko vlado se vršijo pogajanja, katerih smoter je določiti v južni Albaniji mejo grške interesne sfe-e, ki io hočejo Bolgari pri svojih everrtu-alnih operacijah resnektirati. \ten-ski list »Nea Politos« poroča, da so centralne države dale Grški ra/ meti, da nimajo nič proti temu, če ase-dejo Grki oni del južne Albani!.. ki ga že od nekdaj reklamirajo zase. Nove zahteve entente na Grškem. Preko Carigrada javljajo iz Aten: Atenski poslaniki četverozve-ze so imeli konferenco na kateri so sklenili izročiti grški vladi naslednje nove zahteve: 1. ententa prevzame makedonsko železnico izključno v svojo upravo; 2. v okolici Florine in Kavale se nahajajoče grške čete naj se umaknejo v notra njost dežele; 3. ententa sme kontrolirati eksport in import v Korint ter postaviti tam svojo posebno brezžično postajo. Položaj v Romuniji. V nasprotju z vestmi, ki zatrjujejo, da se pripravlja Romunija na intervencijo, izjavlja »UniversuK da stoji romunska vlada slej ko prej n a stališču nepristranske nevtralnosti. Sazonova izjava v dumi (prepričan sem, da bo Romunija, ko odbije ura, izvedla svoje na-cijonalno ujedinjenje) ne temelji morda na kakih konkretnih rusko-romunskih dogovorih, temveč izraža le željo ruske vlade, da naj se Romunija pridruži ententi. I »Kolnische Zeitung« javlja iz Pariza: Francosko časopisje trdi, da vstopita voditelja intervencijonistič-nega gibanja posl. Filipescu in Jone-scu, v ministrstvo. Iz Bukarešte poročajo: Znana agitatorja brata Buxton prispeta ta teden v Bukarešto. Romunska vojna uprava Je naročila v zadnjem času y FranctH mnogo težkih topov in drugega vojnega materijala. Topovi gredo preko Vladivostoka in Rusije v Romunijo. Nekateri z vojnim materijalom za Romunijo natovorjeni parniki so že pasirali sueški prekop. Trajalo bo seveda več mesecev, predno pride pošiljatev v Bukarešto. »Petit Parisien« objavlja razgovor s posl. Filipescom, iz katerega sledi, da Je bila Romunija pripravljena udariti na centralni državi istočasno z Italijo. Ko pa je Italija napovedala vojno, romunsko - ruska pogajanja radi Banata še niso bila končana in intervencija se je zakasnela. Medtem je pričela na severu ruska katastrofa in Romunija se je očivid-no zbala posledic intervencije. »Da- nes smo od vseh strani obkroženi in naš položaj je povsem odvisen od uspešnosti velike splošne ofenzive četverozveznih držav.« »Az Est« javlja: V romunski zbornici je vložil intervencij on ist Brabescu interpelacijo, v kateri trdi, da postaja subversivno gibanje med Bolgari v romunski Dobrudži vedno močnejše in opasnejše ter dolži bu-kareškega bolgarskega poslanika Radeva, da podpira irredentistično politiko romunskih Bolgarov. V mnogih romunskih krogih je napravila ta interpelacija precejšen vtis, sedaj pa se je pokazalo, da je bila od četverozveze naravnost naročena, da poslabša odnošaje med Romunijo in Bolgarijo. Vojna z Rusijo. NERESNIČNE VESTI O RUSKIH ZMAGAH. Dunaj, 4. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Pri Dubnu so skušali Rusi včeraj zjutraj dospeti na levi breg Ikve; zavrnili smo jih. V sovražnem časopisju vedno se ponavljajoče poročilo o veliki in srečno uspevajoči ruski ofenzivi ob Dnjestru in pri Črnovicah, je seveda neresnično. Naša fronta se tam že po! leta ni prav nič izpremenila. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml. NAŠE NEDELJSKO POROČILO. Dunaj, 5. marca. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Rusko bojišče. Položaj je neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H d f e r, fml. RUSI PRI ILUKSTU ZAVRNJENI. Berolin, 5. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 5. marca. Vzhodno bojišče. V pokrajini pri Uukstu se nameravan napad Rusov po razstrelitvah v našem ognju ni mogel izvesti. Tudi na drugih točkah fronte smo zavrnili sunke sovražnih poizvedovalnih oddelkov. Vrhovno armadno vodstvo. SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 4. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: V eliki glavni stan, dne 4. marca. Vzhodno bojišče. V malem boju smo vrgli Ruse iz njihovih pozicij pri Alesivičih, seve-ro - vzhodno Paranovičev. Vrhovno armadno vodstvo. « RUSKO URADNO POROČILO. I. marca. Nemška letala so metala bombe se vero - zapadno od Fridrihštata; na Dvinsk so streljali z letal s strojnimi puškami. V bližini Svetenskega jezera smo uničili del Nemcev, ki so bežali pod našim ognjem iz jarkov. 3. marca. Ob Kangerskem jezeru so obstreljevali Nemci vasi La-pemeš in Bigovn z ladijskimi topovi. Nad odsek pri Rigi je priplulo mnogo nemških letal, ki so metala bombe. Ob Dvini med Ikskilom in Elisenho-fom, 18 km jugovzhodno od Ikskila, so metala sovražna letala tudi nekaj bomb. V odseku pri Dvinsku so obstreljevali Nemci nase pozicije pri Uukstu v okolici železnice v Ponjev-jec z minami, težkimi po 4 pude (65*52 kg). Nemška težka artiljerija je obstreljevala okolico Svetenskega jezera. Naša artiljerija je razvijala proti Novo - Aleksandrovsku in kolodvoru v Turmontu (21 km južno od Dvinska) uspešno delovanje. V Galiciji ob srednji Stripi so Nemci dvakrat poskusili približati se našim okopom; vsakikrat jih je naš ogenj vrgel nazaj. Neresnična ruska poročila. Dunaj, 5. marca. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: Rusko časopisje z veliko trdo vratn ostjo v raznih vari jaci jah vedno iznova ponavlja trditev, da so bile naše čete po novoletni bitki vsled nove ruske ofenzive na več delih fronte potisnjene nazaj. Zlasti skrbe tudi za to, da prihajajo ta samovoljna poročila o zmagah tudi na Romunsko. Zadnjič, dne 18. februarja, je govoril ruski list »Russkoje Slovo« o napadih naših čet baje pri Mihalcih, ki so bili odbiti ter Je hote? Iz te že na sebi neresnične trditve sklepati nadaljnjo neresnico, da so Rusi prekoračili Dnjester pri Uščieč-ku ter se polastili sosednjih prehodov na južnem bregu. »Russki Invalid« z dne 12. februarja tr5i, da so Rusi prekoračili Dnjester pri Uščieč-ku in da ogroža njih prodiranje v odseku južno od Dnjestra nase pozicije pri Črnovicah. Ta in podobna poročila o ruskih uspehih omenjenih frontah so svojevolno izmišljena. Dejstvo je, — kar so naša uradna poročila tekom zadnjih 6 mesecev pri imenovanju dotičnega odseka že opetovano omenila, — da gre ruska fronta že nad pol leta samo še na proti vzhodu obrnjenem delu fronte neposredno ob besarabski meji južno od Dnjestra. To je oni del fronte, kjer so Rusi tudi v novoletni bitki opetovano brezuspešno poskušali priti naprej. V Galiciji Rusi ne stoje na prav nobeni točki južno od Dnjestra. oziroma na desnem bregu. Mnogokrat omenjeni kraj Uščiečko leži tudi na severnem bregu in ga Rusi niso zasedli zadnji čas, marveč leži že od poletja lanskega leta v ruski fronti. Rusi niso prekoračili Dnjestra niti tu, niti kje drugod v Galiciji. Takoj neposredno severo - zapadno od Ušči-ecka je mostni okop pri Mihalcih od konca naše lanskoletne jesenske ofenzive neizpremenjen v naših rokah in na drugih delih fronte, kakor specijalno severno od Zaleščikov, poteka naša fronta bolj na severu od Dnjestra. Sploh je naša fronta ob Stripi, Dnjestru in v Bukovini od kenca naše zgoraj omenjene jesenske ofenzive na tej točki popolnoma neizpremenjena. POSKUSEN RUSKI PREHOD PRI DUBNU. Vojni poročevalci poročajo: Od septembra sem je trajal popolen mir v odseku pri Dubnu. Samo včasih delovanje artiljerije. Dne 3. marca v prvih jutranjih urah so poskusili močnejši ruski oddelki prekoračiti Ikvo, hrabre čete dunajske divizije pa, ki drže te pozicije že več mesecev, so jih vrgle zopet na oni breg. Naše pozicije gredo skozi mesto Dubno. Predmestje je še v ruskih rokah. Ponekod, kjer se nam je posrečilo priti preko močvirja ob reki, kakor pri južnem mostu pod citade-lo, so strelski jarki oddaljeni samo 30 korakov drug od drugega. Po zimi, ko Ikva ni bila zamrzla, so prihajali na to stran na tramovih in čolnih posamezni ruski vojaki, da bi kradli seno, sicer so se nas izogibali. Zadnji poskus Rusov se je ponesrečil vsled pazljivosti naših vojakov, katerim je bilo dobro znano, na kateri točki bi mogli Rusi napasti. 2e ogenj naše artiljerije je preprečil poskuse posameznih ruskih oddelkov. Majhne oddelke, kateri so dospeli do brega, so vrgle salve naše pehote nazaj. Ruske izgube ob besarabski fronti. »Kolnische Ztg.« poroča, da so izgubili Rusi glasom uradnih izkazov pri napadih na Črnovice 1330 častnikov, med njimi 70% najvišjih in najnižjih šarž. Če je razmerje med častniki in moštvom 1 : 100, so izgubili Rusi 130.000 mož. Car v BesarabijL Iz Bukarešte poročajo, da pripravlja Rusija v Besarabiji velikopotezno demonstracijo proti Romunski. Baje pride tudi car na besarab-sko fronto. Turška vojna. Rusko poročilo iz Kavkazije in Perzije. 1. m«.rca. Kavkazija. Zasledovanje Turkov traja. — Perzija. V okolici Kermanšaha zasledujemo sovražnika nadalje ter smo vplenili še dva topa. 3. marca. Turki so nadaljevali svoje umikanje proti Erzmganu; tam je našla naša konjenica štiri od Turkov zapuščene topove. Pod našim pritiskom je nadaljeval sovražnik umikanje do Bitlisa. Zasedli smo Go-tok in samostan Gerehigen, 10 vrst severo - vzhodno od Bitlisa. Kut el Amara. Turška poročila pravijo, da so Turki zadnji čas opetovano bombardirali Kut el Amaro in da je že čutiti, da Angležem v mestu primanjkuje municije. Angleži so poskusili tudi izpad, ki pa je bil krvavo zavrnjen. Baje koljejo v Kut el Amari tudi že konje. Tudi sanitetnega materijala primanjkuje. Spor ni ini io Hitijo. Vesti, ki prihajajo iz VVashing-tona, so nepopolne in deloma — saj jih prinaša po večini Reuter — nekoliko pobarvane. Zato ni mogoče situacije jasno in točno spoznati. Toliko je gotovo, da postaja nemško-amerikanska kriza vedno resnejša in da se bliža čas odločitve. Predvsem je postalo jasno, da ima predsednik VVilson glede svoje politike popolnoma proste roke in da vesti o konfiiktu med parlamentom in \Vilsonom niso resnične. Res je morda le to, da je večina amerikanskih poslancev in senatorjev v principu proti vojni, na drugi strani pa zopet pripravljena odobriti vsak korak, ki bi ga smatral Wilson za potreben. Dogodki v amerikanskem senatu, o katerih smo poročali v soboto, podajajo v tem oziru prav instruktivno ilustracijo. Senator Gore je hotel vložiti predlog, da naj se Amerikanci svarijo pred potovanjem z oboroženimi parniki. \ViIson je izjavil, da se bo napram takemu predlogu poslužil svoje ustavne pravice in da ga bo razveljavil. Zato je senator Gore spremenil svoj predlog v resolucijo, ki ne podlega predsednikovemu vetu. V konferenci, ki se je vršila med voditelji demokratične in republikanske skupine v senatu in vlado, je predsednik pristal na to, da se naj o resoluciji razpravlja. Senat je imel sedaj štiri možnosti: mogel je resolucijo po končani razpravi sprejeti in s tem izrecno poudariti, da ne odobrava Wilsonove politike, drugič je mogel o resoluciji razpravljati pa sklepanje o njej odgoditi in si tako pridržati sodbo o nadaljnih predsednikovih korakih, tretjič je mogel o resoluciji razpravljati in jo odkloniti ter na ta način izreči, da povsem akceptira in odobrava možnost vojnega konflikta. Senat pa se je odločil za četrto možnost, odložil je z veliko večino razpravo samo na nedoločen