PoStnlna ptačmna r gotovini Lelo LXI. itev. U. g LjuDiiani, v foren u. lanuuria iszb. Cena Din V .^^H^tfH HH^H .^^Hl^.' ^^^^H^^^H ^^^HH^H ^^^B ^HBB .^^^^^Hl flHHHHHHB U^H^B flH^B fl^Hi mbb hm^h^ ^^^^^ m^hm^^^ Izhaja vsak dan popoldne, isvzemSi oedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2__ Din, do 100 vrst 2.50 Din, veČji inierati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej »Slovenski Narod< velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, ta inozemstvo 420.— Din. Upravništvo: KnaHova ulica &t 5, pritličie. — Telefon 2304 Uredniitvo: Knaflova ulica It 5, L oadstropie. — Telefon 2t>M- Vlada v s krajno mučnem položaiu Dalekosežne posledice kongresa demokratske stranke Demokratski ministri napovedujejo ostavko. — Značilni komentarji beograjskih listov. — Kmečko-demokratski koaliciji ponudi g- Vukičcvić vstop v vlado? — Ta manever ostane brezuspešen. — Beograd, 17. januarja. Včeraj je kongres demokratske stranke zaključi! fevoja posvetovanja in razprave. Kakor je bilo že iz vsega početka jasno in kakor je bilo pričakovati po poteku debate, je demokratski kongres sprejel resolu-cijo, v kateri ugotavlja nevzdržno stanje in nujno potrebo temeljitih sprememb, se izreka za koncentracijo vseh demokratskih sil v državi ter pooblašča predsednika stranke dr. Ljubo Davidoviča, da v tej sme-ri nadaljuje in izvede svojo akcijo. Po izvolitvi novega glavnega odbo-z Ljubo Davidovičem kot predsed-rifkom je bil kongres po dvadnevnem zasedanju zaključen. Vtis v demokratskih krogih V demokratskih krogih so mnenja o upehu kongresa precej deljena. Po kongresu so mnogobrojni delegatje in poslanci živahno komentirali sprejeto resolucijo. Zmerni struji pripadajoci poslanci, tkzv. centrum, tolmači, da je resolucija medla in neodločna ter ne vsebuje nikakih konkretnih sklepov, marveč se omejuje zgolj na konstatacije obstoječega stanja, ne da bi za na-dalino politiko stranke postavila točne smernice. V ten kroffih izražajo bojazen. da bi demokratski ministri izkoristili ne-jasnost resolucije in jo tolmačili do svoje tako, da bi položaj ostal ne-spremenjen. Nasprotno pa so davidovicevci s potekom kongresa zelo zadovoljni. V njihovih vrstan naglašajo, da predstavlja resolucija popolno zmago koncepcije g. Davidoviča ter da so tuđi vsi govori delegatov jasno pokazali. da je sprememba režima, zlasti pa prelom koalicije z radikali predpo-goj za nadaljno sodelovanje demokratske stranke v državni upravi. Pristaši g. Davidoviča so snoci izjavili, da imajo pozitivna zagotovi-la, da bodo demokratski ministri z dr. Marinkovičem na Čelu izvajali . konsekvence ter že tekom današnjega dne, najkasneje pa do jutri opoldne podali ostavke, da na ta način izzovejo krizo vlade in omogo-čijo g. Davidoviču, da pristopi v smislu razprav in sklepov kongresa k razčiščenui položaja v saieri koncentracije demokratskih sil. Demokratski ministri z dr. Marin-kovičem na čelu so zelo rezervirani in so odklonili novinariem vsake izjave. Takoj po kongresu so se sestali v kabinetu zunanjega ministra, od koder so se po daljšem posvetovanju napotili v vladno predsedstvo. kjer jih je priča-koval g. Vukicević. Po dolgotrajni kon-ferenci je nato dr. Marinkovič odšel na dvor v avdijenco. Vznemirjenje pri radikatih Radikalske kroge je potek kongresa demokratske stranke povsem presene-til. V vrstah radikalne stranke, zlasti Nota Male antante Društvu narodov — Ženeva, 17. januarja. V hika]Šnjm diplomatskih krogih se zatrjjuje, da bo Mala antanta te dni izročila Društvu n#odov posebno noto, v kateri bo za-htevala intervencijo na Madžarskem ter preiskavo v zadevi znanega tiho-tapstva orožja iz Italije za Madžarsko. Do smoči ta nota Društvu narodov še ni bila izrocena. Masaryk o odnošajih z Nemčijo — Prffga, 17. jan. Včeraj je prispcla v Prago delgacija centrumaških politikov in novinarjev iz N em čije. I>anes je odposlan« stvo sprejel predsednik Masarvk, ki je po pozdravnem govoru državnega tajnika Bruggerja obravnaval nekatera aktualna vprašanja. Med drugim! je izjavil, da ci>* stoja med razvojema Nemčije in Češkoslo* va§ke često analogija. Izjavil je, da je ime« la reformacija za oba naroda cnak pomen. O bistvu republike je izjavil, da je po nje* govem ronenju republikanska demokracija boljši pogoj m vzfiojo čknreka. Govoril jg pa v okolici g. Vukičevića, so sicer pri-Čakovali. da bo kongres precej oštro kritiziral delovanje vlade vendar pa so računali s tem, da bo kongres za nadaljno sodelovanje stavil konkretne po-goje, ki bi tvorili podlago za nadaljni aranžma. Izkazalo pa se je, da se je večlna delegatov izjavila za takojšnji prelom koalicije, tako da o stabilizaciji režima ne more biti govora, marveč je situacija še bolj pooštrena kakor je bila pred kongresom. V radikalskih krogih prevladate splošno vtis, da se demokratska stranka po nenavadno oštrih iz ja vab g. Davidoviča in delegatov ne bo več angažirala za sedanjo politično kombinacijo. Dejstvo, je da je dobil g. Davidovič po-oblastilo, da izvede v resoluciji izražene naloge, tolmačijo radikali kot na-poved vladne krize, ker je stališče g. Davidoviča napram vladi g. Vukičevića dovolj znano. Opozicija presoja položaj hladno V vrstah Kmečko-demokratske koalicije so bili sklepi kongresa demokratske stranke sprejeti dokaj hladno. V ten krogih se povdarja. da je treha počakati, kako bodo merodajni činitelji v demokratski stranki, predvsem g. Davidovič. izvajali v resoluciji izražene sklepe. Potek debate na kongresu je za opozicijo zadovoljiv zlasti pa so v vrstah Kmečko-demokratske koalicije z zadovoljstvom sprejeti izjave delegatov, ki so se zavzemali za kar najtesnejšo sodelovanje med demokratsko stranko in Kmečko-demokratsko koalicijo. Kljub drugače pesimistični presoji situacije po kongresu demokratske stranke se v opoziciji vendarle sodi, da bo demokratski klub prisiljen pokoriti se zahtevam kongresa in da mora v naj-krajšem času priti do preloma koalicije z radikali. Komentarji beograjskega tiska Vsi današnji listi se obširno bavijo s sklepi demokratskoga kongresa. Demokratska «Pavda» je zelo rezervirana in se izogrba vsakršnemu komentarju. Pač pa objavljajo obširne komentar-je radikalski listi. «Samouprava» naglaša med drugim: Radikalna stranka smatra koalicijo z demokrati za državno potrebo. Ne more pa iz strankarskih razlogov iti preko tega, kar se počenja v vrstan demokra-tov, zlasti v okolici g. Davidoviča, ki poskuša ustvariti protiradikalsko kombinacijo. To se jasne vid] iz govora g. Davidoviča na kongresu. Ce se solidarizira z njim vSa stranka, ne more biti več govora o trajnosti koalicije, za ka-tero se radikali lojalno zavzemajo. Še bolj pesrmistično sodbo objavlja radikalsko «Vreme», ki naglaša. da si je po kongresu demokratske stranke težko zamišljati nadaljevanje radikalno- tudi o narodnostnem problemu v Češkoslo* vaški in je dostavil, da so se razmere v zadnjih 10 letih bistveno spremenile. Nem» ški narod, ki ga predsednik visoko spoštu* je. ima po njegovetn nasriranju nalogo, da se pokaže v več dtržavah Kot zaključena enota prideta najprej Nemčija in Avstrija, toda tuđi v Svici je večina prebivalstva nemska. V zvezi s tem je govoril tuđi o Nemcih na ČeškoslovaSkem, Na ozemlju republike živi 3 milijotie nemških dTžavlja* nov ki iih ni smatrati za manjšino, temveč za organi^ni sestavni del države. Predsed* nik je zaključil razgovor z željo, da bi prijateljski odnosaji katoliškega časopisja na Ce^koslovaškem in v Nemčiji prrveđli do trajnih dobrih vezi med obema drža» vama. Pri tej prilfki je pohvalil tuda visoko stopnjo tiska v Nemciji. Go&te je nato sprejel knezoškof Kordač. ITALIJANSKO ODLIKOVANJE VOJVODE STEPANO-VIĆA — Cačak, 17. januarja. Včeraj je bilo vojvodi Stepaffiu Stepanoviću izročeno ita-lira-nsko odlikovanje, red italijanske kron-e, s katerim ga je odiikoval italijanski kralj za zasluge y sveiovtU voini ^ demokratske koalicije, najmanj pod do-sedanjimi pogoji. Potek demokratskega kongresa in spreieti sklepi nujno zahte-vajo