Poštnina plačana v gotovini. Leto XVI,. štev. 101 upravniatvo; Ljubljana. Knafljeva ulica 6. — Telefon St. 8122. 8123. 3124. 8126, 8120. uuseiatm addeiea.: LJubljana Selen. burgova ul tt. — rei 84U2, »utt. r-ouružmca Maribor: Gosposka uMca 61- 11. — Telefon 8t 2465. eodTužmca Celje: Kocenova ulica tt 2. — Telefon flt. 19a Kačunl pr) pošt. eek. zavoda: Ljubljana St. 11.842, Praga Oslo 78.180, Wien St 10f>.Z41, Ljubljana, petek j. maja 1935 Cena Z Din Naročnina znata mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din «0__ Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica ft. Telefon 8122, 8123. 8124. 3125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon ftt_ 244a Celje, Strossmayerjeva ulica štev. l. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifL Madžarski pogoji Dan srednjeevropske ali podunavske konference še ni določen, vendar se smmo nadejati, da bodo diplomatske priprave v doglednem času dozorele do točke, ko bodo zastopniki prizadetih dr-žav mogli sesti k skupni mizi. Priprave same so zvezane z mnogoterimi težava' mi, zato bi bilo mnogo preuranjeno govoriti o morebitnem poteku ali celo uspehu akcije, ki bo morala premostiti marsikak prepad in odstraniti mnogo nagrmadenih zaprek, preden bo dosežen cilj prijateljskega sožitja, stabilnosti in varnosti v Podunavju. Povojna zgodovina srednje Evrope ne dopušča posebno optimističnih pogledov v bodočnost, kajti sikoro vsa vprašanja, ki so bila stalen vir medsebojnega nezaupanja, so še vedno odprta in treba bo mnogo dobre volje in državniške uvidevnosti, če se bodo hoteli likvidirati dolgoletni spori. Rimski sporazum med Francijo in Italijo je ustvaril bazo za razgovore in podim a vske države so v načelu pristale na pogajanja, ki naj postavijo varstvo avstrijske neodvisnosti na zdravo podlago, obenem pa tudi ustvarijo pogoje za boljše življenjske pogoje v dunavski kotlini. Zdi se pa, da so nazori o bodoči ureditvi medsebojnih odnosajev še vedno prav tako deljeni, kakor so bili vso dobo od sklenitve mirovnih pogodb pa do današnjih dni. Posebno velja to za madžarsko politiko. ki po vsej priliki še vedno noče razumeti historične nujnosti, da sprejme obstoječe stanje kot nespremenljivo in nedotakljivo. Otvoritveni govor državnega upravitelja Horthyja v novo izvoljenem madžarskem parlamentu pove dovolj jasno, da hoče ostati Madžarska slej ko prej zvesta revizionistični tezi in da hoče tudi pri predstoječih mednarodnih pogajanjih uveljavljati to, kar sama imenuje »pravične zahteve madžarskega naroda«, češ, da mir ne zasluži tega plemenitega imena, če ni osnovan na »pravu in pravičnosti«, torej na oni znani » justice for Hungary«, ki je od Triano-na sem alfa in ornega madžarske zunanje politike. Da se misli z madžarske strani uveljavljati to naziranje tudi v praksi, dokazujejo madžarski pogoji za podunav-ski sporazum, o katerih ve poročati rimski informator agencije »Havas«. Po tej informaciji zahteva Madžarska, da se ohrani princip revizije nedotaknjen in da se ne sme revizijsko gibanje avtomatično smatrati za kalitev miru. V pogodbah, ki se imajo skleniti, naj se podrobno določijo pravice madžarskih manjšin v sosednih državah in se uveljavljanje njih zaščite po Madžarski ne sme tolmačiti kot vmešavanje. Ravno tako zahteva Madžarska zase ravnoprav-nost oboroževanja in akoravno to vprašanje ni na programu bodoče konference, zahteva gotovih pismenih zagotovil, ki bi bila pogoj za madžarski podpis na pogodbi v nevmešavanju. Pakt o vzajemni pomoči pa sploh namerava skleniti Madžarska samo z Italijo in Avstrijo, ne pa tudi z ostalimi državami, ki bodo na konferenci zastopane. Dalo se je pač pričakovati, da bo Skušala Madžarska doseči zase izvestne re-servate. Toda če bi res vztrajala na pogojih, kakor o njih govori agencija Ha-vas, bi s tem le pokazala, da na pacifi-kacijo Podunavja ne misli resno, marveč da hoče še za naprej ostati element vznemirjanja Ni treba tu ponavljati zna. nega stališča Male antante napram vprašanju revizije. Prav gotovo ne bo mogel nikdo resno zahtevati od nje, da prevzame kake mednarodne obveznosti, če ne dobi zagotovila, da se končno vendar neha kaliti mir v srednji Evropi z revi-zioiiističnimi avanturami. Glede manjšinskih pravic države Male antante sicer nimajo vzroka ogibati se razpravljanju ne bodo pa dopustile, da bi Madžarska iz enostranskega reševanja manjšinskega vprašanja kovala orožje za svojo ire-dento. Madžarska ima dovolj prilike, da pokaže svoje spoštovanje manjšinskih pravic v svojih lastnih mejah; dokler pa bo ostala sama pri svojih zloglasnih metodah, ni legitimirana, da seda na sodni stol. O spremembi vojaškega stanja je Mala antanta svoje stališče že precizirala. V zvezi z ostalimi madžarskimi zahtevami je baš vprašanje oboroževanja vredno največje pozornosti. Kajti kako je razumeti madžarsko miroljubnost in spravijivost, zadostno ilustrira njena nepripravljenost za pogodbe, o vzajemni pomoči z najbližjimi sosedami, od katerih istočasno zahteva prav dalekosežne koncesije. Ni treba danes delati preuranjenih zaključkov, dokler ne pokaže razgovor v Benetkah, ali meni Madžarska ostati ne-pristopna tudi za ceno, da se obrezuspe-ši vse prizadevanje za ureditev Podunavja. V tem slučaju bi pač postalo vsemu svetu očito. da Madžarska ne želi niti miru. niti konsolidacije in da se hoče sama izključiti iz mirovne fronte. Nova tekma v oboroževanju Nemško oboroževanje je izzvalo pri vseh sosedih, zlasti pa v Franciji in Angliji, pospešeno akcijo za povečanje lastne oborožitve Dr. Grisoeono v Beogradu Beograd, 2 maja p. Davi je prispel v Beograd naš poslanik v Pragi dr. Prvislav Griaogono. Pariz, 2. maja. k. Kot pravo senzacijo so francoski listi včeraj objavili natančen gradbeni program nemškega vojnega ministrstva za 1. 1935-36, ki so ga pripravili v poslednjih dveh tednih. V smislu versajske mirovne pogodbe sme Nemčija razpolagati z vojnim brodovjem 100.000 ton, in sicer sme imeti 6 oklopnih križark po 10.000 ton, 6 lažjih križark po 6000 ton, 12 tor-pedolovcev po 800 ton in 12 torpednih čolnov, podmornice pa nobene. V skladu s temi določili je bil v pretekli zimi določen gradbeni program za 1. 1934-36, po katerem so že pričeli graditi v ladjedelnicah v Wilhelmshavenu in v Kielu 2 križarki po 10.000 ton tipa »Deutschland«, 6000ton-sko križarko »Leipzig« v Kielu, 4 torpe-dolovce po 800 ton tipa »Tiger« in 8 pomožnih ladij po 600 ton v raznih drugih ladjedelnicah. Program za L 1935-36, ki je v nasprotju z versajsko mirovno pogodbo, pa določa, da se ima v tem razdobju zgraditi 31 vojnih ladij s skupno tonažo 95.400 ton. Zgradili bodo 2 križarki po 20.000 ton, 2 križarki po 9000 do 10.000 ton, eno 6000ton-sko križarko, 16 torpedolovcev po 1400 ton in 10 pomožnih ladij po 800 ton. Poleg tega bodo zgradili še nedoločeno število podmornic, vsekakor pa ne le onih 12 podmornic, ki so jih napovedali v Londonu. Računa se, da bosta obe veliki 20.000 tonski križarki zgrajeni »ajkasne je do srede 1. 1938. Francoski listi so dognali, da bo nemška vojna mornarica sredi 1. 1938. skupno z doslej zgrajenimi ladjami obsegala 166 tisoč tonsko vojno brodovje in celo vrsto podmornic po 250 in po 450 do 500 ton. Štela bo 2 veliki vojni ladji, 5 križark, 6 manjših križark, 28 večjih in manjših torpedolovcev in 18 pomožnih ladij. Dejansko je pariška javnost s silnim zanimanjem sprejela te informacije in Hsti so sprožili hkratu neverjetno ostro kritiko. Od vseh strani so se pojavile zahteve, da mora tudi Francija ne glede na svojo dosedanjo miroljubno pomorsko politiko povedati in modernizirati svoje vojno brodovje odnosno na prihodnji pomorski konferenci zahtevati drugačen količnik za svojo pomorsko vojno silo. Nemška vojna mornarica, kolikor je v skladu z določili versajske mirovne pogodbe, in v kolikor jo nameravajo sedaj na novo zgraditi, prekaša v vsakem pogledu tako francoske kakor angleške vojne ladje. Nemške križar-ke tipa »D-euschland« so najhitrejše na svetu. Obe 20.000 tonski križarki, ki ju bodo pričeli graditi še letos, bosta predvsem bolje oboroženi in bosta nadkrilje-vali križarke drugih držav. Zaradi nemških križark tipa »Deutschland« so v Franciji že pričeli graditi 2 križarki tipa »£>un-querque«. Glede na to je samo po sebi razumljivo, da bodo v kratkem v Parizu napovedali nov gradbeni program, ki bo vsaj enak nemškemu. Enako pa ne more biti dvoma, da bodo tudi v angleških ladjedelnicah čimprej pričela graditi nove velike in moderno oborožene vojne ladje. Morda ne bo poteklo niti pol leta. ko se bo sprožilo silno tekmovanje v oboroževanju na morju, ker je jasno, da vpričo Anglije in Francije tudi Zedinjene države v Ameriki in Japonska ne bode držale prekrižanih rok. Resno presojanje v Angliji London, 2. maja k. Vest o nemškem gradbenem programu, ki določa za 166.000 ton novega vojnega brodovja v teku treh let, je izzvala tudi v Londonu silno senzacijo. »Daily Telegraph« ugotavlja naravnost, da je Nemčija znova postala nevarna vsemu svetu, kakor je bila pred 20 leti. Predvsem je njena krivda, če se bo po vsem svetu pričelo veliko tekmovanje v oboroževanju na morju. Nemški program se tiče predvsem neposredno Velike Britanije. Napovedane nemške ladje, ki bodo vsaka za svojo vrsto prekašale angleške, bodo povzročile, da bo morala tudi AngJl-za zgraditi brodovje, ki bo vsaj tako naglo kakor sovražno. »Daily Mail« sodi nekoliko bolj zmerno in pravi, da so morda pariške Informacije le poizkusni balon, ki so ga spustili Nemci v politično ozračje, da bi dognali, kako daleč bodo smele iti njihove dejanske zahteve. Pomisliti je treba, da se bodo v kratkem pričela angJeško-neanška pomorska pogajanja in da bodo na njih Nemci vsekakor zahtevali od svojih dosedanjih simpatizerjev — Angležev večjo svobodo, kar se tiče vojnega brodovja. Pri tem se zavedajo, da bo oreh trši, kakor je bil 16. marca, ko so uvedH splošno vojaško obveznost, ki je vznemirila predvsem države na kontinentu. Vsekakor je sedaj že povsem jasno, da bodo Nemci s pristankom ali brez privoljenja Evrope prekršili versajsko mirovno pogodibo tudi glede na svoje oborožene sile na morju. Vlada je na Izredni seji, na kateri se je bavila z nemškim pomorskim gradbenim programom, sklenila protestirati Droti tei novi prekršitvi vereaiske mirovne pogodbe. Nov prestopek versajske pogodbe London, 2. maja g. Kakor poroča »Daily Herald« je Nemčija zakrivila nov resen prestopek, in sicer topot proti loc&rnski pogodbi, ker je v demilitariziranem pasu ob Renti nadomestila na najmanj dveh krajih za ojačenje lokalne policije določeno deželno policijo s četami državne brambe. v pričakovanju Hitlerjeve izjave Berlin, 2. maja, k. Nemški politični krogi so bili spričo informacij v vojnem gradbenem programu berlinskega mornariškega ministrstva za 1. 1935/36 silno presenečeni. Predvsem si še niso na jasnem, kako so mogle te informacije prodreti v javnost. Ker se boje, da bo ta program izzval v Evropi m predvsem v Angliji še večje razburjenje, kakor ga je izzvaal uvedba splošne vojaške obveznosti, pričakujejo vsi, da bo Hitler s svojo napovedano izjavo morda vendarle paraliziral udarec, ki grozi Nemčiji z evropskega zapada. Iz zanesljivih virov je izšla vest, da bo v ta namen sklican državni zbor na izredno zasedanje, ki bo obsegalo samo eno sejo dne 15. maia. Obrambni ukrepi Velike Britanije London, 2. maja, Posvetovanja konference angleškega imperija, na katerih bodo v glavnem razpravljali o izpopolnitvi obrambnega sistema, so se pričela v torek popoldne. Konferenca ima naslednji program: 1. Izpopolnitev zračnih obrambnih sil v vseh državah z istočasno izmenjavo letalcev in inštruktorjev med Anglijo in ostalimi državami imperija. 2. Zgraditev verige vojaških zračnih oporišč med Anglijo m Avstralijo z dotak-nitvijo Indije. Ta veriga naj bi se pozneje preko Tihega oceana podaljšala do Kanade. 3. Izgradnja avstralske mornarice. 4. Bistveno zvišanje prispevkov držav članic za angleški mornariški proračun za primer, če bi bilo tTeba ojačiti mornarico. 5. Izgradnja mornariškega oporišča v Singapuru. Razen vojaških vprašanj bodo na konferenci, ki bo trajala prilbiimo dva tedna, razpravi iali tudi o gospodarskih problemih. Pietri v Londonu London, 2. maja. AA. Reuterjev urad poroča, da sta na današnjem drugem se- stanku francoski mornariški minister Pietri in zunanji minister Simon govorila tudi o nemških podmornicah in o vprašanjih splošnega značaja v zvezi z zadnjimi dogodki. Tudi Rusija se oborožuje na morju London, 2. maja. k. Obenem z nemškim gradbenim programom so angleški listi objavili kratko vest, da bo tudi komisariat za vojsko v Moskvi v kratkem izdelal velik pomorski gradbeni program, ki bo določal zgraditev cele vrste križark in podmornic v čim krajšem časovnem razdobju. Goring za izvršena dejstva Berlin, 2. maja. g. Pri zakuski, ki jo je priredila Zveza inozemskih novinari«v, je pruski ministrski predsednik general Goring podal nekaj podatkov o nemškem oboroževanju v zraku. Izjavil je med drugim, da bi bila Nemčija za to oboroževanje lahko izbrala dve metodi. Če bi izbrala pot počasnega in postopnega oboroževanja, bi bila nevarnost, da bi jo bili v inozemstvu spoznali. Zaradi tega se je odrekla temu, da bi postopno zviševala število pilotov in letal in je rajši vse pripravila na en trenutek, da je lahko proglasila nemško oborožitev kot izvršeno dejstvo. Če je inozemski tisk v prejšnjih mesecih zatrjeval, da so nemške tovarne na tihem delal« noč in dan, je imel glede tega točne vesti. Macdonald svari in vabi Velik govor angleškega premierja o aktualnih evropskih zunanjepolitičnih problemih London, 2. maja. AA. Današnjo sejo spodnje zbornice so pričakovali v javnosti z velikim zanimanjem. Galerije so bile polne in polna je bila tudi diplomatska loža. V debati je povzel besedo predsednik vlade Macdonald in izjavil, da je bil prvi cilj današnje debate, da se razmotri delo na poslednjih mednarodnih sestankih v Rimu, Parizu, Londonu, Stresi in Ženevi. V sedanjih okoliščinah pa je nemogoče, da se ne bi navezala na to debato tudi nekatera splošna razmotrivanja o oboroževanju, saj bo spodnja zbornica v kratkem imela priložnost podrobneje izpregovoriti o državni obrambi naše države v zvezi z ukrepi, ki nam jih nalagajo nekatere iz-premembe, nastale zaonje čase na evropski celini. Londonska deklaracija je jasno pokazala, da se oddaljujemo od brezpogojnega spoštovanja versajske mirovne pogodbe in da hodimo po poti zboljšanja razmerja na podlagi svobodnega dogovarjanja in sklepanja novih pogodb o varnosti in oborožitvi. Dne 3l februarja so imele države, ki »o se lotile potrpežljivo dela za ustanovitev boljše Evrope, razlog, da pogledajo v lepšo bodočnost Zato je treba zelo obžalovati, ker je nemška vlada vnaprej Izdala svoj sklep o obnovi splošne vojaške obveznosti in o letalski vojski. Velika Britanija in rimska konferenca Velika Britanija ne bo uradno zastopana na rimski konferenci, ker ne mara priznati obveznosti v vprašanjih, ki bodo na tej konferenci na dnevnem redu. (Ploskanje.) Poslala bo v Rim na konferenco samo opazovalca, da bo stalno poučena o njenem poteku in da bo mogla kakodcoli pripomoči k njenemu uspehu, če se ji bo za to pokazala priložnost Vprašanje srednje in vzhodne Evrope Omenjajoč oni del londonske deklaracije, ki se nanaša na vprašanja srednje in vzhodne Evrope, je Macdonald dejal: Velika Britanija ni neposredno zainteresirana pri teh predlogih, toda prijateljsko se zanima za ureditev teh vprafenj in bo pozdravila vsak korak, ki bi na tem polju pripeljal do ugodnega rezultata. Zato je Velika Britanija povsod, kjer so njeni nasveti imeli upanje na ugoden sprejem, svetovala, naj se razgovori nadaljujejo v svrho dosege želenega cilja. Glede vzhodne Evrope je mnogo odvisno od Nemčije, ki lahko prispeva zelo dragoceno pomoč k sistemu varnosti, ki se naj tamkaj ustvari. Za obiska ministra Johna Simona v Berlinu je državni kan-celar Hitler izjavil, da je v načelu pripravljen pogajati se o večstranskih paktih o nenapadanju z državami vzhodne Evrope. Upali smo, da bo Nemčija pripravljena tudi za popolnejše sporazume. Vzltc temu mislimo, da ne bi kazalo iti preko predlogov g. Hitlerja. Upamo, da bo Nemčija sama čim prej storila korake, da na kar najkonkretnejši način formulira sistem, ki ga je g. Hitler predlagal v glavnih obrisih. Nimuno razloga misliti, da se nenapa-dalni pakt, ki ga predlaga Nemčija, ne bi mogel spraviti v sklad s paktom o vzajemnih poroštvih, o katerem razpravljata sedtj Francija in Rusija. Po moji sodbi bi ta dva pakta mogla odlično izpopolnjevati drug drugega in s tem bi se ustvaril sistem kolektivne varnosti v vzhodni Evropi. Ne mislimo in nikoli nismo mislili, da bi se sistem varnosti mogel definitivno postaviti brez udeležbe Nemčije. S tega stališča prav gotovo ni primerno, da se » trenutku, ko se kažejo prizadevanja za ustvaritev sistema prostovoljnega sodelovanja ob nemški udeležbi porajajo tako enostranski sklepi, kakor so se nedavno zgodili v Berlinu glede pomorske in letalske borožbe. sklepi, ki so zelo vznemirili duhove v vsej Evropi. Predvsem je treba obnove zaupanja Brez tega ni polnih koristi od mednarodnih razgovorov. Priznavamo, da so se od konfe- rence v Stresi pa do danes razmere izpre-menile, toda splošna načela te deklaracije so slej ko pTej glavni cilji Velike Britanije. Bila bi velika nesreča, če bi zaradi tega popustilo zaupanje, ki vlada med Francijo, Italijo in Veliko Britanijo. Storili bomo vse, kar je v naših človeških močeh, da se to ne dogodi. Naš cilj je, da čiiii bolj povečamo število držav, pripravljenih za sodelovanje. Proti pretiravanju v oboroževanju Predsednik vlade g. Macdonald je nato aludiral na britansko Belo knjigo in dejal med drugim med viharnim pozdravljanjem spodnje zbornice: Želimo, da bodi naša državna obramba na zadosti visoki stopnji, da nas bo mogla ščititi. Brltanslco vlado je iznenadfko, ker je Nemčija prav sedaj izbrala čas za proglasitev svojega pomorskega programa, zlasti pa za gradnjo podmornic. Želimo sporazum, ki naj prepreči vsako pretiravanje v pomorskem oboroževanju. Nemški 6klep o gradnji podmornic je nesrečen. Tudi danes smo pripravljeni, ne da bi pristali na Ignoriranje določb mirovnih pogodb, sprejeti v Londonu nemške zastopnike. Ti razgovori bi se vršili pod istim* pogoji, kakor poznejši razgovori z Z ed i njenimi državami in Japonsko. Velika Britanija v nobenem primeru ne bo mogla pristati na to, da bi glede letalske oborožitve ostala za Nemčijo. To velja tudi sedaj, pa naj se izjava g. Hitlerja o pariteti med britanskimi in nemškimi letalskimi silami tolmači tako ali tako. Nočemo prirejati tekme v letalskem oboroževanju, razen tedaj, če nas v to prisilijo. še sedaj, preden gremo dalj«, skuša britanska vlada doseči z vso avtoriteto, s katero more razpolagati, da se s sporazumom med zainteresiranimi silami prepreči ali vsaj zadrži tekmovanje In da se letalskemu oboroževanju postavijo meje. Zveza Francije z Rusijo Snoči sta Laval in ruski poslanik Potemkin podpisala pogodbo o medsebojni pomoči Pariz, 2. maja p. Nocoj je bil podpisan franoosko-ruski pakt o vzajemnem podpiranju v vojni. Po podpisu je Laval sporočal novinarjem komunike, o potdipisu pogodbe ln izrazil svoje veliko zadovoljstvo, ker Je bil sklenjen ta sporazum, ki pomeni ogromen korak dalje k ureditvi oidino-šajev v Evropi in zavarovanju splošnega miru. Naglasil je, da ta sporazum ne križa drugih obveznosti, ki jih imata Francija odnosno Rusija, ker je v popolnem skladu s paktom Društva narodov, istočasno pa pušča odprta vrata za zaključi-tev vzhodnega pakta, o katerem se prizadete države že dolgo pogajajo. Francoski politični krogi so zaključitev nestrpno pričakovanega pakta sprejeli z velikim zadovoljstvom. Vsebina pakta Pariz, 2. maja g. Pakt ohstoji iz petih členov in mu je priložen poseben protokol. ČL L pogodbe določa, da se bosta