Poštnina plačana v gotovini ""‘TRGOVSKI i kt~ Naročnina za Jugoslavijo: B BV ^Lj| H JIB% I H_______1 M M celoletno 180 din (za ino- BB§ WTm MBa^gT IH feHHF H H HnHlHi Hi Krf,!™ i'1*4 zemstvo: 210 din), za '/• leta B V ^Bk B B !,iwtoS m^čn0Z15 di^Tedfii^ v Rokopisov ne'vračamo. — KSi;™wS Časopis za trgovino. nlcl v LJub5aj!r&t!lLM(ii lzhaia™fZ‘ZZ Llubliana.ponedeljek 23. Vel obiektivnosti! Ce Človek čita naše časopise, zlasti hrvatske in prebira vse uredbe, ki so izšle zaradi draginje, bi skoraj moral misliti, kakor da so vse draginje in vseh današnjih nevšečnosti krivi edinole trgovci. To mnenje pa je v resnici absolutno napačno. Samo poglejmo malo nazaj v razvoj dogodkov. Osnovni vzrok draginje je pomanjkanje blaga, ki je nastalo že pred vojno. Kolikokrat so trgovci in industrialci opozarjali na nujno potrebo, da si oskrbimo iz tujine večje zaloge blaga, ki ga neob-hodno potrebujemo. Toda vsa ta opozorila so bila zaman in uvozna dovoljenja se niso mogla doseči v zadovoljivi meri. Posledica tega je bila, da trpimo od začetka vojne neprestano zaradi pomanjkanja blaga, ker ga nismo uvozili takrat, ko smo ga mogli, sedaj pa, ko ga hočemo, ga pa ne moremo uvoziti. Ne trpimo pa le zaradi pomanjkanja uvoznega blaga, temveč tudi izvoznega. Ne bomo tu razpravljali o vzrokih tega pomanjkanja, ker so ti v znatni meri povzročeni od zunaj. Navzlic temu pa je jasno, da- bi morali takoj ob začetku vojne tudi z izvoznim blagom gospodariti bolj racionalno ter je zahteva po racioniranju blaga sedaj za celo leto zakasnela. Zopet pa je jasno, da tudi tega pomanjkanja niso krivi ne trgovci, ne industrialci in ne gospodarski ljudje. Pomanjkanje blaga povzroča vedno dvig cen, zlasti pa v časih velike vznemirjenosti javnosti. Vsi vemo, kako je bila vsa javnost razburjena ob izbruhu vojne, kako se je nekaterih polastila prava vojna psihoza, kako so najbolj spoštovani ljudje začeli kupičiti blago, da se je zaradi tega pomanjkanje še poostrilo. Ali so mar bili te vojne psihoze krivi trgovci? Ali oni odločajo o tem, kaj pišejo listi in kako se pomirjevalno vpliva na javnost? Kontrola tiska ima morda tudi svoje dobre strani, dostikrat pa še več slabih. Ko pa so cene že začele rasti, so se z raznimi ukrepi še bolj pognale navzgor. Agrarni protekcionizem je začel že pred vojno dvigati cene agrarnim proizvodom, in tu je prvi vzrok, da se je kruh tako močno podražil. Ali so mar te podražitve krivi trgovci? Naj v zvezi s tem omenimo le zadevo s koruzo. Ponovno se je skušalo z uredbami urediti vprašanje oskrbe prebivalstva s koruzo. Kaj pa je bila posledica teh uredb? Koruza je sploh izginila s trga in trgovci niso mogli niti pri najboljši volji in z materialnimi žrtvami priskrbeti svojim odjemalcem koruze. A teh uredb prav gotovo niso izdali trgovci. Kdo je torej kriv? Cene pa so se morale dvigniti tudi zaradi višjih davščin, večjih socialnih dajatev, višjih železniških tarif, zvišanih taks, večjih mezd, inflacije ter drugih vzrokov, ki jih je deloma povzročila vojna, deloma pa tudi naš birokratizem. Jasno je, da je država bila prisiljena zaradi napetih razmer k zvišanju vseh izdatkov ter je morala zalo zahtevati tudi višje dohodke. Potrebi višjih državnih dohodkov tudi ni nihče ugovarjal in gospodarski krogi so tudi izjavili, da so pripravljeni na žrtve. Predlagali so tudi, kako se naj ti večji dohodki dosežejo, a njih predlogi se niso upoštevali. Ali so morda gospodarski ljudje krivi, če ni imela davčna konferenca v Ljubljani onega uspeha, ki bi ga mogla imeti? Kdo pa je onemogočil koristno sodelovanje? Navsezadnje pa je treba naglasiti še eno dejstvo. Etatizacija je na pohodu, monopoliziranje v trgovini napreduje na vsej črti, zasebni iniciativi se pušča vedno manjši prostor gibanja, izdajajo se vedno nove uredbe, ki vedno globlje posegajo v gospodarsko življenje. S tem pa je tudi že povedano, kdo je v prvi vrsti odgovoren za da- našnje stanje. Gospodarski ljudje, ki ne morejo niti tega doseči, da bi se izdajale nove uredbe z njih pozitivnim sodelovanjem, prav gotovo niso krivil Vedno je bilo tako, da pada odgovornost na tiste, ki odločajo. Kako je torej moglo nastati, da se piše po listih in da se vnašajo v uredbe predpisi, ki imajo tendenco, ko da bi bili trgovci vsega krivi! Je sicer res, da je zelo pripravno imeti zamorca, na katerega se zvali vsa krivda. Toda tudi tu je meja dopustnosti! Zlasti še, ko ima oblast tudi brez vseh specialnih uredb že v starih zakonskih predpisih vse možnosti, da s trdo roko zagrabi tistega, ki bi ogrožal redno prehrano ljudstva. Ce kdo kaj takega stori, naj ga oblast pokliče na odgovornost, naj ga kaznuje, ne gre pa, da se vali krivda na ves stan in da se dela ljudem brez krivde krivica. Malo več objektivnosti je treba tudi pri protidraginjski akciji, če se ta v resnici hoče dobro izvesti! Aprovizadja S sodelovanjem trgovstva se najbolje in naj- ceneie reši to vprašanje »Jutro« je objavilo odlomek iz pisma dr.Bohinjca županu dr. Adle-šiču glede prehrane Ljubljane. V tem pismu predlaga dr. Bohinjec, naj bi mestna občina ustanovila samostojne aprovizacijskc prodajalne vsaj za najglavnejše potrebe. Zupan dr. Adlešič pa je ta predlog odklonil in navedel za svoje stališče zelo tehtne razloge. Predvsem so takšne prodajalne nepotrebne, ker se itak more dobiti blago na svobodnem trgu. Po mnenju strokovnjakov bi imele mestne prodajalne mnogo predrago režijo in zato te prodajalne ne bi mogle prodajati blaga po cenah kakor trgovci. Občina pa niti nima pogojev za ustanavljanje takšnih prodajaln, ker nima ne iz-vežbanega osebja, ne prodajaln, ne skladišč in niti potrebne prakse. Vse to bi povzročilo velikanske stroške, ki bi mestni proračun silno obremenili. Stališče ljubljanskega župana je edino pravilno in to stališče podpiše vsak, ki zna,gospodarsko misliti. Ni tako enostavno, kakor mislijo nekateri, ustanoviti občinske prodajalne, v katerih bi se prodajale najbolj potrebne življenjske potrebščine, kakor moka, sladkor, olje, petrolej, kava itd. Za prodajo takšnih predmetov so potrebni tudi primerni prostori, ki jih občina nima. Treba je nastaviti trgovske pomočnike, ker mestni uradniki ne bodo prodajali olja, petroleja in podobnih predmetov. Občina pa nima niti skladišč niti osebja, ki bi moglo redno skrbeti za zamenjavo blaga, da se to ne bi pokvarilo, kakor se je zgodilo mnogim, ki so si nakupičili zaloge. Vrhu tega pa je tudi absolutno nepotrebno, da bi