čas in je s tem poudaril, da prepušča predsedniku pri nadaljnem postopanju proti Nemčiji popolnoma proste roke. Angleški komentarji gredo še dalje in pravijo, da so s tem sklepom pokopana vsa stremljenja, ki so hotela miroljubno taktiko napram Nemčiji. Ali hoče Wilson vojno? Ne manjka glasov, ki mu pripisujejo direkten namen izzvati vojni konflikt z Nemčiio in trdi se celo, da postopa v tajnem sporazumu z Anglijo. Verjetnejša je pač ona razlaga, ki pravi, da hoče VVilson na vsak način uveljaviti svoje mednarodnopravne nazore tudi za ceno krvavega konflikta. Poročevalec Wolffovega urada poroča iz Washingtona o stališču amerikanskega predsednika. VVilson zastopa načelo, da je treba tudi vprašanje podmorske vojne presojati zgolj stališča veljavnega mednarodnega prava. Obe stranki ste se posluževali v svrhe represalij sredstev, ki se protivijo splošno veljavnim mednarodnim predpisom. Ako bi Amerika svoje državljane svarila, da naj ne potujejo z oboroženimi parniki, potem bi priznala, da imajo podmorski čolni pravico take parnike napadati. \Vilson stoji torej na stališču, da podmorski čolni te pravice nimajo, oziroma jo imajo le v posameznih po mednarodnem pravu predvidienih slučajih, ne pa sploš-n o, kakor razglaša Nemčija v svoji zadnji noti. S precej grobo tendenco javlja Reuter. da je vladalo v seji senata, v kateri je bila razprava o Gorejevi resoluciji odgođena, podobno razpoloženje, kakor pred izbruhom amerikansko - špan. vojne. Ta slika je gotovo neistinita. Najnovejše vesti, ki prihajajo iz VVashing-tona, pravijo namreč, da postaja opozicija, hoče za vsako ceno ohraniti mir, vedno močnejša. Kriza se bliža svojemu vrhuncu in kmalu se mora pokazati, ali hoče Amerika res izzvati vojno »iz načela«. Najnovejša situačna poročila. Zastopnik VVolffovega urada v Washingtonu poroča, da odstavljenje resolucije Gore z dnevnega reda, zadeve He ni popolnoma končalo. Sena« or James ie predlagal, da se resolucija Gore in vsi eventualni predlogi 33. siev. ,SLOVENSKI NAROD-, dne 6. marca is»i6. Stran 3. Istaviio z dnevnega reda, nakar je jtavil senator Gore takoj še dodatni ^edlog k svoji resoluciji, ki naj ia> [fazi mnenje senata, da bi smrt ameriških državljanov na oboroženih tr-lovskih ladjah, potopljenih brez svarila, upravičila vojno. James je zahteval odklonitev tudi tega predloga, ki ga je Gore proti svojemu prepričanju stavil, samo da izsili debato. Vsled tega dvojnega predloga in ker je hotelo le malo senatorjev oddati svoje glasove za upravičenost vojne, so bili predlogi odstavljeni z dnevnega reda. Po glasovanju je stavil senator Cumber resolucijo, ki pravi, da se morajo pravila mednarodnega prava prilagoditi novemu I načinu bojevanja in da se naj tako I dolgo, dokler trajajo pogajanja z drugimi državami izreče, da naj Amerikanci ne stavijo svojega življenja v nevarnost s potovanji na oboroženih trgovskih ladjah. »Times« so mnenja, da je VVilson prestal s svojim uspehom v senatu najtežjo krizo od početka vojne, da pa je to dosegel z drastičnimi sred-stvi. Grozil ie baje s svojim odstopom, nakar je nastala med demokrati prava panika ter so mu očitali, đa bi b'l tak korak neodpusten. Končno je zagrozil, da ne bo več nastopil kot kandidat demokratične stranke. Če ga obsodi kongres v njegovi politiki napram Nemčiji v brez-močje. Ameriški listi zastopajo mnenje, da ie senat v resnici izrekel svojo •adovolinost z VVilsonovo politiko v vprašanju podmorskih Čolnov zlasti s tem, da debata še traja, vsled ar predsednik ni dosegel svojega namena, da bi se v tem vprašanju sploh ne govorilo. Osebno mnenje poročevalca pa je, da kongres sicer ne želi nreloma smčijo, da bi bilo pa vendar neme t no misliti, da situacija nima mnogo elementov nevarnosti. PSFlusol&ti pirđ tjojno? Iz Lisabone poročajo, da pričakujejo tam v kratkem prekinjenje stikov z Nemčijo. Nemci dvigajo svoje bančne vloge in odpotujejo. 3 a je pozvala nemške konzule, da r.aj se udeleže mventure na zapletenih nemških ladjah. Tudi iz portugalskih kolonij se Nemci izseljujeio, ker pričakujejo vsak čas nemški ultimatum in vojno napoved. »Journal des debats« poroča, da [e portugalska vlada vsled dogodkov pri Verdunu odložila odločitev glede zaplenjenih nemških ladij. Iz Bombava poročajo, da so na vseh nemških parnikih v zalivu Mur-magao razobesili portugalske zastave in internirali Nemce v Panjimu, glavnem mestu na Goi. Hazns politične vetfi. = Položaj v Švici. Povodom oprostitve obtoženih polkovnikov Eglija in \Va:ten\vyla je prišlo v romanskem delu Švice zlasti y Lp-?anneu Neuchatelu in v Ženevi do demonstracij, katerih so se udeleževala politična društva z v črno zavitimi (!) zastavami. V Luga n u so napadli demonstranti neko nemško restavracijo. — V Bernu sta zborovala odbora zveznega sveta in narodnega sveta. Romanski člani so kritizirali vlado in njene ukrepe, vendar pa se je konečno uveljavilo mirno prese]evanje zunanjega in notranjega položaja. Odbor narodnega sveta je sprejel resoluci-io, ki poudarja neomajno vsem vo-iujočnn se državam prijazno nevtralnost Švice ter izreka vladi zaupanje. S tem je tudi zasiguran mirni potek zasedanje švicarskega parlamenta. = Vohunstvo v Švici. Pred oernskim divizijskim sodiščem se je končal vohunski proces proti več Angležem in Italijanom, ki so imeli v Curihu, Ženevi in Lausanni svoje vohunske pisarne ter so se bavili z 'editvijo vojaško važnih zadev v \Temčiji. Angleški žurnalisti. Pur-cell, Service in Mac Jutosh so delali za »Daily Chronicle«, »Dailv Mail«, »Dailv Express« in »Newyork VVorld« ter so se posluževali tudi nevidne pisave. Obtoženci so bili