temeljito revizijo odnošajev v koaliciji. «Vreme» povdarja, da vlada v demokratskih vrstah prepričanje, da je demisija demokratskih ministrov neiz-ogibna če bi se radikalski želji vlade protivili iz resolucije izvirajočim pogojem za nadaljno sodelovanje demokratske stranke v vladi. List pa dostavlja, da se v radikalskih krogih že sondira teren za nove kombinacije, ker je malo ver-jetno, da bi mogla radikalska stranka sprejeti demokratske pogoje. V poštev prihaja predvsem sodelovanje radićev-cev, odnosno Kmečko - demokratske koalicije. G Vukicević išče izhoda Največje vznemMrjenje je vzbudil kongres demokratslce stranke v ožji okolici g. Vukičevića. G. Vukicević si je že tik pred kongresom prizadeval ustreći glavnim zahtevam dernokratov, da bi na ta način ojačil položaj demokratskih ministrov na kongresu in one-mogočil ostrejšo kritiko delovanja vlade. Spremembe v notraniem ministrstvu, ki jih je izvršil ob pričetku kongresa, nišo rodile zaželjenega uspeha. Kongres demokratske stran1^ je kljub temu naj-ostrejše nastopil proti vladi in po sodbi vseh političnih krogov so dalekosežne spremembe neizbežne. Tega se v polni meri zaveda tuđi g. Vukčević, ki pa skuša prehiteti g. Davidoviča s tem. da se sedaj tuđi sam zavzema za razširjenje vladne koalicije v smeri koncentracije potom postopotna izvedene rekonstrukcije. Trenutno se še ne da presoditi. v koliko bo ta akcija g. Vukičevića rodila uspeh. Iz popokioma zanesljivega vira pa se izve, da odpotujs posl. Dimitrijević že nocoj kot emisar g. Vukičevića v Zagreb, da stopi v stike z vodstvom HSS, odnosno Kmečko-demokratsko koalicijo ter da ji ponudi vstop v vlado. Vukičev-ci upajo, da bodo pridobili vsaj radićev-ce tako da bi g. Marinković eventuelno lahko riskiral razcep demokratskega kluba in ostal se nadalje v vladi. Tako v demokratski stranki kakor tuđi v vrstah Kmečko-demokratske koalicije te domneve odločno odklanjajo ter povdarjajo. da gre le za nov poskus g. Vukičevića povzročiti v obeh skupi-nah. za koj?h zdmžHev se je zavzel kongres demokratske stranke, razkol, da bi na ta način lahko še nadalje v kalnem ribaril. Minister Popović podal ostavko — Beograd, 17. januarja. Minister brez porteflia g. Velja Popovič ie da-nes izročil ministrskemu predsedniku pismeno ostavko na svoj položaj. G. Vukicević je demisijo sprejel. Zatrjuje se, da namerava že v prihodnjih dneh podati demisijo tuđi minister za izenačenje zakonov dr. Grga Angjeli-novič, kojega proračun je finančni odbor včeraj brisal. ,. ^^ DEFINITIVNA RAZDELITEV DEĐŠČINE KRALJA FERDINANDA — Beograd, 17. januaTJa. Včeraj je bila v Bukarešti definitivno razdeljena zapu* Sčina po-k. kralja Ferdinanda. Naša kralji* ca dobi 76,095.343 lejev. REGULACIJA NAŠIH REK Beograd, 17. jao. Ministrstvo za leme* tijstvo je izdelalo nov na^Srt zakona o re« gulaciji rek. Po tem nacrtu se poobladčs ministrstvo, da v dobi dvanajstih let iz» vede regulacijo Dunava, Save in Drine. ZA ZVEZO SAMOUPRAVNIH KORPORAaj — Beograd, 17. jan. Sredi februarit se bo vršila ponovna konferenca zastopni# kov oblastnih samouprav, na kateri se bo vnovič razpravljak> o osnov«nju zveze obi samouprav. Inicijativo je dala podunavska oblast na zadnji konferenci zastopnikov oblastnih odborov. «SREČEN KNEZ* — Montecarlo, 17. ianuarja. VlađaJoCi knez v Monaku se je včeraj zaročH z Miss Anny Morgan, bČeiko znanega ameriikesa Proračun ministra za poljedelstvo Današnja seja finančnega odbora. — Edini minister, ki je za* do voljen s svojim proračunom* — Beograd, 17. jan. Finančni odbor >e na svoii včerajšnji popoldanski seH Po daljši debati spreiel proračun ministrstva za agrarno reformo. Danes dopoldne ie pričela razprava o proračunu ministrstva za poljedelstvo. Raz-pravo je otvoril z daljšiin ekspozejem minister dT. Stanić, ki ie uvodoma izrazil svoje zrdovol.'stvo. da finančni minister v njego-vem resoru ni zahteval tako občutnih re-dukcij kakor pri ostalih ministrstvih. Vlada te hotela s tem pokazati svojo dobro voljo za pospeševanje in povzdigo našega polje-delstva. Proračun znaša 216,359.172 Din. Mi-mster je nato obšimo govoril o delovanju svojega resora, poudarjajoč, da je posve-Čalo ministrstvo za polje-delstvo pesebno pažnjo povzdigi poliedeiske produkci.e in pespeševan-ju izvoza agrarnih pridelkov. Vremenske katastrofe, ki so lansko leto pri-zsdele skoraj vse pokrajine na5e države, so položaj silno poslabšale, vendar pa iz-rr.ža upanje, da bo s smotrenim pospeševa-njtm uspelo spraviti agrarno produkcijo na normalno visino. Nato se je obširno bavil s pospeševanjem živinoreje ter s strokovnim Šolstvom, ki mu hoče posvetiti tuđi v bo-doče še prav posebno pozornost- Minister je navajal razne težkoče, s ka-terimi se mora boriti, zlasti pa pomanjkanje zedostnih kreditov za izbolišanie in raz-širjenjc raznih kmettjstvo pospeševalnih ustanov. Glede izvoza je poudarjal, da si je stalno prizadeval pri sklepanju trgovinskih pogodb, ščititi interese na>ega poljedelstva. Debato je otvoril zemljoradnik g. Voia Lazić. Debata ob 12.30 še traja. Gospodarski krogi proti novim davsčinam Konferenca zastopnikov industrije. — Neznosni davki v Slo-venijL — Klerikalna večina v oblastni skupščini je glede dav- koT prekosila ćelo Beograd* — Beograd, 17. jan. Danes se je vršila konferenca zastopnikov industrijskih udruženi vse dižave in sicer v centrali industrijskih korporacij pod predsedstvom predsed-nika g. Bajlaniia. Kouierenca se je pred vsem bavila s proračuni oblastnih samouprav ire. Ranjenih je bilo 11 oseb. V XX. STOLETJU... — London, 17. jan. V Buenos Airesih je bilo zaradi trgovine s sužnji aretiranih već odličnih oseb. Iz ljubljanske kronike Mati in izgubljena hčerka. — Iz-rabil je gostoljubje. V prvi Uubezni razočarana Emilija je bivala nekaj dni doma pri materi- Ni s« poslovUa od dobre mamice. Brez slovesa je pre1akala. Emilija se je pa ohrnila in odSla v soremstrvu stražnika iz sobe, ne da bi podala materi roko. Emilija ima za seboj bridko razočaranje v Hubeznj. NesreCna l>i>bezen K> je spravila tako daleč, da bi šla raje v Berinje kakor domov k skrbiti in dobri materi. Ker seno ie pri izgubljenih đekletih in Be-gmiafa* naj oroeniroo v kratketn Se zaCirank prostitucije v aplošnem. Pri nas naJnpeSocje delu-je v tem podedu prisilna delavnicm v Berunjah na OorenSsketn. Uubtiamka policija ]e zadnji leta odpravila Ha približno 113 nesreCnih dddet. Vse so bile obsojene na 3-krno prisilno delo. V ĐesM4«h so se mnoge poboUŠale hn obraile paoatiladll kriMt. Od lit drictot, kl •• m4^4 leta zapirstile prisilno delavnico, s^ jih je 115 poboljšalo, 3 so pa ostale vlačuge. Ljirbljanska policija skuša z vsem i sred&tvi pobrjati tajno prostitucijo. Lani je aretirala 277 izsruhljenih de-klet. od teh je bilo oddanih radi te2*kih vene-ričnih bolezni 69 v javno bolnico, a 107 je bila spoznanih za lahko bolne. Policijsko je bilo kaz-novanih 39, a sodtšču je bikj prijavljenih lbS žensk. Dobri mesarski pomočnik Cvetko Do^^ak }e ffostoljubno sprejel na svoje skromno stanovanje na Poijansiki cesti brezposelneea mesarskega pomoćnika Milana Pantića iz V'al}eva. Snnči je Cvetko prLSel domov, kjer sa je čafcalo nepri-j-etn-o preseneienje. Njezov tovariš mu je zapu-stil iw2drav v obliki starih raztr^unih čevljev. a vzel je seboj Cvetkovo boljko oble-ko, nekaj pe-rila in dobre čevlje. Ko se yc MJlan lepo preoble-kel in obul bolHe čevlje, je izeinil iz mesta in odjadral tia proti ju^u . . . Oostoljubni Cvetko trpi 1300 Dkn š-kode . . . Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Berlin 13.525-—13.565 (1334). Curih 1093—1096 (10SM.5), Dunaj 8.01—8.013 (—), Lon-don 276.8—277.6 (277.2), Newyork 56.67—56.87 (56.77), Praga 168.12—168.92 (168.52), Pariz 223—225 (224), Milan 299.25— 301.25 (300.25). Efekti. Celjska 164 d. Ljubljanska Kreditna 136 d, Kreditni zavod 160 d, Kr. ind. dr 340 d, Vevče 136 d, Ru§e 265—2*0. Stavbna 56 d. Šešir 125 denar. Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Zaključeno 2 vagona hrastovih hlodov, od 30 cm naprej, IM II., fco vag. naki. postaja po 370. Nudfjo se bukova drva in oglje. Deželni pridelki. Tendenca čvrsta. Zaključeno 2 vagona pšenice. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London 276.72 — 277.52, Newycxrk 56.664 — 56.864, Partz 222.46 — 224.46, Milan 290.95 — 301.95. Curih 1093 — 1096. Amsterdam 22.914 — 22.974 Berlin 1362.5 — 1365.5, Dimaj 799.8 — 802.8. Prana 168.12 — 168.92. Efekti: 7% irrvesf. pos. 1921 86—S6.5O, 2H% Vojna Skoda 422.50—424, Agrarna 52.75—53, Hipotekama banka 57.50—58, Ljubljanska kr&ditna 135, Praštediona 875— 880, Trboveljska 477.50—488.50. Vevče 140. INOZEMSKE BORZE. Carlh. Devize: Lotidon 25.31), Ne\vyork 519. Parfe 20.40. Milaii 27.45, BerUn 123^2, Stran 2. •SLOVENSKI N A R O D» dne 17. januarja 1923. Stev 1 4 Zn smotreno, pošteno gospodarstvo v občmsbl upravi Ljubljanska občina pred težkimi gospodarskim! problemi. — SLS na razpotju. — Ljubljana pričakuje od srojega ob&nskega sveta stvarnega, gospodarskega dela. Odgovornost SLS za delo občinskega sveta« Jutri dopoldne bo novi ljubljanski žtt-^an dr. Puc zaprisežen, na kar prevzame od nad etroletnega komlsarijata na magistratu vodstvo občinskih poslov. S tem se obenem začne tuđi redao delo ljubljanske-ga cbćimskega sveta, izvoljenih zastopni-kov ljubljanskega prebivalstva, ki prihafa na ta način do svojega avtonomnega občin-skega gospodarstva, do saroostoJnega odlo-čevanja v ljubljanskih občfoskih zadevah. Ni vesela dedščina, ki jo prevzema ljubljanski občinski svet- LjtJbljanska občina se je v Času komisarijata zadolžila na-novo za ogromno vsoto 60 milijonov Din, od vladnega komisarja na jesen zai>očeta stanovanjska akcija stoji nedovršena, vpla-eevanje obligacijskega posojila je v popol-nem zastoju, o-bčirno caka ćela vrsta nedovršenih del, med njimi cestnih, ki so se zavlekla in odložila, ker dovoljuje finančnl zakon odslej uporabi ja ti državni kaldirmin-ski fon-d tuđi za druge namene. ObČina bo morala graditi novo carinarnico, dovršiti vse započete stanovanjske hiše, izvršiti ćelo vrsto drugih del na drugi strani pa je gotovo, da ne more računati na večje redne in izredne dobodke v svojem gospodarstvu, ker je po statistiki konzum vseh potrebščm, v prvi vrsti življenskih, kakor je povdarjal župan dr. Puc na shodu v Kazini, znatno padel, kar dokazuje proletarizacijo Hubljan-skega mešcanstva, cbenem pa tuđi zmanj-šanje njegove davčne zmožnosti, padanje dohođkov mestne občkie itd. Nove oblastne davščine, ki so preračunane predvsem na žepe mesrnega prebivalstva, položaja gotovo nišo zboljsale. Gospodarska kriza, ki pritiska z vso silo na našo trgovino in obrt, na vse produktivne stanove in istočasno na vse, ki si z de-lom svojih rok služijo vsakdanji kruh, za-hteva sodelovanje vseh, ki jim je za ozdravljenje obstoječih razmer, tem boli, ker nam *v tekočem letu ni pričakovati nobenih olaj-šav ki posebne pomoči od vlade v Beogradu, kakor dokazujejo raz-prave v davčnem in drugih odborih Narodne skupštine. Ljubljančanom je dana prilika, da vsaj v okviru svojega občinskega gospodarstva skušajo omiliti sedanje teiko gospodarsko stanje in da si vsaj tu s sm-otre-nim gospodarstvom ne nalagajo novih, neznosnih bre-mem. Komur je za resno, smotreno delo, za pametno In pošteno gospodarstvo v prid vsega ljubljanskoga prebivalstva, bo sode-loval brez v$akega pridržka, zakaj v občin- ski opravi se ne reSnjejo nobenl veliki po-litlčoi problemi, ampak samo gospodarski m socijalni, kl se tičejo neposredno vsera ljabfjanskeca preblvil*tva. Predvsem bo moral spraviti novi ljubljanski občinski svet pod streho proračun za f. 1928, ki je bil izdelan pod vi adu im komisa-rilatom ob sodelovanju cjegovega sosveta in ki samo zato še ni uveljavljen, ker v tem pogledu vladni komisar v nasprotju s pred-pisi ni storil v palni meri svoj-e dolžnosti. Stojimo pred vptrašanjevn, ali bodo za-stopalkl SLS v obcinskem sveta glasovali proti svojemu lastnemu delu ali ne, ali bodo še nadalje ubijali ljubljansko občinsko av-tonomijo, ali pa bodo med njimi prevladova-li treznost in oziri na splošne gospodarske in socijalne interese Ljubljane. Priznamo, da ie za SLS prav vabljiva misel, izzvati ob prvi priliki razpust ljub-ljanskega občinskega sveta ter postaviti na mestni magistrat svoj gerentski svet, mislimo pa, da se morajo vodilni kro-ei kljub svojim strankarskim političnim nagibom resno vprašati, kdo jim jamči, da bo#o sedell ve-đno v vladi In da b->do mogli samovoljno gospodariti v ljubljanski oKin. upravi Vsa-ka palica ima dva konca ... Kakor se razvijajo po'HtiČne razmeće v Beogradu, je zeto verjetno, da bi v tem pri-meru udarila palica nazaj po njih samih. Ljubljansko prebivalstvo pa ne pričakuje in zahteva od svojega občinskega sveta re-ševanja političnih spo rov, ampak občinskih gospodarskih prcblemov, ki so tem bolj ofo-čutni, ker jih imamo v neposredni blizini svojih žepov. Vsakdo, ki bi zapostavlja! vprašanja vsakdanjega kruha politično -strankarskim stremljenjem, bo v se-anjin tcžklh časih gospodarske krize, kl se občuti v Ljubljani morda hujše kakor kje drugod, doživel ob&odbo in odpor vsega ljubljanske-ga prebivalstva. Te gospodarske prcbleme je treba reše-vati, kakor se pojavljajo, s stvarnim delom tako v većini kakor v apoziciji. Neprimerno večjo odgovornost bi vsekakor prevzel na-pram Ijubjanskim volilcem oni, ki bi ne hotel pri tem sodelovati. SLS ima sedaj priliko pokazati, ali hoče še tiada'je voditi politiko ubijanja Ijubljanskega občinskega gospodarstva in avto-nomije ali ne. Sodili jo bodo ljubljanski volilci in dav-koplačevalci, ki zahtevajo od občrn. sveta stvarno, smotreno, pošteno gospodarsko delo! in če se dobro irrejevani napredni listi ne moreio ubiti z lece m z obrekovanjenu me*, ra pa£ pomagati — krvava sekira- Pa twli ta ne bo pomagala, keT je namec preveč prozor eo. Teta Nežika Danes praz-nirje pri ljubljanskih kadilcih splošno znaiia in priljubljena trafikantinja na Dunajski cesti Št. 12., teta Nefika Bla-ževa, 80-letrrico rojsrva. Mnogi ugledni Liub-ljančani, ki so že kot dijaki hodili k njej kupovat cigarete, se je vedno radi spominjalo. Nekateri so postali njeni stalni odje-malci, ker dot>To vedo, da jih teta Nežika posrreže z najboljšimi cigaTami in cigare-tami. Na Česnjid pri Podnartu na Gorenjskem je zagledala luč sveta in sicer 17. ianuaria L 1848 na dan sv. Antona Padovanskega. Mladost je preživela doma na kmetih ter pomagala svoji materi, ki je bila sivila. V orih časih še ni bilo po Kranjskem osnovnih Šol, redfci so bili učitelji, večinoma so duhovni po »iršternarK poučevali kmečko de-co v verouku in čitanju. Teta Nežika pa je bila v čitanju samoukinja. Mati je imela stare »bukle« in po teh se je Nežika učila čitati. Šio je počasi, toda z vztrainostjo je premagala vse težkoče. Posamnitn črkam sta z materio daiali posebna imena, iako črki »K« krošnja. Ko }e bila stara približno 24 let, je odšla v Ljubljano, da si poišče primemo službo. Služila je pri raznih uglednih ljubljanskih rodbinah, pozneje pa se je osamosvojila ter postala branjevka. Poročila se ie s sobnim sllkarjem Blažem. Od leta 1885 sta imela tiafiko na Ehina:ski cesti. L. 1900 je Nežiki umri mož. Na »Slovenski Narod« je naro-čena teta Nežika že 47 let. 2e v mladih le-tih je prav ra-da čitala razne slovenske ki:jige, zlasti povesti in romane. Sama pri-poveduje, kako so radi svoje dni čitali Jur-čičeve romane in povesti, zlasti pa »Ro-kovnjače<. Teta Nežil»a je kljub visoki starosti še vedno Čila in zdrava. Zanima se še vedno zlasti za porotne obravnave. Zvesti naročnid k 80-letnici iskreno čestitamo z željo, cta bi jo nam obranila uso-da čilo in zdravo že mnogo let. Dom na Kofcah, na solnčni strini pogorja Košute v Karavankah, je dostej najudob* nejša zimska postojanka v gorovju, ki n* di 5edne sc^>*riranc kurijive sobice, dobre postelje, prijazne obednice, izvrstno hrano in pijaco. Krog in krog doma se rtzprosti* ra ktealco, gladek, veleofesežen smuski svet s kraatkiai pregledom Goreajske. Naj« prildidncjši je dohod