Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr
V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezno številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
y A
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: S kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vrcdništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >/,6. uri popoludne.
^tev. 78.
V Ljubljani, v sredo 8. aprila 1891.
Letni!* XIX-
Rudarski shod.
n.
Dne 7. decembra minolega leta so imeli avstrijski rudarji na Dunaju svoj shod, o katerem, kolikor nam znano, ni »Narod" poročal ničesar, mi pa smo o tem shodu poleg poročila med političnimi novicami priobčili tudi poseben članek, v katerem smo stvarno razpravljali žalosten položaj rudarjev ter v tem oziru povedali tudi naravnost svoje misli. — Mi torej slovesno ugovarjamo, da se nam podtikajo nameni, katerih nimamo ter jih obsojamo, in se ob tej priliki sklicujemo na naš članek objavljen dne 12. decembra 1S90. Da spoznajo naši čitatelji, kako brezvestno se pači javno mnenje, sledi naj tukaj nekaj odstavkov omenjenega članka:
»V dobi razsvetlienega 19. veka, v ddbi slovesno oklicanih človeških pravic, v stoletji pristne svobode in framasonskega bratoljubja nas dejanjske razmere socijalnega življenja straši z vedno žalost-nejšimi podobami modernih belih sužnjev na zemlji in vzlasti — pod zemljo, po rudo-in pre m ogo k op i h. Kri nam je zastajala, ko smo letošnje spomladi ob priliki štrajka rudo- in premogokopov čitali žalostne razmere teh ubogih trpinov. Kdor opazuje te blede, propale obraze, kdor gleda revo, ki vlada po njih družinah, kdor vidi slabotni njih naraščaj, bolehne otroke, komur je znano, da tudi najbolj varčen rudokop, ako ima veliko družino, skoro shajati ne more s svojim zaslužkom, o tem, da bi si mogel kaj prihraniti ni ne govorimo, njemu bo jasno, da je za dlje časa tako stanje neznosno, da se v tem oziru morajo spremeniti obstoječe razmere na korist delavcem-trpinom.
Ker se je pa pri zadnjem štrajku pokazalo, da od delodajalcev rudokopom ni mnogo pričakovati,
zato so zastopniki rudokopov jeli sami misliti, kaj storiti v svojo lastno korist. Oožaloeati je, a značilno za naše socijalne razmere, da že po svojem delu bolj konservativni rudokopi iščejo v socijalno-demokratičnem taboru svoje pomoči; vidi se, da jim skrajni obup narekava njih korake za zboljšanje gmotnega obstanka.
Omenili smo že v lis u, da so se dne 7. decembra sošli zastopniki rudokopov na Dunaju ter zborovali prvi dan skoro neprenehoma od devete ure dopoldne do sedme ure zvečer.
Prvi predmet pri razpravi je bil: Položaj rudokopov in sredstva, kako ga izboljšati. — Zastopnik Wagner pojasnjuje v češkem jeziku, da je glavni vzrok žalostnega položaja pri rudokopih akordno delo, to je plačilo ne na dan, marveč za gotovo dovršeno delo. Rudokop se trudi in trpi, da dostavi potrebno število »vozičkov" (Hunde, to so majhni vozički za premog ali rudo, ki so v navadi po rudo- in premogokopih), zasluži ž njimi podjetniku veliko na mesec, sam pa se mora zadovoljiti z majhno plačo. Tako so n. pr. 1. 1870. plačevali tak voziček na mesec s 50 kr. do 1 gld., sedaj dobi rudokop zanj po 12 do 20 kr. Poleg tega mora sam rudar si uapravljati potrebno orodje, plačevati v bratovsko skladnico, tako da mu ostane komaj kakih 22 gld. na mesec. Odtod velika revščina med njimi. Rudokop bi potreboval tečne hrane zaradi silno težkega podzemeljskega dela, kjer mora pogrešati oživljajočo svetlobo in zrak, a zadovoljem mora biti celi dan s kruhom, s kavo in k večjemu s požirkom žganja. Na severnem Češkem i je prišel neki rudokop k zdravniku dr. Jouas-u. j Zdravnik ga preišče ter mu reče: »Vi potrebu- ' jete mesarja, peka in pivovarja, pa bote zdravi, zdravnika ne potrebujete." Zdravi ! ste, hotel je reči, a kruha, mesa iu redilne pijače i vam je treba, pa vam bo dobro.
V	nadaljnem govoru toži vzlasti, kako je njih delo težavno, ne toliko zaradi truda, pač pa zavoljo vročine, mraza, prepihov, omamljivih, morečih so-parjev, vode itd., kjer mora delavec prebivati po več ur. Marsikaj bi se v tem oziru zboljšalo brez težave, ko bi delodajalci kaj storiti hoteli za zdravje delavcev. K sklepu govornik izraža željo, da se odpravi akordno delo, da se uvede vsakdanja plača in da se bolje poskrbi za zdravje rudokopov.
V	resolucijah so sklenili osemurno delo, nedeljski 36urni počitek, uvedbo nadzorstva pri rudokopih, odpravo akordnega dela. Sklenili so naprositi vlado, da sprejme nadzorstvo nad bratovskimi sklad-nicami, katere sedaj oskrbujejo podjetniki v veliko škodo delavcev.
Mi z veseljem pozdravljamo prvi shod rudokopov avstrijskih, ki je vsaj nekoliko pojasnil, kako se godi trpinu rudokopu pod zemljo v temni noči, ter izražamo željo, da bi se vlada poprijela, ter skušala o pravem času priti rudokopom na pomoč, predno jih dobi popolno v svojo oblast socijalna demokracija, ki jim bo sicer pojasnila njih žalostni položaj, a jim ne bo mogla pripomoči do boljšega zaslužka. Zopet tukaj se vidi, da socijalisti uprav vsled obupnega položaja delavcev dobivajo vedno več zaveznikov med delavskimi stanovi, ki čutijo, da se jim hujše skoro ne more goditi, kakor se jim sedaj godi iu se oklenejo vsake bilke, od katere upajo kake pomoči. Krščanski socijalisti imajo vzlasti v državnem zboru lepo priliko, da v prospeh človeške družbe čim preje pridejo z zakonitimi določili na pomoč med zapuščenimi trpini najbolj zapuščenim sužnjem našega veka — ubogim rudo- in pre-mogokopom."
Tako je »Slovenec" pisal že lansko leto o shodu avstrijskih rudarjev ua Dunaju, o katerem ni »Narod" prinesel nobenega obširnejšega poročila, in zato pač ni umestno, da se »Narod" razpravljajoč rudarske
L i
Predavanje o. Atanazija o južni Afriki.
V	nastopnih vrsticah podajemo čitateljem le glavno vsebino prezanimivega govora.
»Afrika", — tako nekako je pričel živahno svoje predavanje Častitljivi oče trapist, — »je jeden onih delov sveta, ki je stopil zadnji na oder svetovne zgodovine. Posamezni njeni deli, kakor Egipt in severno obrežje afričansko, kjer so stala slavna mesta: Kartago, Hipo itd., bili so pač znani že davno, toda ti deli so neizmerno majhni v primeri s celo Afriko, katero za nekaj desetletij vedno bolj preiskujejo in spoznavajo.