si občina nakopala to težavno, tvegano in težko delo. Vse to delo morejo opraviti trgovci odlično in trgovci &o tudi že ponovno izjavili, da so pripravljeni zaradi redne oskrbe prebivalstva z živili in drugimi življenjskimi potrebščinami pomagati s svojimi bogatimi izkušnja-mi, s svojim strokovnim osebjem, skladišči in tudi s kapitalom. Mnogi trgovci so se za časa svetovne vojne odlično seznanili z aprovizacijskiin vprašanjem. Odklanjati te izkušnje in poverjati težavni aprovizacijski posel strokovno popolnoma neizučenim ljudem, se pravi: biti brez vsake odgovornosti. Če pa nudijo trgovci poleg tega še vso drugo potrebno pomoč, potem bi pač bilo neoprostljivo to pomoč odklanjati. Zlasti še, ker morejo trgovci nuditi tudi vse potrebno jamstvo, da se bo vse blago razdeljevalo med ljudi z največjo objektivnostjo in da se bodo trgovci omejili na najmanjši dobiček, ki bi bil celo nižji, kakor pa je dopusten po uredbi o kontroli cen oziroma po navodilih o maksimalnem bruto-zaslužku. Druga bi bila stvar, če trgovci ne bi bili pripravljeni sodelovati pri aprovizaciji prebivalstva ali če bi bilo res, da skušajo sedanje težke čase izkoristiti za svojo obogatitev. Toda dosedaj se je izkazalo, da so vsi ti očitki bili brez podlage in v Sloveniji je bil edini slovenski trgovec, ki je bil poslan na prisilno bivanje, od sodišča oproščen, ker se je izkazalo, da je bil brez podlage očitek, da je ku-pičil blago. Pa tudi vsa na široko razpihnjena svoječasng akcija v smislu protidraginjske uredbe je dokazala, da je slovenski trgovec visoko soliden in da prav noben navijalee cen. Zaradi prekrškov te uredbe je bilo obsojenih silno malo trgovcev, tako malo, da se more skoraj reči, da je bila v tem oziru vsa protidraginjska uredba čisto odveč. A še tisti, ki so bili obsojeni, so bili večinoma obsojeni le zato, ker je ostal po pomoti kateri predmet brez označene cene. Aprovizacija mest je težko vprašanje, poleg tega pa mnogo preresno, da bi se smelo z njim eksperimentirati. Samo nezrelo eksperimentiranje pa bi bilo, če bi se odpirale mestne prodajalne, ko pa ni zanje niti najprimitivnejših pogojev. Na drugi strani pa je vse pripravljeno, da more mestna občina z aktivnim sodelovanjem trgovstva takoj in brez rizika izvesti aprovizarijsko akcijo, ki bo gladko funkcionirala, ki bo cenena in ki bo ljudem tudi najbolj ustrezala. Da pa bo ustreženo tudi pesimistom, pa se more uvesti pri tej akciji tudi tako učinkovita kontrola, kakor se nad mestnimi prodajalnami niti ne bi mogla. Ponavljamo zato, da bi bilo znak velikega pomanjkanja odgovornosti, če bi kdo kljub temu odklonil sodelovanje trgovcev in se spustil na opolzka tla občinskih prodajaln. Čudimo se le, kako se more takšna misel propagirati v listu, ki bi sam moral še posebej dobro vedeti, da takšne akcije ne morejo prinesti uspeha, da pa iz njih govori tudi takšno nezaupanje, ki ga zlasti slovenski trgovci niso nikdar zaslužili. Za uspeh vsake akcije je potrebno, da se delo pravilno razdeli, da opravljajo posamezne posle ljudje, ki so za to usposobljeni in da se ne pusti beseda šušmarjem in nepoklicanim. Tako je tudi z aprovizacijo in zato spada predlog o občinskih prodajalnah čisto na dno koša za ničvredne papirje. gostilničarji brez škode za lastna interese lahko izpustili dotično proti trgovstvu naperjeno zahtevo, namesto nje pa tem krepkeje poudarili nujnost solidarnosti gospodarskih stanov, ki je zlasti danes tako zelo potrebna. Le s složnim delom-si bodo priborili gospodarski stanovi boljšo bodočnost. K zahteva gostilničarjev Objavili smo poročilo o zborovanju gostilničarjev v Laškem ter v celoti tudi njih zahtevo. Storili! smo to, ker posveča od nekdaj »Trgovski list« vsem gospodarskim vprašanjem svojo pozornost in tako tudi gostinstvu, ki je za napredek našega tujskega prometa odločilnega pomena. Poleg tega pa je bil »Trgovski list« vedno na stališču solidarnosti gospodarskih stanov in je zato vedno podpiral težnje vseh gospodarskih stanov, tako tudi gostinskega. Posebno v boju proti neupravičeni davščini na prenočevanje v hotelih, proti previsokim trošarinam, za sanacijo hotelirstva, a tudi v drugih vprašanjih je »Trgovski list« vedno branil interese obrtništva in tako tudi gostinstva. »Trgovski list« se zato more sklicevati na svoje prijazno stališče do gostinstva in obrtništva. Zato pa si tudi dovoljujemo nekaj pripomb k zadnjim zahtevam gostilničarjev. Kakor že rečeno, smo objavili te zahteve v celoti, ker smatramo za potrebno, da je gospodarska javnost o njih informirana. To pa seveda ne po- meni, da bi se tudi v celoti strinjali z vsemi zahtevami. Zlasti pa se ne moremo strinjati z malo utemeljeno zahtevo, ki je bila naperjena proti trgovcem, ki prodajajo vino v zaprtih steklenicah. Prodaja takšnega vina ni prav nobeno šušmarstvo, temveč stara pridobljena pravica, ki si je seveda trgovstvo ne pusti vzeti. Za to svojo pravico plačujejo tudi trgovci vse predpisane takse in pristojbine, da že zaradi tega ni mogoče govoriti o poslu, ki bi bil tudi le od daleč podoben šuš-marstvu. Mislimo, da je v interesu tako gostilničarjev ko trgovcev, če vlada med obema stanovoma čim večja solidarnost. Čim bolj se bosta oba medsebojno podpirala, tem večje uspehe bosta tudi dosegla. Zaradi tega smo tudi mi vedno podpirali težnje obrtnikov in posebej še gostilničarjev in smo molčali tudi takrat, kadar so po-edini gostilničarji posegali v trgovske posle. Toda raje smo potrpeli, kakor pa da bi škodovali prepotrebni solidarnosti gospodarskih stanov. Zato mislimo, da bi tudi Enotne cene za olje Liter v nadrobni prodaji okoli 26 dinarjev V soboto je bila pod predsedstvom pomočnika trgovinskega ministra Save Obradoviča v Prizadu konferenca o jedilnem olju. Konference so se udeležili zastopniki Prizada, urada za kontrolo cen in delegati tovarn olja. Po razpravi o vseh vprašanjih so bili v zvezi s kampanjo olja in z izvedbo uredbe o oljaricah in jedilnem olju sprejeti naslednji sklepi: 1. Nova kampanja za jedilno olje se začne v ponedeljek 30. t. m., ko bodo tvornice, ki pripadajo prodajni centrali, dale v promet novo jedilno olje. 2. Cena, po kateri bodo tvornice prodajale olje, je določena na 18‘40 din za kg franko nakladalna postaja tvornice, oziroma 20'70 din franko namembna postaja. Cena je izenačena za vso državo (upoštevajoč tudi voznino, posodo in davek na poslovni promet). 