oproščeni. fesli iz prisni Ml V Kobdilju na Krasu so pokopali uglednega posestnika g. Josipa Fa-bianija iz znane rodbine. Pogreba se je udeležil tudi namestnik baron Fries-Skene v spremstvu več političnih uradnikov, ves oficirski zbor iz Štanjela, obilo ljudstva. Ob grobu je imel šta-njelski župan Danijel Hočevar govor, v katerem je slavil pokojnikove zasluge za občino. Nagle smrti je umrl v Nabrežini višji poštar g. Hrast V ruskem vjetništvu se nahaja Karoi Klančič iz Krmina, rojen leta 1893., kraj ni naveden; Rihard Pisk iz Gorice, rojen 1889., v Slavjano-srbskem, gubernija Jekateterinoslav; Pavel Pučič in Gradišča, 1886., v Serdobsku, gubernija Saratov. C. kr. davčni urad to minski je bil zopet otvorjen dne 1. marca t. 1. in sicer v poslopju ljudske šole na Grahovem. Kje se nahajata brata Avgust in Leopold Makuc iz Peme? Meseca maja 1915. sta bila brata Avgust in Leopold Makuc iz Pevme brzojavno poklicana v vojake, najbrže k domobranskemu polku št. 27. Od tega časa ni ne duha ne sluha o njiju. Kdor bi kaj vedel, kje se nahajata, naj sporoči bratu Francu Makucu, k. k. Feldgen-darmeriezug št. 1, Gurjansko na Krasu. Privatni poštn: paketni promet z Damacije. Vsled odloka trgovinskega ministrstva je glede prometa z zasebnimi zavitki za Dalmacijo odpravljena prepoved pošiljanja zavitkov, teških nad 5 kg, in^sicer v sledeče kraje: Omiš, Rab, Baošić, Beiina, Bogomolje, Arbanasi, Božava, Brevilacqua, Kalamota, Trsteno, Erceg novi, Kaštel Venier, Kaštel Lukšić, Kotor, Stari grad, Nrkvice Knvošije, Čilipi, Dicmo, Donji Dolac, Drače, Drniš, Dugo polje (Dalm.), Filip-Jakov, Opuzen, Gradac vDalm.), Gruž, Grohote, Gruda, Han (Dalm.), Igrane, Ist, Iž veliki, Je'.ša, Kaštel Lukšić, Kaštel Sućurac, Klis, Knin, Kosovo (Dalm.), Krušćica, Hvar, Vis, Makarska, Melada, MetKOvič, Lo-pud, Milna, Muć, Neum, Nin, Novalja, Novi grad (Dalm.), Obrovac, Oklaj, Preko, Pag, Pakoštane, Pašman, Perast, Perko\ ić, Pločice, Podgora (Dalm.), Posedanja, Postire, Povije, Prcmuda, Prevjes, Pučišćc, Putniković, Radović (Krtole), Dubrovnik, Cavtat, Ražnncc, Ribanć, Risan, Rose, Sai, Solin, Skradin, Šibenik, Silba, Sinj, Siverić, Slano, Slivno-Ravno, Smilčić, Split, Supetar, na Braču, Stoni, Stari, Stornor-ska, Tijesno, Šumica (Dalm.), Sucnraj-Hvar, Sumatin-Brač, Sutivan-Brač, Su-tomišćica, Šipanjska Luka, Tiva Tkon, Trosir, Trilj, Trpanj Uljan kod Sinja, Olib, Unešić Orašac, Vrboška, Vrlika, Zaostrcg, Zadar^Zadar Brodar'ca, Biograd, Zdrelac, zelenika i Zlosela. Đsoiodsseflsfnica Josipa srrllarla. V svojem zatišju pri Dunaja praznuje danes Josip Stritar osemdesetletnico svojega rojstva. V metežu svetovnega viharja nam je spomin na sivolasega starčka, katerega življenje je bilo za razvoj našega naroda tako neprecenljivega pomena, posebno mil in drag. V grozoti vojne, ki podiraš svojo strašno silo, kar si je človeštvo v dolgih doba miru pridobilo na materijalnem blagostanju in kulturnem blagobitju, je nam Slovencem usoda ohranila moža, ki je bil v življenju našega naroda ustvarjajoča sila prvega reda, Stritarja, »od Boga nam poslanega zvonarja«, pesnika, estetika, kritika, ki je odprl slovenskemu narodu vrata v svet zapadne kulture, katerega »Zvon« je oznanjal in spremljal novo dobo naše literature in s tem naše kulture. Z dosedaj nedoseženo im i v e r z a 1 n o s t j i je bil Stritar kulturni bojevnik, s ari-telj in učitelj. Podrl je v nepres1 :iem boju ozkosrčne, nepristne, tr jeve ograje, s katerimi je bila obda' a doba po Prešernu našo kulturo, tprsi jo zopet v beraško kočo, kaza; nam je pot nazaj k Prešernu in razsvetljeval je z žarki svojega I zapadno kulturo nasičenega daha no.-o cesto bogatega razvoja. S silo lastnega ustvarjajočega duha pa je posta! ustanovitelj slovenskega klasicizma in magister eiegantiae našega jezika. Slovenski narod se je vedno zavedal, koliko hvale je dolžan svojemu velikemu s'nu. Ko je slavil Josip Stritar pred 10. leti svojo sedemdesetletnico, je naše ljudstvo tekmovalo, da mu izkaže svojo ljubezen in hvaležnost. Slovenska prestolnica ga je izvolila za svojega častnega meščana in velika Stritarjeva slavnost v Ljubljani je dostojno počastila moža, ki je »hodil pred Prešernom, dasi je bil ta že davno mrtev.« Mož, ki je za vedno tako tesno spojen z razvojem, z zgodovino našega naroda, katerega duša ie bila globoko vkoreninjena v domačih* tleh, je živel po, rekli bi skoro tragičnem, naključju usode skoro vse svoje življenje izven neposrednega realnega stika s slovenskim ljudstvom in slovensko zemljo. Rojen v Podsmreki pri Velikih Laščah, je odšel po končanih gimnazijskih študijah na dunajsko vseučilišče, kot siromašen dijak si je moral služiti kruh s poučevanjem in tako ga Je usoda že kot mladeniča odtrgala od domovine. Kar mu je vzela z eno roko, to mu je vrnila stotero z drugo. Stritar je postal domači učitelj v odlični rodbini, s katero je prepotoval evropske dežele. Ta doba njegovega &YUeaQja je bila yj&&a šola njegove- ga poznejšega literarnega delovanja. Po končanih študijah je ostal Stritar na Dunaju, tam je ustanovil L 1870. svoj »Zvon«, tam je zbiral okrog sebe krog nadarjenih učencev, od tam je zavladal suverenno na polju slovenske literature. Tam je tudi ostal, ko je delo njegovega življenja obrodilo tisočeren sad in ko je duh slovenskega genija, ki ga je on podžgal k novemu poletu, začel izbirati zopet nova pota . . . Pred desetimi leti je prišel Stritar med nas. K sedemdesetletnici smo mu povedali: »Ti naš, mi Tvoji.