V	Ljubljani ste imeli pred kratkim tudi že predavanja o Afriki, toda o severni. Ker je pa razlika med razmerami severne in osrednje ter južne Afrike ogromna, zato rudnim, da tudi moje predavanje danes ne bo odveč. Veseli me, da Vam morem ugodno naslikati položaj južne Afrike. Najprej Vam v velikih obrisih popišem pot iz Londona v Marianhill; zatem hočem o notranjih posebnostih in lastnostih dežele govoriti; in slednjič se dotaknem še vprašanja o bodočnosti južne Afrike, ker zanima to vprašanje tudi Evropejca prav zel6.
Če se peljemo iz Londona preko Lizbone, mimo Madeire in Kanarskih otokov čez severni
obratnik, ravnik, južni obratnik, mimo sv. Helene, in se bližamo bolj in bolj rti »dobre nade", tedaj se polašča potnikov na ladiji vedno večja nestrpnost in napetost; kajti če tudi je morje neizrečno lepo in nebo afričansko, ki se razpenja nad njim, nepopisno čarobno, zlasti o polunočnem času, vendar si človek o tolikem času (petindvajset dnij) zaželi videti suho zemljo in ljudi na njej.
Nemir pa se poloti potnika najbolj takrat, ko polagoma zazre v daljavi »Capstadt" ; vtisek tega mesta je neizbrisen. V daljavi dobrih dveh ur se vidi le neka temna stvar, tako da človek ne vč, je li oblak ali otok; še le ko se pride bližje, spozna se, da so to strme pečine, štrleče iz morja, in čim bliže so nam, tem jasneje razločujemo na njih tri dele: prvi vrh, ki ima podobo levove glave in se tudi zove »levji vrh"; za njim je »mizni vrh" (Tafelberg), ki je na vrhu gladko odrezan, in slednjič še tretji vrh, »hudičev vrh" (Teufelsspitze). To je prvo, kar se vidi. Toda približuj^ se suhi zemlji, opazimo kmalu pod onimi pečinami še neke svetle luči. Iz daljave ne moremo prav nič določiti, je li še kaj vmes med temi lučicami in onimi skalinami, ali nič, in vendar — leži vmes mesto Capstadt, to križališče vseh narodov sveta.
Stroji na parobrodu delujejo počasneje, in ob 7. uri zvečer smo v pristanišču. Sedaj še le spoznamo, da so one luči bile električne svetilka, razsvetljujoče pristanišče. V ozadju capstadske luke pa
vidimo one tri vrhove. Capstadt je silno živahno mesto; ne d4 se popisati, kar se tu vidi: slišijo se vsi jeziki sveta, vidijo se vse noše, vsi narodi iz vseh peterih delov sveta.
Toda v Capstadtu še nismo na koncu poti. Odriniti moramo sedaj še dalje proti jugu, proti južnemu nosu. Res, težko se je ločiti od tako prijaznega mesta ; toda tu Vam ga ne morem opisati, marveč morem le opozoriti na knjižico svojo (»Von Innsbruck nach Marianhill"), ki bo v kratkem tudi tu v Ljubljani na prodaj.
Pripluvši mimo južnega nosa, jadramo že po indijskem oceanu. Sedaj gre pa proti severo-vzhodu, proti Port-Elisabeth-u. V dveh dneh smo v D'Urbanu, ki že leži v deželi »Natal", katera ima gotovo najlepšo bodočnost. (Opozarjam na drugo knjižico svojo, razpravljajočo o Natalu.) Ko dospemo v Dur-ban, je že noč. V Marianhill *) je še daleč. Usedemo se na afričansk brzovlak, ki uas tudi pripelje z afričansko hitrostjo do cilja. Vlak ima samo dva voza. O polunoči pridemo srečno v Marianhill, in potovanje je — dovršeuo.
Spregovorivši nekoliko o potovanji v južno Afriko, povedal bi Vam rad kaj malega tudi o kraji samem, kakšna je njegova površina, kakšno
*) Marianhill je naselbina trapistovska, katero je ustanovil leta 1883 P. Franz s tridesetimi tovariši. Takrat je sezidal nekaj bornih koč, 16 angleških milj od obrežja indijskega oceana. Danes je Marianhill takorekoč malo mesto.
razmere prav po nepotrebnem in po krivici zaletuje v naš list. Ko bi gospodov pri »Narodu" ae poznali, ne razumeli bi takega postopanja; ker pa jih po« zuamo, uam je vse jasno. Nsmen bo »oral tudi ob tej priliki posvetiti sredstva.
Iz Hrvatske.
(kviren dopis.)
Komaj je naše glavno mesto dobilo zakonitega
svojega župana po dolgi medvladi, že so prišla druga naša mesta v tak žalosten položaj, da vlada mesto župana vladin poverjenik. Tako je v Koprivnici, Zemunu, in kmalu bode menda tudi v Kar-lovcu. V Oseku so po dolgotrajni borbi dobili zastopstvo, ali velik del zastopnikov je oporekal nezakoniti izvolitvi nekih mestnih odbornikov, na kar pa se vlada ni ozirala. Tako je tedaj mestna autono-mija povsodi deloma zabranjena, deloma pa odstranjena. V tem pogledu piše o naših mestih „Obzor" sledeče: Od vseh strani naše zemlje dohajajo nam glasovi, kako se naša mestna autonomija vrši, kako niso župani naših mest niti senca onega vzvišenega dostojanstva, ki ga bi morala imeti samouprava mestne občine.
Spomnimo li se pri tem še izjave banove v zadnjem saborskem zasedanju, da naše mestne občine uživajo preveliko slobodo in preveliko autono-mijo ter da se jim bode moralo dati še večje nadzorstvo, pa če pomislimo, da bode današnja sabor-ska večina dovolila vse, kar bode vlada zahtevala, potem se moremo v resnici žalostiti radi današnje osode naših mest. Ni dosta, da so naša najvažnejša mesta po poznati madjarski komunikacijski in trgovinski politiki zaustavljena; ni dosta, da jim je po odkupu rejalnega prava vinotočja dohodek tako znatno zmanjšan; ni dosta, da se je vsled tega po vseh naših mestih deficit za toliko povečal, da se vsak rodoljub kar plaši, ko nanj pomisli; ni dosta, da se sklepi mestnih naših zastopstev ne uvažujejo, da celo složno mestno zastopstvo ne odločuje, kje se bode ta ali ona mestna zgrada postavila; ni dosta, da se n. pr. mestni župan more vzdržati na svojej stolici, premda je večina mestnega zastopstva proti njemu, kakor je to ravno v Oseku bilo; to vse ni dosta, naša mesta imajo še vedno preveč slobode in preveliko autonomijo!
Mi smo ob svojem času, ko se je sestavljal znkon, po katerem so se imele spremeniti neke ustanove zakona od 28. januarja leta 1881. ob ustroj-stvu mestnih občin, pisali za najobširnejšo autonomijo; d&, tudi naša mesta sama so se oglasila ter se vzdignila na obrambo svojih pravic ter v svojih spomenicah prosila vlado, naj pusti na miru njihovo autonomijo !
