Poštnina plačan* ▼ go*o vlnt
Leto IX itev. 161.
U Ljubljani, v sredo 20. Julija mi.
Cena Din r
Izhaja vsak član popoldne, tzvzemšl nedelje In praznike. — Inserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano. izjave,   reklame,   preklici   beseda   2.— Din.
Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za Inozemstvo 420.— Din.
Upravništvo: Knailova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knailova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034.
Dalekosežne posledice nastopa g. Davidovića. Vukićevićevci delajo na popoln razdor med demokrati. — Demokratski ministri v veliki zagati. — Sestanek med gg. Marinkovičem in Vu-
Iriće vicem
— Beograd, 19. julija. Glavna pozornost političnih krogov je osredotočena na napetost v vladni koaliciji, ki jo je izzval nedeljski govor g. Ljube Davidovića. ki je s svojim ostrim, a odkritim nastopom' dosegel pred vsem to, da. bo vlada morala definitivno razčistiti odnosa je med obema koali ranima strankama. Splošno se sodi, da je položaj v vladi zelo resen ter da ni izključena možnost, da pride do razkola. Povod za nastop g. Davidovića proti vladi je dalo zavlačevanje izpolnitve prevzetih obveznosti s strani g. Vuki-čevića, neposredno pa je vplival na to nedavno skleujeni pakt med g. Vukiče-vićem in Korošcem. Davidovićevci vidijo v tem paktu proti sebi naperjeno ost in sredstvo, ki naj bi g. Vukičeviću omogočilo, da se izogne zahtevam Demokratske zajednice.
Nastop g. Davidovića ni naperjen samo proti radikalskemu krilu vlade, marveč tudi proti demokratskim ministrom, ki so prišli radi tega v skrajno mučen položaj. Če se priključijo Ljubi Davidoviću. je kriza vlade neizbežna, prav tako pa je neizbežen tudi razkol demokratske stranke, če se bodo demokratski ministri solidarizirali z g. Vukičevićem. Znano je, da je dr. Ma-rinkovićeva okolica skušala izolirati g. Davidovića v stranki sami in kandidirati predvsem svoje lastne pristaše. To akcijo pa je 2. Davidović preprečil s tem, da je sprejel v demokratsko stranko vse ugled ne jše politike bivše srbske republikanske stranke, ki je nedavno sklenila svoj razpust. S tem ie število
svojih pristašev znatno povečal in dobil zopet premoč v stranki.
Radikali so radi tega napada g. Davidovića zelo ogorčeni in zahtevajo od demokratskih ministrov pojasnila in zadoščenja, češ da nikakor ne gre, da šef koalirane stranke napada vlado. Demokratske ministre dolže, da niso držali dane besede in izvedli dogovorjenega «čiščenja» v stranki, kakor so to storili radikali. Iz tega razloga se tudi radikali s svoje strani ne smatrajo za obvezane, da bi izpolnili zahteve Demokratske zajednice, ki so s tem v neposredni zvezi. G. Vukičević se nahaja na agitacijski turneji po Južni Srbiji, od koder se vrne v Beograd^šele v petek.
V poučenih političnih krogih se presoja položaj zelo resno. Domneva se, da ie g. Davidović dobro poučen o namerah vlade in da je baš radi tega stopil pred javnost, da prisili vlado, da razmerje čimprej razčisti. Dr. Marin-ković je bil po svoiem povratku z Bleda zelo rezerviran in je odklonil vsako izjavo. Novinarjem, ki so mu šli nasproti do Stare Pazove, je samo" izjavil, da je sedanji položaj nevzdržen in da mora v najkrajšem času priti do temeljite izpremembe. Včeraj popoldne so se vršile doleotraine konference demokratskih ministrov, danes zjutraj pa ie g. Marinković odpotoval v Skoplje, kjer se sestane z Veljo Vukičevićem. Domneva se. da bo že na tem sestanku padla odločitev. Z naivečjo napetostjo pričakujejo politični krogi povra-tek obeh državnikov v Beograd.
Avstriio se vrača u normalne razmere
Generalna stavka končana. — Vlada absolutni gospodar položaja. — Krvavi dunajski dogodki pridejo pred parlament.
— Dunaj, 19. julija. Generalna stavka železniških, poštnih, brzojavnih in teleion-i-kih nameščencev je končana. Snoq je stavkovni odbor izdal na delavstvo poziv, naj se točno o polnoči vrne na delo. To se je tudi zgodilo. Ker pa ie bilo treba izvršiti razne tehnične predpriprave, se je otvoritev rednega prometa zavlekla do zgodnjih jut-Tanjih ur, toda danes ie po vsej državi premet vzpostavljen. Vlaki voziio redno na vseh progah, a tud{ pošta, telefon in brzojav funkcijonirata od polnoči dalie. V privatnih podjetjih se je delo obnovilo že tekom včerajšnjega dne. Včerai so izšli tudi že vsi listi, seveda v manjši nakladi in obsegu, ker je bila zveza s provinco še prekinjena.
Socijalisti forsiraju sklicanje parlamenta
dogajanja med vlado in sociiainimi demokrati doslej niso rodila nikakih pozitivnih rezultatov. Vlada, ki ie obsolutnj gospodar položaja, je po prvotni popustljivosti zavzela zopet popolnoma odklonilno stališče napram vsem zahtevam sodjali-stov. Glavno vprašanje, okoli katerega se vrte pogajanja, to je sklicanje avstrijskega parlamenta, še ni rešeno. Dejstvo, da so se socijalisti vdali zahtevi dr. Seioela in ukinili generalno, odnosno prometno stavko, se tolmači v splošnem kot slabost in poraz socUalistov. Po izpolnitvi te slavne zahteve vlade bo parlament bržkone sklican še koncem tega tedna. Sklicanje parlamenta forsirajo zlasti socijalisti, ki žele. da se čim prej izvrši debata o krvavih dogodkih minulega tedna in s tem prenese težišče položaja zopet na parlamentarna tla.
Komunisti kot organizatorji revolte
Dunaj, 19. julija. Današnja ^Reichspostc obširno razpravlja o revolucijonarnom pokretu pri zadnjih dogodkih na Dunaju in naglasa, da je Dunaj tokrat šel trdno mimo boljševizma. Krvavi dogodki so brez d\oma delo Moskve in avstrijski socijalisti sh> šli slepo v komunistične mreže. Policija je aretirala več znanih komimističn. voditeljev med njimi tudi nemškega komunističnega poslanca Picka, pri katerem so našli pod robno izdelane načrte za komunistično revolucijo v Avstriji. Ugotovljeno je, da je te načrte izdelal sovjetski generalni štab v Moskvi. Med aretiranimi je mnogo inozemskih dijakov, članov komunistične stranke, zlasti iz K«iiran«frih držav. Iz vsega tega se sklepa,
da so komunisti že dalje časa pripravljali nemire in da so izkoristili trenutno neraspoloženje socialističnih delavskih mas.
Italijansko vmešavanje v avstriijske zadeve
— Dunaj, 19. julija. Včerai dopoldne je posetil nunistra zunanjih zadev italijanski poslanik na Dunaju ter vložil v imenu rimske vlade protest zaradi ustanovitve posebne občinske straže, naglašajoč. da je to v nasprotju z določbami mirovnih pogodb.
V tukajšnjih političnih krogih je ta korak Italije izzval veliko ogorčenje ter se ga smatra za nedopustno vmešavanje v avstrijske interne zadeve. Avstrijska vlada je izjavila, da ustanovitev občinske straže, ki šteje jedva 3000 moi in ki so oboroženi samo s samokresi, nikakor ne nasprotuje mirovnim pogodbam. To tem manj, ker je straža določena izključno le za vzdrževanje javnega reda in miru in ker bo raz-puščena takoj, čim se pokaže, da ni več nobene  nevarnosti,  da  se  nemiri ponove.
V ostalem pa stoji avstriiska vlada na stališču, da to v nobenem pogledu ne tangira inozetnstva.
Razen tega je izročil včeraj italijanski poslanik avstrijski vladi ostro noto, v kateri zahteva Italija takojšnjo vzpostavitev železniškega prometa in izdajo odredbe, da se zasigura italijanskim vlakom svoboden prehod čez avstrijsko ozemlje. Će Avstrija j tej zahtevi ne ustreze. bo Italija z voja-j štvom vzpostavila promet na progah, ki so ji potrebne za vzdrževanje normalnega prometa z Nemčijo. Ta nota je napravila splošno vtis, da hoče Italija na vsak način izzvati incident, ki bi ji naj dal povod za oboroženo intervencijo. Avstrijski politični krogi so enodušni v tem, da se mora vsaka namera rimske vlade odločno preprečiti.
Vlada odklanja socijalistične predloge
— Dunaj, 19. julija. Socijalno demokratska stranka je zahtevala, naj se osnuje posebna preiskovalna komisija, v kateri naj bi bile zastopane poleg vlade vse parlamentarne stranke. Ta komisija naj bi izve^^ preiskavo krvavih dogodkov in predložna svoje poročilo parlamentu, ki naj bi nato sklepal o nadaljnih korakih. Vlada je ta predlog brez debate odklonila. Prav tako pa je bil odklonjen tudi predlog socijalistov, naj bi se proglasila splošna amnestija za vse krivce in aretirance, ki so v zvezi s krvavimi izgredi na Dunaju.
Ljubljanska oblastna skupščina
Prevzem Kranjske hranilnice. — Uvedba oblastne takse na kinovstopnice, — Sprememba cestnega zakona
Ljubljana, 19. julija. Za danes ob 8. v dvorano mestnega magistrata sklicana plenarna seja ljufoljnske oblastne skupščine plenarna seja ljubljanske značaja in je trajala komaj četrt ure- Zanimanje za sejo je bilo minimalno. Na gale riji je bilo samo 5 gledalcev. Na dnevnem redu 13. seje so bila le poročila predsedstva. Predsednik dr. Marko Natlačen je o tvoril sejo in ugotovil sklepčnost, ker so navzoči v velikem številu vsi poslanci, ra-zun treh in sicer posl. Ivana Mohoriča, ki je službeno odsoten v Berlinu, po poslih zadržanega posl. Ivana Rojine in kastavskega poslanca Antona Širole - Braasa. Predsednik je omenil, da ima skupščina rešiti in odobriti nujne zadeve, tako
PRAVILNIK  BODOČEGA OBLASTNEGA DENARNEGA ZAVODA,
ki se bo imenoval -.-Kranjska hranilnica«. Skupščina je 30. aprila t. 1. pooblastila oblastni odbor, da ustanovi lasten hipotekami zavod, odnosno da prevzame v ta namen že obstoječi denarni zavod in da najame za ustanovitev primerno posojilo. Pri izvršitvi sklepa je oblastni odbor s pristankom odseka sklenil prevzeti sedanjo Kranjsko hranilnico ter je sestavil v to svrho osnutek o Kranjski hranilnici, ki naj bi imela zelo obširen delokrog. Dovoljevala bo posojila ljubljanski oblasti, posamnim srezom, obČi-nom in drugim javnopravnim korporacijam; dajala bo tudi melioracijska posojila po sam-nikom in korporacijam, dovoljevala hipo-tečna in menična posojila ter izdajala različne zadolžnice in druga garancijska pisma. Za posle Kranjske hranilnice se določa direktno in subsidarno jamstvo ljubljanske oblasti. Naravno, da bo sprejemala hranilnica najrazličnejše vloge. Obratna sredstva si bo nabavila po potrebi z izdajanjem za-dolžnic do najvišjega zneska 10 milijonov Din. Zadolžnice, ki se obrestujejo, nosijo ime: Zakladne zadolžnice Kranjske hranilnice.
Ctenutek pravilnika Kranjske hranilnice je predsednik od kazal v razpravo finančnemu odseku.
UREDBA O POBIRANJU OBLASTNE KINO-TAKSE.
Kakor znano, je oblastna sknpscina že meseca aprila pri proračunski debati sklenila pobiranje posebne takse, ki znaša 50% pribirek na državno takso. Finančni minister je to takso 4. junija t. L odobril. Plenumu   skupščine je sedaj predložen načrt
uredbe, ki določa način pobiranja te tak?e. Uredbo je predsednik odkazal v podrobno razpravo finančnemu odseku.
Uredba o oblastni taksi določa, da se pobira 50% pribitek na državno takso od vstopnic od vseh kinematografskih predstav v območju ljubljanske oblasti, izvzeti so samo kulturni filmi, ki jim ta značaj predhodno prizna od oblastnega odbora določeni cenzurni organ. Kot kulturne filme je smatrati filme poducno - vzgojne vsebine, kakor: pokrajinske, naravoslovne, kulturnozgodovinske,  športne,  zdravstvene itd.
Oblastna taksa od kinopredstav se pobira že od vštetega 25. junija t. 1. dalje.
OBRTNI 3IUZEJ. Predsednik je dalje poročal, da je došel skupščini   predlog   Zbornice   za trgovino, obrt in industrijo gtofta ustanovitve obrtnega muzeja v Ljubljani.
PREDLOG POSAMMH KLUBOV H OBČIN.
Predsednik je nato prečital več predlogov, ki so jih vložili posamui poslanci kluba SKS in člani večine in ki se nanašajo na popravo cest, regulacijo Save in hudourni kov, na prevzem občinskih cest in na podpore posamnim gospodarskim zadrugam. Med drugimi je mestno županstvo v Tržiču stavilo prelog, naj bi se ustanovila strokov na tkalska Šola v Tržiču odnosno naj bi «e pri ustanovitvi take šole v prvi vrsti vpo-Steval Tržič. Vsi vloženi predlogi so bili odkazani pristojnim odsekom.
Predsednik je nato zaključil svoja poročila, omenjajoč, da se že danes ob 10. dopoldne sestane finančni odsek, ki ima razpravljati o pravilniku Kranjske hranilnice in o uredbi glede oblastne kino-takse. 01-sek za javna dela ima sejo jutri ob 9. dopoldne. Današnjo sejo je predsednik zaključil z naznanilom, da se vrši prihodnja plenarna seja v četrtek 21. t. m. ob 8. zjutraj z dnevnim redom: a) poročilo predsedstva, b) poročilo finančnega odseka in c) poročilo odseka za javna dela.