« Danes, ko se klanja njegova častitljiva glava teži osmih desetletij, ponavljamo pevcu svobode, bratoljubja in človečanstva, kar mu je povedal pokojni Medved na slavnostni akademiji :/»SoInce Tvojega^ imena /nikdar Skweneem ne zatone]« / Dnevne vesti. — Dunajska borza zopet oivor-jena. Prihodnji ponedeljek otvorijo zopet dunajsko borzo, ki je bila kakor znano od izbruha vojne zaprta. Promet pa bo dovoljen le v ozkih mejah. Predvsem je vsaka večja špekulacija izključena, ker se smejo prodajati papirji le proti takojšnjemu plačilu v gotovini, promet z zastavnimi obligacijami vseh vrst in z vrednostnimi papirji sovražnih držav je prepovedan, prepovedan je tudi promet po naročilu »kupite ali prodajte za najboljšo ceno«, konecro se sme vršiti kupčiia z državnimi rentami in vojnim posojilom le po posredovanju uradnih sen-zalov. Vrednostni papirji iz nevtralnega ali prijateljskega inozemstva smejo na trg le, ako so opremljeni z »affidavitom« zanesljive banke, da se od izbruha vojne še niso nahajali v sovražnih rokah. Konečno je vsako objavljanje kurzov in sklenjenih kupčij prepovedano. Otvoritev borze ima predvsem namen prenesti dosedanjo privatno kupčijo z vrednostnimi papirji zopet na zakonita tla ter jo podrediti ostremu oblastvenemu nadziranju. — Za »U - čoln«. Kot donesek v sklad za dograditev in opremljenje posebnega potapljalnega »U - čolna«, ki ga Avstrijsko mornariško društvo pokloni c. in kr. mornarici kot ljudski dar in ki bo že kmalu dogotovljen, so vodstvu ljubljanske krajevne skupine imenovanega patrijotičnega društva naklonili: prost dr. Elbert, Novo mesto, po ekscelenci gospe baronici Schvvarz, 50 kron: odvetnik dr. Švigelj, Ljubljana, 25 K, iz pravne zadeve trgovski potnik Robert Walland_ kontra trgovski potnik Makso Čermak; župnik Josip Bre-šar, Velesovo pri Kranju; župnik rranc Dolinar, Cerklje pri Kranju ter župnik Matija Jereb, Spodnji Brnik pri Krar.ju, vsak po 15 K; lastnik pisarne za potovanja Simon Kmetetz. Ljubljana, njegova soproga Kati Kmetetz ter kaplan Miha Zevnik. Begunje pri Lescah, po 5 kron: učenka Helga Kočevar, Ljubljana, 1 K. — Z italijanske fronte došli pod-pisai'i Slovenci se nahajamo v bolnišnici »Sternthal« na Štajerskem. V kratkem odklemo zopet popolnoma krepki zdiavi in veseli. Pozdravljamo vse Slovence in Slovenke. Jernej Mrak. Kranj; Ciril Zupan, Kranj; Josip Pobec, Petrovce; Josip Omer-za, Ljubljana; Florijan Grobelnik, četovodia, /talec; Alcjs Terglav, Žalec; Mihael Lapormk, Št. Lenart nad Laškim trgom; Franc Kurnik. Rovišc; Ivan Jančič, Brezje; Pogel-šek Matija, Šmarje pri Jelšah; Jakob Ho!z, četo vodja, Sv. Anton pri Slov. gorici. — Iskrene pozdrave pošiljamo vsem Ljubljančanom, bralcem »Slo venskega Naroda« iz vojaške bolnišnice pri Sv. Hipolitu na Nižje Avstrijskem. Vinko Demšar iz Ljubljane, J. Justin iz Gline pri Ljubljani, Kladnik Pavel iz Sevnice. — Z južne fronte se je oglasil svojemu prijatelju v Ljubljani kadet Joško Dolenc, ter naznanja, da se mu sicer dobro godi, samo da pošiljajo Italijani zdaj pa zdaj malo trde pustne krofe našim. — »Rdeči križ». Gospa Mencinger iz Gorenjskega je darovala po g. c. kr. majorju Ivanu Kramaršiču znesek 20 K v korist Rdečemu križu za Kranjsko. Darovolki najprisrčnejša zahvala. — Samo še Jutri je mogoče na mestnem magistratu v posvetovalnici popisati govejo živino in prašiče. Uradne ure od 8. zjutraj do 2. popoldne. Opozarjamo lastnike živine, da za gotovo store svojo dolžnost in popišejo svojo živino. Kdor rok zamudi, ali pa svojo živino napačno alt sploh ne popise, bo v smislu obstoječih predpisov kaznovan. — Neka] o mleku. Piše se nam: Pred nedavnim časom Je bila govoriš* po Uublianu da t£ boda orod*- ja mleka uredila tako, kakor bi bilo res želeti. Nered postaja vedno bolj jasen. Nekaj strank prejema mleka od mlekaric v toliki množini, da delajo iz njega smetano, druge ga celo kisajo in še več, poznam stranko, ki ga dobiva od treh strani. Nasprotno je tudi resnično, da nas je mnogo meščanov, ki nam niti pol litra mleka ni moči dnevno dobiti. Treba je kaki dan obleteti pol mesta, da se ga dobi pol litra ali liter, največkrat pa nič. V srečnem slučaju, da se dobi, plačati ga je po 36 v; a še to mleko je večkrat »plavo« menda z vodo mešano. Imeli smo več let svoje mle-karice, a sedaj so nas večinoma zapustile, le malo je zvestih ostalo. Nekatere pravijo, da ni mleka. Res je, manj krav, manj mleka, več ljudi, večja potreba? A zakaj bi imele gotove stranke čez potrebo mleka, druge pa nič? Ali bi se to ne dalo kako urediti? — Nakaznice za sladkor. Vlada je uvedla s 15. marcem posebne nakaznice za sladkor, ki določajo za osebo la/4 kg sladkorja na mesec. Podrobnejše določbe bodo izdale deželne oblasti, kdor ima več kot 2V2 kg sladkorja za osebo v zalogi ne dobi nakaznice. — Svarilo pred nakupom vojaške oprave. Pred nakupom vojaške oprave, zlasti obuval se najresnejše svari. Ne glede na to, da kupci, ako se take protizakonite prodaje dejansko dogajajo, ali bi se pa celo morda v včejem obsegu dogodile, niso le so-krivi oškode drž. zaklada in ogro-zitve pripravljenosti čet, se iste tudi lahko zasleduje radi prestopka po § 47(6 k. z. — Iz zasedene Poljske. V Varšavi so ustanovili nemško vojaško generalno ravnateljstvo železnic. — O izvozu iz c. in kr. ckunaciiskega ozemlja na Poljskem poročajo, da ie pošiljati prošnje za izvoz v monarhijo samo c. in kr. blagovni prometni centrali, k. u. k. VVarenverkehrs-zentrale) v Krakovu, Dluga ulica L/2. — Iz agrarne službe. Agrarni geometri drugega razreda, zaposleni Dri deželni komisiji za agrarne operacije na Kranjskem, Fran D e 11 e r, Robert T r a 11 n i g in Albin Z a -k r a j š e k , so povišani za agrarne geometre prvega razreda; ostanejo