Nas v tej zadevi teši edino to, da bode to stanje in nezadovoljstvo, ki je zavladalo v najnovejšem času po vseh mestih naše domovine, naša mesta osvestilo, da ja bode probudilo na novo življenje ter da se bodo ona postavnim potem otresla onega stanja, katero jim vsiljuje današnja saborska večina, stranka, katerej je bilo več do interesov madjarske državne ideje, nego li do napredka in
razcveta domovine in njenih mest. Mi se od srca veselimo, da nas v tej nadi podpirajo vredni in če-stiti Oseiani in njihovi značajni mestni zastopniki. Kjer se pod »attavo resnice, praviee in zakonitosti mestna autonomija tako odločno, tako moško in tako dosledno brani, tukaj se sicer moralna zmaga resnice aa čas moro potisniti na stran, ali pravična stvar bode prej ali kasneje vendar le zmagala ter po colej domovini zasijala z lepšo lučjo, nego bi človok »ploh poprej pomisliti mogel. Bilo to čim preje!
To je tedaj žalostna slika naših autonomnih mestnih občin. Vrh tega pa se morajo naše mestne občine v novejšem času boriti z gmotno bčdo, kije skoraj povsodi zavladala. Posebno so pomorska mesta osiromašila, ker je v njih vsa trgovina prenehala. Pa tudi po drugih mestih ni mnogo bolje. Kar je bilo še blagostanja iz poprejšnjih časov, zginilo je, a sedanji položaj je tak, da ni veliko nade na boljšo j prihodnjost. Če se ne bode meščanstvo še o pravem času osvestilo ter z velikim trudom poskrbelo za svoj gmotni obstanek, potem se je bati tudi za mestno autonomijo in sploh za državljansko slobodo. Le s složnim delovanjem vseh stanov moglo bi se še oboje rešiti. Nadejamo se, da se bode to tudi zgodilo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 8. aprila.
Motrasafe dežele.
Lieclitenstein hoče baje osnovati svoj klub, v kateri bodo vstopili protisemitje in nekaj nemških konservativcev. Ta klub bode pa gotovo v mnogih zlasti gospodarskih vprašanjih hodil z desnico, če tudi sprva ž njo ne bode vstopil v neposredno zvezo.
Mladočehi. „Hlas Naroda" misli: Staročehi bi bili vsaj to dosegli, da bi se bilo v prestolnem govoru izjavilo, da je njih državnopravno prepričanje nedotakljivo, Mladočehi pa še tega ne bodo. Tudi izjava Mladočehov se najbrž še toliko ne bode uvaževala, da bi jo vsprejeli v zapisnik zbornice poslancev, posebno če bode kaj ostra, nikar da bi se še vlada kaj ozirala nanjo.
JPredparlamentarna posvetovanja. Zje-dinjena levica je včeraj imela prvo posvetovanje, katerega se je udeležilo 95 poslancev, mej njimi več novih. Plener je otvoril sejo in razložil, da so pogajanja z vlado in poljskimi vodjami o sestavi nove večine imela negativen vspeh, ter odločno naglašal, da se levica hoče držati dosedanjih načel in si je ohranila popolno svobodo postopanja. Vsi zbrani izrekli so zaupnico pl. Plenerju in baronu Chlumec-kemu. Sklenilo se je, da se predsednik poznejo izvoli in začasno voditev prepusti Plenerju. — Pri grofu Hohenvvartu je pa včeraj bilo važno posvetovanje in se je posvetovalo o sestavi eksekutivnega odbora desnice. Pri tem posvetovanju bili so princ Karol Schvvarzenberg, grof Deym, vitez Javorski, Evzebij Ozerkawski, Klaic, Fuchs, Kathrein, Eben-hoch, Karlon in več drugih poslancev.
Vnanje drža t«.
Zjedinjenje Srbije in Bolgarije. Neki list v Bukareštu je izvedel, da so vstajniki v Bolgariji, ko bi se jim bilo posrečilo usmrtiti Stam-bulova, mislili proglasiti zjedinjenje s Srbijo. V Makedoniji bi pa bili neki podpihali vstanek in tako
skušali pridobiti Makedonijo srbsko-bolgarski državi. Bolgarski emigrantje v Belemgradu so se baje že" vse bili dogovorili s srbsko vlado. Ta mt bede pač le prazna kombinacija. Naj bi tudi zarotniki kaj tacega nameravali, pa ne dospejo, kajti sotraštvo mej Bolgari in Srbi je preveliko, da bi Bolgari hoteli srbskega kralja prianati za svojega tladarja.
Bolgarija. V mestnem parku, Itjer je bil umorjen bolgarski finančni minUt»r Belčev, mislijo baje postaviti majhen spomenik. Morilo«? posedaj še niso dobili. Na sumu so Makedonci Taedor Petrov, Rista Kumanov iz Ohride in Rista Dimitrov iz Kastorije, kateri so se s turškimi potnimi listi več dni pred atentatom mudili v Sofiji, potem pa nakrat izginili in so baje na čuden način dospeli preko Pirota v Avstrijo.
Rusija in Bolgarija. Po časopisih se ugiblje, če je kaj Kusija udeležena pri atentatu v Sofiji. Mi smo že izrekli svoj dvom, da bi Rusi bili najeli morilce. Mogoče je pa, da Rusija podpira bolgarsko opozicijo v njenih namerah, da bi odstranila sedanjo vlado. Benderev in Grujev, ki sta v ruski službi, bila sta malo pred atentatom nekda v Rumuniji in se dogovarjala celo s Karavelovom na rumunskih tleh. Da vsega ni verjeti, kar listi pišejo o tem, je naravno, ali pomenljivo je pa, da dosedaj noben ruski list ni naravnost oporekal, da bi Benderev in Grujev ne bila kje na jugu, ali trdil, da sta pri svojih polkih. Ker sta v ruski državni službi, bi pač vladnim glasilom ne bilo težavno izvedeti njuno bivališče.
Razpust italijanske zbornice. Italijanska vlada baje ne upa dolgo vladati s sedanjo zbornico in jo torej misli kmalu razpustiti. Zaradi tega bode vlada priganjala, da se kmalu reši volilna reforma. Ko bode zbornica to zadevo rešila, bode jo vlada razpustila in razpisala nove volitve.
Bismarck bode vsprejel državnozborski mandat, ako bode izvoljen, kakor se je izjavil proti svojim gostom ob svojem rojstnem dnevu. V državni zbor bode pa le redkokedaj prišel in to le ob važnih prilikah, kadar bode videl, daje koristno, da on pove svoje mnenje.
Kardinal Lavigerie blagoslovil je v nedeljo prvo hišo oboroženih menihov v Sahari. Ti oboroženi menihi imajo pred vsem namen delovati za odpravljenje robstva v Afriki. Pričakovati imajo torej boje z arabskimi trgovci z robi. Kardinal je v svojem nagovoru izražal nado, da ga bodeta podpirala Francija in papež. Izrekel je pa tudi upanje, da se vsi francoski katoliki zjedinijo na ustavnih tleh, kajti le tako more dobiti Francija vlado, ki bode varovala pravico in pravo svobodo.
Zjedinjene brazilijske države. Sedaj ko so zjedinjene brazilijske države osnovane, jeli so odhajati iz Evrope diploraatje, ki so poverjeni pri novi republiki. Avstrijski poslanik je že na potu v Brazilijo. — Iz nove brazilijske ustave je omeniti, da bode predsednik voljen le na štiri leta, ne na šest ali celo deset, kakor se je s prva nameravalo. Dvakrat zapored ne bode mogel biti voljen. Obrežna vožnja po morju dovoljena bode le domačim ladi-jam. V prehodne določbe se je vsprejel odstavek, da se bivšemu cesarju dovoli do smrti primerna pokojnina.