Francija ln Rusija v nevarnosti napada ali ogražanja medsebojno posvetovali o uporabi določbe čl. 10. statuta Društva narodov. ČL 2. določa za primer, če bi svet Društva narodov ne mogel priti do soglasnega sklepa, da se takoj uveljavi medsebojna takojšnja pomoč med Francijo in Rusijo po besedilu O. 15. odst. 7. statuta Društva narodov. Čl. S. definira obveznosti za medsebojno podpiranje v primeru neizzvanega napada po določbah ČL 16. in 17. odstavek S. statuta Društva narodov. Čl. 4. definira obveznosti te pogodbe za obe državi pogodbenici, da nista v nobenem primeru omejeni v obveznostih, ki jih imata po statutih Društva narodov. čl. 5. določa dobo trajanja pogodbe. Dodatni protokol ugotavlja, da se obveznosti po tej pogodbi nanašajo izključno na Evropo, da bosta Francija in Rusija pri sklepanju pred svetom Društva narodov postopali skupno in da obveznosti za podpiranje ne veljajo, če napad ne zadene teritorij države pogodbenice. Laval odpotuje v Moskvo 9. maja Pariš, 2. maja. g. Zunanji minister Laval je zvečer oficielno izjavil, da poide v četrtek, dne 8. t m. iz Pariza v Moskvo. Na poti v Rusijo se bo dne 11. L m. ustavil v Varšavi in v ponedeljek, dne 13. t. m. prispel v Moskvo. Eksplozije peklenskih strojev na Dunaju Za 1. maj so marksisti in narodni socialisti povsod po Avstriji priredili demonstracije proti obstoječemu režimu Dunaj, 2. maja p. Prvi maj v Avstriji ni potekel tako mirno, kakor poročajo uradna poročila. Na Dunaju in v vseh drugih večjih mestih in Industrijskih središčih je prišlo do velikih demonstracij proti režimu. Značilno je, da je bilo izvršenih cela vrvta atentatov na javne objekte. Na Dunaju je eksplodiralo v teku včerajšnjega dne več peklenskih strojev in bomb, ki pa niso povzročile znatnejše škode. Huda eksplozija je nastala pred policijsko stražnico v 20. okraju, kjer je nekdo vrgel bombo. Slučajno je šel mimo uradnik zveznega kancelarstva dr. Tannhofer, ki je bil tako hudo ranjen na desni nogi, da to mu jo morali v bolnišnici odrezati. Dve ženski sta dobili težje rane in so jih morali prepeljati v bolnišnico, en policijski stražnik je bil ubit Zaradi teh atentatov Je bilo Izvršenih mnogo aretacij bivših socialistov In komunistov. Pravih krivcev doslej ie niso izsledili. Komunisti !n narodni socialisti so za 1 maj razširjali strankine embleme in ponekod prižigali kresove. zvoniku vo- tivne cerkve na Dunajiu so razobesili zastavo s kljukastim križem, ki so jo poteim mestni gasilci odstranili. Potres v Turčiji in Grčiji Ankara, 2. maja. AA. Snoči je divjal potres na področju Karsa. Poškodoval je mnogo hiš, več se jih je pa podrlo. Iz Di-gora poročaio. da je potres ubil šest ljudi. Ankara, 2. maja. A A. Doznava 6e, da je potres v pokrajini Kan&u zahteval okoli 200 človeških žrtev. Atene, 2. maja. p. Včeraj so skoro po vsej Grčiji občutili precej močan potres, ki pa ni povzročil večje škode; pač pa prihajajo iz Ankare vesti, da je bil na področju Dikona zelo katastrofalen. Po uradno še nepotrjenih vesteh je bilo 200 mrtvih in nad 500 hudo ranjenih. Zaradi nastalih razpok v zemlji je v zastoju ves železniški in avtomobilski promet, kar zelo otežkoča pomožno akcijo v potresnem ozemlju, ker se potresni sunki še vedno nadaljujejo. Ivan Mohorič: Pomen petomajskih volitev V nedeljo, dne 5. maja je jugosloven-ski narod poklican na volišče. Ko govorimo o volitvah, se pojavlja predvsem vprašanje: ali se udeležiti volitev ali ne. Slično kakor pri volitvah dne 8. novembra se tudi to pot pojavlja agitacija za abstinenco. Navaja se pri tem kot razlog težki gospodarski položaj, ki ni prizanesel niti enemu sloju prebivalstva, ki je povzročil po vsem svetu milijonom težke skrbi, poostril borbo za obstoj, umrtvil gospodarsko delavnost, pahnil ljudstvo v brezposelnost in ustvaril atmosfero, v kateri se loteva mnogih apatija napram javnim vprašanjem. Volilna pravica je temeljna pravica spodobnega državljana. Kdor se ne udeleži volitev, se odreka svoji najvažnejši pravici sodelovanja pri vsedržavnih odločitvah, soodločevanja v dobi, ko stojimo pred usodepolnimi problemi v naši zunanji politiki, ko stojimo pred težkimi nalogami v naši notranji politiki, ko trkajo na duri in zahtevajo rešitve pereča socialna in gospodarska vprašanja Abstinirati se bi pomenilo desintere-sirati se na teh važnih odločitvah, bi značilo pomanjkanje politične zavednosti in čuta odgovornosti v dobi, ki je težka im odločilna. Danes odpade vsak izgovor, s katerim so se branili udeležbe posamezniki dne 8. novembra, češ da nimajo izbire in da se ne morejo opredeliti po svojem po Etičnem prepričanju. Na razpolago so štiri kandidatske liste. Poleg vladine liste lahko izbira volilec med tremi opozicijskimi listami, ki predstavljajo razne smeri političnega gledanja, razne oblike in načine političnega udejstvovanja, razna politična stremljenja. Odpade torej vsak izgovor, tembolj, ker postavitev kandidatskih list ni bila vezana na obstoj organizirane stranike. Vsakomur je dana možnost svobodne ocene političnega položaja in soodločitve glede bodočega parlamentarnega dela. Pri tej odločitvi presojajo mnogi velika državna vprašanja z vidika čisto krajevnih ali celo osebnih interesov, stanovskih želja in samoumevno tudi osebnih simpatij in antipatij do kandidatov. Prepogosto se pozablja pri tem na velike in težke državne probleme, pred katerimi stoji naša država in o katerih bodo padle v bodočih letih važne odločitve. V nenormalnih razmerah, v katerih gremo na volitve, se v volilni agitaciji in borbi pušča iz vida dalekosežnost pomena petomajskih volitev, ki gre daleč preko krajevnih interesov, ko gre za to, da stvorimo predpogoje za Narodno skupščino, ki bi morala biti kos velikim nalogam sedanjega časa, Petomajske volitve so prvi apel na politično zavest jugoslovenskega naroda pa groznem udarcu, ki ga je zadel z mučeniško smrtjo velikega kralja Aleksandra Uedinitelja. Ves inozemski svet gleda na to, ali bo jugoslovenska politična javnost pokazala svojo mogočno voljo za enotno zedinjeno državo, ki jo je stvoril kot svoje veliko življenjsko delo blagopokojaii kralj in zapustil s svojim zadnjim vzdihom »Čuvajte Jugoslavijo!« svojemu narodu. Po rezultatu teh volitev si bo napravilo inozemstvo svojo sodbo o politični Jugoslaviji in bo cenilo tvornost in politično avtoriteto naše države. Evropa je nemirna, politično nestalna Dolga leta se vodi borba proti mirovnim pogodbam in mednarodne teroristične tolpe so hotele s svojimi zločinskimi aJkciiami reševati mednarodne politične probleme. Delajo se najtežji napori, da se omeji noro tekmovanje narodov v oboroževanju, da se nrenrečno politične avanture, ki grozijo dan na dan v evropski politiki. Vsi smo bili priča težkih dogodkov in besne kampanje proti naši državi, proti njeni konsolidaciji; poskušalo se je celo zanetiti iz inozemstva nemire im nerede v notranjosti države, da se Tias cosrvvda.rsko še boli oslabi in politično razdvoji. V tei situaciji ne more biti v Jugoslaviji niVoear. ki ne bi odobraval politike sedanip^a predsednika vlade g. Bo-go^Triba JevMča. ki jo vodi kot zunanti minister v naitpž-ifh i-n naid^ikatnp^h političnih tvriliVnb Vi ip dat v ripo^p. polnih momentih no Tnarsei^Ver« atentatu nenobi+Tiih doVazov srvoie državniške modrosti. nrendprnrwti. r>a tudi odločne borbenosti za čast domovine. zavarovanie miru proti poskusom revizije na.š'h meia in rušenhi mirovnih po«rocfb. Pod nVo uredi+ev spornih vnraSa.nl mednarodnih odnosa Vv. Oosn. .Tevtfi? srtada mM tvorca Male antante im RalVansV0 rveze. W bo^pio obvarovati s-rpdnio FVrono in balkanske zemMp nrr>d rpstavraei^Vrmi rvoirlmsi iti T»s<-variaV» SiroVp ir>o?.nn'H pTT-rvrvoV^ tr n/vv vrHnoi« enrp. tovnpca v dobi. ko sfoT?mo r>r<*d va7"?rni n<71n^?tvarni ZPt bodočo eospo-darsVo T>ob't'Vo Podunavia. katereea interesi so rvvvezani 7 f^^01"-cViml iti .'r-toro^ Vw>1WiW Tiifostaviip. np vp" dvoma, in rf Tnesta ra-rmiaHania. Trgi in Voi jp na? i-nfpres, kal je naša življeni--Vu notrp>ia.. T-,fofPe »'»VpTn^pra Tnofo«1ov^na ip, mir da ntr-dimo mir ^vp^^o1! za irrprR+ev naših težkih so- cialnih in gospodarskih vprašanj. Ta politična zavest narekuje vsakemu Ju-goslovenu, ki to uvideva ki čuti, da da pri volitvah 5. maja z udeležbo na volitvah vidnega in pozitivnega izraza temu svojemu prepričanju in zavesti, da odobri dosedanjo politiko naporov in prizadevanj v tej smeri. V notranji politiki je program nosilca kandidatne liste g. Jevtiča obeležen z napori, da se poživi gospodarska delavnost, in z načrti, da se izvede ^ nujne reforme v naši administraciji, ki jih narod želi in potrebuje. Niz ukrepov, ki jih je izdala vlada že dosedaj, je zgovoren dokaz odločne volje vlade, da izpelje naš narod iz stiske, v katero ga je potisnila svetovna gospodarska kriza. Kakor so bila v prvi dobi borbe s posledicami krize od leta 1932. do leta 1934. vsa prizadevanja posvečena temu, da se ohrani naše gospodarstvo pred še večjiiani potresi, da se zajezi plazovje gospodarskega razsula, ki je nastopalo z orkansko močjo, posveča sedaj vlada g. Bogoljuba Jevtiča svoje delo naporom, da zacelimo globoke rane, da dobi iniciativnost in podjetnost zopet novega poleta, nove vere in zaupanja, volje do riskiranja, da se zopet povrne medsebojno zaupanje im stalnost, brez katere gospodarsko delovanje ni mogoče. Predsednik vlade in nosilec liste želi razbremeniti narod od javnih dajatev, jiih razporediti pravičneje im »tvoriti nove predpogoje zaslužka in prometa. Davno željena javna dela bodo poživila gospodarstvo in promet ter omogočila izdatno pobijanje brezposelnosti. Toda ne varajimo se. Naša država še davno ni prebrodila gospodarske krize in bitka z njenimi posledicami še ni končana. Nova skupščina bo morala reševati dale-kosežna vprašanja, ki nujno čakajo na rešitev. Vsak trezen gospodar, vsak iskren patriot ima mnogo razloga, da s sv(?jo udeležbo in s svojim glasovanjem dne 5. maja izrazi nosilcu liste g. Jevticu svoje zaupanje ter ga s tem podpre za končno izvršitev programa gospodarske obnove in socialnega dela. Opozicijske liste nas hočejo zavleči zopet v borbo za ustavna vprašanja, ki jih smatramo mi dokončno rešena v ustavi z dne 3. septembra in zato ne želimo, da se ta vprašanja povrnejo. Vsak glas, oddan za opozicijsko listo, pomeni povra-tek v neplodno in brezizgledno razpravo ustavnopravnih problemov. Prepričan sem, da bo ogromna večina jugoslovenskega naroda v nedeljo volila za program dela in sloge in odbila vsak program političnega realccionar-stva.. , * , .....V-- . . .. ; ; Ratifikacija pogodbe o tromeji v Banatu Beograa, 2. maja AA. Naš poslanik v Bukarešti je 24. aprila t. 1. izvršil s pooblaščenim zastopnikom Rumunije izmenjavo ratifikacijskih instrumentov pogodbe, sklenjene in podpisane v Bukarešti 4. junija 1927 med Jugoslavijo in Rumunijo, ki se tiče tromeje, določene s protokolom o meji v Banatu, sklenjenim med Jugoslavijo in Rumunijo 24. novembra 1923. Nova železniška tarifa za izletnike Beograd, 2. maja AA. Z včerajšnjim dnem je stopila v veljavo nova železniška tujsko-prometna tarifa za izletnike, domačine in tujce, ki potujejo v naša zdravilišča ter gorska in jadranska letovišča itd. Poset francoske mornarice Beograd, 2 maja p. Te dni bo krenila Iz Toulona na uradni poset Jugoslaviji francoska pomorska eskadrila. sestoječa iz treh križark in šestih torpiljark. Eskadrila bo posetila Boko Kotorsko, Dubrovnik in Split, nato pa bo odplula v Benetke in Neapelj. Odlikovanje Beograd, 2. maja p. Z redom Jugoslo-venske krone IV. stopnje je odlikovan pod-direktor Narodne banke dr. Dušan Uzelac. Beograd se seli na periferijo Beograd. 2. maja p. Prvi maj je bii tudi v Beogradu dan selitev. Po številu vozov s pohištvom, ki so se včeraj in danes opažali na ulicah, izgleda, da je nastalo splošno preseljevanje. Značilno je, da se je največ najemnikov selilo iz sredine mesta na periferijo ki dobiva vedno bolj značaj uradniških naselbin. Dočim je v mestu vedno več stanovanj praznih, vlada veliko povpraševanje za manjšimi stanovanji v predmestjih. Šestnajst sorodnikov zastrupila Bjelovar, 2. maja č. Dne 13. t. m. se bo pričel pred tukajšnjim okrožnim sodiščem senzacionalni proces proti Milki Pavlovič iz sela Pavijani pri Bjelovaru. Obtožena je, da je a arzenom zastrupila 16 svojih sorodnikov, med njimi tudi svojega moža in lastne otroke, da bi tako prišla do njihovega premoženja Razprava bi se imela vršiti že pred dvema mesecema, vendar pa je obtoženka simulirala duševno zmedenost in so jo morali oddati na opazovanje v bolnico. Pred nenaj dnevi so jo iz bolnice odpustili kot popolnoma zdravo. Kljub temu še nadalje simulira vendar pa bo morala pred sodišče. Mednarodni kongres hranilnic Zagreb, 2. maja n. Od 20. do 25. maja bo v Parizu ni mednarodni kongres hranilnic. Pokrovitelj kongresa je predsednik francoske republike g. Lebrun Jugoslavijo bodo zastopali po en odposlanec Državne hipotekarne banke v Beogradu, Mestne hranilnice v' Zagrebu in Banovinske hranilnice v Ljubljani. Druga zmaga BSK Bukarešta, 2. maja p. BSK, ki je za pravoslavne velikonočne praznike gostoval v Bukarešti 1e včerajšnjo tekmo z romunskim prvakom Rlpensio odločil z 2:1 v svojo korist Skupni uspeh gostovanja BSK v Rumuniji je torej nad vse časten. Ban dr. Pcc v Brežicah in Krškem Brežice, 2. maja AA. S posetoma ▼ Bre-ficah in Krškem je ban g. dr. Pue včeraj končal svoje inšpekcijsko potovanje po dravski banovini. _ M . V Brežice je prispel i« Laškega * vla' kom. Na kolodvoru so (?a pozdravih župan občine Zakot g. Volčanšek, občinski odborniki in župnik g. Josip Logar iz Dobove. V Brežicah je bil sprejem pred sreskim na-čelstvom, kjer se je zbrala množica liudi » Sokoli, gasilci ter šolsko mladino. Prvi je pozdravil g. oana župan dr. Drnovšek v daljšem govoru, v katerem je opozoril tudi na položaj v brežiškem srezu, srezu ubogih senovskih rudarjev in revnih kmetov ter ga prosil, da bi prebivalstvu sre-za posvetil vso svojo pozornost. Brežiško prebivalstvo bo prevzelo geslo, ki ga le g. ban izrekel ob nastopu banskega medta, da mora biti naše delo prihodnjih sedem let, dokler ne bo naš mladi kralj sam pie-vzel krmila države, še intenzivnejše, da bomo potem z mirnim srcem mogli kralju izročiti neokrnjeno in močno Jugoslavijo. V imenu mladine osnovne in meščanske šole so nato g. banu izročili dva 'epa šopka, potem je" pa bana pozdravil v imenu posavskega Sokolstva starosta dr. ZHoišek. Gosp. ban se je zahvalil za sprejem, ki ga smatra za izraz ljubezni in vdanosti prebivalstva do kralja in domovine. V sedanjih časih moramo združiti vse misli samo za blaginjo naše domovine. S skupnim delom korakajmo proti edinemu cilju: močni in nedeljivi Jugoslaviji, strnimo se v enotno fronto, ki se je bodo bali naši zunanji in notranji sovražniki. S sviranjem državne himne se je končal uradni sprejem. Gosp. ban je nato na sreskem načelstvu sprejemal razne deputacije, med njimi duhovščino sreza, predstavnike nacionalnih, kulturnih, humanih organizacij, brezposelnih itd. V daljšem razgovoru se je pomu-dil z župani brežiškega sreza. Po sprejemu si je g. ban ogledal brežiško bolnico. Iz Brežic se je g. ban ob 16. pripeljal v Krško. Trg pred sreskim načelstvoin. ored katerim so bili postavljeni mlaji z državnimi trobojnicami, je bil poln meščanov in kmetov. G. bana je pozdravil župan g. Pfeifer. Lepi kraji Dolenjske pričakujejo, je rekel med drugim, da jim bodo poklicani činitelji priskrbeli vso možno oomoč. Prebivalstvo je tega tudi vredno, saj je bilo vedno zvesto svoji nacionalni državi in kralju. Ko je pozdravil g. bana še član banskega sveta g. dekan Kurent, je g. ban v daljšem govoru izrekel svojo zahvalo za prisrčni sprejem. Poudarjal je potrebe dolenjskega prebivalstva, ki je že v preteklosti pokazalo svojo vztrajnost in svojo domovinsko ljubezen, kadar je šlo za to, da se branijo pravice domačega naroda. Državne oblasti bodo podpirale vsa stremljenja Dolenjske. To našo pokrajino morajo zaradi njenih lepot spoznati tudi tujci. Zaradi tega je potrebno, da se podpira tujski promet. Na koncu svojega govora je g- ban 8 posebnim poudarkom izjavil, da je najlepši venec, ki mu ga je ob priliki njegovega inšpekcijskega potovanja izročil narod, venec spleten iz enodušnih izjav prebivalstva iz vseh srezov dravske banovine, ki jasno pričajo o veliki ljubezni in vdanosti našega naroda mlademu kralju Petrn II. in kraljevskemu domu. Sledile so viharne ovacije za kralja Petra II., kraljevski dom ter enotno in nedeljivo Jugoslavijo. Gosp. ban je nato na sreskem načelstvu sprejemal deputacije, ob 19. se je pa odpeljal v Ljubljano. Osebne vesti Izpremembe v državni službi Beograd, 2. maja. p. »Službene Novinec objavljajo večji ukaz o personalnih izpre-membah v državni službi. Napredoval je v višjo skupino višji veterinarski svetnik pri ureekem naoetetvu v Celju Maks Sribar. — Za starešino sreekeaa sodišča v Gonnji Radgoni je imenovan Franc Gorenje, sodnik »reškega sodišča v Ljutomeru. K sreekemu sodišč« v Ljutomeru ie premeščen sodnik Josip Fister, dosedaj pri sreskem sodišču pri Sv. Lenartu. _ Upokojeni so: Jože Mi-klavčič, ravnatelj pomožnih uradov Stf>la sedmorice oddelek B. ravnatelj zen»l'i«ke knji?e pri sreskem sodišču v Mariboru Jurij Karba. voditelj zemljiške knjiee v Novem mewt»i Božidar Tofiamt, pisarniški uradn k Tvan Vidmar pri sreflkem sodišču v Ormožu. pisarniški uradnik Martin Lavra? pri sreskem eodišfu v Šmarju, višji sodni »f-eial Matej Greblaher nr? sreskem sodišču ▼ Mariboru in Viktor Skočir arhivar katastrske uprave v Oliu. — Premočeni so: cariniki uradniki Rož:d*r Dobrilovif* iz Pod-poriee v Ljubiiano. Dobroslav Milenkovič h Zaerebn v Maribor. Mtadpra<™>'e £;vkovW 't Maribora v Novi ^"d. Ko«fta b. V*Vke r K^torib« 'n Bo'n K^sta Krstfč. dosftdaj 5ef odreka pisarne. ^—X, v« 19 v* • 1 1 1 * R*o T>n. tlkinjenje tak«f ™ tufa motorna vozila Beograd. 