3. Cene v nadrobni prodaji bo določil urad za kontrolo cen. Ta cena v Beogradu ne bo večja kakor 26 din za liter olja skupaj z občinsko trošarino. 4. Luksuznega olja sploh no bodo izdelovali, niti ga ne bodo kot takega pakirali. V promet bo dano samo izenačeno jedilno olje. 5. Konferenca je ugotovila, da bo mogoče iz letošnjega pridelka semena sončnic pridelati 1050 vagonov jedilnega olja, kar zadostuje za potrošnjo 8 mesecev. Z naknadno proizvodnjo olja iz oljnate repice se bodo pokrile potrebe do prihodnje kampanje. 6. Ker je predpisan pravilnik o zajednici predelovalcev, bo sklican poseben sestanek predelovalcev, na katerem bo določena tudi prodajna centrala za olje. 7. Odkup oljaric in njihovo kon-trahiranje bo poverjeno zajednici predelovalcev, da se zagotovi red na trgu oljaric. 8. Ministrstvo za trgovino in industrijo bo po Prizadu izvajalo stalno kontrolo nad proizvajalci oljaric in nad njihovo prodajno centralo. Uvedeno bo enotno milo Jugoslovanski nacionalni odbor za normalizacijo mila pri trgovinskem ministrstvu je izdelal norme za milo. Na podlagi teh norm in zaradi pomanjkanja surovin oziroma tehničnih maščob bo trgovinsko ministrstvo normaliziralo proizvodnjo mila v vsej državi. Cene za novo milo bo določil urad za kontrolo cen, trgovcem pa se bo pustil rok dveh mesecev, ko morajo razprodati svoje sedanje za-loge. Cene za kvas Finančni minister je odobril, da velja od 23. septembra dalje prodajna cena kvasu v vsej državi 32 din za kg, vštevši državno trošarino in skupni davek, franko železniška postaja kupca. Dosedaj jo bila cena 29 din. Komisijsko pa’ se je ugotovilo, da so se proizvajalni stroški zvišali za 35%. Nova organizacija naše zunanie trgovine Mava dr. Bicanica Ob objavi uredbe o kontroli zunanje trgovine je sprejel direktor Direkcije za zunanjo trgovino dr. »Bičanič novinarje, da jim pove jglavne namene in smernice nove uredbe. Dr. Bičanič je najprej govoril o razmerah v sosednih državah, ki imajo dirigirano gospodarstvo ter naglasil, da mi tako dolgo ne moremo uspešno trgovati s sosednimi državami, ki so že izvedle organizacijo svojega gospodarstva, dokler tudi mi ne organiziramo svojega gospodarstva. Zato je bila izdana tudi uredba o kontroli zunanje trgovine. Ta uredba je le del organizacije po strokah, ki se pri nas ustvarja. V resnici je bila ta uredba izdana bolj zato, da se organizira domači trg, kakor pa zaradi zunanjega trga. Trgovinski minister je že v svoji zadnji izjavi naglasil, da se mora vsa zunanja trgovina osredotočiti v direkciji za zunanjo trgovino, da bi se na ta način doseglo enotno postopanje, ker je dosedaj bilo pristojnih v zunanji trgovini okoli 20 ustanov. Prizadevanje je, je nadaljeval dr. Bičanič, da se urede razmere v našem gospodarstvu z organizacijo, da bi se natančno določilo, kdo more biti izvoznik. To se bo doseglo z registracijo, ki bo služila tudi za selekcijo in specializacijo našega gospodarstva po strokah. S tem da se bo povečala solidnost naših gospodarskih organizacij. Z našim gospodarstvom hočemo sodelovati na ta način, da delamo z gospodarskimi organizacijami. V skupnosti z njimi bomo izdelovali trimesečne načrte, v nekaterih jprimerih pa morda tudi letne načrte, če bo potrebno pa tudi načrte o razdelitvi blaga z mnogo kasnejšimi roki. Delali bomo tako, je nadaljeval dr. Bičanič, da se bodo izdajala potrdila za uvoz in izvoz prav za prav bolj za blago ko za trgovce (?!). Naša tendenca je, da ima država surovine, tvornice pa da bi opravljale samo neko javno funkcijo z izdelovanjem blaga. Na ta način bomo odpravili parazitsko posredniško trgovino (!). Ustanavljali bomo za-•jcdnice izvoznikov in uvoznikov.. Te zajednice so neobhodno potrebne, da se bo natančno vedelo, kdo predstavlja določeno izvozniško ali uvozniško skupino, kdo ima pravico, da govori v njenem imenu. Kjer so že organizirane gospodarske skupine, bomo te legalizirali, kjer jih pa ni, jih bomo ustanovili. Med takimi organizacijami je potrebno organizirano sodelovanje. Ce se predlaga, da gremo v si--stem dirigiranega gospodarstva, jpotem je bolje, da se izvede dirigirano gospodarstvo v sodelovanju - organizacijami zainteresiranih, kakor pa da bi bilo dirigirano s pomočjo birokratičnega Saparata. Glede zajednic imamo za-jrodek takšnih organizacij n. pr. 4e_v uredbi o razdelitvi bombaža, iv živinskem režimu z zakonskimi pooblastili za podpiranje tvrdk, (ki s^ organizirajo. V ta namen se bodo sklicevale posamezne stroke Uvoznikov oz. izvoznikov ter trgo- Sinske zbornice, da v skupnem so-elovanju z direkcijo za zunanjo trgovino prouče vprašanja o njih organizaciji. Tako so bile že sklicane konference za kavčuk, železo, premog, parafin, izvoz drv za prihodnji teden, v kratkem pa bodo sklicane tudi druge. Istočasno se bodo reševala tudi praktična vprašanja. Predloge za kontingente bodo dajale organizacije, direkoija za zunanjo trgovino pa bo o njih sklepala z ozirom na razpoložljive devize. Direkcija bo tudi odločala o važnih nabavah blaga, ki se mora najprej uvoziti in v sporazumu z Narodno banko ter z ozirom na razpoložljive devize. Z ozirom na potrebe domačega trga nadalje bo sklepala, da se izdajo devize za najbolj potrebno blago. Sklepe o tem izdaja svet, če pa bi bilo v svetu nesoglasje, odloča o tem direkcija glede nabave dotičnega blaga. Ta svet bo imel 14 članov. Ce v svetu ne bi prišlo do sporazuma, bo predložila direkcija vse vprašanje gospodarsko - finančnemu odboru ministrov v odločitev. Dr. Bičanič je nato izrekel svoje upanje, da bo našel pri gospodarskih ljudeh polno razumevanje in sodelovanje, da se na ta način organizira naše gospodarstvo. (Tu bi pripomnili, da bi bilo še mnogo bolje, če bi se iskalo sodelovanje gospodarskih ljudi že pri izdaji te uredbe, ki jo gospodarski ljudje nikakor ne smatrajo za tako idealno, kakor njeni avtorji. — (Opomba uredništva.) Potrebna pa je disciplina, če se hočejo doseči koristni rezultati za javnost. Tako smo m pr. zadostno oskrbljeni z bombažem do spomladi prihodnjega leta in to je uspeh skupnega sodelovanja. Zajednice izvoznikov in uvoznikov bodo vključene v skupine, te pa bodo organizirane po strokah. Organizacije bodo obvezne in nihče ne bo mogel Optimizma dr. Bičaniča o novi uredbi o kontroli zunanje trgovine pa ne dele tudi gospodarski ljudje. O tem priča članek, ki ga je objavil beograjski >Privrezaščite domače delavnosti« brez ozira na upravičenost zaščite vsega in vsakogar in brez ozira na vpliv te politike na druge skupine gospodarstva. Sedaj se pojavlja želja, da vodi trgovinsko politiko sena roka« — ministrstvo za trgovino in industrijo. Verujemo, da je... trenutek za vodenje trgovinske politike s stališča občnih interesov z enega mesta. Za kaj takšnega so le urejene razmere mirnega časa. Danes, v dobi vojnega gospodarstva, pa ni možnosti vodenja trgovinske politike z enega mesta, sedaj se morajo po sili razmer vmešati tudi vsi drugi činitelji, ki »Službene novine« so objavile uredbo o kontroli zunanje trgovine, ki so glasi: Člen 1. 