Izvirni dopisi.
Iz Zagreba, 5. aprila. Ob odcepljenju Med-murja od zagrebške nadškofije piše zagrebški „Ka-toliški list", tedaj merodaven list v cerkvenih zadevah, sledeče:
Trebalo bi poznavati cerkvene odnošaje posameznih župnij s hrvaškim prebivalstvom ob Muri
podnebje, rastline, živali, ljudje. Površina južne Afrike ima to posebnost, da se svet od vzhoda in zahoda proti sredi vzdiguje, tako da imamo gredje (StufenlandschaftJ. Grič stoji pri griču, in vsak je stožčast. Podnebje je zelo različno od podnebja na obrežji v Durbanu. V Durbanu je še tropsko, in tudi pridelki so tropski, toda višje gori, na vznožji „zmajevih gora" (Drachengebirge) je že mnogo mrzlejše. V juniju ali juliju, ko imamo tukaj zimo, pade toplomer do 5° pod ničlo. Po letu je največ toplote 25°.
Reči moram, da smo z ozračjem zelo zadovoljni. V Marianhill u ne rasto še evropske rastline, gori višje pa že, kakor vrtno sadje, tudi trta; v misijonskem kraju »Poleta" pridelujemo tudi pšenico, oves, rž, koruzo, in tu rodi klas v pravem pomenu besede stoteren sad. Zemlja ima toliko moč v sebi in je tako rodovitna, da jo je treba le malo zrahljati, in je že dosti obdelana.
Najbolj cvete tu živinoreja in poljedelstvo, toda različno v raznih krajih; kjer prebivajo domačini, Kafri in Angleži, goji se bolj živinoreja, ker ni treba toliko delati in trpeti; kjer pa bivajo izseljenci, Holandc;, Italijani, Nemci, Slovani, tam pa vBpeva poljedelstvo. Po planjavah, obrastenih i mehko sočno travo, pasejo se cele črede krav, volov, črnih koz in ovac. Izvaža se od tukaj ovčja volna
in volovske kože, in sicer v London, kjer se oboje preustroja in pošilja nazaj.
Da ni treba tako daleč pošiljati volne, imamo v Marianhill-u lastno strojarno in moremo torej sukno prodajati ceneje. Vendar pa je tudi še živinoreja na nizki stopinji, če pomislimo, kake neizmerne rodovitne planjave so še brez človeških bivališč, brez govejih, ovčjih in kozjih čred.
Rastlinstvo je tukaj prekrasno. Spomladi (v oktobru) pokrije bela lilija, ki se odlikuje s svojo zeleno, kakor žamet mehko čašo, cele livade, cele ravnine. Po letu pa krasi naše planjave cvetlica »lotos". Izmed raznih lesov naj omenjam le ebeno-vino, katera raste v »zmajevih gorah", a moramo vkljub temu les dobivati iz Skandinavije in severne Amerike, ker ga ne moremo dovažati z onih gora vsled nedostatka vsakeršnih cest in mostov itd. Vlada je sicer že storila marsikaj, toda še mnogo bi nam lahfco pomagala.
Sedaj naj Vam pov&n tudi še kaj o zverinah južne Afrike, toda pripoznati moram, da jih že ni skoro več, ker so se umaknile pred nami. Včasih se priklati kaka hijena, toda če se ne pobere hitro, ne odnese peta. Pač, neko strašno zver imamo bajž, in ta je — kača. Že večkrat me je kdo vprašal, kako da me še ni nobena pičila ? Odgovor je prav kratek.
Res je v okolici marianhillski neka vrsta kač, ki so dolge po 2 metra in kakor pest debele, toda ne 6tord pa nič žalega, če jih le pri mirn pustimo. Nekoč sem šel v tiskarno, katero smo napravili ob bližnjem potoku, da goni kolesa voda, kar srečam tako kačo. Prav blizu mene je stala ter me radovedno gledala. Videč, da sem prav miren človek, odplazi se strani iu izpusti v mali daljavi silen piš, najbrže hoteč naznaniti, da bi bil vso njeno srditost jaz moral občutiti, da sem jo kaj razžalil.
Se neko drugo zverino imamo v Natalu, ki je pa prav kratkočasna, in to so — opice. Na meji deželice Sulu obiščem nekega dn^ p. Pija. Napotiva se na sprehod. Pred nama je šel brat-lajik. Hipoma pa priteče plašen nazaj povedat, da je videl na nekem griču čudne zveri, ki skačejo in se prevračajo. Pošljeva ga domov, midva pa zajahava vsak svojega konjiča, pa hajdi nad one zveri. Kako se začudiva, ko spoznava v njih — opice. Bil je samec, samica in nekaj mladih opic. Vse druge so zbežale v gozd, samec je ostal, in ko mu je p. Pius ponudil nekaj jedi, vzel jo je prav dobrovoljno ter se usedel cel6 za njim na konja. Počasi jabamo nazaj. Nekaj časa je šla žival še z nama, a ko ni dobila več jesti in je videla, da je že predaleč proč od družine svoje, skoči s konja ter jo pobere proti gozdu. Tako strašanske so torej te afričanske opice. (Konso sledi.).
O Dravi v Škofijah sombateljskej in vesprimskej — da človek zn&, kakšna osoda bi zadela Medmurce s tem odcepljenjem. Kakšno je to duhovnikovo življenje, kjer narod ne razumi svojih duhovnikov, kjer duhovniki ne razumijo jezika poverjenega jim naroda? Kako pogostoma se to tamkej pripetuje! Res je, za Medmurje bi bilo s početka dosta duhovnikov, ki govorč hrvaški, ali bi se vendar v kratkem moralo opaziti pomanjkanje takošnih. In potem? Škof pečunski je večkrat prisiljen pošiljati v čisto hrvaške župnije svojih slavonskih okrajev kapelane, ki nimajo ni pojma o hrvaškem jeziku. — Le-ti potem iie pridigujejo, ne izpovedujejo, dokler se ne naučd nekaj hrvaškega. Župniki dolgo ne morejo biti brez pomoči, a za to je treba precej časa, dokler se nauči kakšen jezik že v odrasli ddbi tako dobro, da bi se mogla v njem beseda božja dostojno oznanje-vati. Pa ko se tudi nauči, tako na pol, ter potem pridiguie v pokvarjenem jeziku, s krivim naglasom
—	bode li beseda božja na tak način narodu draga? Kaj priprosti narod, kateremu je vera vse, ni toliko vreden, da se mu beseda božja oznanuje v lepi in dostojni obliki? Koliko trpi na ta način duhovno pastirstvo! — Pa da bode tako tudi v Medmurji? Asit! — rekel bi kdo: E za zdaj imajo dosta duhovnikov v Medmurju, ki govore hrvaški, a kasneje ne bodo takšnih niti potrebovali, ker se bode narod naučil madjarski. To je slepilo. Medmurci bodo čet 50 in tudi čez 100 let pri vsaj nasilni madjarizaciji govorili hrvaški, in če se bodo naučili kaj madjar-skega, toliko ne bodo znali, da bi se jim moglo z mirno duhovnikovo vestjo pridigovati v madjarskem jeziku.
