18. štev. V Kranju, dne 6. maja 1916. Leto IV. zhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4 —, za pol leta K 2—, za četrt leta K I-—. Za vse druge države in Ameriko K 560.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., ca trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Brzojavi: „Sava", Kranj. Nemška ofeiuiva na Francoskem. Ponesrečeni sovražni napadi na zapadnonemški fronti. Berolin., .29. ;aprila. Na fronti med kanalo La Bassee in Arrasom trajno živahni, za ;nas uspešni boji z minami. V okolici Givenčhvja en Gohelle smo zopet napredovali ter krvavo ;zavrnili dva angleška napada z Točtfiitnni granatami. \V pokrajini ob Maasi smo zopet zlomili .francoske protisunke ob višini Mort Homrne in vzhodno od tam. Naši obrambni topovi so zbili južno od Moronvillersa (v Champagni) neki francoski dvokrovnik. Letalci so mrtvi. Nadporočnik Boelčke je zbil južno od Vauxa svoje 14. letata. Berolin, 30. aprila. Večkrat -se obnovli Angleži svoje protina-;pade pri Givenchvju .en Gohelle, a niso dosegli nobenega uspeha. Severno od Somme in severo-zapadno cod Oise so se t/ršili za nas uspešni boji patrulj. Na ifevo od JVlase s« snoči močne francoske sile napadfe? naše pozicije na višini Mort Homrne in sosedne ,črte tj£ do severno od gozdiča Cau-rettee. Po ttrdovrateem bojta na vzhodnem pobočju višine smo raapad zavrnili. fta desno od neke se .je ponesrečil sovražni sunek sever©-zapadr«o od pristave Thiaumont. $eki nesnški letalec je nad Verdun-Belle-iravem v boj:U .s treni nasprotniki zbil enega. Boji pri Ver«twiu in v iLotaringiji. Ob bojih pri Ver.diunu in o nemških namenih piše „Teinps", da ponteni mir. pred Verdunom Zamorjen cvet. i. Od juga sem topla je sapa zavela, Zaoril je ptičji zbor v gaju glasan; Dehteča vijolica zopet je vzcvela, Vonj Vesne objel je vso rožno ravan. II. Glej, popje razvija že novo brstenje, Tam z ulja čebelic brni prvi roj, V tolmunu je ribic veselo vrvenje, Vse vzdramil je solnčeca božjega soj! — III. „Oj dekle, li Tebi pomladi ni mari, Da prej tak cvetoč Ti obraz zdaj bledi, Ne mičejo petja in cvetja Te čari, Ko žitje vse vstaja — ko vse se mladi?"-- IV. „Za me na tem svetu ni petja ne cvetja, Odkar mi najdražje vzel strel je in meč; In če bi živeJa še cela stoletja, Najlepša pomlad mi ne vrne ga več! V. Srce mi je strto, zanj mre mi vsa duša, Zdaj cvet sem odpal še — tu svežih cvetic; Le grob, ko zagrne nad manoj ga ruša, Solza vir ustavil bo z velih teh lic!" — I. P. brez dvoma samo pripravo za nadaljne velike boje. Iz silnega obstreljevanja Avocourta in višine Poivre se da sklepati, da bodo Nemci zlasti na tem mestu zopet poskusili ■lapad. Zlasti veliko pozornost zaslužijo bo)i v Lotaringiji. Dočim so bili Nemci prej tam v defenzivi, so naenkrat začeli z veliko aktivnostjo. Zdi se, da so Nemci tu na fronti 27 km poskusili preb.ti fronto. Vsled pazljivosti naših čet pa se jim to ni posrečilo. Odbiti francoski napadi. Berolin, 1. maja. V splošnem je položaj neizpremenjen. Ob višini Mort Homrne so se vršili tudi včeraj silni boji. Naše letalske flotilje so izdatno obložile z bombami sovražna stanovališča zapadno in skladišča južno od Verduna. Neki francoski dvokrovnik smo ,vzhodno od Noyona v zračnem boju zbili. Letalci so mrtvi. Berolin, 2. maja. Južno Loosa je v noči na 1. maj neka močna nemška častniška patrulja presenetljivo vdrla v angleški jarek. Posadka je padla, v kolikor se ni mogla rešiti z begom. V ozemlju Maase so se artiljerijski boji poostrili. Medtem ko se omejuje delovanje pehote levo od reke na boje z romimi granatami med eksponiranim! stražami severo-vzhodno Avocourta, so naše čete južno utrdbe Douaumont in v gozdu Caillette odbile zvečer francoski napad v večur-nem bližinskem hoju. Naše pozicije so brez izjeme v naših rokah. Kakor se je naknadno sporočilo, je bil dne 30. aprila strmoglavljen v zračnem boju po en francoski aeroplan nad utrdbo Chaume zapadno in nad gozdom pri Thierville jugozapadno mesta Verdun. Včeraj je sestrelil nadporočnik Bolke nad Cote de Poivre svoje 15., nadporočnik baron Alt-haus pa severno utrdbe Saint Michel. svoje 5. sovražno letalo. Nemško uradno poročilo. Berolin, 3. maja. Po strelskem napadu so vdrli nemški oddelki severno od Dixmuidena v belgijske črte ter vjeli nekaj tucatov ljudi. V okolici Four de Parisa (Argoni) so sunile naše patrulje preko drugega francoskega jarka. Pripeljale so nekaj vjetih nazaj. Na obeh straneh Maase je položaj neizpremenjen. Nadporočnik baron Althaus je zbil nad gozdom Caillettes šesto sovražno letalo. Razen tega smo zbili neko sovražno letalo v zračnem boju južno od utrdbe Thiaumont. Dve nadaljni letali so naši obrambni topovi južno od grebena Talon in pristave Thiaumont, peto pa strojne puške pri Hardaumontu zbile. Voditelj zadnjega je mrtev, opazovalec težko ranjen. Boji na angleški fronti. Berolin, 4. maja. V odseku med Armentieresom in Arrasom mestoma šivahni boji Boji z minami so bili seve-ro-zapadno od Lensa, pri Souchesu in Neuvilluv posebno živahni. Severo-zapadno od Lensa se je ponesrečil poskusen angleški sunek po razstre-litvah. V pokrajini Maase je bil obojestranski artiljerijski ogenj čez dan časih zelo silen in je tudi ponoči prihajal časih zelo silen. Zavrnili smo francoski napad na naše pozicije na grebenu, ki se od višine Mort Homrne proti zapadu znižuje. Na jugozapadnem pobočju tega hriba se je sovražnik vstali! ob neki eksponirani postojanki. Od več sovražnih letal, ki so danes zjutraj metala bombe na Ostende, a zadela samo vrt kraljevega gradu, je bilo eno v zračnem boju zbito. Letalec, neki francoski častnik, je mrtev. Zapadno od Lievina sta padli 2 sovražni letali v ognju naših obramb- nih topov in strojnih pušk na tla. V okolici utrdbe Vaux so naši letalci izločili iz boja 2 francoska dvokrovnika. Angleška poveljniška ladja potopljena. London, 27. aprila. Admiraliteta poroča: Poveljniška ladja „Rus-sel" je zadela v Sredozemskem morju ob mino in se potopila. Nosila je zastavo kontreadmirala Freemantle. 