2. mala AA Taksa 10 Din na dan. ki so jo plačali tulci ln dvolastntkl za svoia motoma prevozna sredstva v naši krallevinl. se smatra kot nadomestek letne takse, ki so io plač^vaH lastniki prevoznih sredstev po tar 9t. 100 taksne tarife. Kei se z uredbo o taksi na prevozna sredstva ir državni troSnrini na plinsko o!1e od m*rrn 1935 letna taksa 17 tar St 100 taVvno trtrif* se s to uredbo (»klnelr tud' dolo^Vio « koKVor rava o potrebah tega lepega in slovitega kraja. Na shodu v Smartnem in v Litiji je razvil g. Lajovic obširen gospodarski program o potrebah litijskega sreza, ki so ga z zadovoljstvom pozdravili zlasti gospodarstveniki, iz katerih vrst izhaja g. Lajovic. Lepo Je uspel tudi shod v Ponovičah. Zanimanje za volitve Je v IttfJftfcem srezu prav živahno. Volilee samo moti agitacija nekaternikov, ki slikajo posamezne kandidate kot neke izbrance in proteži-rance. Pri tem pa pozabljajo ti gospoid&e, so ve i kandidati na listi g. predsednika Jevtiča enakovredni borci sa nmago jugo-slovenske ideje ter politično ln gospodarsko konsolidacijo naše države. Iabira kandidatov, ki so bili sprejeti na listo g. Jevtiča je bila tako temeljita, da danes ne more biti govora, da je kateri od kandd-datov, na listi g. Jevtiča več ali manj vreden in drag nosilcu liste. Na vodilcih je samo, da ee opredele po lokalnih vidikih napram poedincem ter jim iaroče svoje sa-npanje za težko in odgovornosti potno telo v novem parlamentu. Iz novomeškega sreza Novomeški srez se ponaša z navečjim številom kandidatov na listi g. predsednika Jevtiča. Zato pa je tudi volilna borba v tem srezu še prav živahna Med kandidati je posebno agilen g. župan Fran Bute, ki je imel samo v nedeljo 6 lepo uspelih shodov. Prvo zborovanje se je vršilo v Mirni peči, kjer je bilo več sto volileev, ki so kandidatov govor spremljali z živahnim odobravanjem. Iz Mirne peži ie odbi-tel g. Bule v Žužemberk, kjer je imel velik shod na trgu. Nič manj lepo ni uspel shod v Trebnjem, kateremu je sledilo zborovanje v Zagradcu, kjer so posku&aK nekaterniki ugovarjati govorniku. Kmalu pa so utihnili ter pričeli pozneje celo pritrjevati treznim izvajanjem g. Bulea. Proti večeru je govoril g. Bule še v Ambrusu in v Ajdovcu, kamor je dospel šele ob 10. zvečer. Kljub pozni uri so zborovalei vztrajali ter poslušali govor kandidata, ki ga poznajp v teh krajih že leta kot poštenega moža, odločnega narodnjaka in vzornega gospodarja. Iz gornjegrajskega sreza Volilna agitacija v gornjegrajskem srezu je izredno živahna. Oba kandidata na Jevtičeri listi Zehelj in Goričar sta pridno na poslu in marljivo prirejata v vseh občinah volilne sestanke, ki so prav dobro obiskani. Volilna agitacija se je v zadnjem času zelo posivila zlasti v L/učah tn Solčavi, kjer je ljudstvu predvsem na srcu zsgradtoa ceste Kamnik-Ivuče in cestna zveza s koroško črno. Kandidat Anton Zehelj je na sestanku v Lučah obljubil, da se bo, ako bo izvoljen za poslanca, z vso vnemo zavzemal tako za zgradbo ceste z Vranskega čez Lipo, kakor tudi za zgrad-. bo obeh gori omenjenih cest. Takisto je tudi kandidat Matija Goričar na volilnem sestanku v Lučah izjavil, da uvideva potrebo cestne zveze Kamnik-Luče in da bo delal, ako bo izvoljen, za ta načrt Ker so tako odstranjeni vsi nesporazumi, bi bo preje razdvajali prebivalstvo v okraju, je računati, da bo udeležba ori volitvah dokaj številna, zlasti ker za splavarje ee ni ugodne vode. SpJavarji bodo torej doma in se bodo polnoštevilno udeležili volitev, saj je eden izmed kandidatov sam »flosa-r«. Nov mrzli val V Jugoslaviji in tudi po so nastopili zopet Beograd, 2. maja p. Včeraj je zavladal v vsej državi nenavaden mraz. V poedi-nih predelih država, zlasti na severozapadu in na jugu je zapadel nov sneg. Razen v Sloveniji je padlo mnogo snega tudi v Črni gori. Na področju Ppdgorice je ponekod v zastoju celo promet Mraz je povzročil obilo škode zlasti na sadnem drevju, pa tudi po polju. Split, 2. maja. n. Na Dinarskem pogorju je včeraj ves dan snežilo. Na planinah okrog Kamešnice je zapadlo nad 20 cm novega snega. Davi je bilo n« Kamešnici — 4 stopinje C V Primorju piha hladna burja. Banjaluka, Z maja i. Včeraj je besnelo nad Bosansko Krajino veliko neurje. Spočetka je deževalo, pozneje pt. se je vsula toča, naposled pa je začelo snežiti v debelih kosmih. Temperatura je padla pod ničlo. Danes je bil zopet veder solnčen dan in se je sneg v dolinah naglo stajal, na planinah pa ga je še do 20 cm. nekaterih drugih državah pravi zimski dnevi Sarajevo, 2. maja č. Včeraj je v bosanskih planinah zapadel precej debel sneg. Celo v Sarajevu je snežilo ves dopoldan v debelih kosmih ter je zapadlo okrog 10 cm snega, ki pa se je v teku noči zopet razta-jal. Na bližnjih planinah pa še vedno leži globoko v doline do 30 cm novega snega. Na Jahorini ga je zapadlo nad pol metra. Temperatura ;'e padla včeraj na 5 stopinj pod ničlo in se je danes dvignila komaj na 4 stopinje nad ničlo. Snežni viharji na Poljskem Varšava, 2. maja. w. Po vsej Poljski so v noči na četrtek divjali silni snežni viharji. Poljska prestolnica je globoko v snegu. Iz Zakopanov poročajo, da tamkaj neprestano sneži. Snega je padlo že za 50 cm. Zaradi slabega vremena v mnogih krajih na Poljskem je več vlakov prispelo danes v Varšavo z zamudo. Zaradi slabega vremena so tudi odpovedali vojaško svečanost, ki bi se imela jutri vršiti za proslavo nacionalnega dne. Boj proti terorizmu Nesoglasja v odboru za pobijanje mednarodnega terorizma — Nova manifestacija enotnosti Male antante Ženeva, 2. maja. AA. Odbor za boi oroti terorizmu je danes nadaljeval svoje delo. Pojavile so se občutne težkoče ne samo glede nekaterih vprašanj, temveč tudi glede oportunosti konvencije. Švicarski delegat je obrazložil, da je Švici zelo težko sprejeti takšno konvencijo, ker so kantoni sami pristojni za kazenski zakonik, ne pa Švicarska federacija. Zastopniki Italije, Rusije. Poljske in Rumunije so izrekli svoje pripombe političnega in pravnega značaja zoper mednarodno kazensko sodišče, kakor ga predlaga francoska spemenica V nasprotju s stališčem, ki ga je zastopal francoski delegat, za njim pa britanski. se je poljski zastopnik izrekel ^oper podrobno naštevanje hudodelstev, ki naj bi se upoštevala Zahteval je splofino obliko. in sicer it čisto praktičnih razlogov ženeva, 2 maja w V odboru za pobija nj« mednarodnega terorizma le obvestil prv' i«»iP«at Romunije PeH» nredsednfka. da pripada rnmrn<=k' "leteeaeljl kot strokovnjak tudi Ju gosi o venski poslaniSki taj- nik io pravni svetovalec jugoslovenske delegacije pri Društvu narodov Stoikovič. Udeležba jugoslovenskega strokovnjaka v rumunski delegaciji naj bi bila dokaz skupne zunanje politike vseh treh držav Male antante. V odboru za pobijanje mednarodnega terorizma je Rumuniia zastopana kot edina država Male antante. Vremenska napoved Vremensko stanje 2. t. m.: Hladen vaj na zapadu. v srednji in južni Evropi, depresija nad Rusijo in nad Sredozemskim morjem, dež in sneg na vzhodu Evrope. Nočni mraz v srednji in severni Evropi. — V Jugoslaviji se je razvedrilo v severni polovici, oblačno, dež in sneg na Jugu države. Temperatura je znatno padla. Minimum Mrzle Vodice —4, maksimum ši-benik 20 C. Dunajska vremenska napoved sa petek: Jasno, ponoči slana. Počasi se bo temperatura dvignila- Naši kraii In ljudje Cvetoči maj s snegom in slano Poslednji pomladni mesec je 2e prvega dne otresel raz sebe vse nevšečnosti zapoznele zime — Znatna Skoda v sadovnjakih in vinogradih Ljubljana, Z maja Mesec ljubezni, mladostnih sanj, neugna-aega hrepenenja po življenju, hkrati pa neštetim obupancem prezgodnji grob neizpolnjenih nad in želja — to je maj. Pri-roda se je odela poslednji pomladni mesec vsenaokrog v bujno, nežno zelenje in cvetje se vrsti drugo za drugim, da izpolni svoje poslanstvo, zasipajoč naravo vedno znova s pisano lepoto tja v pozno jesen. Košato zelenje odeva že skoraj vse drevje, na prisojnih goličavah so prijetno zaduhteli drobni cvetovi šmarnic, veselo »e »preletavajo čebele po bledordečih čašicah borovnic, ki obetajo spet letos obilen sad. Solnce se je dvignilo že za nad tretjino svojega pomladnega vzpona na nebesnem svodu, naglo se bo poslej spenja-lo vedno više, dokler ne bo o kresu doseglo višek svoje moči. Do tedaj pa bodo polja in travniki s sadovnjaki in vinogradi prizorišče klijoče pozemeljske aile, up in nada kmetov« priprošnje. PirvomajniSko presenečenje Hladno, megleno je bilo jutro letošnjega prvega dne v maju. Ko se je megla razpršila, je napočilo solnčno dopoldne. Na trgu je bilo prav živahno, plačilni dan! Gospodinje so težko obložene hitele domov. Sveže bukovo in drugo zelenje so ponesle seboj, da posije tudi v dom košček pomladi, majniško razpoloženje. Vsak, kdor je bil prost, si je obetal prijeten popoldanski izlet v naravo. Proti poldnevu se je nebo s severovzhoda iznenada pooblačilo. Pritisnil je mrzel veter in kmalu so bile vse gore na robu obzorja zastrte s temnimi oblaki. Vendar •o kakor jutranji tudi opoldanski vlaki potegnili trume izletnikov v okolico. Popoldne je deževalo, celo votlo zagrmelo. Zapoznela zima, ki je konec aprila posedla s svežim snegom Rusijo, del Poljske in Nemčije, je s svojim krajnim delom pobelila tudi srednjeevropska pogorja. V doline in ravnine je vrgla daleč na jugovzhod hladen piš, ki je tudi pri nas »kvaril prvomajniško razpoloženje. Sneg, toča, mraz in slana Izletnike je v planinah krog poldneva zajel močan snežni metež, ki je med viharjem nasul nizko pod vrhove do četrt metra novega snega Snežilo je včeraj tudi na jugovzhodnem delu države, povsod, razen ob morju so padle temperature za 8 do 10 stop. Tako sta zabeležila Ljubljana in Maribor — 1, Rogaška Slatina celo — 3 stop. G Hladno vreme, ki smo ga dobili za cvetni maj, ne godi cvetočim jablanam in drugemu sadnemu drevju, ki potrebuje sedaj toplote in sonca. Nastavek trte v goricah i« prav dober, upamo, da bo pri tem tudi ostalo. Okrog 12 je v torek v konjiškem okolišu začela nenadoma padati suha toča celih 15 minut in jo je vrglo za 3 prste na debelo. Veliko škodo je napravila po vinogradih v Zrečah, kjer je uničila mnogo trsov. Tudi Mariboru je letošnji 1. maj prinesel grom in blisk, dež in sneg. Zaradi zapadlega snega je pritisnilo mrzlo vreme. Slana je uničila pod Pohorjem, pa tudi v Kamnici, Rošpohu, Slov. goricah in na Dravskem polju vse nežne vrtne kulture in zgodnje sadno drevje. Neugodno, viharno vreme je tudi zelo oviralo zračni promet« V sredo je bil namreč otvorjen redni zračni promet na progi Dunaj-Gradec-Za-greb-Beograd. Vreme je bilo tako neugodno, da so potniki že po 7. uri zjutraj, ko so odleteli z Dunaja, opazovali iz letala sneg in dež. Na zagrebškem letališču v Borongaju je letalo točno pristalo ob 9. in ko sta se vkrcala dva potnika, je odletelo v Beograd, kamor je spet točno pristalo ob 11.40. Na našem ozemlju se je popoldne vreme še poslabšalo in je zlasti okrog Sarajeva močno snežilo. Iz Beograda so prispeli v Zagreb trije potniki. Pri vseh vremenskih neprilikah so bili starti in pristanki na vseh letališčih popolnoma točni. Za danes pa so bila že poprej najeta vsa mesta v letalu na progi Zagreb-Beograd. Prvi maj, praznik pomladi je kakor vsa zadnja leta Ljubljana tudi letos preživela v znamenju neke tihe notranje slovesnosti. Tradicionalno cerkveno opravilo na Rožniku je v lepem, solnce obetajočem jutru zbralo prav veliko število občinstva, posamezni majski izletniki pa so prihajali k Čadu in k cerkvi še ves dopoldan v velikem številu. Mrzlo, vetrovno vreme, ki je nastopilo okrog poldneva, pa je kmalu izpraznilo Rožnik in Tivoli in so se ljudje ob doživetju zadnjega navala zime rajši držali doma. Ker velik del industrije na periferiji iz prejšnjih časov še zmerom praznuje prvi maj z mirovanjem obratov, se je praznična svečanost dneva narahlo poznala vsemu življenju v mestu. Zvečer so bile cerkve polne ob otvoritvi majske pobožnosti — šmarnic. Danes je mrzel severnovzhodnik za spoznanje popustil in solnoe »pet sije raz nebo. V srcih pa sedaj ni prostora z« črne misli in pričakovanja, saj je zunaj maj in ž njim doba, ko se bodo na široko odprle planine, gorske doline, letovišča in obmorska kopališča izletnikom in prvim btovi-ščarjem. Nov vozni red 3LS. maja bo na železnicah stopil v veljavo poletni vozni red — Spremembe niso bistvene, zato pa tem bolj Številne Ljubljana, Z maja Kakor vsako leto se bo tudi letos za sezono s 15. majem spremenil vozni red na naših železnicah. Poletni vozni red uvaja že znane izletniške in kopalne vlake (deloma po odredbi direkcije), v ostalem pa ne prinaša bistvene spremembe. Važno pa je, da so odhodni ozir. prihodni časi skoraj vseh vlakov pomaknjeni za nekaj minut naprej ali nazaj, na kar naj potujoči »vet vsaj začetkoma pazi še prav posebno. Ker vladata na železnici baš v pot-niiSkem prometu neizprosen red in točnost, naj se občinstvo, ki st prevaža z vlaki, nikar ne zanaša na morebitne zamude in se ne tolaži z upanjem, da bodo že počakali.« Poglejmo torej nekoliko podrobneje! Iz Ljubljane gl. kol. bodo odhajali vlaki po novem (vlaki, katerih vrsta ni posebej označena, so potniški): # _ , na Gorenjsko: eb 5.02 (izletniški ob nedeljah in praz. — 8 min. prej), 5.57 (delavski ob delavnikih do Tržiča — 6 min. prej), 7.18 (2 min. prej), 9.47 (brzi — 13 min. prej), 12.00 (6 min - prej), 15.42 (2 min. — kasneje), 17.35 (do Trzica), 18.37 (1 min. — prej), 20.50 (brzi — 5 min. ^rKamnik: ob 5.45 (izletniški dnevno — 3 min. prej), 857 (5 min kasneje), 11 JO. 13.50 (7 min. kasneje) 16.07 (3 mtn. prej), 18.22 (6 min. prej); na Dolenjsko: ob 6.10 (lzletmjfci ob ned. in praznikih — 26 min. kasneje), 7.20 (samo ob delavnikih — 12 min. prej), 12.05 (samr ob delavnikih — 10 mm. kasneje). 14.15 (5 min. kasneje), 19.00; na Vrhniko: ob 7.30, 11.45 (8 mm prej), 14.04, 18.34 (2 min. kasneje), 22.25 (ob nedeljah in praznikih); , . na Notranjsko: ob 1.49 (brzi — 4 min. kasneje). 6.06 (brzi - 10 min. kasneje), 6.20 8.00 (OS vlak — 10 min. kasneje), 9.57 (6 min. prej), 1355, 17.08 (brzi -8 min. kasneje), 18.26 (6 min ^"f*): proti Mariboru odn. Zagrebu: ob 0.M (brzi - 10 min. prej). 0.45 (5 min prej). 4.19 (brzi - 1 min. prej), 5.20 (11 min preji, 7 22 (3 min. prej), 9.00 (brzi). 12.47 (brzi - 4 min. prej). 13.40 (10 tnaprej. 18 16 (9 min prej). 20.00 (brzi). 21.25 (SO vi ' - 20 min prej). 22.30 (izletniški ob ned odprl knezovo omaro in si izbral sive hlače in rjave čevlje. Potem se je splazil k samotnemu studenčku pod gradom. Umfl se je in nestrpno čakal, kdaj bo grad zasijal v plamenih. Srdit j« čakal zaman. Utrujen pa je tudi bil tako, da je kar »redi gozda legel in zaspaL Sredi noči »e jo »pustil proti Veliki Kostrivnici, preoblečen spet v svojo staro obleko, ki »e jo med tem posušila. Knezove hlače in čevlje je nesel zamotane pod roko in je oboje vrgel z litijskega mostu v Savo. Do poi dveh ponoči ae je skrival za litijskim kolodvorom. Ko je prispel osebni vlak, je skočil vanj in se odpeljal proti Zagorja. Leon taji, da bi si bil prej kdaj kaj prilastil na gradu. To se bo kmalu izkazalo. Na litijskem sodišču zaslišuje Leona sodnik Karlovšek. Policijski komisar Lovre-čič iz Ljubljane pa je na gradu fotografiral vse prstne odtise. Tomazinova se za enkrat zaradi prestanega straha ne spominja, kaj vse se je godilo z njo v grajskih kleteh. Ko so jo ob prevozu v ljubljansko bolnišnico polagali v kopalno kad, je obupno rotila, naj je ne vržejo v vodnjak. Toda njeno stanje ee boljša in gotovo se bo vrnil tudi spomin. Na grajskem dvorišču v Bogenšperkn^rtopnioe vodijo v gornje grajske prostore, ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Danes ob 4., 7.% in 9.% velika premiera ruskosovjet&kega velefilma HAR Globoko znliane cene Rezervirajte vstopnice! ■ v katerem nastopajo člani Hutfožestvenega teatra v Moskvi To je delo, ki po svoji lepoti in globini presega vsa dosedanja dela Film življenja, pesmi, godbe in ParamoantoT zvočni tednik trpljenja. Nova: Merrie Melodye: »Nasmej se še enkrat« imče vesti ♦ Nacionalna ura radia. Iz skupine predavanj pod naslovom: Portreti iz naše literarne zgodovine bo danes na vrsta opis življenja in delovanja starega dubrovni-škega književnika Marina Držiča, ki je umrl leta 1&67. v Benetkah in je imel v Dubrovniku velike uspehe s svojiimi komedijami in dramami. Bil je eden od prvih književnikov tedanje dobe, ki eo se z večjima uspehom udejstvovali v prozi kakor v verzih. Od njegovih del je ostalo le nekaj, a je tudi to pomembno za našo literarno zgodovino. Predaval bo dr. Pavlo-vič in bo predavanje oddajala beograjska postaja. ♦ Potovanje na Oplenac. Vsa društva, korporacije ter ustanove, ki nameravajo prirediti poklonitveno potovanje na Oplenac, opozarjamo, da dobijo avtobusne vozovnice za vožnjo Mladenovac-Oplenac pri »Putniku« v Ljubljani, če hočejo, da 6e naj avtobusni prevoz v redni izvrši, se je treba pravočasno prijaviti in rezervirati si avtobusne pri »Putniku« za nebotičnikom. _ FIlm Z. K. D. V prostorih Elitnega kina Matice V počastitev materinskega dneva danes ob %3. film, namenjen našim mamicam MATI Skrivnost materinske ljubezni. Najnižja vstopnina: 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 dinarja. ♦ Potovanje Banovinske ženske sekcije JŽS na Oplenac. Od 15. do 18. maja priredi ženska sekcija JŽS za dravsko banovino potovanje na Oplenac, da ee pokloni manom blagopokojnega kralja Aleksandra I. TJedinitelja. Razpored: Odhod 15. maja ob 20. z brzovlakom, 16. maja ogled Beograda. Po možnosti poklonitev Nj. Vel. kraljici. Prenočišče v Beogradu po jako nizki ceni Prehrana takisto. Zjutraj 17. maja odhod v Mladenovac in z avtobusi na Oplenac. Vrnitev v Ljubljano 18. maja zjutraj. — Cena za vožnjo 218 Din za vožnjo z železnico JU. razred in avtobusi. Prijave do 8. maja sprejema predsednica Ljubljana, Staničeva ulica 1. ♦ Smrt jugoslovenskega častnega generalnega konzula v Oslu. Te dni je nenadno umrl v Oslu častni generalni konzul kraljevine Jugoslavije g. Fam Enne. G. Enne Je bil imenovan za našega častnega generalnega konzula že leta 1926. in pridobil si je velike zasluge pri utrjevanju gospodarskih in drugih zvez med Norveško in Jugoslavijo. Z velikim uspehom se je vršilo pod njegovim pokroviteljstvom več predavanj o pri rodnem bogastvu in lepotah naših krajev. Naša vlada je svojega častnega zastopnika v priznanje njegovih velikih zaslug nekajkrat odlikovala. ♦ žalovanje za profesorjem dr. Gjorgje-vičem v Zagrebu. Nagla smrt vseučili-škega profesorja v Beogradu dr. Gjorgje-viča, ki je bil kakor smo že poročali, v ponedeljek položen k večnemu počitku, je povzročila globoko žalost tudi v Zagrebu, kjer je pokojnik dolga leta deloval. V sredo je dermatovenerološka sekcija zdravniškega društva v Zagrebu prirediila komemorativno sejo v prostorih dermato-venerološke klinike na Sala ti. Predsednik sekcije prof. dr. Kogoj je opisal življenje zaslužnega pokojnika, drugi govorniki pa so ga poslušalcem orisali kot zdravnika, človeka, medicinskega organizatorja in znanstvenika. ♦ Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino so bili vpisan, upravnik bolnice za duševne bolezni v Ljubljani dr. Franc Gerlovič, zdravniki v Mariboru dr. Franc Glušič, dr. Boris Andersin, dr. Ljudevit Scbwarz, dr. Rudolf Leskovar in dr. Hugo Velker, šef kirurgičnecra oddelka vojne bolnice v Ljubljani dr Mirko Ramkovič in zobozdravnica v Ljubljani dr. Jelena Bankovič-VučiSevič. ♦ Novi grobovi. V čestiti starosti 83 let Je umrla v Ljubljani gospa Terezija Kri-S t o f o v a. Pogreb bo danes ob pol 15. z Vidovdanske ceste. — V cvetju svojih 23 pomladi je v Ptuju umrla gospa Mici Brauchartova. Pogreb bo danes ob 16. Pokojnima blag spomin žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Prostovoljna gasilska četa št. Lam-bert priredi 12. t m. proslavo gasilskega patrona sv Florijana veselico s plesom, pevskimi točkami in arečolovom. Dobitki veliki čisti dobiček je namenjen dobavi orodja Vab' odbor. ♦ Nov* številka slikanega tedenskega časopisa za radio, gledališče, film, šport, In modo »NAŠEGA VALA« je Izšla. Prinaša Gustav Strniševo povest »Desetnica« rioiisr z vsemi pritiklinami se s terminom avgust odda v šelenburgovi ulici L nadstropje Stanovanje je pripravno tudi za zdravnika, odvetnika ali pisarniške prostore. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »5 sob avguste. in Janka Kača reportažo »Romarski spomini«. Nadaljuje se Sel Catinijev roman »Emilio Berenini« in v prilogi za ljudske odre Tone čufarjeva izvirna komedija »Ameriška tatvina«. Slike iz filmskega življenja, dvostranska slikanica »Pomlad nad nebotičniki«, poljudno pisana znanstvena razprava o odkritju in lastnostih Rontgenovih žarkov in Radijska tehnika zaključujejo pestro ilustrirani redakcijski del te naše najbolj priljubljene tedenske revije. Priloga prinaša zadnja modna poročila in krasne modne skice, slike skladateljev k prenosu mednarodnega koncerta iz Zagreba in na 12 straneh programe vseh važnejših oddajnih postaj v pregledni in smotrno urejeni razvrstitvi. Vsi, ke se zanimate za radio, gledališče, film, šport in modo, zahtevajte še danes brezplačno in brezob-vezno na ogled eno številko tega našega najcenejšega tednika. Mesečina naročnina 12 Din. Pišite na upravo radijske revije »NAiš VAL«, LJubljana. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Iz LJubljane u— Spomini na našega kralja Aleksandra I. Prireditveni odbor spominske razstave v Jakopičevem paviljonu pirosi vse cenjene sodelavke, dežurne gospe itd. da se sigurno udeležijo likvidacijske seje, ki bo danes, 3. maja ob 17. v damski sobi kavarne Emone. Uredile bomo končne račune in ugotovile vsoto, ki bo pripadla odboru za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju. Obenem prosi odbor vsakogar, kdor bi imel še kakšno terjatev, bodisi v slikah ali v denarju, da naj jo prijavi pri omenjeni seji. Na pozneje predložene račune se ne bomo mogle več ozirati. u— Društvo »Soča-matlca« poroma za bimkošti na grob nepozabnega vladarja Aleksandra I. Naša sveta dolžnost je, da se poklonimo v čim večjem številu manom ljubega vladarja. Potrudili se bomo. da bo to romanje za udeležence tem ugodnejše. Romanja se lahko udeleže tudi nečlani. Vožnja po železnici s posebnim vlakom tja in nazaj stane v III. razredu 130 Din, avtobus pa 40 Din. Kdor se pa želi peljati v II. razredu doplača k gornji vsoti še 65 Din. — Odpeljemo se z vlakom 8. junija ob 20. ter se vrnemo 11. junija približno ob 8. uri. Na binkoštno nedeljo se poklonimo na Opleneu, v ponedeljek si pa ogledamo v skupinah Beograd. Za prehrano in prenočišče bo po želji poskrbljeno. Obed stane 10—12 Din, večerja 8— 10 Din, kava s kruhom 3 Din, prenočišča so od 5—25 Din. Vsak udeleženec, na! vstopi v poseben vlak kjerkoli,"mora plačati polno voznino, vožnjo od bivališča do posebnega vlaka p« si mora preskrbeti sam. Prijave in vplačila sprejemajo do 15. t. m. Jurčič Simon, trgovec, Tyrševa c., Bačič Josip, Aljaževa ulica 13, Klavora Hinko, Gledališka ulica 12-EU, in Ravbar Vinko, trgovina s čevlji v Mositah, Zaloška cesta. Vabimo vse člane in nečlane, da se udeleže tega romanja, a pohitite s prijavo in vplačilom, ker je število udeležencev omejeno. S tem nam olajšate delo priprav, kar bo vsem v korist. Prireditveni odbor. u— Chopinov večer bo drevl ob 20. kot Intimni koncert Glasbene Matice v Huba-dovi pevski dvorani, v počastitev spomina 125 letnice rojstva slavnega skladatelja in pianista. Pred sporedom ima g. šivic Pavel govor o nesmrtnem mojstru. Zatem zaigra g. šivic Nocturno v fis-duru, Pre-ludij v g-duru, Etudo v f-molu in Valček v cisrmolu. Gdč. Korenčan Štefka zapoje iz cikla precej maloštevilnih Ghopinovib pesmi s spremljevanjem prof. Marijana Lipovška: Melodija, Dekletova želja, Nocturno, Moje radosti. Sklepno točko tvori njegov trio v g-molu op. 8, ki ga izvajajo: Rupel Karel, Leskovic Bogomir in Lipov-šek Marijan. Sedeži po 10 Din in stojišča po 5 Din se dobe v knjigarni Glasbene Matice, zvečer pa v poslopju v Vegovi ulici. u— Proslava materinskega dne bo 8. t m. v veliki unionski dvorani. Koncert ob tej proslavi priredi Glasbena Matica, spored izvajajo poleg njenega Orkestralnega društva in konservatorijskega orkestra, še mladinski zbor, deklamatorica ga. Loj-kova, operna pevka Župevčeva, violinistka Ornik Francka in ravnatelj Julij Be-tetto. Pri klavirju gdč. Hrašovčeva. Sedeži so v prodaji v knjigarni Glasbene Matice. u— Velilni odbori — pozor! Prvi sestanek volilnih odborov bo v soboto ob 3. popoldne v poslopja, določenem za glasova-nje, na kar se opozarjajo predsedniki volilnih odborov njihovi namestniki, člani volilnih odborov, njihovi namestniki, predstavniki kandidatnih Mat in njihovi namestniki. u— Filozofsko društvo priredi v soboto ob 18. uri na univerzi (v predavalnici št 90) svoje tretje predavanje. Predava unlv profesor dr E. Spektorski o temi: »Sociologija ta filozofija. Vabljeni člani kakor oni, ki se za filozofijo zanimajo. u— Kake je nastala In kake se je oblikovala opera, bomo Culi v ponedeljek 6. t. m. na Slogi nem koncertu v dvorani kina Dvora. Znamenita naša koncertna ln operna pevka ga. Pavla Lovfietova bo Izvajala slavne arije glavnih opernih sklada teljev od početka opero do M. stoletja. Zanimivo predavanje bo prikaa&to razvoj te glasbene tvorbe. Večer bo nazorno pokazal, kakšna Je bila opera, ko se Je pojavila v glasbenem svetu in kakšna pota so ubirali njeni skladatelji. Koncert je mnogošte vilnm našim opernim ljubiteljem dobrodošel. Vstopnice prodaja Matična knjigarna. u— Profesorski Izpit sta položili ga. Jožica Juvanec-Pirčeva in gdč. Mia Sovda-tova is Ljubljane. u— Akademija podmladka Jadranske straže na drž. dvorazredni trgovski šoli bo v soboto ob pol 20. v dvorani Trgovskega doma. Na sporedu so zborovske deklamacije, ritmične vaje, narodni plesi, klavirske točke, šramel itd. Vabljeni vsi, ki ljubijo naš divni Jadran. u— Sokol&ko društvo Ljubljana-šiika priredi danes ob 20. v Sokolekem domu predavanje: Važnost sokolske telovadbe in njegova vzgoja. Predava br. Vhovec Lojze, načelnik sokolske župe LJubljane. Po predavanju se predvaja film: Otok demonov. u— Društvo »Soča« vabi vse odbornik« in člane k širši odborovi seji, ki bo danes ob 20. v gostilni Frankopanski dvor v Sp. šiški Seja je zelo važna, pridite! Ja, ja' S spomladanskim soincem vzamete zopet fotokamero v roke. Utegnilo bi Vam kaj manjkati, zahtevajte v drogerijf Gregorič oba nova brezplačna cenika ! DROGE RIJ A GREGORIČ dr. z o. z. LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 5. ELISE BOCK podeljuje pri meni po svoji osebni asistentinji baronici A. Betrabovl dne 6. In 7* maja t. L brezplačen praktičen pouk v posebno za to odrejeni kabini. Prosim, da se pravočasno prijavite. Drogerija I. Kane Nebotičnik, Ljubljana u— Udruženje PTf zvaničnikov in slu-žiteljev, pododbor v Ljubljani sporoča občinstvu, da se tombola društva ne bo vršila 5. t. m. zaradi skupščinskih volitev. Tombola je zato preložena na 12. t. m. u— JAK Edinstvo in JNAD Jadran pozivata akademike nacionaliste, da se udeležijo sestanka v areni Narodnega doma, ki bo drevl 3. t. m. ob 20. m Zvočni kino Ideal V počastitev materinskega dne! Slavna m lepa Dorotea Wieck v prekrasnem materinskem filmu UKRADLI SO JI OTROKA Paramountov zvočni tednik! Vstopnina: Din 4.50 in 6.S JNAD Jadran. Seja plenarnega odbora danes ob pol 17. Za odbornike kn načelnike obvezna. u— Društvo za zgradbo hidrotehnlčnega laboratorija v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v ponedeljek 6. t. m. ob 20. v družabnem lokalu UJIA, Kongresni trg št l/II. u— Vodstvo po umetnostni razstavi Srečka Magollča bo v nedeljo 5. L m. ob 11. dopoldine in ob 3. popoldne v Jakopičevem paviljonu. Vstopnina 6 Din, dija-štvo 3 Din. Vodil bo Magollč sam. u— Na koncertu delavskega pevskega društva »Cankar« se bodo izvajale večinoma pri nas še neizvajane skladbe za moški zbor Vse. ki se zanimajo za zborovsko petje, opozarjamo na ta koncert, ki bo v dvorani Delavske zbornice ob 20. u— Narodna noša nas spominja na tradicije in običaje naroda in nam kaže ves njegov smisel za lepoto. Oblecite Jo vsi o priliki družabnega večera, ki ga bo priredil klub akademikov iz Trsta, Gorice in Istre 11. t. m. v »Kazini«. u— Film »Mati«. Vsi narodi od najpri-mitivnejših do najikulturnejših časte mater kot bitje, ki stoji vzvišeno nad vsakdanjostjo. Tudi mi bomo te dni praznovali »materinski dan«. Na ta dan bo ZKD predvajala krasno filmsko delo, posvečeno materam. Film »Mati« je namenjen našim mamicam. One ga morajo videti kakor ga mora videti tudi mladina in vsi oni, ki hočejo prodreti v skrivnost materine ljubezni. Mladina, ne pozabi na mater, privedi Jo v kino, da bo videla samo sebe A ti mladina, pridi k tej predstav*. V Šelenburgovi ulici je na razpolago pet prostorov ki zamorejo služiti za trgovino, obrtne lokale, menzo itd Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Centrumc. — Isto tam Je tudi na razpolago poslovni lokal dveh sob, ki se zamorejo takoj oddati. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Centrum« da se naučiš ceniti mater in njeno ljubezen do otrok. Njen znoj in njen trud je tvoj blagoslov. Prva predstava bo danes ob 14-16. Vstopnina 3.60, 4.50, 6.50 in 6.50 Din. u— Jurjevanje na ljubljanskem gradu prirede združene šentpetrske in šentjakobsko trnovske OM podružnice v nedeljo 12. L m Vabljeni vsi na tradicionalno že-gnanje. u— članice Edinstva In Jadrana in vse ostale jugoslovenske nacionalne akade-mičarke. udeležite se skupnega »estanka, ki bo danes ob 20. v areni Narodnega doma zaradi kongresa, da se pomenimo glede razdelitve dela! u— Odbor JNAK Edinstvo poziva Bvoje člane, da se danes ob pol 20. zbero v lokalu. Udeležba strogo oovezna. u— JNAD Jadran. Danes ob 20. obvezni sestanek glede kongresa. u— Društvo Izložbenih aranžerjev dravske banovine v Ljubljani prosi, da se vGe informacije in dopise naslavlja na tajništvo društva: Megušar Stane. LJubljana, pri F. Urbancu. u— Bivši mornarji bo vabljeni na redni članski sestanek drevi ob 20. pri šestici. u— V mestni klavnici se bo Jutri v soboto ob 15. prodajalo na prosti stolnici prašičje in telečje meso po znatno znižani ceni u— Združenje dimnikarjev za dravsko banovino v Ljubljani bo proalavilo praznik sv. Florijana s sv. mašo v soboto 4. t. m ob pol 8. zjutraj v cerkvi sv. Florijana. Združenje vabi vse svoje člane ln prijatelje ter pomožno osobje, da se udeleži sv. maše. u— žepar na trgu. Po daljšem presledku Je policiji v sredo dopoldne spet padel v roke nevaren žepar. Pojavil se je v živahnem vrvežu pred stojnicami z ribami, pa je imel nerodno smolo, da so ga gospodinje odkrije, še preden mu je uspela prva tatvina. Neki ženski je v gneči izmaknil denarnico iz košare, pa se mu je v roki odprla, da se je drobiž raztresel po tleh, in so ga tako sosede zapazile. Ko je videl, da je zasačen, je odvrgel denarnico ln skušal pobegniti, a so ga ljudje prijel' in izročili stražniku. Na policiji ee je izkazalo, da so prijeli 201etnega brezposelnega natakarja Milenka Slepčeviča lz Vlasenicev v drinskl banovini, ki je prišel te dni z dvema tovarišema v Ljubljano poizkušat srečo. Pri njem so našli tudi par neizpolnjenih poštnih nakaznic, ki ga izdajajo za specialista v žeparskem poslu. Tatovi njegove vrste imajo namreč □avado, da po vsakem uspelem dejanju denar takoj oddajo na pošto, da ga pri eventualni aretaciji, ne najdejo več pri njih. Slepčeviča so izročili sodišču, njegova pajdaša pa sta izginila iz Ljubljane. Iz Maribora a_ V Počitniškem domu kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju bo letos sezona v naslednjih terminih: I. skupina od 11. junija do 10. julija; II. skupina: od 11. julija do 9. avgusta; III. skupina od 10. avgusta do 8. septembra. Vremenske razmere so najugodnejše, po zdravstvenih vplivih pa za otroke v naši domovini ni mogoče najti boljšega letovišča. Za preskrbo otrok je vsestransko preskrbljeno. Deca je pod čuječdm nadzorstvom idealnih mladinolju-bov-nadzirateljev. Zdravstveno zaščito dajeta sestra in zdravnik, ki sta stalno na koloniji. Vse informacije daje druStveno tal-ništvo v Mariboru, Strossmajerjeva ulica 30/L. Dečji dom. S prijavami je treba pohiteti, ker se zaradi znižane oskrbnine oh*-ta mnogo reflektantov. a— Glede poklonitvenega potovanja • * Oplenac, ki ga priredi v dneh od 15. u o 18. t. m. sekcija Jugoslov. ženskega saveza, se dobijo podrobne informacije v trgovini ge. Zlate Brišnikove. a— Ob proslavi 10 letnice mariborske gostilničarske šole v torek zvečer je imel v kazinski dvorani predsednik Združenja gostilniških podjetij Gj. Valjak izčrpni slavnostni govor, sledili so govori mestnega predsednika dr. Fr. Lipolda, zavodo-vega ravnatelja prof. Škofa ki je ob tej priliki prejel krasno darilo za svoje delovanje na šoli od ustanovitve sem, predsednika Tujsko-prometne zveze dr. Jančiča, bivsu združenjskih predsednikov Klešiča, K. 2nuderla m Senekoviča. nadalje F. Bu-reša v imenu okrožnega odbora obrtniških združenj, g. Skase za trg. gremij, g. Sojča za tukajšnje slov. obrtno društvo, prof. Strune v imenu zbora nastavnikov, ki so bili pri proslavi polnoštevilno navzoči ter ahsolviranega gojenca g. Rinalda. Šola je Prvi največji Jngo-emendolsld sir katerega je izdelala tvrdka ZDENKA tehta 150 kg, izdelan iz 1750 1 mleka. Razstavljen je na Glavnem trgu, Maribor, Kramberger. poslala doslej v svet in življenje 288 za svojo stroko dobro pripravljenih gojencev. Predsednik Gj. Valjak je naglašal v svojih nadaljnjih izvajanjih naklonjenost mestnega predsednika dr. Fr. Lipolda, ki je s stalnim prispevkom v proračunu mestne občine zasigural obstoj že večkrat ogrožene šole. a— Ob otvoritvi novih prostorov Javne kuhinje v torek zvečer je spregovoril podžupan R. Golouh in poudarjal važnost te socialne ustanove, ki omogoča nižjim in srednjim slojem ceneno prehrano. Obenem je naglašal. kako si prizadeva sedanje vodstvo mestne občine čim bolj podpreti to ustanovo, ki je z udobnimi in okusno opremljenimi novimi prostori za vrsto C izdatno pridobila a— Ljubljana v Mariboru. Predvčerajšnjim se je mudil v Mariboru ravnatelj ljubljanske di*me P Golia da se dogovori z upravnikom dr. Brenči čem glede go- stovanja ljubljanske drame v mariborskem gledališču. Do konkretnega dogovora še ni prišlo. a— Od Barcelone do Kanarskih otokov. O tem predava nocoj v Lju-deki univerzi vseuč. profesor dr. J. Nagy a Zagreba. Krasne skioptične slike! a— Pri pogrebu pohorske korenine, bla-gopokojnega stavbenika Antona Hoste v torek popoldne na radvanjsko pokopališče je odpelo pevsko društvo »Lira« žalostin-ki »Vigred« in »Človek glej.. «, takisto je rajnkemu zaigrala domača godba v poslednje slovo. V toplih besedah se je stu-denški župan A. Kaloh poslovil ob odprtem grobu od blagega rajnkega. a— 170.398 Din je dosegel v mesecu aprilu PTL dinar, ki je namenjen za zgradlbo azila jetičnim bolnikom v Mariboru. a— Iz šolske službe. Učitelj Aleksander Koprive je iz Lepinca pri Varaždinu spet premeščen na tukajšnjo vadnico. a— Odprta noč in dan so groba vrata.. V Studencih v Cankarjevi ul. 3 je umri v starosti 56 let Rudolf Bunc, ključavničar drž. žel. Bil je iz škrbine pri Gorici ter je bil mož narodne zavednosti in marljiv ter zaslužen delavec pri raznih nacionalnih društvih. — V Magdalenski U5 Je preminil 54 letni strojevodja Viktor VoOfcetl. v splošni bolnišnici 341etni kurjač drž. žeJ. Štefan Hrnec, V Smetanovi 34, pa. 69 letni višji sodni oficijal v pokoju Josip Radolič. žalujočim naše iskreno sočutje! a— življenje In smrt v Mariboru. Pretekli mesec je bilo v Mariboru 80 rojstev 74 smrtnih primerov ter 30 porok. Največ rojstev je bilo v stolni (48) največ smrtnih primerov pa v magdalenskl župniji C54). Zvočni kino Dvor Tel 27-30 Danes ob 4L, 7. in 9. uri zvečer premiera velefilma VOLGA - VOLGA Film po znani ruski narodni pesmi Režija: Tnržansky H. A. Schlettow, Lilian BaD-Davts Vstopnina: Din 4.50 in 6J50 a— Strela je udarila v svetourtoanskl stolp sredi snežnega viharja v sredo. K sreči ni napravila posebne škode, raztrgalo je samo radijsko anteno v bližini in je sreča, da je bil radijski aparat odiklop-ljen. a— Trafike niso vame pred vlomilci, ki se zadnje čase zopet udejstvujejo po Mariboru. Preteklo noč so vdrli v trafiko Barbare Eignerjeve na vogalu Gospo-svetske in Vrtne ulice ter ukradli večjo zalogo cigaret, tobaka in cigar v vrednosti preko 7000 Din. Prstnih odtisov ni bilo mogoče posneti. a— Splašena konja med pomarančami. V torek popoldne sta za vozila konja tukajšnje spedicijske tvrdke >Merkur«, ki sta 6e splašila zaradi zloma ojes, v stojnice na Glavnem trgu. Dve sta podrla, nekatere ostale stojnice so bile deloma poškodovane. Pomaranče in drugo južno sadje je bilo v kupih na tleh, v splošni paniki so nekateri nepridipravi izrabili »konjunkturo«, da •o si nagrabili »cenene« pomaranče. a— Pod motornim kolesom, s katerim se je vozil 21 letni dimnikarski pomočnik Fr. D. od Sv. Lovrenca na Pohorju, je obležala na tleh delavka Zofija Gerželj, ki je dobila znatne poškodbe. Iz Celja e— Tragična smrt v napadu božjaStl. V sredo zjutraj se je smrtno ponesrečil 50 letni Robert Strašek, sin znanega čevljarskega mojstra g. Štefana Straška v Celju, ki je stanoval pri svojih starših na Cankarjevi cesti at. 4. Ko je šel ob 7.15 iz 6tanovanja po stopnicali, je dobiil na stopnicah v pritličju napad božjasti in je treščil tako nesrečno z glavo na tlak v veži, da si je prebil lobanjsko bazo. Ponesrečenca so takoj prenesli v stanovanje, kjer je ob 9.30 izdihnil. Pogreb bo danes ob 17. na okoliško pokopališče. Pokojniku blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje. e— Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 7. t. m. od 8. do 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. e— Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo mesečni sestanek r soboto 11. t. m pri Vodeniku v Petrovčah. e— Zastrupljenje. Pri posestnici Hrova-čanovi v Gabrovljah pri Zrečah je zbolela telica na vTaničnem prisadu. Sosed žele-zinger je telico zaklal. Ko pa jo je raz-kosaval, se je tudi sam zastrupil in potem okužil ženo in hčerko. Vse tri so morali prepeljati v celjsko bolnišnico. e— Tat na podstrešju. V sredo opoldne so zasačili na podstrešju hiše št. 6 Pred grofijo 611etnega brezposelnega krojaškega pomočnika Marka M. iz Ogulina, ko je hotel z dletom vlomiti v tamkaj shranjene zaboje z jedilnim orodjem, posodo itd. Ko so ga zasačili, si je bil prisvojil že nekaj blaga. Moža so izročil! policiji. e— Vlom v okoliško šolo. V sredo zvečer je neznan storilec vlomil v spodnje prostore okoliške deške narodne šole v Komenskega ulici ter odnesel šolskemu slugi g. Harbmanu petelina in šest kokoši. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočna opereta »Gospodična — gospa« in zvočni tednik. HARMONIČNI TROZVOK vsega dobrega so tri idealna sredstva za nego lepote: dovršeno blago lilijino mlečno milo »Paracelsus« in nezamenljiva lilijina mlečna krema »Paracelsus« in odlični puder »Liane« Paracelsus. Njihovo delovanje vam bo nudilo izredno zadovoljstvo, treba je samo, da vedno zahtevate izrecno »Faraeelsus« izdelke. Gospodarstvo Naša zunanja trgovina s posameznimi državami Generalna direkcija carm je sestavile statistiko o gibanju naše zunanje trgovine s posameanimi državami v. prvem letošnjem četrtletju. Kakor amo že prejšnji teden poročali, je bil ves naš izvoa v prvem četrtletju za 31.6 milijona Din aJa 3.&>/i večji nego v lanskem prvem četrtletju. Ta v splošnem ugodnejši rezultat pa amo dosegli navzlic temu, da se je naš izvoz r Italijo in Avstrijo, ki sta zavzemali lani v prvem četrtleju prvo in drugo mesto, letos precej skrčil. Izvoz v Italijo, ki je ostala sicer na prvem mestu v statistiki nagega izvoza, je znašal v prvem letošnjem četrtletju 171.0 milijona Din nasproti 210.5 milijona Din v lanskem prvem četrtletju. Skrčil pa se je tudi naš uvoz iz Italije, in sicer na 115.7 milijona Din nasproti lanskim 150.0 milijona I)im. Tako se je aktivnost naše trgovinske bilance z Italijo zmangšala le m 55.3 milijona Din nasproti lanski aktivnosti v višini 60.5 milijona Din. Na drugo mesto v naši izvozni statistiki je letos prišla Nemčija, kamor Be je izvoz povečal od lanskih 106.1 na 140.7 milijona dinarjev. Tudi pri uvozu je Nemčija na drugem mestu, vendar tu ni večjih sprememb in je letos znašal uvoz iz Nemčije 110.4 milijona Din (lami 111.7). Zaradi povečanega izvoza je bila naša trgovinska bilanca z Nemčijo v letošnjih prvih treh mesecih aktivna za 30.3 milijone Ddn, medtem ko je bila lani v tem razdobju pasivna za 5.6 milijona Din. Avstrija je v naši izvorni statistiki padla ■ drugega na četrto mesto, dočim je v uvozni statistiki ostala na tretjem meShi. Naš izvotz; v Avstrijo se je skrčil od lanskih 161.5 na 119.9 milijona Din, pa tudi naš uvoz iz Avstrije je nazadoval od 103.0 na 95.9 mi-Mjsoma Din. Zaradi občutne jšega padca izvoda se je zmanjšala aktivnost našega prometa z Avstrijo v prvem letošnjem četrtletja na 24 milijonov Din nasproti 58.5 mili jon-a Din v isdem razdobju lanskega leta. Prav občntno pa se j© letos porečal naš fovor v Češkoslovaško, ki zavzema v izvozni statistiki sedaj tretje mesto (lani četrto). Naš izvora v Češkoslovaško se je namreč dvignil od lanskih 59.6 na 128.5 mili iona dinariev, dočim se je naš uvoz iz Češkoslovaške povečal le od 85.6 na 86.8 milijona dinarjev, tako da je biila letos v prvem četrtletni naša trgovinska bilanca s Češkoslovaško aktivna za 41.7 milijona Din (lani je bila pasivna m 26 milijonov). Naš izvo® v Zedinjene države se Je Je lani znatno dvignil 5n so Zedmfene države v nnši izvozni statistiki že lan? v prvem Četrtletju prišle z 18. na 5. mesto, ki ga zavzemajo tudi v letošnjem letu. Leto« se je naš izvoz v Zedinjene države povečal na 55.4 milijona TVfn (lan' 85.5. predlanskim 3.7). Uvoz h Zedi-njenih držav pa je bil letos nekoliko rmrniS? in je mešal 33.9 milijona Din (lani 57.9). Zato le bila naša trgovinska bilanca z Z rdi njenimi državami leto« v prvem četrtletju prvikrat aktivna ra 51.5 milijona Din (lann je bila v prvem če- trtletju pasivna za 2.4 milijona Din). Od lanskega devetega mesta je letos Anglija prišla na šesto mesto, kamor se je ponovno znatno povečal naš izvoz, ki je letos znašal 47.0 milijona Din (lani 28.7, predlanskim 13.2), dofim se je istočasno uvoe iz Anglije skrčil od 81.5 na 76.4 milijona Din, kaT je pripomoglo k temu. da se je precej zmanjšala pasivnost našega prometa z Anglijo, m sicer na 29.4 milijona Din nasproti lanskim 59.9 milijona Din. V prometu z Madžarsko opažamo zmanjšanje izvoza od lanskih 30.1 na 28.4 milijona Din, na drugi strani pa povečanje uvoza od 19.7 na 26.3 milijona Din. Tako se je aktivnost našega prometa z Madžarsko skrčila letos na 2.1 milijona Din (lani 10.