p igs UracLništvo in upravništvo Glasila je v Chieagi, IU., 2821 So. 40. Ave., kalnor je pošiljati vse rokopise, denarne pošiljatve, sploh vse, kar ima stik z listom. Celoletna naročnina za Zdr. Države in Ganado je $1.00, za inozemstvo $1.50. igj GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE. "Glasilo” izhaja vsaki teden v petek. — Cirkulacija je dosegla nad osem tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Oanadi in stari domovini. Cene za oglase po pogodbi. Enostopna 10 point vrsta 8 centov. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne Entered as «eeond-class matter January 28,1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879. sprejemajo. V združenju je moč! ■J LETO—YEAR V. CHICAGO, ILL., 23. AUGUST (AVGUSTA) 1912. Stew-number si. Posirovelost ameriške buržoazije. Pred nekaj mesci je San Diegu, Kaliforniji nastopilo ondotno meščanstvo s tako brutalno silo napram strokovno organiziranim delavcem, da je strmel ves civilizirani svet. Meščanstvo se je po-služilo najbolj brutalnih sredstev, strašilo se ni navadnih zločinov, da bi strlo strokovno organizacijo delavcev. Meščanstvo je teptalo ustavno zajamčene pravice, izvrševalo IzMčine, naši najvišji čuvaji ustave, so se pa za to ustavo in zakonolomstvo toliko' brigali kot za lanski sneg. V San Diegu je razredni boj, kot je povsod na svetu, kjer kapitalisti izkoriščajo delavstvo. Profitalačno in denarja lakomno meščanstvo hoče, da ji bodoča razstava v San Franciscu napolni denarne mošnje do viba. Za uresničenje takega načrta je pa tre ba cenenih delovnih moči. Danes velja za občno načelo, da se naj-prvo odere delavca, ki proizvede produkt, za njim pride na vrsto še le občinstvo, ki produkt potrebuje. Da bi v San Diegu dobili cenene delavske moči, so oglašali v vseh ameriških listih, da potrebujejo delavcev. Na ta način se izvabi brezposelne delavce v mesto, ki je že prenapolneno z delavskimi močmi, da prodajo svojo delovno moč za vsako še tako nizko ceno. Delavec, ki je prišel v tuje mesto, pa nima sredstev za življenje, je proti svoji volji, akb hoče živeti, na milost in nemilost izročen kapitalistom, oziroma delodajalcem. Prijeti mora za vsako delo in za vsako plačo, ako noče umreti gladu, ali s pa kot potepuh t . ti inp) d. czr,«i. 3 prisd ■ no delavnico ali ječo. Kjer niso delavci strokovno organizirani, morajo prenesti vse šikane in nasilstva kapitalistov. Posamezni delavec ne opravi nič proti organizirani sili- kapitali stov. Le združeni, organizirani delavci se lahko postavijo v bran za svoje pravice in zboljšanje svojega položaja. Tako je bilo tudi v San Diegu. Organizirani delavci so uvideli, da hočejo kapitalisti uničiti njih vspevajoče strokovne organizacije in postavili so se kapitalistom in nj'ih golemu orodju v bran z vsemi postavno dovoljenimi sredstvi. V začetku je prišlo le do malenkostnih bojev. Vsi ti boji so končali večinoma z zmago delavcev in končali bi tudi vsi bodoči boji, da niso kapitalisti in drugi vsakovrstni oderuhi, ki živijo o sadovih duševnih in .ročnih delavcev, izdelali najne-sramnejši in najpodlejši načrt, da bi ustavili agitatorično delo strokovno organiziranih delavcev. Mestni uradniki, ki niso nič d niz e ga kot golo orodje -otndot-nih izkoriščevalcev, so pričeli naj-prvo- prepovedovati- ljudske shode na ulici v manjšem krogu. Počasi so pa ta prepoved raztegnili na vse shode. Delavci -so se pa na-obratno sklicevali na ustavo, v kateri jasno stoji zapisano da se ne sme zborovalna in združevalna svoboda omejiti na noben način, ako državljani zborujejo in se združujejo, da mirnim potom rešijo svoje zadeve. Delavci so šli torej vzlic prepovedi na ulico in so mimo zborovali. Te mirno zborujoče delavce so pa napadli od pete do glave oboroženi najeti morilci, pretepači in policaji. Aretirali so na stotine mirnih delavcev in jih odgnali v ječo. Aretirano delavce so pretepali, «ploh so ravnali ž njimi tako grdo, da bi se takih dejanj celo sramovali ruski kozaki in turški bašibozuki. Ali mostnim očetom, pokornim hlapcem organiziranih kapitalistov in izkoriščevalcev še to ni bilo dosti. Sprejeli so mestno zakonsko predlogo, v kateri prepovedujejo ljudem stati na ulicah in cestah, ki so občna ljudska last. Komaj je ta čeden zakon zagledal beli dan, so spustili na žene in dojenčke požarno bra-mbo, ki je spustila ogromne toke vode na delavske žene in dojenčke. Sirovine niso bile niti s tem zadovoljne. Organizirane tolpe hudodelcev so udrle v ječe in so odpeljale ujete organizirane delavce, da so jih na planem mučile po nečloveško in jim zagrozile, da jih linčajo, ako se vrnejo v me' sto. Nekega starega moža so te sirovine tako preteple, da je kmalu umrl. Res, junaško delo, lta-keršnega so zmožni zvršiti le lopovi v službi ameriških kapitalistov. Nekemu lastniku tiskarne sc1 razbili vse stroje, ker je v svojem listu izrekel, da je pravica na strani delavcev. Našteli bi laliko še' druge zločine, ki so jih zvršili najeti hlapci, kapitalistov, v imenu zakona in reda. Ali to naj zadostuje kot. dokaz vsem onim a-meriškim hinavcem ki trobijo v svet, da smo prvi glede civilizacije na svetu. Vspričo teh dogodkov spoznamo grdo hinavščino naše buržoazije, ki vedno trdi, da je miroljubna in spoštuje zakone. Naše meščanstvo ima vedno polna usta enakih fraz, kedar je treba nastopiti proti delavcem. V resnici se pa ti. “miroljubni” meščani toliko brigajo za zakone, ako jim niso. Všeč, kot za prebivale^ na Marsu. Prepričani smo, ako bi delavci uganjali take reči, kot podivjano meščanstvo v San Diegu, da bi bila mestna gosposka takoj poklicala vojaštva na pomoč, da napravi red in mir. Ker so meščanski izgredi bili proti delavstvu, je pa mestna gosposka z 'županom na čelu mirno gledala, kako podivjani ljudje .pretepajo delavce, njih žene in imičujejo lastnino, ki je sveta vsem zagovornikom kapitalističnega gospodarstva: torej tudi nji. Zelo žalostno ulogo je pa v tem boju igralo večinoma vse ameriško meščansko časopisje, ki je zamolčalo dogodke in hudodelstva, katera je zvršilo ondotna meščanstvu juimI strokovno organiziranimi delavci. To dejstvo uči delavce, da morajo priti do spoznanja, da je vsak časnik, ki piše proti njih interesom, delavcem sovražen in želi, da bi delavci vekomaj otSitali sužnji kapitalistov. Zakaj smo povedali vse to še enkrat, kar se je zvršilo pred tremi meseci? Zadnji teden je sodnik spoznal več delavskih organizatorjev krivim zarote, češ, da so se zarotili, da izsilijo javne shode na ulici in cesti. V resnici salamonska sodba! Ali je sploh treba kaj izsiliti..kar nam dovoli ustava? Ali ni ustava temeljni, zakon za vse druge zakone? V ustavni državi ne sme biti noben zakon sprejet in uveljavljen. ki ne soglaša z ustavo. Ako ni to resnica, zakaj imajo države ustave, na temelju katerih so izdelani drugi zakoni? Ako vsako mesto, vsaka vas lahko dela poljubno zakone, ki so v protislovju z ustavo, potem ne živimo v ustavni državi, marveč živimo v deželi, v kateri tisoče trinogov dela postave sebi v korist. Vprav dogodki v San Diegu so za delavce zelo podučni ker bodo delavci lahko spoznali, kakšnim ljudem naj zaupajo z-akono-dajstvo. Gotovo se ne morejo zanesti na ljudi, katerih interesi so njihovim nasprotni. Za to je najbolje, da zaupajo sami sebi. svojim tovarišem, ki poznajo njili trpljenje in življenje, njih zada-če in želje. S trnjem je posuta življenska pot delavca od zibeli do groba. Povsod se mu mečejo polena in kamenje pod noge. Vsi, ki živijo o sadovih njegovega -dela in truda, so njegovi nasprotniki. Delavstvo naj vzlic temu ne obupa, v boju za svoje pravice. V združenju je moč! Danes se vedno nove in čile čete pridružujejo organiziranemu delavstvu; z vsakim dnem raste orjak — delavska organizacija širom sveta in se zgrinja v nepremagljivo armado vseh zatiranih in izkoriščanih! Za to naprej, po začrtani poti naprej — do cilja! — Telefonska poročila preko morja. Znani iznajditelj monsin-jo-r Cereb-otani, ki prebiva v M-o‘-nakovem, je iznašel pripravo, s katero bo mogoče govoriti v neizmerne daljave popolnoma razločno. Z novim aparatom bo mogoče prenašati poročila tudi preko morja. Iznajditelj je krstil no vi aparat “fonotor”. Ameriške vesti. * V Richmondu, Va., so zadnji petek posadili sedemnajstletno zamorko Virginio Christian na električni stol, da plača s svojim življenjem umor, katerega je zvršila na svoji gospodinji, ker jo je obdolžila, da ji je ukradla krilo, poleg jo je pa še hotela pretepsti z metljo. Skozi, njo