v Tržič iz Ljubljane z vlakom ob 11.40 (prihod v Tržič ob 1337) ah pa z direktnim avtobusom (30 Din), Ć odhaja iz Ljubljane (gostiina pri »Figov cuc) ob 1230 in dospe v Tržič ob 14. uri. Skupni odhod udeležencev tečaja v dom na Kofcah bo v soboto, to je dne 21. t m. od hotela »Lončar« v Tržiču popoldan ob 15. uri po dohodu opoldansiiegd vlaka in avtobusa iz Ljubljane. Prijave je naskrviti na vodjo tečaja Rudolf Badjirra, Ljublja« na. palača velikega župana. \rs«W teČajnik naj pazi da prinese s seboj pn\ llno mtm* orane smuči. Pojasnila daje glede opreme, oprave m drugo vođja tečaja. Ako ne bi zapadel do 21. t. nv. nov sneg. se odloži tećaj na poznejši 5a*. — Tržiška pođrui* nica 5. P. D. — Predavanje ini. Hansens v Munbo* ru. V četrtek zve^r predava v kinu Ajx>* lo v Mariboru ini en jer Torleif H:i!»en o smuČaratvu na Noneskcm. Pisane zgodbe iz naših krajev Pustok>vsčina fflmdcega režisera, — Težka tramvajska ne-sreča v Sarajevu. — Tričloveške žrtve za 3 Din. PoroČali smo že, da je zagrebško kriminalno redarstvo te dni aretiralo zagrebškega filmskega podjetnika Fra-na Ledića. Danes je policija režiserja izročila sodišću, ki bo ugotovik), ali je bilo Ledlćevo delovanje protizakonito ali ne. Pred leti, preden je postal »filmski režiser«, je Ledić imel trgovino kla-virjev na Dunaju. Prišel je pa v kon-kurz in se preselil v Zagreb. Dunajsko sodiŠče je izdalo za nikn tiralico. Pred dvema letoma je Ledića naznanila neka Mariborčanka zaradi prevare. Izvabil ji je večjo vsoto denarja pod pretvezo, da ji bo priskrbel angažma pri filmu. Policija ga je aretirala in zope: izpustila. Ledić je dokazoval, da ni imel namere koga prevarati in so vse njegove obveze privatnopravne narave. V Ilici je na-jel sobo. ki mu je služila za posloval-nico. Angažiral je gospe, gospodične, mlade in stare gospode ter otroke in jim pripovedoval o velikanskem atelje-ju. ki ga bo zgradil na Maksimirski cesti. Angažirani »filmski igralci« so mu plačevali mesečne honorarje za pouk in prebirali so knjigo: Film, tko hoče k fiknu<, ki jo je spisal Dervenčanin, prvi jugoslovenski filmski režiser in ustanovitelj filmske industrije »Ocean« v Berlinu. Ta Dervenčanin je bil sam Fran Ledić. V knjigi ie največ njegovih slik in navodila, kako se postane filmski zvezdnik ali zvezda. Našteta so številna filmska podjetje iz celega sveta, s ka-terimi je- Ledić sodeloval. Objavljene so kritike nekega Američana, ki je Le-dičevo filmsko delovanje zelo pohvaHl. Skratka, knjiga dokazuje, da smo Jugo-sloveni za film zelo sposobni. V knjigi Ledić tuđi pripoveduje o prvem jugo-slovenskem filmu »Donna Liza«. Ucjele-ženci Ledićevih tečajev so se učili iz te knjige, kaj mora filmski kandklat znati itd. V Maksimiru je Ledić tuđi filtnal posamezne scene. Ker pa režiser Ie ni mogel ustanoviti filmskega podjetja, so ga zapustili najprvo inteligentnejši in premožnejši ljudje. Pozneje je Ledić angažiral služkinie in pomoćnike, ki so hoteli postati filmske zvezde. Istočasno je dobil od bogatašev nekaj denarja in začel graditi atelje v Horvačanski cesti. »Dervenčanin« je bil vrhovni šef, drugi, ki so dali denar, pa direktorji. poddi-rektorji itd. V svoji knjigi je »DrvenČa-nin« tuđi napisal, da bodo sedaj v Jugoslaviji rasle filmske tvornice kakor gobe po dežju. Ledić si je nakopal oko-li pol milijona dolga, dovršil pa ni niti enega filma. Nezadovoljni so postali tišti, ki bi morali postati filmski igralci in tuđi tišti, ki so podjetje finansirali. Eden za. drugim so Ledića prijavili policiji, ki ga je koneno aretirala. Ledić je oženjen in oče peterih otrok. Po siegovem delovanju sodeč je ta režiser pustolo-vec večj^ga kalibra, kakršni imajo dan-danes uspeh med širšo publiko. • VČeraj se >e pripetila v Sarajevu v Branko\i ulici težka tramvajska nesreća. Pri nesreći bi kmalu izgubil življenje svećenik Mihajlo Cavič. ki je tuđi trgovec z lesom in v Sarajevu povsod dobro znan. Cavić se je vozil v tramvaju proti kolodvoru. Med vožnjo se je nasloni} na vratca, ki se odpirajo, česar svećenik seveda ni opazil. Vratca so se nenadoma odprla in Cavić je padel s tramvaja in treščil ob kameniti pločnik. Voznik je tramvaj takoj usta\il in rx)-klicali so rešilno postajo, ki je težko ra-njenega Čaviča odpeljala v bolnico. Zdravniki so ugotovili, da si je pri pad-cu zlomil ro-ko in nogo ter dobil tud i težke poškodbe po glavi. Vendar upajo, da bo ostal pri življenju. • V nedeljo so pokopali v Požarevcu tri žrtve zločina, ki je bil izvršen v soboto ponoći. Zločincev še nišo prijeli, pač pa so jim že za petami. V soboto ponoći je hodil okrog Trgovskc banke neki mladenič, ki je opazoval skozi okno, kako so vlomilci odnašali blagajno. Vlomilci so prišli pred banko opol-noći in takoj jih je opazil stražnik Crno-beljanski. Stopil je proti njim hoteč jih zadržati, toda vlomilci so ga ubili s se-kiro in odnesli njegovo truplo na bližnji travnik. Potem so se vrnili in vdrli v banko. V tem je prišel drugi stražnik, ki bi moral zamenjati prvega. Stražnik Ilič je prišel brez puške, ker bi mu jo moral dati Crnobeljanski Ker ga pa ni našel, se je vrnil v občinsko poslopje in obvestil poveljnika straže Veljkovića. Nato sta odŠla skupaj k banki, kjer sta opazila, da nalagajo neznanci nekaj na voz. Veljković jih je vprašal, kaj poče-njajo. Odgovorili so mu, da se jim je polomil voz. Ko je stopil bliže in opazil na vozu blagajno, ga je udaril naibližji vlomilec s sekrro po glavi. V tem je pri-hitel IliČ, ki ga je zadela ista usoda kakor njegova dva tovariša. Vlomilci so odpeljali blagajno za mesto, kjer so jo pa morali pustiti, ker so se bali zasle-dovanja. Ironija usode je hotela, da je bilo v ukradeni blagajni samo 3.75 Din, Tako so padle tri človeške žrtve za bore 3 Din. Hišni posestniki za svoje pravice Ožigosana davčna politika kler oradikalne vlade. — Hišni posestniki zahtevajo znižanje davkov. — Zgražanje nad izjavo ministra dr. Gosarja* Kakor smo že včeraj kratko poročali, se je vrsi! v nedeljo v Beogradu protestni shod hišnih posestrnkov ki so se ga ude* 1-ežrili delegati vseh večjih kraiev države. Ljubljanske hišne posestntks je znstopsil g. Frelih, zagrebške Ebrič, maiiborske Gla* ser, sarajevske Bogulović. Po otvo»ritver.em govoru predsednika udruženja Erako\ića se je oglasil k besedi zastopnik ^arajev* skih hišnih posestnikov Boijunović, ki je v temperamentnem govoru p-ojasnil, v kak; šnem j>olažju bodo hišni pasestniki, čc bo sprejet nov davčni zakon. Prvi strel za uje« dinjenje, je dejal Bogimović, je pocil v Sa* rajevu, in ta strel ie nam prinesel svobodo in ujedinjenje, pa tuđi materijalno sužen\> stvo. Bosanci so umirali za svobodno dr« žavo na vešalih, zdaj pa umirajo v nji glađu. Govornik je žel za svoja izvajanla vi* harno odobravanje. Za njim se je offlasil k besedi član uprave Nikolić, ki je p^jas* nil, kaj je storilo udružer je v pretoklem poslovn-em letu. Izjavil je, da obstoja dr» žava samo za peščico ijudi m da na; ti ljudje nosijo vso odgovornost za poštedu ce svojega dela. Največje zanimanje je vzbudil govor predsednika društva hištrli oosestmk»>v iz Ljubljane g. Freliha, ki Je ome-ijal, da ie hišni davek na Českoslovuškem raz.niru* ma zelo visok, ker pla^ujeio v Pragi in Brnu po 12 odstotkov, v drugih mesto velikega parnika »Oranje*Nassau«, naj nsu še atlete v Amsterdamu nastanimo na lem parobrodu, ki je opremljen z največ jim konfortom, pena ćele oskrbe s kabino vred zna5a od 7.50 do 13.— holandskih god. na dan. Delegat Jugoslavije v Amsterdamu. Na predlog Medsaveznfga odbora za IX OHm# pijado je imenoval Holandski olimpijski odbor g. Charles Mehrensa naSim olimpij« skim atasejem. Gospod Mehrens se udele* žujc vseh »ej holandskega olimipijskega odbora, obvešča naš odbor o vseh pripra« vah, glavna naloga pa mu je, da oskrbi za naše sportnike dobro in ćelo oskrbo m izposhije vse ugodnosti; hkratu tvori stalno zvezo našega odbora s hoUndskim od* borom in zastopa tam naše interese. Ođboe za propagando IX. Olimpijade v Sloveniji. — SmuSki tečaj na Kofcah. Za slučaj ako zapađe nov sneg do 21. t. m-, priretE TržiSka podružnica S. P. D- redni smuski tečaj pri svojem lani otvorjenem Domu na Kofcah 1500 m nad Tržičem. Tečaj bo tra« jal od 21. do 29. t. m., vodil ga bo g referent za turizem Rudolf BadjuTa iz Ljublja* ne. Pouk o smučanju je brezplačen, celot* na oskrba (za i trk, j užina in večer ja in no* čiice v zakurjenih sobah) »tane za udele» žence smuškega tečaja na dan za osebo 40 Dio, enkrttn* prijtvnint v* 20 Dio. Prosveta Drama. Za^etfK ob 20. 