Medtem ni niti potrebno dokazovati, da se iz cerkvenih razlogov ne more pošteno zahtevati od-cepljenje Medmurja od te nadškofije. Cerkveni interesi, duhovne potrebe naroda zahtevajo, da Medmurje tudi še nadalje ostane del slavne zagrebške nadškofije. Politika, prevelik šovinizem, to je, kar goni medmursko gospodo v krilo sombateljske škofije. — Morda je tu in t..ru tudi kakšen privatni interes, ali s tem se seveda zdaj ne more na dan.
—	Boji se gospoda, da duhovniki odgojeni v Zagrebu, niso in ne bodo takšni madjarski domoljubi, tako navdušeni za madjarsko državno idejo, kakor bi trebalo, da bodo, — da ne podpirajo iu da ne bodo podpirali poznate intencije in tendencije tako, kakor bi morali. Timor inanis! Fakta dokazujejo, da je ta strah prazen. — Medmurci so najmimejši državljani Ogrske, še nikdar se niso vzdignili zoper Madjare, celo leta 1848. so bili z Madjari. V novejšem času se tamkaj uči v vseh šolah madjarski jezik, in sicer na mnogih mestih na način, po katerem se gazijo od vseh priznana pedagogična načela. V Zagrebu odgojeni duhovniki se temu ne ustavljajo, vse dragemu miru na ljubo. — V ostalem se pa tudi ni treba bati, da bi tej nadškofiji manjkali taki, ki znajo madjarski. Je dokaj kapelanov, ki so popolnoma vešči madjarskemu jeziku, pa tudi zdaj je kakšnih deset klerikov v zagrebškem semenišču, ki znajo popolnoma madjarski.
Tudi ni opravičen strah, da se bodo kleriki Medmurci navdali v tukajšnjem semenišču panhrvat-skega duha, vsaj fakta ne opravičujejo tega strahu. Vsi, ki iz Medmurja dohajajo semkaj v semenišče kot oduševljeni Madjari, zapuščajo ga tudi kot taki. Največ, če zgubijo tukaj neke predsodke o Hrvatih. Pa če se redko kdaj tudi dogodi, da se v katerem kleriku tukaj v Zagrebu na ognjišču hrvatstva pro-budi ljubezen do naroda domačega, temu je tako odzvonilo v Medmurju, ter se niti ne bori, da pride tjekaj. Pa tudi duhovna oblast pazi, da v Medmurje ne pošilja takih duhovnikov, katerih politično ponašanje bi morda žalilo madjarsko občutljivost. — So tudi taki, ki trdijo, da se s kleriki iz Medmurja, ali recimo z onimi, ki se čutijo bolj madjarski, v tukajšnjem semenišču mačehinsko ravmi. To je pa prosto obrekovanje. Poglavarjem so takšui enako mili, kftkor tudi ostali, samo če so le dobri kleriki.
Vidite tedaj — niti politični interesi madjarski ne zahtevajo, da se Medmurje odcepi od zagrebške nadškofije.
Morda je šovinistiški ponos gospode madjarske v Medmurju razžaljen, morda se ta gospfida smatra ponižana s tem, da spada pod hrvatsko nadškofijo ?
—	To je na vsak način velik faktor v celem po-kretu za odcepljenje. Ali oni vredni narod, kftte-ri drži največ do cerkve, ne čuti serasžaljenega, niti ponižanega, on je d a p a č vrlo zadovoljen z zagrebško nadškofijo, on želi, da tudi zanaprej
v njej ostane. Naj 6e samo popraša. — Ko bi ta gospdda bila tako katoliška, da bi se v cerkvenih vprašanjih imelo na njihove želje obzir vzeti, potem se ne bi niti čutila s tem ponižano, da spada pod hrvaško nadškofijo. A zakaj ne zahtevajo Hrvati, da se od pečuške škofije odcepita ona dva slavonska distrikta — premda bi bilo več razlogov in sicer cerkvenih razlogov, da se to stori? — Zakaj ne zahtevajo Prusi, da se od praške nadškofije oddeli oni del, ki spada v političnem pogledu pod Prusko? Zakaj ne zahteva Avstrija, da se od vratislavske škofije odcepi oni del, ki spada v političnem pogledu pod Avstrijo? Ne zahtevajo, ker ved6, da cerkev ne moti politike, da se cerkveno razdeljenje ne treba ravno v vsem ravnati po političnem raz-deljenju. — Razven tega pa je omeniti še gledd Medmurja, da je zagrebška nadškofija pod tisto krono, pod katero spada tudi sombateljska škofija.
V ostalem mi mislimo, da se oni varajo, ki mislijo, da se bode to odcepljenje tako lahko izvelo. Uverjeni smo, da se bode naš prečastni kapitelj za časa vakancije odločno protivil odcepljenju, oslanjaje se posebno na ono „sede vacante nihil innovetur* — a novi nadškof, kateri-koli pride, se ne bode gotovo drznil pod to pogodbo zasesti svoje stolice, da privoli na delitev svoje nadškofije. A ko bo enkrat sedel na tej stoliei, potem bode hotel pa tudi znal na odličnih mestih spregovoriti svojo besedo proti temu s povoljnim vspehom.
O tej zadevi sodi tudi cerkveni list „Magyar Alam" čisto trezno ter pravi, da ni niti najmanje potrebe, da se odcepi Medmurje od zagrebške nadškofije, pa misli, da tudi do tega ne bode prišlo, kajti sam minister Csaky je odgovoril deputaciji za-ladske županije, da treba za rešitev takih vprašanj mnogo časa. Na ta način madjarski šovinisti nimajo preveč nade, da se jim želja v kratkem izpolni.
Dnevne novice.
(Imenovanje.) Poljedelski minister je praktičnega zdravnika v Stryju, gospoda dr. Lucija na Jacobija imenoval za začasnega zdravnika pri c. kr. rudarskem ravnateljstvu v Idriji.
(Poročil) se je danes c. kr. rudarski pristav g. Fr. J and a z gospodično Rozalijo Galle, učiteljico v Idriji. — V soboto se je poročil gospod Rihard S c h r e y, poštar v Lescah, z gospodično Marijo Luk aškovo.
(Čudna politična demonstracija.) Minolo nedeljo je deputacija graškib meščanov bivšemu državnemu poslancu vitezu Carneriju v Mariboru izročila zahvalno adreso, katero so podpisali ljudje razne politične barve, celo Carnerijev protikandidat. Carneri je bil nekda iznenaden (1), da se še primerno ni mogel zahvaliti. V sicilijanskih idilah se tudi čita, da banditje molijo „očenaš" za svojo umorjeno žrtev, toda v političnem življenju ni idil.