so spustili tri toke. Že pri prvem toku je zadišalo po' osmojenem mesu. Pri drugem toku so bili njeni lasje v plamenu. Postavna usmrtitev se je vršila na isti brutalni način, kot pred nekaj dnevi nad obsojenci v Sing Singu. Ali postavna usmrtitev Virginie Chri stanove ima svojo zgodovino. Zamorka je prva ženska, katero so justificirali v Virginiji, Bila je abnormalna, to se pravi neumna in se ni zavedala svojega zločina. Celo dnevniki v Virginiji. ki niso naklonjeni, zamorcem, so phali za pomiloščenje sedemnajstletnega in neumnega otroka. ° ia.li so v zagovor, da je umor zvršila v silobranu in je kriva umora druge vrste, poleg pa ni tudi zdrave pameti in se ne zavela svojega zločina. Ves teden so prihajali brzojavi in prošnje na vo verne rja, ki niso ponehali turi na osodeipolni petek dopoldne, id- nosatn.eznikov. ženskih organizacij. dobrodelnih društev, verskih bratovščin, časnikov itd1 na guvernerja, naj pomilosti sedemnajstletnega in duševno nenormalnega otroka. Na vse prošnje in brzojavke je pa governer Man odgovoril, da verjame v sv. pismo in smrtno kazen. Peta božja zapoved se glasi.: Ne vbi.jaj! V sv. pismu je tudi nekje zapisano: “Blagor vbogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo”. Pa tudi, Kristus je dejal: “Pustite male k meni” Mi sicer ne vemo, ali je governer Man navaden nevednež, da se pri smrtni kazni sklicuje na sv. pismo. Vseeno bi bilo pa dobro, d'a se preišče njegovo duševno stanje, ker taki ljudje gotovo ne pomagajo sv. pismu do ugleda. * V soboto je končala dolgotrajna obravnava proti znanemu advokatu Dar rovu pred sodiščem v Los Angelos, ki je svo-jedobno zagovarjal Moyerja, Pettibona in Haywcoda v Boisse, Idaho, kasneje pa brata Me Ñamara v Los Angelos, ki sta bila obtožena, da sta pognala v zrak poslopje lista Los Angelos Times” in priznala, da sta zločin zvršila. Darro-w je bil obtožen, da je hotel podkupiti porotnike, ki so imeli soditi br. Me Ñamara. Po dolgotrajni obravnavi so zadnjo soboto po polurnem posvetovanju izrekli porotniki soglasno, da je Darrow nedolžen. V dvorani so po izreku porotnikov ljudje piskali, veselja, stiskali so pogumnemu zagovorniku delavcev roko, porotnik Dunbar je pa z roko na lahno udaril Darrowa po rami in dejal: “To je najsrečnejši dogodek mojega življenja”. Posebno pomembne so te le besede iz Darrowega zagovora. “Ako bi bil sprejel službo pri jeklarskem in železarskem trustu, bi bil danes miljonar. Ker sem pa zagovarjal delavce, tiste, ki so danes preganjani, pa nimam premoženja in stojim danes kot obtoženec pred porotniki, da se me uniči popolnoma. “Državni pravdnih Fridericks še do danes ni dvignil obtožnice proti Smithu in Kaplanu! ki sta sodelovala pri razstrelbi poslopja “Los Angelos Times”, dasi mu je treba stegniti le roko- in že sta pod ključem.” Oprostitev Darrowa je velika zmaga pravice, zaeno pa tudi zmaga delavcev. * Stari ameriški kralj olja, John ,D- Rockefeller potrebuje včasi tudi malo reklame, da ljudstvo izve, da “oljnato veličanstvo” še hodi po grešni zemlji in se še. ni preselilo tje, kjer delavci ne trpinčijo kraljev mam-ona s svojimi zahtevami. Tem cenejša je reklama, tolikorbolj je “oljnatemu veličanstvu” všeč. Vsako evropejsko veličanstvo, ki kaj da na reputacijo vladarjev, je že pri policiji naročilo zase atentat, ka-terga je znala policija preprečiti o pravem času. Taki naročeni a-tentati. pa vlečejo pri vseh ljudeh, katere naVadn-o' sreča pamet, ko dosežejo tirolsko starost. Ali stari in izkušeni Rockefeller si je atentat naročil ceneje kot njegovi kronani evropejski tovariši. Sledljivost je poglavitna čednost starega Johna, ktero tako spoštuje, da jo vpošteva povsod. Toni Demarko, preddelavec je odslovil nekaj svojih cenjenih rojakov. Huj! Takoj se je oglasila “črna roka”, ki je “zagrozila”, da bo popaliila imetek Rockefellerja. Zdaj pa šerifi stražijo imetek Rockefellerja pri Pontiaku N. Y. To je vsa .povest, katero so kapitalistični časniki v dolgih člankih pripovedovali zadnji teden v dnevnikih. Nič druzega kot navadna reklama v dobi, v kateri so dogodki s privlačno silo za či't atelje tako redki. osem krajevnih društev tesarske unije. * V Chicagi so prijeli nekega lastnika posredovalnice za delo, ki ima svoj urad 102 So. Canal St. Obtožen je, da je poslal dva dobro izurjena tesarja v Keokuk, Iowa, katerima je obljubil stalno delo. Tesarja sta pa delala le en dan. Raditega tožita lastnika, ker sta morala za delo plačati vsak dva dolarja in iti tri sto milj peš nazaj v Chicago, da je s krivimi obljubami izvabil' od njiju denar. Slovenski delavci bodite previdni, kedar imate opraviti s posredovalnicami za delo. * Petnajstletni Adam Clark je v Santa Rose, Oal. otroval svojo mater, svojega očeta in soseda Ruddela. Mati je umrla. Po imenu ni mladoleten hudodelec gotovo sEn inozemskih stari,sev. No, kaj porečejo k temu zločinu jin-goti ? Nič! * Štiriindvajset tisoč državljanov v državi Wisconsin je podpisalo1 prošnjo na govern er ja, da pomilosti John F. Dietza branitelja Cameron Da.ma, ki je s puško v roki branil svojo lastnino pred požrešnostjo lesnega trusta. * Miljonarka in soproga Joseph Leiterja, nekdanjega žitnega kralja je zapustila svojo razkošno palačo v Balr ITarbarju in se preselila v virginjsko gorovje, ki je zaraščeno s krasnimi š urnami. Tam prebiva v navadni farmarski hiši. “Nazaj k naravi”, je geslo mi-Ijonarke.-Seveda bo ta klic ostal osamljen med miljonarji, ki bolj ljubijo razsipnost- in razkošnost kot pravo in naravno človeško življenje. * Naši ameriški patrioti se zgražajo nad italijansko kamoro. Ko je trajala dolga pravda v Vi-terbu na Talijanskem proti ka-moristom, niso zamudili dneva da ne bi povedali s vetje ogorčenosti nad talijanskimi kamoristi. Zdaj, ko so odkrili kamoristič-no gnojno jamo v Detroitu, Mieh. v kateri je 18 mestnih očetov in mestni pisar do vratu v korupcijskem blatu, pa naši patrioti molčijo. Ej, lahko je videti pezdir v očesu svojega bližnjega, težko je pa opaziti bruno v svojem očesu. * Važno za tesarje in druge lesne delavce. V Torontu. Kanada so tesarji priborili zboljšanje plače za 3 cente na uro. Pogodbo so podpisali za tri leta. Tudi v New Haven, Con., so prodrli tesarji s svojimi zahtevami. Izvojevali so 44 urni tedenski delavnik in 45 centov minimalne plače na uro. Pogodba je veljavna za tri leta. V Peckville, Pa. so brez stavke priborili 2Yo c na uro. V Worce-ster, Mass. so izvojevali v vseh tvornieah za lesne izdelke 50 umi tedenski delavnik brez štrajka. V Louisville, Ky. so dosegli 5 c zvišanja plače na uro. V Fo-nd-du Lac, Wis. «o zmagali po enodnevnem. štrajku. Zdaj imajo 38 I c na uro in deveturni delavnik. V Rochester, N. Y. so izvojevali 44 urni tedenski delavnik in $3.75 minimalne dnevne plače. V mesecu juliju so vstanovili * Governer Glasscock je v okraju Kanawka, W. Va. vsa rudarska sela, vasi, mesteca, v katerih so rudarji na štrajku, izročil mi-ličarskemu poveljništvu, da tam po svoje gospodari in vzdržuje “red in mir”. Ta odredba nam prikaževa governerja kot golo in poslušno orodje premogarskih baronov. Občeznano je, da nikjer v Ameriki niso rudarji tako grdo izkoriščani kot v Zapadni Virginiji. Po noči in po dnevu jih stražijo oboroženi tolovaji v službi premogarskih baronov. Svoje potrebščine morajo kupovati v prodajalnah premogarskih baronov. Poleg pa skoraj ne mine teden, da se v enem ali drugem rudniku ne pripeti razstrelba ali nesreča druge vrste, ki zahteva navadno po več žrtev. Državna gosposka je gledala to izkoriščanje brezčutno in ni genila nikdar, da bi olajšala tožni življenski položaj delavcev — rudarjev. Samo na sebi se razume, da je končno ponehala potrpežljivost rudarjev in so zasta.vkali. Guverner je takoj poslal milico z brzostrelnimi topovi, da prisili s krogljami rudarje, ako je treba, da se pod starimi pogoji vrnejo na tlako. Vsled tega čina hvalijo kapitalistični časniki governerja kot razumnega in nepristranskega moža. Po našem mnenju je pa governer ponižni hlapec rudarskih magnatov, zvest sluga kapitalizma, ki meni, da so delavci radi tega na svetu, da živijo v nečloveških razmerah in garajo zanj in njegove izkoriščevalske prijatelje. * V Detroitu, Mich, so zaprli osemnajst mestnih očetov, ker so sprejeli podkunpnino. Dva mestna očeta in tajnik mestnega svetovalskega odseka so sporočili državnemu tajniku, da se bodo- skesano zpovedali. ako se jih ne ho kaznovalo. Odlomki iz zgodovine Zdr držav. Po raznih virih sestavil J. Z. (Nadaljevanje.) Humprey