Na Četrtkovi plenarni seji pride v raz-y»ravo tudi načrt uredbe o posebnih prispev kih za vzdrževanje javnih samoupravnih cest in potov- S to uredbo se bistveno spreminja člen 22. starega cestnega zakona in bodo podjetniki odnosno lastniki vozil, ki vporabljajo v veliki meri ceste, pritegnjeni k prispevkom za ceste. Cestni odbori bodo določevali v svojem okolišu posebne cestne tarife, ki jih bo popreje odobril oblastni odbor.
Kleriboini zagovor redukcije šolstvo
Resnica o klerikalnih krajnik šolskih svetih. — »Slovenec« zagovarja redukcijo osnovnega šolstva in učiteljstva. — Slovenija prikrajšana na državnih izdatkih za šolstvo
Naše sobotno poročilo je o redkciji osnovnega šolstva v Sloveniji zbudilo primeren odmev v klerikalnih in sorodnih listih, kar je dokaz, da je zadelo v črno. »Slovenec« skuša z vsem? mogočnimi in nemogočimi dokazi utemeljiti potrebo te redukcije, kar je najboljši dokaz, da so za njo v resnici odgovorni naši klerikalci.
Na našo ugotovitev, da se ie osnovno šolstvo v Sloveniji po prevratu lepo razvijalo kljub oviram, ki so jih delal j ponekod klerikalni krajni šolski sveti, odgovarja »Slovenec«, da teh očitani ne bo pobijal, ker jih pobijajo lepa šolska poslopja po mnogih krajih, kjer odločajo klerikalni krajni šolski sveti. To seveda naše ugotovitve prav nič ne pobija, kajti če obstoie kje lepa šolska poslopja, to še ni dokaz, da drugod klerikalni krajni šolski sveti niso delali ovir razvoju šoL
Ali »Slovenec« morebiti ne ve, da isti odlok, ki odreja reduciranje nekaterih osnovnih šol v Sloveniji, covori tudi o nadaljnih redukcijah, ako krajni šolski sveti, ki so večinoma v klerikalnih rokah, ne no. skrbe za zadostne šolske prostore? Ali ne ve, da naroča ta odlok, naj se n. or. prisili občina v Cerkljah prf Kranju, ki je bila doslej popolnoma klerikalna, nai da na razpolago v šolske namene Drimeme prostore, v kolikor je to za redno poslovanje te šole potrebno? Isti odlok naroča, nai se prisili krajni šolski odbor v St. Jerneju (srez Krško), da da vse Šolske sobe na razpolago v učne namene, da se trirazrednica v Št. Lovrencu pri Novem mestu izpremeni v dvorazrednico, ako se ne dajo na razpolago vse tri sobe v šoli, da se imata na dvo-razrednici v Golem uporabljati obe šolski sobi v učne namene itd.? Z napadi na krajne šolske svete v Ljubljani, Kranju Ln Novem mestu, kjer žrtvujejo občine za šolske namene več kakor celi klerikalni okraji, »Slovenec« ne bo utajil dejstva, da delajo ponekod klerikalni šolski sveti ovire razvoju šolstva.
Redukcijo osnovnega šolstva v Sloveniji, s katero ie prizadetih okoli 60 učiteljev in učiteljic, zagovarja »Slovenec« s trditvijo, da so imele prizadete šole premalo otrok in preveč učiteljstva, češ da so imeli
nekateri razredi le po 20 otrok. Vprašamo, ali Je to morebiti slabo, če tudi bi bilo res? Kot zgled navaja »Slovenec« oetrazrednico na Barju pri Ljubliani, ki je reducirana na štirirazrednico in ki je imela le 108 učencev. Sola na Barju, ki spada v ljubljanski mestni okoliš, je oddaljena najmanj eno uro od Ljubljane in z njeno redukcijo bodo sedaj otroci Barjanov prisiljeni ostati do svojega 14. leta naimanj po dve leti v vsakem razredu. Ali se otroci Barianov ne smejo več učiti za to, ker jih je malo in ker ne morejo hoditi v Ljubljano v šolo? Ali naj bodo ravno revni Bariani, ki se na svoji zemlji ne morejo preživljati, zapostavljeni tudi v izobrazbi?
In če trdi »Slovenec«, da so šole, v katerih imajo posamezni razredi po 70 in več otrok, potem je to ravno dokaz, da klerikalni krajni šolski sveti premalo skrbe za razširjenje šol.
Res ie sicer, da so ponekod onemogočale gospodarske razmere povečanje šol, to pa še nj nikak vzrok za reduciranje drugih šol, tem manj, ker imamo dovolj učiteljstva, ki ga plačuje država, ne oa občine! Z redukcijo šol in učiteljstva ie Slovenija prikrajšana na državnih izdatkih za šolstvo in sicer na škodo splošne ljudske 'izobrazbe!
«Slovenec» trdi, da je «oče odloku o redukciji šolstva v Sloveniji somišljenik «Na-rodovega» člankarja, ki sedi v slovenskem oddelku ministrstva prosvete, v katerem da je vse uradništvo esdeesarske barve.» Ce je to res, se seveda samo čudimo, zakaj «Slovenec» s tako vnemo zagovarja redukcijo šolstva? Sicer pa ponovno ugotavljamo, da se slovensko osnovno šolstvo do zadnjega časa ni nikoli reduciralo ln da se je to zgodilo šele kot posledica one politike «štedeoja», ki so ga uvedli pa ško-
do širokih ljudskih slojev klerikalci ob svojem sodelovanju v vladi in Id ga i^aia tudi sedanja od njih podpirana vlada.
«Tudi «SJovenčevo» sklicevanje na bivšega velikega župana v Ljubljani dr. Bat-tiča, češ, da ie izdal 22. maja 1. 1926 odlok krajnim šolskim svetom glede Jedenja pri stvarnih šolskih potrebščinah, na nai h ugotovitvah ničesar ne izpremoni. ker Je bil ta odlok izdan pod radikalsko-radičev-sko vlado, ko je bil prosvetni šef v Ljubljani dr. Lončar in ko so smatrali radičev-ci za potrebno, korakati po klerikalnih de" magoških stopinjah. Ce so takrat vsa okrajna učiteljska društva protestirala proti temu odloku, kakor tudi »Slovenec-, so im&^ la popolnoma prav!
«Slov. Narod» je objektivno poročal, da poziva ministrski odlok učiteljsu o, ki Je bilo postavljeno na razpoloženje, naj vio/i prošnje za nastavitev v mariborski obia^iL v kolikor bi jih ne bilo mogoče zaposliti v ljubljanski, zato je ta «SlovenČeva > tolažba učiteljstvu od muh. ker ni gotovo, da bodo vsi nastavljeni, in ker pravi odlok, da bodo učitelji, ki jih ne bo mogoče nastaviti, z 31. avgustom odpuščeni iz službe ter jim bodo ustavljene plače? In kaj nai se zgodi z učiteljskim naraščajem?
Vprašamo slovensko učiteljstvo in v m) našo javnost, ali se strinja s »Slovencem«, ki vzklika »hvala Bogu, ker se podira šol" ska zgradba, zgrajena po 1. 1918»? Mi prav radi verjamemo, da bi bilo klerikalcem ljubo, ako bi se šole povrnile zopet v mež-narije, ako bi postali učitelji zopet mei narji. odvisni od duhovščine, ako bi se zopet povrnila doba konkordatne šole. ki jo je »Slovenec* nekdaj vneto zagovarjal, t >-da slovenska javnost, ki ji je za povzdigo prosvete našega naroda, s tem ne bo zadovoljna.
Kralj Boris poseti Beograd?
— Sofija. 19. julija. Kakor se doznava v poučenih krogih, bo bolgarski kralj Boris v kratkem odpotoval v inozemstvo ter pri t*j priliki posetil najprej Beograd, nato pa Bukarešto in Atene. V diplomatskih krofih se zatrjuje, da ima potovanja bolgarskega kralja izrazito političen značaj ter da je v zvezi s sklenitvijo prijateljskih paktov z vsemi balkanskimi državami. V diplomatskih krogih se pripisuje temu potovanju velika važnost.
Marinković o volitvah v Sloveniji
— Beograd, 19. julija. Novinarjem, ki M opozorili dr. Marinkoviča na to, da so ?e začeli slovenski klerikalci po sklenitvi blejskega pakta z g. Vukičevićem, posluževati metod, ki znaČijo za Slovenijo volilni teror, je g. dr. Marinković izjavil sledeč«1: >/Mislim, da je g. Korošec med zadnjimi, ki bi smel odobravati tako postopanje in «*e posluževati takih metod, ki rodijo uspeh le takrat, Če je oni, ki se jih |K>služuje. na vladi. Kdo pa garantira g. Korošcu, rla b> pri vsakih volitvah na vladi? Kakor vam je znano, v Sloveniji doslej j>olieijski aparat ni imel vpliva na volitve in sam g. Korošec mora priznati, da so bile doslej volitve v Sloveniji  popolnoma svobodne.«
GOZDNI POŽARI V BOSNI ŠE TRAJAJO
— Sarajevo, 18. julija. Gozdni požar pri Motajici in Kobilj»pIanini še vedno traja. Doslej so našli pet popolnoma zugle* nelih trupel delavcev, ki se niso mogli več rešiti. Na pomoč je prispelo tudi vojaštvo.
Borzna poročita
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: v oklepajih zaključki: AmNter« dam 2283 blago, Budimpešta 9.93 blago, Cu# rih 10.935 — 10.965 (10.95). London 2o5.<*>— 276.70 (276.3). Newvork 56.7 — 50.9 (36J Pariz 223.5 blago. Praga 168.2—iri9 (168.6). Trst 306.84—308.84 (307.50. 308.25).
Efekti. Celjska posojilnica 197—1^0. Ljubljanska kreditna 148, Kreditni zavod 160, Stavbna družba 55, Scšir 104.
Lesni trg. Tendenca mlačna. Zaključe* no pet vagonov in sicer: 3 vagone hrastovih podnic po 1250. in 2 vagona tramov po 250. Ponudba znatnejša za drva.
Deželni pridelki. Tendenca čvrsta. Za« ključkov ni bilo. ker so bile ponudbe pro* dajalcev minimalne. Zadržuje se stara p.še* niča, ker je stanje turščice na polju radi suše izredno slabo.
ZAGREBŠKA BORZA.
Efekti: 7 odst. invest. posojilo 1921 84—84 in pol. Hipotekama banka 57, Pra-štediona 850. Trboveljska 465 — 475, Vevče 131 — 137 in pol.
Devize: London 275.90—276.70. New York 56.70—56.90, Pariz 2221/',—2241 /t, Milan 307.68—309.68. Curih 1093.5—1096.5, Berlin 1350.5—1353.5, Dunaj 799.35— 802.35, Praga 168.2—169.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.135, London 25.221 J5, Milan 28.195, Newyork 519.50, Pariz 20. 3375, Praga 15.395, Berlin 123.52-
— Trst: Beograd 32.37, London 89.41^ Curih 338.40.
0.V
0046
Brezupni načrti voditeljev SLS. — Panesrecena poteza proti nezadovoljnežem in upornikom. — Kaj pravijo hrvatski Ideri-iLici o najnovejših pobi g.
Politika dr. Korošca in tovarišev v zadnjih letih, zlasti pa v času njihovega sodelovanja v vladi, je radi svode hr^zplodnosti, nesmotrenosti in brezaiacelnosti zbudila mnogo odpora pri klerikalcih samih, kar najbolje dokazuje revoltiranje v vrstah krščanskih socijaAcev in klerikalne akademske mladine, ki Jim nesocijahio in brezna-čekio poslovno krščanstvo voditeljev SLS te davno več ne prija.
Nezadovoljstvo se pojavlja tudi med kmetskimi pristaši klerikalne stranke. To nezadovoljstvo je seveda bolj materijemega značaja, smatrajo pa ga klerikalni voditelji za tem bolj nevarno, ker je bila glavna njihova zaslomba med kmetskimi pristaši pod zaščito podeželske duhovščine. Kmetje ne vidijo nikjer uspehov klerikalne politike v gospodarskem oziru, v dolgih letih so ostale neizpolnjene klerikalne obljube in dvom nad sposobnostjo voditeljev SLS postaja med njvrni čim dalje večji.
Da vsaj deloma uduši naraščajoči odpor, je dr. Korošec sklenil z g. Vukičevičem sporazum, ki naj bi med klerikalnimi volilci, predvsem pa med klerikalnimi uporniki vzbudH mnenje, da bo klerikalna stranka po volitvah zastopana v vladi in da ji bo tedaj mogoče izpolniti obljube, ki jih doslej ni.
Zato je treba naslikati pristašem SLS vso veličino radikalske stranke; treba je zanikati vse, kar so pisali kdaj klerikalci v velesrbskih radikalih, predvsem pa, kako so klerikalni voditelji v vladi podelili radikalnim korupcijonistom vesoljno odvezo.
w —OSC3
Doći m torej slovenski klerikalci skušajo dosedanjim pristašem naslikati v čim lepši luči vse sedanje in bodoče dobrote svojega sodelovanja z radikali in sporazuma z g. Vukičevičem, pa so hrvatski klerikalci povsem nasprotnega mnenja. Hrvatski klerikalci ne morejo namreč ničesar izgubiti, ker niso imeli doslej nobenih mandatov, zato tudi ne potrebujeio posebne vladne pomoči, radi česar lahko mnogo bolj odkrito povedo svoje mnenje.
Tako je n. pr. zagrebška klerikalna »Narodna Politika« 17. t. m. objavila članek pod naslcvom »Agonija radikalne stranke«, v katerem izredno ostro obsoja radikalno stranko in še posebej Vukičevičevo skupino. Obema odreka ne-Ie vsako življensko upravičenost, ampak tudi vsako življensko sposobnost ter jima prorokuje skorajšen konec. Radikalna stranka, pravi »Narodna Politika«, je svojo ulogo doigrala in spada le še v zgodovino; že sedaj je y popolni agoniji, iz katere se ne bo več prebudila.
Tako sodijo o radikalni stranki in Velji Vukičeviću. s katerim je sklenil zvezo dr. Korošec, hrvatski klerikalci pod vodstvom bivšega poslanca in duhovnika dr. Ši mraka, in reči moramo, da imajo v marsičem prav.