124 mož pogrešajo, 676 mož je bilo rešenih. Konteradmiral Freemantle in 22 častnikov bojne ladje „Russel" so bili rešeni. Bojna ladja „Russel" je bila zgrajena leta J 1901., dolga je bila 123 metrov, široka 23 metrov i ter je segala 8'3 m v vodo. Prostornina 14.000 ! konjskih sil, hitrost 18 milj. Moštva normalno 750 mož. Oborožena je bila s 4 topovi kalibra 305 cm, 12 topovi kalibra 15 cm, 12 topovi kalibra 76 cm in z 2 topoma kalibra 47 cm. Potopljen nemški podmorski čoln. Berolin, 29. aprila. Nj. Vel. podmorski čoln „U C 5" se ni vunil s svojega zadnjega podvzetja. Glasom uradnega naznanila angleške admiralitete je bil podmorski čoln 27. aprila uničen in posadka vjeta. London, 28. aprila. Neki nemški podmorski čoln je bil včeraj ob vzhodni obali potopljen. En častnik in 17 mož se je vdalo ter smo jih vjeli. Nemški zrakoplovski napad na angleško vzhodno obal. — „L 20" uničen. Berolin, 4. maja. Neka flotilja mornariških zrakoplovov je napadla v noči od 2. ,ia 3. maj srednji in severni del angleške vzhodne obali ter pri tem izdatno iz z vidno dobrim uspehom obložila z bombami tovarne, plavž in železniške naprave pri Middesbrou-ghu in Stocktonu, industrijske naprave pri Sun-derlandu, utrjeno pristanišče Hartlepool, obrežne baterije južno od reke Tees ter angleške vojne ladje ob vhodu Firth of Fortha. Kljub silnemu obstreljevanju so se vsi zrakoplovi vrnili v domače pristanišče, samo „L 20" ne, ki ga je močni jug zanesel na sever, vrgel na morje ter je bil pri Stavangru izgubljen. Vsa posadka je rešena. Dne 3. maja popoldne je napadlo neko naše mornariško letalo neko angleško obrežno baterijo pri Sand-vvichu, južno od izliva Themse, ter neko letalsko postajo zapadno od Deala z uspehom. Tudi v vzhodnem morju' je bilo delovanje naših mornariških letalcev živahno. Flotilja hidro-planov je ponovno obložila linijsko ladjo „Slava" in neki sovražni podmorski čoln v Moonsundu z 'bombami ter zadela. Sovražni zračni napad na našo obrežno štacijo Pissel ni napravil vojaške škode. Neki naš podmorski čoln je dne 30. aprila pred flandrsko obalo zbil neko angleško letalo, katerega letalce je neki sovražni rušilec sprejel na krov. , Zopet bombardiranje Dunkerqua. Iz Ženeve poročajo 1. maja: Predvčerajšnjim ponoči je napravilo v Dunkerquu 20 nemških letalskih bomb veliko škodo. Število mrtvih in ranjenih je baje majhno. Nemški letalec nad Švicarskim ozemljem. Švicarcka brzojavna agentura poroča, da je dne 26. aprila poletelo neko nemško letalo zelo visoko ob 5. in 33 minut zjutraj preko švicarskega ozemlja ter metalo na Delle bombe. Ob 5. in 46 minut se je zopet vrnilo. Se predno je storila švicarska diplomacija kak korak, je izrekla nemška vlada švicarski vladi svoje obžalovanje in armadno povoljništvo je prepovedalo vsak polet nemških letalcev v bližini švicarskega ozemlja. Tudi letalec bil je za kazen takoj prestavljen iz zbora letalcev. Švicarski zvezni svet je imel popoldne izredno sejo, v kateri je sestavil besedilo note nemški vladi. Pozneje je predsednik zveznega sveta sprejel nemškega poslanika barona v. Romberga. Najnovejša poročila iz Berna pravijo, da je incident zadovoljivo poravnan. Pomoč za zapadno fronto. Preko Curiha poročajo: Grški begunci iz Egipta pripovedujejo, da se vrše veliki transporti francosko-angleških čet iz Egipta v Francijo. Cela nekdanja dardandlska armada bo postavljena na zapadno fronto. Čete prevaža 1 najetih parnikov, 100.000 mož je že dospelo v Marseille. Portugalske čete za francosko fronto. Madridski „Imparcial" poroča, da hoče Portugalska poslati na francosko fronto dve elitni brigadi, ki jih sedaj formirajo iz prostovoljcev vse armade. Splošna brambna dolžnost na Angleškem. „News" poročajo, da je angleški kabinet dne 29. aprila z večino 5 glasov sklenil takojšnjo uvedbo splošne brambne dolžnosti na Angleškem. Vojna z Italijo. Naši letalci na Laškem. Dunaj, 29. aprila. Včeraj popoldne je sovražnik živahno obstreljeval s topovi Doberdobsko visoko planoto in goriško mostišče ter posamezne kraje za našo fronto. Naši letalci so metali težke bombe na kolodvora v Krminu in St. Giovani di Manzano. Tudi na fronti v Dolomitih je bil artiljerijski boj mestoma precej silen. Na Col di Lana smo nov sovražni napad na naše oporišče na grebenu zavrnili. Dunaj, 30. aprila. Topovski boji, ki so se vršili na mnogih točkah fronte, niso šli preko navadne mere. Od časa do časa je stalo mesto Gorica zopet pod ognjem. Naši letalci so metali bombe na sovražno taborišče barak vri Villi Vicentini. Po srečno prestanem boju v zraku, so se vsa letala vrnila nepoškodovana. Pri San Daniele del Friuli se je boril en naš letalec proti štirim sovražnim letalcem ter prisilil eno letalo, da se je v strmem poletu spustilo na tla. V odseku Adamella so napadli italijanski oddelki, ki so prodrli iz Tossona di Genova, naše pozicije ob prelazu Tobete. Italijansko poročilo listov z dne 28. aprila je vsebovalo popolnoma izmišljeno trditev, da se naša pehota „vedno bolj pogosto" poslužuje eksplozivnih krogel. Temu nasproti hočemo samo konstatirati, da italijanskih dejanj proti mednarodnemu pravu (vporaba eksplozivnih krogel in granat s plini, obstreljevanje različno označenih sanitetnih zavodov, cerkva in samostanov itd.) že več ne zabeležujemo, ker se dogajajo prepogosto. Zavrnjeni italijanski napadi na tirolski fronti. Dunaj. 