Gilbert je bil prvi, ki je hotel resno pričeti z vstanovit-vijo angleških naselbin. Njegova misel je bila ustanoviti na novem svetu poljedelsko im trgovsko državo. V ta namen je prosil za pomoč kraljico, 'bi mu je dovolila vzeti v last 'šest sto štirjaških milj neobljudenega zemljišča v Ameriki, da na njem vstanovi naselbino im postane nje governer. S tem pooblastilom, je v juniju 1513 odjadral s petimi ladjami proti Amerikii. Že dva dni po odhodu, ga je po noči zapustila najboljša ladja in «e vrnila v Plymouth. Zgodaj v avgustu je prijadral do Nove Fonladnije. K nesreči je pa neki mornar našel ob griču blesteč kremen, katerega je izvedenec v radnina-rstv-u proglasil za srebro. Mornarji so se pričeli zdaj puntati. Nekateri so hoteli naložiti brezvredno kamenje, dragi so pa hoteli oropati španske in portugalske ladje, ki so ribarile v bližnjih pristanih. Neka ladja Gilberta je v tem času postala nerabna in so jo morali zapustiti. Moštvo se je ukr-calo na druge tri ladje, s katerimi je zapustil Novo Fonlandijo in krmil proti jugu. Ob obrežju sedanje države Massachusetts ga je zadela nova nesreča. Največja ladja se je potopila s sto možmi in z dozdevno in ničvredno srebrno rudo. Ta nesreča ga je zadela tako hudo, da se je odločil odjadrati proti Angliji. Vreme je bilo .viharno. Vihar je tulil in premetaval ostali za plovbo- nesposobni ladji kot orehovi lupini. Vsaki trenotek se je bilo bati, da se ladji pogrezneta in pripravita predrznim pomorščakom grob v mogočnem oceanu. Kapitan, ki se je odločil za pot v domovino, je ostal na slabotnejši ladji, katero je vihar poškodoval tako nevarno, da j-e bilo vsaki trenotek pričakovati, da se pogrezne. Vrli ka pitan pa vzlic opasnosti ni hotel zapustiti ladje. Odločil se je, da jo privede na Angleško, ali se pa ž njo pogrezne. Proti polnoči, ko sta se obe ladji v strašnem viharju približali druga drugi, da so se lahko za silo pogovarjali s pomočjo roga, je slahejša ladja, kateri je bilo imet “Sqirrel”, na-krat zginila z vsem pogumnim moštvom v valovih. Niti eden ni ubežal usodi pomorščaka. Druga ladja je nadaljevala svojo pot in se končno zasidrala v Falmouthu. Vzlic ponesrečeni ekspediciji se je Raleigh odločil za ponovno napeljevanje. Prihodnjo spomlad mu je dala kraljica vse iste pravice, katere je svoječasno dobil Gilbert. Raleighu se je odločilo veliko zemljišče, ki se je raztezalo med 33 in 40 severno pararel-no širino. Na tem zemljišču naj bi se naselili naselniki in organi-izrali državo. Sedaj so se ognili mrzlih in ledenih severnih pokrajin in izbrali so za prihodnjo naselbino ali novo kraljestvo solnč-nati jug, na katerega so se naselili Hugenoti. Opremili so dve ladji : eni je zapovedoval Filip Ami' das, drugi pa Artur Barlow. V mesecu juliju sta ladji prijadrali do brežja Karoline. Morje, ki se je raztezalo- ob nizkem obrežju, je bilo mirno -in gladko kot zrcalo. Na obrežju so bile krasne šume, iz katerih je prihajalo vabljivo ptičje petje. Domačini so bili vljudni in gostoljubni. Radovedni so prišl-i gledat bele tujce, katere so prvič videli v svojem življenju. Odkrili so obrežje v zalivu Albermarte in Pamlico, končno so se pa izkrcali na otoku Roanoke, kjer so bili gostoljubno sprejeti od indijanske kraljice. Ali Amidas, kakor Barlow nista umela izrabiti ugodne prilike za vstanovitev naselbine. Nekaj manj kot po dveh mesecih sta se zopet vrnila na Angleško, da sta v slavospevih hvalila krasoto odkritega sveta. Kraljica Elizabeta je dala odkritemu svetu ime Virginia. V decembru 1584 je Walter predložil parlamentu predlogo, s katero so bile potrjene in razširjene njegove pravice. Ves narod je bil po sporočilu Raleigha o krasoti odkritega sveta navdušen za naseljevanje. Nalčrt za naseljevanje, ki je bil že skoro pozabljen, je znova oživel. Walter je pripravil vse potrebno za novo ekspedicijo. Guvernerjem nove naselbine je bil imenovan Rudolf Lane, Rihard Grenville je pa zapovedal brodovju, na katerem je bilo ukreanih mnogo mladih ple-menitnikov. Brodovje, obstoječe iz sedmih ladij se je približalo ameriškemu obrežju v dragi polovici meseca junija. Pri rtu Fear je bilo brodovje v veliki nevarnosti, da se potopi. Po šestdnevni nadaljni vožnji se je pa brodovje srečno vsidralo prod otokom Roanoke. Tu se je izkrcal Lane s sto in desetimi naselniki, da ystano- vi naselbino, mejtem ko je Gren-vill odplul na daljna odkritja. O-zlovoljen vsled nadaljnih nevspe-hov se je vrnil na Angleško. Na potu je' vjel špansko ladjo, ki je bila naložena z zlatom. Pomorsko roparstvo v zasebne1 namerne je bil-o takrat v polnem cvetju. Kdor je bil močnejši, je olajšal druzega n j ego vih zakl adov. Indijanci iz sela blizo Roanoka so zvršili v -tej -dobi majhno tatvino. Vsiled te tatvine so angleški naselniki izgolj maščevanja zapa-lili njh selo. Ta surov pojav angleških naselnikov je pa toliko izučil Indijance-, da so pričeli hliniti Angležem prijateljstvo in jim pripovedovati pripovedke o neiz,-nierno bogatih zlatih rudnikih, ki ležijo v notranjem dežele. Lana in nekatere njegovih tovarišev so te pripovedke tako vznemirile, da so sestavili ekspedicijo zlatois-kalcev, ki je imela odkriti- bogate zlate zaklade. Komaj je ekspedicija zapustila naselbino, že so prežali nanjo povsod Indijanci, da jo-napadejo ob prvi priliki in uničijo popolnoma. Nevarnost, ki je prežala na nje, so opazili pravočasno in se v hitrici umaknili v Roanoke ter tako utekli popolnemu uničenju. Lane se je odločil, da se kruto maščuje nad Indijanci. Z zvijačami je izvabil.indijanskega kralja Vingina in več njegovih glavarjev v naselbino, kjer so jih prijeli in brutalno pomorili. To- ponovno izdajstvo je učinkovalo na. Indijance, kakor če hi kdo vrgel iskro v sod smodnika. Povsod so prežali na bele naselni-ke. Nihče se ni upal zapustiti naselbine, ker je v obližjn mrgolelo Indijancev, da maščujejo svojega kralja in poglavarje. Nevarnost je naraščala z vsakim dnem, ker se je bilo bati, da Indijanci naskočijo naselbino in pokončajo v njih vse, kar je živega.. Ko se je vrnil France Drake s svojim bro-dovjem, s katerim je križaril ob pacifiškem obrežju, so ga zaprosili, da jih vzame na ladje in odvede' na Angleško. Naselbino so- zapustili v jtaki naglici, da ni Raleigh ki je nekaj dni kasneje priplul z ladjo., ki je bila naložena z raznimi potrebščinami, našel druzega kot podr-tine. Raleighu ni preostalo druzega, kot vrniti se na Angleško. Štirinajst dni kasneje je prijadral Rudolf Grenville s tremi dobro naloženimi ladjami. O naselnikih ni našel duha ne sluha. Da ne bi popolnoma izgubil pravico do odkritega sveta, je pustil na suhem 15 mož na nekem otoku, z ladjami se je pa vrnil na Angleško. Vspričo teh dejstev je na Angleškem ponehalo navdušenje za naseljevanje, ki pa vendar ni popolnoma ugasnilo. Zdaj so imeli natančen, resničen in obširen popis o razmerah na odkritem svetu. Zbralo se je zopet v-ečje število naselnikov, da se izselijo z ženami in otroci. Ivanu Whitu, ki je bil imenovan guvernerjem, so uročili listino da ustanovi mesto Raleigh. V mesecu juliju so prijadrali naselniki do Karoline. Ognili so se nevarnega rta Hatte-ras in se vsidrali pred Roanokom. Od petnajstih ljudi, katere je Grenville pustil na otoku pred letom dni, niso našli niti enega izmed njih. Indijanci so vsled barbarizma belih podivjali hi ' ljili vse. Vzlic temu žalostnemli dogodku so sei naseljenci izkrcali in vstanovili naselbino. Dozdevni mir, ki je vladal v začetku, ko so pričeli graditi naselbino, med Indijanci in naseljenci, se je kmalu spremenil v nemir, iz katerega je nastala vojna. Ker sta obe stranki trpeli vsled vojne-, so kmalu sklenili mir. Da bi se mir tembolj utrdil, je Walter povzdignil indijanskega glavarja Mantea v plemeniti stan in ga imenoval lordom pl. Roanoke. To- imenovanje je zopet ujezilo naseljence in provzročilo nezadovoljstvo med njimi. Izjavili so, da rajišii poginejo lakote, kakor da bi se klanjali indijanskemu lordu. Vsled naraščajočega nezadovoljstva se je White odločil, da v avgustu odpluje na Angleško po živila in druge potrebščine. Ta odločitev je bila zelo neumestna. Ako bi bil White ostal in pregovoril naseljence, da bi pričeli delati, bi bilo vsega v izobilju. Dne 18. avgusta se- je rodilo prvo belo dete. Ko je AVhi-te odplul proti Angliji je- zapustil 180 nezadovoljnih oseb, o katerih usodi zgodovina molči. Zelo neverjetno je. pa tudi ni zgodovinsko potrjeno, da so se z Indijanci strnili v en narod. V tej dobi se je prikazala nepremagljiva