pa na svojih dosedanjih službenih mestih. — Iz se»e maeistrainega gremija dne 3. marca 1916. Za podelitev Marije Suppantschitschove dijaške ustanove letnih 60 K bo prezentiral mestni magistrat c. kr. deželni vladi Alojzija Lenarčiča, učenca 3. razreda državne gimnazije. — Josip Snhlovo ustanovo za sirote vojakov po poklicu v znesku 90 K za tekoče leto se podeli 801etni Antoniji Hochmaverjevi. — Jakobu Boletu se dovoli prenos gostilničarske koncesije iz hiše št. 3 na Taboru v hišo št. 34 na Starem trgu. — Ivanu Zakotniku, kateremu ie poverila mestna občina za leto 1915, 1916 in 1917 dobavo stavbnega lesa, se dovoli do preklica pri deskah in drugi žagovini po 20%, pri stavbnem lesu pa po 10% poviška k prvotno pogojenim cenam, ker se je cena lesu vsled vojne znatno zvišala. — Dr. Josipu Koslerju se podeli vporabno dovoljenje za nanovo adaptirane prostore v njegovi hiši št. 3 v Šelenburgovi ulici, kjer ima trgovec Grlčar konfekcijsko trgovino. — Ivanu Podboju, trgovcu in posestniku na Sv. Petra cesti št. 95, se dovoli zgraditi hlev, šupo za vozove, gnojno jamo in vrata v obcestnem mejnem zidu. — F. M. Schmittu, trgovcu in posestniku Pred škofijo št. 2, se podeli stavbno dovoljenje za napravo lesnih stopnic in dvigala. — Prošnji Antona Bizilja, mesarja in posestnika v Hradeckega vasi št. 59, in Tomaža Bizilja, gostilničarja in posestnika Pred škofijo št. 14, za podelitev meščanstva se bo predložilo občinskemu svetu s priporočilom. —■ Lov mestne občine ljubljanske, katerega je imela do sedaj v zakupu „Ljubljanska lovska družba" in h kateremu je prišel vsled inkorporacije Spodnje Šiške tudi lov te občine, katerega je imela v zakupu lovska družba „Sava", se bo razpisalo potom javne dražbe v celoti v zakup za dobo petih let in sicer od 1. julija 1916 do 30. junija 1921. — Tistim neimovitim ljub-ljanskin družinam, katerim se je dalo lansko leto nekaj mestnih travnikov in njiv brezplačno v najem, da si pridelajo najpotrebnejšega živeža, se bo prepustilo ta svet tudi za letos. — Prošnjo Ivane Bizjanove, posestnice v Spodnji Šiški št 41, da bi se jo oprostilo pasjega davka za psa-čuvaja, se zavrne, ker njene hiše ni smatrati za na samem stoječe. — V Tivolskem gozdu je nekoliko gozdičev podrtih. Kljubu pomanjkanju delavcev, zlasti tesarjev, se bo mostičke kolikor hitro mogoče popravilo. — Ljubljanski tramvaj prav velikokrat nima nobene zveze med seboj. Ako se misliš peljati z dolenj-ikfiKA kolodvjtf a m Glavni kolodvor, prideš le do magistrata, potem pa greš lahko peš, ker ti je voz od magistrata proti Glavnemu kolodvoru že zdavnaj odšel. Tudi bi morali tramvajski uslužbenci povedati, če nima voz proge Glavni ^kolodvor-garnizijska bolnica in obratno zveze z vozom na progi magistrat - Dolenjski kolodvor, kjer vozi tramvaj le vsake četrt ure. Marsikdo je imel zaradi teh pomanjkljivosti že gmotno škodo, ker se je zanašal, da ga tramvaj pravočasno pripelje na določeni kraj, pa ga potem ni. Tudi tramvajsko podjetje je odvisno od občinstva. — Najlepše ulice v Spodnji Šiški sta KauškoVa in Sv. Jerneja cesta. Kdor jih želi videti v sedanjem stanju, naj si obuje meksikanarje in pride pogledat, drugače pride bos domov. Pravijo, da so to okrajne ceste ljubljanske okolice. Blata in vode stoji blizu 30 cm na debelo, tako da si že otroci ne upajo več na cesto. Prosimo pomoči. — Več davkoplačevalcev. — Koze. Od 20. do 26. februarja je zbolelo v Galiciji 1464 in v Buko^ vini 18 oseb za kozami. Drugod je v istem času zbolelo za kozami 116 oseb, in sicer na Dunaju 11, v Gradcu 10, v Žalcu 2, v Ljubljani 5 in v Trstu 2 osebi. — Pegasti legar. Od 20. do 26. februarja je zbolelo za pegastim le-garjem v Galiciji 259, v Bukovini pa 14 oseb. Drugod je zbolelo 88 oseb, in sicer med drugimi na Dunaju 3 osebe, v Pragi 1 oseba. Zlato poreko sta obhajala pred. kratkim 781etni Matevž Moder, posestnik na Selu pri Grosupljem, in njegova 711etna soproga A^arija rojena Potokar. Jubilanta sta skrbno gospodarila; imata osem otrok, ki so vsi živi. Kozjansko učiteljsko društvo je namesto venca na grob pokojnemu tovarišu Fr. BraČiču nabralo za družbo sv. Cirila in Metoda 28 K. Skromna prošnja. Dotična oseba, ki tako željno čita m o j »Slovenski Narod«, da ga dobivam le z znatno zamudo, ali pa sploh ne, naj bo tako ljubeznjiva in naj si naroči list sama, ker imam svoj eksemplar naročen za sebe in ne za druge. — Matija A n t o n č i č, Piber-štajn na Štajerskem. V Mariboru je umrl dne 3. marca vpokojeni namestniški podpredsednik g. Markvart baron S c h 6 n -b e r g e r, 59 let star. Pokojnik je brat deželnovladnega svetnika Erne-sta barona Schonhergerja v Ljubljani in svak ministerijalnega svetnika v ministrstvu za javna dela Viljema Haasa. Drobne novice s Štajerskega. Iz Vojnika. Z veliko srebrno hrab-rostno kolajno je bil odlikovan četo-vodja Franc Zupan, dodeljen k neki težki havbični bateriji na besarabski fronti. — Umrl je v Gradcu hišni posestnik Jožef Podlesnik. — Poostreni kontumac je razgla-< šen za mariborsko okrajno glavarstvo. — Iz Gradca. Ker je v gra-ški plinarni zopet dovolj premoga na razpolago, je vladni komisar za mesto Gradec dosedaj veljavne omejitve glede porabe plina preklical. —> Umrl je v Celju čevljarski mojster in hišni posestnik Jožef Prelog. — Umrl je v Celju hišni posestnik in trgovec z usnjem Karel Sabuko-schegg. — Na Dobrni je umrl bivši žuonik pri Sv. Joštu na Kozjaku Janko Munda. Bil je doma iz Frankovec pri Ormožu. — Umrl je v Poljčanah vpokojeni župnik Josip Roštohar. — K o n k u r z. Celjska tovarna za pohištvo Hafenrichter je prišla v konkurz. — Graščino