1. maja. Položaj je neizpremenjen. V odseku Adamella so zavrnile naše čete sovražne napade, namerjene v poglavitnem proti prelazu Fargorida z velikimi izgubami za alpine. Dunaj, 2. maja. Pri bojih v ozemlju Adamello smo vjeli 87 alpincev. V Dolomitih so napadli Italijani danes zjutraj našo pozicijo na Croda del Ancona in ob Rufreddu. Oba napada sta bila odbita. . Dunaj, 3. maja. Boji v odseku Adamello trajajo. Pri Rivi in v prostoru Col di Lana je prišlo do silnih artiljerijskih bojev. Zavrnili smo italijanski napad na vrh Rothwand. Italijanski zrakoplov nad Ljubljano. Zrakoplov je bil pri Gorici zbit. Dunaj, 4. maja. Sovražna artiljerija je razvijala proti tolmn-skem mostišču, prostoru pri Bovcu in proti več odsekom koroške fronte močnejše delovanje. Ob tirolski meji je prišlo le do zmernih topovskih bojev. Boji v skalovju grebena Adamella, med Stabletom in Cornom di Cavento, trajajo. Danes ponoči je poletel neki sovražni zrako-blov preko naših črt blizu izliva Vipave, vrgel 4 bombe ter nadaljeval nato polet najprej v severni smeri in potem čez Idrijsko dolino v Ljubljano in Zalog. Na povratku mu je zastavil naš artiljerijski ogenj pri Dornbergu pot. Istočasno od naših letalcev napaden in zažgan, je padel blizu goriškega vežbališča na tla. Štirje zrakoplovci so mrtvi. Več naših letal je napadlo včeraj italijanska taborišča pri Villesu ter se vrnilo, ko so zmetala mnogo bomb in po silnem boju v zraku, nepoškodovana. Italijanska vtrjevalna dela ob švicarski meji. O italijanskih vtrjevalnih delih ob švicarski I meji priobčuje „Corriere della sera" očividno in-I spirirano zagotovilo, da Italija nikakor nima namena, Švico napasti, ali da mora ukreniti vse potreb-I no za slučaj, ako bi se posrečilo centralnima državama, da prodereta skozi Švico z namenom, da napadeta Italijo. S temi utrjevalnimi deli se poveča tudi varnost Švice, kajti centralni državi J morata računati na to, da bi jima prekršenje švicarske nevtralnosti ne dalo nikake koristi. Ruska ofenziva. Nemška zmaga pri Naroških jezerih. Dunaj, 29. aprila. Severno od Mlinova ob Ikvi so vrgli oddelki armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda sovražnika iz njegovih prednjih pozicij. Vjeti so en ruski j častnik in 180]mož ter vplenjena ena strojna puška. ; Sicer navadni topovski boji. Berolin, 29. aprila. Južno od Naroškega jezera so izvršile naše j čete včeraj sunek, da nadalje izboljšajo dne 26. marca zopet zavzete opazovalne točke. Vzeli smo preko dne 20. marca od nas držanih jarkov ruske pozi- i zicije med Stanarovci in posestvom Stahovce. i Vjeli smo 5600 mož s 56 častniki, med njimi 4 j štabnimi častniki, ter vplenili en top, 28 strojnih pušk in 10 metal min. Rusi so imeli poleg tega 1 težke krvave izgube, ki so se pri nočnem protinapadu še močno povečale. Sovražniku se ni posrečilo zopet pridobiti niti koraka izgubljenih tal. i Naši zrakoplovi so napadli železniške naprave pri ! Vendnu na progi Dvinsk—Rječica. Dunaj, 30. aprila. Severno od Mlinova smo svoje oddelke pred premočjo ruskih napadov v ruskih prednjih pozicijah, ki smo jih dne 28. aprila zavojevali, zopet i umaknili. Število vjetnikov, o katerih smo poro-| čali včeraj, je naraslo na več kakor 200. Berolin, 30. aprila. Južno od Naroškega jezera smo ponoči vplenili še štiri ruske topove in eno strojno puško ter j vjeli 83 mož. Zračni napad na ruske vojaške naprave. Berolin, 2. maja. Dne. 1. maja je_ mornariški zrakoplov z dobrim uspehom napadel vojaške naprave v Moon- | suntu in v Pernau. Zrakoplov je nepoškodovan i pristal. Istočasno je bombardirala neka flotilja naših hidroplanov vojaško napravo in letalsko postajo ■ Papenholm na Oeselu ter se je nepoškodovana vrnila. Opazili smo dober učinek. Neka sovražna letalska flotilja je hotela isti dan napasti naše mornariške naprave v Vindavi, pa se je morala vsled j naše obrambe prisiljena, vrniti, ne da bi bila kaj opravila. Na Balkanu. Nemške in bolgarske čete so zasedle Dojran. Ženeva, 1. maja. „Petit Parisien" javlja iz ! Soluna: Nemške in bolgarske čete so zasedle mesto in kolodvor Dojran. Koncentracija čet pri Bitolju. bugauo, 1. maja. "Secolo" poroča: Po vesteh iz Aten, se koncentrirajo pri Bitolju močne nove čete. Nemci in Bolgari spravljalo težke baterije na ! grško mejo. V bližnji bodočnosti je ptičakovati nove j ofenzive centralnih držav. Nemško - bolgarske čete na grških tleh. Preko Bukarešte poročajo: Nemško - bolgarske čete so prekoračile grško - makedonsko mejo ter zasedle grško vas Atikali. Brzojavna in telefonska zveza je pretrgana. „Miincher N. N." javljajo preko Rotterdama: Število ententnih čet se v zadnjih mesecih ni pomnožilo. Pri Solunu stoji kakih 350,000 mož med njimi 80.000 Angležev. Kot rezerva naj služijo an-I gleške čete v Egiptu; tudi kakih 10.000 Portugal-! cev bo morda na razpolago. Vesti, da pride tudi Srbska armada, broječa 100.000 mož, so bajke. Ta armada sploh ne obstoja. Kriza na Grškem. Poročila berlinskih listov slikajo položaj na ! Grškem še vedno kot jakc resen. Grška vlada bo sicer skušala z vsemi sredstvi preprečiti srbske i transporte, toda zdi se, da je četverozveza šla že tako daleč, da ne more več nazaj in da bo te transporte izsNila. Mirna poravnava z Grško