*)-Tudi izvoz v Švico se je zmanjšal od lanskih 33.9 na 25.8 milijona Din, pri povečanju uvoza i« Švice od 20.4 na 24.6 m lijona dinarjev; navzlic temu pa je ostala naša trgovinska bilanca s Švico še za malenkost aktivna, in sicer za 1.2 milijona Din (lani za 135). Prav tako se }e nekoliko zmanjšal naš izvoz v Grčije, od 26.2 na 21.1 milijona dinarjem, pri malenkostnem povečanju uvoza od 9.5 na 9.9 milijona Din. Naš promet z Grčijo je nadalje zelo aktiven in znaša za letošnje prvo četrtletje aktivnost 11^ milijona Din (lani 16.7). Precej se je letos skrčil naš izroz v Belgijo, od 34.6 la 13.1 milijona Din, dočim se je uvoz iz Belgijo povečal od 5.6 na 17.0 milijona Din, tako da amo bili z Belgijo celo pasivni za 3.9 milijona Din, dočim smo bili lani aktivni za 9 milijonov Din. NaS izvoz v Francijo je nadalje zelo slab in je padel od lanskih 10.2 na 9.9 milijona Din, dočim se je uvoz iz Francije ponovno dvignil od 30.2 na 34.4 milijona Din, tako da se je pasivnost povečala od lanskih 19.7 na 24.5 milijona Din. V prometn s Poljsko se je sicer naš izvoz povečal od 5.5 na 7-5 milijona Din, dvignil pa se je tudi izvoz od 14.9 na 19.7 milijona Din, tako da se je pasivnost povečala od 9.4 na 12.2 milijona Din. Prav občutno pa •e je zmanjšal naš izvoz v Španijo, in sicer od 17.0 na 5.5 milijona Din, tako da smo imeli pri zmanjšanju uvoza od 7.3 na 5.6 milijona Din celo za 0.1 milijon Din paeivno bi>lamoo, dočim je bila lani aktivna za 9.7 milijona Din. Naš izroz v Egipt se nadalje ugodno rajr ▼ija in je letos znašal že 10.1 milijona Din (liani 5.6, predlanskimi 1-8). Naš izvoz v Tu-nis se je zmanjšal od lanskih 9.7 na 7.4 milijona Din, povečal pa 6e je izvoz v AlžiT od 4.8 na 5.8 milijona Din, v francoski Maroko od 1.8 na 2.5 j'n v Argentino od 5.3 na 5.6 milijona Din. dočim je izvoz v Palestino ostal nespremenjen na višini 3.1 milijona dinarjev. V zvezi i vojnimi dogodki v vzhodni Afriki pa opažamo znatno povečanje izvoza v italijansko Eritrejo in Somalijo, bi je znašal lani 0.4 milijon« Din, letos pa 5.6 milijona Din. Tudi izvoz v Turčijo se je po sklenjeni trgovinski pogodbi dvignil od lanskih 0.5 na 2.5 milijona Din, dočim je naš izvoz v Albanijo ostal nespremenjen na višini 1.1 milijona Din. Državna hipotekama banka v februarju Državna hipotekarna banka je v »Službenih Novinah« objavila svoj izkaz stanja na dan 28. februarja t L, iz katerega je razvidno ponovno povečanje gotovinskih sredstev. Gotovina v blagajni in v zapisih Narodne banke, ki je znašala ob koncu lanskega leta 265.5 milijona Din in ob koncu januarja 319-0 milijona Din, se je ob koncu februarja dvignila na 409.2 milijona Din (tudi lani so se gotovinska sredstva od januarja na februar povečala od 319.6 na 345.9 milijona Din). Posojila na hipoteke so ponovno nazadovala na 13 milijonov in so znašala ob koncu februarja 2182 milijonov Din. Za malenkost so nazadovala tudi komunalna posojila. in sicer za 0.9 na 606.9 milijona Din. Povečala so se menična posojila na hipoteke od 85 na 96 milijonov Din. Precej pa so nazadovala loiubardna posojila, in sicer od 135 na 116 milijonov Zadolžitev finančnega ministrstva ie ponovno narasla. Ob koncu lanskega novembra je zadolžitev finančnega ministrstva po tekočih računih znašala 454.7 milijona Din, ob koncu decembra 530.7 milijona Din, ob koncu januarja 605.7 milijona Din in ob koncu februarja 620.7 mili iona Din (lani je znašala ob koncu februarja zadolžitev finančnega ministrstva 379.4 mili iona Din). Vzporedno z gibanjem gornje postavke pa vidimo naraščanje zadolžitve Državne hipotekarne banke pri Narodni banki v lombardu in reeskontu. Ta i« znašala ob koncu lanskega leta 175 milijonov, in je do konca januarja t. L narasla na 27t milijonov, ob koncu februarja pa je dosegla vsoto 300 milijonov (ob koncu lanskega februarja je znašala 183.4 milijona Din). Privatne hranilne vlojre. ki so se v teku januarja povečale za 22 milijonov Din, so v februarju ponovno narasle za 27.1 na 10805 milijona Din. V svojem izkazu za februar je Državna hipotekarna banka ločila to postavko privatnih hranilnih vlog v dve postavki, in sicer v privatne kapital* in depozite, ki znašajo 1077.1 milijona Din, in v vloge po tekočih računih, ki pa znašajo zaenkrat samo 3.4 milijona Din. Naloženi samostojni fondi ter kapitali in fondi jivnih ustanov, ki so v januarju nazadovali za 2.5 milijona Din, so v februarju narasli za 4.9 na 1579.9 milijona Din Gospodarske vesti = Narodna banka je znižala obrestno mero za blagajniške zapise. Izvršilni odbor Narodne banke je na svoji seji dne 26. aprila sklenil, da se počenši s 1 majem zniža obrestna mera. ki jo plačuje Narodna banka na blagajniške zapise, in sicer pri trimesečnih zapisih od 2 na 1-5 odst. in pri dvamesečnih zapisih od 1. na 0.75 odst. Zadnjikrat je bila ta obrestna mera znižana 15 marca lanskega leta, ko je bila določena v dosedanji višini 2 od-nosno 1 odst medtem ko je pred 15 marcem lanskega leta znašala 2 in pol odst. na trimesečne zapise. 1 in pol odst. za Ivamescčne zapise in pol procenta za eno- nesečne zapise. = Pridobivanje srebra iz rude v Trtpci •retekli teden so >e na pariški bor»i W»t-!o dvignile delnice rudnika ▼ Trepču U» sicer od 34 na 40 frankov za delnico ▼ nominalni vrednosti 5 angleških šilingov. Ta znatna okrepitev tečaja delnic je po vesteh pariških listov v zvezi z znatnim dvigom cene srebra na svetovnem trgu. V svinčeni in cinkovi rudi, ki se pridobiva v Trepči, je namreč povprečno 750 gramov srebra na tono rude. Na osnovi lanske produkcije svinčenega koncentrata (63 tisoč ton) in cinkovega koncentrata (92 tisoč ton), računajo, da je Trepča lani pridobila 1,586.000 unč srebra, t. j. 49.300 kg v vrednosti okrog 60 milijonov Din. = Zaposlenost v Jugoslaviji. Pri vseh krajevnih organih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev ▼ Zagrebu je bilo v februarju povprečno zavarovanih 505.348 delavcev in nameščencev nasproti 495.051 v lanskem februarju, 485.372 v februarju 1933 in 531.154 v februarju 1982. Nasproti lanskemu februarju beležimo torej prirastek 10.333 zavarovancev, nasproti predlanskemu februarju pa prirastek 20.012 članov. Najvišji prirastek nasproti lanskemu letu beležijo Okrožni uradi v Sarajevu, Nišu in Somboru, zmanjšanja pa uradi v Skoplju in Osijeku. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 21.78 Din (—6.64 nasproti lanskemu februarju), skupna zavarovana mezda pa 275.2 miliiona Din (lani 277.5). = Pojasnilo k uredbi e banovinskih trošarinah na riž, kavo, kakao in čaj. Davčni oddelek finančnega ministrstva je v »Službenih Novinah« objavil pojasnilo finančnega ministra k uredbi o banovinskih trošarinah od 29. marca t L To pojasnilo pravi, da se plača banovinska trošarina na kakao ne glede na to, ali grd" za sirov kakao ali za pražen kakao v zrnu ali Da za maso odn. za maslo od kakava. Kar se tiče izdelkov iz kakava, ki se uvažajo (čokolada, bonboni itd.), se mora pri uvozu pobrati banovinska trošarina na kakao, ki ga vsebujejo te predmeti. Pri tem se obračuna banovinska trošarina tako. da se pri čokoladi in pri bonbonih s čokolado, ali iz čokolade predpostavlja, da vsebujejo 40 °/» kakava, pri ostalih živilih, ki vsebujejo kakao, pa se vzame 20a/». Če uvoznik s tem ne bi bil zadovoljen in ne bi hotel po tem ključu plačati banovinske trošarine na uvožene predmete, ki vsebujejo kakao, tedaj se vzame vzorec za analizo in se pobere banovinska trošarina no dejansko ugotovljeni količini kakava. = Plačilo davčnih zaostankov in samoupravne doklade. Z davčno novelo od 18. februarja preteklega leta je bilo v § 28. določeno, da se do konca leta 1932. dol-govani državni neposredni davki plačajo s tekočim davkom vred v največ 11 letih. Davčni oddelek finančnega ministrstva je pojasnil ta § 28. tako, da veljajo doiočbe tega člena tudi za samoupravne doklade, ker so za te doklade v vsem veljavne določbe državnih davkov. Ker pa so upravna sodišča izdala v sporih razsodbe, ki nasprotujejo tej razlagi, (v § 28. normirane ugodnosti se izrečno omejujejo na neposredne državne davke do konca 1932). je finančno ministrstvo lansko okrožnico, v kolikor se nanaša na samoupravne doklade. razveljavilo. Po tem takem je treba samoupravne doklade pobirati ob dospelih rokih Lanska okrožnica opozarja, da se ugodnosti § 28 lesa zakona ne nanašajo na glob« iz 61. 138 189. in 142 zakona r neposrednih dav|(i]u Id jih j« treba pobra- ti v smislu splošnih zakonskih 60I0&. h tega so sklepale nekatere finančne direkcije in davčne uprave, da velja ugodnost navedenega paragrafa tudi za davke, odmerjene naknadno po kazenskem postopku za dobo do konca leta 1992. Ker ne mor« biti namen zakonodajalca, da bi ščitil nepoštene davčne obvezance in da bi z njimi ravnal ugodneje kakor s tistimi, ki «»0 pravilno prijavili svoje dohodke in izpolnili davčno obveznost do konca 1932 o pravem času, je davčni oddelek sedaj opozoril davčne uprave, da se člen 28. zakona od 18. februarja 1934 ne nanaša na davek, ki je odmerjen naknadno po kazenskem postopku. = Pojasnilo gl®de carinjenja prediva. Ker so se v zadnjem Času dogajali pri uvozu prediva številni primeri, da so carinarnice na osnovi razpisa od 28. februarja t 1. carinile predivo. namenjeno za industrijsko porabo, kot predivo, namenjeno za prodajo, pri čemer so pobrale večjo carino, je finančni minister na prošnjo prizadetih podjetij izdal razpis s pojasnilom glede carine na predivo. ki točno določa, kakšno predivo se smatra kot predivo za prodajo. Ta razpis je objavljen v »Službenih Novinah« od 30 aprila in se z njim ukine veljavnost prvega dela razpisa štev. 4950-IV. od 28. februarja t. L = Devalvacija gdanskega goldinarja. Po vesteh iz Varšave je vlada svobodnega mesta Gdanskega sklenila devalvacijo gdanskega goldinarja na višino poljskega zlota, kar pomeni, da se gdanskemu goldinarju zniža zlata vrednost za 42.4 odst Tako bo imelo mesto Gdansk enako valuto kakor Poljska Ta ukrep je v zvezi s tekmovanjem med Gdanskim in poljsko luko Gdynjo. V zvezi s sklepom glede de valvacije je Narodna banka svobodnega mesta Gdanska zvišala diskont od 4 na 6 odst. — Jugoslovanska ndružena banka d. d.. Zagreb. Opozarjamo na današnjo objavo glede izdaje prvenstvenih delnic vlagateljem in glede žigosanja starih delnic v in-seratnem delu današnje številke. — Nova delniška drniba. V Beosrradu je bila ustanovljena »Jugoslovanska d. d. za izvoz kamelic« z glavnico 500.000 Din. Družba se bo bavila 9 trgovino in z Izvozom kamelic ter ostalih zdravilnih zelišč. — Dobava drv In premoga. Dne. 3. t. m. se vrši pri komandi dravske dlvizijske oblast? v Ljubljani licitacija glede dobave 9756 m* drv: 8. t. m. pa glede dobave 4812 ton premoga ali lignita. — Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. t. m. ponudbe glede dobave mila, strojni oddelek pa do 9. t. m. ponudbe glede dobave ročajev za armature iz impregnira-nega papirja. Direkcija državnega rudnika Ugljenik sprejema do 6. t. m. ponudbe glede dobave raznega pisarniškega materiala, do 7. t. m. glede dobave 1200 kg olja za mazanje, 2 verig, do 9. t. m. glede dobave raznega prometnega materiala, do 14. t. m. pa glede dobave 2000 kg karbida. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 9. t. m. ponudbe glede dobave 10.000 m žice. glede dobave raznih ventilov, 60 omotov krovne lepenke, 500 kg firneža, 150 kg olja za mazanje poda ter glede dobave rezervnih stekel za mazalice. Direkcija državnih železnic Subotica spreiema do 8. t. m. ponudbe glede dobave 100 kg motvoza. i^ieklmnmmSi U Borze 2. maja. Na ljubljanski borzi so danee tečaii deviz ostali v glavnem nespremenjeni, le de-viza Newyork se je po večdnevni slabosti popravila. Vzporedno je bil tudi London čvrstejšL V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 8.75 _ 8.85. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.8050, v angleških funtih po 233 in v grških bonih po 32, dočim je bilo za španske pezete povpraševanje po 5.65. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda nekoliko popravila in je bila za kaso zaključena po 37350 (v Beogradu promet po 371.50). V ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov, promet pa je bil še v delnicah Prav. agrarne banke po 231. Devize. Ljubljana (Z všteto premijo 28.5 odstot.) Amsterdam 2968.58 — 2983.17, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 742.85 — 747.92, Ourih 1421.01 — 1428.08, London 211.43— 213.48, Newyork 4348.31 — 4384.62, Pariz 288.60 — 291.03, Praga 183.20 — 184.30, Trst 361.35 — 364.43. Avstrijski Šiling v privatnem kliringru 8.75 — 8.85. Cnrih. Beograd 7.02, Pariz 20.38, London 149175, Newvork 308.6250, Bruselj 52.3250, Milan 25.4750, Madrid 42.2250, Amsterdam 208.85, Berlin 124.40, Dunaj 57.85, Stock-holm 76.90, Oslo 74.90, Kobenhavn 66.50, Praga 12.90, Varšava 58.35, Atene 2.90, Bukarešta 3.06. On naj. (Tečaji v priv kliringu.) Beograd —, London 25.93, Milan 44.17. Newvork 535.01, Pariz 35.44, Praga 22.23, Curih 173.63 100 S v zlatu 128 9 pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 371 _ 373. 7°/« investicijsko 75.50—78.50, 8P/» Blair 78—79, 7% Blair 67—68, 4«>t agrarne 45.50—47.50, 6°/» begluške 66 — 66. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 373.50 — 374, za maj - avgust 373.50—375, 7*/» investicijsko 78 — 79.50, 4*/» agrarne 48 den., 7°/» Blair 67.25 - 67.50, 8»/t Blair 78 _ 79, 7*/* Drž. hipotekarna banka 7050 do 72, 6°/» begluške 65.25 — 65.50; delnice: Priv. agrarna banka 231 — 232. Trboveljska 120 den., Sečerana Osijek 135 den. Beograd. Vojna škoda 371.50 _ 372 (371.50), za junij - (37250), 7*/. investicijsko 78 den- 4«/» agrarne 47.50 — 48 (48), 6®/. begluške 65.75 - 66 (66). 8«/» Blair 77 - 78.50. 7°/t Blair 67 _ 67.50, 7*/» Drž. hipotekarna banka 70 — 71.50 (70.50), Narodna banka 5630 — 5900. Priv. agrarna banka 229 — 230 (229). Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.24. Državne železnice 26.65. Alpine-Montan. 11.75. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (2 t m.) Tenden ca za les mlačna Zaključen je bil i vagon desk, smreka • jelka. En poizkus vas bo prepričal da je SAMORAD pralni prašek, ki je izdelan na podlag olivnega olja najboljši! Poizkusite! Zahtevajte vedno SAMORAD pralni prašek. 2ITO. + Chicago, 2. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 97.25, za julij 97.6250, za september 98; koruza: za maj 88.625. + Winnipeg, 2. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 87.75, za julij 89.25 -i- Ljubljanska borza (2. t. m.) Tendenca za žito stalna. — Nudi se (vse franco nakladalna postaja): pšenica: baška. 78 kg, po 126 _ 128. banatska, 78 kg težka po **: baška po 71 — 73. banatska po 69—71; po 127 — 129; banatska, 78 kg težka po 125 — 127; oves: slavonski 98—100» + Novosadska blagovna borza (2. t. m.) Tendenca le bila mirna. Promet *lab. Pšenica: baška potiska 127 _ 129, slavonska 128 — 130; baška in sremska 122—124 banatska 121 — 124 — Oves: baški. srem-ski in slavonski 86 - 88 - Ječmen: baški in sremski. 65/66 kg 125 - 130; jari. 67'68 ks 135 —140 - Koruza: baška in sremska 68 — 69. banatska 65 — 66. — Moka: baška in banatska >Og< in »Ogg« 190 - 212.50. »2« 170 - 192.50; >5« 150 do 172.50: »6« 132.50 _ 145. >7« 107.50 do 112.50; >8« 80 - 85. - Fižol: baški in sremski beli brez vreč. 2*/» 122.50—125 — Otrobi; baški in sremski v jutastih vre čah 79 — 81; banatski v jutastih vrečah 77 — 79. ŽIV/NA. + Živinski sejem v Ljubljani. Na včerajšnji živinski sejem je bilo prignanih 49 volov, 54 krav, 25 telet, 923 prašičkov za rejo in 84 konj; prodanih pa je bilo 14 volov, 18 krav, 15 telet, 18 konj in 374 prašičkov. Cene so ostale v glavnem nespremenjene, kakor sledi: voli I. 3.50 — 4 Din, II. 2.75 — 3.50, III. 2 _ 2.75 Din, krave debele 2 — 2.50, klobasarice 150 — 2 Din, teleta 4.50 — 5.50, svinje 5 — 650 Din za kilogram žive teže; prašički za rejo 6—12 tednov stari so se prodajali po 85 do 140 Din za komad. 8 p o r t Prvi Javni nastop SK Sloge ▼ lahki atletiki SK Sloga priredi svoj miting na igrišču Primorja v nedeljo ob 9. dopoldne. Po prijavah sodeč bo to prva letošnja večja lah-koatletska prireditev. Startajo atleti Primorja, Ilirije, Korotana in Sloge. Na 9tartu bomo videii državne reprezentante Stepiš-nika. Bručana, Sporna od Ilirije, Kovačiča, Gaberška od Primorja in Starmana od Sloge. Huda borba se bo vršila na 5000 m med Bručanom, Starmanom in mladim talentom Srakarjem, ki je na zadnjem mitingu pokazal odličen napredek. Ne smemo pa pozabiti na Ostermana, ki je letos v prav dobri formi. Tudi v drugih disciplinah so moči precej izenačene, tako da bo prišla publika na svoj račun. Vstopnin« je tako minimalna, da je vstop vsakemu mogoč. Prosimo vso športno publiko, da poseti v čim večjem številu to prireditev. Hermes : Primorje (liga) V nedeljo se bosta srečala v prijateljski tekmi gornja dva kluba. V predtekmi nastopita rezervi obeh klubov. Tekme bodo na igrišču Hermesa ob vsakem vremenu. Službene objave LHP. Prva redna seja nove uprave drevi ob 20. v damskem salonu kavarne Emone. Sigurno vsi! LZSF (službeno). Seja upravnega odbora drevi ob 20. v damski sobi kavarne Emone. Udeleže naj se vsi delegati klubov, ker je seja zadnja pred redno skup ščino 9. t. m. Gg. revizorja Jelenič in Marinko sigurno! SK Grafika. Drevi ob 19. se vrši redni sestanek vseh igralcev, kakor tudi ostalega članstva, dnevni red je zelo važen, zato prosimo, točno in sigurno. SK Ilirija. Smučarska sekcija zaključi oficielno letošnjo sezijo 11. in 12. maja v Podkorenu in v Planici, kamor bo izlet, na katerega vabi tudi ostalo klubovo članstvo. Podrobnosti bodo še objavljene. — (Ha-zenska sekcija) ima redni trening za atletinje in hazenašice jutri ob 17. v Stadionu. V nedeljo ob 10.30 nastopi prva družjpa prvenstveno proti Gorenjcu. V garderobi vse igralke točno ob 10. V primeru, da tekma odpade, je jutrišnji trening obvezen tudi za prvo družino. Smučarski klub Ljubljana. Obvezen sestanek vseh tekmovalcev, ki gojijo smučarske skoke, v petek ob 18. v damski sobi kavarne Emone. TKD Atena. Danes ob 19. v telovadnici na Liceju važen sestanek vseh članic haz. in lahkoatletske sekcije. SK Sloga (lahkoatletska sekcija). Danes ob 19. sestanek vseh atletov v klubski sobi Masarykova 17. SK Svoboda, Ljubljana. Danes obvezen trening. Ob 19. članski sestanek. Po sestanku seja odbora. Nogomet v Ptuju. V nedeljo sta nastopila na športnem igrišču SK Drave na Bregu Gradjanski iz Cakovca in Drava iz Ptuja v prvenstveni tekmi. Na igrišču se je nabralo veliko število občinstva. SK Dravi se vidno pozna, kako napreduje. Tekma je končala z rezultatom 1 : 2 v korist Gra-djanskega Sodil g. Nemec iz Maribora. SK Mara Danes ob 20. članski sestanek za I. in rezervno moštvo, šercer sigurno! Brezplačni mladinski teniški tečaj priredi SK Ilirija za mladino do 15. leta. Ude ležencem tega tečaja bodo brezplačno na razpolago vse teniške potrebščine Širši tečaj se bo vršil dva meseca in sicer pod strokovnim vodstvom v popoldnevih od 14 -to 16 Prijave se sprejemajo do 15 maje vsak dan. razen nedelj od 14. do 15. ▼ g ar derobi na igriščih. Službene objave LNP (Seja p. o. dne 1. maja 1935.) Navzoči gg. Kuret, Novak, Jugovec, Suš-nik, Jančar, Sancin. V nedeljo 5. maja se določijo prvenstvene tekme: v Ljubljani igrišče Ilirije ob 16. Ilirija : Celje. Dovoli se predtekma, službujoči odbornik g. Sancin, Ilirija mora postaviti deset rediteljev. Igrišče Slovana ob 1430 Grafika : Slavija, ob 16. Slovan : Mars. Službujoči odbornik g. Malovrh, vsak klub mora postaviti po tri reditelje. Igrišče Hermesa ob 10. Sloga : KoTotan. Službujoči odbornik g. Slamič, vsak klub mora postaviti po tri reditelje. Igrišče Reke ob 16. Reka : Mladika. Službujoči odbornik g. Kačar, vsak klub mora postaviti po tri reditelje. Igrišče Primorja ob 16. Svoboda : Jadran. Službujoči odbornik g. inž. kuljiš, vsak klub mora postaviti po tri reditelje. V Kranju ob 16. Korotan : Gorenjec, službujoči odbornik g. Hrovat, Korotan mora postaviti deset rediteljev. V Radomljah ob 16. Radomlje : Disk, službujoči odbornik g. Bizjak. Radomlje morajo postaviti deset rediteljev. V Mariboru igrišče Svobode ob 16. Svoboda : Rapid. Dovoli se predtekma rezerv. Službujoči odbornik g. Fišer. V Murski Soboti igrišče Panonije ob 16. Panonija : Mura. Službujoči odbornik g. Senica, V Celju igrišče Olimpa ob 16. Olimp : Jugoslavija. Službujoči odbornik g. Wohlgemuth Prvenstvena tekma Svoboda : Hermes, določena za 5. maj v Mariboru, se preloži na 30. maj zaradi volitev. Prvenstvena tekma Svoboda : Radovljica, določena za 5. maj v Tržiču, se zaradi odpovedi Svobode ne vrši. Tekma se verificira z 3 : 0 p. f. za Radovljico. Odobri se prijateljska tekma Hermes : Primorje 5. maja v Ljubljani s predtekmo rezerv na igrišču Hermesa, Železničar : Hajduk, Split 1. junija v Mariboru. Železničarju, Maribor se dovoli udeležba na pokalnem turnirju železničarskih klubov 6. in 7.