v Planini je baje kupil baron Hoschek. — Živinski sejmi v Ptuju, ki se vrše vsak 1. in 3. torek v mesecu ter sejmi za prašiče jvsako sredo) so radi živinske kuge do nadaljne odredbe prepovedani. — Velike tatvine sta izvršila lSletni konto-rist Oton Radich in 161etni praktikant Josip Bavarv v mariborski veletrgovini Meniš 6: Scherbaum. Tekom leta 1915. sta predajala sir kar na svojo roko ter sta povzročila tvrdki nad 10.000 K škode. Oba tička! sta že pod ključem. Skrajšanje učne snovi v 7. in 8. razredu srednjih šol je odredila hrvatska vlada. Učna snov v teh dveh razredih naj bo dokonča a p r i -« I a absolvirana, tako da bodo k vojakom odhajajoči sedmo- in osmo-* šolci dobili lahko normalna spričevala. Nepotrjeni dijaki bodo pa navzlic temu pohajali svoj razred še do rednega semestrskega zaključka. Obesil se je v Zagrebu trgove* Vilko Jančar. Motiv ni znan. Veliko smeha vzbuja te dni veseloigra »Brivec iz Filmersdorfa« v tukajšnjem »Kino - Idealu«. V njej nastopi ljubljenec berlinskega občinstva Oskar Sabo v glavni vlogi. Ta burka in pa ogrski film »Božja sodba« se danes zadnjič predvajata. — Jutri vdikanski mnefoSki pjm ►Salambo« s predigro v 6 dejanjih. >Kino - Ideal«. Mojstrsko delo filmske umetnosti »Salambo« od jutri 7. do četrtka 9. marca (3 dneve) v tukajšnjem »Kino - Idealu«. Režija in oprema čudovito izborna. Slikoviti so zlasti prizori ogromnih čet vojščakov izza rimsko - punske vojne. Zanimiv je pohod brezštevilnih vojnih najetni-kov Mathosa, ki kar rastejo iz zemlje. Lepo je uprizorjena bitka s falangami bikov, ki z gorečim dračjem med rogovi provzročajo med beže-čimi Rimljani grozo, trepet in pogin. *Kino - Ideal«. Tatvine. V Okrožni ulici so aretirali neko 151etno brezposelno dekle, ker je ukradlo dva dežnika, na Emonski cesti je bil aretiran neki 17-letni dečko, ker je ukradel 12 kron. ,V Zadvoru je bilo ukradeno bratoma 'Antonu in Franu Jugu iz njunega stanovanja raznih stvari v vrednosti 380 kron. Aretirali so na Dolenjski cesti leta 1869. rojenega Frana Zdravje iz IŠke vasi, katerega je sodišče zasle-dovalico s tiralico; to je oni Zdravje, ki je imel peljati razne reči v Šem-pas na Goriško, pa je prodal voz in konje in vse blago, ki je bilo last posestnika Ušaja. V mestni klavnici se je zaklalo od 20. do 27. februarja 50 volov, 23 bikov. 79 krav, 63 prašičev, 91 telet, 43 koštrunov, 12 kozličev in 2 konja. Vpeljalo se je 429 kilogramov mesa in zaklane živine 1 govedo, 42 prašičev. 42 telet in 4 kozliči. Izgubila se je legitimacija (Pas-sierschein) od »Kino - Central- po Prešernovi ulici do Mestnega trga. Legitimacija se glasi na ime Marija Planko. Poštenjak, ki jo je našel, naj jo odda v upravništvi! »Slovenskega Naroda«. Izgubljena ie bila včeraj denarnica z 21 K od skladišča »Balkan« do glavne pošte. Odda naj se na Franc Jožefa cesti št. 2, III. nadstropje, proti nagradi. Književnost. — Milan Rešetar, Elementar-Grammatik der kroatischen (serbi-schen) Sprache. Pod tem naslovom je izšla v zalogi knjigarne Mirko B r e v e r v Zagrebu elementarna gramatika srbo - hrvatskega jezika, ki jo je napisal znani slavist dunajske univerze profesor Milan Rešetar. Gramatika je izšla v dveh paralelnih izdanjm kot hrvatska z latinico in kot srbska s cirilico, in sicer kot prvi del tečaja hrvatskega jezika, kateremu naj slede še jezikovne vežbe in antologija. Knjiga je namenjena tujcem, toda služila bo dobro rudi onim Slovencem, ki si hočejo dobiti dober pregled razlike med našim in srbo - hrvatskim jezikom. Spisana je z ono strokovnjaško preglednostjo, ki odlikuje vsa Rešetar-jeva dela. V kratkem jedrnatem slogu podaje na 208 straneh malega formata res vso elementarno gramati-kalno snov hrvatskega jezika. Posebno važno za Slovence, ki si bodo to gramatiko nabavili, je, da ie vseskozi izvedeno natančno akcentuira-nje hrvatskih besed, ki dela tudi nam Slovencem pri učerrju hrvaščine največje težkoče. Knj:go prav toplo priporočamo. Stane 4 K 80 vin. tim stvtnt * Iz doberdobskega kamna izdelano težilo na cesarjevi pisalni mizi. Predsedstvo pomožnega odbora za begunce z juga je izročilo kabinetnemu ravnatelju tajnemu svetniku baronu Schiesslu iz doberdobskega kamna izdelano težilo, ki se polaga na pisma, s prošnjo, da je predloži cesarju v spomin na boje naših hrabrih čet na doberdobski planoti. Cesar je bil jako vzradoščen radi tega daru in je izkazal izreči odbcru svojo zahvalo. * Fran ta Bohuslav — trafikant. Znani igralec gosp. F. Bohuslav, ki je vsled rane, zadubljene na srbskem bojišču, popolnoma oslepel, je prevzel te dni trafiko v Schwarzenber-govi ulici na Smichovu v Pragi. * Desetletnica praškega župana. Te dni je poteklo deset let, odkar žu-panuje v Pragi dr. Karel Groš, katerega velike zasluge za razvoj mesta je proslavil praški občinski svet v posebni izredni seji. Zupan Groš je prejel iz vseh krogov obilo čestitk. * Sarajevski Hsti brez papirja. Sarajevskim listom je te dni zmanjkalo časopisnega papirja. Vsled prometnih težkoč ni mogoče dobiti novih zalog in listi izhajajo v vseh mogočih oblikah, tiskani na raznem finem papirju in samo na 2 straneh. * Vojni inserat. V »Berliner Morgenpost« se nahaja naslednji inserat: Pet funtov najboljše mast! dam onemu, ki mi preskrbi posojilo k500 kron, katero odplačam tekom 2 let. Ponudbe Dod »trgovec« na ^pravnisHvo. * Z revolverjem ie branila svojo čast žena črnovojnika Kolomana Gala v Litomeficah na Češkem. Vojak Sipos jo je že dolgo nadlegoval, nekega večera pa je potrkal na njena vrata ter z glasom njenega moža zahteval, da mu odpre. Zena je mislila, da se je vrnil mož in je res