je ! pač skoraj .popolnoma izključena. Angleži blokirajo od pretekle srede otok ; Thasos, ker so tamkajšnje grške oblasti aretirale nekega angleškega podanika, ki je psoval grškega kralja. Neka angleška vojna ladja je ustavila grški parnik, na katerem so grški orožniki peljali aretiranega Angleža v Kavalo, ter je Angleža osvobodila, orožnike pa aretirala. Blokada Grške je zopet ostrejša in pojavlja se povsodi pomanjkanje živil. Razburjenje v Atenah narašča. Grška vlada bo zopet protestirala, akoravno je že davno spoznala, da protesti pri ententi nič ne zaležejo. Kakor v posmeh navajajo angleški listi, da je od izkrcanja j Sarrailove armade pa do 22. aprila poslala grška vlada četverozvezi že 63 protestov, med njimi 6 en sam dan. Nemški krogi pričakujejo nadaljni razvoj do- I godkov na Grškem z veliko napetostjo. Grška odklanja vse predloge glede prehoda srbskih čet. London, 30. aprila. Reuter poroča iz Aten z dne 29. aprila: Glede transporta srbskih čet preko grškega ozemlja je grška vlada odgovorila, da i železnic nikdar ne bo izročila in da nikdar ne bo privolila v prehod srbskih čet. Ententna namera, zasesti grška pristanišča? Iz Aten poročajo: „Nea Himera" javlja: Angleški in francoski poslanik sta sporočila grški vladi, ; da bodo zasedli zavezniki več grških pristanišč v i svrho zavarovanja transporta srbskih čet v Solun. ' Okupirati nameravajo pristanišča Sante, Levkadija, Kalto, Kolomie, Katakola in Valos. Angleži aretirali nemškega konzula v Drami. Bern, I. maja. „Bund" javlja iz Soluna: An-| gleška kavalerija je aretirala v vlaku, ki vozi v Seres ! nemškega konzula iz Drame, očitajoč mu špijonažo. ! Spravili so ga v Solun na krov neke angleške ladje. Kolektivna demarša entente v Atenah. „Frankfurter Ztg." javlja iz Aten 2. maja: Danes nameravajo izročiti poslaniki četverozveze grški vladi kolektivno noto, v kateri bodo nazna-; nili, kedaj pričnejo srbski transporti in na kateri ! točld se nameravajo Srbi izkrcati. Poslaniki priča-j kujejo, da bo grška vlada na to noto pismeno odgovorila. Grški vladni krogi pa izjavljajo, da Grška na to demaršo sploh ne bo več odgovorila. Ententa grozi z ultimatom. Iz Aten se poroča: Angleški kralj Jurij je l skušal premagati odpor Grške z osebno intervencijo. Poslal je kralju Konstantinu brzojavko, v kateri mu „v interesu grške stvari" nujno priporoča, da naj se pridruži ententi. Kralj Konstantin mu je hladno odgovoril, da so določene smeri grške politike neomejne. Četverozveza je sedaj odločena izročiti grški vladi ultimatum ter jo prisiliti, da se pridruži ententi. V Orijentu. Predaja Kut el Amare. 13.000 Angležev vjetih. Berolin, 29. aprila: Angleške čete, obkoljene v Kut el Amari, so se morale vdati hrabremu turškemu oblegovalcu. Carigrad, 29. aprila. Glasom komunikeja namestnika vrhovnega poveljnika otomanske armade je kapitulirala danes angleška posadka v Kut el Amari pod poveljni-štvom generala Tovvnshenda, ki šteje 13.300 mož. London, 29. aprila. Po vitežkem odporu 143 dni, ki ostane ne-pozabljen, je bil general Tovvnshend, ker je zmanjkalo zalog, prisiljen predati Kut el Amaro. Prej je še uničil topove in municijo. Njegove čete obstojajo iz 2970 Angležev vseh činov in panog ter iz \ kakih 6000 mož indijskih čet in trena. Pred predajo. Carigrad, 29. aprila. • Poročevklec „A. tel. Milli" poroča iz Bagdada: General Tovvnshend je ponudil predajo Kut el Amare z vsemi topovi, ki se nahajajo v mestu in 1 plačanje 1 milijona funtov v gotovini pod pogojem, da se mu dovoli z njegovo vojsko prosto oditi. Ta smešna ponudba je bila seveda odklonjena. Rusko poročilo iz Male Azije. 27. aprila. V okolici Mamahtuma in Muša boji prednjih straž. Južno Bitlisa so vrgle naše čete Turke iz cele vrste gorskih pozicij. Rusi v Perziji. „Daily Chronicle" poroča, da stoji ruska vojska v Perziji v pokrajini Luristan, kakih sto angleških milj severovzahodno od Kut el Amare, dočirn je druga ruska armada, ki se giblje na črti Kermanšah, najbrže prekoračila perzijsko mejo ter se pomika proti Bagdadu. Amerika in Nemčija. Ameriški veleposlanik Gerard se je dne 1-maja vrnil iz nemškega glavnega stana v Berolin. Smatrati je, da so s tem pogajanja, ki so se vr- šila radi odgovora nemške vlade na ameriški ultimatum zaključena. Ali ugodno, ali ne. o tem se ne da prav-nič ugibati. Mnoga znamenja kažejo, da se je morda posrečilo, najti pot, po kateri se bo mogoče izogniti prelomu. Nemški odgovor na ameriško noto danes izročen. Berolin, 3. maja. „Lokalanzeiger" poroča: Ameriški veleposlanik je dopoldan obiskal državnega tajnika von Ja-gpwa. Nota, ki vsebuje odgovor nemške vlade, je v bistvenih delih gotova in bo, če ne bodo dosedanje tozadevne odredbe spremenjene, že jutri popoldan izročena ameriškemu veleposlaniku. Zadovoljiva formula. „Zeit" poroča preko Monakova: Kakor javljajo listi je bila v konferencah merodajnih faktorjev v nemškem glavnem stanu izbrana formulacija nemškega odgovora, ki bo najbrž omogočila zadovoljivo razrešitev spora. Vsekakor je bilo konstatirano, da se tako Nemčija, kakor Amerika -nagibata mirnemu sporazumu. Po povratku ameriškega veleposlanika. Berolin, 3. maja. Ameriški (veleposlanik Gerard je odklonil napram zastopnikom časopisja vsako izjavo. Niti on, niti drugi v Berolinu živeči Amerikanci pa se ne pripravljajo za odhod. Povratek nemškega državnega kanclerja v Berolin. Berolin, 4. maja. Državni kancler von Beth-mann-Holhveg se je povrnil iz velikega glavnega stana. Smatrati je, da bo prihodnje dni podal proračunski komisiji državnega