17. jan., torek: Igra v gradoi. Gostuje ljub» ljanski Šentjakobski oder. Izven. Zni# žane cene. 18. jan., sreda: Zaprto. Cetrtek, 19.: Candida, premijera. Premijer* ski abonma. O ^ e i a: Začetek ob pol 20. 17. jan., torek: Mik>§eva ieuitbfl. C. 1S. jan.t sreda: Zaprto. Četrtek, 19.: Trubadur. Gostuje ga Zinka Vilfan*Kunčeva. Red B. Premijera »Candid&r v ljubljanski drenJ. Premijera tega loisteriji Ijubezni v treh dejanjih, ki ga je spisal Bernard Shaw, bo v četrtek, dne 19. t. m. Premije* ra bo tem bolj zanimi^*, ker ie Shaw znan naši publiki večjidel kot komedi'iamt. V igri nastopajo poleg gospe Marije Vere, ki vodi tuđi režijo dela, "a £e. Rakarjeve še gg. Levar, Lipah, Gregor:n in Jun. Pred* stava bo za p-cnvie* >:i ab>nma. Češki igralec Kohwrt b( postovAl v naši drami februaija meseca v nasU,\ni vlogi Shakespear»i3^e tragedije »Hamlet« Sprememba opernegu repertoar 'a. Abonente reda C cpozaijanjo, da imi»jo danes torek zvećor za svfrj abcnma >rerno predstavo, in ^icer Konjcvičevo »MilcJcvo ženitev« v oKidami zasedbi Sprememba repertoarja je h;l& potrebna ktr &e je vsled Drenovčeve tvolezni moraia cdkžiti premijera operete »Zmagovalka oceana« na konec teqi tedn-i Opoza-i.mto na današnje gostovanje Sentjakobsicega odra v iiubljfnski drami. Oder uprizoti zopet Molnanevo »Igro ▼ graduc, s kate o je d:*sei*el pr;. s\oieni zadnjem go.>t?>var.r:j v ljubljau&ki drami tako lep uspeh, Vsled bdeznJ nekaterih aaoov. ki so-delujejo v opereti se vrsi premijera operete »Zmagovalka oceana« koncem tega te-dna. Dramska premijera Shawove drame »Kandida« se vrš! v četrtek, dne 19. t m. v ljubljanski drami V tem svojem delu se nam pokaže slavni angleski avtor s popol-noma drnee strani kakor pa smo sa poznali iz njegovih del ki so se do sefo] vprtzorila na našem odru Zanimivo delo. ki Je last vseh večjih eledaliSč je vprizorrla za nas oder ga Marila Vera. Premijera se vr§i za premTJerski abonma. Žnf>ančlč*ya proslava v ljubi lati ski drami V proslavo 50-letnice največje^a so-dodnesa sk)veiiskeca pesnika Otooa 2upan- Ci^a prir&di gledališka uprava nedeljo dne 22. t. m. ob pol 7. uri zvečer v ljubljanski drami slavnostno akademijo. Na sporedu so poles govora o Otonu Župančiču. ki ga govori plsatelj župnik F. S. Finžgar pevske in recitacijske točke, katere izvajajo ćini ljubljanske opere in drame. Sklepno točko slavnostne akademije tvori v»prizd Vižmarjev proti StTažnemu hribu pri Ježići, zaradi česar bo cesta Spod. Gameljne-Težica za ves promet v omenjenih dnevih oj 8. do 16. ure zaprta. Ravno tako je v mnentenih dnevih zabranjen vsak prehod ali delo na omenjenem strelišču. Prostor bo zastražen od volaštva. __ Telefonska zveza Novi Sa«i - Trst. Post na direkcija v Novem Sadu ob javlja, da se je pričel 9. trn. telefonski promet med Novim Sadom in Trstom. Proga gre preko Beograda in LjubHane. — III. mednarodnl knjižni sejem v Flo-rencl. Tretji mednarodni knjižni sejem se bo višll v Florenci sredi meseca marca 1928. Prireditev bo trajala približno dva meseca. Pokoji za razstavljalce so na vpogled v pl-sarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. — Težka nesreća v gazdu. Lovski čuvaj 591etn; Filip Zavri doma na Kovških Polja-nab pri Trebetnem, okraj Utfja je včeraj pcmagal v gozdu pri sekanju smrek. Po nesreći ga je pr podiranju drevja oplaztta de-hela veja po glavi in rokah. Dobil je tež-^e notranje poškodfoe In )c Že snoči iskal pomoći v ljubljanski javni bolnici. Zaposlen je bil ko-t dninar pri sekanju drevja v goz-do>*ih nekdanjega Burgerievega velepose-stva. Zavrla so najprej njegovi tovariši na zasttnih no«ilih odnesli v Litijo, kier mu je nudil prvo zdravniško pomoć tamošnji zdravnik dr. Ukmar. — ObČni zbor Goreajske Sokolske župe se vrši v četrtek dne 2. februarja 1928 ob 9. uri r. K. in njegov prijatelj-\-ojak sta danes okoli 2. zjutraj korakala po obrežju Gruberjevega kanala v blizini za-tvornic ter se prijateljsko pomenkovala. Pri zarvornicah sta zapazila neko mlajšo žensko, ki j-e vrgla na tla ženski plašč te-r hotela skočiti v vodo. Oba sta hitro skočila k nji ter io zadržala. Dekle je nato začelo kričati, na kar je prišel višji stražnik Drago Brdon ter jo prevzel v svoje varstvo. Od-peljal jo je na stanovanje njenih roditeljev na Ižanski cesti. Baje je nesrečno dekle ho-telo skočiti v vodo zaradi dTužinskih razmer. —Ij Vreme, VTeme je še vedno slabo, pravo apnlsko. Po malem dežuje. Snoči ob 20, je kazal barorneter 758.7, termometer + 2.9° C, danes ob 7. zjutraj barometer 757, termometer + 2.5° C, opoldne barometer 758. termometer + 3° C. Najvišja temperatura je bila včeraj ■+• 4.7°, najnižja + 1.6°. Barometer je do danes padal, od opoldne se je pričel polagoma dvigati. —Ij Drobiž policijske kronike. PoKcija je od včeraj do danes aretirala neko nesreč-no mladenko radi vlačugarstva. Prijavljeni sta bili do danes dopoldne dve tatvini, dva razgrajača radi pretepa v javnem lokalu, ntka ženska radi razpečavanja saharina, neki trgovec radi kršenja nedeljskega po-Čitka in 7 voznikov oziramo kolesarjev radi prestopkov cestnopolicijskega reda. Iz Celja —c Občni zbor društva hišnih posestnikOT v Celju se je vršil pretekle dfli. Vodil sa je predsediiik društva g. dr. Božič. Futikcijo-n-arii društva so podali svoja porodila, ki so bila od zborovalcev soglasno vzeta na znanje. Pri volitvah ie bil izvoljeo zopet stari odbor brez spremembe. Članarina za društvo se zviša in sicer za male posestnike od 5 na 10 dinariev, za srednje od 15 na 25 Dio in za velike od 30 ina 40 Din. Zvi-šanie se je izvršilo vsled tega, ker je društveno delo zvezaeo s precejšnjirai stroš-ki. Na to je razpravljal g. Frelih iz Ljubljane o zahtevah hišnih posestnikov glede sta-novanjskega zakona, o davčni reformi in o določbah § 69 novega fmančnega zakona. tičočega se prodaj in nakupav nepremič-nin, ki leže v pasu 50 km od meje. Po nje-sovem zelo izčrpnem govora sta bili spre- Kti rezoluciji glede progresivnoga davka na niše ra zemljica ter elede omenjenega § 69 finančnega zakona. —-c Vodovodna zadruga se snuje za Za-vodno v celjski ofcođici. Namen te zadruge je, da preskrbi ta predmestni del z dobro pitoo vodo, katere primanjkuje. — c Mestoo sleOaUKe. V četrtek 19. t m. ob 30. uri »Razporoka«. Igra se v nedeljo ponavlja popoldne kot ljudska predstava. — Kot prihodnja novost se pripravlja v proslavo 100-letmice Leva Nikolajeviča Tol-stesa njegov roman »Vstaienje« v dramatizaciji franeoskega pisatelja A. Đatailla. Gospodarstvo Naša trgovina s češkoslovaško prejeli smo »Mesečni pregled zunanje trgovine CSR za november 1927«, iz katerega posnemamo podatke o našem izvozu rz CeškoslovaŠke in češkoslovaškem uvozu iz Jugoslavije Češkoslovaška je uvozila iz Jugoslavije v novembru 28.516 ton m 12.426 komadov v vrednosti 42.971.000 Kč. Od 1. januarja do 30 novembra je znanašal njen uvoz iz Jugoslavije 352 026 ton in 101.933 komadov v vrednosti 526.994-000 Kč. V uvozu v novembra zavzema prvo mesto živa in zaklana živina, ki jo je uvozila Češkoslovaška za 14.696.000 Kč, na drugem mestu je sadie. zelenjava in industrijske rastline z 9,238.000. na tretjem žito,, mast, moka im stročje z 6,199.000. na četrtem mineralije z 2,693.000. na petem snovi in kemični produkti z 2,393 tisoč, na šestem kemične pomožne snovi in kemičJii produkti z 1.636.000, na sedmem lan, konoplja, juta in druge predilne snovi z 1,504.000, na osmem pijace z 1.013.000 itd. I^voz Češkoslovaške v Jugoslavijo je zna šal v novembru 17.568 ton in 45.930 komadov v vrednosti 87,543.000 Kč. Od 1. januarja do 30 novembra pa 162.557 ton in 393.851 komadov v vrednosti 831,152.000 Kč. Največ ie izvozila češkoslovaška v Ju-eroslavijio v novembru bombaževine m bom-baževinastih izdelkov in sicer za 28,093.000 Kč. Na druzem mestu je kožuhovina s 15,582.000. na tretjem volna in volmeno blago z 9,870.000, na Četrtem usnj-e in usnjeni izdelki 5,166.000, na petem stroji, aparati in sestavni deli s 5,141.000, na šestem lan, ko-nop'ja i-n juta s 3.