Dr. Korošec je skleni! sporazum s stranko, ki je v agoniji, in zato svojega namena, ki ga je imel pri tem, tudi ne bo dosegel. Klerikalna politika se ni nikdar odlikovala po dalekovidnosti in tudi sedanji klerikalni sporazum z g. Vukičevičem je samo volilni bluff. ki pa bo rodi! za klerikalno stranko povsem druge uspehe, kakor si jih je želela.
Stanovanjski problem in zlata valuti
Nasprotujoči si interesi raznih skupin. — Današnje cene so večinoma mnogo nad zlato valuto, — Dvojna mera države. — Zvišanje plač in pokojnin je predpogoj za zvišanje najemnin.
Ker se ravno te dnj poroča o neki stanovanjski anketi v Beogradu, dovolite, S- urednik, tudi meni par pripomb k temu vprašanju, o katerem se v »Slovanskem Narodu« že toiiko pisalo.
U. vpokojeuec, ki se jc že parkrat oglasil v Vašem cenj. listu k temu vprašanju, zagovarja s čudovito vnemo popolno ukinitev stanovanjskega zakona z tivacijo, da po ukinitvi nastanitvene razmere ne postanejo slabše, temveč boijše, češ, sedaj smo vsi pod streho, bomo sigurno tudi PO ukinitvi.
2e mogoče, da se zanj po ukinitvi situacija nekoliko zboljša, t. j. da pride po ukinitvi do nekoliko boljšega stanovanja nego ga ima sedaj. V tem naziranju menda ne bo osamljen. Imel bo na svoji strani vpokojence iz novejše dobe, ki so se zadnja leta priselili z dežele v mesto, ter do-sedaj niso mogli dobiti udobnih stanovanj. Po ukinitvi bodo morali dosedanji niateri-jelno šibki zašeitenci ali na cesto, ali pa v kake luknje, ki so v zasmeh vsaki higijeni, in še to za drag denar. Materijelno bolje situirani pa zasedejo njihova stanovanja.
Ta račun je pravilen, ako bi ne imel velike napake in to je takozvana zlata valuta. Pod tem si večina navadno misli, da se bo najemnina potem ravnala po ključu, kakor ga izkazuje borzni oz. uradni kurz, na pr.« 1 napoleondor = 20 zlatih dinarjev = 218 dinarjev v papirju, ali približno 1 zlati dinar = 11 dinarjev v papirju.
Da se stvar ne bo vršila tem potom, pa nam kaže takozvani zlati indeks, to je povprečna cena raznih pridelkov in izdelkov v zlatj valuti. Ta cena se ne ravna po zgoraj omenjenem razmeriu borznega kurza, ampak je za 50—100, v nekaterih primerih celo za 200 odstotkov višja od zlate valute, odnosno predvojne cene. Par primerov nam to jasno pokaže. Cena premoga za železničarje je bila pred vojno 13.50 kron za tono; po borznem kurzu bi bilo to danes 148 bin, v resnici pa satne 265 Din, torej za 80% več. Sladkor je veljal pred vojno 38—40 vinarjev 1 kg; po borznem ključu bi bilo to danes 4.20—4.40 Din, v resnici pa velja 15—17 Din, torej za celih 300 odstotkov več!   Liter piva je veljal
pred vojuo 40 vinarjev, danes po 10 Din, dočim znaša zlata pariteta le 4.40 Din. Pa še kakšno je to blago! Enako ie z drugimi vsakdanjimi potrebščinami z obleko, perilom, obuvalom itd. Povsod vidimo poldrugo do dvojno ali celo trojno zlato valuto. Tudi stanovanja v novih hišah znatno presegajo dvojno zlato valuto.
Iz tega je razvidno, da so si industrija in deloma tudi obrt in trgovina svoje dohodke že reluirale na zlato valuto in črez. K temu je seveda izdatno pripomogla tudi država s svojo včasih več kot pretirano uvozno carino pod pretvezo zaščite domače industrije, čeprav dosega v mnogih slučajih ravno obratno, t. j. pospešuje poslabšanje domačih izdelkov ter podražuje v  horendnih razmerah življenske razmere.
Tudi večina prostih poklicev si je svoje dehodkt že reluirala. Najnižji indeks izkazujejo še vedno kmetski pridelki, ker se izvažajo ter morajo z inozemstvom kon-kL.rtratl, vendar tudi ti večinoma dosegajo zlato valuto. Država sama ni pozabila re-luirati svojih dohodkov; a kljub temu je pustila svoje nameščence, da ne govorim o starovpokojencih, daleč pod zgoraj opisanimi razmerami. Zakaj to? To ie obširno poglavje za se. Rečem samo to, dokler bo v Beogradu vladala dosedanja državniška modrost in dokler se bodo našli ljudski zastopniki a la Radič, ki stoje na stališču, da ima uradnik samo pravico garanja, druge pa nobene, tako dolgo je malo upanja na zboljšanje.
Da hočejo stari hišni lastniki korakati z drugimi pridobitnimi sloji v isti vrsti, ie popolnoma razumljivo. Na niihov račun je dosedaj država vzdrževala svoje uslužbence pred poginom. Da so za to na svojem kongresu v Splitu protestirali proti takemu »državnemu komunizmu«, ie upravičeno in utemeljeno.
A kje naj protestira drž. uslužbenec, vpokoienec proti komunizmu, ki ga država izvaja na njegovem hrbtu?
Take so danes dejanske razmere. Kako se bodo obrnile, ako se ukine stanovanjski zakon?
Popolnoma naravnim potom. V materi-jelnih vprašanjih ne pozna življenje nobene sentimentalnosti. Starobišnlki bodo skušali doseči, če tudi ne hkrati pa pola-
Ilugo Bettauer:
Fred se je končno ustavil pred malini paviljonom z mnogimi belimi stolčki krog in krog in z napisom »American EiscTeam Parlour«, kar bi se po naše reklo: ameriški paviljon za sladoled«. Že samo ime mu je vzbudilo spomin na »božjo žemljico«, kakor imenujejo Američani svojo domovino.
Ustavil se je in opazoval, kako srčkana dekleta z belimi predpasniki pridno in hitro servirajo. Ko je hotel nadaljevati svoj obhod, se je zaletel v mlado damo, ki je žalostno zrla na svojo porcijo sladoledka, ki ji je padla z rok.
Fred je obstal kakor prikovan ter odprl usta in oči. Mesto, da bi se opravičil, je gledal debelo in vzklikal: sa-prament, saprament!
Ne, kaj tako lepega pa že dolgo ni videl! Dekle, ki ga je prav tako začudeno gledalo, je bUo vitko ko breza, zlatosvetli lasje, ozek, fino izrezan obrazek in dvoje krasnih, svetlih, sinje-modrih oči! Bela, sicer priprosta obleka je bila okusna in ji je izredno fino prilegala, na majhnih nogah beli čeveljčki in
bel, ozek klobuček na najlepši glavici, kar si jih je sploh mogoče za misli ti
Mlada dama ga je še vedno nekam prestrašeno gledala in končno šepnila:
— Oprostite, stopila sem vam na nogo. Ni bilo namenoma!
Sedaj še le se je spomnil Fred, da je prav za prav on bil naroda in se zaletel v ta prekrasni stvor, ne da bi se opravičil. Nehote je primerjal graljivo skromnost z impertinenco, ki bi jo bila v takem slučaju pokazala sleherna Američanka. Snel je klobuk in se priklonil:
— Nasprotno, gospodična, jaz sem krivec in vas prosim odpuščanja. Toda, kako bi bilo, če bi porabila to nezgodo in šla skupno v ta vabljivi pavrrjoncek na led?
Dekle ie nekoliko nejevoljno dvignilo svojo lepo glavico.
— Gospod! Nisem vajena, da bi me gospodje kar na cesti ogovarjali. Hotela sem sicer baš tn-le sesti, toda...
Ni končala stavka. Bila je očividno zmedena m ličeca ji je zalila ljubka rdečica, da je še Fredu postalo toplo pri srcu.
— Toda? ... Gospodična... toda..? Kaj ste hoteli povedati?
Njene oči so postale rosne, ustnice I so se nekam sumljivo tresle. Odkimala I je s svojo drobno, krasno glavico.
goma najemnine, kakoršne so v novih hišah. Ce stvar mirno presojamo, ni razloga, zakaj naj bi bila najemnina v starih hišah, kj so navadno soikmeje zgrajene nego nove, pod enakimi razmeram: nižja nego v novih. Kar se sedaj navaja proti temu, so le sramežljive olepševalne teze. Rad bi vedel, kdo bo lastniku to zabrani!, ako nm pusti enkrat zakon proste roke?
In kdo bo plačal te visoke najemnine? Tisti, ki imajo v to sredstva in dohodke. Razbere se jih Pa lahko iz prejšnjih raz-motrivanj. Ljudje, ki nimajo teh dohodkov pa se bodo morali umakniti v razne luknje ter tam pomaiem poginjati, a še to za razmeroma drag denar.
Našle se bodo tudi izieme od tega splošnega položaja. A to bodo le izjeme, ki bodo toliko bolj potrjevale pravilo.
Ako se tedaj stanovanjski zakon popolnoma ukine, ni menda nihče tako naiven, da bi na podlagi dejanskih razmer trdil, da se bodo razmere v splošnem zboljšale. Ako bi bilo to res, bi se gotovo n. pr. tudi na Češkoslovaškem požurili, da odpravijo to zlo, imenovano stanovanjski zakon. Da, za hišne gospodarje in za tiste najemnike, ki imajo zadostna sredstva, se bodo razmere zboljšale, a za zaščitene najemnike poslabšale.
Kaj tedaj storiti, da ostane koza cela in volk sit? Vsekakor bi se morala najemnina v starih hišah   fiksirati,   recimo po
borznem kurzu, povprečnem, ne dnevnem. N. pr. letna najemnina za lepo stanovanje pred vojno je znašala 800 kron; po borznem kurzu, ako vzamemo, kakor se le splošno dela za podlago 1 predvoini dinar — 1 predvojna krona, bi znašala t» najemnina sedaj 8800 Din. Ako pa še upoštevamo, da je bila predvojna krona več vredna od predvojnega dinarja ali franka, pridemo na letno najemnino okrog 9500 Din ali mesečno 800 Din.
Tem potom bi prišel hišni lastnik do toliko zaželjene zlate valute. V istem razmerju se morajo seveda reluirati tudi dohodki dosedanjih zaščitencev. zlasti aktivnih in vpokojenih • javnih nameščencev. Zaščiteni ostanejo še nadalje zaščiteni v tem smislu, da se jih ne more deložirati ako ne obstoje proti njim razlogi, ki jih ugotavlja že sedanji zakon.
Upokojenec.
Zadnja pot Franje Koširjeve
Včeraj popoldne se je vršil ob številni udeležbi odličnega občinstva pogreb pokojne slovenske rodoljubkinje Franje Koširjeve por. Gulič. Pogrebni sprevod je krenil z Dunajske ceste po Gosposvetski cesti do mestne meje ljubljanske, od koder so krsto s truplom pokojnice prepeljali preko Tacna v Šmartno pod Šmarno goro na tamošnje pokopališče. Pred rojstno hišo v Tacnu je sprejela pokoinico domača duhovščina iz Sroartnega. Pevski zbor tamošnjega prosvet. društva je zapel žalostiinko »Vigred se povrne«, nakar je odšel pogrebni sprevod v šmariinsko cerkev, kjer so bile molitve za pokoinico. Tudi tu je pevski zbor odpel gin-ljfvo žalostinko. Nato so odnesli krsto na pokopališče, kjer je pevski zbor zapel »Blagor mu* ter položili v grob pozemeijske ostanke pokojnice, ki je sodelovala v jvvih časih našega narodnega prebujenja na prvih slovenskih Taborih.
V sprevodu smo videli podpredsednika SDS za ljubljansko oblast dr. Dinko Puca, v. sodnega svetnika Duki ca in inž. Duki ca, kranjskega srezkega poglavarja Žnidaršiča, pri-marija dr. Derganca, dr. Oblaka ter mnogo drugih zastopnikov naših javnih korpora-cij. Zlasti Častna je bila udeležba »Kluba Primork« in »Kola iugosl. sester«. Zadnjo čast svoji rojakinji so v velikem številu izkazali tudi domačini iz okolice, med njimi domači podžupan in občinsko starešinstvo, ognjegasci, učiteljstvo m drugi. Ko ie pevski zbor odpel ca pokopališču žalostinko, se je nebo nad Šmarno goro pooblačilo, kakor da bi tudi ono hotelo pokazati svojo bol nad izgubo zaslužne slovenske žene, ki si je s svojim rodoljubnim srcem pridobila v zgodovini slovenskega narodnega prebujenja častno mesto. Pokojnica leži sedaj po svoji želji v svojem idiličnem domačem kraju, na katerega je bila vezana od svoje mladosti s tolikimi lepimi spomini. Nebroj vencev in cvetja pokriva njen grob v dokaz, da zna naš narod ceniti zasluge slovenske žene. — Bodi jj lahka domača zemlja!_
Kupujte srečke
Novinarske dobrodelne loterije!
Pisane zgodbe iz naših krajev
Čudna božja pota. —- Krvavo maščevanje ljubosumnega Rusa.
Tragična smrt 60letne starke
RomanJa na božja pota, ki so bila. še pred dobrimi dvajsetimi leti zelo v navadi pri nas, polagoma poj en java jo. Včasih smo hodili k romarskim cer* kvam na hribe in strme gore ter v po« tu svojega obraza delali pokoro za vse stare in nove grehe, sedaj pa sta roma* nje izpodrinila sport in turizem. Vsako nedeljo leze na tisoče ljudi na hribe, da iz višav uživa lepote božje narave.
Mnogo bolj verni starim običajem so ostali Hrvati, ki svojih božjih poti ne zapuste. Od blizu in daleč so tudi minulo nedeljo romali na »proščenje« k Sv. Margareti v župniji Hrbetič pri Karlovcu. Dolge vrste romarjev so pri* hajale od vseh strani na hribček, kjer stoji sirom znana romarska cerkev, okrog katere so razprostrli svoje šo* tore razni sejmarji in točili rujno kap* Ijico ter pekli janjca podjetni gostilni* carji. Stari znanci so se znašli na božji poti in veselo snidenje primerno za« lili, kakor smo tega vajeni pri Sloven* cih in Hrvatih. Dopoldne je vladalo okrog cerkvice še svečano razpoložen nje, popoldne pa jc že odmevala ve« sela pesem ob zvokih tamburic, na tra* ti za cerkvijo pa jc mladina zarajala kolo.