zbora poročilo o položaju. Mir ostane ohranjen. „Gazette de Lausanne" piše v uvodnem članku: Mir med Ameriko in Nemčijo ostane ohranjen, ker se vršijo razgovori med Washingtonom in Berolinom na skoraj prijatelski način. Ako bi M veleposlanik Gerard dobil naročilo, da se naj poslužuje ostrih besed in da naj zahteva takojšnji odgovor, bi ne bil mogel sprejeti povabila, da naj pride k cesarju v glavni stan. Vstaja na Irskem. O revoluciji na Irskem poročajo, da se nahaja glavni stan vstašev v Libertv Hali, sedežu revolucionarnega socialističnega društva. Načrt zasesti Dublinski grad in vladno poslopje se ni po-. srečil. Vedno bolj jasno je, da je kriva izbruha revolucije neverjetna popustljivost oblasti, ki je dovolila nezadovoljnežem, da so se oborožili ter celo, da so manevrirali po cestah. Casement, ki so ga odpeljali v Tower, se je bil baje iz Kiela pripeljal v podmorskem čolnu na Irsko. Podmorski čoln je baje spremljal parnik, ki je bil opremljen, kakor kaka holandska trgovska ladja. Ko je neka angleška stražna ladja ustavila ladjo in jo zaplenila, je nemški kapitan svojo ladjo potopil. Moštvo je bilo rešeno in vjeto. Začetni boji. Po opisih „Daily Maila" se je pričela irska vstaja takole: Dne 24. aprila, torej na velikonočni ponedeljek, je imela takozvana narodna garda parado v Phonixparku. Odšla je na parado z nabitimi puškami in nasajenimi bajoneti. Na povratku je srečala neki vojaški oddelek in dva gardista sta začela streljat'. Trije častniki in nekaj mož je bilo ubitih. Začel se je boj. Ob 11. in 15 minut se je boj razširil že na celo mesto. Zlasti hud je bil boj za poštno poslopje, kjer so se tudi poštni uradniki udeležili boja. Trikrat so vstaši zavzeli v 24 urah pošto in trikrat zopet izgubili. Napad na- grad se jim ni posrečil. Takrat so šteli vstaši 12.000 mož. London, 30. aprila. Položaj v Dublinu je mnogo zadovoljnejši. V deželi je storiti še mnogo, kar bo zahtevalo nekaj časa, poveljujoči častnik pa upa, da je vstaja zlomljena. Včeraj ponoči so vstaši voditelji v Dublinu poslali vstaškim odsekom v raznih okrajih naročila, da naj se vdajo. Duhovništvo in kr. irska policija stori vse mogoče, da to naročilo razširja. Kar se tiče položaja v Dublinu samega, so se vstaši v glavnih vstaških centrih sami vdali. Konec vstaje. — Ustreljeni irski vstaški voditelji. London, 3. maja. V poslanski zbornici je sporočii ministrski predsednik Asquith, da je vojno sodišče spoznalo tri irske vstaše Pearceja, Clarka in Macdonaghta, ki so podpisali irsko proklamacijo, za krive in jih danes zjutraj ustrelili. Trije drugi vstaši so bili obsojeni na tri leta ječe. Žrtve irske vstaje. Dublin, 3. maja. Uradno se poroča: Število v bolnišnicah ranam podleglih znaša 188, od teh je 66 vojakov, 22 vstašev in civilnih oseb. 170 poslopij je zgorelo ali bilo razrušenih. „Central News" poroča, da je bilo v Dublinu postavljenih 2280 Ircev pred vojno sodišče zaradi veleizdaje. Vojno stanje na Irskem se bo baje podaljšalo do konca vojne. V Dublinu je sedaj mirno, toda tako mirno, kakor na kak praznik, ker počiva vsa trgovina. V OKolici je slišati še zdaj pa zdaj streljanje, zlasti j v Belle Bridgu, kjer se je majhen oddelek vsta-! šev zakopal v pravih strelskih jarkih. „Times" pišejo: Ljudje, ki poznajo Sinnfin in njega pripadnike, pričakujejo, da se bo vstaja obnovila, kakor hitro bodo imeli vstaši zopet do-' sti municije. Angleške oblasti pa se ne bodo dale zopet presenetiti. Municija vstašev je bila večjidel angleškega izvora. DNEVNE VESTI. Avdijenca grofa Tisze. Cesar je sprejel v ; soboto dopoldne ogrskega ministrskega predsednika grofa Tiszo v daljši posebni avdijenci. Dopoldne in popoldne je grof Tisza opetovano konferiral z baronom Burianom ter se je zvečer vrnil v Budim-| pešto.^ Četrto vojno posojilo. Monarhija želi, da jo podpre vse prebivalstvo pri četrtem vojnem posojilu. V to nam je preskrbljeno za vsakovrstne olajšave, tako da bodo tudi najrevnejši ljudje lahko pomagali. In ker je v naši državi veliko več revežev, kakor bogatašev, bo tudi mala žrtev posamičnega zalegla. Tudi šolska mladina naj prispeva za vojno posojilo. To se bo posebe uredilo. Starši naj se zavedajo, da je velikega vzgojevalnega in patrio-tičnega pomena, če se otroci že v šolskih letih nauče, : nalagati svoje krajcarje plodonosno. S tem se jih nauči štedljivosti in spoznanja, da mora biti država I vsakemu najvišja stvar. In koliko zadoščenje bodo ! imeli otroci, da so s svojimi prispevki pomagali hrabri armadi do velike zmage. V nemških šolah ima poziv na otroke geslo: „Cetudi ne morem orožja rabiti — sem vendar pomagal sovražnike j zbiti." Take besede ostanejo neizbrisno zapisane I v otroških srcih! Šolske nabiralnice bodo vse ure-I dile. Ne vemo, koliko se je pri tretjem vojnem posojilu po kranjskih šolah nabralo, a na Nižjem Avstrijskem se je nabralo tedaj celih trinajst milijonov kron. S to šolsko akcijo se pa tudi občinstvo samo bližje seznani z vojnim posojilom in j ni dvoma, da bo mnogo starišev posnemalo izgled mladine in bodo tudi sami po svojih močeh podpisali, kar mogoče mnogo vojnega posojila. Predavanje o vojnem posojilu se vrši v mestni hiši, II. nadstropje, v ponedeljek, dne 8. t. m. ob 1. uri popoldne; predaval bode hran. tajnik i g. Ivan Valenčič. Nagodbena pogajanja. V torek so se zopet j pričela v Budimpešti radi velikonočnih praznikov prekinjena nagodbena pogajanja, katerih se udele-I žujejo avstrijski in ogrski ministri ter ministerijalni strokovni referenti. Carinska in gospodarsko-politična