&29.000, na sedmem steklo m stekleni izdelki z 2,688.000 na osmem sadje in zelenjava z 2,277.000, na devetem lončeni izdelki z 2.10(8.000. Zopet se kažejo pcsledice neureienih tr-govskih stikov med obema državama. Češ-koslovaški izvoz v Jugoslavijo stalno na-rašča. dočim je naš lzvo-z na CeSkoslovaško vedno manjši. V novembru je prekoračil češkoslovaški izvoz v našo državo naš izvoz na Češkoslovaško za m-ad 100%. — g 2ltnl trg. Po poročilu novosadske blagovne borze je t^ndenca na našem žlt-nern trgu pretekli teden ciek^Mko popustila, dočim je bila na mozemskih tržiščih neizpTe-menjena. Pšenica hi kortrza pa kazeta Se vedno čvrsto tendenco. Promet je znašal 177 vagonov. Pšenice je bilo prodane 22, konize 107, moke 34, otrobov 4, ovsa 6, ieč-mena 6, in fižola 1 vagon. — g Plenarna sela Narodne banke Pod predsestvom viceguveraerja Narodne banke Srečkoviča se je vršila danes plenarna seja glavnega upravnega odbora, katere so se udeležili vsi članl. Razpravljalo se je o bilanci za preteklo leto in o datumu glavne skupščine delničarjev, ki s-e bo vršila naj-brž začetkom mare a. — g Komerciiallzaciia državnih železnic. Danes se je sestal širši odbor za proučeva-nj« osnutka uredbe o komercijalizaciji državnih železnic, ki je bil izbran na nedavni konferenci o komercijalizaciji. Odbor bo po-sloval v prometnem mdnistrstvu. Volkovi obkolili vas Iz Moskve poročajo, da so se pojavili v nekaterih krajih Sibirije volkovi v taki množini, kakor ne pomnijo niti naj-starejši ljudje. Ker prmianjkuje sibirske-mu prebivalstvu streliva, je moralo zadnja leta tem nadležnim zimskim gostom vecinoma prizanašati jn zato so se volkovi neverjetno razmnožili. Naj-bolj trpi jenisejski okraj, kjer se je zaredilo v pragozdu na tisoČe volkov. Poleti se volkovi redko pojavijo v naseljenih krajih, vendar se je pa lani več-krat pripetilo, da so napadli živino in ćelo ljudi. Cim je pa pritisnila zima, so se začeli množiti napadi lačnih volkov m prebi val stvo nikoli ni varno življenja. Za božične praznike so volkovi napadli vas Pjilovo in vaščani se i majo samo srečnemu naključju zahvaliti, da so še živi. Najprej se je pojavila manjša skupina volkov, ki so napadli kmete v neposredni blizini vaši. Dvema krneto-ma se je posrećilo uiti in opozoriti va-ščane na pretečo nevarnost. Komaj sta kmeta prihitela do vaši, so se pripodili za njima volkovi, ki so hoteli vdreti v zaprte staje. Vaščani so se omejili samo na obrambo svojega življenja. Volkovi so oblegali vas več dni. Kmetje se nišo mogli braniti, ker nimajo streliva in ker je bilo volkov vedno več. Noč in dan se je slišalo tulenje in ko so kmetje najbolj predrzne volkove ustrelili, se je pojavilo na njihovem mestu sto drugih. KonČno je vaščanom strelivo popolno-ma pošlo in tako se nišo smeli ganiti iz hiš. V najkritienejšem trenutku se je pojavilo nad vasjo več vojaških aeropla-nov in letalci so opazili, da preti ćeli vaši pogin. Opozorili so vojaške oblasti, ki so poslale obleganim kmetom na pomoč vojaštvo. V velikem krogu okrog vaši so zažgali ogenj. da bi volkovi ne pobegnili v pragozd. in strojne puške so začele neusmiljeno kositi krvoločne napadalce. Po končanem boju je ležalo okrog vaši na stotine ustreljc-nih volkov. Kmetje so seveda izgubili vso drobnico, vendar so pa bili veseli, da so si reSili vsaj življenje. Montmartre in njega zanimivosti Pogled v zgodovino znamenitega pariškega Montmartra. — Kako je zob časa razjedel ta razposajeni kotiček nočnega Pariza« — Ostal mu ie samo še slavni Moulin rouee. Življenje začenja na pobočju tega veselega hriba. kier so nekdar taborile Cczarjeve legije in so se legi iona rji zabavali z veselimi dekleti, sele zvečer ko se začne na zemljo spu-ščati mrak. Po dnevi so ulice in hiše kakor drugje. Komaj Da se začno po bulvarjih zažigati pestre električne reklame, šine v ozračje montmartskih bulvarov čuden fluidum. neka kategorična sila, ki vdahne ulicam in hišam nekaj novega, posebnega. nervoznega, razposajenega, razgaljenesa. Montmartre postane tedai metropola naslade. Sam bog vedi, odkod pri-lezejo tedaj na dan neizogibni kompar-zi montmartske pozornice. To so med-narodni iskalci sreče. utehe. pozabe, svetlih trenotkov. nočnih doživljajev. silnih strasti, tajnih pregreh in rafiniranih užitkov iz prakse Sodome in Go-more ... Sprehajajo se leneea koraka po pločnikih, oko pa jim pritajeno pre-ži in caka prilike, da zagleda zvezdo sladkosti. Montmartre ie stara naselbina, o kateri nam poroča.K) že stari latinski pisatelji ter srednjeveški letopisci. Ko se je po Galiji širilo kršćanstvo, je na tem hribu položil glavo sv. Denis, apostol teh pokraiin. Tu leže torei temelji kiščanskega Pariza. Mcrovingi so sezi-dali na kraju obglavljenja kapelo. Kas-neje je na istem kraju vzrasla romanska cerkev, ki še zdai stoii. Najlcpši kras Montmartra pa ie bila katedrala Caere Coeur, ki jo je »spokorna Fran-cija« postavila po nesrečnem letu 1871. Kako čudno nasprotje med šumuimi bulvari, kjer pulzira razigrana kri vele-mtsta. in sveto samoto. ki diha iz hladnih stebrišč katedrale. Iz te svete, vzvišene addaljenosti človek zvečer zamišljeno motri morje lučić rx>d se-boj v sinji nižavi. Nepozaben ie ta prizor in globok za čuteče srce. Ovekove-Či^ ga je z mogočno silo godbe skladatelj »Luize«. Prav prijetno je stanovati visoko gori na Montmartru. Zrek je tam čist in svež, stalno pihlja od moria hladilna sapica. Montmartre je sredi Pariza zračna planinica. 2e na srednieveš. nacrtih mesta Pariza vidimo po pobočiih našega hriba razstavljene mline na veter, ki veselo vrte svoia krila in ventiliralo pariški zrak. Danes ie konkurenca parne sile zaustavila tisto veselo okre-tanie. Ostala sta samo še dva izvirna lesena mlina na veter. ki pa počivata in spominjata na staro slavo poštene mlinarske obrti To sta: Moulin au poivre in Moulin de la galette. Ker so ti mlini zelo romantični na oko, so jih kmalu začeli uporabljati podietni oštirji za reklamo in tako so se pod okriljem tth častitiljivih okostiakov stvorila daleč znana zabavišča. Tako imamo danes Moulin bleu in že omenjeni Moulin de la galette. Najvažnejši se zove Moulin rouge ter je znan do vsem s\ etu. Njegova moderna zunaniost predstavlja mlin na veter, od temena do vznožja rdeče pobarvan. Krila, pose-iana z žarnicami. vrti električna sila. Kdor zvečer prihaja postopati po rav- nih in krivih, svetlih in temnih, sme-jočih se in turobnih ulicah Montmartra, tega že o Jdaleč pozdravljalo svetle roke Rdečega mlina, pozdravliak> in va-bijo. obetajoč mu luči. smeha. plesa in Dijanosti vseh čutov. Moderni Moulin rouge ie krasen Ka-zino ali kakor se pravi dandanes, mu-sic-hall. V njem nastODaio sloviti pariški umetniki kakor na pr. Mistingnett in Maurice Chevallier. na odru se odi-s. ravajo prizori poini neslutenega raz-košja. Vsaka predstava ie tuđi izložba ženske lepote v vsei njeni dememič-nesti. Poleg music-halla vsebuie Moulin rouffj tuđi bar in plesiš^e. kier se po predstavi pleše in zabava do pozne jutranie ure. Zanimiva je elejrantna Dublika, ki se shaja na parketu Moulin rouzea. Merilo teh ljudi je internacionalno. Domačinov je malo. Večinoma so gostie Američani in Angleži. ki trosijo ogromne svote denarja. Pegasti Britanci in včerajšn>i c-'iw-boys prekipevrajo vitaminov in objemajo najlepše žene Franciie in njenih kolonii. Poleg blestečih zabavišč kakor Mo-u'in rouge se po krivuliastih nl;cah skri-vaio pivnice sive vsakdaniosti in vlažne kleti, kjer se krepčaio in vesele ljudje. živeći v boju z družbo ali pa na