španska armada ob' obrežju Anglije. Vse luke so pripravili za obrambo. Raleigh je poslal dve ladji, da bi pripeljale stradiajjočim načelnikom potrebščine. Ladji, mesto dia bi izvršili svojo nalogo, sta križarili za španskimi trgovskimi ladjami, dokler ju ni zajel sovražnik in uničil. Še le spomladi leta 1590 se je vrnil guverner in šel iskat nesrečne na-selnike. Ali našel ni žive duše, šume so molčale o njih usodi. Walter, ki je iz svojega žepa potrošil do dve sto tisoč dolarjev za vstanovitev naselbine, je prodal svoje pravice neki družbi trgovcev v Londonu. Pod upravo teh trgovcev je White tudi zadnjikrat šel iskat naseljence. Od teg-a časa pa do leta 1602 so Angleži malo ali nič nadaljevali z odkritji in naseljevanjem. (Dalj-e prihodnjič.) Boljše je biti glas vpijočega v puščavi, kot pa trobilo katerega druzega človeka. Dokler bodo v človeški družbi ponujali dekletom udobno življenje za ča-st in počasno umiranje gladu za delo, dotlej ne bodo iztrebili prostitucije. GLASILO Slovence Narodne Podporne Jednote Izhaja teiteaske. LA8TN-.NA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniátvo in upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVE., Chicago, lil. Velja sa vse lete $1.06. O K O A N SL8VENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY Issued weekly. OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY OFFICE: 2821 SOUTH 40th AVE., Chicago, HI. Subacriptien, $1.00 per year. « DOPISI. Chicago, 111. Odkar so v New Yorku umorili profesionelnega kvartopirca in igralca za denar. Rosenthala, pri katerem je baje sodeloval en po-licajski lajWant, trije Židi in em Italijan, so se zopet pričeli oglašati modrijani, ki sestavljajo enostransko statistiko da tvorijo v New Yorku 'in Chicagi, kakor drugih velikih mestih večino hudodelci, katerih stariši so bili rojeni v inozemstvu. Na'podlagi tega enostranskega statističnega izkaza zaključujejo ti modrijani, da tvori,io največje število hudodelcev v Zdr. državah ino«emci. Tako zaključevanje pa ne odgovarja resnici. Dandanes živi v velikih ameriških mestih več inozemcev kot Američanov, sploh ljudi, ki so bili rojeni ali katerih stariši so bili rojeni v inozemstvu. Američanov iz druzega in tretjega rodu je komaj 10—15 odstotkov v velikih mestih. Iz tega sledi, da mora biti več inozemcev pereentuelno hudodelcev kot pa Američanov druzega in tretjega rodu, ker drugače bi morali biti vsi “pristni” Američani hudodelci. Sploh pa inozemci niso krivi, ako |e njih otroci pokvarijo v velikih mestih. Nihče ne more trditi, da policija sestoji iz samih inozemcev. Pri nji so najštevilnejši Irci in rojeni Američani. Razne preiskovalne komisije v velikih mestih so pa dokazale, da so celo višji policaj-ski uradniki igrali pod enim klobukom z hudodelci: kvartopirci, lastniki tolerantnih hiš, trgovci s človeškim mesom itd. Ko otrok inozemca zapusti ljudsko šolo, se kmalu prepriča, da so z hudodelci v zvezi tiSti, ki imajo čuvati za kon. Kdo naj se potem še čudi, ako otrok inozemca najprvo postane majhen grešnik in kot tak kmalu pride v nasprotje z zakonom? Mesto, da bi takega mladega grešnika poboljšali s pedago-gičnimi sredstvi, ga pa pošljejo v ječo, kjer pride v dotika z izurjenimi in starimi hudodelci, ki ga naučijo vsega potrebnega za zločinsko) karijero. Iz .prvotnega majhnega in boječega grešnika, postane kmalu hudodelec, ki ima kmalu vplivno zvezo z meščanski mi političarji, včasi pa tudi s policijo. To golo in resnično dej st vo je mojstrsko’ opisal Američan Upton Sinclair v romanu Jungle. .Ako inozemci postajajo hudodelci, dobijo šolo za zločinsko karijero še le v Ameriki. Na tem ne spremenijo nič vsi jingoistični ameriški statističarji. Ako pa bolj globoko pogleda mo v statistiko zločinov in zločincev, se pa kmalu prepričamo, da najdemo največ in najbolj sirove zločince med plastmi ameriškega ljudstva, ki se bahajo, da so stariši prišli že pred Sto ali še več leti v Ameriko. V Appalachian gorovju živijo hribovci, katerim je vsak zakon deveta briga. Pri njih je v navadi krvno maščevanje. Vsepovsod v gorovju kuhajo žganje brez dovo Ijenja in so z uradniki Zdr. držav v. neprestanem boju. Človeško življenje je tem ljudem toliko vredno kot piškav oreh. Še ni dolgo, ko so Allen in njegovi tovariši zvršili drzen napad v sodni dvorani in umorili sodnika, državnega pravdnika, šerifa in druge. Streljali so na porotnike kot v tarčo. Kaj takega se menda do danes ni zgodilo v nobeni cvilizi-rani državi. Pa tudi na zapadli j n v južnih državah ni nič boljše. Predali časnikov so vsaki dan polni najraznovrstnejših in brutalnih zločinov, katere so zvršili ljudje, ki so na svoje ameriške prednik« tako ponosni, kot spufani evropejski grofi in baroni na svo- je potomstvo od -roparskih vite-zev. Pameten človek ne bo iz tega sklepal, da Američani postajajo zločinci, ker imajo dolgo vrsto ameriških prednikov. Vzroke za zločine je vedno iskati v družabnih razmerah in pomanjkljivi iz-obzrazbi, ako pa učenjaku Lom-brosu odštejemo tiste, ki so se rodili kot hudodelci, to je z nenormalno razvitimi možgani. V človeški družbi, v kateri gradimo ječe in vislice mesto šol, v kateri bolj skrbimo za topove, puške, bojne ladje in drugo raznovrstno mori‘1-no orodje kot za vzgojo mladine, v kateri dovolimo, da posamezni ljudje izkoriščajo izgolj lakomnosti delovno silo druzega človeka, ko so mu pa vzeli vso njegovo silo, ga vržejo na ulico, ne zme-neč se, če pogine lakote, bomo imeli tudi hudodelce. Z reformami se ne dajo spraviti s sveta zločini. Pa tudi moralni nauki ne izdajo nič, ako je želodec prazen. Lahko je do grla sitemu človeku priporočati: ne kradi! in zgražati se nad tatom. Sit človek lahko modruje o vzvišenih naukih mo rale. Lačnemu človeku je pa tako modrovanje zoprno, ker ne Uteši njegovega lačnega želodca, ki odločno zahteva hrane. Hčerka mi-Ijonarja lahko govori o propalo-sti prostitutk, ko zanjo, oziroma za njenega očeta dela tisoče delavcev, da ima vsega dosti, mej-tem ko se revno dekle, ki dela za tri ali štiri dolarje na 'teden od ranega jutra pa do pozne noči v veliki prodajalni ali tvorniei, ne more ubraniti skušnjav. Današnja človeška družba je bolna! Kdor bi hotel ozdraviti danšnjo človeško družbo z reformami, je podoben zdravniku, ki zdravi bolnika, katerega kri je bolna, z obliži. Alco mu danes o-zdravi rano na desni roki, se mu odpre na hrbtu, nogi ali pa kje drugod. Z reformami se lahko dosežejo malenkostni vspehi, nikdar pa trajni. Ta resnica pa dokazuje, kako plitko je znanje enostranskih jin-goističnih statičarjev, ki podtikajo, da so otroci inozemcev bolj podvrženi zločinom kot otroci, ki imajo dolgo vrsto ameriških prednikov. Ako bi danes vsi inozemci s svojimi otroki odpotovali v Evropo, bi se dogajali v Ameriki zločini kot sedaj, ako bi ne spremenili gospodarskih razmer. Zato je pa za to vrsto statisti-čarjev še vedno v veljavi: si ta-euisses, philosophus mansisses. —a—. tev. Še tolikor več podpore pa potrebuje telovadno društvo, ker si mora nabaviti svoje telovadno o-rodje, ustanoviti knjižnico, prirejati znanstvena predavanja itd. Vsled tega apeliramo na vse či-kaške Slovence in Slovenke, kateri v resnici želijo, da se mladina vzgaja telesno, nravno in v ljudskem duhu, da pristopijo k temu prepotrebnemu društvu. Kasneje se bo vstanovil telovadili oddelek za ženske in potem za o-troke. Prirejala se bodo znanstvena predavanja in knjižnica bo vsebovala najboljše knjige iz slovenske literature, ki bodo članom na razpolago. Dne 3. novembra priredi “Slo priliko sam prepričati po različnih slovenskih naselbinah našega zapada. Da se mi zopet od kake strani ne bo očitala nevednost, ne drznem se predlagati in svetovati prav ničesar, ampak obračam se samo do bratov delegatov in sester delegatinj naj blagovolijo nekoliko razmišljati o stvari, na predstoječi konvenciji pa bo prilika, da povemo vsak svoje mnenje. Pozdrav ysem bratom delegatom in sestram delegatinjam, ter na veselo svidenje v Milwaukee! Ant. Terbovec, del. dr. štev. 2 venski Delavski Sokol” svojo' prvo veselico v “Narodni dvorani”, Center Ave in 18 ulica, ki bo združena se telovadbo. Prvič bode v Chicagi nastopilo javno večje število slovenskih telovadcev. Že danes je precejšno število bratov naše jednote članov “Slovenskega Delavskega Sokola”. V nadi, da se člani društev “Slov. nar. podp. jednote” udeležijo prve veselice, ki bo združena s telovadbo v naj večjem številu, kličem vsem: Na svidenje na veselici dine tretjega