Pa kakor pri nas. so menda božja pota tudi na Hrvatskem naibolj pri* ljubljena pri mladini. Ob takih prilikah se sestajajo zaljubljenci, ki se sicer ne morejo javno pokazati. Tudi pri Sv. Margareti jih ni manjkalo. Ni se čudi* ti, če se pojavi tam, kjer jc ljubezen, tudi ljubosumnost. Iz takih razlogov se je spri z nekimi fanti mesarski po* močnik Jura Kušan iz Karlovca. Ker je bil znan kot silno močan dečko, jc v prepiru ostal zmagovalec in jc veselo in samozavestno vriskal. Ko se je proti večeru napotil domov, je potisnil klo« buček :ia levo uho in izzivalno prepc* val. Toda domači fantje, katerim je hotel roeljati dekle, se niso pustili na tak način sramotiti. Odšli so naprej in ga počakali v gozdu pod cerkvijo. Ko je prišel Kušan blizu, so ga napadli in tako obdelali z noži, da jc obležal na mestu mrtev. Potegnili so ga malo s ceste v gozd in pokrili z vejami. Za* pozneli romarji so našli truplo proti večeru in obvestili o zločinu tudi orož* ništvo, ki sedaj zasleduje storilec. Zna* čilno pa jc, da jc bil na božji poti pri Sv. Margareti, odkar ljudje pomnijo, še vsako leto kdo ubit. Če je tudi to potrebno v večjo slavo in čast božjo, pa res ie vemo. Vsekakor pa dokazu* je, da romanja ne vzgajajo ljudi, marveč dajejo le povod za popivanje in veseli a čen je.
V Sarajevu obstoja precej velika ruska kolonija, kjer prebivajo oni ru* ski emigrantje, ki so našli pri nas no* vo domovino. V nedeljo zjutraj se je odigrala v tej koloniji krvava ljubavna drama, koje žrtev je postala jedva 18« letna Ana Karenina. Pred pol letom se je poročila z lekarniškim pomočnikom, zaposlenim v lekarni ruskega kadet* skega kora v Sarajevu Mihajlom Pel* teranjom. Zakon je bil sprva srečen, kmalu pa je postal Mihajlo ljubosu* men. Opazil je namreč, da njegova mlada žena rada vidi njegovega rojaka Gjorgja Arhangelska, ki je vsak večer prihajal k njeni materi in se tam se* stajal z njo. Med zakoncema so nastali radi tega v zadnjem času hudi prepiri in Mihajlo je pred dnevi izjavil, da se bo umaknil, ker noče motiti sreče svoje mlade žene, ki jo iskreno ljubi. V ne* deljo zjutraj je res prišel na kolodvor, kjer jc zaposlen Gjorgje, ter ga po* zval, naj pride hitro k njemu na dom, češ da se je žena zastrupila ter da ga želi pred smrtjo še enkrat videti. Nič hudega sluteč se je Gjorgje takoj od* pravil. Ko sta prišla pred Mihajlovo stanovanje in ju je baš prijazno po* zdravila Ana, je potegnil Mihajlo iz žepa dolg zarjavel nož ter ga zasadil Gjorgju naravnost v srce. Gjorgje je bil na mestu mrtev, Mihajla pa je po* licija zaprla. Krvava drama je izzvala med tamošnjimi Rusi splošno razbur* jenje in sočutje z mlado ženo.
— Nič, gospod. Malenkost ki vas ne more zanimati.
Fred, ki je opazil spremembo na njenem obrazu, ni popustil.
— Imejte, prosim, zaupanje v mene in recite mi, kar ste hoteli povedati. Pred vsem pa končno sediva. Solnce neusmiljeno pripeka in tu je ravno prosta miza.
Prijel je dekle, ki se mu je le rahlo zoperstavljalo. za roko in jo na lahno pritisnil v pleteni stol.
— Dovolite, da se vam predstavim: Fred Holme. Lumpi v »Progresklubu« me imenujejo kratkomak) tudi Fatty. Prihajam pravkar iz Newyorka in sem tu, da... no, da, prišel sem po zelo težavnih opravkih sem v svojo staro, dobro Evropo.
— Jaz pa sem Cissv baronesa CTGoimor, rodom iz Dublina in živim sedaj že leto dni v Londonu.
Fred je bil ves srečen. Krasna, mlada ženska, plemenitega rodu, finega vedenja, dobrodušna — kako ljubko ga je vprašala, ali mu je stopila na nogo — dozdevno popolnoma samostojna. — ali ni to naipripravnejsa igla za Henrv Garricka? Toda njo nekaj tišči. Poprej je postala nenadoma nekam žalostna in tudi sedaj je vidno v zadregi in se ne počuti prijetno. Hoj, Fred, pokaži svoje
• zmožnosti in doženi.  kaj se skriva za tem!
10. poglavje. Pustolovščina z lepo Irko se nadaljuje.
Fatty je naročil velikanske množine smetane, sladoleda, jagod in peciva, tako da se je začela mis Cissy na ves glas smejati. Pri tem je bila najmanj za trideset odstotkov lepša, ko je pokazala dve vrsti snežno belih, drobnih zobčkov.
— No, vidite, sedaj se že smejete! Priznati moram, da vam to izvrstno pristoja! Zakaj pa ste bili prej tako žalostna in zamišljena?
Mis Cissy je zopet obmolknila (in ustnice so se začele zopet sumljivo premikati. Končno pa je dejala:
— Sicer pa vam lahko povem, saj je vse skupaj le velika neumnost. Pomislite, nekdo mi je namreč v gnječi na parTlSni izmaknil iz torbice mojo denarnico. V njej sem imela ves svoj denar. tO funtov in nekaj šilingov, tako da si nisem mogla privoščiti niti kakega okrepčila m moram biti na vse zadnje še pripravljena, da bom morala peš nazaj v London.
Faty je bil globoko ginjen.
— Ubogo dete! Toda kak nesmisel! Saj bi lahko mirne duše nagovorili kakega zaupnega gospoda, na primer mene m ga naprosili, da vam pomaga iz
V nedeljo popoldne se jc dogodila v Beogradu na Kragujevski cesti težka nesreča, pri kateri je izgubila življenje mati polkovniku. Lazarja Tonića. Po obedu se je 60-letna gospa odpeljala v sinovi kočiji na sprehod. Konja je vodil vojak Milan Radulovič. Nenadoma je za hrbtom zatrobil avtobus, ki vozi na tej cesti med hotelom »Slavijo* in Avalo. Vojak je krenil z vozom na desno stran, toda avtobus je kljub temu zadel v kočijo ter jo prevrnil. Nesreča bi ^e morebiti ne končala tragično, ako bi sc ne splašila konja, ki sta v divie.ni diru vlekla za seboj prevrnjeno kočijo, pod nio pa staro gospo. Vojak, ki je bil sam ranjen in ves krvav, jc odhitel za konjema. Vse se je zgodilo v trenutku. Ko so konja kakih 100 metrov daleč od kraja nesreče ustavili, je bilo ie prepozno. 1/-po<j kočije so izvlekli staro gospo vso okrvavljeno in potolčeno. Bila je ie v agoniji. Prepeljali so jo v bolnico, kjer pa je po par minutah umrla vsled silnih poškodb na glavi. O težki nesreči so takoj obvestili polkovnika Toniča. ki ga je trasična smrt njegove matere silno potrla._
žBeležnica
KOLEDAR. Dane>: Torek, 19. juliji 1927; katoličani: Arzen: pravoslavni: 6. julija. Sir., vel.
Jutri: Sreda, -*0. julija 19J7; katolicaui: Ilija; pravoslavni. 7. julija, Toma.
DSŽUKK8 LEKARNE. Danes: Bohinc, Rimska c; J.?\Mek, Kaljeva c.
Barbarsko ravnanje fašistov z našimi turisti
Začetkom preteklega tedna je od>Ia skupina turistov litijske podružnice SPP, med njimi tudi g-. Valter Elsner in dijak Primožič, na izlet v Jalovčevo pogorje. Ker jih ni bilo oh dogovorjenem času domov, so bili domači glede us.odc turUtvjv zelo v skrbeh. Kasneje pa je dospelo poročilo, da so naše turiste, katerim so se pridru* žili trije Ljubljančani, prijele italijanske obmejne straže in jih kljub temu, da v> se izkazali s pravilnimi legitimacijami !*TJ ter osebnimi legitimacijami, odgnali v Itn. lijo. N'ajprej so jih odvedli v Bovec, od tu pa v Gorico.
Od Italijanov prijeti in aretirani dija-ki so se v nedeljo zvečer vrnili v Ljub« ljano. O dogodku in škandaloznem posto* panju Italijanov napram našim turistom in dijakom smo izvedeli sledeče pod rob* nosti:
Dijaki so odšli pretekli torek iz Plani« ce na Jalovec. V sredo zjutraj so z Jalo\ * ca v megli zašli na južno stran v s-mri proti Trenti. Tu so jih prijeli in aretirali Italijani. Dasi so se dijaki izkazali z izkar* nicami Ferjjalnega Saveza in legitimacijami SPD in prosili, da jih spuste, ker *o ?amo zašli, so jih miličniki prijeli, odvzeli v sen legitimacije, uklenili po d\a in dva ikupaj in jih kot razbojnike tirali v Goricu. Tu so jih vtaknili v zapore, kjer so ostali do včeraj. Včeraj dopoldne sta jih dva detektiva odpravila do Podbrda in nato na me« jo Dijakom >c je v zaporih godilo skrajno slabo; jesti niso dobili drugega nego kruh.
Zopet nov dokaz dvatiVrvlHno italijanske kulture!
Drama v norišnici
V blaznici v Brentyju blizu Angou-Iema (Bordeaux) se je te dni odigrala pretresljiva drama. Nekega bolnika po imenu Duxent so bili prepeljali i/ bolnice v blaznico. Nesrečnik je bil z rokami okoli sebe in se upiral strežniku, ki ga ie hotel odvesti v celico. Strežnik ga je tedaj začel pretepavati in ko se je Duxent branil, je poklical še s -jega tovariša na pomoč, da um pomaga ukrotiti blaznika. Oba skupaj sta potem začela udrihati po nesrečniku, ki je dobljenim poškodbam naslednji dan podlegel.
O zločinu je bila obveščena sodnija v Angoulemu, ki je takoj začela s preiskavo. Strežnik Duval je bil aretiran.
zadrege. Ameriško dekle bi prav gotovo ne postopalo drugače. Cissv so se zasvetile oči.
— Da, da, ameriško dekle, ki rma opravka z Američani. Toda Angleži? Hm, Angleži so sami rovtarji in nesram-neži!
In Cissy je nato razvila svoja pristno irska naziranja o Angležih. Iz njenih oči je žarelo sovraštvo in svoje drobno roke je stiskala v pesti. Angleži? Po-osobljena hudobija! AH on samo sluti, koliko krivic so storili Angleži njeni ubogi Irski? 0, ona bi mu lahko o tem marsikaj pripovedovala. Rodovnik njene rodbine poteka pol tisočletja nazaj. Njenega iskreno ljubljenega očeta so Angleži ustrelili kot upornika, ravno-tako oba njena brata, tako da je danes popolnoma osamljena, ker je tudi njena mati od žalosti umrla, ko je moral dati življenje zadnji sin.
Cissy je bila pri tem tako razburjena, da je mehanično odprla svojo torbico, vzela iz nje robček in ga pritiskala na očL Globoko ganjeni Američan jc pri tej priliki ugledal na dnu torbice malo, rdečo denarnico. Nehote se je spomnil na njeno nesrečo: Smolo ima to ljubko dete! Nosi v torbici dve denarnici, pa ji ukradejo bai ono. v kateri ima ves svoj denar.
73
R4
Dnevne vesti
>W Ljubljanu dne 19. julija 1927.
— Češkoslovaško odlikovanje. Prezadeut Masarvk je odlikoval kapetana v Kragujev-cu Milovana Stepovica za vojaške zasluge z redom Belega leva V. stopnje.
— Obdavčenje uradnikov gospodarskih »bornic Na inicijativo zagrebške Trgovsko-obrtne zbornice je pokrenjena akcija, da se izposluje na merodajnih mestih sklep, da bi bili uradniki gospodarskih zbornic v bodoče obdavčeni tako, kakor državni nameščenci. Privatni uradniki so namreč tako obdavčeni, da mnogi ne zmorejo davčnih bremen. V nekaterih prečanskih krajih znašajo javne dajatve o0c'o prejemkov javnih uradnikov. Gospodarske zbornice smatrajo, da bi morala država v pogledu davkov tretirati njihova uradnike kot državne nameščence. SPORT.
— Prometni minister ogleduje pristanišča. Prometni minister S. Milosavljevič, ki je poselil te -čini Sušak, odpotuje ponovno z Beograda, da si osrleda pristanišča in druge pomorske naprave na Jadranu. To pot poseti otoka Rab in Pag ter skupino otokov, ki leže pred Zadrom do Šibenika. Ministra bosta spremljala direktor pomorskega prometa in načelnik oddelka za pomorstvo.
— Žična železnica na Pohorje. Ministrstvo za šume in rudnike je odobrilo večji kredit za žično železnico na Pohorje. Pripravljalna dela so se že pričela.
— Brivski kongres v Sarajevu. V Sarajevu se prične 8. in 9. avgusta kongres brivcev. Kongresa se udeleže delegati iz vseh pokrajin.
— Državna obrtna banka deli kredite. Kakor javljajo iz Beograda, ic pričela Državna obrtna banka 4aiati posamnim obrtnim zadrugam in obrtnikom večje kredite. Kredite bodo razdelile centrale in dosedaj ustanovljene podružnice.