1. Uvoz in izvoz vseh vrst blaga se stavita pod nadzorstvo direkcije za zunanjo trgovino. To nadzorstvo izvršuje direkcija z uvoznimi in izvoznimi potrdili, ki se bodo postopoma uvajala za posamezne vrste blaga. 2. Minister za trgovino in industrijo bo po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino predpisal z na-redbami, za katere vrste blaga se uvede kontrola uvoza oziroma izvoza in po katerih pogojih bo izdajala direkcija za zunanjo trgovino uvozna oziroma izvozna potrdila za dotično blago. Te nared-be dobe obvezno moč z dnem njih objave v »Službenih novinah«. 3. Blago, ki je z naredbami po prejšnjem odstavku dano pod kontrolo uvoza ali izvoza, se bo moglo uvoziti oziroma izvoziti samo na podlagi potrdila, ki ga izda direkcija za zunanjo trgovino oziroma od nje pooblaščeni organi (ekspoziture direkcije, oddelek za trgovino, obrt in industrijo banske uprave in drugi uradi). Carinske oblasti ne smejo izvršiti uvozno oziroma izvozno carinjenje blaga, če to nima uvoznega oziroma izvoznega potrdila. 4. Uvozna oziroma izvozna potrdila izdaja direkcija za zunanjo trgovino v okviru potrjenega načrta spremembe v smislu čl. 4. uredbe o direkciji za zunanjo trgovino ter v mejah razpoložljivih oziroma potrebnih plačilnih sredstev, kar se ugotovi v sporazumu z Narodno banko. • Clen 2. 1. Uvozniki in izvozniki blaga, ki je z naredbami po prejšnjem členu postavljeno pod kontrolo uvoza oziroma izvoza, se morajo registrirati pri direkciji za zunanjo trgovino oziroma pri organih, ki so za to pooblaščeni (ekspoziture, ravnateljstva, oddelek za trgovino, obrt in industrijo banske uprave in drugi uradi). Pogoje registriranja predpiše minister za trgovino in industrijo ob izdaji naredb o uvedbi kontrole uvoza in izvoza za 1 posamezne vrste blaga. Pri tej priliki določi minister tudi višino kavcije, ki se mora ob registriranju položiti. 2. Minister za trgovino in industrijo more po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino ter v sporazumu z banom banovine Hrvatske predpisati obvezno združevanje uvoznikov oziroma izvoznikov posameznih vrst blaga v uvozniške oziroma izvozniške zajednice. 3. Zajednice uvoznikov oziroma izvoznikov morajo biti v sestavu obveznih zajednic, ki obstoje za w barva, plesira in 7p v 21 urankemi?n° 8nai1 LC f *** “■U" obleke, klobuke itd. Sltrobi in Bvetlolika srajco, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telelon št. 22-72. se prej niso pojavljali in ki niso imeli besede v naši trgovinski po-litikL Naše skromno mnenje, da bi uredba, ki bi določala to, kar smo zgoraj navedli, bila odveč... Bolje bi bilo, da prepustimo onim trgovcem in uvoznikom, ki so nas dosedaj oskrbovali z blagom iz tujine, da tudi še nadalje skrbc za to. Casi in razmere zahtevajo, da se hitro znajdemo in da držimo v rokah to, kar imamo. posamezne gospodarske stroke ali ki se bodo ustanovile za vso državo ali posebej za banovino Hrvat-sko ter za ostala območja. V tem primeru morajo vse teritorialne zajednice ustanoviti svoje državne zveze ali svojo državno centralo. 4. Naloga teh zajednic je, da pri direkciji za zunanjo trgovino predstavljajo svoje člane, da predlagajo razdelitev uvoznih oziroma izvoznih kontingentov in da po potrebi ustanavljajo poslovne centrale za skupno nabavo oziroma prodajo dotičnega blaga. 5. Podrobna določila o organizaciji, pravicah, dolžnostih in poslovanju teh zajednic bo predpisal minister za trgovino in industrijo v sporazumu z banom banovine Hrvatske. Clen 3. 1. Direkcija za zunanjo trgovino more po sklepu sveta za zunanjo trgovino izdajati uvozna potrdila proti zavezi uvoznika, da bo nabavil določeno kvaliteto blaga ali blago določenega izvora ali da bo blago kupil po določeni ceni. 2. Ravno tako more direkcija za zunanjo trgovino izdajati izvozna potrdila proti zavezi izvoznika, da bo izvozil določeno kvaliteto blaga, da izvozno blago kupuje ali prodaja po določenih cenah ali da v določenem razmerju z izvozom oskrbuje državne ali banovinske ustanove. 3. Direkcija za zunanjo trgovino ima pravico zahtevali od vsakega uvoznika oziroma izvozuika podatke o zalogah dotičnega blaga, o cenah, po katerih je kupljeno oziroma prodano v inozemstvo ko tudi vse druge podatke, ki so potrebni za vodenje zunanje trgovinske politike. Clen 4. 1. Uvoznikom in izvoznikom, ki se pregreše proti predpisom te uredbe in naredb po členu 1. te uredbe, more direkcija za zunanjo trgovino ustaviti uvozna oziroma izvozna potrdila začasno ali tudi traj no. 2. Izvoznike in uvoznike, ki se ne ravnajo po pogojih in zavezah, predvidenih v čl. 3. te uredbe, more poleg tega direkcija za zunanjo trgovino kaznovati tudi z izgubo kavcije, ki se položi pri registriranju za uvoz oziroma za izvoz. Clen 5. Ta uredba stopi v vel javo z dnem njene objave v »Službenih novi nah«. Sedanji način kontrole zunanje trgovine velja še naprej Uredba o kontroli zunanje trgovine je stopila v veljavo 19. septembra. Z uveljavljenjem te uredbe pa dosedanji predpisi o kontroli uvoza in izvoza niso prenehali veljati. Ti predpisi bodo veljali še tako dolgo, dokler ne bo trgovinski minister predpisal na-redbe, s katerimi prideta uvoz in izvoz posameznih vrst blaga pod kontrolo direkcije za zunanjo trgovino. Vse te naredbe morajo biti objavljene v »Službenih novinah«. Kai pravijo gospodarski ljudje 7 Uredba o kontroli zunanje Politične vesti Kralj Boris bo prve dni oktobra obiskal novo priključene kraje v Dobrudži. V soboto ob 9. dopoldne je bolgarska vojska prestopila bolgarsko mejo in začela zasedati odstopljeno Dobrudžo. Istočasno je začel svoj govor v sobranju bolgarski ministrski predsednik Filov. 