- junija v Osijeku. Naknadno se odobri odigranje prijateljske tekme Svoboda : Železničar, Zagreb 22. aprila v Mariboru. Službeno iz SO pri LNP Delegirajo se na tekme 5. maja 1935: v Ljubljani igrišče Ilirije, ob 16. Ilirija : Celje Jordan, predtekma ob 14.30 Marte-lanc. Igrišče Slovana ob 16. Slovan : Mars Kos. Igrišče Reke ob 16. Reka : Mladika Stiglic. Igrišče Primorja ob 16. Svoboda : Jadran Macoratti (sporazum). Igrišče Hermesa ob 10. Sloga : Korotan Mrdjen (sporazum); ob 16. Hermes : Primorje Ramovš, rez. Dorčec. — Igrišče Slovana ob 14.30 Grafika : Slavija Joksič. — V Mariboru, igrišče Svobode, ob 16. Svoboda : Rapid Kopic. — V Kranju ob 15.30 Korotan : Gorenjec Eriich. — V Radomljah ob 16. Radomlje : Disk Camernik. — V Celju, igrišče Olimpa ob 16. Olimp : Jugoslavija Lukežič, rez. Ramovš Pozivajo se gg. Macoratti Sketeli, Camernik, Skerlj, Kos, Mandič, Nemec Ludvik, Martelanc m Stiglic, da v roku 4 dni plačajo takso 50 Din in predložijo po dve sliki za izkaznico; našteti naj v istem roku, v kolikor niso državni ali banovinski uradniki, predložijo nravstveno spričevalo. Vsi savezni sodniki ki so se pravočasno prijavili, se pozivajo, da tekom osmih dni nakažejo 10 Din in po dve sliki za novo izkaznico. Gg. kandidati, ki izpita niso napravili, se pozivajo, da se tekom osmih dni zopet prijavijo SO pri LNP, v kolikor so pripravljeni delati izpit v prihodnjem terminu, da jih SO drži v evidenci za sojenje tekem Seja SO pri LNP bo drevi ob 17JO v tajništvu LNP. ari»ERT0A& DRAMA. Začetek ob 20. Petek, 3.: Zaprto. Sobota, 4.: Malomeščani. B. Nedelja, 5.: Gospoda Glembajevi. Izven. Izredno znižane cene od 14 Din na-vzdoi OPERA. Začetek ob 20. Petek, 3. ob 15.: Netopir. Dijaška predstava po znatno znižanih cenah od 15 do 5 Din. Sobota, 4.: Boccaccio. Izven. Nedelja, 5.: Boccaccio. Izven. Kreftova komedija »Malomeščaui« se godi v prvih mesecih svetovne voine ter slika krog ljudi, ki kolebajo med avstrijskim režimom, so pa po prepričanju pristaši jugoslovenske revolucionarne ideie. Pod pritiskom strahu se denunciraio med seboj. Iskanje krivca in razkrinkavanje je vsebina dela. Gostovanje gdč. Jare Hole iz Praee odpade, poje se ob 15. opereta »Netopir«. Suppeejeva opereta »Boccaccio« z go. Gjungjenčevo v naslovni vlogi je imela živahen uspeh. Dejanje, posneto po novelah iz »Dekamerona«. slika varane firentinske može in njih vesele žene, ter Boccaccievo ljubezen do lepe Fiamette. Publiki so posebno ugajali aktualni kupleti, ki jih je zložil g. Niko Stritof. Plesni večer gdč. Mie Čorakove in g. Antona Vujaniča is Zagreba bo v torek 7. t m. Gdč. je primabalerina zagrebške opere in je imela v Zagrebu najlepše uspehe. Občinstvo opozarjamo na to redko prireditev. Plese spremlja operni orkester pod vodstvom kapelnika Neffata. MARIBORSKO gledališče. Začetek ob 20 Petek. 3.: Zaprto •Pobota. 4.: Kdo je kriv? B. Nedelja. 5.: Veseli kmetič. Znižane cene Poslednjih Ko je človek imel repek... Od ene same stanice do neštetih stanic — Povratek v minule dobe lastnega razvoja — Presnavljanje brez konca in kraja Znanost proučuje v človeškem telesu že dolgo časa razne organe, ki so videti na prvi pogled nepotrebni, kot ostanek neke minule razvojne dobe. če se otrok spočetka plazi po vseh štirih, spominja pozornega opazovalca gotovo na način, kako se premikajo četveronoj)^ živali. V otroški duševnosti "kakor v duševnosti odraslega človeka je polno takšnik »ata-vizmov«, povratkov v pretekle stopnje človeškega razvoja, a še jasneje nego v negotovem duševnem področju jih opazimo v telesu samem. Takšen »rudimentarni«, okrnjeni organ je n. pr. znameniti »repek« nekoliko okrnjenih, majhnih kosti na koncu hrbtenice. Za današnjega človeka so te kosti absolutno brez vsakega smisla, a vendar ostanek nekoč zelo važnega organa, namreč repa in to je razvidno že iz tega, da je v njih bližini žilje in živčevje, ki rabd pri živali za preskrbo repa s krvjo in za njegovo »m a h a n j e«. Naj si bodo te koščice za nas še tako brez pomena, vendar se rodijo z vsakim človekom znova. Drug primer nepotrebnih rudimentarnih organov nam nudita mišičje in oblika ušesa. Pri večini ljudi najdemo na zunanjem robu ušesa majhno ost, tako zvano »Dar-vvinovo grbo«, ki ni nič drugega nego zad-nij ostanek dolgih, šiljastih ušes, kakršne vidimo pri mnogih živalih. Pri vseh ljudeh najdemo mišičje, ki je nekoč pomagalo ta dolga ušesa premikati v smer zvokov, kakor opažamo to pri konjih, in nekateri ljudje zmorejo celo še danes gibati z ušesi. Seveda nimajo niti grbica niti premikalno mišičje pri današnji obliki človeških ušes danes nobenega komena. Potek mnogih žil in po vsej priliki tudi slepič sta isto tako samo brezpomemben spomin na davne čase. A če za slepič tega ne vemo zagotovo, vemo danes zagotovo, da nam nikakor niso nepotrebni »m a n d e 1 j n i«, ki so jih tudi dolgo smatrali za nekoristne. Ti organi imajo nalogo, da desinflci-rajo grlo, po vsej priliki pa proizvajajo tudi zelo važne hormonske snovi. Vranica, Nemške podmornice na obzorju ......~Y ' "1 Nemška podmornica U. C. 97, ena Izmed mnogih, s katerimi Je Nemčija ustrahovala trgovske ladje vseh svetovnih držav od L 1916. do 1918. Versajska mirovna pogodba je Nemcem prepovedala to vrsto ladij, ki so jih zdaj zopet začeli graditi V jeseni se bodo udarili Italijani čakajo samo, da mine deževna doba Posebni dopisnik »Daily Maila«, ki biva pri italijanskih četah v Eritreji, poroča svojemu listu iz Massaue, da so vsi trgi, ulice in prostorčki v mestu zabasani z vsakovrstnim vojnim materialom, ki ga je na-kupičila Italija za vojno proti Abesincem. Splošno pričakujejo, da bodo Italijani udarili na nasprotnika v septembru ali oktobru, to je tedaj, ko se v Abesiniji konča deževna doba. Italija bo dotlej dobro pripravljena, kajti storila je vse, da prepreči ponovitev katastrofe pri Adui, kjer so bili Italijani 1. 1896 strahovito tepeni. Predsednik rimske vlade je najbrže prišel do zaključka, da leži v Abesiniji Tešitev vprašanja preobljude-nosti Italije, pravi angleški korespondent. Kar se Abe-6incev tiče, ni že zdaj nobenega dvoma. da se bodo Italijanom postavili po robu. Abesinci so dobri vojaki Diči jih posebno skromnost, imajo pa tudi velike moralne kreposti in zavest, da so doslej vedno premagali nasprotnike, pa najsi bodo to Egipčani ali Italijani. Seveda pa se je tehnika vojevanja po 1. 18% močno spremenila. Danes imajo vojujoči narodi na razpolago letala, tanke in topništvo. Abesinski cesar more te pripomočke vtihotapiti v svojo državo samo preko Džibutija v Francoski Somaliji ali pa skozi nekatere okraje Brit-ske Somalije. Zelo značilno pa je, da se govori o japonski pomoči abesinskemu cesarstvu za primer vojne z Italijo. Neki Anglei, ki je imel ponovno priliko govoriti z abesin-skim vladarjem, je videl v Adis Abebi ni4 manj kot devet zastopnikov oboroževalno industrije. Drzen rop V ameriškem mestecu Warrenu v dTŽavi Ohio se je primeril nedavno drzen poštni rop. Ob belem dnevu so roparji z zasledovalnimi avtomobili prisilili neko vozilo, da je krenilo v samotno stransko ulico, kjer so ugrabili vreče z denarjem v vrednosti nad dva milijona Din našega denarja Šofer Buri Villers je dobil nalog, naj se odpelje v banko in dvigne 300.000 dolarjev za izplačilo mezd v neki tvornici za jeklene izdelke. Namestu vse vsote pa so mu izročili samo del zahtevanega denarja. Odpravil se je z njim proti djomu. Kmalu je videl, kako mu sledi neko vozilo s strojnico. Vozilo ga je z načinom vožnje prisililo, da se je stisnil k zidu in vozil tik ob njem. Tako je moral Villers voziti, dokler ni prišel iz mesta. Tam so planili zalezo-valci iz svojega avtomobila, uropali vreče z denarjem in jo odkurili. Vso noč je policija iskala roparja širom Pennsvlvanije in Ohia, toda ni našla o njih niti najmanjšega sledu. Ameriški filma rji prežijo na Evropo Iz Hollywooda poročajo: Napet političen položaj v Evropi je dal ameriškim filmskim proizvajalcem spodbudo, da so poslali tudi v manjša evropska mesta filmske operaterje, ki naj bodo pripravljeni, da napravijo posnetke za filmske žurnale ameriških kinematografov v primeru kakšnega oboroženega spopada. Iz tega vzroka so Američani poslali v Evropo več »to specialnih kamer za snemanje filmov in več tucatov najizurjenejših filmskih repor-terjev. Dirigirali so jih večinoma v manjše evropske države, v večjih državah pa so ojačili dosedanje poročevalske štabe. Posrečen polet v arktične predele Ruski letalec Vodopjamov je te dni srečno' priletel iz Moskve na Šmitov rt. Polet je znašal 14.000 km. Letalec je startal 1. marca. Medpotoma se je moral boriti z velikanskimi snežnimi viharji. Mlade perzijske mucke Na mednarodni razstavi mačk v Parizu so bile razstavljene tudi srčkane bele mucke iz Perzije, ki jih je fotograf ujel pa svojo ploščo, ko so bile v košari ki so jo še pred nedolgim smatrali za nepotreben organ, se je izkazala za skladišče rdečih krvnih telesc in izdelovalnico hormonov. Nepotrebna in celo škodljiva pa je čelna duplina nad očmi, kjer je samo ognjišče često zelo neprijetnih vnetij. Marsikakšne spomine na davne dobe najdemo pri človeku na njegovi početni razvojni stopnji, v embrionalnem stanju. Sem spadajo n. pr. škrge. Za človeka ki diha direktno s pljuči in tudi za embrijo, ki ne potrebuje lastnega dihanja, so škrge gotovo povsem nepotreben privesek in jih ob rojstvu tudi ne opazimo več, vsekakor pa so zanimive kot dokaz, da se je človek razvil iz pradavne vodne živali. A njegovi spomini na praizvor gredo še dalje. Najnižja in gotovo tudi najprvotnej-ša oblika življenja je navadno enostanič-no bitje. Človeški organizem sestoji iz neštetih stanic — a vendar začenja z eno samo stanic o! Vsak Človek prične torej tako rekoč tam, kjer se je življenje sploh začelo. Pri nekaterih ljudeh se spomini na nekdanji razvoj očitujejo še jasneje v obliki tako zvanih »patvorb«, n. pr. nadštevilnih reber, prsnih žlez, »opičjih kožuhov«, reber v vratu kakor pri kačah itd. Gotovo se človek v svojem razvoju še ni usalil to bo nekoč morda po vsem drugačen nego je danes. Dočim mu bodo »spomini« na nekdanje stopnje, repek, ušesno mišičje itd., ter mnogi njegovi sedaj še potrebni in delujoči organi, kakor zobje, prsti na nogah itd., sčasoma povsem izginili, se bodo drugi organi, kakor možgani še vse bolj razvili. A. tudi fflovek v spremenjeni obliki bo vedno kazal spomine na sedanje in preteklo stanje, tako kakor nosimo tudi mi v svoji zunanji podobi, organih in v lastnostih poteze naših prednikov. Vrednost devistva Neka mladoletna Parižanka se je zaljubila v mladega moža in ko je šlo razmerje na kose, ni bila izgubila samo zaročenca. Njen oče je zahteval odškodnino, še preden je prišlo do razprave, je stari mož umrl, dekle pa je našlo drugega častilca in se je z njim omožilo. Ta glede izgubljene zadeve same na sebi ni imel mnogo pomislekov, a vendar je nadaljeval tožbo proti, prvemu zaročencu in zahteval 50.000 frankov odškodnine. Prvi zaročenec je mislil, da se bo gladko izmazal, saj je dekle vendar navzlic vsemu dobilo moža. Toda sodisče je reklo, da je škodo vendarle storil in da 50.000 frankov ni pretirana cena za devi-štvo. Tako jih bo moral plačati. PRAVKAR IZISLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANI: TEDENSKE! REVIJ* »ŽIVLJENJE IN SVET" PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI Slika na ovitku: POMLAD V GORAH (Foto) Naslovna slika: H. SMREKAR: »MAJSKA LJUBEZEN« Primarij dr. Mirko Cernič: STEBRI SODOBNE KIRURGIJE (10) — FRAČI LO VEK IN ZOBOZDRAVNIŠTVO — A n t e Beg: PROFESOR JOSO SCHMO-RANZER — Dr. Anton Debeljak: PO SINJI ADRIJI (19) — Stanko Janež: SEN KANCLISTA KVOCKE — Essad beg: ZAROTA ZOPER SVET (19) — OBREKOVANJE ŽIVALI (Hvt) — DELO NAŠEGA TELESA (V. Sr.) — Iv. K o š t i š. 1: B. NUŠIC IN MILAN OBRENOVIC — IZ LITERARNEGA SVETA (Vladimir Levstik: Dejanje - A. D. — Nove publikacije) — ZA LJUBITELJE CVETLIC — TEHNIČNI OBZORNIK (Elektromobil - trna — Med Švedsko in Nemčijo - tma) — ČLOVEK IN DOM (Nekaj kratkočasnega za otroško sobo) — ANDREA DEL VERROCHIO (V. T. — PROIZVODNJA SREBRA NAZADUJE — NEGATIVNI VPLTV KAVE — ŠAH — ZA BISTRE GLAVE — Na platnicah: HUMOR — KRI2ALJKA (Crassus) — ANEKDOTE »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča prt upravi, Ljubljana, Knafljeva uMca 5, ln stana na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din. Posamezni zvezki se dobijo po 2 Din. TELEFON štev.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Japonski ln mandžursld cesar Med Japonsko in Mandžukujem se pletejo čedalje tesnejše zveze, kar Jo m tudi medsebojni obisk obeh cesarjev, ki sta se vozila v gafe koOJl p« Moderni Ikams Junaški jadralni polet ruskega letalca, ki hoče nov šport Listi so poročali te dni, da je uspelo ruskemu letalcu Karaksorovu s posebnim sistemom kril na rokah in nogah v višini 3000 m preleteti 1200 m dolgo progo, na kar »e je spustil s padalom mirno in varno na zemljo. Karaksorov je s tem izvršil drugi poskus te vrste na ruskem ozemlju in četrti na svetu sploh. Prvi polet s krili je izvršil na Ruskem mojster v skakanju s padalom Schmidt, in sicer s perutmi ki jih je zgradil inž. Smirnov. Schmidt se je spustil iz letala v višini 1500 m in je 900 m višine zmagal v 45 sekundah (s padalom bi rabil 18 sek.), v višini 600 m je Iz Anglije v Avstralijo in nazaj Mlada novozelandska letalka JoanaBattenovajete dni srečno priletela v Lymp-ne. Hotela Je doseči nov rekord na zračni progi Anglija—Avstralija, kar pa se ji nI posrečilo. Vendar se Battenova lahko ponaša z uspehom, da je prva ženska letalka, ki je prišla z letalom iz Anglije v Avstralijo in nazaj Divji Zapad še živi Revolver, laso in bitke med cowhoyi Revolver in laso, »bitke« med cowboyi in še mnoge druge pritikline romantike Divjega Zapada so še vedno žive. Pred kratkim jc poslala ameriška poslanska zbornica bogatega živinorejca in bivšega zelo izkušenega »cowboya« F. R Carpentera v živinorejske države, da ukrene tam vse potrebno glede izvedbe novega zakona, ki naj z razdelitvijo pašnikov za rogato živino in za ovce ustavi neprestane in zelo pogostoma krvave prepire. Carpenter sedaj v svojem poročilu ne verjame, da bi stari cowboy s svojimi samokresi in lasi kdaj izumrl Ljudje na Vzhodu, posebno meščani, nimajo niti pojma o tem, kako prostrani so ameriški pašniki. V Newadi sledijo cowboyi n. pr. po cele mesece v svojih šotornih vozovih svoji Sivini, ne da bi v tem času prišli do kakšnega mesta z železniško zvezo. Samo če je treba živino odpremiti, pridejo do železnice, drugače ne. V Arizoni in Novi Mehiki vladajo še vedno prav stare in nič kaj nežne cowboyske postave, še pred kratkim je neki ovčji paznik ustrelil 771etnega gonjača živine in njegove vnuka, ker sta hotela prepoditi njegove ovce, češ da so ti pašniki že oddavna namenjeni Še 12 in četrt milijarde dolarjev! Kakor poroča io iz Washingtona znaša vsota vojnih dolgov, ki jih razne države dolgujejo Ameriki, 12 milijard 210 milijonov dolaTjev poleg 633.018 dol. obresti, s katerimi so v zaostanku. samo veliki živini. Ker popasejo ovce v enem letu povprečno površino 100 angleških kvadratnih milj, drugi živini seveda prav lahko odjedo krmo. Novi zakoni hočejo tu z ločitvijo pašnikov za ovce in za živino napraviti red. Toda Carpenter misli, da ne bodo posebno uspeli. šaljapin ima hripo Slavni ruski umetnik, Id je zbolel med prevozom iz Amerike v Evropo na hripi, leži zdaj v nekem francoskem sanatoriju, kjer mu strežejo svojci z največjo požrtvovai-»ostjo nato nadaljevai pristajanje * padalom. Prva dva poleta a perutmi sta Američana Klem Son in prod __ Llovd Daviš s Klem Sonovo ptipcaru. Daviš se je smrtno ponosre&tl, ker v primerni višini cd mogel oa*obo meter od točke, kjer se je spusti iz letala, potem pa se je vrnil spet v isto smer. Zal. je trajalo vse skupaj komaj tri četrti minute. Pri tem je letel 20 sekund na hrbta v skoraj vodoravni smeri nad zemljo. N»-to je prešel v drčabii polet, med katerim »e je pripravil za nadaljevanje pristajanja s padalom. Krila so mu dala možnost, da je pristal kolikor toliko na kraju, ki a {a je bil prej izbral m že to tudi dokazuje prednosti letanja s perutmi Kakor v baladi V Darchestru na Angleškem je dama, ga. Franoes Maud Bovvrtngova, neki prireditvi tamošnje ženske organiav-cije ob spremljavi orgel zapela staro balado. V baladi je med drugim vem: »telim si, da bi mi duša v smrtni url ob zvokih orgel poletela v onostranost« Pri teh besedah so poslušalci videli, kako je stara dama omahnila in se zgrudila "Man«« so, da jo je samo pesem tako prevzela, a čez kakšno minuto so ugotovili, da js mrtva. Zadela jo je kap. ANEKDOTA Gogolju je v neki družbi postalo slabo. »Hitro, pomagajte mu!« je vzkliknila hišna gospodinja. »Dva moža naj ga držita, eden pa naj mu žganja vlije v usta!« — »AH ne bi mogel eden držati in dva vlivati?« je zašepetal Gogolj. VSAK DAN ENA »Neverjetno, kako se otroci umažejo na dvorišču.« »Res je, jaz sem morala včeraj okopa ti osem drugih, preden sem spoznala svoje« B. L. Stevenson: 20 Prigode francoskega n jetnika na Angleškem »Dragi mladi človek,« je odvrnila, »vi, M niti ne slutite, kakšen je vaš položaj, morate že dovoliti, da se drugi ukvarjajo z vašimi zadevami Naj vam zadostuje, da jaz uredim vso reč — in po tem se izvolite ravnati. Ronald,« je nadaljevala, »hitro skoči k ovčarjem. Vrzi jih iz postelj in zabiči jim, da se ne smejo odpraviti, dokler ne bodo govorili z menoj.« Ronald je bil še prevesel, da je mogel odnesti pete iz tetine bližine, in je zapustil hišo z molčečno vnemo, ki je bila bolj podobna strahu kakor sami pokorščini. Stara gospa se je zdaj obrnila k nečakinji »Rada bi le vedela, kaj naj nocoj storimo z njim?« je vzkliknila. »Z Ronaldom sva ga hotela skriti v kokošnjak,« je dejala Flora, in kri ji je planila v obraz. »Jaz ti pa povem, da ne pojde na tak kraj,« je odvrnila teta. »V kokošnjak! Saj res! Zdaj, ko je naš gost, ga ni na svetu takega kokošnjaka, da bi mu dovolila spati v njem. Tvoja joba je po mojem mnenju najpripravnejša, če se je mara tako iznenada polastiti. Ti, Flora, pojdeš pa k meni spat.