— Sodfli izpit je položil z dobrim uspehom pri vrhovnem sodišču v Travniku av-skultant okrožnega sodišča v Travniku dr. Vilko Siibar. Agilnemu rojaku, ki vživa med prebivalstvom mesta Travnika splošen ugled, iskreno čestitamo 1
— Velik naval letoviščarjev na Primorje. Zaduje dni so naši parniki prenapolnjeni z letoviščarji, ki potujejo v razna jadranska kopališča. Naval je tako velik, da je morala Jadranska plovidba v nedeljo namesto enega odpraviti istočasno iz Sušaka v Split dva parnika. Na tej progi vozi ve-iiki parnik »Karagjorgje«, v nedeljo je pa vozil še parnik »Salona«. To ie menda edini primer v našem pomorskem prometu, da sta bila potrebna za prevoz letoviščar-jev- v enem dnevu dva parnika.
— Organizaciia trgovske samopomoči. Kakor smo že javili, ie gremij trgovcev razposlal začetkom tega meseca poziv na vse trgovce v ljubljanski oblasti, kakor tudi na trgovske sotrudnike, da pristopijo k društvo »Pomoč«, ki ima leno socijalno nalogo nuditi prvo pomoč v slučaju smrti njegovim preostalim. V nekaterih trgovskih krogih so sprejeli ustanovitev »Pomoči« prav simpatično ter se je mnogo trgovcev že priglasilo, dočim se drugi trgovci za to organizacijo prav nič ne brigajo, čeprav je mesečni prispevek tako minimalen, da ga vsak trgovec z lahkoto zmore. Nekateri trgovci se ne zanimajo za to važno trgovsko ustanovo, imajo gotove pomisleke, toda pomisliti morajo, da je umrljivost med Lrgovstvom zelo minimalna in pridejo na mesec kvečjemu po trije slučaji v celi ljubljanski oblasti. Med trgovskimi sotrudniki tudi ne vlada večji interes za to socijalno ustanovo, čeprav bi njim prav mnogo koristila. V interesu celokupnega trgovstva je, da trgovci in sotrudniki pristopajo k društvu »Pomoč«.
— Himen. Poročil se je danes na Brezjah g- dr. Leo Šavnik, specijalist za ženske bolezni in porodništvo, bivši asistent ženske bolnice v Ljubljani, sin veleugled-nega kranjskega zdravnika g. dr. Edvarda Ravnika, z sosp Sipko Čud nov o, iz splošno spoštovane in naTodne liubljanske rodbine. Mlademu paru izrekamo naše iskrene čestitke. Bilo srečno!
— Madžarski dijaki v Beogradu. Te dni prispe v Beograd 30 madžarskih gimnazijcev in gimnazijalk, ki oetanejo v naši prepelici pel dni kot gostje Podmladka Rdečega križa.
— Stanovanjski najemniki za podaljšanje in revizijo stanovanjskega zakona. Savez društev stamovanfskih najemnikov je na svoji nedavni seji sj>rejel daljšo resolucijo, ki jo jc posebna deputacija izročila ministru za socijalno politiko. V resoluciji Tiajemniiki protestirajo uvodoma proti temu, J a se izraiajo o podaljšanju ali ukinitvi sta-
miske zaščite trgovske in industrijske zbornice, ki na tem niso direktno interesi-
■:. Nadalje zahtevajo, da ostane najemnina nespremenjena ter da se maksimira tudi za nezaščitene najemnike. Najemnina v nebenem slučaju ne sme presegati zlate paritete. Razun tega zahtevajo podaljšanje ne-odpovedljivosti stanovanj in dodeljevanje praznih stanovanj potom stanovanjskih sodišč.
— Otvoritev zračnega prometa na progi Beograd - Zagreb. S 25. julijem se otvori na progi Beograd - Zagreb zračni promet za prevažanje pošte. Promet bodo vzdrževala vojaška letala tipa Brege XIX. V najkrajšem Času bo o tvor jen na tej progi, ki bo podaljšana do Ljubljane, tudi potniški promet.
— Za pospeševanje turizma. V času od
22. do 2-4. t. m. se vrši ca Sušaku konferenca delegatov »Putnika« in zastopnikov tujsko - prometnih društev. Na tej konferenci se bo razpravljalo o pospeševanju turizma, o hotelskem vprašanju ter o pripravah za jesensko in zimsko sezono. Pri tej priliki se bo razmotrtvalo tudi vprašanje cen v letoviščih in kopališčih, ker prihajajo v zadnjem času pritožbe, da nekateri podjetniki goste odirajo.
— Deložiran železniški Komi sari jat. V
Virovitici je železniška uprava te dni delo-žirala komisarijat železniške policije, ki kontrolira potne liste za Madžarsko. Komisarijat je bil nastanjen v železniškem poslopju. Ker pa železniška uprava nugno potrebuje prostore za svoje pisarne, je komisarijat kratkomalo postavila na cesto tako. da sedaj posluje kar na peronu.
— sladkorna bolezen in uje moderno lečenje. Založništvo VValther Heinisch v Karlovih Varih je izdalo knjižico >. šećerna bolest in njeno moderno Iečenjec, ki jo jo spisal kopališki zdravnik dr. M. Besarovič. V tej knjižici najdejo koristna navodila vsi, ki trpe na sladkorni bolezni. Knjižica stane 20 Din.
— Volk v borbi s človekom. Iz Mosta rja poročajo o borbi sestradanega volka s človekom. Seljak Novica Ćutuković iz sela Izvori je ponoči nenadoma začiri meketanje ovc v hlevu. Šel je pogledat, kaj se godi, ne da bi vzel s seboj orožje. Crm je stopil v stajo , je navalil nanj velik volk in ga pričel grizti. Med obema se je razvila borba za življenje in smrt, v kateri pa je Novica podlegel. Na njegovo vpitje so prihiteli na pomoč domačini s sekirami, ki se jim je posrečilo, da so volka ubili, toda tudi Novica je vsled velike izgube krvi izdihnil.
— Gozdni požar v Mo tajnic i pri Travniku še vedno ni popolnoma zadušen. Na pogorišču so našli štiri popolnoma izogljenela trupla, bržkone od gozdnih delavcev, ki se niso mogli rešiti iz plamenov aH pa so se ponesrečili pri gašenju. Trdijo, da ie v gozdu še več trupel ponesrečenih ljudi.
— Smrt v vodnjaku. V Markovcu je poleg Morave kopal seljak Rajkn Jerermč s tovariši vodnjak. Ko so bili skoro že gotovi in so pričeli zidati, se je naenkrat udrla zemlja in podsula Jeremiča pod seboj. Zasulo ga je v globočini 7 metrov in ker je bila plast zemlje, ki se je podsula, prevelika, je bila vsaka pomoč zaman. Ko so ga izkopan", je bil že mrtev. Ponesrečenec je zapustil ženo in 3 otroke brez večjega premoženja.
— Dijak utonil v Savi. Včeraj je utonil v Savi pri Brežicah, tam, kjer se Krka izliva v Savo, dijak zagrebškega učiteljišča Milan Ivančič. Pokojni je bil rodom iz Istre, od koder so rodbino pregnali Italijani. Trupla nesrečnega mladeniča še niso našli.
— Pobegli kaznjenci. Iz kaznilnice v Stari Gradiški je pobegnilo pred dnevi pet kaznjencev, med njimi neki Miha Šerc iz Boze-ne pri Rušah in neki Josip Cvetko iz Polzele.
Dr. EDVARD JEMEC
zdravnik
zopet redno ordinira od 2 do 4
Tržaška cesta št. 8.
Iz Ljubljane
—lj G. vladnemu komisarju na mestnem magistratu. Prejeli smo: Okoli 3.. 4., 5. in 6. mestne hiše za Bežigradom napravila sedaj magistrat ograjo z betonskim podstavki. Kakor se čuje, namerava prostor med ograjo in omenjenimi hišami urediti kot lepotičrri vrt ter ga ne bo dal na razpolago strankam za zeljanadne vrtiče, kakor jih imajo Pri nekaterih drugih mestnih hišah in kakor je bilo to določeno pod bivšim gerentskim svetom. Opozarjamo, da so v omenjenih hišah, ki imaio stanovanja le z eno sobo in kuhinjo, nastanjene večinoma stranke iz siromašneiših slojev, ki bi jim bili mali zeljenadni vrti v veliko podporo. S primerno ureditvijo bi se kljub vsemu lahko napravilo okusno zunanje lice. Prosimo, naj g. vladni komisar upošteva te želje z ozirom na socijalni položaj prizadetih strank. Isto naj bi storil tudi glede na pritožbe proti povišani najemnini v teh hišah, ki se ie nedavno zvišala posameznim strankam za 50 do 100 Din mesečno. Večina strank pripada delovnim slojem, za katere je tako povišanje že znatno. Bivši gerentski svet ni poviševal stanarine, sedanja mestna uprava pa daje nasprotno sama zelo slab vzgled hišnim lastnikom in povišuje najemnino brez nujne potrebe, dasi spada tudi vprašanje stanarine v vprašanje stanovanjske bede. Naj upošteva razmere, v katerih žive prizadete stranke.
—U Pogreba Joška Tonejca, ki se vrši danes ob 17. v Ljubljani, se po poročilu zagrebških listov udeleži tudi veliko število športnikov in pokojnikovih prijateljev iz Zagreba. Prvi hrvatski Motoristički klub bo zastopal predsednik g. Funk, ki položi v imenu kluba krasen venec na grob. Vence polože tudi klubi »Derby«, »Gui« in številni drugi prijatelji.
—lj Člani jabahte šole Kola jahače v se vabijo na sestanek, ki bo v sredo 20. t. m. ob 9. zvečer na vrtu restavracije Zvezda. Ker je na dnevnem redu vprašanje nadaljevanja jahalne šole in ker bo te dnj nekaj konj že na razpolago, na? se člani sestanka v lastnem interesu polnoštevilno udeleže.
—lj Zanimivosti z ljubljanskega trga. Kakor običajno, je bil ljubljanski trg dobro založen s sadjem in zelenjavo. Na trgu je sedaj prav malo črešenj, vsega skupaj so prinesli iz bližnjih krajev pet košar. Creš-nje so že črv ive. Na trgu so se pojavile prve češplje, še nekoliko slabe kakovosti. Pripeljane so bile iz Slavonije. Ponujali so jih po 6 Din kg. Češpelj je bilo prav malo, več je bilo sliv. Na trgu ie tudi še mnogo borovnic. Malin je razmeroma malo.
—ti V pojasnilo. V nedeljski številki »Slov. Naroda« z dne 17. t. m. smo v ljubljanski rubriki pod naslovom »Tatvine« priobčili, da je natakarica Micika pobegnila od gostilničarja Repenška na Bregu ter odnesla nekaj perila in da z gostilničarjem ni obračunala. Prizadeta natakarica Pavla Kunšič ugotavlja, da ni pobegnila, da ni vzela nikalsga perila in da je z gostilničarjem obračunata ter nlteuiu izročila več
dolžnikov, ki jih ie gostilničar prevzel. Toliko v pojasnilo, da ne delamo natakarici krivice.
—lj Vreme. Sooči ob 21. je kazal baro-(meter 761..6, termometer -H 1« stopinj C, danes ob 7. zjutraj barometer 764, termometer 4- 17 stopinj C, opoldne barometer 763, termometer rf: 37 stopmj C. Dopoldne jasno in soparno.
—Ij Male tatvine. Tatovi mirujejo. V mestu se vrše samo male tatvine. Josip Oražen je policiji naznanil ,da mu je bila ukradena 300 Din vredna konjska oprema, tudi Mariji Zidan je bila ukradena 150 Din vredna konjska oprema. Ivanu Justinu je neznan tat ukrade! 150 Din vredno srebrno uro.
—lj Drobiž policijske kronike. Policija je danes prijela <fva starčka, enega iz Moravč radi prepovedanega povratka in beračenja v Komenskega uHci, drugega, ker je prekoračil državno mejo brez vizuma in se pojavil v Ljubljani na Marijinem trgu. Drugi starček je dolgo let živel v Trstu. Rojen v Hodoninu na Moravskem, si je pridobil pristojnost v Trstu, toda italijanske oblasti mu niso priznale opcije, čeprav je v Trstu pusti! svoje najboljše delovne sile, a ga sedaj kot nadležnega tujca Izganjajo brez usmiljenja. Prijavljene so tri manjše tatvine in manjša poneverba gotovine petih kovačev. Sedaj se bliža doba kislih kumare in tudi policijska kronika postaja sila suhoparna. Prijavljena sta lepi Oton radi kaljenja nočnega miru, a visoki Polde rad: pretepa na cesti. Prijavljena ie poškodba poljskih pridelkov, dalje prestopek obrtnega reda. prekoračenje policijske ure, debela Katarina Tadi nedostojnega vedenja in 13 voznikov radi cestnrvpolicijskega reda.
fz Celja
—c Smrtna kosa. V nedeljo zvečer je umrl po dolgi in mučni bolezni v 33. letu starosti g. Ciril Dolžan, skladaščmk mestne elektrarne. Bil je vrl naš pristaš. Naj mu bo ohranjen bla* spomin!
—c Socijalisti in volitve. V nedeljo, dne 17. tm. so se vršile v Celju konference delegatov Sodjakstične stranke Jugoslavije, Jugosiov. socrjalnodemokratske stranke in Kmetskodelavskega republikanskega bloka radi skupnega nastopa pri skupščinskih volitvah. Sklenjen je bil skupen nastop J$S in Kmečkodelavskega republikanskega bloka z nosilcem Vinkom Moderndorferjem
v mariborski oblasti, dočim hoče SSJ nastopiti pri volitvah s posebno listo s Pete-janom kot nosilcem liste za mariborsko oblast.
—c Po Savi v Beograd. S čolnom sta se 8. tm. po Savinji odpeljala iz Celja v Be>
grad dva dijaka iz Celja. Te dni poročata, da sta že blizu cilja in bosta srečno dospela v Beograd.
—c Srečke novinarske loterije se v Celju dobe v uredništvu »Nove Dobe«.
—c Izobraževalno ruštvo »Edinost« v Celju snuje tamburaški odsek. Društvo je dobri o nove tamburice in bo pričelo v kratkem z vatami.
Iz Maribora
—m Uvedba kopalnih in izletniških vlakov v Mariboru. Kakor Ljubljana in druga večja mesta, je dobil sedat tudi Maribor posebne kopalne in izletniške vlake, ki omogočajo kopalcem in izletnikom potovanje v bližnje kraje ob Dravi po polovični ceni. Vsako nedeljo in praznik vozi na progi Maribor - Prevalje poseben izletniški vlak, dnevno pa bo vozil kopalni vlak iz Maribora do Bistrice. Odhod z glavnega kolodvora ob 13.23, povratek v Maribor pa ob 18.23. Polovične karte se dobe pri blagajni, pa tudi pri »Putniku« na Aleksandrovi cesti.