novembra! Charles Sehreiber. Naznanila In vabila. Chicago, Ul V zadnjih letih prihaja mnogo dobrih idej med ameriškimi Slovenci v javnost. Marsikatera ideja v začetku ne dobi tiste podpore, ki ji gre, dasi je dobra in ob-čekoristna, kar provzroči, da zopet izgine za nekaj let, ali se pa nikdar več ne pojavi v javnosti. Temu je največ krivo, ker nosite-lji ideje izdelajo površen načrt, ga ne utemeljijo vsestransko in jasno, ali se pa polastijo ideje takoj v začetku ljudje, ki hočejo vsled' svoje maloburžoazne sebičnosti zvodeniti pojem o narodu in ideji vzeti vse, kar je ljudskega v nji. Seveda se ne zgodi z vsako idejo tako. Ako so načrti jasni in določni in se pojmuje stvar, za katero gre, se tudi kmalu uresniči in izvede. Že dolgo časa je tlela med cika škimi Slovenci želja, da se vsta-novi samostojno slovensko telo-, vadno društvo. Ali ideja je le tlela. Slovenski mladeniči so hodili telovadit k češkim Sokolom, ki so smatrali za nalogo Sokolstva, da se mladina vzgaja telesno, duševno, nravno in ljudsko. Vobče je pa bilo slovenskih mladeničev tako malo v Chicagi, da je bilo pred nekaj leti skoraj nemogoče ustanoviti svoje telovadno društvo. Bilo je treba čakati, da se raz. mere spremene in postanejo ugodne za akcijo. Iz domovine se je naselilo nekaj mladeničev, ki so bili že tam redhi člani telovadnih društev. Zopet drugi so se izurili pri čeških telovadnih društvih v Chicagi. Ideja je bila zrela in treba je bilo le majhne agitacije, da postane meso in kri. Dne 3. avgusta t. 1. se je usta novil “Slovenski Delavski Sokol Chicago.” Že na ustanovnem sh so se pa začeli v prilog omenjene stvari vedno bolj oglašati možje, katerim nihče ne more odrekati vsestranskega znanja in nesebičnega delovanja za blagor slovenskega naroda v Ameriki in ker so se za idejo zavzeli dozdaj že štiri vplivni slovensko - ameriški časniki, ter začeli zbirati prostovoljne prispevke za gradnjo slovenske sirotišnice, začel sem zopet verovati, da je stvar vendarle izpeljiva. Ker pa sem mnenja, da bo cela zadeva le počasi napredovala ako se za njo one zavzamejo naše podporne organizacije, opozoril bi rad na stvar delegate in delegatinje naše dične jednote, ki so izbrani za peto redno konvencijo, ki se vrši prihodnji mesec v Milwaukee. Razpoloženje za graditev slov. doma ali sirotišnice je med rojaki zelo dobro, kot sem se imel Canton, 111. Tukajšnja ulivarna išče ulivar-je. Obeta jim stalno delo. Verjamem da bi bila ulivarna vesela, ako bi dobila stalne delavce. V ulivarni je delo težko in mukotrpno, plača pa v primeri z delom nizka. Vsakemu je vendar jasno, da niti samec ne more izhajati z dolarjem in pol dnevne plače. Družinski oče je pa s tako plačo obsojen direktno na počasno smrt od lakote. Tu je mnogo delavcev brez dela. Zakaj pa brezposelni delavci ne gredo delat k ulivarski družbi, ki išče delavcev? Ker nočejo za tako beraško plačo prodati svoje delovne sile in poleg pa še stradati, da bi jim pokale kosti. Ako že mora človek trpeti glad, potem je bolje da ga trpi, ko ne dela, kakor pri trdem in težkem delu. Svetujem vsem bratom, da nihče- ne pride sem za delom. Razmere so take, kot sem jih opisal. Ako bi bila ulivarska' družba v resnici v zadregi zavoljo delavcev, in bi ji vzlic dobri plači ne bilo mogoče dobiti tukaj delavcev, bi v svojem oglasu gotovo omenila tudi plačo. O plači pa ni besedice v oglasu, ker bi se v resnici noben delavec ne zglasil za delo, ko bi izvedel da bo za težko delo dobil tako nizko plačo, ki se sme po pravici imenovati, da je beraška napojnina. Da pa ne bo kateri bratov mislil, da sem izgolj nevoščljivosti priobčil ta dopis, pa povem, da sem premogar. Delal sem pa tudi jaz svoječasno v ulivarni, kjer sem delo pustil, ker nisem mogel v dobi neizrecno visoke draginje izhajati z $1.50 dnevnega zaslužka. V premogovnikih delamo po tri do štiri dni v tednu. Taka si-tuvacija je pri nas. Frank Franko. SKUPNA VESELICA DRUŠTEV S. N. P. J. v Clevelandu in okolici. » Pripravljalni odbor vseh društev v Clevelandu in okolici naznanja bratskim društvom, da so priprave za veselico dne druzega septembra v polnem teku. Glede osobja, ki bo delalo na veselici smo uredili sledeče: Žensko društvo “Napredne Slovenke” je za isti dan blagohotno sprejelo v svojo oskrbo kuhinjo in srečolov. Društva iz Collinwooda in društvo “Lipa” prevzamejo postrežbo od osmih dopoldne do ene popoldne. Društvo “Slava” in “Vodnikov Venec” od ene popoldne. do šestih zečer. Ostala društva pa naprej od šestih zvečer. Posamezne člane vseh društev prosimo, da prineso s seboj majhne darove za šaljivi srečolov. Zmagovalci prejemajo dobitke pri br. Primožu Kogoju 6006 St. Clair Ave. V salunu bodo točili istega dne krčmarji, ki so člani bratskih društev, ki se bodo menjavali, kakor se jim bode poročalo z dopisnicami. Spored je naslednji: Slavnostna otvoritev prostorov, ki bodo istega dne spremenjeni v bujne viseče vrtove, na kojih odmevajo harmonični glasovi tamburašev sl. s. kluba iz Collinw-ooda. 2. Koncertne točke in petje raznih sl. pevskih društev. 3. Tekma dveh najboljših igralcev na biljardu za dragoceno darilo. 4 Šaljivi srečolov za krasna darila. 5. Šaljiva pošta, brezžični brzojavi in fotograf brez aparata, 6. Nastop godbe pod vodstvom Fr. Butala. 7. Pristen orientalski ples serpetink. 8. Tekma za zlato uro, ki jo je podaril zlatar br. Frank Černe. 9. Prosta zabava. ODBOR. tih dopoldne. Od 'tam odkorakamo na veselico. J. S. tajnik. Midway, Pa. Društvo “Glas Naroda”, štev. 89 priredi dne druzega septembra (Labor day) v prostorih brata Fr. Zornika. Zajjetek veselice je ob desetih dopoldne. Veselica se vrši v namen, da s čistim prebitkom pokrijemo troske za našega delegata. Ker bo delegat zastopal društvo, torej vse člane in ne posameznikov, je dolžnost vsakega brata, da se veselice udeleži. Kdor se ne bo udeležil veselice in ne bo navedel za svojo neudeležbo važen in opravičljiv vzrok, bo plačal 50 c v društveno blagajno. Bratje vsi na veselico! Martin Pershina. Darragh Pa. Opozarjam vse brate društva “Edinost”, da agitatorično izrabijo zaključek društva v smis.u katerega se je znižala pristopnina za en dolar za dobo treh mesecev. Vsak brat naj se malo potrudi in pripelje na prihodnjo sejo vsaj enega novega kandidata. Tukaj živi še mnogo Slovencev in Slo vanov, ki niso še člani nobenega društva. Tem razložite ugodnosti naše jednote. Bratje na delo, da bo naše društvo kmalu med najmočnejšimi društvi naše proevitajoče podporne organizacije po članstvu! Opozarjam tudi vse brate tajnike društev S. N. P. J., katerih člani živijo tukaj ali v naši oko lici, da jim pošljejo prestopne liste. Član, ki se ni pridružil naj blžnjemu dražstvu, da ga isto lah ko nadzoruje v slučaju bolezni in nesreče, pride v veliko zadrego, ako zboli ali ponesreči, ker izgubi pravico do bolniške podpore. V tukajšni okolici živi mnogo članov naše jednote, ki so člani oddaljenih društev. M. Brunet, tajnik. drugače se bo ravnalo z vsakim, ki se ne bo oziral na ta blagohoten opomin, v smislu zaključka 8. redne mesečne seje. Vsi elani, ki dolgujejo ases-ment, naj svoj dolg poravnajo v najkrajši dobi, ker bo treba pre-čitati štiri mesečni račun na seji dne 1. septembra. Kdor ne bo vpošteval ta opomin, na j se nikar ne huduje, ako bo društvo ž njim ravnalo v smislu naših pravil. Važno za vsakega člana je, da je navzoč na prihodnji seji in se prepriča o dohodkih in izdatkih društva. Seja prične točno ob dveh popoldne. Vsakdo naj bo ob pravem času na seji. Bratje, ki zahtevajo prestopne 'iste, naj pošljejo natančen naslov, da ne bo treba pisariti po dva in trikrat. John Bartoncelj, tajnik. Milwaukee, Wis. Obveščam vse člane društva “Sloga” štev. 16. da naj se zanesljivo udeležijo seje dne prvega septembra ob osmih dopoldne. Zadnja izvanredna seja je bila dobro obiskana. Zato tudi upam, da posetijo bratje prihodnjo sejo še v številnejšem številu. Za vsakega, ki bo izostal od nje, ne da bi navedel opravičljiv vzrok, bo merodajen zaključek zadnje seje. Na dnevnem redn so važne točke/ Konvencija je pred durmi. Zategadelj se potrudimo, da sprejmemo brate delegate in sestre delegatinje dostojno v našem krogu. Tudi izvrševalni odbor naj se pridno posluži svojih sej in dela, da bo vse v redu, kar je potrebnega. Kdor še ni poravnal vsote 50 c, naj to zvrši na prihodnji seji. John Rezel, tajnik. ^ Collinwood, O. Naznanjam vsem članom društva “V Boj!”, štev. 53, ki niso bili navzoči na seji dne 11. avgusta, da je društvo sklenilo, da se