njenem robu. Tip pariškega apaša zzublja na lokalni bani. Vendar se po raznih Bal-musette še vedno najdejo fantie* ki s svojo s.nelostjo, inteligenco in elegantno kretnjo napol ukročene beštije za-divljajo ljubitelje neobičainih življen-skih pojavov. Vendar jim ie policija tesno za petami. zlasti na Montmartru, kjer so se v zadnjem času degenerirani potomci slovitih apašev pričeli baviti s prodajo in tihotapljeniem ko-kaina. opija in drugih razdiralcev človeške družbe. Apaši so se umaknili iz tega okraja v druga predmestta. zlasti v temne ulice za Bastilio. Toda tuđi tam bo prozaična policija kai kmalu razru-šila čar apaške romantike. V prošlem stoletiu ie Montmartre slovel kot središče umetniškcfira življenja Bil je zatočišče slikarjev, ki sa gojili v srcu velike nade, kipariev, ki so se upali dvigati oči k Michel Angelu. pesnikov z dolgimi Iasmi in praznimi rnošnjami. Koncem prošlega stoletja pa ie začel privlačiti umetnike Montpar-nasse in nekdanji veseli atelieti na zrač-rem montmartrskem hribu so se iz-praznili za večno. Tuđi slavni r>esmarji, ki so po vogalih opevali v krepkih ki-ticah usodo pariškega ljudstva so po-časi izumrli in dandanes nas SDommja-jo edinole Še slike in stari bakrorezi na veselo vrvenje. ki je nekdai vladalo tu keri med brezskrbnimi sinovi modric. Duhovi teh živahnih fantov t>a počiva-jo sredi domačega okraia. na montmartrskem pokopališču. Med njimi le-žita tuđi Heine in Murger ter z začu-dcriem poslušata Šum novodobnega življenja, v katerem gotovo DOgrešata tišti sladki lirizem svoie dobe. ki ga je izpodrinilo barnatanie med žvenkom in cvenkom. 40.000 žriev prostitucije (etno Poljska vlada pripravlja zakon, s katerim bo prepovedano dekletom do 21. leta potovati v inozemstvo brez spremstva roditeljev. Uradna statistika namreč priča, da gre iz Poljske vsako leto okrog 40.000 mladih deklet v inozemstvo, kjer zaidejo večinoma na kriva pota in postanejo žrtve brezvestnih trgovcev z dekleti. V Franciji in Belgiji je sicer mnogo poljskih društev. ki skrbe za mlade, neizkušene emigrantke, toda agenti si znajo pomagati, da lepe, temperamentne Poljakinje ne pridejo v stik s temi društvi. Mlade Poljakinje potujejo tuđi v druge države, kjer propada:*) po javnih hišah in velemestih kot prostitutke. Mednarodni trgovci z dekleti imajo v poljski emigraciji glavni vir svojih umazanih kupčij. Poljska vlada je prišla do prepričanja. da je treba zajeziti izselje-vanje mladih deklet s posebnim zakonom. Seveda pa zakon sam po sebi ne more doseči zaželjenega uspeha. Roditelji bi morali sami poučiti svoje hčerke o razmerah v emigraciji. Burni izgredi pri boksu V Kaiserdamm - areni v Berlinu sta se v petek udarila Monakovčan Ludvig Havmann (srednja teža) in American Bud Gorman. Borba ie bila srdita; American je dolgo prevladoval. vendar sa je pa Nemec dobro držal in ie v zadnjih krogih ćelo prešel v Drotiofenzivo. Publika, ki je sprva računala na sigurno zmago Američana. ie bila vesela n-isleč. da bo razsodišče proglasilo borbo za neodločno. Proglas jurvje, ki je prisodila zmago po točkah Američanu. ^" ie številne gledalce presenetil in jih spravil iz ravnotežja. V areni je nastal strahovit skandal, oglušujoče tuljenie in besnenje piblike se je čulo daleč naokoli. Stoli in kar je bilo pripravnesra za metanje. je letelo na komisijo in teh pozdravov je bila deležna tdi naslednia dvojica bokserjev, ki je stopila v kroe. Nad eno uro so trajali kravali, kakršnih arena še ni doživela. Nato je nastorMla policija, ki je napravila red. Gledalci so se umirili sele, ko je Havmann stopil v krog in se jim poklonil. Odnesli so ga na ramah iz arene. Vojaško letalo ukradeno V nedeljo zjutraj je doživela Praga senzacijo, ki spominja na filmske pu-stolovščine odnosno na romantiko divje-ga zapada. Gre namreč za drzno tat-vino vojaškega letala, ki je razburila vso Prago. V nedeljo okoli 8. zjutraj sta se pred vojaškim hangarjem v Pragi pojavila izključena gojenca vojaške letalske sole Edvard Miha in Franc Marek. Neopa-ženo sta se približala na straži stoječe-mu vojaku, ga pobila na tla, zvezala in zavlekla v hangar. kjer sta ga zaklenila v umivalnico. Vse to sta opravila z naj-večjo naglico. Lopova sta nato odprla hangar, pripravila letalo »S 1821« k startu in poletela v sevemovzhodni smeri. Dosedaj še ni znano, kam sta jo ubrala drzna begunca, na katera je češkoslovaška vlada že opozorila oblasti inozemskih držav. Vaznanjamo briomislimo, da je nosil Cirugue-Pantru umetno brado.. Te bi bili naši štirje Ciruguei, oni štir-je Ciruguei, ki smo jih poznali, predno se je pojavil ta vražji Pantru. S tem bi bil Pantru definitivno crtan iz seztruna. Ne bilo bi nobenega novega Ciruguea- Romaru Pantrua, nobenega Cirueuea iz Villejui-fa, če vam to ime bolj ugaja. Bili bi samo prvotni štirje Ciruguei. čijih trupla so obducirali v zavodu za sodno medicino. Claude ie namršil obrvi. Erik ie pa nadalieval: — Vlak odhaja v Dijon ob 23.. a gospod Carangeon trdi, da je zapustil avto Villejiiif okrog 22. ponoči A Villejuif je oddaljen od Nogenta samo deset ki-lcmetrov, Nogent pa samo osem kilo-metrov od kolodvora na Place de la Madalaine. Poslušajte prosim dobro moja izvajanja. Hočem rekonstruirati uporabo časa. Vsi štirje Ciruguei. od kfterih poznamo enega pod imenom Pantru in po njegovi umetni bradi, ima-jo važno posvetovanje v stoplu kralja Jana. Večerjaio skupaj, po večerji pa odpelje eden ostale tri v avtomobilu. Ei ega pusti v Nogentu, drugega v Parizu, oba blizu njunih bivališČ. na kar se odpelje s tretjim na kolodvor na Place de la Madalaine. To ie samo Det mirut od ulice des Arenes. In zdai sta samo dve možnosti ali sta oba možakarja po nekakem tajnem dogovoru skuoaj vsto-pila v vlak proti Dijonu in Pontarlieru ter pustila avto z napačno številko pred kolodvorom, ali pa je vstopil Šofer v vlak brez vednosti svojega dvojnika in ie ravna] tako. kakor smo domnevali že poprej. V obeh primerih bi bil Ciru-gue-Pantru obenem Cirusrue iz Pontar-liera in morilec Cirujniea iz Diiona. Ponavljam, da se število Cirugueev zmanjša s tem na štiri može — štiri trupla. — Hm, hm, — ie zamrmral Claude in zmajal z glavo. Vendar pa je m^-oT priznati: — To ni izkliučeno. Toda zagonetka Richarda Cirugea bi se s tem še ne bila pojašnjena. Mislim namreč prvotno, osnovno taino. — Zagonetka bi s tem ne bila pojašnjena, — je ponovil Marcelin. — toda priznajte, da smo io deloma že pojasnili ... Na sledu smo. gospod Alban. Ču-tim to, nos mi pravi, da smo že na pravi poti. — Kaksne nacrte imate? — Najprej moram dati gospodu Ca-n-ngeonu podpisati njegovo siiajno priče vanie, grom in strela! PodDišite, kar podpišite gospod Carangeon! Nato se odDeljem v Villejuif in sicer že jutri. Ogledati si moram to vražie gnezdo z nevimi očmi Spremita me oba. kafne? Po teh besedah je zložil Cirugueve in Pantrueve akte ter jih arevezal z enim alegoričnim trakom. VII. Villejuif ie komaj štiri kilometre oddaljen od Pariza, od Italijanskih vrat. Močna in nizka limuzina sira Jamesa Burlinghama je drsela tiho po tlaku, kakor sani po ledu. V avtomobilu so sedeli Marcelin, Claude. Erik in sir James sam* ker je dobil slavni filantrop dovoijenje, da sme prisostvovati hišni preiskavi. Avto je vozil z lahkoto navzdol po klancu, ki se nagiba k Villejuifu. Dan je bil megien, ddgočasen. Neba sploh ni bik> vkieti, nad pusto pokrajino se je razprostiral samo ogromen siv oblaik. Zalostna slika okolice, ki ječi pod jarmom velemesta. Osamljene hiše so zrle okupano v megleno praznoto, kajti široka cesta je Ie podaljšan pred-mestni bulvar. — Smo že na cilju, — je dejal Marcelin. — Zdaj varn pokažem »tretjo re-zidenco«. Škoda, da nisem tako dobro znan z nesrečnimi žrtvami, kakor z mo-žem, ki jih je odpravil na oni svet. — Nič novega v preiskavi? — je vprašal sir James. — NiČ! Nič, ražen Pantruevega no-teza s kratkimi beležkami. Tri dame so se sicer zglasile pri preiskovalnem sod-niku, toda novega nišo povedale mnogo. To so tište, ki so vampirju ušle. Ženske, s