—in Odlikovanje zaslužnih gasilcev. S kraljevim ukazom sta odlikovana z zlato kolajno za meščanske zasluge člana mariborskega prostovoljnega   gasilnega društva
dr. Josip Urbaczek in Ivan Jenisy. Oba delujeta že 50 let pri mariborskem gaselnem
društvu, kj je eno najbolje organiziranih društev v vsej mariborski oblasti.
— Prenočevanje tujcev za časa avstrijske stavke. Avstrijska prometna stavka je spravila v največjo zadrego one potnike, ki so bili baš na povratku v svojo domovino. Z zadnjimi vlaki pred ustavitvijo železniškega prometa v Avstriji je dospelo iz Dalmacije preko Rakeka yl Italije v Maribor okrog 400 potnikov, ki so morali potovanje prekiniti. Vsi mariborski hoteli so bili do zadnjega kotička zasedeni, a kljub temu je ostalo Še okrog 100 tujcev brez strehe. Med njimi je bilo tudi mnogo takih, ki ©o ostali brez sredstev, ker so, zanašajoč se, da bodo v par urah že doma, porabili zadnji svoj denar. Te so morale vzeti v varstvo oblasti, ki so preskrbele, da so dobili primerno prenočišče v dekliškem zavodu >Vesna< in pa v vojašnici inž, podoficirske Šole. Danes dopoldne je večina nadaljevala potovanje. Vsi pa so hvalili taktno postopanje naših oblasti in marši kak zagrizene« je dobil popolnoma drugačno mnenje o »balkanski« Jugoslaviji.
—m Javen shod občanov v Krčevini bo
v četrtek, dne 21. tm. v gostilni pri Treh ribnikih. Na shodu poroča g. davčni nad-upravitelj o priključitvi občine Krčevina k mestni občini mariborski.
—m Nov proces proti socialistični »VoSksstimme«. Bogoslovci iz leta 1919. so vložili proti uredniku sociialistione »Volks-stimme«, ki iim je v znanem duhovniškem procesu pred dvema mesecema očital, da so o prHiki nemških demonstrach* leta 1919 streljali na občinstvo, vložili tožbo po tiskovnem zakonu. Tako se bo obnovil znani monstre - proces, ki pa še ni končan, ker je bila vložena zoper razsodbo pritožba na višje sodišče
Darujte za spomenik kralja Petra Osvoboditelja!
v
Žalostne razmere v Južni Srbiji
Častnik obtožen pred vojnim sodiščem zaradi žalitve hajduka-odmetnika — Predsednik občine hajduk, na čigar glavo Je bila
razpisana nagrada
V Beogradu se je te dni vršila pred v-jnim sodiščem zanimiva razprava, ki je znova dokazala, da jc Jugoslavija dežela vseh mogočih možnosti.
Pred vojnim sodiščem se je moral za* govarjati kapetan I. ki. Viktor A. Gogala, ki služi sedaj v Požarevcu kot poveljnik 8. čete 9. pešpolka. Obtožen jc bil, da je lani J. marca v k>bi razžalil Sakimana Orana, predsednika občine Radovište \ struškem srezu, kjer je služil kot poveljnik 13. obmejne Čete.
Omenjenega dne se je vršila v občin* ski hiši seja občinskega odbora, kakor pra* vi obtožnica. Naenkrat je stopil m sobo kapetan Gogala s svojim vojakom Arsla* nom Alijo, ki mu predsednik občine in njegov tajnik Kajačič nista hotela izdati listine, potrebne za prejemanje rodbinskih doklad.
— Zakaj ne ne izdaš Arslanu potrdila i j c vprašal kapetan brez posebnega uvoda predsednika občine.
— Jaz dajem potrdila samo dobrim državljanom. Arslan pa je sumljiv, ker ima sorodnike begunec v Albaniji, se je
g-Iasil odgovor.
— Lopovi, vi niste i redni svojega me* s ?, ker ropate in "zžemato ljudi! se je razjezil liapetan. laz \ že pokažem, lo* povi!
V razpravi pred vojnim sodiščem je kapetan Gogala izpovedal, da je bil vojak Arolan Alija trikrat pri občinskem tajniku, da bi mu izdal zaprošeno potrdilo, dobil pa je odgovor, da sa ne dobi prej. dokler ne plača 130 Din takse. Vojak ie dejal, da bo plačal samo toliko, kolikor je treba, in ne, kolikor bo zahteval tajnik. Povedal ie o stvari njemu, kapetanu, ki mu je nato dejal: »Pojdimo k predesedniku občine!«
Predsednika je vprašal, zakaj ne izda potrdila.
— Naj plača prej takso! je odgovoril.
— Naj plača, kolikor je po zakonu določeno, ne pa 130 Din!
— Vi nimate v občinskem svetu ničesar iskati! je skočil pokonci Šaziman. — Jaz vas ne poznam. To je naša stvar in vi se ne vmešavajte. Jaz sem tukaj bog vseh bogov.
— To me je razljutilo, je izpovedal kapetan, kajti kot obmejni oficir sem se moral zanimati, kdo in kaj so. Zato sem napadel tajnika Kavajiča. glavnega krivca, in sicer na hodniku, ne v sobi.
— Vi ste mu rekli — —. je pripomnil predseduloji polkovnik.
— Rekel sem mu, da je svinja in špik>n, kajti, g. polkovnik, nisem samo enkrat pre-strigel list »Federaiion Balcanigue«, ki je bil njemu namenjen.
Več prič je nato potrdilo, da se je dogodek odigral, kakor ga je opisal kapetan.
— G. kapetan, kaj morete še povedati v svojo obrambo? je vprašal polkovnik, predsednik vojnega sodišča.
— G polkovnik, jaz sem moral revoltirati. Moral sem tamkaj ščititi državne interese. Večkrat sem prestregel tudi pisma makedonskega komiteja, namenjena predsedniku in tajniku občine. Ko so spoznali, da vem. kaj delajo, so me skušali odstra-
niti. Obtožen sem, da sem žalil te-ia flf t ka in zato že leio dni ne morem položiti majorskega izpita. Toda, če bi tega Človeka na mestu ubil, bi mi država, ki me sedal
toži, izplačala 500 Dia---
Te besede so izzvale presenečenje. Kapetan pa je predložil sodišču »Službene Novine* od 14. avgusta 1920 in pokazal na neko mesto v njih.
— To je interesantno, zelo interesantno, so si govorili člani vojnega sodišča.
Kapetan jc nato prečrtal razglas načel->tva ohridskega okrožja, ki je na podlagi čl. 10 in 12 zakona o javni varnosti proglasilo sažimana Orana iz seda Radovišta za hajduka, ki ga lahko vsakdo ubije. Razglas obljublja 500 Din nagrade onemu, kdor izda, izroči oblastem ali pa ubije. V razglasu ie tudi točen popis Sažimana Orana, Ki je bil takrat 54 let star.
Kapetan Gogala je nato presenečenim sodnikom izročil še dva dokumenta. Prvi je bil prošnja, ki jo je poslal občini v Radovl-šui. naj mu sporoči, katerega dne je 1. 1910 Sažiman Oran šel med odmetnike, zakaj je to storil, kdaj jc bil od oblasti proglašen za odmetnika, kolika nagrada je bila razpisana za njegovo glavo, kdaj je bil pomiloščen in od kdaj se sme zopet svobodno gibati.
Drugi dokument predstavlja odgovor, ki ga je podpisal sam predsednik občine Sažiman Oran. V odgovoru stoji, da se niu zahtevana pojasnila ne morejo dati, ker ni potrebniji podatkov v arhivu. V njem je le objava načelstva ohridskega okrožja od 24-j unij a 1920, s katerim je Sažiman Oran pozvan na predajo, ter sklep istega načelstva od avgusta 1920. s katerim se proglaša za hajduka in razpisuje nagrada 500 Din za njegovo glavo. Drugih podatkov občinsko sodišče nima.
— Torej, gg. sodniki, je ugotovil obtoženi kapetan zmagoslavno, on je proglašen za hajduka in to še do danes ni preklicano, kar sam priznava v svojem odgovoru. Ta človek sploh nima pravice tožiti me.
— A kako je mogel postati predsednik občine, če je proglašen za hajduka? je vprašal predsedujoči polkovnik ves začuden.
— G. polkovnik, tega ne smem povedati. Tu so vmes strankarski razlogi, v katere se kot vojak ne morem vmešavati. Doli v Juz"-ni Srbiji so bile tako žalostne razmere! Tudi izmed teh sedmih oseb, ki pričajo zanr, so štirje istotako proglašeni za hajduke, a tajnik Kavajič* je sedaj v zaporu.
— Vendar bi bilo bolje, da bi bolj pazili na svoj delokrog, je pripomnil polkovnik. Imajo oni svojega srezkega poglavarja, nanj bi se imeli obrniti, ne pa brez poziva Iti v občinski svet.
Kolikokrat sem mu poročal vsakovrstne reči, je zamahnil z roko kapetan. Obtožbe proti meni ni morebiti sestavil Sažima, temveč sam pisar struškega sreza, ki jc bivši jetnik. Odsedel je že 8 let ječe v Požarevcu. Tudi njemu sem bil istotako napoti.
Končno je kapetan pre'd!o?il tudi policijsko poročilo, iz katerega je razvidno, da je bil nanj v Radovištu izvršen atentat.
Vojno sodišče je obtoženega kapetana sicer oprostilo, plačati pa mora sodne stroške, ker je s svojim nastopom v občinskem svetu povzroč'1 sodno razpravo.
Izpred sodišča
CREšNJE SO OBIRALI.
Kmet Jakob iz Lisičja ima mnogo sadnega drevja, najlepšo so njegove čreSnje, ki so že večkrat fante privabile, da so jih >ra-butali«. Čudna je ta beseda, a za fante ima mnogo privlačnega ; pastirji rabutajo krompir na sosednji njivi in ga peko, vasovalci rabutajo dekletom srca. ponočnjaki ra-butajo kmetom sadje; a nihče ne bo rekel, da je kaj ukradel, o, tislo pa ne, rabutanje je vse nekaj drugega; tista vesela razposajenost, ki jih pripravi do tega, da obirajo tuje sadje, vendar ni tatvina, tako s»e najraje zagovarjajo, a to nič ne pomaga.
Tako so se spravili fantje junija na Jakobove črešnje. Starec je spal pri odprtem oknu in je naenkrat cul, kako šumi njegova najljubša črešnja kot bi ga klicala na pomoč.
— O, ti šment ti, pa niso pri tebi rabu-tarji, da tako sušiš, je dejal Jakob in pograbil debel okleŠek pri vratih ter šel nad nepovabljence.
A Jakoba je njegova črežnja prepozno zbudila. Ko je prišel pred hišo mu je pokazala svoja polgola rebro in starcu se je storilo milo pri srcu, ko je pomislil, kako ga je še pred dobro uro pozdravila vsa zoreča in rdeča.
Stekel je po vasi, saj je začul nekje vriskanje, a vasovalci so se že zdavnaj razbe-žali. Jakob je počakal jutra in potem Sel pravit orožnikom o svoji nezgodi. Pa so bili naznanjeni Štirje vasovalci. Češ, da so ;Mo noč va90vali in izvrševali tudi nedovoljeno rabutarsko obrt.
Prikorakali so pred sodnika štirje fantje korenjaki, Jože je dejal, da imajo doma toliko creženj, da se gnoj dela iz njih. Cene in Ferenc eta trdila, da sta tisto noč sploh spala, a čokati Matija se ie pridiršal, da mu je toliko za erešnje kot za lanski sneg.
Ker je manjkalo vsakih dokazov, so bili vsi oproščeni.
DOMAČA VOJSKA. Ankal sa se z mana, pa «ra segn, je dejal ljubljanski hlapec Titen, ki je prevez korajžen, posebno tam, kjer trsba ni. Tilen je priSel namreč precej vinjen, domov in se kar na lepem spri s sodedom Toncem. Pograbil je ročico in dejal, da bo takoj napravil red. Ker pa takoj ni upal napasti, je z ročico muziciral po sosedovem plotu, spremljala ga je sosedova črna mačka.
— Ta maček je pomenil nesrečo, je dejal, saj sem vedel, da bom imel 6itnosti pred sodni jo-
— Pa le niste odnehali, ga je prekinil ■Hi
Tilen je namreč brundal nekaj 004« okoli plota, potem je pa zgrabil težko desfeo in
šel nad soseda. Sosed se mu je umaknil na travnik; a Tilen je prihitel za njim. Tone je pograbil gnojne vile, a Tilen mu jih je potegnil iz rok in ga parkrat ©plazil. Potem je pa vzel poleno in pogladil z njim parkiat Toncevo ženo, njen mož pa ni mirno gledal in je Tilna parkrat pošteno oplazil s palico.
Tilen je 3 dni preskrbljen z ričetorn, a nič mu ni bilo všeč, dejal je sodniku, da je mlad in močan, in si že sam lahko zasluži hrano kakoršna je njemu všeč. a sodnik se ni dal pregovoriti. Tone bo plačal 100 hi.i globe, saj je bil glavni krivec Tilen sam.
Sporf
— Iz sekejje Z. N. S. (Službeno). Vse ii'.'-sav. sodnike opozarjamo ponovno, da t^c vrši redna letna glavna skupščina jutri, v »rodo 20. t. m. ob 20. uri v posebni sobi kavarne >Evropa*. — Tajnik.
— Spor z CeŠkesIorašku likvidiran. Kakor znano je obslojal že delj časa spor ni i C. A. F. m J. N. S., ki je zavzel tako ostro obliko, da je J. N. S. odredil bojkot finilrili klubov. Spor med JNS in Č. A. F. je bil te dni na konferenci v Benetkah mirnim potom poravnan in vzpostavljeni so zopet prijateljski odnošaji s češkimi športniki. ČeškosI«»-vaška igra 31. t. m. ali pa 7. avgusta v Beogradu proti Jugoslaviji.