pogajanja ' med Avstrijo in Nemčijo.Ze nekaj dni sem so se vršila na Dunaju v zunanjem ministrstvu med delegati avstrijske in nemške vlade pogajanja o nekaterih carinskih in gospodarsko-političnih vprašanjih, ki so vseskozi ugodno potekla. O tehničnih vprašanjih nanašajočih se na ta pogajanja, bodo razpravljali prihodnji teden strokovni delegati obeh vlad v Berlinu. Obletnica bitke pri Gorlicah. Dne 2. maja je poteklo leto dni, kar so naše in nemške čete j v silnem, neodoljivem navalu predrle na fronti I Gorlice—Tarnovv rusko črto ter s to odločilno zmago pričele oni zmagoslavni pohod daleč v notranjost Rusije, kateremu ni primera v svetovni i zgodovini- Na dan 2. maja 1915. je padla morda I najglavnejša odločitev svetovne vojne. Narodi Av-I strije in Nemčije se spominjajo ob obletnici tega slavnega dne z iskreno hvaležnostjo junaških armad in njih ženijalnih voditeljev, saj jim je bitka pri Gorlicah s svojimi posledicami razpršila vso bojazen, vso malodušnost, ter jih navdala z neo-1 majnim zaupanjem v konečno popolno zmago. Najvišje pohvalno priznanje je bilo izrečeno nadporočniku pešpolka št. 87 g. Adalbertu Pučnik u. f Franc Doberlet. V visoki starosti 85 let je umrl včeraj v Ljubljani oče kranjskega i gasilstva, ces. svetnik Franc Doberlet,! ; tovarnar, častni meščan ljubljanski, imetnik zaslužnih križcev itd. Seja kranjskega občinskega odbora z dne 1 3. t. m. ob 6. uri popoludne. 1. Naznanila žu - j I p a n s t v a. a) Zupan poroča, da je občinsko pred- ! - stojništvo vsled sklepa obč. odbora pri zadnji seji : j preskrbelo prostor za zasilno in infekcijsko bolni-j co na Mavril Mayr-jevi pristavi proti mesečni na-jemščini 6 K. b) Dopis predsedstva c. kr. avstr. zaklada za vojaške udove in sirote, glasom katerega naj bi se del dohodkov iz akcije brambnega ščita potom centralne pisarne omenjenega zavoda naložil v IV. vojnem posojilu, se priporočilno odstopi i odboru za brambni ščit. c) Sprejme se ponudba stolpnega urarja Franca Lukovšeka, da popravi ! mestno stolpno uro za 90 K s pogojem, da prev-i zame garancijo za dve leti. 2. P o r o č i 1 o financ- ! nega odseka, a) Računski zaključek in bilanca mestne hranilnice v Kranju za leto 1915. Obč. odbornik Fr. Savnik poda obširno. poročilo in na j njegov predlog obč. odbor odobri računski zaklju-1 ček in bilanco mestne hranilnice, ki izkazuje skup-| nega čistega dobička ^K 29.37093. Na predlog i obč. svetovalca dr. V. Štempiharja izreče obč. za-j stop zahvalo hranilničnemu upravnemu odboru in ravnateljstvu na uzornem in uspešnem delovanju. b) Dopis c. k r. okrajnega glavarstva in deželnega odbora radi IV. vojnega posojila in radi agitacije z^a to posojilo. Poročevalec obč. odbornik Fr. Šavnik omenja, da občina sama sicer nima razpoložljivih sredstev, da je pa mestna hranilnica, ki je občinski zavod, podpisala že 250.000 K IV. vojnega posojila (s prejšnjimi vsega skupaj 420.000 K). Sprejme se soglasno poročevalcev predlog, da občina na račun ubožnega zaklada podpiše 4000 K vojnega posojila. Predavanja in agitacijo za IV. vojno posojilo prevzame mestna hranilnica dogovorno s šolskimi vodstvi. 3. Poročilo odseka za izkoriščanje občinskega gozda na Šmarje t n i gori. Obč. svetovalec C. Pire poroča, da je odsek imel dne 28. aprila na lici mesta komisi-jonalni ogled, h kateremu se je pritegnil c. kr. okr. gozdar g. Fran. Ferjančič. Glasom izvedenčeve izjave raz stališče občinskih koristi in racionalnega negovanja ter izkoriščanja občinskega gozda na Smarjetni gori ne kaže gozda popolnoma posekati. Pač pa izvedenec priporoča, da naj se posekajo vse dorasle, nerasteče in poškodovane smreke, sicer pa gozd korenito iztrebi in po potrebi zasadi. Nastavi naj se gozdni paznik in postavijo naj se vidni mejniki. Poročevalec stavi v smislu izvedenčeve izjave predloge, ki se sprejmejo soglasno. Nato župan zaključi sejo. Na korist Rdečemu križu. Koncert „Podruž-| niče Rdečega križa v Kranju" v nedeljo, dne 7. j maja 1916. v dvorani gospe Omerse (prejšnji so-i kolski dvorani) s prijaznim sodelovanjem gospe Mire Costaperaria, koncertne pevke, gospice Dane Kobler, koncertne pianistinje in gospoda Josipa Rijavec, opernega tenorista. Vzpored: 1. Fr. Liszt: ; „Bolero", klavir. 2. A. Lajovic: a) O, da deklic ..., b) Norčeva jesenska pesem, O. Dev: Vzdih, poje g. J. Rijavec. 3. a) E. Hildah: Pomlad, b) H. Wolf: Vigred je tu. Vrtnar, c) A. Lajovic: Zacvela je roža, d) O. Dev: Snegulčica, poje gospa M. Costaperaria. 4. J. Rahmaninoff: Harlekim klavir. 5. a) j W. A. Mozart: Napev iz „Don Juana", b) G. Puc-cini: Napev iz „Tosce", c) G. Verdi: Romanca iz opere „Aida", poje g. j. Rijavec. 6. a) W. A. Mozart: Vijolica, b) E. Grieg: Trobentica, c) Narod-j na: Bom šel na planince . . ., d) H. Meyrbeer: 1 Napev iz Hugenottov, poje gospa M. Costaperaria. I Začetek točno ob 5. uri popoludne. Cene prosto-i rom: I.—IV. vrste 3 K, V.