izvanredna seja vrši dne prvega septembra točno ob devetih dopoldne v navadnih prostorih. Na dnevnem redu imamo važne točke radi konvencije. Gotovo bo prišel na sejo vsakdo, kateremu sta na srcu društvo in jednota. Veselica vseh tukajšnih- društev naše jednote se vrši dne druzega septembra (Labor day) v prostorih br. Kogoja 6006 St. Clair ave. Tudi tukaj naj bo vsakdo na mestu, ker gre za napredek društev S. N. P. J. v Clevelandu in oko lici. D. Bliimel, tajnik Collinwood, Ohio. Tukajšnje zavedne slovenske žene in dekleta so ustanovile novo žensko društvo “Planinski Raj”, katerega so pridružile “Slov. nar. pod. jednoti”. Vpisalo se je takoj 20 članic, ki je gotovo lepo število za začetek. Razmere v naši naselbini so tako povoljne da upamo, da bodo v najkrajši dobi žene in dekleta pristopile v večjem številu k novemu društvu. Jednote, ki prizna enakopravnost žene, se mora prejalislej okleniti slovensko ženstvo v Ameriki, ker je to v interesu žene same. Za ženo nima pomena jednota, v kateri ji nalagajo le dolžnosti, ne dovolijo ji pa govoriti pri upravi in zborovanjih na katerih se delajo pravila in določa smer organizaciji. Naša jednota pa prizna v vseh ozirh članicam iste pravice kot elanom. Na sestre novoustanovljenega društva pa apeliram, da razoblo-že svojim prijateljicam in znamkam ugodnosti naše jednote in že na prihodnjo sejo pripeljejo vsaka po eno novo kandidatinjo. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu pri sestri Mariji Negovi, E. 160th St. Začetek ob dveh popoldne. Lujiza Rozmane, tajnica. Wilburton Okla. Naznanjam vsem članom dru štva “Litija”, štev. 58 v Wilbur-ton, Okla., da je prejšni blagajnik odpotoval in je bil mesto njega izvoljen blagajnikom John Majdič, Bx 568, Wilburton Okla kateremu naj se v prihodnje pošiljajo mesečni prispevki. Frank Laufar, tajnik. Frontenac, Kans. Opominjam vse članice društva “Spomladanska Vijolica štev. 164. da se polnoštevilno udeležijo seje dne prvega septembra. Na dnevnem redu imamo .več važnih zadev, kakor tudi razpravo o pravilih. Sestre! Sedaj je čas, da popravimo, kar je popravka vrednega v pravilih, da ne bo po konvenciji nepotrebne kritike.. Ana Beue, tajnica. Fitz Henry Pa. Na redni mesečni seji je bil izvoljen blagajnikom dr. “Svobodomisleci”, štev. 169 br. John Okorn, Bx 82 Fitz Henry Pa. Fr. Juvan tajnik. Presto Pet Društvo “Slap Peričnik”,, št. 166 je zaključilo na zadnji redni seji soglasno da bo vsak brat v smislu pravil suspendiran, ki ne bo redno plačeval svojega ases-menta in ne naznanil tajniku pravočasno vzrok nerednega plačevanja. Pazite, da ne bo kdo suspendiran, ker suspendirani člani niso deležni bolniške podpore za prvi mesec, za drugi mesec pa tudi posmrtnine; za tretji mesec se jih pa izključi iz jednote. Frank Smolej, tajnik. Cleveland Ohio. Vsem članom društva “Brook-lyn” štev. 135 naznanjam, da se skupna veselica vrši dne 2 septembra (Labor day) v prostorih br. P. Kogoja 6006 St. Clair ave. V smislu društvenega zaključka plačajo člani, ki se ne udeležijo skupne veselice en dolar v društveno blagajno. Naše zbirališče je pri Maks Zajcu 3994 Jennings Rd. ob deve- La Salle, 111 Naznanjam vsem članom društva “Sokol”, štev. 98, da bo društvo razvilo svojo zastavo dne druzega septembra (Labor day) Slavnost se bo vršila v prostorih br. Fr. Pirnata, kjer ima društvo svoje redne seje. Začetek točno opoldne. Na slavnost vabim najuljudnej-še vsa bratska društva v La Sal le-u in v sosednem Oglesby-u, kakor tudi vse ostalo slovensko občinstvo. V slučaju, da bo kedaj katero drugo društvo trkalo na našo solidarnost, obljubimo, da bomo drage volje priskočili na pomoč in izkazali svojo bratsko solidarnost. člahe, ki se niso udeležili seje opozorjam na zaključek, ki se glasi, da plača vsak član en dolar v društveno blagajno, ki se ne udeleži brez opravičljivega vzroka te slavnosti. Še enkrat se obračam do tukajšnih bratskih društev, da se zanesljivo in polnoštevilno udeležijo1 slavnostnega razvitja zastave. Za sveže pijačo in dober pri grizek bo skrbel odbor. Na svidenje dne 2. septembra. Ignacij Volk. tajnik Collinwood, Ohio. Društvo “Mir”, štev. 142 naznanja vsem bratskim in drugim društvom v Clevelandu in okolici, da smo bili vsled slabega vremena primorani preložiti naš piknik in razvitje zastave z dne 11 avgusta na osmega septembra. Piknik in slavnostno razvitje društvene zastave se vršita torej dne 8. septembra. Društva naj se zberejo na Saranac Rd. med sa-lunoma br. Frank Clemenčiča in br. Jože Urbančiča od pol ene do ene popoldne (stalni čas). Tam se bodo društva uvrstila m odkora kala z godbo na čelu na prostor g Galanda (preje Emerika), Lon don Rd., kjer se bo vršila slav nost. Točilo se bo sveže pivo, pa tudi okusen prigrizek bo na razpolago. Pripravljeni bodo veliki šotori za slučaj dežja. V nadi, da se društva in slovensko občinstvo udeležijo naše slavnosti v najmnogobrojnejšem številu kličem vsem: Na svidenje dne 8. septembra! Martin Podgorelec, tajnik. Readling, Pa. Društvo “Dobri Prijatelji”, štev. 172 vabi ulju dno vse tukaj-šne slovensko in hrvatsko občinstvo na svoj piknik, katerega priredi dne druzega septembra. Moški plačajo $1.25 vstopnine, dame so vstopnine proste. Piknik prične ob enajstih dopoldne. Za hladno pijačo, dober prgrizek in sladoled- zo skrbel za to izvoljeni odbor. Svirala bode slovenska godba. Čisti prebitek je namenjen društvu. Vsi dobrodošli dne druzega septembra! John Shaffer, tajnik. St. Louis, Mo. Opozarjam vse člane (ice) društva “Planinski Raj”, štev. 107, ki še niso plačali ali oddali vstopnic zadnjega piknika, da nemudoma zvršijo svojo dolžnost, ker Delavske počitnice na Angleškem. Ob neznosni poletni vročini, ko išče bogata meščanska gospoda oddiha po letoviščih in toplicah, tlačani, delavstvo brez prestanka po rudnikih in tovarnah, po delavnicah in na stavbah. Če kdo potrebuje počitka in od diha, je delavec; o tem bi med razumnimi ljudmi ne bilo treba izgubljati besed. Ampak naši podjetniki in tovarnarji so še vedno te misli, da je delavstvo nižje pleme, obsojeno na mezdno tlako za vse žive dni. Poletne počitnice so našemu delavstvu kos oddaljene bodočnosti in le v najboljše organizirani stroki je uveden kratek neplačan dopust. Na Angleškem, ki je v priznanju delavca človekom nekaj sež-njev pred Ameriko, so delavske počitnice izvedene skoro v vseh strokah. Največjo pozornost in občudovanje vzbujajo počitnice lankastrskih tkalcev in prej cev, katerim zagotavlja kolektivna pogodba ne le ugodne delavne in mezdne pogoje, temveč tudi osem dnevne počitnice v poletju. Čas počitnic določuje za vsak zavod strokovna organizacija. Delavci odhajajo v velikih skupinah v morske kopelji. Tovarne v tem času popolnoma mirujejo in razen vratarja ni v nji žive duše. Lan-kastersko delavstvo obiskuje o počitnicah veliko moderno morsko kopališče Blacpool (izg. Blek-pul), ležeče na obrežju Iršiče ga morja v’” lankastreski' grofiji. Blackpool ima ugodne železniške zveze in krasno leg1©, široke ulice elegantne terase in velike ljudske čitalnice. Prešerni pomoli segajo do 500 metrov daleč v morje in so stali blizu 100 dolarjev; prostora imajo za 3000 oseb. Angleško delavstvo uporablja svoj« počitnice prav smotrn1». V morska kopališča hodi s celimi družinami in prav v tem času je med gosti blekpulskega kopališča na tisoče tekstilnih delavcev. Pravice do počitnic angleškemu delavstvu ni dala ne državna postava in ne cerkvena zapoved. Izbojevali so si jo s svojo zavednostjo, s svojo solidarnostjo in s svojo organizacijo. ■■■ Pred kratkim so poročali razni listi o “hudičevem paradižu” v južni Ameriki, v katerem neka angleška kapitalistična družba ravna tako grozovito z domačini, da se človeku pri čitanju dogodkov ježijo lasje na glavi. Sedaj prihajajo vesti o novih grozodejstvih v javnost. Charles Meyer se je pravkar vrnil iz potovanja po Južni Ameriki in pripoveduje o nekem Suarezu, ki ie organiziral neko vrsto “neodvisne kraljevine” v ravninah med reko Beni in med Amazonskim veletokom. Suarez razlašča velikanske gozdove, v katerih je silno dragocen les in mnogo kavčuka. Podjarmil je 200.000 domačinov, ki mu morajo prinašati v določenem roku gotovo množino kavčuka, drugače jih silno muči. Največkrat kaznuje domačine na ta način, da mu odreže en ud, na primer prst. Ako se drugič pregreši, mu odreže roko, nogo, končno glavo. Še hujša grozodejstva pa uprizarja z ženami in otroci. Ako se pregre-še, tedaj jih žive zazida, ali pa jih izstrada, ali pa jih izpostavi neznosni vročini. Suarez ima že velikansko premoženje. Kako brez-primerno je sirov, kaže dejstvo,, da je dal svojega lastnega brata na grozovit način umoriti, ker si je domišljal, da je zbral zarotnike proti njemu. Domačini se ga tako boje, da si ne upajo potožiti svojega trpljenja nikomur, ker ima Suarez nastavljenih vse polno Ogleduhov. Okolo sebe ima Suarez celo tolpo zloglasnih ljudi, ki so mu vdani z dušo in telesom in ki so pripravljeni k vsakemu grozodejstvu. Meyer zahteva ob koncu svojega poročila, naj ameriška vlada napravi s silo konec temu nečloveškemu početju. Slovenska Narodna Ustanovljena 9. aprila 1904 Podporna Jednota Inkorp. 