Tekmovanje sa srednjeevropski pokal. Na konferenci v Benetkah glede tekmovanj* za srednjeevropski pokal so bili j>oilrobno izdelani vsi načrti tekmovanja, izžrebani termini in nasprotniki ter izgotovljene propozicije. Rezultat žrebanja je bil nastopen: I. Sparta (Praga) - Admira (Dunaj) 14. VIII. v Pragi, a 21. VIII. na Dunaju. II. B. S. K.-Hungaria (M. T. K.) 7. VITI. v Beogradu, a 28. VTII. v Budimpešti. III. Rapid-Haiduk 14. VTTL na Dunaju, 21. VIIL v Zagrebu.
IV. U. T. E. (Budimpešta) - Slavlja 21. VIT!, v Pragi, 28. VIII. v Budimpešti.
— Blagajnik ASK Primorja ravnatelj Setina obvešča pt. občinstvo in članstvo k*u-ba, da je z današnjim dnem odložil vse funkcije v imenovanem klubu.
567-n
_ V nedeljo dne 24. t m. se vršijo kolesarske dirke društva »Savsc na \*rogi Ljubljana - Planina in obratno. Start in cilj na Tržaški cesti km 2.200 (gostil. Kramar). Skupni odhod z godbo s Sv. Jakoba trga točno ob 14. Začetek ob 15. Prijave dirkačev &e sprejemajo do 22. tm. zvečer v društveni pisarni na Karlovski cesti št. 4.
MM
V 15 dneh okrog sveta
Drzen načrt ameriškega novinarja — Nad 20.000 mfij v 15 dneh« Pred novim triumlom moderne tehnike
Lani je vzbudilo po vsem svetu ve* liko pozornost potovanje ameriškega novinarja Lintona Wellsaf ki je prepo* toval v spremstvu ameriškega častni« ka Wada okrog sveta v 28 dneh, 14 urah in 36 minutah. Te dni se priprav* lja Wells z istim častnikom na novo pot okrog sveta, ki jo namerava absol* virati v 15 dneh. Potovanje iz Amerike v Evropo postane v kratkem navaden izlet, piše Wells v baltimorskem listu »Sun«. Nastala je nova era, ko se drz* ni letalci odločajo za polete, ki so se zdeli do nedavnega časa nemogoči. Letala bodo kmalu prevažala pasažir« je v vse dele sveta. Ni daleč Čas,' ko bodo v vseh naprednih državah letal* ske družbe, ki bodo prevažale potnike v vse dele sveta.
Wells in por. Leigh Wad sta si naba* vila za polet okrog sveta najboljši ae* roplan, opremljen z vsemi tehničnimi pripomočki za popravilo motorjev in druga nujna dela, ki bi bila potrebna med poletom. Letalca sta že določila program senzacionalnega poleta okrog sveta.
Iz Newyorka poletita 1. avgusta ob 5. popoldne. V San Francisco priletita 2. avgusta ob 1. popoldne. Razdalja znaša 2665 milj. Iz San Francisca pole* tita 3. avgusta ob 7. zjutraj in priletita v Honolulu 4. avgusta ob 8. zjutraj. Razdalja znaša 2408 milj. Iz Honolulu odletita 5. avgusta ob 4. zjutraj in pri« letita na Miday Island 5. avgusta. Raz« dalja 1323 milj. Z Midav Islanda odle* tita 6. avgusta ob 5. zjutraj in prista* neta v Casumigaura na Japonskem 8. avgusta ob 1. zjutraj. Razdalia znaša 2591 milj. Iz Casumigaura odletita 9. avgusta ob 5. zjutraj in priletita v Har*
bin v Mandžuriji 9. avgusta ob 3. po* poldne. Razdalja znaša 1110 milj. Iz Harbina odletita 10. avgusta ob 4. po* poldne in priletita v Irkutsk v Sibiriji
10. avgusta ob 4. popoldne. Razdalja znaša 1240 milj. Start v Irkutsku 11. avgusta ob 4. zjutraj, prilet v Omsk v Sibiriji istega dne ob 6. popoldne. Raz* dalja 1550 milj. Start v Omsku 12. av* gusta ob 3. zjutraj, prilet v Moskvo istega Jne ob 7. zvečer. Razdalja 2000 milj. Start v Moskvi 13. avgusta ob 3. zjutraj, prilet v Fariz istega dne ob 5. popoldne. Razdalja 1600 milj. Iz Pa* riza -»oletita 14. avgusta ob 8. zjutraj in priletita v London istega dne ob pol
11. dopoldne. Razdalja 235 milj. Start v Londonu 14. avgusta opoldne, prilet v Queenstown na trškem istega dne ob 5. popoldne. Razdalja 300 milj. Start v Queenstownu 15. avgusta ob 3. ziutraj, prilet v St. Johns, Nova Fund* Iandija. istega dne ob 6. popoldne. Razdalja 1700 milj. Iz St. Johnsa po* letita 16. avgusta ob 5. zjutraj in prile* tita v Newyork istega dne ob 5. po* poldne. Razdalja 1100 milj.
Datum poleta se utegne izpremeni* ti, program pa ostane v vsakem slučaju neizpremenjen. Polet okrog sveta mora trajati točno 15 dni. Letalca preletita okrog 20.000 angleških milj. Hitrost poleta bo znašala 98 angleških milj na uro. Kljub naglemu poletu bosta letal* ca vsak dan kakih 10 ur na kopnem, tako da si bosta lahko odpočila. Na poletu od Newyorka do Japonske ne vzameta s seboj mehanika, ker se za* našata na lastno opremo. Od Japon* ske dalje poleti z njima najboljši me« hanik. Letalo bo opremljeno s tremi motr-ji.
Komu pripadajo mrtvi?
Splošno velja načelo, da pripada člo* vek po smrti materi zemlji. Berlinsko civilno sodišče je pa imelo te dni opra« viti z originalno tožbo, v kateri je šlo za vprašanje, komu naj se izroči tru* plo gostilničarja Schultza. Truplo sta zahtevali njegova zakonska žena in njegova dolgoletna ljubica.
Pred 10 leti se je Schultze v Vrati* slavi spri s svojo ženo in jo zapustil, ne da bi se dal sodno ločiti. Posledice te neprevidnosti čuti mož še po smrti. Preselil se je v Berlin, kjer je otvo* ril s pomočjo svoje ljubice novo go* stilno, ki jo je dal prepisati na svojo novo družico. Poleg prihrankov je imel dragocen prstan, ki ga nikoli ni hotel sneti s prsta. Ko je po 10 letih srečnega življenja z novo družico umrl, mu je priredila ljubica svečan pogreb. Že pred njegovo smrtjo je nas ročila na pokopališču dva groba, da bi tudi v zemlji počivala kraj njega. Dragoceni prstan mu je pustila na ro* ki. Stroške za pogreb jc plačala sama. Po pogrebu se je pa naenkrat pojavila gostilničarjeva žena iz Vratislave in zahtevala, naj ji njegova ljubica izro« či moževo truplo in prstan. Truplo je hotela prepeljati v Vratislavo. Toda gostilničarjeva ljubica ni hotela o tem ničesar slišati. Končno je dala ogorče* na žena na lastne sfroške odkopati mo* ževo truplo, ki ga je hotela prepeljati v Vrajislavo, kar so ji pa oblasti pre* povedale.
Gostilničarjeva zakonska žena je vložila pri civilnem sodišču v Berlinu tožbo z zahtevo, da se ji izroči može* vo truplo. Sodišče ni vedelo, kakšno stališče naj zavzame. Zato je obravna* vo preložilo, da vpraša za nasvet juri* dično fakulteto.
Prestolonaslednik Rudolf na Madžarskem
Madžarske oblasti so v velikih skr* beh. kako naj se iznebe nekega podga* narja v vasi Lajosmisz, ki nastopa kot prestolonaslednik Rudolf in je med okoliškimi kmeti na glasu kot kralj si* romakov. Pred dvema letoma se je na* selil v omenjeni vasi starec, ki se na* živa Franc Jožef Adolf Kari. Brke in brado nosi kakor cesar Franc Jožef in ima sploh čisto habsburške poteze. Lahkoverno ljudstvo vidi v njem pra* vega habsburškega potomca in mu iz* kazuje vse časti. Oblasti so se začele zanimati za originalnega starca in so ugotovile, da stanuje Franc Jožef Adolf Kari pri kmetu Gattzanu ter se naziva c. in 1 r. podganar in umetni slik. \ Nastopa tako, kakor da bi bil v resnici prestolonaslednik Rudolf. Sprejema goste v avdijenci in počenja vse mo* goče. da bi ljudstvo verjelo, da je res cesarjev sin. Ko so oblasti zahtevale, naj podpiše protokol, se je izgovarjal, da ne zna pisati.
V občevanju z ljudmi je zelo pre* viden. Nikoli ne reče naravnost, da je princ Rudolf, marveč trdi, da je pre* prost podganar in da hoče vzeti svojo tajnost v grob. Čim pa opazi, da mu detektivi niso za petami, pokliče k se* bi zaunnike in jim pripoveduie, da le* ži v grobnici prestolonaslednika na Dv aju voščena figura. Nedavno so pa oblasti odgonskim potom poslale v Budimpešto. Kmalu je pa prispela v r>rest lico deputacija kmetov, ki je za*
htevala. naj kralja siromakov takoj iz* M~te. Oblasti so zahtevi ugodile in ta* ko je romal originalni starec v trium* talnem sprevodu nazaj v svojo presto*
1: kjer so mu priredili kmetje sve* čan sprejem.
Konč so g dale oblasti zdravnic ško preiskati. Zdravnil * so utrot^vili, da i . starec fiksno idejo. Poslali ro ga na opazovalnic , toda kmalu se ?e z lasila pri ravnatelj deputacija, ki je zahtev .la, a i ga izp.?te. Morali so ga poslati v drugo orišnic y. pa tudi to ni pomagalo. I" ivni kmetje so po* slal- t blastem nrošrio, ki jo ie nod^t* sal celo krščansko*? iijalpi noslanec Friihwirth. In tako se je samozvanec z"    t vrnil med *    * čestice
Njena čast je bila omadeževana
Amerika je pravi eldorado za nežni spol. Ženska je popolnoma emancipirana, uživa iste pravice kot moški, a v gotovih slučajih celo predpravice. Zlasti je privilegirano stališče ženske pred sodiščem. Znano je, da večina zakonskih procesov in tožb radi žaljenja časti konča v prilog ženske, čeprav je v mnogih primerih krivda na njihovi strani.
Da se v Ameriki z ženskami ni šaliti, je izkusil te dni tudi znani newyorški milijonar Kirlin. Tožila ga je njegova kuharica za nič manj nego 10.000 dolarjev odškodnine (okoli 5 in pol milijona Din), ker je »njeno čast omadeževal«. Kuharica je v tožbi navedla, da jo je Kirlin v kuhinji vedno nadlegoval in da je flirtal ž njo. Nekega dne jo je potegnil za krilo in ga ji raztrgal.
No, Kirlin se je spretno izmazal iz nastavljene mu pasti. Predložil je sodišču zdravniško spričevalo z navedbo, da je popolnoma hrom in da se lahko premika samo s stolom na kolesih.
To je bila njegova sreča, menijo nevvvorški listi, kajti v nasprotnem slučaju bi kuharica sigurno dobila tožbo.
Nadvojvoda nastopa v filmu
Bivši habsburški mogotci so se raz-prišli po prevratu na vse strani. O nekaterih se sploh ne ve, kje so. o drugih je pa znano, da žive v slabih gmotnih razmerah in da se lotijo vsakega posla, samo da bi se mogli skromno preživljati. Iz Amerike poročajo, da se mudi tam že del j časa bivši nadvojvoda Leopold Salvator mlajši, ki si je izbral v sili poklic filmskega igralca.
Leopoldov je bilo med Habsburžani več. Najbolj se je proslavil stari pustolovec Leopold \V61fling. Bodoči filmski igralec je mladi Leopold Habsburški iz rodbine Salvatorjev. To je sin nadvojvode Leopolda Salvatorja starejšega, M je bil med vojno generalni inspektor vojnih bolnic. Ob razpadu Avstrije je bil star šele 21 let, a vendar je bil že rit-mojster. Prevrat je preprečil njegovo nadaljno karijero. Celo leto je mladi Leopold žaloval za Avstrijo, potem se je pa poročil z madžarsko baronico Ni-količevo - Podrinjsko. Njeno bogastvo mu je omogočilo neka i let brezskrbnega življenja na Dunaju. Ko mu je zmanjkalo denarja, je odkril v sebi talent filmskega igralca. Imel je že pogodbo z družbo Universal - Studio v Berlinu, toda v zadnjem hipu je družba to pogodbo odpovedala, ker se je bilo bati, da bi prišlo med Rusi in bivšim habsburškim mogotcem do prepira.
Leopold se je nato preselil v Ameriko, kjer mu je bila sreča mila. Znani filmski režiser Erich von Stroheim, sam bivši avstrijski častnik, se je spomnil nanj in ga angažiral pri filmskem podjetju Fox - Corporation v Los Angelesu. Leopold bo nastopal v filmih, v katerih igrajo glavne vloge člani habsburške rodbine.
218 šivank v želodcu
218 šivank in knofljic v želodcu! Ne morda v želodcu kakega fakirja, pač pa neke šivilje v Newyorku. Tako po« ročaj o newyorški listi, ki prinašajo tu« di podrobnosti iz življenja originalne šivilje.
Šivilja je bila polnih 18 let usluž* bena po raznih zavodih in otroških azilih. Bila je vedno zdrava, toda v zadnjem času se je pričela pritoževati, da ima bolečine v želodcu. V bolnici so jo rentgenizirali in slika je pokazala pravcato obliko ježa, čigar bodice so tvorile šivanke in knofljice. Šivilja je bila takoj operirana. Operacija, ki je dobro uspela, je pokazala, da je bilo v želodcu 218 šivank in knofljic, katere je šivilja nevede pogoltnila.
Šivilja je delala polnih 18 let po raz* nih mestih Evrope in Amerike ter si s težavo služila vsakdanji kruh. Često je šivala pozno v noč. Dogodilo se je pač, da je večkrat položila svojo borno ju* žino poleg sebe na šivalni stroj in tako se je pač tu pa tam prijela kruha ali mesa šivanka ali knofljica, katero je šivilja s kruhom vred pogoltnila. K a« kor večina šivilij, je imela tudi ona navado, da je često držala par šivank ali knofljic med zobmi in jih neopa* ženo pogoltnila. Ker je vmes jedla, ni nikoli čutila zbodljajev. Šele v zadnjem času je čutila v želodcu bolečine.