—IX. vrste 2 K, od X. vrste naprej T50, stojišča 1 K, za dijake in vojake 40 h. Ker je čisti dobiček namenjen „Rdeče-j mu križu", se preplačila hvaležno sprejemajo. ! Vstopnice in vabila (10 v) se razprodajajo v občinski pisarni in pri blagajni pred koncertom. K ' obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Koncert, ki ga priredi naša podružnica „Rde-| čega križa" v nedeljo popoldne ob 5. uri v prejšnji sokolski dvorani nam po svojem zanimivem sporedu obeta lep umetniški užitek. Gospa Mira Costaperaria nas hoče okrepiti v pomladanskem razpoloženju, izbrala si je pesmi, ki opevajo pom-! lad iz vseh vidikov: „Pomlad", „Vigred je tu", „Trobentica", „Vijolica". Sosestno v „Vijolici", ki jo imajo najslavnejše pevke v svojem repertoarju, ima pevka težko nalogo razrešiti, ker pesem je silno naivna in vsled svoje prostosti težka. Najlepše arije iz svetovnih oper nam bo zapel gosp. Rijavec pred svojim odhodom v tujino. S kakim navdušenim priznanjem se j'e naše občinstvo pri zadnjem koncertu poslovilo od mlade pianistinje gospice Dane Kobler, nam je še v spominu. Tudi ona nas poseti s točkami ognjevite vsebine, kakor sta plesa bolero in harlekinada. Postoma dvorana je zelo akustična, Bog daj, da bi bila tudi polna! Kino „Talija" v Kranju obvešča, da radi javne tombole odpade jutri običajna popoldanska predstava. Zaradi koncerta se vrše večerne predstave ob pol 7. in pol 9. uri. Podrobni, izredno zanimiv spored je posneti iz lepakov. V prid Rdečemu križu se vrši jutri v Radovljici predstava burke „Ugrabljene Sabinke", na Jesenicah pa priredi pevsko društvo „Sava" predstave burke „Martin Smola". Skrb za letošnjo krompirjevo letino! C. kr. kmetijska družba kranjska nas prosi, kmetovalce na tole opozoriti: V sedanjih razmerah je bodoča dobra krompirjeva letina glede preskrbe s potrebnimi živili odločilnega pomena, saj je krompir naš poglaviten in najvažnejši živež ter obenem najvažnejše krmilo. Vsled ugodnega in gorkega vremena se je letos vobče s saditvijo krompirja prezgodaj pričelo, zato je večinoma že posajen; toda mrzlo in mokro vreme, ki je po saditvi več tednov trajalo, mu ni pustilo uspešno kaliti in rasti. Mnogo prezgodaj posajenega krompirja je vsled tega že dva do tri tedne ali še dalje v zemlji, ne da bi bil še vunkaj prišel. Od tega prerano posajenega krompirja bo silno veliko zgnilo, celo ker naši kmetovalci nerazumno ravnajo in večinoma sade rezan krompir, ki rajše gnije kakor cel in ki tudi I da znatno manjši pridelek. Kmetovalci, ki bodo '' imeli vsled mrzlega in mokrega vremena redko iz-kaljen krompir, se nujno pozovejo, da prazna mesta takoj podsade z novim semenskim krompirjem ter naj bodo prepričani, da podsajen krompir kmalu dohiti poprej posajenega, ki bo dozorel v istem i času. V prid kmetovalcem samih in celokupnosti '• je, tem potom zagotoviti dobro krompirjevo letino. Prijavna dolžnost za predmete iz cina in j cinovih zlitin. V ta namen, da se dobi natančen pregled o zalogah cina v tuzemstvu, je uvedena potom ministrskega ukaza z dne 27. aprila 1916 dolžnost, da se prijavijo predmeti, ki so iz cina (kositra) ali cinove zlitine. Prijavno dolžnost je treba vestno izpolniti. Naznaniti je niže navedene predmete, v kolikor obstoje v celoti ali v pretežnem delu iz cina ali cinove zlitine. Sledeči predmeti prihajajo v poštev: 1. Pločevine, cevi, drogi, table, plošče in kosi sirove litini, 2. folije, 3. vrči, cimenti in druge posode ter drugo posodje, nadalje sklede, krožniki, tase, pokrovi, žlice, svetilniki in drugo orodje, kolikor ti predmeti nimajo posebne \ umetniške ali zgodovinske vrednosti, 4. točilne tase, 5. kopalne banje, 6. pipe in druge armature, 7. sestavine aparatur (zlasti tudi forme za vlivanje sveč). Dolžnost naznaniti pod točko 1 in 2 imenovane predmete odpade, ako cela zaloga ne presega 5 kilogramov. Navedene predmete je navesti brez ozira na to, ali spadajo k uredbam obratne naprave, ali so na zalogi za podelovanje ali razpečavanja ali pa služijo drugim namenom, ali se tačasno ra- i bijo ali se ne rabijo. Naznanilo mora podati vsakdo, j ki ima take predmete v posesti ali za druge v ! hrambi. Za prijavo je rabiti uradne prijavne liste, kateri se dobe pri političnih oblastvih prve stopnje (magistrat ljubljanski, okrajna glavastva), pri žu- ■ panstvih in pri trgovskih in obrtniških zbornicah. Trgovce z manufakturnim blagom, prodajalce storjene obleke, konfckcionarje, krojače in druge interesente opozarjamo, da je zaukazan popis zalog volnenega in polvolnenega blaga, konfekcio- niranega blaga, odej itd. Prijave je podati po stanju 7. dne 30. aprila 1916 do najpozneje 15. maja 1916 na posebnih prijavnih listih, ža katere se je oglasiti pri pristojni trgovski in obrtniški zbornici. Nabiranje hroščev je letos posebno važno, ker so kmetovalci že v normalnih časih vporabljali hrošče za krmo. Učna uprava je privolila, da naj šolska mladina nabira hrošče. V kolikor kmetovalci sami ne porabijo hroščev, jih je mogoče oddati centrali za krmila na Dunaju za ceno 1 K za kilogram susih hroščev. Posušeni morajo biti tako, da jih je mogoče brez težave mleti. Centrali je treba sporočiti množino, nakar dopošlje vreče in naročilo za pošiljatev. Centrala plača dotični znesek takoj, ko dobi pošiljatev. Oprostitev planšarjev in sirarjev od vojaške službe. C. in kr. vojno ministrstvo je sporočilo, da veljajo leta 1915. izdana določila glede odveze planšarjev in sirarjev po poklicu od vojaške službe tudi leta 1916. Po teh določilih se smejo take vojni službi podvržene osebe, ki so še zadaj za vojnim ozemljem, ki jih je lahko dalj časa pogrešati v njih sedanji vojaški službi in glede katerih je brez-dvomno dokazano, da jih ni nikakor mogoče pogrešati in nadomestiti pri planšarskih in sirarskih opravilih, v času od začetka junija do srede septembra in kjer bi bilo to potrebno, tudi do konca septembra, odvezati od vojaške službe. Tozadevne prošnje, v katerih je navesti natančne vojaške in osebne podatke onega vojaka, za katerega se predlaga oprostitev, je vlagati pri okrajnem glavarstvu, v čegar ozemlju je dotično planšarstvo, oziroma sirarstvo. Razglas glede sladkornih nakaznic. Vzlic tozadevne prepovedi se je dognalo, da so oddajali nekateri trgovci strankam sladkor ne da bi bili zahtevali od istih veljavnih sladkornih nakaznic ali da bi bili odrezali dotični sladkorni množini odgovarjajoči del nakaznice. Zato se vsi trgovci, ki prodajajo sladkor, opozarjajo, da je strogo prepovedano oddajati sladkor brez nakaznic in se pripomni, da bo vsak tak prestopek tako za kupovalca kakor prodajalca strogo kaznovan. Hkrati se zaukazuje sledeče: 1. Vsak trgovec, ki prodaja sladkor, je dolžan nabiti v svojem obratnem prostoru na vsakomur vidnem mestu dobro čitljiv napis: Sladkor se sme odprodajah' le proti izkaznicam. 