odprla. Med njo in Siposem je nastal boj. Galova se nasilnežu ni mogla več zoperstavljati, v obupu je posegla po revolverju svojega moža in ie Siposa ustrelila. Umrli so v Lubljani: Dne 3. marca: Uršula Jakič, mestna uboga, 87 let, Tesarska ul. 3. Dne 4. marca: Marjana Balon, hiralka, 81 let, Radeckega cesta 9. — Ivana Slivar, rejenka, 3 mesece, Stre-liška ulica 15. — Anton Smolja, pešec, v rezevni voiaški bolnici na obrtni šoli. — Ivan Peterlin, mestna uboga, 42 let, Japljeva ulica 2. — Anton Baumgartner, domobranec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. Sar sinj lisi obsega 4 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Danes pustni ponedeljek in jutri pustni torek o „KINO CENTRAL" o dež. gledališču. Robert in Bertram • ii veseSi vagabundi. Velika burka vag.ihundov v štirih oddelk h s slavnimi komiki BonnOZT, BnP-som, Diegelmanom in Lubitschern v glavnih vlogah. Senzacijonelno! y||_ EOPAH Dlf BSf Divja zver v glavni vlogi drame. Bolgarski kralj v avstrijskem glavnem stanu in na Dunaju. Kontoristinjo s 15 mesečno prakso, ieli mesta v kaki pj. sarni. Zmožna je tudi strojepisja in slovenske stenografije. Cenjene dopise na upravništvo .Slovenskega Naroda" pod „vstrajna 814". 81* Senzacijonelno! z modernim zimskim kegljiščem, se da na račun ali v na]em. Prednost imajo gostilničarji z dobro kuharico. £ventaeluo se proda celo p\ sesivo. Pojasnila daje lastnik: 773 Frsnio Hrać, ?cim šf. I Zahiraš Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti nepozabnega soproga oziroma očeta, brata, starega očeta in tasta, gospoda Franca Bračica nadučitelja v pokoju, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo najiskrenejšo zahvale. Zlasti pa se zahvaljujemo čč. duhovščini za obilno udeležbo, č. g. dekanu Tomaiiču in tovarišu g. Germovšeku za lep Bagrobni govor, ostalim tovarišem za pretresajoči žalostinki in sploh vsem, ki so našega blagega pokojnika spremili k večnemu počitku. Zahvala. Za mnogobrojne izraze sožalja in za častno spremstvo k večnemu počitku naše nepozabne matere, oziroma stare matere, sestre, tašče, svakinje in tete, gospe 112 ■ is Line R K0VC roj. poseslnice izrekamo našo prisrčno Posebno se zahva1 glavarju Fr. Schitniku i mu g. c. in kr. ritmojs častnikom, prebla^orod-in si. občinskemu zasto: postaje, c. kr. višjemu mestnemu župniku in I za večkratno tolažbo p< skemu zboru za ginljivi vencev. zahvalo. iujemo prebb^orodnemu g. c. kr. okr. i vsem crg. uradnikom, prcblagorodne-ru V. Huclu in vsem gg. c. in kr. emu mestnemu županu Ferd. Polaku u, preblagorodnemu £. načelniku žel. :vidcntu Fr. Kokalju, preč. g. dekanu, onzistorijalncinu svetniku A. Koblarju ojnici v bolezni, si. čitalniškemu pev-žalostinki ter vsem darovalcem krasnih V KRANJU, dne 2. marca 1916. 818 Žalujoče rodbine Rakove, Dobida, Polak, !! ia pile n!! priporoča tvrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica št. 9 svojo bogato zalogo za gospode in dečke ter mične novosti 309 Ceniki zastonj in franko Ena ali dve Več zanesljivih "^pr; ogljarjei^ za žganje bukovega oglja, 819 sprejme v trajno delo tvrdka E. HIEKG, MumiBSkB, s kuhiafo in predsobo iščeta dve dami za takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe sprejerra Pa, Hlavka Prešernova ulica št. 5. 805 SiSff- Spretna " fin Al cen se sprejela pri tvrdki 775 Mlaka Horvat, Ljubljana, Stari trg št. 21. kupuie proti gotovini, Vinko Vabić, Žalec pri Celiu. 804 Obvezne ponudbe s skrajno ceno za takoj in z navedbo postaje, kjer se blago naklada, naj se blagovoli takoj vposlati* Za majev termin se išče stanovanje ; z 3 sobami, pritiklinami event. porabo vrts. Ponudbe na npr »Slov. Naroda * pod šifro ,,Maj 1316755". 755 Žlahtnih feostanfev In hrastov les v polenih 1*20 m dolgih, franko vagon se kuni* Ponudbe na 813 Elisabsthinersasse 6. m Pinti* zadruge vl-udoo naznanja si občinstvu, da pro daja vsak posamezen član premog na cele 5*1 kakor dr u rji podjetniki 777 1 kg praške gniati...... (gnjat) kos 41 2 do 7 kg. 1 praške zvaljene gniati . (RolIschiifV.en) gnjat kos 3—5 kg 1 „ prekajen kare Ia . . . . praške salami...... poljske salami..... krakovskih gnjatnih salami mortadela salami . . . . pariških salami..... debrečinskih salami . . . tirolskih salami..... bmnšviških salami . . . K 7-60 8-60 vso opremo za eno sobo : ineblje (ne foumier), otomano, cvetlično sto-jaioj razne -irsiroge. zastore, pe troiejko i. t. d« Le rabljene fine stvari. Tudi posamezno. 738 j Ponudbe (natančna označba kakovosti in snovi, vnanjosti, ohranjenosti, razsežnosti in najnižje cene) na upr. JSL Nar' pod /L J. Ijnbljana 23/738. %fČ*T Odvetniška pisarna v večjem mestu na Spod. Štajerskem išče koncipijenta m 800 1 . I 1 1 trn I 1 1 1 ,. 7-40 6-l>0 6- 90 7*60 7- 30 7-30 7-20 7-00 5-20 solicitatorja Ponudbe pod L. B. 800 na upr. .Slov. Naroda". razpošilja po povzetju v pošt. zavojih a 5 kg Pri naročilih nad 25 kg cene močno reducirane. Izvoz prašklb gnjaf!, M. i'.ohn, 552 Praga - Žižkov, Havličkova ulica št. 16. I. i s a s trgovino in gostilno na Savi pri Jesenicah št. 101 ob glavni cesti nasproti velike tcvarae za železo se proda 11. marca ; t. L na favni draiM. > Pojasnila daje Oton Homan v Radovljici. 807 V pari prano in brezkalno no peri od K 1-40 za kg naprej priporoča trgovina s posteljnim 'perjem ln puhom C. J. H ANI AN ii Ljubljana, Mestni trg štev. 8. Ustanovljena 1866. POZOR I Heroolaa konkurenca prinaša na trg za nizko ceno napol ali nič očiščeno blago. Tega perja se drže pogosto ostanki mesa Ia nesnaga, ki zvišuje težo ter bistveno pripomore, da so razvijejo Učinke In molil. 044^395481 84