katerimi se je Pantru sezna-nil pod razmuti tujhni imeni, kakor: Raymond. Fremiet, Diard, Dupont itd. Kar jeza me pograbi. Če pomisHm, da niti »Pantru« ni bilo njegovo pravo ime, marveč da se je imenoval v resnici »Cirusrue« ... Tri žene nišo hotele iti z njim v Villejuif. Toda o njegovih žrt-vah ne vemo ničesar. Tuđi usoda njegovih »nevest« in mlađega moža je ostala tajna. Ah, veste, to me strašno jezi. Marcelin je dal obrniti avto in tako so zavili v ulico des Ecoles. — Izstopimo, — je dejal policijski komisar, — do stoipa kralja Jana imamo komaj dobrih sto korakov. Bik) je na kraju polja v ogradi, polni drevja. Tam je stal velik okrogel stolp z nizko, s škriljevcem krito streho v obliki stožea, iz katere sta molela dva dimnika. Od daleč je bil stolp podoben velikemu mlinu na veter brez kril. To je bil ostanek prastare trdnjave iz dobe kralja Jana Dobrotljivega. Stolpu se je na zunaj že poznal zob časa. Približno v sredini je bik) več oken v neenakih razdaljah. — Gotovo boste uganili, gospod Alban, kdaj je najel Pantru tale starodavni cilinder? — Pred dvema letosna? — Prav pravite. Poljski čuvaj jim je odprl v zidu vratca iz trdega lesa in stopili so med golo drevje zanemarjenega vrta. — Tam zadaj smo izkopali pse z zanko okrog vratu. — je dejal Marcelin. — A tu je shramba, v kateri smo našli kup pepela in kosti, ki smo jih dali prepeljati v zavod za sodno medicino, kjer so zdravniki ugotovili, da gre za kosti sežganih ženskih trapel. Dolge kosti so bile prežagane, kratke pa pre-sekane s sekiro. Stopimo v stolp. Zki je bil izredno debel iti trden. Pri pogledu nanj je bfk) takoj jasno, za-kaj je dolga stoletja kljuboval zobu časa. Stolp se je dvigal približno sredi nekdanje trdnjave. Bil je zadnje zave-tišče težko dostopnih debelih sten, za katerimi so bili obleganci varni pred sovražnikom. — Gospoda. — je otnenil Marcelin, ko so stali že na pragu. — Nacrt stolpa je zelo enostaven. Kakor vidite, zavze-ma vse prttličje ta okrogel prazen prostor s krasnim obeliskom v sredini. Tla-kovan je bil s kockami, ki smo jih odstranili, da bi mogli preiskati tla. V kotu vidite še kup prsti in zloženih kock. Ta mračen prostor je služil za predsobo, klet, delavnico in pralnico. Tu je bik) nekaj kteparskega in mizarskega orod-ja, kakršno najdemo pri vseh obrtnikih na kmetih. Med orodjem so bile dve ali tri pile za železo in sekira. Nikjer nismo našli sledov krvi. Onile stolpič v ozadju so stopnice, ki vodijo v prvo nadstropje in v pod-strešje. V podstrešju ni nič zanimivega, Tam je kraljestvo misi in nočnih ptić. — Pojdrmo gori. Tam boste videli pet sobic, razvrŠČenih v stolpu kakor koščki narezane torte. — Šest sektor je v? — je vprašal Claude. — Tako je in stopnice zavzemajo šest ega. Šli so po stopnicah eden za drugim. Namesto ograje je bila nategnjena vrv. Vsa stena je imela ozke strelne line, skozi katere je prodirala motna dnevna svetloba. Stolpič se je spremenil polagoma iz okroglega v trioglatega. Sektor se je že videl. V eni dolgih sten so se pokazala na koncu nizka vrata. Marcelin je pokazal lino visoko gori v tretji steni dolgega sektorjevega zidu. — Oglejte si dobro košček lestenca !n modre oboje, ki se vidi)o tam zadaj. So v zadnji v peti sobi, kamor pridemo iz četrte. Vse sobe so zvezane med se-boj. toda veže jih Ie nekaka vijugasta uKca. Zadnja soba, ki jo vidimo od tu, nima vrat na hodnik. Iz tega sklepam, da se Pantru ni pripravljal na beg. Sta-noval je v slepi ulici. Claude je pa opazoval od spodaj del lestenca, kolikor se je sploh videl. in zamazano steklo v vodoravni špranji. katere ni zakrivala španska stena, postavljena na drugi strani zidu tako, da radovedno oko ni moglo vkieti, kaj se godi za njo. — To je čudovito, — je dejal Claude. — Ce se ne motim. sem ta lestenec nekje že videl... Ah! Grom in strela! Seveda, videl sem ga pri nas doma v ulici de Conde v podstrešju. Erik, ta lestenec je priča slave mojih prednikov. Bila sta dva enaka in izvirala sta od mojega pradeda Savela. Mati je name-nila enega Richardu, drugega pa meni... da bi krasil salon moje žene... Nisem vedel, da je brat svojega že od-nesel... Mo] brat... tu! Moj brat morilec! Moj brat... je morda mrtev!... Je-li vse to mogoče? — Vstopimo, — je dejal Marcelin. Prva soba je bila zek> ozka. Marcelin jo je nazval »predsoba«. Pohištvo je ob-stojalo iz dveh pletenih stolov, zaboja in obešalnika, Če ne štejemo ob steni stoječe zapuščene omare z rezbarijami iz 18. stoletja. Omara je stala v ostrem kotu trioglate sobe tako, da je bil pro-storček dobro izrabljen in da ga je oo-enem zakrivala. Ta previdnost se je poznala v vseh sobicah. Druga sobica: — Cakalnica! — je izjavil Marcelin. Malo vecja, toda vse pohištvo je ob- stojala iz edine klopi, ki je bila tapecirana, pa je policija blago razpara'a misieč, da najde pod njrm kake sledove. Tretja soba, v kateri je bil s steklom pregrajen prehodni hodnik. — Kuhinja. laboratorij! A vam predstavim znamenit Pantruev Štedil-nik! To so na videz povsem nedolžni kamni. Toda sloves jih uvrsti med naj-večje zgodovinske znamenitosti, kakor je n. pr. Maratova vana. Stedilnik sicer nrma nobene vrednosti. Vendar pa stavim glavo, da se bodo ljudje na javni dražbi pulili zanj, da bi ga mogli postaviti v muzej. Devet nesrevnic in en mladenič — ali vsa' nekateri izmed njili so bili v tem štediiniku sežgani. Erik je pripomnil da se zdi Štedilnik premajhen, da bi mogel služiti za tako strahotno sežiganje. — Strokovnjaki so že izrekli o njem svojo sodbo, — se je oglasil Marcelin. — In vsi se strin>ajo. Napravili so več poizkuov z razno mrhovino. Ta štedil-nik čudovito dobro vleče. Sicer sem pa sam potegnil iz njega dva koščka kosti. Eden je bil na mreži, drugi pa v pe-pelniku. Analiza je pokazala, da gre za ostanke človeških kosti. Sir James se je bal, da bi te besede preveč ne zadele brata zverskega zločinca. Zato se je obrnil h Claudeu. toda opazil je, da se Claude sploh ne zanima za usodni štedilnik,. marveč da ogledu-je samo steklenice, eprovete. retorte in steklene posode, ki so stale lepo v vrsti na mizi. — No, Claude? — No. gospod, nedvomno je. da je moj brat Richard tu eksperimentiral. — moj brat, — mož, ki sem ga poznal, ko je bil še zelo mlad. Claude je bil zelo razburjen. £QtfO%UU z ŽICOM KHDČ najboljše, najtrajnejše zato najcenejše I SLAVNI FRANCOSKI FILMSKI UMETN1K JAQUES CATELAIN igra glavno vlogo v največjem in nmjlep §em apaškera velefilmu PANAMA Predprodaja vstopnic od 11—%\ m 2 naprej ELITNI KINO MATICA TcL 2124. SAMO ŠE DANES! SAMO SE DANES! Mladini prepo-vedano! Danes ob: 4M pol 6. pol 8. in 9. -PANAMA- Največju najlepši pa* riški apaški velefilm! V glavnih vlogah naj« boljši nemški in franco ski i gr alci: Jacques Catclain, Lia Eibenschiitz, Ruth Weyber itd EUtni Kino Matica Brez po&ebnega obvestila. Mestni pogrdni s&vod. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je umrla danes 17. januarja t. 1. ob 2 uri ponoči po kratki in mučni bolezni, previđena s svetotajstvi za umirajoče moja predobra soproga in naša preljuba mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa Ana Babnik posestnica Pogreb nepozabne rajnke se vrsi v sredo, dne 18. januarja 1928 ob 4 uri popoldne iz -mrtvaške veže splošne javne bolnice na pokopali-šče k Sv. Križu. Prosi se tihega sožalja! V Ljubljani, dne 17. jan. 1928. Kard Đabnik, soprog V&tor Babnik. ing. — Franjo Štefe — ing. VlUem Babnik — sinovi Štefka SircelL roj. Babnik, hčerka Pavla Stlblfl, nećakinja. Vsi vnuki in vnukinje. Budilke Budilice Budilkt Bvtftika F.ČUDEN Mirmi Smuči in sportne sanke najfmejše, izdeluje m ima ve* dno v zalogi Fran Pogačnik, kolar, Dobrava pri KropL 517 Snežne čevlie in ^aloše sprejema v popravilo tvrdka F. Trehar. Sv Petra cesta it. 6. Z luon Zokotnlk Z mestni tesarski mojster, — mm _ «. LJUBLJANA Ounmfkm cm*f §6-----------— V—kov fina fmrsfc* tfclfc moderne i^fvn* rtmvb; ostrtija trn pmlmčm. MU, Wlf. rovgmt. cmrkv (n rwntk9 - Stmpi "mznm Um, tfoimlc«. t9Ć9nlC9 o*vtyoni. vwtmnd9 icj«i>« ogr«/t