2. Gostilničarji in kavarnarji smejo dati h kavi največ 3 majhne koščke ali 2 velika koščka sladkorja, k čaju pa le največ 4 majhne, ali 3 velike koščke sladkorja in ne dajati gostom poljubno množino sladkorja na razpolago. Ravno tako se strogo prepoveduje, dajati gostom k močnatim jedem sladkorja v poljubni množini na razpolago. Sploh se prepoveduje v gostilniških in kavarniških obratih ali sladščičarnah sladkor gostom na razpolaganje na mizo postavljati. Prestopki teh odredb se bodo najstrožje kaznovali v smislu § 14. min. naredbe z dne 4. marca 1916 drž. zak. št. 61 z denarnimi globami do 5000 kron ali z zaporom do 6 mesecev. Obrtniku pa se zna zgoditi, da se mu bo obrtna pravica odvzela. Pričujoči razglas stopi, v kolikor zaukazuje nova odredba, takoj z razglasitvijo v veljavo. Izstradanje Nemčije — angleški vojni cilj. Nemški državni kancelar je dne 5. aprila izjavil, da se Nemčija s podmorskimi čolni brani izstradanja in se za izstradanje maščuje. Sedaj, ko je zaradi boja podmorskih čolnov postalo razmerje med Nemčijo in Ameriko kritično, citirajo nemški listi brošuro bivšega angleškega ministra Mastermana, v kateri je popisano, kaj pričakujejo Angleži od izstradalne vojne. Ta minister piše: Počasi, a si-, gurno, brez šuma in besed, kakor davi nevidna roka človeka v temi, tako je angleško brodovje stisnilo Nemčijo za vrat in bo šele odnehalo, kadar bo nasprotnik mrtev. Žrtev naj se bori, suje z rokami in nogami, se naj trudi, razbiti vse, kar doseže — a stiskanje bo vedno hujše. Zaprtje morja bo Nemčijo vrglo v brezno, v kakršno ni še nikdar padel noben civiliziran narod in to bo v največji meri zasluga dobre organizacije in odločnosti vseh tistih, ki bivajo ob vratih oceana. — Taka grozovitost je cilj angleške izstradalne politike. b KINO IDEAL V LJUBLJANI. Učinkovit nordijski spored za 3 dneve: Soboto 6-, nedeljo 7., pondeljek 8. maja: i Diadem v nogavici. Družabna drama v 3 dej. z Elzo FrOhlich in Aege Hertlom v glavnih vlogah. i Za mladino neprimerno! ————— — in ® ~„ - e. S o .o •• ° C ■■ N a 2 U O. C c S-a it 9> ■o S - — CO Učinkovit nordijski spored R 2 dnsue: Torek 9., sredo 10., četrtek 11. maja: Senca za zastorom. Drama iz družinskega življenja v treh dejanjih s Karlom Wie-- thom in K. Lauritzenom v glavnih vlogah. - 9silandw se poroci. Veselo resna igra v 3 dejanjih. Moje ljube mlade prijateljice! Kakor je čedna ta mala ljubavna zgodba, vendar je le — izmišljena. Moje srce je ravno tako prosto kot poprej, in upam, da še mnogo lepega doživim in da se bom zamogel še čestokrat zaljubiti — seveda le v tilmu. Na svidenje! Vaš Vald. Psilander. Za mladino neprimerno! Nordisk večer: Petek 12. maja: Nordisk večer: Večni ogenj. Beduinska drama v 3 dejanjih z Aege Hertlom v glavni vlogi. Za mladino neprimerno ! Prednaznanilo; ARTUR IMHOFF. Velika senzacija: Drama v r> dejanjih po istoimenskem romanu Hans Lun-da Erik Kaiser-Titz in Lota Neumann v glavnih vlogah. OO o* o- s a. n n P-ET — < 3 3 73 J? 3 * N " :. o o9 D. M O „ X> 3 ^=================*V jI Najboljša kosa sedanjosti || .Gorenjska kisa katera je izdelana iz najfinejše srebrno-jeklene tvarine (Silberstahl). Kdor mm je že kosil ali poskusil srebmo-jekleno »Gorenjsko koso", jo bode vsakemu najtopleje priporočal ter nikdar več druge vrste rabil, za katero se jamči (ali garantira), torej kdor še ni kosil z »Gorenjsko koso", naj takoj piše po njo, katera se pa dobiva edinole v ■j Prvi gorenjski razpošiljalni jI I! IVAN SAVNIK, KRANJ. II a> 3 (O II II II II „GORENJSKA KOSA" je zelo priporočljiva tudi za ženske, ker je lahka kot pero. 17 24-3 60 65 70 75 80 cm j.u. 6 6'/, 7 71/, 8 pesti "»'u" 2 60 2 70, 2-80, 2 90, 3 — K Da je .GORENJSKA KOSA" najboljša, je dokaz, ker se zahteva po vseh avstro-ogrskih deželah ter je vsakemu na razpolago mnogo pohvalnih pisem. II II II II aVblMJ-t^IMvIll UC/.CUUI voanumu nt* icw.pvi«f,- ■*.....t......-...... r" ----- 2 52-18 trgovina i Ferd. Saiovic v Kranju (poprej J. C. Pleiweiss> priporoča svoio bogato zalogo sukna, letenskih modnih blagov, cefirov in batistov za ženske bluze in obleke, pike, kambrikov, levantinov, ševijotov, kamgarnov in lodnov za pelerine, sifona, bele kotenine in platna za rjuhe, cvilim za žimnice, satenastih in pisanih posteljnih odej, kakor tudi vsega drugega manufakturnega blaga. Volneni robci, pleti najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti. Snežne kape, trehušnike. naročnike, rokavice in nogavice za vojake. Svilnati robci najnovejših vzorcev. liv Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot pristni želodčni liker Zahtevajte pristni „FLOR1AN" Blizu in daleč Vse ga pozna Kdor ga ima, Zavračajte ponaredbet ima zdravje doma ž Naslov za naročila: „FLOR1AN", Ljubljana. i) 48 Last in zaloga1 tiskarne „Sava" v Kranju. V odsotnosti odgovornega urednika začasni odgovorni urednik: Ciril Pire. Tisk tiskarne „Sava" v Kranju. 92 Y*F 03