17. junija 1907 v dri. Illinois. GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL. GLAVNI ODBOR: Predsednik: Martin Potokar, 1625 S Centre Ave., Chicago Podpredsednik: Jakob Miklavčič, Lock Box 3, Willock,Pa Tajnik: Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago Telephone Lawndale 4635 Blagajnik: Fr. Korce, 6006 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zapisnikar: Feliks Namors, 1834 Ashland Ave., Chicago. NADZORNI ODBOR: Vincenc Canjkar, 1226 a, Tiffang Ave. Frank Černe, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, O. Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, Ili. POROTNI ODBOR: John Šare, box 131, Evergreen Alta, Canada. Valentin Stalick, 302 Pilot Butte Av., Rock Springs, Wyo. Josip Bricelj, box 342, Conemaugh, Pa. UREDNIK GLASILA: Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: M. A. Weisskopf, M. D. 1842 S. Ashland Av., Chicago, 111, Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe gledo nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega odbora Ivana Šarca, vse druge uradne stvari na gl. tajnika SPREMEMBE pri krajevnih društvih meseca julija 1912. Sl a vi j a, štev. 1. Drugi mesec suspendovani: John Wardian, c. 8360. Izobčen: Ohas. Žlajpah, c. 3109. Novo pristopli: Ant. Sadra-vetz, c. 13699, Jos. Sadravetz, c. 13700, Jos. Simec, c. 13701. Triglav, štev. 2. Prvi mesec suspendovan: L. Pas, c. 10877. Drugi mesec suspendovan; Ignac Uli. Adrija, štev. 3. Drugi mesec suspendovan: Fr. Papež e. 12950. Bratstvo, štev. 4. Zopet sprejeti : Stan. Frakovski, c. 4653, Stan. Pitlik, c. 5261, Ceslava Matuska, c. 5981, Ant. Maslovski, c. 11723. Prvi mesec suspendovani: Fr. Ra-taizak, c. 141, John Ritzinski, c. 1109, Val. Podlaščak, c. 4432, Ant Rogozinski, c. 5684, John Sirko, c. 6061 Fr. Stainert, c. 7664, Jos. Lampergair, c. 7827, John Stainert c. 9827, Val. Katra, c. 10496, John Figas, c. 12234. Drugi mesec stf-spendovani: Ig. Vaicehovski, c. 8831. Konstantin Tiska, c. 8834. Novo pristopil: Stef. Petran, c. 13702. Naprej, štev. 5. Zopet sprejeti: Ig. Okorn, c. 12050, Aug. Kužnik, c. 414, Fr. Pečjak, c. 3376, Lov. Vehovec, c. 3527, Rud. Kruzieh, c. 9185, Jos. Lazar, .c 9842, John Pozarelli, c. 11097, Jos. Pizem, c. 11107, Ant, Nachtigal, c. 11725. Prvi mesc suspendovani: Josseph Augustinčič, c. 2803, Jak. Pozun, c. 7831, John Germ, c. 10043, John Škrjane, c. 10298, John Škulj, c. 10695, Fr. Sadar, c. 11106. Drugi mesec suspendovani: Jos. Fabjan, c. 10297, Mihael Spelich, c. 10878, Frank Gerk, c. 12049. Izobčeni: John Laurich, c. 10693, Fr. Zabukovec, c. 12235. Novo pristopli: George Kaker, c. 13704, John Pajk, c. 13704, John Zdovc, c. 13-705. Bratstvo, štev. 6. Izobčen: John Blekac, c. 2144. Novo pristopli: Marija Verdinek, c. 13706, Uršula Rapselj, c. 13707, Margareta Lesjak, c.'13708, Martin Dolenc, c. 13709, Ivana Debelak, c. 13710, Marija Lesjak, c. 13711, Frank Krieger, c. 13712, Ciril Jezeršek, c. 13713, Frank Urankar, c. 13-714. Delavec, štev. 8. Prvi mesec suspendovan: John Žirovnik, c. 98-48. Bratstvo Naprej, štev. 9. Prvi mesec suspendovani: Ant. Kotnik, e. 8770, John Kožuh, c. 4666, Aug. Lipošek, c. 6840. Drugi mesec suspendovan: John Malli, c. 5515. Odstopil: Jos. Lipuščik, c. 4464. Novo pristopli: John Homec, c. 13715, Margareta Golob, c. 13716. Trdnjava, štev. 10. Drugi mesec suspendovan: Thom. Chadez, c. 4827. Izobčeni: John Knezovich c. 3548, Paul Justin, e. 6949, Vin. Miculinich, c. 11445, John Mari-nac, c. 11446. Sokol, štev. 11. Novo pristopli: Ant. Susnjar. c. 13717, Božo Sus-njar, c. 13718. Edinost, štev. 12. Prvi mesec suspendovani: John Ribarieh, c 7436, Fr. Baudek, c. 12396. Edinost, štev. 13. Zopet sprejeti: Jos. Matko, c. 205, Jak Ka slca, c. 6292, Marko Pahkovich, c. 8013, Steve Bistrica, c. 9658, M Bistrica, c. 9659, Marko Svinjarič c. 9665, John Svinjarič, c. 9666, Dmitar Trebovec c. 11181, John Močan, c. 9668. Prvi mesec suspendovani: Paul Fortuna, c. 7752 George Shaffar, c. 10896, Mihael Pintar, c. 2019. Drugi mesec suspendovan: John Žumer, c. 11620. Novo pristopli: Nik. Vidnjevich, c. 13719, Pr. Kasterman, c. 13720. Sloga, štev. 14. Zopet sprejet: Rud. Klemenčič, c. 10070. Prvi mesec suspendovani: Fr. Mouc, c. 8204, Fr. Peletich, c. 9409, Mart. Novak, c. 7165, Mart. Jersich, c. 3553. Izobčen: Lov. Drasich, c. 12251. Novo pristopil: John Pezdir, c. 13721. Sloga, štev. 16. Zopet sprejeti: John Rabsel, c. 5405, John Mohar c. 6371, Ant. Vaeic, c. 11457, Johi Pfajfar, c. 11737, John Sklander, c. 11735. Prvi mesec suspendovani: Louis Miklich, e. 8559, Frank Pavlenich, c. 8660, Helena Paternoster, e. 12572, Louis Parkel, c. 12573, Jos. Rubieh, c. 8185, John Perko, c. 13146, Matt, Perko, c. 13144, Terezija Perkolj, c. 11512. Novo pristopli: Karl Herman, c. 13722, Ant. Ganoni, c. 13723, M. Kerhin, c. 13724, Marija Perkovič c. 13725, John Kokotic, c. 13726. Bled, štev. 17. Izobčeni: John Selj, c. 11313, John Prek, c. 10-075. Odstopil: John Muc. c. 10-074. Orel, štev. 19. Zopet sprejeti: John Sepec, c. 1457, Jos. Lustik, c. 1692, George Judich, c. 2516, Bartol Golle, c. 2679, Pr. Slapko, c. 11353. Sokol, štev. 20, Zopet sprejeti: Jak. Butala, c. 660, Ferd. Pucel, c. 2894. Prvi mesec suspendovani: John Grahek,.c. 1167, Ant Zajc, c 9225. Drugi mesec suspendovan: Frank Maren, c. 9208. Izobčeni: Ant. Vulovec, c. 971, John Vulo-vec, c. 2990, Frank Gros, c. 10516. Novo pristopli: Jos. Kaplan, c. 13727, Jak. Truden, c. 13728, L. Potočnik, c. 13729. Orel, štev. 21. Prvi mesec suspendovani: Pr. Paulich, c. 12077, Ant. Saftich, c. 10079. Drugi mesec suspendovan: Ant. Boži eh, c. 10524. Danica, štev. 22. Prvi mesec suspendovani: John Grum, c. 7855, George Bukovac, c. 6970, George Kajfež, c. 11598. Odstopili: George Klobučar, c. 2194, Mike Bro-jan, c. 7173, Jos. Paver, c. 11599. Šmarnica, štev. 24. Zopet sprejeti : Matt Mosnar, c. 3827. Prvi mesec suspendovani: John Logar c. 4136, Jos. Božich, e. 11603. Bratje Svobode, štev. 26. Zopet sprejet: Matt Zager, c. 1469. Prvi mesec suspendovan: Ant. Jovne, c. 1009. Drugi mesec suspendovan : Pr. Šarc, e. 12259. Novo pristopil: (Jos. Yoeh, c. 13730 sprejet ko predloži izkaz starosti). Celje, štev. 27. Prvi mesec suspendovan: John Mraz, c. 3208. Novo pristopil: Pr. Megličih, c. 13731. Novi Dom, štev. 28. Zopet sprejeti: Antonija Gasparac, c. 12084, Matt Gasparac, c. 12578. Prvi mesec suspendovani: Mike Barul, c. 5649, George Butala, c. 2223, Mike Gnetich, c. 1181. Domovina, štev. 29. Drugi mesec suspendovan: John Butkovič, c. 7998. Novo pristopil: Frank Ahlin, c. 13732. Popotnik, štev. 30. Novo pristopila: Francisca Ziebert, c. 13733 Sava, štev. 32. Izobčen: John Opara, c. 4257. Naš Dom, štev. 33. Prvi mesec suspendovani: Karl Pisanski, c 12264, Mike Zepohar, c. 6245. Dru gi mesec suspendovan: Ant. Prus, c. 2700. Izobčen: Stef. Marovich, e. 11754. France Prešeren, štev. 34. Prvi mesec suspendovan: John Zlobec, c, 5015. Izobčen: John Leban, c. 5823. Zvestoba, štev. 35. .Novo pristopila: Anna Hribar, c. 13734. Zveza, štev. 36. Drugi mesec suspendovani: Jos. Slovenski, c. 4574, John Boldrin, c. 10101. Novo pristopil: John Obres, c. 2241. Proletarec, štev. 37. Zopet sprejet: Alois Sincic, c. 3936. Drugi mesec suspendovan: Jos. Sushak, c. 7467. Izobčen: Matt Sushak, c. 8229. Ilirija, štev. 38. Zopet sprejet: Vašo Vasovieh, c. 3630. Novo pristopil: Bogomir Borak, c. 13735. Narodni Vitezi, štev. 39. Zopet sprejeti: John Fabian, c. 1907, Ignac Šmid, c. 3236, Mike Knaj-sich, e. 6978, George Voleanšek, c. 8421, Fr. Bahovec, c. 1910, Jera Bahovec, c. 2554. Prvi mesec suspendovan: Fr. Ceh, c. 3238. Novo pristopil: John Erchul, c. 13-736. Zvon, štev. 40. Zopet sprejet: Frank Znidaršicfa, c. (???) Slovenija, štev. 41. Prvi mesec suspendovani: Fr. Konc, c. 19-89, Ant. Pohlin, c. 3642, Val. Zajec, c. 