50.090 bolgarskih vojakov je v soboto vkorakalo v Dobrudžo. Na čelu čet je bil gardni konjeniški polk, ki je v galopu pretrgal črni trak, ki je bil potegnjen čez staro mejo. Povsod po poljih so kmetje iz Dobrudže navdušeno pozdravljali bolgarsko vojsko. Enako navdušeno so pozdravljali tudi zastopnike nemškega in italijanskega tiska. Vkorakanje bolgarske vojske v Dobrudžo je bilo končano do opoldne. Romunsko časopisje poroča o velikih neredih, ki da so nastali v Transilvaniji, ki je bila odstopljena Madžarski. Romunski listi poročajo, da se vrše velika nasilja nad romunsko manjšino. Pišejo celo množestvenih obešanjih Romunov. Romunska vlada da je o tem razpravljala na posebni seji. Romunska vlada bo baje apelirala na Nemčijo in Italijo, da napravita red in zaščitita romunsko manjšino. Vodja Romunije gen. Antonescu odpotuje v kratkem v Rim in v Berlin. Iz Bukarešte uradno demantirajo vse vesti, kakor da bi bili na sovjetsko-romunski meji kakšni incidenti med vojaki obeh držav. Vsa poročila o rimskih posvetovanjih so soglasna o tem, da se je predvsem govorilo o vprašanjih Sredozemlja ter Afrike. Med drugim se je govorilo o možnosti velikega skupnega nemško-italijanske-ga napada na Palestino in Egipt. Zlasti naj bi veljala ta akcija Haifi, kjer prihajajo do morja petrolejski vodi iz Iraka, dočim naj bi napad na Sueški prekop zadel življenjsko žilo britanskega imperija. Da bi bil napad na Palestino uspešnejši, bi morala priti francoska Sirija pod oblast osnih velesil. Poroča se tudi, da bo Italija zasedla francoski Tunis. Nadalje se bo skušala pridobiti Španija, da vstopi na stran osnih velesil. V tem primeru bi dobila Španija Gibraltar ter zapadni del Francoskega Maroka. V zvezi s tem se govori, da je gen. Franco sicer zelo dovzeten za te načrte, da pa se boji, da bi mogla v tem primeru zasesti Anglija Azorske in Kanarske otoke. Poleg tega pa je gen. Franco mnenja, da se Španija še ni zadovstno popravila od zadnje državljanske vojne in da bi bilo tudi za notranji red v Španiji nevarno, če bi se Španija vmešala v vojno, ker levičarski elementi še nkso strti. Pri načrtih glede Palestine in Sirije pa bi bilo važno tudi stališče Turčije, a s tem tudi Sovjetske Rusije. V krogih osnih velesil se misli, da bi bliskovita akcija na Sueški prekop in Palestino postavila Turčijo pred izvršeno dejstvo, dočim pa da se sovjetski interesi omejujejo na Dardanele, črno morje in kavkaško ozemlje Listi so objavili tudi vest, da bo italijanska mornarica sodelovala v Rokavskem prelivu pri napadu na Anglijo. O rimskih konferencah v. Ribbentropa pišejo nemški listi, da jo njih glavni namen, da se uredi vprašanje razmerja Španije do sil osi in da se odloči usoda Egipta Med drugim piše »Deutsche diplo-matisch-politische Korespondenz«: Evropski kontinent je že skoraj popolnoma osvobojen britanskega pokroviteljstva. Sedaj je potrebno, da se stre tudi angleška premoč v Sredozemskem morju, ki ga je Vel. Britanija spremenila v pravi zapor za sredozemske države. V tem po-1 gledu je zlasti značilen novi kon takt Španije z velesilama osi. Ta borba pa je tudi pomembna za Afriko. Tu je zlasti še živ spomin na razne britanske osvojitve. V prvi vrsti se mora sedaj oprostiti britanskega jarma Egipt, ki je bil dolgo časa igrača v rokah Angležev. Narodi Nemčije in Italije so se morali sedaj prepričati, da se sestanki njihovih državnikov vedno končujejo s pozitivnimi rezultati, s sistematičnim delom se je izgra-r*™ stavba, ki bo po volji osi v Evropi1 Meoračunano za dolgo vrsto let, veliko in uleme ljeno zaupanje. Za življenjsko zavarovanje je predvideno za nove police kriije vojnega rizika (gl. tudi Assekti-ranz-Jahrbuch, Band 59, str. 29). Zavarovalno pravna zakonodaja je v Švici dobro in solidno ureje na, počen d od zakona o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji iz leta 1885. do najnovejše dobe. Samo mimogrede bodi omenjeno, da so vsakemu Švicarju proti malenkostni odškodnini šv. frc. 1'50 na razpolago vsi zakoni in uredbe, ki se tičejo zasebnega zavarovalstva. Zvezni zavarovalni urad objavlja vsako leto izčrpno poročilo (celo knjigo) o zasebnem zavarovalstvu, ki dopušča najbolj detajlni vpogled v privatno zavarovalstvo. V tem letnem poročilu so objavljene vse sodbe, kar bodi le mimogrede omenjeno, ki so izšle v preteklem letu v področju zavarovalnega prava. Poučno in skrajno koristno je, da se malo podrobneje pobavimo z vzornim švicarskim zavarovalstvom, ki nam lahko služi kot vzor in vzpodbuda za temeljito izgraditev našega zavarovalstva. (Konec.) Vsak napreden trgovec prodaja le tako blago, s katerim svojim odjemalcem koristi. Nudite tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebi! % Denarstvo Mednarodni devizni trg Čezmorsko devizno tržišče v New Yorku je popolnoma stabilizirano. Ves teden je notiral London 4-03, durih pa 22.78. Poslovanje z evropskim kontinentom je skoraj enako ničli. Z Vel. Britanijo se opravlja promet na podlagi britanskih plačilnih rezerv v Združenih državah. Na zadnjem svobodnem evropskem deviznem trgu — v Švici se promet vedno bolj manjša, zunanja trgovina pa je vedno bolj navezana na kliring. Poslovanje svobodnih deviz se omejuje na likvidacijo starih zaključkov iz drugih evropskih držav. Na švicarskem deviznem trgu je znatna ponudba ameriškega dolarja znižala tečaj na 4'39 in se je na tej višini tečaj stabiliziral. Tečaj funta je padel od 17'20 na 16-60. Izplačilo Lyon, kakor se sedaj imenuje francoska deviza, ima zelo omejen promet, ki je dovoljen v izjemnih primerih. Njegov tečaj se je stabiliziral na 985 šv. fr. za 100 francoskih frankov. Največje povpraševanje je po devizi Lizbona zaradi plačila prevoznih stroškov ter možnosti selitve kapitala, ker je Portugalska danes edina država s svobodnim izhodom v čezmorske države. Stanje na švicarskem valutnem trgu, ki pa je manj odločilno, je bilo zelo značilno. Tečaj efektivnega funta je po uvozni prepovedi v Anglijo padel od 12 na 7-40, dočim se je efektivni ameriški dolar dvignil na 4'40. Francoski bankovec noti ra 5-90 proti 9'85, kolikor je tečaj francoske devize. Registrska marka je ostala na svoji dosedanji višini 53, trgovinska marka pa na 24-5 proti 175*35 za izplačilo Berlin. Na mednarodnem efektnem trgu v New Yorku je poslovanje z evropskimi vrednostnimi papirji skoraj zamrlo. Od ameriških papirjev so zlasti iskani papirji oboroževalne industrije. V Londonu je borzno življenje zelo trpelo zaradi neprestanih alarmov in bombnih napadov. Vendar pa delovanje borze ni bilo ustavljeno. Večja živahnost je bila v južnoafriških papirjih zlatih rudnikov. Tendenca na britanski efektni borzi je bila čvrsta. Tudi na rentnem trgu je bila tendenca stalna, zlasti