« Nehote sem moral občudovati razumnost in tenkočutnost stare gospe; oporekati ji, ni bilo na meni. Še preden sem se do dobrega opametoval, sem bil sam z dolgočasno nočno svetiljko. Do tod se mi je bilo na mojem begu vse imenitno posrečilo; a moja ljubezenska zadeva? S Floro sem bil govoril v štiri oči; bil sem drzen, a vendar me ni bfta neprijazno sprejela- Tedajci je bfla pa ertopfla na prizorišče ta apokaliptična prikazen z nočno čepico in konjeniško pištolo in me kakor veter, ki jo je bil prinesel, ločila od moje drage. Samo nekaj mi je še ostalo: okoristiti se z izvrstno posteljo in upati, da prinese jutrišnje jutro novo priložnost. Prepričan sem, da je dobrohotna furija vso noS bedela, da bi mi pokvarila naklepe. Mrak je še bil, ko je s svečo v roki stopila k moji postelji, me zdrezala iz spanja, razgrnila pred menoj nekakšen vražji izrodek obleke in mi ukazala, naj povežem svoja lastna oblačila v culo, ker so popolnoma neprimerna za potovanje. Zlovoljno renče sem zlezel v to obleko izpod rok kdo ve kakšnega vaškega krojača, nežno kakor vrečevina in zalo kakor mrliški prt, in ko sem nazadnje stopil iz spalnice, mi je bila pošast že pripravila obilen zajtrk. Sedela je na koncu mize, mi nalila čaja in me pri jedi zabavala z obilico zdrave pameti in nenavadnim pomanjkanjem ženskega mika. A dasi moja gostiteljica ni bila lepa, je bila vendar zelo marljiva v mojo korist. Sporazumela se je bila s sopotniki, ki mi jih je bila izbrala, in zvijača, ki si jo je bila izmislila, je bila videti popolnoma prepričevalna. Dodelila mi je bila vlogo mladega, zadolženega Angleža, ki se je izmuznil redarju; na Škotskem je bilo izdano zoper mene izvršilno povelje, in zato je bilo nujno potreba, da pridem brez odlašanja in prav na tihem čez mejo. >Zelo lepo sem vas opisala,« je rekla, >in upam, da rte ne boste postavili na laž. Dejala sem jima, da ni zoper vas nobenih pomislekov mimo tega, da imate zaradi dolgov glavo v zanki, ce je to prava beseda.« . »Bog daj, da ne bi ostalo pri ter izrazu, gospa,« sem odvrnil; »ušesom ubogega tujca zveni t-likanj barbarsko in srednjeveško, da bi ga res utegnili vznemiriti «_ »To Je izraz is škotskega sodnega reda, in prav nič treba ni, da bi se pošten človek ustrašil. A glejte, vaš vdani prijatelj go-vedar že prihaja. Mislim, da kar koprni, da bi prišel odtod, in tudi jaz ne bom imela miru, dokler vas srečno ne spravim e svo" jega posestva in dokler ne bodo krožniki za vami pomiti, še preden vstanejo služkinje. Bog bodi zahv&ljen, da imamo take, ki jim ▼ zaspanosti ni enakih.« Jutri se je že začenjalo modriti med drevjem na vrtu, in sveča, ki mi je svetila pri zajtrku, je sramežljivo bledela. Stara gospa je vstala izza mize, in meni ni ostalo drugega kakor posnemati njen zgled. Ves ta čas sem si belil glavo, kako bi mogel izpregovoriti s Floro še kako besedo na samem ali najti časa, da ji napišem pisemce. Pri jedi so bili odprli okna, najbrže zato, da bi zabrisali v 6obi vsako sled moje navzočnosti, in ko se je zdaj pokazal na trati pred hišo master Ronald, se je sklonil moj Cerber vanj, da bi izpregovoril z njim: »Ronald, ali ni šel Sim pravkar ondukajle mimo zidu?« Porabil sem priliko; tik za njenim hrbtom je stal črnilnik, in zraven tega sta ležala pero in papir. Zapisal sem: »Ljubim te,« a preden sem našel časa, da bi dodal še kako besedo ali vsaj posušil črnilo, sem bil že spet pod ognjem zlatih naočnikov. »Ča3 je,« je izpregovorila, ko je pa opazila, kaj delam, je nerazumljivo zarenčala in premolknila. »Ali morate kaj napisati?« je vprašala. »Samo nekaj vrstic, gospa,« sem odvrnil in se veselo naklonil. »Poslovnih ali zasebnih?« je nadaljevala. »Očividno ima angleški jezik odtenke, ki jih ne razumem.« »Nu, tedaj bom govorila jasneje, gospod vikont,« je dejala. »Upam, da želite veljati za gentlemana?« »Ali morete dvomiti o tem, gospa?« urni pregled Iz poljske kulture Maurycy Mochnacki Mesečnik »Pologne Liitteraire« je posvetil aprilsko številko spominu poljskega bojevnika in pisatelja Maurycyja Močimackega. Njegovo ime je zlasti v širšem slovanskem svetu do malega neznano, omenjajo pa ga vedno, kadar je beseda o zgodovini poljsko - francoskih stikov. Spomin Mochnackega je nedavno proslavilo francosko mesto Auxerre v Burgundiji, kjer je goreči poljski patriot umrl in kjer je njegov grob še danes v časteh kot simbol starega prijateljstva med Francozi in Poljaki, prijateljstva, ki ga ne morejo prekiniti trenutni zapletljaji konjunkturne politike. Zakaj prijateljske vezi med narodi morajo biti položene globlje kakor segajo vplivi vnanjih, močno spremenljivih diplomatsko - političnih interesov. Najboljše jih varuje zavest, da koreninijo v dolgi in častni preteklosti. Tako ostajajo najboljši porok poljsko - francoskega prijateljstva spomini na poljsko emigracijo v Franciji, spomini, ki jih Poljaki obujajo vedno znova, čim dalje in vztrajneje proučujejo svojo usodo v preteklosti in iščejo njenih na-lik s sedanjostjo. Maurycy Mochnacki je pripadal slavni emigraciji, ki je štela med svoje člane tudi kneza poljskih pesnikov Adama Miekie-vvicza. Z osebnostjo in delom Mochnackega nas v omenjeni številki »Pologne Latte-raire« seznanja z daljšim člankom Abel Moreau. življenje Mochnackega pada v najbolj razgibano obdobje novejše poljske zgodovine. Rodil se je v Galiciji 1. 1804. kot sin Koseiuszkovega bojevnika. 2e od očeta se je navzel goreče vere v svobodno Poljsko. Ko je študiral pravo, je vsa poljska mladina živela pod vtiskom dunajskega kongresa, ki je razdelil Poljsko med Rusijo, Avstrijo in Prusko ter iz preostalega dela ustvaril takozvano kongresno Poljsko, ki je bila poa protekcijo ruskega carja. Vzlic mednarodno priznanim pravicam in svoboščinam jp Poljake neugnano pestil veliki knez Konstantin z vojaštvom in policijo. Zaradi tega je prišlo 1. 1830. do velike vstaje, ki zavzema v poljski zgodovini častno mesto. V tej vstaji je imel važno vlogo Maurycy Mochnacki, ki je malo pred njo izdal prvo knjigo svojega spisa »Poljska književnost v 19. stoletju«. Tu je nadarjeni mladi pisec poveličeval ideje romantiz-ma. Izvajal je, da je najvišja filozofija tista, ki je potekla iz pesniškega navdih-njenja: filozofija genija. Priprave za vstajo so ga vrgle z literarne poti v središče tajne prevratne dejavnosti. Udeležil se je vseh bojev za svobodo in je po njih polomu skupaj z več tisoč ostalih emigrantov zapustil nesrečno domovino. V emigraciji je spisal svoje poglavitno delo »Poljska vstaja 1830-31«. Obsega dve knjigi. Moreau pravi o tem spisu, da je poleg Mickie-wiczevega »Pana Tadeusza« edino pomembnejše poljsko delo tega obdobja, ki ne kaže malodušja in obupa zaradi poraza in emigracije. 2 njim je Mochnacki izpričal tudi svoj veliki pisateljski dar. Zaradi slabotnega zdravja se je Mochnacki v oktobru 1834 preselil iz Pariza v planinsko podnebje Auxerrea. Njegova pljučna bolezen pa je napredovala in 21. decembra 1834. je slavni poljski emigrant umrl. Njegova smrt je pretresla vso emigracijo in odmevala širom Francije. V Auxerreu so mu priredili najpompoznejši pogreb, kar jih je kdaj bilo v tem mestecu. — Mochnackega veličina je v tem, da je umel spajati bistrost razuma z gorečo in požrtvovalno ljubeznijo do domovine, duha z akcijo »Pologne Liitteraire« prinaša poglavje iz njegovih spisov, med njimi »Problem diktature«, iz katerega se oglaša marsikaj, kar zanima tudi današnjega človeka. Prevod daljše pesmi Jana Lechona »Mochnacki« in ilustracije izpopolnjujejo to številko, ki nas vodi sto let nazaj. Iz besed o Mochnackem ne odmeva samo poljska zgodovina, marveč takisto marsikaj, kar primerjamo z današnjim časom: odpor zoper enostranski intelektualizem, vzgon romantizma, oboževanje dejanja, fanatična vera v ideje, goreča ljubezen do naroda in domovine. —o. Povojna reforma na Poljskem. Poljska akademija znanosti je dala vzpodbudo za sestavitev strokovne komisije, ki naj bi preosnovala in zlasti poenostavila pravopis poljskega jezika V komisiji so pisatelji, znanstveniki, časnikarji in založniki ter zastopniki prosvetnega ministrstva. Komisija se je razdelila v več strokovnih odborov, ki imajo zasedanje vsak drugi mesec. Tako poseben odbor razpravlja o vprašanju pravopisa in pregibanja tujih osebnih imen. Delo komisije bo opravljeno nekako v dveh letih Prevodna književnost na Poljskem. Ženevski »Index translationum« navaja tudi podatke o poljski prevodni literaturi. Po številu prevodov iz tujih jezikov v poljščino je Poljska s svojimi 465. knjigami na petem mustu, pred Veliko Britanijo, Zedi-cjenimi državami in Španijo. Največ prevajajo Poljaki iz angleščine (134), nato iz nemščine (103), ruščine (102) in francoščine (72) Iz poljskega jezika je bilo leta 1933. prevedenih 63 knjig, in sicer v glavnem v nemščino, francoščino, italijanščino in češčmo Zbrani spisi Boleslavva Prusa. Izšli sta prvi dne knjigi nove kritične izdaje zbranih spisov enega izmed klasikov poljskega romana Boleslawa Prusa (1847—1912). avtorja v slovenščino prevedenega romana »Faraon« Izdaja bo obsegala 26 zvezkov in bo prinesla tudi nekatere še nenatisnje-ne spise Besedilo nekaterih romanov, ki so šli skozi nekdanjo rusko cenzuro, bo tu objavljeno v prvotni, avtentični obliki. Petdesetletnico znanstvenega delovanja slavi letos profesor lvovske univerze Leon Pininski Po stroki je Pininski profesor rimskega prava, najbolj pa je zaslovel kot fin in profloren esejist. Posebno so upoštevani njegovi eseji o Shakespeareju, ki ima v njem tankočutnega poznavalca m tolmača Pininski se je udejstvoval tudi politično in je bil 1. 1898 guverner Galicije. Shavvove simpatije do Varšave izpričuje dejstvo de je že svojo drugo dramo, in sicer »The Simpleton of the Unexpected Lsles« izročil v uprizoritev Poljskemu gledališču v Varšavi, preden so jo mogli uprizoriti v kateremkoli ' drugem evropskem nei?tu To pot Delo našega telesa«. L K osti al je prispeval zanimivo literarno drobtino »Branislav Nu-šič in Milan Obrenovič«. V rubriki Iz literarnega sveta se A. D e b e 1 j a k bavi z Levstikovo povestjo »Dejanje« in odklanja zaplotniški napad iz neke revije. Rubrike Tehnični obzornik. Človek in dom, Šah in druge prinašajo mikaven drobiž. Izmed številnih ilustracij je omeniti H. S m r e -k a r j a duhovito risbo »Majska ljubezen«. »Življenje in svet« stane v podrobni prodaji samo 2 Din. Vladimir SkrhinSek kot gost v Sorliiovih »Blodnih ognjihc Gostovanja so v naši drami redka, kakor največji prazniki, a mimo naše gledališke javnosti gredo ponavadi kakor pust, čemeren delaven dan. Podoba je skoraj, kakor da je intendanca, desinteresirana nad človekom, ki pride na deske našega odra, da za en večer osveži in oživi svet podob, ki jih sicer zremo dan za dnem. Redki obiski so dragoceni. Zato je težko razumeti, zakaj nam uprava ni Vladimirja Skrbinška predstavila rajši v kateremkoli drugem liku (n. pr. v Leonu iz »Glembajevih«), ki bi bil zanimivejši, globlji od Dušana v Šorlijevih »Blodnih ognjih« in bi dal prvaku mariborskega ansambla več prilike, da zaživi iz svoje umetniške moči. A tudi ob »Blodnih otrnjih«, ki so od krstne predstave prišli pomalem do neke jasnejše usmerjenosti, smo Vladi-mirju Skrbinšku hvaležni za njegovo lepo, iskreno doživljeno stvaritev. Dušan, ta od neke notranje, časovne, svetovne bolečine razjedeni predstavnik mladega rodu, ie v njegovi interpretaciji našel prav človeško toplega izraza, da se je njegova težka, ▼ resnici tudi težko razumljiva tragika tesno približala gledalcu. Skrbinšek ima izredno mehek, čuvstveno poudarjen glas, ki daje njegovi besedi polno, živo rezonaneo. Iz njegovega Dušana je zaradi tega žarela neka notranja svetloba, da je njegovo dejanje, ki izhaja iz kaosa in vodi vani, ob koncu imelo svoj razlog in pomen. V celoti je njegova kreacija izpričala resnega, zrelega umetnika, ki bi ob uvrstitvi v redni ansambl pomenil dragoceno pridobitev za našo dramo. L. M. 0 odnosih L- N. Tolstega in T. G. Masa ryka priobčuje novo. iz sovjetskih arhivov posneto gradivo I. Silberstein v pravkar izišlem zvezku »Slavische Rundschau«. Študija o Mali antanti. Pri Pedonu v Parizu je izšel spis M. Radovanoviča »La Petite Entente«. v katerem pisec prikazuje in s podrobnimi dokumenti osvetljuje postanek, razvoj in politično organizacijo Male zveze. Iz življenja na dežel? Iz Kranja r— Zvočni kino v Narodnem domu predvaja senzacijo letošnje sezone velefilm »Pridi in poglej me, ker nisem angel. — Godba, petje, ples, zabava in flirt ter ve- Ije._ Radio Petek, 3. maja. LJUBLJANA 12: Plošče. - 12.45: Poročila. _ 13: Čas, vreme, obvestila. — 13.20: Radio - orkester. — 18: Po solnčni ŽDani-ji (Maša Slavčeva) in plošče. — 18.40: Čas, poročila, spored, obvestila. — 19: Nemščina (dr. Kolarič). — 19.30: Nacionalna ura: Prvo predavanje o narodnem jeziku. O ilirskem jeziku in književnosti predavano od Vekoslava Babukiča 1846. — 20: Chopinov večer. Sodelujejo: Lipovšek, Šivic, Le-skovic, Rupel. Korenčanova (prenos iz Hu-badove dvorane). — 21.30: Čas. poročila. — 22: Operetna glasba (Radio orkester). Iščem izurjenega strojnega delavca za Čevljarske stroje »Durchnahmaschinen« in »Doppelmaschinen«. Nastop službe takoj. ANTON GANTAR, 2IRI Tudi za 1. 1935 je vsak »Jutrov« naročnik zavarovan za primer smrtne oeztiode prt »Jugoslaviji« zavarovalni družbi v LJubljan P o e o i: točno plačevanje naročnine 1 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena mati in stara mati, gospa Terezija Krištof roj. Strojan dne 2. t. m. v 83. letu starosti za vedno zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 3. maja 1935, ob %3. uri z Vidovdanske ceste št. 9 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 2. maja 1935. Žalujoči ostali. Ob Sina Ljubljana Vestni pogrebni zarod Pomladanske obleke površnike za gospode ter plašče in kostume za dame, izdeluje po najnovejšem kroju ALOJZU LOMBAR modni salon za gospode ln dame LJUBLJANA VIL, Celovška cesta St. 53 Točna postrežba, nizke cene. 142 MOŠKI, ki trpite na seksualni nevra-steniji, oziroma na im potenci, nezadostni funkciji spolnih žlez, duševni depresiji, poskusite OKASA TABLETE Prospekte na zahtevo. Cena Din 110. Razpošiljamo diskretno. Lekarna De-lini, Beograd, Knez Mihajlova št. 1. Oglas registriran pod S. br. 382/1934. VRNITE BRZO POČRNELIM ZOBEM PRVOTNO BELINO! NJIHOVO Zacnlt« snazm eobe a KOLYNOSom. Videli boste, • kako naglico se povrne vačlm porumene-lim ln potemnellm zobem njihova prlrodna belina. KOLTNOS uničuje bakterije, ki se nahajajo v ustih, ki so povzročale madeže ln poškodbe vaših zob. Poskusite KOLTNOS ln vaše lastno ogledalo vam pokaže njegov učinek. — Vaši prijatelji bodo to opazi U pri prvem vaSem nasmehu. KOLTNOS PASTA ZA ZOBE Zahvala. Za premnoge izraze Iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli pismeno ah ki so nam bili izrečeni osebno ob prebridki izgubi našega sina, brata, nečaka in bratranca, gospoda Ivana Fincingerja redova avtomobllista avtošole ministrstva vojske in mornarice izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo č. vojnemu kuratu za iskrene, v srce segajofee poslovilne besede ob odprtem grobu, upravniku vojne bolnice v Beogradu generalu g. Dimitri-jeviču za vso prijazno uslužnost in naklonjenost, nadalje vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. -lasti onim, ki se niso strašili stroškov za mučno potovanje. šklendrovc—Zagorje, dne 30. aprila 1935. Žalujoča rodbina Fincingerjeva. uspehov na en oglas v »JUTRU« Bres posebnega obvestila Potrtih src naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nad vse ljubljena hči, sestra, vnukinja in nečakinja, gospodična MICI BRAUCHART v 23. letu starosti v sredo, dne 1. maja 1935. ob %3. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 3. maja 1935, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Ptuju, Panonska ulica štev. 14, na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 4. maja 1935., ob 7. uri zjutraj v minoritski cerkvi. Ptuj—Graz—Harrberg—Salzburg, dne 2. maja 1935. Družina Brauchart in Bruck. Oglas Direkcija pošta i telegrafa a Novom Sadu održace dana 11. juna 1935. god. u 11 časova prvu ofertalnu (pismenu) licitaciju za prodaju 5.200 kg sprovodnih listova sa upotrebljenim poštanskim jugoslavenskim i stranim franko i porto markama. Uslovi se mogu dobiti od Ekonomnog Otseka Direkcije u7 naplatu takse od dinara 20.—.__ * Za vedno nas je zapustil nad predobri soprog, brat, stric itd., gospod RUDOLF BUNC ključavničar drž. železnic Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 3. maja, ob pol 17. uri (pol 5.) na mestnem pokopališču na Pobrežju. Studenci pri Maribora, dne 1. maja 1935. JOŽICA BUNC. soproga, in ostalo sorodstvo. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa E*n 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. i! /"/ fwmf7nkfl Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« TfcSM 1 - —_______« odgovor, priložite DIH 3* ▼ Miamkah. oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana, Potniki Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Renomirana e*ornica deeertnlh vina, ma-rašklna 1 llkera treba za cljelu Dravsku banovlnu sposobnog. poštenog 1 agllnog zastrupnlka uz proviziju. O obzir dola ze oni, ko jI su u ellčnoj branšl več radlll 1 kojl Ima Ju dobrih trgovačkib veza. Ponude molimo poslati na: »Dalma« tvornlca marašklna 1 11-kera, d. s. o. J. Split. 8304-5 Avtotaxi! Trgovski potnik išče tak-sameter za trajne vožnje, proti plači Din 3 za km jn dnevnicam. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Stalno 193.500«. 8535-5 Potnika ki je voljan prevzeti proti visoki proviziji zastop-Btvo solidne firme za vso dravsko banovino, sprejmem. Predmet, je zelo dober in se razpečava v trgovinah z mešanim blagom; kolekcija majhna. Samo dobro vpeljani potniki naj se javijo na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Biče. 8537-5 Beseda 1 Din. davek 2 Din. ca Šifro al) dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Prikrojevalko pletenin in več izurjenih pletilj išče za takoj M. Vrhunc, Industrija pletenin. Bled. 8432-1 Hišnika brez otrok, sprejmem takoj. — Navesti starost in službo, ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Brezplačno«. 8522-1 Prvovrsten damski atelje sprejme dobro pomočnico za francoska dela. Naslov v vseh poslovain. »Jutra« 8505-1 Praktikanta za pisarno iščemo. — Z znanjem stenografije in strojepisja imajo prednost Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nastop takoj 100«. 8518-1 Čevljar, pomočnika dobro izurjenega, ki za-more posoditi 1500 Din, sprejmem takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober pomočnik«. 8554-1 Frizerko samostojno, zmožno vodne bi železne ondulacije ter manikirania. v stalno službo proti dobri plači sprejme salon Duič. Slavonska Požega. 8561-1 Služkinjo marljivo, zdravo in močno. z dobr!,»ii spričevali, iz boljše hiše, sprejmem takoj za vsa hišna dela. Ponudbe na naslov: Gospa Felle*'. Zagreb, Jurip-rska nI. 31/a. 8462-1 Brivsko pomočnico ali pomočnika ki dobro striže b u b i — sprejme takoj Jurij Simona«;, Kranj. 85311-1 Prvi strojnik izprašan. za parno in Diesel elektrarno — dobi Stalno službo. Ponudniki z večjo prakso naj vložijo prošnje s prepisi spričeval na naslov: Svinčeni rudnik. Mežica. 84&1-1 Kuharico prvovrstno. zdravOj staro do 40 let. za večji obrat sprejmem. Ponudbe s sliko nasloviti takoj na hotel Volarič, Baška. 8504-1 Dobrega brivskega pomočnika z znanjem nemškega jezika, sprejmem. Vprašati v brivnici hotela »Slon« v Ljubljani. 8560-1 Postrežnico snažno, ki zna knhati, za tri ure dnevno (Bežigrad) iščem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8580-1 Kmečkega fanta 16—17 let starega, zdravega in poštenega, sprejmem v službo z vso oskrbo v hiši. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8595-1 Brivskega pomočnika in bnbi štucerja, samo prvovrstnega sprejme takoj v stalno službo Kovačevič Agneza. Ljubljana VII — Medvedova 22. 8507-1 Frizerko dobro delavko, v stalno službo sprejme salon Ka-stelic Ivan, Tyrševa c. 38 8568-1 Dobro frizerko za takoj išče Denk Fra-njo, Tezno pri Mariboru. 8912-1 Mesar, pomočnika sprejme takoj Jože Musar. mesaT. Ljubljana. Sv. Petra cesta 61. 8620-1 Beseda 1 Din. davek 2 Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Dijaki 12 Din Učiteljico za poučevanje francoščine in nemščine na ure. sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8408-4 Seseda I Din, davek 2 Din. ia Šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Izredno dobro in poceni oblačila moško perilo itd. dobite najbolje pri Pre-sk»rjn Sv Petra cesta 14 31-« Plinski štedilnik zelo malo rabljen, proda Dragoševič, Novi trg 5/II Ogledati m »d 8. in 16. nro 8444-« Voziček dobro ohranjen, naprodaj Hranilniški ulici št. 7. 8511,1-6 Inženjerji! Omara za shranjevanje načrtov ngodno naprodaj. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 85115-6 Samo odraslim pošljemo novi katalog 3 nazvan »Šola ljubezni« sreče tn obojestranskega zadovoljstva v zakona. Katalog je opremljen z interesantnimi slikami iz 3pecijalnih področij higi jenskib pripomočkov v za konskem življenju kot n. pr. ženska in moška za ščitna sredstva, pariške novosti in fotografije in druge intimne specijalitete za zakonsko življenje. Pošljemo diskretno, zaprto, brez zunanjega naslova tvrdke. kot priporočeno pismo proti povzetju za Din 17.50 Zelo zanimiv prospekt »Moški, uspeh takoj!« pošljemo proti povzetju za Din 17.50. »Solo ljubezni« — ln »Moški, uspeh takoj!« skupaj pošljemo proti povzetju za Din 29.50. Zastopstvo »Sains«, Zagreb 2-Jo., Samostanska nI. 11. 1040-6 Službe išče Beseda 50 para. davek 2 Din. za Šifro al) dajanje naslova ] Din NalmaniS* metek 12 Oin. Elektromonter-šofer išče službo. Ponudbe n« podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Takoj«. 801)1-2 Hotelska kuharica druga moč, išče službo. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8608-2 G. Th. Rotman: Brata Smuka Peter je vstal, se preril med razmetanimi deskami in posteljnino do okna ter pogledal venkaj. Zdaj mu je bilo vse jasno. Ko je pripovedoval Izidorju kako mu je gospa Krempljeva vrgla krožnik v glavo je bil z rokami potisnil vrv z vogala postelje. okoli katerega je bila navita, In *edro je bilo zdrčalo dol. Trg. pomočnica dobra prodajalka manu-.akture, specerije in že-leznlne z znanjem nemščine, .zanesljiva ln delavna moč želi mesto v večji trgovini. Cenjeni dopisi na ogl. odd. »Jutra« pod »Poštena in zmožna. 100«. 7959-2 Pridno dekle vajeno vsega dela razen kuhe. tudi šivanja na stroj — želi s 15. majem pre-meniti službo. Gre kot sobarica ali pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pridno dekle«. 8536-2 Šofer strojnik in ključavničar. zmožen struženja, išče na-meščenje — najraje kje na deželi. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Šofer«. 8509-2 Natakar s finim nastopom, vešč več jezikov, išče primerno službo. — Naslov v vseh poslovalnicah »jutra«. 8492-2 Prodajalka vešča papirne stroke, z večletno prakso, želi mesto v večji trgovini s 1. junijem. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vestna in poštena«. 8539-2 Mlado dekle (pletilja) išče službo po-strežnice. sobarice ali natakarice v ali blizu Novega mesta. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod »Pridna in poštena«. 8534-2 Šofer z gotovino 10.000 Din. išče službo ali pristopi k manjšemu podjetju kot družabnik. — Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten 100«. 8677-2 Pošteno dekle srednjih let. ki zna nekoliko kuhati in šivati, išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8580-2 Dekle ki zna popolnoma nemško in slovensko, vajena ku hanja, išče službo za vsa hišna dela. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Zdrava«. 8585-2 Mlado dekle pridna in poštena, z večletnimi spričevali, išče službo samo pri boljši družini, za vsa hišna dela Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zelo čista«. 8374-2 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro aH dainnie naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Radio-aparat šesteevni »Homifon« zelo ngodno proda »Promet«, nasproti križevniške cerkve. 854(1-« Beseda t Din. davek 2 Din. ta Šifre ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Motorno kolo znamke Molaroni, lahko, 300 cm', ugodno proda Smrtnik, Petrovče pri Celju. 8500-10 Motorno kolo »Puch« 350 ccm. rabljeno, kupim proti takojšnjemu plačilu. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8610-10 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za Šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Damsko in moško kolo zelo poceni naprodaj v Dvorakovi ulici S/I, levo. 8528-ld Moško kolo »Aiglon«. dobro ohranjeno poceni naprodaj v trgovini Kranjc, Igriška ulica. 8543-11 Beseda 1 Oin, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 lin Francis turbino za H = 4 m in Q = 2 m, z regulacijo, dobro ohranjeno kupimo. Ponudbe na Tvornico žigi ca. D o I a C. pošta Travnik. 8375-7 Rebraste cevi (Rippenrohre) stare, dobro ohranjene kupim. Ponudbe s ceno na naslov: Fajdiga Tone, Grosuplje. 8594-7 W3SBSSSM Beseda 1 Din. davek 2 Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek «7 Oin Več parcel za stavbišča. naprodaj pod ugodnimi pogoji pri kolo dvoru Vižmarje. Pojasnila daje Andrej Kregar. Št. Vid št 56. 1659-20 Hišo s 3 sobami ia pritiklinami, i nekaj zemljišča, v Sloveniji ku plm Ponudbe pod 40.340 na Publicitas. Zagreb. 8484 20 Kapital Beseda I Din, davek 2 Oic. ta Silro ali dajanje naslov« 3 Oin. Najmanjši znesek • 17 Oin Hranilne knjižice kupite ali pa prod as te ln Vaše dolgove pri denarnih zavodih poravnate s knjižicami najugodneje potom Bančno kom. zavoda Maribor, Aleksandrova št. 40. Za odgovor 3 Din znamk. 8326-16 Lep lokal na Tyrševi cesti 36 oddam za junij. — Pojasnila pri hišniku. 8624-16 30.000—40.000 Din posojila na prvomestno vknjižbo iščem za dograditev tri-stanovanjske hiše v letoviškem mestu, ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plačljivo po dogovoru«. 84S7-16 Hranilno knjižico Kmetske hranilnice in posojilnice v Srednji vasi v Bohinju, z vlogo 25.000 Din prodam najboljšemu ponudniku. — Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod »Gotovina ali obroki«. 84)6-16 Tvrdka A. & E. Skaberne v Ljubljani — javlja, da jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice. Ljudskp ooso jilnice itd.) 8572-16 Davčne zadeve kontrola vplačil, pritožbe, prošnje za obroke: Davčna poslovalnica, Ljubljana — Miklošičeva cesta št. 7/II. 8503-1)6 Vložne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske, (ne na odpovrd) kupim proti takojšnjemu plačilu v gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Ljubljana 1936«. 8583-16 Prodam vlogo Ljubljanske mestne hranilnice s par tisoč. Ponudbe pod »80 % gotovina« na oglasni oddelek »Jutra«. 8573-16 a Beseda 1 Din, davek 2 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Oin Najmanjši znesek 17 Din Otomane od 430 Din naprej in vsa druga tapetniška dela po najnižjih cenah pri Dolni-čarju v 5t. Vidu — nasproti cerkve. 8542-18 Jedilnico, spalnico in nekaj drugega pohištva prodam po nizki ceni. Na slov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8575-12 Seseda I Din, davek 2 Din. ia šifro ali dajanje naslova 5 Oin Najmanjši zne«ek 17 Din. Damski salon na najprometnejši točki mesta dravske banovine, prodam ali oddaim v najem proti kavciji prvovrstni frizerki ali oženjenemn frizerju. Sigurna eksistenca! Ponudbe na naslov Slavko Hočevar. Zagreb. Petrova ulica 42. 8600-17 a Beseda 1 Din, davek 2 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovski lokal v paviljonu Scherbaum-ovega dvora v Mariboru oddamo takoj v najem. — Vprašati pri Mariborskem kreditnem zavodu. Grajski trg 5. 8073-18 Gostilno potniško meščansko, vpeljano in dobro idočo. blizu glavnega zagrebškega kolodvora, z velikimi kom fortnimi prostori, stanova njem, poletnim vrtom, kegljiščem, veliko pivnico, kompletno opremo, prodamo zaradi obolenja last nika zelo ugodno. Solidna najemnina: — Posiovnica Pavlekovič. Zagreb. Ilica 144. 7903-li Trgovine, industrije hotele, gostilne, mlekarne, bufete, trafike, hiše. vile, posestva. stavbišča, letovišča. prodaja in posreduje nakup uspešno in naglo: Posiovnica Pavle-kovič. Zagreb. Ilica 144. 7994-19 Trgovski lokal v najprometnejši ulici centra Ljubljane, po nizki ceni takoj oddam. Pripraven za damski frizerski salon ali drugo obrt. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8526-19 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Oin Štirisob. stanovanje komfortno in soinčno, na Mirju, z etažno kurjavo in verando oddam takoj ali kasneje. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8459-31 Štirisob. stanovanje s pritiklinami oddam na Kongresnem trgu št 13 s 1 avgustom event. tudi prej v najem. 7441-21 Dvosob. stanovanje komfortno, blizu banovine oddam z avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »I. nadstropje«. 8531-2fl Dvosob. stanovanje v I. nadstr. za 350 Din oddam z majem ali junijem v Mostah, Predoviče-va ulica lil. 8407-31 Dvosob. stanovanje s kuhinjo, odda M. Rav-tar. Stari trg štev. 19. 8614-31 Dvosob. stanovanje oddam taikoj ali s 1. junijem v Streliški ulici 10. 8016-31 Dvosob. stanovanje soinčno, park eti rano, oddam mirni in snažni stranki za mesec junij. Rožna dolina, cesta VIII št. 13. 861831 Petsob. stanovanje z vsemi pritiklinami. elektriko in plinom, poleg kina Matice, z avgustom, event. še prej prosto — ugodno oddam. Pojasnila v trgovini Jager. Dvorni trg 1. 8502-21 Enosob. stanovanje z avgustom oddam v Tavčarjevi nlici št. S. vrata 4 8501-23 Stanovanje za 2 osebi takoj oddam za 400 Din. Vprašati: Jančar, Barve, Miklošičeva cesta. Večje stanovanje v »Cekinovem gradu« na Celovški cesti št. 23 oddam s 1. avgustom t. L Poizve se vsak dan med M. In 18. ter 6. ta 7. uro pri Peter Kosier-jn, Cekinov grad. 8549-31 Dvosob. stanovanje v Gregorčičevi nlici 17/e oddam s 1. junijem. Ogledati med % 1. in % 2. uro 8546-29 Dvosob. stanovanje pritlično, oddam t avgustom. Ogledati med 10. in 12. ter 13. in 18. uro na Eleiwei80vl cesti 9/n levo 8514-21 štirisob. stanovanje z vsemi pritiklinami, na Aleksandrovi cesti štev. 4 (palača Viktoria) oddam z avgusto. 8644-31 Dvosob. stanovanje v eentru mesta takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8326-81 Trisob. stanovanje z verando, soinčno. v vfli oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. . 8566-21 Dvosob. stanovanje soinčno, parketirano. s pritiklinami in vrtom takoj oddam v Močnikovi nI. 4. 8576-31 Enosob. stanovanje manzardno, oddam z avgustom Ogledati med 10. in 12 ter 15. in 18 na Bleiweisovi cesti it MI, levo. 8566-21 Štirisob. stanovanje z vsemi pritiklinami, ter pisarniške prostore manjše in večje, na Aleksandrovi cesti 4 oddam za avgustom. 8544-31 Jugoslavenska udružena banka d. d., Zagreb Objava Na podlagi predpisa čl. 31, točka 10. Uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov od 23. XI. 1934 v zvezi z rešitvijo g. ministra trgovine in industrije II. številka 5829/K od 15. II. 1935, s katerim se odobrava sanacija podpisane Jugoslavenske udružene banke d. d., pozivamo s tem naše upnike s starimi zahtevki, v kolikor ti zahtevki po citirani uredbi niso izvzeti od prepisa, da v roku od treh mesecev od tretjega poziva, objavljenega v Službenih novinah dvignejo pripadle jim prvenstvene delnice z dividendnimi kuponi in talonom. Ob priliki dvignjenja prvenstvenih delnic imajo vlagatelji dolžnost predložiti svoje vložne knjižice zaradi odpisa vsot, ki so na podlagi zgoraj omenjene ministrske rešitve pretvorjene v prvenstvene delnice in specijalni rezervni fond. Z upniki, ki imajo zahtevke v drugih oblikah, se bo izvršil o priliki dvignjenja prvenstvenih delnic pismen obračun glede vsot, prepisanih v prvenstvene delnice in specijalni rezervni fond. t Obračune bodo vršile in izdajale prvenstvene delnice: Za upnike glavnega zavoda v Zagrebu in bivših podružnic v Osijeku, Subotici, Vinkovcih, Sarajevu in Dubrovniku ter izpostave v Senti: Glavni zavod v Zagrebu, Ilica 3. Za upnike glavnega zavoda v Beogradu in podružnice v Pančevu: Glavni zavod v Beogradu, Kralja Petra 21. Za upnike bančnih podružnic v Mariboru, Su-šaku in Petrinji: pri teh podružnicah. 'Ako upniki svojih prvenstvenih delnic ne dvignejo v prej označenem roku, bo podpisani zavod deponiral za vsakega izmed njih odgovarjajoče število teh delnic pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije, Poštni hranilnici ali pa pri Državni hipotekami banki. Te deponirane delnice lahko dvigne upnik po izvršitvi obračuna z njim in potem ko izda podpisani zavod nalog za izročitev na depozitnem mestu. Istočasno se pozivajo stari delničarji, da predlože v smislu citirane rešitve g. ministra trgovine in industrije svoje delnice zaradi prepisa na 10 % nominala bodisi pri glavnih zavodih, bodisi pri podružnicah zavoda. Jugoslavenska udružena banka d. dr Peteob. stanovanje elegantno, aa no oddam na trgu št. S. imlja Petra 805631 2 komfortni stanovanji trisobno ■ 1. Junijem ta pet? ob no B i. avgustom odda v »roji paiači na Aleksandrovi cesti zavarovalnica »Dunav«. Informacije istotam ▼ družbeni^ pisarni. ~ """ rrisob. stanovanje krasno, a pritiklinami ta komfortom oddam i 1. junijem t rili Petan, M*J-strova 16. ™ ^ Petsob. stanovanje na Bleiweiaovi cesti 10/1 oddam • 1. avgustom. — Pojasnila daje Dolar. Boru pova S/L 8592-21 Enosob. stanovanje « pritiklinami oddam v Zeleni jami, Prešernova nI. št. 26. £ tanovanja Beseda f Din, davek 3 Din. za iitro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj« znesek 17 Jla. Dvosob. stanovanje soinčno, i pritiklinami, t sredini mesta ali najbliiji okolici ttče učiteljica za avgust. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod Miro »Mir in snaga«. 8640-31/a tovarne čevljev JAVNA ZAHVALA JARA" Cenjenim odjemalcem iskrena hvala za mnogobrojen poset. Vaš odziv in ogromna odprodaja zalog sta nam omogočila ponovno napolniti in kompletirati naše prodajalne 8 svežimi in najmodernejšimi modeli. Za velikonočne praznike, žal, vsem nismo mogli poetrečL Da ustrežemo vsem odjemalcem, pa sporočamo, da bomo nadaljevali z odprodajo po 10 do 30 odstotkov znižanih cenah Hitite, da ne zamudite te edinstvene prilike cenenega nakupa Prodajalne čevljev: »JAKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 20. »JARA«. Maribor, pri firmi Martine, Gosposka ulica 18 •».f ARA«. 60. Za avgust IKtlfl trisobno stanovanje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Avgust — eolninoc. SW8-21/a Stanovanje dvo- ali enoeobno, išče mirna stranka 2 oseb. — Naslov: B. Hauptman, Str ekl jeva ulica št. 3/IL 86*7-31/a Stanovanje dvo- ali trisobno, ▼ manjšem mestu Slovenije — iščem za daljši čas. Ponudbe pod 40340 na Publicitas, Zagreb. 848^31/a Trisob. stanovanje v centru mesta Učem za avgust "ali preje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Beden plačnik 888«. 8596-21/a Stanovanje dvo- ali enoeobno išče za takoj miren zakonski par. Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod »Nikolaj«. asss-ai/a Dama točna plačnica, BSe malo ta gedno, eno- aH dvosobno stanovanje v mestu Naslov. Soba 2. Hrenova ulica ta. 8567-31/a Sobe išče Beseda M para. davek 3 Oin, ta Hfro ali dalanje naslova ) Oin Naimanlll znesek 12 Oin Opremljeno sobo i 8 posteljama, i*?«™ s 16. majem v bKžtai kavarne Evropa. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod mačko »Snažna »oba«. 8616-aVa mmsm Beseda I Din, davek 3 Din. sa Hfro ali dajanje naslova S Oh. Najmanj!) znesek 17 Oin Lepo, prazno sobo separirano, v centru mesta takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 83S3-3S Sobo soinčno ta čisto, oddam gospodični pri Sv. Krištofu. Livarska ulica št. 3. 8510-23 Opremljeno sobo takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 8517-33 Opremljeno sobo veliko ta lepo. oddam v Beethovnovi nlici it. 16/1 sred. 85017-23 Opremljeno sobico i vso oskrbo m M* Din oddam takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah »Jntra«. 8680-23 Sobico Lepo sobo s posebnim vhodom ta kopalnico, v centru mesta oddam s 16. majem. — Ogledati med lil. in 1*4. nro. Naslov v vseh poslovalnicah »Jntra«. 8560-38 Opremljeno sobo poceni odda Oegiar, Hrenova ulica 17. 85H2-28 Prazno sobo lepo in soinčno, separirano, oddam. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«. »481-33 Sobo lepo opremljeno, z vhodom s stopniSča. takoj oddam boljšemu stalnemu gospodu Naslov v vseh poslovalnicah »Jntra«. 8615-23 Krasno sobo elegantno, s kopalnico, v centru mesta oddani bolj-5 emu stalnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8900-28 s souporabo kopalnice, v novi hUl oddam Naslov v vseh poslovain »Jutra« . 8817-23 Sposoben 23B. Sreča. So 'J L Beseda 3 Din, davek 3 Din ta Hfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 28 Din V oglas, oddelku »Jutra« dvignite sledeča pisma: Avgust - soinčno, Autotura, Center 300, Dobra stalna služba, Denar takoj, Do nosno, Dobra, Dober stru gar. Do 500.000, Dobro ohranjeno. Doktor posest nik. Delaven. Dobro nalo ženo. Edinstvena prilika. Fotograf. HiSa, Hižnik -sobarica. Industrija. Lepi dom 70, Lepo. Lepa po mlad, Ljubljanski trgovec Lovišče. Miren 100. Neda leč, Nisilja Novn pobi štvo. Nujno in moderno NajviSjl ponudnik. Osam Ijena, Prikupljiva. Prostor no. Premogovnik. PavSal. Plačam v gotovini 888. P«-rfek»n» Resen knpee. Radio. Stalna dobra služba Soinčno 950 Stroji. koi. Šivilja 1)456, Šivilja 303, Terezen, Takoj gospodinja. Tudi na obroke, Turi slika 35, Upokojenec, Uradnica. Veftna. Večletna praksa. Vdova posest-nica. Velik dohodek. Vzajemnost. Višja lega. Zvesta, 60.000, «2, 77, 1600. tficttno Beseda I Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši mesek 17 Din. Telefon 2059 Suha drva, premog, karbopakete dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva uL št. 5 VELIKA IZBERA SVILE v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo Pri f,Škofu" Ljubljana O 3142 Seseda 50 para, davek 3 Oin. za šifro ali dajanje naslova 3 Din Najmanjši znesek 12 Din. Zlata damska ura je bila izgubljen« 30. aprila od Selenburgove ulice do pošte. Proti nagradi jo je oddati v oglasnem oddelku »Jutra«. &103-38 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSl znesek 17 Din. Kozmetični salon Slava G ril, Beethovnova ulica lo/L, se priporoča. 8506-30 Beseda 1 Din, davek 2 D'-, ta šifro ali dajanje oaslova Din Najmanjši znesek n Din. Resaste foksterierje čistokrvne, proda Ivanka Kordon, Gor. Logatec. 8006-27 r hformdcije Inserirajte v »Jutru«! Beseda 1 Din, davek 2 Din, ia šifro ali dajanje oaslova t Oin. Najmarjšl znesek 17 Din. Hočete ! imeti lasten dom? nočete biti brezplačno zavarovani za življenje? Zastonj Vam pošljemo vsa pojasnila — ako nam pošljete znamko za odgovor. »Moj dom«, Ljubljana. Dvorakova 8. _8000-31 mssm Beseda 2 Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. Ženitvena posredovanja boljših slojev izvršuje naj-vesmeje, razpošilja navodila in j"-oepekte proti predplačilu 70 Din v poštnih znamkah »E E Z 0 R« Zagreb, pošta 3. Velika izbira odličnih nevest in ženinov. 7905-25 Drž. uslužbenec vdovec) želi spoznati dekle ali vdovo brez otrok, staro 38—46 let. ki ima nekaj imovine, v svrho takojšnje ženitve. Dopise po možnosti c sliko na oglas oddelek »Jutra« pod »Poletje 109«. 8567-35 Urejuje Davorin Ravljen, - Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoll Etibnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaraarja Franc Jeserfiek, - Za InaerataJ del Je odgovoren Alojz Novak. - Val v Ljubljani