12434, Mary Zajec, c. 124-35. Novo pristopila: Marija Dolenc, c. 13737. Večernica, štev. 42. Izobčen: John Selan, c. 5760. Aurora, štev. 43. Zopet sprejeti : Ant. Kolenc, e. 5314, Jos. Boben, c. 7594. Prvi mesec suspendovani: Fr. Vidmar, c. 12436, John Orožen, e. 9052, John Ausec, c. 9049. Izobčen: Jos. Kolenc, c. 8726. M. Danica, štev. 44. Prvi mesec suspendovan: Štefan Zabrič, c. 3474. Izo’been: Ant. Arh, c. 12761. Illinois, štev. 47. Prvi mesec suspendovani: Wil. Troha, c. 8031, Steve Mihelčič, e, 8245. Novo pristopli: Mike Darovec, c. 13738, Jos. Bercinc, c. 13739. Triglav, štev. 48. Prvi mesec suspendovan: Jos. Tancek, c. 11-937. Izobčeni: Jos. Bereš, e. 2928, Fr. Badignal, c. 10730, Dan. Mih-njak, c. 3267, Fr. Zalar, c. 7595. Novo pristopli: Fr. Markovich, c. 13740, Jak. Zupec, c. 13741. Ljubljana, štev. 49. Odstopila: Marija Ban, c. 12101. Skala, štev. 50. Prvi mesec suspendovani: V. Lužnik, c. 7473, M. Skedel, c. 6740, A. Pirnat, c. 10657. Izobčen: B. Vozelj, c. 5251. Novo pristopel: Fr. Roshel, c. 13-742. Narodni Dom, štev. 51. Drugi mesec suspendovan: John B. Zupančič, e. 11770. V Boj, štev. 53. Zopet sprejet: V. Starman, e. 10347. Prvi mesec suspendovani: A. Ulle, c. 3639, F. Ulle, c. 10276. Drugi mesec suspendovani : Ant. Koss, c. 10548, E. Debenjak, c. 10118. Novo pristopli: Magdalena Lokar, c. 137-43, Ant. Bovetz, c. 13744, Joseph Bavec, c. 13745. Slovan, štev. 55. Zopet sprejet: Fr. Pratengrasser, c. 6994. Izobčen : Karol Madluska, c. 2791. Slovenija, štev. 56. Izobčen George Fabjan, c. 6974. Planinar, štev. 57. Prvi mesec suspendovani: Jos. Primožich, c. 8745, Martin Regina, c. 10124. Drugi mesec suspendovan: Paul Blazich, c. 10121. Novo pristopil: Val. Stayer, c. 13746. Zavednost, štev. 59. Prvi mesec suspendovani: Pr. Sonnenberg e. 13175. Novo pristopil: Ant. Sisko, c. 13747. Simon Gregorčič, štev. 60. Drugi mesec suspendovan: Vide Zo-vec, c. 7892. Novo pristopil: Jos. Klun, c. 13748. Šparta, štev. 61. Prvi mesec suspendovan: Pr. Tomsich, c. 10- 355. Drugi mesec suspendovan: Jos. Jerman, c. 10129. Bratska Sloga, štev. 62. Prvi mesec suspendovani: Lazo Joie, c. 7770, John Ozanich, c. 4696, Matt Gorše, c. 11144, Jos. Muc, c. 11947, George Gornik, c. 12448. Izobčen Marko Frankovich, c. 79-06. Novo pristopli: John Prodan, e. 13749, John Malenšek, c. 13750. Bistrica, štev. 63. Novo pristopil: Andr. Dolinar, c. 13751. Slovenska Zastava, štev. 64. Prvi mesec suspendovan: John Bartol, c. 6859. Drugi mesec suspendovan : Fr. Seničar, c. 9375. Novo pristopila: Anna Stegelj, c. 13752. Prvi Maj, štev. 65. Zopet sprejeti: John Pulhlopek. c. 12786, Rud. Pulhlopek, c. 12788. Drugi mesec suspendovan: Pr. Sistranek c, 6157. Novo pristopil: John Er-jave'c, c. 13753. Prosveta, štev. 66. Zopet sprejet: Ferd. Slamšek, c. 5260. Prvi mesec suspendovan. Rud. Vidmar, c. 4386. Dolenec, štev7. 67. Izobčen: St. Samarsich, c. 13021. Slovenec, štev. 68. Zopet sprejet: Mike Rugelj, c. 8754. Izobčen Peter Rostan, c. 12792. Napredek, štev. 69. Prvi mesec suspendovan: Fr. Grm, c. 5955. Novo pristopli: Max Marc, c. 13-754, And. Maček, c. 13755. Spoznanje, štev. 72. Prvi mesec suspendovani: Rud. Malnar, c. 11149, John Žagar, c. 12458. Slovenec, štev. 75. Novo pristopli: George Majnarich, c. 13756, M. Majnarich, (1) c. 13757, Mary Pleše, c. 13758, Katarina Crčič, c. 13759, Jos. Pleše, c. 13760, George Majnarich, No. 2. c. 13761. Prijatelj, štev. 76. Prvi mesec suspendovan: Kata Skrabar, c. 10753. Delavska Zveza, štev. 78. Novo pristopli; Matt Derling, c. 13762, Marija Stajnar, c. 13763, Frank Stajnar, c. 13764. Dobrodošli, štev. 79. Zopet spre jeti: Ciril Gecan, c. 7924, P. Gru-besich, c. 8268. Drugi mesec suspendovan : Bill Angeloff, c. 12-607. Izobčeni: George Kauzlarich, c. 5121, Fritz Verderbar, c. 1037. Solnce, štev. 81. Zopet sprejet: Jos. Mlakar, c. 3855. Drugi mesec suspendovani: Marko Faigel, c. 984, Vin. Crnkovič, c. 7623. Triglav, štev. 82. Novo pristopil: And. Mlakar, c. 13765. Planina, štev. 83. Drugi mesec suspendovan: John Ivec, e. 12121. Novo pristopli: Jos. Urbanc, c. 13- 766, Angela Skoda, c. 13767, M. Duniskvarich, c. 13768, Dan. Go-lesh, c. 13769, Geco Borich, c. 13-770. Slovenski Delavec, štev. 85. Prvi mesec suspendovan: Jos. Kerz-nar, c. 5670. Odstopil: John Švab c. 5678. Novo pristopli: Jakob Skender, c. 13771, Ig. Možina, c. 13772. Slovenski Dom, štev. 86. Zopet sprejeti: Fr. Skedel, c. 10165, St. Marich, c. 12803. Novo pristopil: Henry Worda, c. 13773. Prostomisleci, štev. 87. Zopet sprejet: Jos. Urbanija, c. 9725. Prvi mesec suspendovani: Alois Mihevc, c. 6898, Fr. Ursich, c. 39-65, John Bizilj, c. 5218, Jos. Fer-din, c. 10972, Rozalija Ursich, c. 12809. Izobčen: Jos. Marn, c. 10- 767. Novo pristopil: Lov. Terdin, c. 13774. Dobri Bratje, štev. 88. Prvi mesec suspendovan: Ant. Grajzar, c. 7393. Novo pristople: Francisca Kodrich, c. 13775, Francisca Za-goda, .e 13776. Glas Naroda, štev. 89. Plrvi mesec suspendovan: Rud. Maly, c. 13389. Novo pristopli: John Mlakar, e. 13777, Fr. Markoušek, c. 13778, Matt Dolmovie, c. 13779. Rdeči Prapor, štev. 90. Prvi me see suspendovan: John Eržen, c. 8682. Izobčen: Jos. Tinko, c. 11-633. Rožna Dolina, štev. 92. Prvi mesc suspendovan: Matt Modic, c. 11178. Drugi mesec suspendovan: John Debelak, e. 3854. Izobčen: Blaž Bogataj, c, 269. Novo pristopil: Vil. Skreber, c. 13780. Zarja Svobode, štev. 93. Zopet sprejet: Alois Kaušek, c. 10173. Triglav, štev. 94. Novo pristopli: John Posega, e. 13781, John Jenieh, c. 13782. Lilija, štev. 95. Zopet sprejet: Alois Skaporc, c. 10783. Drugi mesec suspendovan: John Skubee, e. 9474. Novo pristopil: Louis Kamnikar, c. 13783. Krim, štev. 97. Zopet sprejet: Jos. Grbac, c. 10980. Drugi mesec suspendovan: Karl Rustió, c. 64-56. Odstopil: Fr. Potočnik, c. 92-69. Novo pristopil: Vin. Mihelich, c. 13784. Sokol, štev. 98. Drugi mesec suspendovani: Jernej Vidergar, c. 3357, Ant. Bučar. c. 9481, John Zahojen, c. 11378. Izobčeni: Fr. Filipek, c. 1564, Mike Roksandich c. 11384. Slovenski Rudar, štev. 99. Prvi mesec suspendovan: Mike Štor c. 6531. Golobček, štev. 100. Izobčen: Anton Smrdel, c. 8283. Trdnjava, štev. 101. Zopet spre jet: John Petrovich, c. 6793. Nada, štev. 102. Novo pristopila: Frances Suhodolnik, c. 13785. Jutranja Zora, štev. 103. Izobčena: Marija Cvelbar, c. 10184. Zavedne Slovenke, štev. 104. rDugi mesec suspendovana: Mary Jere, e. 11648. Studenček, štev. 105. Drugi mesec suspendovan: Jos. Perkan, c. 7143. Izobčen: Fr. Makarovich, c. 10589. Prostost, štev. 106. Zopet sprejet: Fr. Alich, c. 8298. Prvi mesec suspendovan: Andy Slabe, c. 60-52. Novo pristopli: Fr. Guzela, c. 13786, Jos. Jankel, c. 13787, Zofija Zgonik, c. 13788. Andy Lesko, c. 13789. Planinski Raj, štev. 107. Novo pristopli: Silv. Kriskovich, c. 13-790. Neža Plaskan, c. 13791, Helena Paunich, c. 13792. Jutranja Zora, štev. 108. Prvi mesec suspendovana: Angela Zupančič, e. 7058. Izobčena: Uršula Bezek, c. 7063, Marija Vulavec, e. 1815, Jera Kaplan, c. 7964. Novo pristople: Marija Petrieh, c. 137-93, Katarina Skraeki, c. 13794. Orel, štev. 109. Prvi mesec suspendovan: John Predovich, c. 10998. Novo pristopli: Angelo Clavora, e. 13795. Nik. Niksich, c. 13796. Slovenski Rudar, štev. 110. Zopet sprejeti: Jos. Bukovec, c. 95-73, Marko Boldin, c. 10595, Alois Košir, c. 10414, Anna Majnarich, c. 9511, Gregor Urban, c. 10417, John Znidarsich, c. 13216, Lovro Kreps, c. 4721. Prvi mesec suspendovani: Mirko Brinški, c. 10909, Fr. Cvar, c. 7256, Sim. Nahlich, c. (???) Alojzi. Petrieh, c. 8302, Fr. Rotar, c. 8990. Alojzi Strmole, c. 11652. Drugi mesec suspendovani: Jos. Krzetich, c. 11522, Ant. Rudolf, c. 8779. Izobčeni: John Puš, c. 1460, Marija Puš, c. 9962. Novo pristopli: Vinko Kin-kela, c. 13797, Ant. Gregorich, c. 13798, Jos. Podgornik, c. 13799, Alois Jurdana, c. 13800. Slovenski Sinovi, štev. 112. Izobčen: Vencel Zajc, c. 10425. Živila Ilirija, štev. 114. Prvi mesec suspendovan: Jos. Majnarich, c. 12488. Izobčeni: Henrih Barina, e. 7412, Alois Vranich, c. 2490. Odstopila: Jožefa eKnda, c. 13218. Jolietska Zavednost, štev. 115. Zopet sprejeti: Ant. Roth, e. 78-14, Margareta Roth, c. 11401. Drugi mesec suspendovan:: Mike Korbor, c. 11399. Novo pristopli: Joseph Terlep, c. 13801. Martin Ivec, c. 13802. Zagorski Zvonovi, štev. 116. Prvi mesec suspendovan: Fr. Makuc c. 13583. Novo pristopil: Anton Vlahovich, c. 13803. Novi Dom, štev. 117. Drugi mesec suspendovan: Jos. Werken, c. 7675. Novo pristopli: John Kosec,