pa so se iskali davčni boni. Vest, da bi prišla angleška banka Barclay banka v plačilne težkoče, se odločno demantira. Domači devizni trg Na domačem deviznem trgu velja še vedno največje zanimanje tečaju nemške klirinške marke. Mnogi računajo že z vso gotovostjo, da bo tečaj nemške klirinške marke zvišan na 17'82 din. Čeprav se je začelo javno govoriti o spremembi tečaja marke šele pred kratkim, ni prišel nameravani preobrat tečaja marke za borzne kroge iznenada. Vsekakor pa je bilo iznenadenih mnogo naših uvoznikov, katerim grozi zategadelj velika škoda, če ne bi prodrla njih upravičena zahteva, da se računajo vsi stari zaključki, pa tudi naročila, po katerih bo blago šele prišlo, po starem tečaju. Primanjkovanje klirinške marke na trgu traja že tedne. Tako je na zagrebški borzi znašalo pretekli teden povpraševanje po marki 1'85 milijona, ponudba pa samo 0'85 milijona ter se je samo v Zagrebu saldo povečal znova za en milijon na 8'2 milijona mark. Saldo nepokritega povpraševanja po markah znaša na vseh jugoslovanskih borzah že nad 22 milijonov mark (v Ljubljani nad 5 milijonov). Iz tega se vidi, kako velikanska izguba bi zadela naše uvoznike, če bi se morale vse te nemške terjatve plačati po zvišanem tečaju. Stari tečaj klirinške marke mora veljati tudi za že naročeno blago Poročali smo že, da zahtevajo naši uvozniki, da velja stari tečaj klirinške marke za vse stare dolgove. Sedaj pa se tej zahtevi pridružujejo tudi industrialci, ki poleg tega zahtevajo, da velja slari tečaj tudi za vse blago, ki je že naročeno, ki pa še ni dobavljeno. Ta naročila industrialcev se nanašajo v glavnem na investicije v že obstoječa podjetja ali za postavitev novih podjetij. Pri podpisu pogodb o naročilu tega blaga se je upošteval stari tečaj klirinške marke. Vsi nakupi so se torej kal-kulirali po tečaju 14'80 din za marko. Če bi se sedaj nakrat zaračunalo to blago po višjem tečaju, bi bili silno oškodovani naši industrialci, in sicer v prvi vrsti oni, ki nekaj tvegajo in ki z novimi investicijami skrbe za dvig našega gospodarstva. Zato so zastopniki naše industrije mnenja, da se mora tudi o tem vprašanju razpravljati na sedanjem zasedanju Nemško-jugoslovanskega stalnega gospodarskega odbora in da se mora njih zahteva v polnem obsegu upoštevati. Tečaji so popustili Na beograjski borzi je nastala pretekli teden malo močnejša ponudba, ki je imela takoj za posledico popuščanje tečajev, špekulacija je začutila, da je zadnji trenutek za ugodno prodajo in zato so se začele realizacije. Tečaji s' >raj vseh vrednostnih papirjev so malenkostno nazadovali, kakor se vidi iz naslednjih številk: 13. 9. 20. 9. 2 5% vojna škoda 441*— 438— 7% investicijsko 99*— 99*50 4% agrarne 53 — 53— 6% begluške 77— 76*50 6"» dalmatinske 70’— 69*— 6% gozdne 70*— 69'— 7% Blair 95'— 94— 8% Blair 100 50 99*50 7 % Seligman 103*— 103'— 7% stabilizacijsko 95*— 95*— Skupen tedenski promet je znašal 2,020.000, za 420.000 din več ko v prejšnjem tednu. Zaradi nove uredbe o Narodni banki je padel tečaj delnic Narodne banke na 6000 din. Delnice PAB so nazadovale od 195 na 193. Predpravice zavezujejo Že pri sanaciji zadružništva se je izkazalo, da niti ni tako zelo hvaljena zadružna misel zadosti močna, da bi obvarovala sanacijsko akcijo pred enostranskim reševanjem. Sedaj se je pri aprovi-zacijski akciji znova pokazalo, da so pri nas v veljavi le enostranska reševanja. Na vse zadnje je mogoče, da so tudi takšna enostranska reševanja po svojem učinku sprejemljiva, a to le takrat, kadar se prizadeti zavedajo, da je njih odgovornost tem večja, čim večje so njih pravice. Zlasti pa je potrebno, da pazijo na čim popolnejšo objektivnost, da s tem oslabe napake, ki nujno izvirajo iz vsake enostra-nosti. Po teli uvodnih besedah bi si dovolili nekatere konkretne pripombe. Pri aprovizaeiji, deloma tudi že pri izvozu, je dobila Gospodarska zveza izjemne pravice. Bilo bi pravilno, če bi Gospodarska zveza objavila, kako bo te posle izvrševala in kako bo sodelovala z onimi, ki so dosedaj te posle opravljali. Kajti brez tega sodelovanja tudi Gospodarska zveza ne bo mogla biti, če hoče res dobro opravljati poverjene ji naloge. Pri tej priliki bi pripomnili, da so se že slišale pritožbe, da se posli ne razvijajo tako brezhibno, kakor bi bilo želeti. Zlasti v današnjih časih pa smo vsi intere-sirani na tem, da se vse razvija pravilno, ker sicer ne bomo apro-vizacijskega vprašanja nikdar rešili zadovoljivo. Naj za danes to zadostuje. Izvajanje uredbe o izvozu konj Direkcija za zunanjo trgovino je izdala naslednje uradno sporočilo: V zvezi z naredilo glede konj z dne 16. avgusta 1940., ki je stopila v veljavo 2. septembra, je podpisal trgovinski minister odlok, s katerim se pooblaščajo za vsako banovino organizacije, ki bodo posredovale izvoz konj. Te organizacije so: za dravsko banovino Gospodarska zveza, za vrbasko: Srbska zemljoradnička kreditna zadruga, za drinsko : Savez srpskih zemljo-radničkih zadruga, za zetsko: Glavna stočarska zadruga, za donavsko: Centralno združenje živinorejcev, za vardarsko: Združenje izvoznikov velike in drobne živine, za banovino Ilrvatsko: Pooblaščeno gospodarsko društvo v Zagrebu. Istočasno je trgovinski minister imenoval člane strokovnega odbora za promet s konji. Predsednik tega odbora je dr. Dragoslav Mihajlovič, njegov namestnik pa dr. Mirko Mcrmolja, v. d. šefa odseka. Imenovani so tudi ostali člani odbora in komisije za promet s konji. Svet za zunanjo trgovino bo na eni svojih prihodnjih sej določil količine in vrste konj, ki se bodo mogli izvoziti v prihodnjem tromesečju. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 21. septembra objavlja: Pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov v resoru ministrstva za prosveto — Pojasnilo o pravici doktorja vsega zdravilstva, ki ni specialist za ustne in zobne bolezni ali zobozdravnik, do izvrševa nja zobozdravniške prakse — Pojasnilo o pravici do kopališke se zonske prakse tistih zdravnikov, ki nimajo krajevne pravice do privatne zdravniške prakse ali ki ne morejo uporabljati take pravice. Karbida ne primanjkuje Tovarna za dušik v Rušah ob javlja, da ni nobene nevarnosti da bi začelo primanjkovati karbida. Tovarna dobavlja še nadalje karbid po normalnih cenah, in sicer le naročila za 25 kg in več, ker t-ornica sama ne prodaja karbida na drobno. Kako ies pr v Mariboru Še eno posojilo za rezervno hrano prebivalstvu mariborska občina prejela doslej 5 vagonov moke in 15 vagonov pšenice, ki je že večinoma zmleta in stavljena v promet. Doseglo se je tudi, da dobi Franzov mlin v Mariboru 18 vagonov pšenice za preskrbo mesta in 21 vagonov za okolico. Razen tega dobi Gospodarska zveza za Maribor 15 vagonov pšenice kot prvo pomoč na račun rezervne hrane. V javnosti se je govorilo, da prevzame mesto aprovizacijo Maribora. To se zaenkrat ne more zgoditi, ker občine nimajo za to zakonite podlage in tudi ne pooblastila, vendar bodo, in so deloma že, prevzele vlogo posredovanja pri razdeljevanju živil. Pri tem se bo gledalo na to, da se strogo izvajajo določbe glede cen in glede preskrbe prebivalstva z življenjskimi potrebščinami. Župan je ustanovil kontrolni urad mestne občine, ki -mu stoji na čelu ravnatelj Mestnih podjetij Josip Lekan, pomaga pa mu še nekaj članov protidraginjskega odbora. Kar se tiče nadaljnjih sredstev za nakup živil, je mestni svet sklenil novo posojilo 5 milijonov dinarjev. Gre tu za kratkoročno posojilo pri Mestni hranilnici. Kot jamstvo bosta služile nakupljena moka in pšenica, tako da mesto kot tako ne bo obremenjeno. Z drugimi besedami, gre torej za obratno glavnico, ki naj služi za nakup živil. Po mnenju župana bodo morale občine, če bo vojna še dolgo trajala in bo priskrba živil vedno hujša, dobiti pooblastilo, da skrbe za aprovizacijo v svojem okolišu. Prej ali slej bo moralo do tega priti, ako naj se prebivalstvo zalaga z zadostnimi količinami živil. * Kako naj se pravilno izvede dana na razpolago večja količina I aprovizacija mest, o tem objavlja-pšenice. Na račun te količine je I mo poseben članek. Kar se tiče preskrbe mest z žitom oziroma moko, je obmejni Maribor precej na slabem. Manjka tega, manjka onega, kar pa se da dobiti, je silno drago. Naši trgovci pač ne morejo prodajati ceneje, če morajo kupovati blago, zlasti moko, po visokih cenah. Nihče vendar ne more zahtevati, da bi trgovec delal v svojo izgubo. Saj je kalo velik, ki ga javnost navadno ne upošteva, s prodajo je riziko, na kar se prebivalstvo tudi ne ozira. Kako je z moko sploh v Mariboru? 0 tem je podal te dni župan dr. Juvan obširno poročilo na seji mestnega sveta, ki je v glavnem veljala aprovizaeiji. Že lani je izšla naredba, da si morajo mestne občine oskrbeti rezervno hrano za svoje prebivalstvo. Naredba je bila sicer dobro mišljena, ker človek v teh hudih časih ne ve, kaj še lahko pride. Predpis pa je imel to napako, da ni črhnil niti besedice o tem, kje naj občine vzamejo denar. Pri mestu, kakršno je Maribor, gredo zneski v milijone. Šele z novim proračunom, torej s 1. aprilom 1.1., je občina sklenila najeti posojilo 5 milijonov dinarjev, od katerih so bili 3 milijoni namenjeni za nakup živil, 2 milijona pa za ukrepe za pasivno zaščito prebivalstva. Tedaj pa se je začela trnjeva pot iskanja denarja, ki ga ni bilo mogoče nikjer dobiti, čeprav je občina nudila vsa mogoča jamstva. Šele poleti je Pokojninski zavod dovolil posojilo 5 milijonov, od katerih pa je jedva pred kratkim nakazal 4 milijone dinarjev, ostanek pa pride kasneje na vrsto. Maribor bi bil glede moke zelo na slabem, če ne bi banska uprava posegla vmes. Občina se je obrnila do Prizada glede nakupa žita in je dosegla, da ji bo po banski upravi mezd, podražitve premoga ter povečanja drugih proizvajalnih stroškov. Kakovost letošnje sladkorne repe je zelo dobra. Na vsak način bo letošnji pridelek sladkorne repe tako velik, da bomo imeli zadosti sladkorja. Doma in no sveto zdelan je načrt o aprovi-zaciji mest Na konferenci predsedništva vlade dne 12. t. m. je bilo sklenjeno, da se mestom zagotove potrebni krediti za aprovizacijo. V sporazumu z bansko oblastjo v Zagrebu je bil sedaj izdelan načrt uredbe o aprovizaeiji mestnih občin. Po tej uredbi se bodo morali vsaki mestni občini ustanoviti posebni odbori mestnih svetovalcev za aprovizacijo prebivalstva z najvažnejšimi življenjskimi potrebščinami. Finančno poslovanje teh odborov bo ločeno od občinskega proračuna. Ti odbori bodo poslovali v najožji zvezi s Prizadom oziroma na Hrvatskem s Pogodom. Pavte Ufrat/cC! ..Kvargle" dobite edino le v glavni zalogi pri G. A. STANISLAVSKEM, Ijubljana, Resljeva cesta št. 16. Nova uredba bo objavljena že v kratkem, baje že pred 25. septembrom. Riž se bo prodajal po vsej državi po isti ceni Kakor smo že poročali, bo uvozil Prizad iz Italije 20.000 ton riža, od katere količine bo 4000 ton oluščenega. Prizad bo riž razdelil med naše luščilnice ter pri tem vračunal prevozne stroške tako, da bodo dobile vse tovarne riž po isti ceni. Vsa država bo razdeljena v prodajne okoliše in vsaka tovarna bo dobila svoj okoliš. To pa iz razloga, da se bo riž prodajal v vsej državi po isti ceni. Zaradi pravilnega funkcioniranja tega sistema se bo ustanovila pri zvezi luščilnic posebna pisarna. Ta teden se določijo nove cene za sladkor Na pristojnem mestu se proučuje vprašanje cen za novi sladkor. Po informacijah iz Beograda bo cena novega sladkorja nekoliko pove čana, kakor je to napovedal finanč ni minister že maja meseca, ko so bile določene odkupne cene za sladkorno repo. Cene bodo nadalje zvišane tudi zaradi višjih ^sak ne more v Zdravilišče ali vsak mora paziti na zdravje in doma piti vsaj mesec dni našo najboljšo pr ir odrto mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna za mnoge bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, razne katare in čiščenje krvi ter normalizira delovanje notranjih žlez in živcev e rdečimi srci! ono Nj. Vel, kralj Peter II. je v spremstvu kneževiča Aleksandra ter guvernerja arm. gen. Kosiča napravil v petek dvodnevni poučni izlet v banovino Hrvatsko. Na postaji Strizi vojna-Vrpol je je čakal kralja ban dr. šubašič, ki je takoj po prihodu dvorskega vlaka vstopil kraljev vagon in pozdravil kralja imenu prebivalstva banovine, čeprav je kralj potoval incognito, se ;e vendar zbrala velika množica l;udstva, ki je kralja navdušeno pozdravljala. Kralj se je nato odpeljal v Djakovo, kjer ga je pozdravil škof Akšamovič, ki je v svojem govoru naglasil, da ima Jugoslavija dve svetišči: Oplenac kralja Aleksandra in Djakovo škofa Stross-mayerja. Po kratki molitvi v katedrali je odšel kralj na grob škofa Strossmayerja, kjer so vsi počastili spomin velikega patriota. Kralj si nato podrobno ogledal kate-dralo^ iz Djakova pa je odpotoval Nasice, Kutjevo, Slavonsko Po-žego, v soboto pa v kopališče Lipik. Od tu je odpotoval kralj s