(Uradniško društvo) Kranjski odsek občnega avstrijskega uradniškega društva je imel v nedeljo v mestni dvorani občni zbor. Predsedoval je dež. šolski nadzornik gosp. Jakob S m o 1 e j. Društvo obstoji 25 let in je štelo minolo leto nad 100.000 članov, zaklad je narastel na 703.100 gld., katerih obresti se porabljajo za podpore udom; od začetka društva se je izdalo 178.782 gld. Zaklad za učne potrebe znaša 138.992 gld., in se je že izplačalo 69.555 gld. Kranjski odsek je imel koncem 1890.1. 410 udov. Pri dopolnilni volitvi so bili izvoljeni v odbor gg.: Vilibald B r e g a r , Gustav H a b i t, A. Sternad in Vilibald Zupančič; kot namestniki gg.: dr. F e r j a n č i č , Fr. K r e m i n g e r in Ferd. T o m a ž i č. — Nato je imelo zborovanje hranilno in posojilno uradniško društvo pod predsedstvom g. Vil. Bregarja. Koncem leta 1890. je to društvo štelo 206 članov z vplačilnimi vlogami v znesku 16.337 gld. 79 kr. Posojila so znašala koncem leta 22.541 gld. 74 kr. Čisti dobiček je znesel 933 gld. 41 kr. V načelništvo so bili izvoljeni gg.: Vilibald Bregar, c. kr. računski revident; Ludovik Ravnikar, c. kr. dež. soduije svetovalec v pokoju; Matija Zamida, dež. svetovalec ; za namestnike gg.: Fr. K r e m i n g e r , F. T o m a ž i č , Avg. V e s t e r; v nadzorovalni odsek g. Vik. Hofman; za namestnika g. J. Lisec in g. Jak. S m o 1 e j.
(Baron Lapenna.) Kakor je že znano čitateljem, umrl je 6. t. m. dr. Lapenna, birfii vodja avto-nomaške stranke v Dalmaciji. Rodil se je v Sinjn 1. 1825. Od 1. 1861. do 1874. je bil zastopnik v dalmatinskem zboru. Od I. 1861. do 1873. je bil
državni poslanec. Ko so bile vpeljane direktne volitve 1. 1873., bil je zopet izvoljen; I. 1875. je odložil mandat. Kandidiral je zopet 1. 1885., a je propal. Pri dopolnilni volitvi za veleposestvo je bil
I.	1888. izvoljen s štirimi glasovi večine. Njegova službena kariera je bila sijajna. Bil je državni odvetnik, predsednik okrožnega sodišča v Zadru, podpredsednik dalmatinskega namestništva, svetovalec najvišjega sodišča dunajskega, delegat pri prizivnem mednarodnem sodišču v Aleksandriji, predsednik komisije za vravnavo sodstva v Bosni, predsednik senata pri najvišjem sodišču dunajskem,. V Zadru je bil avtonomaš, na Dunaju centralist. Govornik ni bil slab, a ni imel obširne omike. V srcu bil je pred vsem birokrat iz policijske šole. Vodil je srečno avtonomaško stranko, dokler je bila v večini; ko je postala manjšina, pokazal se je nesposobnega.
(Slovensko bralno društvo v Tržiču) nam je doposlalo naslednje pojasnilo: „V Vašem listu z dne
II.	marca je bil dopis iz Tržiča, v katerem trdi g. dopisnik, da je tukajšnje bralno društvo pri držav-nozborskih volitvah agitiralo. Res je sicer, da so se nekateri člani pogovarjali o volitvah in da so trije Člani volili g. dr. M. Ali društvo kot tako se ni vtikalo v volitev, tudi ni bil noben član društva povabljen k volilnemu shodu. Društvo ima naročenih 12 časnikov, mej temi 8 konservativnih, zato po naših mislih ni umestno, da se slika z liberalnimi rožički. Društvo ima namen gojiti omiko in zabavo po pravilih, katera je potrdila c. kr. deželna vlada." — Dostavek uredništva: Želimo, da je stvar s tem poravnana.
(Hrvatski sabor) se snide dne 11. maja.
(Trgovsko in obrtniška zbornica za Niže-Avstrijsko) na Dunaju je skleuila resolucijo in jo poslalo tudi tukajšnji zbornici s prošnjo, da bi jo pri trgovinskem ministerstvu podpirala. Ta resolucija slove: Glede na velike, v listu „Deutscher Reichsanzeiger" priobčene zahteve, katere hoče nemška eksportna industrija, da se jej izpolnijo v tarifni pogodbi z avstrijsko-ogrsko državo, in zato, ker kažejo Nemci malo dobre volje, da bi zadostno znižali earino na žito, les in živino in s tem ustregli želji države naše, predlagajo združeni odseki, prositi zbornično predsedstvo, naj ono blagovoli v nujni vlogi do Njegove vzvišenosti gospoda trgovinskega ministra v imenu dunajske trgovske in obrtniške zbornice izreči naslednje: Naša industrija želi, da se ustanovijo carinsko-tarifne razmere po tarifni pogodbi z nemško državo ; priznava tudi, da treba v ta namen kaj žrtvovati pri carini od industrijskih izdelkov, kolikor ne bi škodovalo dotiČnim industrijam in obrtom. V tem oziru je visoko vlado posebno opozoriti na sedanji položaj, ki je nastal vsled preobile produkcije na Nemškem, potem vsled nekolike izgube ameriškega in vsled pretečega zaprtja francoskega trga ter vsled tega, ker se je zmanjšala ažija zlatu. Zbornico nagiblje k temu ravnanju zavest, da so interesi domače industrije in interesi našega poljedelstva skupni; opravičene pa so žrtve, ki naj jih stori naša industrija, le v tem slučaji, ako se napravijo za avstrijsko industrijo ter za avstrijsko in ogrsko poljedelstvo pa gozdarstvo taki pogoji za izvoz, kateri bodo gotovo in zdatno zboljšali gmotno stanje naših poljedelcev in gozdarjev in vsled lega njih kupilno zmožnost. Za nedostno znižanje carine, ki bi je dovolila Nemčija za poljske in gozdarske pridelke in katero ne bi moglo izdatno premeniti razmer v korist avstrijsko-ogrske države, ni opravičeno nikakoršno količkaj zdatno znižanje carine naše države. Avstrijsko-ogrske carine za predmete, ki so našteti v listu „Deutscher Reichsanzeiger" z dne 3. marcija, ne morejo se nekatere prav nič znižati, nekatere pa le toliko, da ne bodo oškodovani dotični obrti; skrbeti pa je tudi, da bode laže v Nemčijo izvažati ueka-tere avstrijske obrtne izdelke. Ko bi ne bilo moči doseči teh ugodnosti, naj c. kr. vlada odkloni le navidezne, dejanjski nič vredne agrarske koncesije nemške, pa se zaveže samo za obestranske carinske tarife.