Naoisi na ološčab
prevlečeni z radio*tinkturo, morejo se čitati tudi ponoči. — En primer.
[.NOGAVICE, KLJUČ":
Vraže zločincev
Znano je, da so zločinci zelo prazno-verni in da so pri njih razširjene razne vraže. Tako poročajo o proslulem ru-munskem banditu Mik»ulitsu. da je nekoč napadel in oropal skupino potnikov, a dvema ženama, ki sta bili med njimi, je vrnil njune poročne prstane. »Prstanov nočem«, je dejal, »spravili bi me v nesrečo.« Kakor igralci in kvartači, tako verujejo tudS tatovi, da nosi grbavec srečo in zato se nikoli ne loti.o grbavca. Nasprotno pa nosi človek, ki šk.li, nesrečo. Žepar^ ki je »sunil« denarnico in najde v njej tuj ali nepristen novčič, jo zaničljivo vrže proč. Med žeparji je namreč razširjena vraža, da vsak tak novčič prinese devet mesecev nesreče.
Nekoč so v Berlinu zasačili tatu. ki je nekemu gospodu baš izmaknil usnja-to kaseto. Ko so kaseto odprli, je tat presenečeno pripomnil: »Če bi to vedel ...« V kaseti je bilo namreč kirur-gično orodje. Nožev in vobče vsakega koničastega predmeta se tatovi skrbno izogibajo, ker nosi nesrečo. Tudi štev. »13« pri tatinski in vlomilski sodrgi ni preveč v čislih. Trinajstega se noben zločinec ne loti posla, izogibajo se pa tudi hiš in sob s štev. 13.
Neki ameriški dnevnik prinaša zanimivo zgodbo o drznem ameriškem zločincu Dan Kellyju, katerega je upropastila številka 13. Kellyja in njegovega tovariša Duffvja je že nad pol leta zasledovala policija, a jima ni mogla do živega. Zločinski dvojica se je nekoč pripravljala na vlom v neko banko pri Louisvillu. Kelly je bil mnenja, da je 13. junija primeren dan za »posel«, toda Duffv ga je svaril. Kelly se je svojemu praznovernemu tovarišu • cinično rogal in vztrajal pri tem. da se vlom izvede. 13. junija je bila temna noč, baš pripravna za vlomilski posel. Vlom je tudi krasno uspel in z bogatim plenom sta jo bandita odkurila. Ko sta stopila iz banke, je divjala huda nevihta. Nenadoma se je zabliskalo in blisk je vlomilca odkril službujočemu stražniku. Oddal je strel in pogodil Kellvja, ki je bil takoj mrtev, dočim se ie Duffv pognal na avto in pobegnil. Drugo jutro so ga našli mrtvega. Strela je udarila v drevo ob poti. ogromno deblo se je zrušilo in pokopalo avtomobil in zločinca pod seboj.
Senzacija modernega pesnika
Na beograjskih Terazijah je zenitistiini pesnik brezplačno razdelil 2000 svojih nerazprodanih izdaj in se slovesno odrekel nadaljnemu norčevanju i2 ~     'Jih Zemljanov
V nedeljo ob pol 12. in ob 6. zvečer je občinstvo na beograjskih Terazijah doživelo nenavadno iznenađenje. V tem času je namreč neki mlad moderni pesnik brezplačno razdelil vse svoje preostale izvode pesniških zbirk, razočaran nad nerazumevanjem s strani občinstva, ki je bilo edini sad njegovega dela. Ta mladi pesnik je z eni tis t Branko Poljanski, ki je izdal roman »Z Z sambudica-. »Panika pod suncem*. »Tum-be* in »Crveni petao«, čegar dela pa so bila znana samo ožjemu krosu modernistov.
Na Terazijah je brezplačno razdelil 2000 izvodov svojih zadnjih pesniških zbirk »Tumbe« in »Crveni petao«. Občinstvo, nevajeno take darežljivosti, je sprva z nezaupanjem motrilo pesnikovo akcijo. Mnogi niso vedeli, ali naj plačajo ali ne. Nekateri so knjige vzeli z zahvalo, drugi so jih odklanjali, vsem pa se je zdel čuden pesnikov altruizem, kajti na knjigah je stala zapisana cena 15 Din in v sedanjem času se ne najde zlepa kdo, ki bi vrgel na cesto 15.000 Din, četudi v lastno zabavo.
Toda vkljub vsemu je moderni pesnik v kakih 20 minutah razdal vse svoje izvode, ko ie občinstvo izvedelo, da so — zastonj. Nabrala se je ogromna gruča ljudi, ki so prihiteli z vseh strani, da vidijo moderno čudo modernega pesnika. Nad 15 orožnikov se je zbralo v bližini ter motrilo gnječo, pripravljeni, da posredujejo, ako bi bilo potrebno.
Dosleden izjavi v predgovoru zadnje svoje knjige »Rdeči petelin«, ki ima za napis »Psi lajajo, a pesniki pojo« m v katerem pravi med drugim: »Ta knjiga je moj zadnji polet v dolini črnega neznanja in še bjlj črnih zločinov«, je Poljanski ob razdajanju knjig kakor na kakem velikem zborovanju pojasnjeval svoj važni korak v sti'u nekakšnega novega Mesije:
»Ne izplača se, gospoda, peti. re da b. vedeli, za koga sploh pojete. Ce so nam potrebni verzi, vam bodo sporočili šefi javne varnosti. Nesporno je, da so potrebni vsi ukrepi za vašo zaščito pred moderno pr>ez:-jo. ker se vaše življenje v tai >t v. sin roditeljev v grobovih popolnoma vrača v sto-
Film
Pri nas in drugod
Zadnje Čase nam večina kinematografov nudi zgolj reprize filmov Kljub temu so reprize, med katerimi sta bila monumentalni ameriški šlager »Ben-Hur^ ter krasna tragedija > Lavina £, pritegnile mnogo publike. >Ben-Hur« je užgal kakor prvič in zdi se, da je kino Matica z njegovo reprizo večini publike ustregla. Poleg >Ben-Uurja< je Matica predvajala tudi čeden ameriški film »Venerin hranu, z Mary Philbin v glavni vlogi. Kot zadnji film pred začasno zatvo-rilvijo pa je servirala delo »Kralj v civilu r. Zopet smo imeli priliko občudovati famoz-nega cinika Menjou-ja, čigar briljantna igra očara gledalca. Ideal je predvajal film »Lavina«, sedaj pa predvaja dve burki, eno s Pat in Patachonom, a drugo z Buster Keato-uom v glavni vlogi. s-Dvorc, ki je sedaj mesec dni pavziral, je dal za uverturo ucinkovti Fox-film ^Svet brez moških:.
V Mariboru so igrali- ^Pot v prošlost«, i Gola žena"., s Crni raj »Tretji eskadronr, >Zigoto kot milijonar:, ;Cirkus Pat in Pa-tachonc itd.
V Zagrebu: ^Moja ljubica iz Pariza«, ».Gospod generalni direktor«, ^Poldevica«, ^Katastrofa na morju«, s-Grohca Orlov«, >Komedijant Kean«, ^Čudotvorni doktor«, ^Teodor in drug«, »Pot k grehu« itd.
V Beogradu: >Prokletstvo dvorca«, »Bu-falo Bik, »Vroča krk >Zloglaana žena«, »Kako propada današnja devojka«, >Gardijski oficir«.
Na Dunaju: >Vse sleparija«, >Žena dt»-mon«, »Sirota iz Lowooda«, »Maščevalec svoje matere«, >Vlak štev. 1274-c, »Ana Bo-levnt, »Strah« itd.
— Ida Kravanja pri filmu. Kakor smo že poročali, nastopa Ida Kravanja v Berlinu. Vest, da igra skupno s Harry Pielom, ni resnična, pač pa čitamo v ».FiLrnkurierju« z dne 27. junija pod rubriko »Bodoči filmi« nastopno: Poleg š v edin je Mary Johnson in jugoslovenke kraljice lepote Ide Kravanje je bila Madžarka Emi Jola angažirana za Peter 0«termayerjev film: »Kaj otroci svojim roditeljem zamolče?« Isto prinaša ^Licht Bild Biihne«, ki v svoji številki dne 28. junija omenja: »Madžarka Jola je bila poleg Mary Johnsonove in Ide Kravanje sprejeta za film »Kaj otroci svojim roditeljem za-molče?« Film je bil že dogotovljen in sicer v ateljeju vEfec.
letja preteklosti. P0 nekaj Istih vam niti abeceda ne bo več potrebna, k^r ste lahko tudi brez nje genijalni s pečenko v želodcu in s častmi, ki se izkazujejo vašim ogromnim budalostim. Kaj vam bo poezija, ko je vaša morala popolna in vašim željam n: rreba idej. Zato tudi ne bom več pisal!«
Ogorčeni pesnik ima kljub vsemu že svojo zgodovino. Poljanski, ki se imenuje zenitistični pesnik, je že pred šestimi leti izzval v Pragi pretep na nekem predavanju o moderni umetnosti. Leta 1922 je v Zagrebu izzval slične prizore. Ko se je mudil v Beogradu Rabindranat Tagore, je Poljanski v polni dvorani nove univerze izivižgal Indijskega pesnika ter ob tej priliki metal med občinstvo letake, v katerih ga ie imenoval pustolovca. Takih izrednih zenitistični h skokov je napravil v svojem življenju precejšnje število.
Na beograjskih Terazijah je izzval seveda splošno zanimanje, in ko so bile knjige že razdane, je nekdo spoznal aktuelnost senzacije ter dal duška splošnemu iznenađenju z vzklikom:
»Doli Lindbergh! 2hio Poljanski in njegov »-Rdeči petelin!«
Pojasnio
o   pravem   in nepravem ..FLORIANU".
Na mnoga vprašanja glede »pravega in nepravega Florian-a« smo primorani, v interesu kupovalcev in resnice, sledeče objaviti:
Od leta ustanovitve 1903 sem. je znan po Sloveniji kot domače zdravilo za želodčne in druge slabosti rastlinski liker »Florian* izdelan po originalnem receptu iznajditelja Čdmurd.j Kavčiča od Rastlinske destilacije »Flo-rian« v Ljubljani, prej Prešernova ulica, sedai Gosposvetska cesta.
Sloves tega želodčnega krepčila je porabila pred nekim časom novoustanovljena tvrdka E. Jeras in drug. Moste pri Ljubljani, na način, da je začela prodajati pod imenom naše izde-lovalnice »Florian« in pod našo dobro-znano etiketo popolnoma drug liker, opiraje se na to, da je prej priglasila brez vednosti lastnika Rastlinske destilacije »Florian* pri registru varstvenih znamk v Beogradu originalno etiketo destilacije »Florian« kot svojo lastno etiketo.
Razen tega zlorablja imenovana tvrdka naš stari reklamni znak za svoio reklamo,
imenuje se v svojih reklamah celo »edino« ali pa >cdino pravo« izdeJoval-nico »Florian-a« in
označuje celo na lepakih druge izdelke z imenom »Florian« kot falsifikate!
Ugotavljamo, da je tvrdki E. Jera^ in drug, sestava rastlinskega likerja »Florian-a« popolnoma neznana in.
da izdelek te tvrdke nima z našim pravim, originalnim izdelkom »Florian« nikake sorodnosti ne po sestavi, ne po ukusu, ne po učinku.
V obrambo naših lastninskih pravic do imena »Florian*. do naših etiket in znamk teče v Beogradu tožba, katere izid v kratkem pričakujemo.
Opozarjamo cenjene kupovalce, da, dokler traja zloraba našega imena »Florian* za nepravi izdelek
zajamči pristnost pravega »Florian-a'' samo dobro vidni napis
„Originalni Kavčičev F I o r i a n"
ali pa dobro vidni napis
Za pristnost jamci
na  originalno  zamašenih steklenicah. Rastlinska destilacija
•FLORIAN.
(Izdelovalec Edmund Kavčič) družba z o. z.,
v Ljubljani. Gosposvetska cesta.
Vezilja
(štikarica), 1 i je zmožna pou* čevati vezen ie na šivalnem stroju,  se  išče.    Pismene po*
nudbe na upravo »Slov. Nar.« pod »vestna 1704«. 1704
Pisalne stroje
nove   m   rabljene Underwood.
Remington. Simth Broes in za potovanje povrvrstne — oudi z earancijo Josip Puk' • Ce. liu   — Popravila «*eh znamk
Delavke
za šivanje steznikov in život« nikov, dobro izurjene. Javijo naj se takoj. — Atelier stez* nika Julija Sitzer, Zagreb, Ilica 7._1717
Stanovanie in hrano
iščem v Ljubljani za svoja dva
otroka, 6 In 9 let stara. V poštev rrihaiajo   samo   boljše, rodbine, prednost pa imajo vp dojeni uči telji. Ponudbe pod ..Takoj 1724" na upr. Slov. Naroda.
3HEHHHHHE3HE
Najstarejša slovenska pleskar* ska in ličar s ka delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana,
Dunajska cesta 15 in Go*
sposvetska cesta 2 (dvorišče
kavarne <*Evropa»).
Se priporoča. — Izvršitev toč* na, cene zmerne. 72L
MALINE
Kupuje vsako množino tudi cele vagone tvrdka
A L K O"  družba z. o. z.
•ddelek brezalkoholne pijače Liubliana, Kolize
r Ivan Zakotnih £
mestni tesarski mojster,
— — — —   LJUBLJANA. Dunajska cesta 46----
Vsakovrstna tesarska dela. moderne lesene stavbe, ostreSja za palače, hiše. vila. tovarna, cerkve in tvonikm   — Strop, *azna tla stopnice, ledenice Daviljont. verande tesen* opat*
itd   — Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov PARNA Z AGA. 16/L     TOVARNA FURNIRJA
Urejuje; Josip Zupan_ Za «Norodno tiskarno*; Fran Jezoraek. — Za inseratni del lista; Oton Christof. — Vsi ▼ Ljubljani.