svojim spremstvom v Daruvar, Bjelovar, Garešnico in Novsko, kjer je čakal dvorni vlak. Po vsej poti so kralja ljudske množice navdušeno pozdravljale. General Samohin, prvi sovjetski vojni ataše v Jugoslaviji, je prišel letalom iz Berlina v Beograd. Madžarski kmetijski minister grof Mihael Tclcky pride ta teden v Jugoslavijo, kjer ostane štiri dni. Pride, da vrne obisk jugoslovanskega kmetijskega ministra dr. Cu-briloviča v Budapešti in da obišče kmetijsko razstavo v Nišu. Trgovinski minister dr. Andres e prišel v Solun, kjer se je udeležil svečane otvoritve soltmskega velesejma. V izjavi novinarjem je dejal, da se udeležuje Jugoslavija solunskega velesejma zaradi velikega pomena, ki ga ima Solun za jugoslovansko uvozno in izvozno trgovino. Solun je križišče poti iz jugoslovanskega gospodarstva proti Levanti in drugim čezmorskim državam. Gospodarsko-finančni odbor mi nistrov je v načelu odobril uredbo o kontroli izvoza in sečnje oreho vih debel. Izvoz teh debel v klirin ške države je finančni minister že dovolil, direkcija za zunanjo trgovino pa ne bo izdala izvoznih potrdil in ne bo določila kontingentov, dokler uredba ne stopi v veljavo. Ministrski svet je predpisal uredbo o ukinitvi uredbe o otujevanju nepremičnin na območju apelacij-skih sodišč v Ljubljani, Zagrebu in Novem Sadu. Prosvetni minister je odredil, da se dan smrti škofa Slomška praznuje v vseh šolah v Sloveniji tako, kakor pravoslavni praznik sv. Save in 4. februarja dan škofa Stross-mayerja. Akcija ljubljanske mestne občine da oskrbi prebivalstvo s cenenim krompirjem, se je posrečila, kakor se more sklepati po prvih rezultatih. Občina prodaja krompir na trgu po din 1-50. Po nekaterih vesteh se odpor kmetov, da bi prodajali krompir po tej ceni, lomi. Davorin Žunkovič, podpolkovnik v p. je umrl v Ptuju. Pokojnik je bil zlasti znan po svojih zgodovinskih spisih, v katerih je dokazoval, da so bili Slovani prvotni prebivalci Evrope, oz. da so bili Kelti slovanskega rodu. V teh svojih spisih je odkril marsikatere za nimivosti, vendar pa je šel v svojih zaključkih predaleč. Znanstveni svet njegovih teorij ni priznal Davorin žunkovič je bil odločen narodnjak in poštenjak in slovenska javnost ga bo ohranila v lepem spominu. V nedeljo je bil slovesno izročen prometu po banu dr. Natlačenu novi most pri Petanjcih čez Muro. Most je blagoslovil škof dr. Tonm-žič. S tem je dobilo Prekmurje novo zvezo s Slovenijo. 2 meseca bo trajalo, da se bodo prepeljali vsi nemški izseljenci iz Besarabije in Bukovine skozi Ju goslavijo v Nemčijo. Vseh izseljen cev je okoli 128.000 in bo šlo vsak dan skozi Zagreb po 6 vlakov, od katerih bo vsak imel po 750 ljudi V Mariboru ne bo postaje za pre hranjevanje nemških izseljencev. Trgovca Franca Schnabla, ki je bil obsojen na prisilno bivanje, ker da je prikrival en vagon moke, je sodišče oprostilo, ker se je izkazalo, da je bil dotični vagon moke namenjen za dva ljubljanska zavoda. Iz okolice Splita poročajo, da je letos vinska trta zelo dobro obrodila. V Romuniji se je ustanovil poseben odbor, ki bo pregledal vse rudarske koncesije, ki so bile izdane v zadnjih 12 letih. Romunska vlada je odpravila cenzuro za vse nemške knjige ki so izšle po 1. 1935. Reuter poroča, da je verjetno, da bodo Združene države Sev. Amerike, Sovjetska Rusija in Vel. Britanija skupno opozorile Japonsko na svoje interese v Tihem oceanu. Pod japonskim vplivom je siam-skd, vlada stavila nove "teritorialno zahteve glede Indokine. Predsednik ameriško-kanadskega obrambnega odbora newyorški župan La Guardija je izjavilt da bodo dale Kanadi Združene države Sev. Amerike pozimi, ko je vežbanje v Kanadi zaradi zime otežkočeno, na razpolago primerna vežbališča v Floridi in v Texasu. Iz Casablanke poročajo, da je bila vstaja pristašev generala de Gaullea udušena in da je v Maroku znova upostavljen red. Angleški minister za blokado dr. Dalton je izjavil, da angleška letala sistematično uničujejo nemško za vojno važno industrijo. Tako so angleški bombniki že poškodovali 90% tovarn sintetičnega goriva in 80% nemških rafinerij, vendar Pa morejo te v omejenem obsegu se obratovati. Japonska agencija Domei poroča, da delajo v Nemčiji z naj večjo naglico zelo hitre motorne čolne, ki bi mogli prevoziti Rokavski preliv v 42 minutah. Na vsakem čolnu bi bilo 200 vojakov. Za te čolne se sprejemajo le prostovoljci, ker bi vsi ti vojaki šli v gotovo smrt. Kljub temu pa se prijavlja vedno več prostovoljcev, takšno navdušenje da je med Nemci za napad na Anglijo. Iz VVashingtona se uradno potrjuje, da so administrativni senatorji na lastno odgovornost sklenili, da se dobavi Angliji 40 »letečih trdnjav«, ki morejo razviti hitrost 500 km na uro in morejo leteti brez prestanka 7000 km daleč. Vsi Japonci so odpotovali iz Indokine, kar se smatra kot dokaz, da bodo Japonci začeli vojne operacije proti Indokini. Francoska vlada v Vichyju pa še nadalje demantira vse vesti o japonskem ultimatu. Zunanja trgovina Gospodarska irogajanja z Nemčijo so se začela v petek, šef naše delegacije je pomočnik ministra dr. Pilja, šef nemške delegacije pa dr. Landfried, drž. tajnik nemškega gospodarskega ministrstva. Od Slovencev sta člana delegacije dr. Nemec in dr. Mermolja. V trgovinskem ministrstvu že pripravljajo prve naredbe o načinu uvoza nekaterih predmetov v smislu nove uredbe o kontroli zunanje trgovine. Pripravljajo se naredbe glede uvoza kavčuka, bombaža, jute, volne, parafina in zgodnjega semena. Verjetno je, da bo del teh naredb objavljen še ta mesec. Italijanska rudarska družba za izkoriščanje premogovnika »Arsa«-Trst, ki je v posesti državne premogovne družbe »ACAI« in ki ima kapital 100 milijonov lir, je dosegla lani 16,3 milijona lir bruto dohodka proti 14,2 milijona v prejšnjem letu. čisti dobiček družbe je znašal lani 3,4 milijona lir. V Stockholmu bo ta mesec konferenca o lesu, na kateri bodo zastopane Nemčija, švedska, Norveška, Finska, SSSR, države jugovzhodne Evrope, Nizozemska, Belgija, Francija in Madžarska. Sovjetska Rusija je položila v Združenih državah 11 milij°nov dolarjev zlata, da poveča svoje nakupe v Ameriki. Zlasti namerava nakupiti bakra, strojev, bombaža idr. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega nalogal Za Čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrati Kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr, Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mlhalek, vsi v Ljubljani.