(Znižane cene na železnicah.) Iz sestavka o znižanih voznih cenah za blago, katere je generalno vodstvo avstrijskih državnih železnic dovolilo za leto 1891 in so bile razglašene v listu za naredbe c. kr. trgovinskega ministerstva o železniških in brodar-stvenih rečeh, ki je v trgovski in obrtniški zbornici na pogled, priobčujemo to-le: Pri brzovoznem blagu na progi Divača-Pulj znižana je cena lokalnega tarifa odslej, najdalje pa do konca decembra I. 1891»
ako ne obsega vsak kos takega blaga več nego polovico kubičnega metra ter ne presega njegova teža 50 klgr., za vsakih 100 klgr. od 153-2 kr. na 120 0 kr., torej za 33-2 kr. Za gnojila, ki so uvrščena v klasifikacijo blaga s skupnimi tarifnimi določbami, del I. z dn£ 1. septembra 1887. 1., v poziciji 121, izimši žveplenokisli amon in chilisolitar, dovoljuje se odslej, ali ne dalje nego do 31. decembra 1891. leta po vseh privatnih železnicah, katerih obrat oskrbuje vodstvo c. kr. avstrijskih državnih železnic in za katere so veljavne glede klasifikacije blaga splošne tarifne določbe, del I. z dne 1. septembra 1887.. leta, in sicer ako se plača voznina vsaj od toliko blaga, kolikor ga gre za rabljene vozove, namesto lokalnega tarifa C, specijalni tarif 3. Izvzeta je iz tega določila železniška proga Levov-Belzec (Tomaszow) ter tudi bukovinske in kolomejske lokalne železnice. Za železno blago razreda A in B na železniških progah Jesenice-Herzogenburg in Jesenice - Dunaj (zapadni kolodvor) znižana je vozna cena lokalnega tarifa za vsakih 100 klgr. odslej naprej, a ne dalje nego do 31. decembra 1891. leta, in sicer na progi Jesenice - Herzogenburg, ako se plača za porabljeni voz voznina od najmanj 10.000 kilogramov od 108'9 kr. na 109'0 kr., torej za 9-9 kr.; na progi Jesenice-Dunaj (zapadni kolodvor) pa, za vsako težo od 161'8 kr. na 124'8 kr., torej za 37'8 kr., ako se plača za porabljeni voz voznina od najmanj 10.000 kilogramov, pa od 1258 kr. na 102 0 kr., torej za 23 8 kr. Pri žitu, ako se pošlje z vsakim voznim listom in na vsakem vozu najmanj 10.000 klgr., znižana je vozna cena lokalnega tarifa za vsakih 100 klgr., in sicer na progi V&r-Pa-lota - Ljubljana od 78-8 kr. na 40-4 kr., torej za 38'4 kr., na progi Zichyfalva-Ljubljana od 81-7 kr., na 54'0 kr., torej za 27-7 kr.; na progi Hajnasker- j Ljubljana od 75'8 kr. ua 46"2 kr., torej za 29-6 kr.; j na progi Veszprem-Ljubljana od 74-2 kr. na 50-0 kr., torej za 24-2 kr. Tudi tukaj traja ta določba od 20. februvarja t. 1. pa najdalje do 31. decembra 1891. leta. V prvih treh slučajih vrši se znižanje potom kartiranja, v zadnjem slučaju pa potom povračila.
(Popravek.) V predzadnji številki je bilo po pomoti tiskano, da „mesto" Pazin šteje 14.963 prebivalcev. Glasiti bi se moralo bržčas „občina", kakor nas je nekdo iz Trsta opozoril, ker mesto samo ima le nekaj nad 2000 prebivalcev, kakor čitamo v krajevnem repertoriji iz lela 1885.
Raznoterosti.
—	Propovedi za gluhonemce. V cerkvi sv. Roka v Parizu imajo nastavljenega posebnega duhovnika za gluhonemce. Velikonočne praznike imel je ta duhovnik propovedi za gluhonemce.
—	Napoleonov o g rt a č. Tatovi so minuli mesec vlomili v palačo Chenal v Bourg-la-Rhenu, pobrali več srebrnin iu mej drugimi zgodovinsko sivi ogrtač Napoleona I. Ker tatovi niso znali ceniti vrednosti tega ogrtača, prodali so ga najbrž za slepo ceno kakemu starinarju. Policija zasleduje tatove, da bi vsaj dtfbila ogrtač, ali dosedaj zam&n.
—	Ljudsko števil jen je v Indiji. Po poslednjem ljudskem štetji je v indijskem cesarstvu 235 milijonov ljudi). Prebivalstvo pomnožilo se je poslednjih deset let za 30 milijouov.
—	Zima. Pri nas bila je letos precej huda zima, na otoku Islandiji pa imajo malo tako lepih zim, nego je bila letošnja. Velik del tega otoka celo zimo ni imel ni ledu ni snega, bila je le večkrat megla iu dež.
—	Letošnja dolga zima je na polju in vrtih naredila veliko škode. Ž'ta so zelo pozebla in segnila, da bodo marsikje morali preorati in na novo sejati. Enaka je tudi v mnogih vnanjih deželah.
—	Zaroka. Veliki knez Mihael Mihajlovič zaročil se je z najstaršo hčerjo princa Nikolaja na-savskega, grofinjo Sofijo Merenberg. Veliki knez, ki ima sedaj jedeuiutrideset let, je sin velikega kueza Mibajla Nikolajeviča. Mati nevestina je Rusinja, rojena Puškin.
—	Benečanskilev. V sedanjih nemirnih časih se vse preminja, tudi slavni bronasti lev v Benetkah, sloneč na dveh stebrih, želi si miru, in če ga ne podpro, zrušil se bode sam čez noč. Zadnja huda zima je zasadila smrtno kal levu v bronastih prsih, da so razpokala. Ker se ne d& popraviti, shranili ga bodo v muzeju.
—	Grozen prizor pripetil se je pred ne-' kolikimi dnevi v Straggadu na Irskem. Prišel je neki človek v plesno dvorani, jel streljati plesalce in plesalke. Več osob je ranil, jedno gospo celo ubil Potem so ga prijeli, in pokazalo se je, da je zblaznel.
—	Moderno robstvo v Ameriki. Češki list „Hlas Lidu", ki izhaja v Novem Jorku, je poslal poročevalca v zapadno Virginijo, kjer je več čeških delavcev. Ta je sporočil, da je neki židovski agent koncem minulega leta poslal 75 čeških delavcev, ki niso razumeli angleški, v zapadno Virginijo, da delajo tam pri železnici. Morali so iti peš v groznih mukah. Spremljali so jih oboroženi ljudje kakor hudodelce v Sibirijo. Pokvarjeno meso in star kruh sta jim bila jedina hrana, a za najmanjši pogrešek so bili tepeni z bičem. Trije Cehi in jeden Rus so hoteli ubežati. Gospodar jih je ujel, grozno mučil, jednega celo ubil.
—	Vendar le Mayer. Nedavno so poročali »Narodni Listyda bode tudi Stremayer poklican v gospodsko zbornico. Ker pa se je dotični sotrudnik spomnil, da je Stremajr bil že 1. januvarja 1889 član gospodske zbornice, izjavili so „Nar. Listy", da jim je telefon napačno sporočil, in so mislili Le-mayerja. A poklican je Haslmayer, torej vendar le Mayer.
Dunaj, 7. aprila. Baron Pasetti-Frieden-burg je imenovan za prvega sekcijskega načelnika, poslanik grof Welsersheimb za dru-zega v vnanjera ministerstvu.
Dunaj, 8. aprila. Poljski klub je izvolil viteza Jaworskega za načelnika. Dopoldne je bil razgovor čeških konservativnih veleposestnikov. — Strajk pekov je omejen; noben pomočnik doslej ni zapustil dela.
Praga, 7. aprila. Pri dopolnilni volitvi v mestni skupini Kraljevi Gradec je izvoljen na mesto Eisna, ki je odložil ta mandat, Mladočeh dr. Slama.
Rim, 7. aprila. V Bariju se je danes pričela velikanska obravnava proti 179 čla- ; nom roparske družbe „Mala Vita". Prič je j 986, zagovornikov 29, stražo oskrbuje 400 j orožnikov in dve stotniji pešcev. Obravnava j bode trajala štiri mesece.
Turin, 8. aprila. Nicotera je obiskal industrijsko društvo. Na nagovor predsednikov je odgovoril, da sedanja vlada želi domačo industrijo brez varstvene carine na enako stopinjo povzdigniti, kakor je vnanja, ter pospeševati gospodarstvo brez novih davkov.
Peterburg, 8. aprila. Veliki knez Mihael Mihajlovič je odpuščen iz vojaške službe. Polki, katerih šef je bil knez, bodo v prihodnje imenovani brez tega naslova.
Šf Piccoli-jeva tinktura za želodec
3S>£~ je rahlo delujoče, vspešno učinkujoče, prebavne "5t££
organe vrejujoče zdravilno sredstvo. — Cena "£S£ 1 atS* steklenici 10 kr.	(300-60) -£JE |
Tujci.
6. aprila.
Pri Maliču : Baron Tauferer, c. kr. komornik; Knopfl-maeher; Rzeppa, inžener; pl. Gayrsperg, Fischer, Rikli, Blei-berger, Glas, Jaklič, Iwankovi6, Kelerraan, rodbina Pribil; Mertens, Markowski, trgovca, z Dunaja. — Jellinek, potovalec, iz Brna. — Hocke, tovarnar, iz Gradca. — Reich, Fischman, trgovca; Haasz, potovalec, z Ogerskega. — Forstner, c. in kr. poročnik, iz Mostara. — Križanič in Urlič iz Makarske. — AVesten, trgovec, iz Monakovega. — Woschnag s soprogo iz Šoštanja. — Abermann, zasebnica, s hčerjo, iz Celovca.
Pri Slonu: Schwab, Semen, Moforaan, Stergle, Majer, trgovci, z Dunaja. — Beeelj s htorjo iz Železnikov. — Kolin, trgovec, iz Siofoka. — Eisler, trgovec, iz Vel. Kaniže. — Pauluzza iz Vidma. — Rosman, trgovec, iz Bolzana — Tiirn-tratt iz Gradca. — Sušnik, župnik, iz Selc. — Prunbauer, Walzel in Otto iz Beljaka. — Benedetti iz Trsta. — Perzl, vodja, z Vranskega. — Fritseh, nadzornik, iz Beljaka.
Pri avstrijskem carui Piro, posestnik tovarne, ia Pibrove iz Krope. — Fechner, potovalec, z Dunaja.
Pri Juinem kolodvoru: Wilfan iz Pulja. — Hafner z Brda. — Kellman, krošnjar, z Dunaja.
Umrli so:
4. aprila. Frančiška Magister, zidarjeva žena, 72 let, Kravja dolina 11, dementia paralytica progressiva.
■5. aprila. Marija Ženko, delavčeva hči, 9 mesecev, Opekarska cesta 29, jetika. — Franc Mekinc, zidarjev sin, 6l/» meseca, Hradeckega vas IS, laryngitis crouposa 0 6. aprila. Ana Zatler, kuharica, 32 let, Kongresni trg 14, jetika. — Janez Germek, sodar, 49 let, Kravja dolina 11, atrofla cerebri.
7. aprila. Janez Urbančič, branjevčev sin, 25 let, Rimska cesta 18, vročinska bolezen. — Vincenc Borcner, bivši finančni nadpaznik, 33 let, Kravja dolina 11, kap.
Vremensko sporočilo.
a * Q	Cae	Stanje		Veter	Vreme	• t OIN 6 a ce o
opazovanja		zrakomera » mm	toplomera po Celziju			
7	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	734 2 731-7 728 0	46 110 8-2	si. svzh. si. szapad n	oblačno » dež	290 dež
Srednja temperatura 7,9°, za 0-9° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
8. aprila.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 1(5$. davka) 92	gld	45 kr.
Srebrna r ,. 100 ,. „ 16% „	92	„	40 „
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	110	„	70 „
Papirna renta, davka prosia......101	.	75 „
Akcije avstr.-ogerske banke............988	„	— „
Kreditne akcije................300	„	50 „
London.............115	„	95 „
Srebro .............—	„	— „
Francoski napoleond. ...	'J	„	22'/i.
Cesarski cekini......... .	5	„	48 „
Nemške marke ...	56	„	92'/9„
Zahvala.
Častitim volilcem deželnega stolnega mesta Ijubljane, kateri so dnč 7. aprila t. 1. volili za poslanca v državni zbor g. Josipa Kušarja, viteza Fran Josipovega reda in posestnika v Ljubljani, izreka najtop-lejo zahvalo
narodni volilni odbor.
Uzorei zasebnim naročnikom zastonj in frnnko.
Uzorčne knjige za krojače, kakeršnih do sedaj že ni bilo, nefrankovane in le proti vložbi 20 gld., kateri se odra-čunajo, kadar se blago naroči.
Blago za obleke.
Peruvien in dosking za prečastito duhovščino. Blago za uniforme c. kr. uradnikov po predpisu, tudi za
veterane, gasilce, telovadce, iivreje. Sukno za bilard in igralne mize, loden tudi nepremfičen za lovske suknje, blago, ki se sme prati. Popotni plidi 4—14 gld. itd. Kdor hoče kupiti vredno, pošteno, trajno, čisto volneno sukno in ne slabega blaga, ki se ponuja od \seh stranij in je jedva krojačevega plačila vredno, obrne naj se na tvrdko
Jan. Stikaiofsky v Krmi
Največja zaloga sukna v Avstro-Ogrski, Razume se, da ostaje v moji zalogi, v kateri je vedno za pol milijona goldinarjev av. velj. blaga, in pri moji svetovni trgovini mnogo ostankov; vsak razsoden človek pa mora spoznati, da se od takih malih ostankov in odrezkov uzorei ne pošiljajo, ker bi pri več sto naročbah za uzorce nazadnje ničesa ne ostalo, in je torej smešno, če nekatere trgovine s suknom vzlic teiuu inserirajo uzorce od ostankov in odrezkov in so v takem slučaji uzorei le od kosov in ne pa
od ostankov, namen takemu postopanju je očividen. Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjajo, ali se pa denar vrne.
Barva, dolgost, cena naj se pri naročbi ostankov naznani. W Razpošilja se le proti povzetju, nad 10 gld. franko."*B Dopisovanje v nemščini, madjarščini, češčini, poljščini, italijanščini in francoščini (24—15)

Sargove glicerinove speeijalitete.
Odkar sta izumila glicerinove speeijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg, rabi jih Njeno Veličastvo cesarica in drugi udje cesarske naše rodovine, kakor tudi mnoge tuje knežje rodbine. Te speeijalitete priporočajo: prof. baron Lielig, prof. pl. Hebra, pl. Žeissl, cesarski svfetnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zobozdravnika Thomas
na Dunaji in Meister v Gothi itd. Gllcerinovo milo, pravo, neponarejeno v papirji 60 kr . v škatljici 65 kr., v deščicah
po 3 koščke vkupe !)() kr., v škatljici po 3 koščke......60 kr.
Medeno gllcerinovo milo v zavitku po 3 koščke........60 „
Tekoče gllcerinovo milo v steklenici............65 „
(Najboljše sredstvo za razkave nogo in nečisto polt.1
Glicerinom ustna krema v steklenici............50 „
Glikoblastol (sredstvo za lepe lase in odstranjenje lišajev itd.) v steklenici gl. 1.— Toaletno karbol-gllcerinovo milo v zavitku po 3 koščke ...,.„ 1.20
Hi AfiCIflO W glicerinova zobna krema po......... —.35
JlillJvlIVJ J. 9 (Izvrstno sredstvo za lepe svitle zobe.)
F. A. Sargov sin & oomp., c. in kr. zalagate!] na Dunaji.
Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerijah.	(26)