LETO XIX., 8TE7. 7 LJUBLJANA, PETEK, 10. JANUARJA 1958 CPNA 10 on Dražgoška šola — Odprli jo bodo ▼ nedeljo 12. t. m. u proelevo obletnice velike dražgoške jutri navzoča na pogrebu u lega predsednika Prezddija like Ljudske skupščine P PBIPRfiVE NA VOLITVE V ZVEZNO IN REPUBLIŠKE SKUPŠČINE Danes seja zveznega odbora SZDL Predsednik republike bo kandidiral v Beogradu — Socialistična zveza ljubljanskega okraja želi, da bi kandidirali za ljudske poslance Edvard Kardelj, Vida Tomšič in Ivan Maček — Plenumi SZDL v Ljubljani, Kopru, Celju in Trbovljah PO SMRTI DR. PETRU GROZE Žalne svečanosti Jugoslovanska delegacija, ki se bo udeležila pogreba, je bila na častni straži poleg mrtvaškega odra — V soboto bo romunska skupščina volila novega predsednika Beograd, 9. jan. (Tanjug). — Predsednik republik« Josip Broz-Tito je sprejel dopoldne delegacijo mestnega odbora SZDLJ in mestnega komiteja ZK Beograda, v kateri so bili sekretar mestnega komiteja Ek Risto Antunovič, podpred- sednik ljudskega odbora Beograda Djurica Jojkič in podpredsednik občinskega odbora občine Cukarice Sima Kokoto-vič. Člani delegacije so seznanili predsednika republike z željo Beograjčanov in ga naprosili v imenu mestnega od- bora SZDL in mestnega komiteja ZK, naj bi pri volitvah v zvezno ljudsko skupščino kandidiral v volilnem okraju, ki obsega občini Cukarico in Rakovico. Predsednik Tito s° ie zahvalil in pristal na kandidaturo. Volitve - odgovorna naloga LJublJa-ns, 8. jan. Na današnjem plenumu okrajnega odbora Socialistične zveze v Ljubljani so razpravljali predvsem o političnih in tehničnih pripravah na volitve v zvezno in republiško ljudsko skupščino. V poročilu je predsednik okraj-hega odbora SZ-DL Janez Vipotnik dejal, da morajo organizacije SZDL v predvolilnih pri- pravah še mnogo več storiti- kot pri volitvah v občinske ljudske odbore. Zlasti se ne bo smela ponoviti napaka zadnjih volitev, da so bile volitve v zbore proizvajalcev prepuščene le sindikalnim organizacijam. Pri volitvah v oba zbora zvezne in republiške skupščine nosi glavno odgovornost Socialistična zveza ter bo to najvažnejše politično delo te organizacije v letošnjemu letu. Pred novo skupščino bodo iz- Tedno važne nal-oge. med prvimi pa seveda nadaljnje utrjevanje našega gospodarstva. Prav zaradi teh nadvse odgovornih dolžnosti Ljudskin skupščin v bodočih štirih letih, bodo morali zbori volivcev pokazati dovoli zrelosti in kandidi-TaU državljane, ki bodo kos tem halogam. Pri izbiri kandidatov naj zbore volivcev ne vodijo 1& ozki interesi posameznega na-k-eija, kraja pa tudi občine, temveč interesi skupnosti. Plenum je nato izrazil željo, ’da bi v ljubljanskem okraju kandidirali podpredsednik zvez-toega izvršnega sveta Edvard Kardelj, ter organizacijski sekretar CK ZKS Vida Tomšič in član zveznega izvršnega sveta Ivan Maček. V razpravi je sodelovalo več članov plenuma, ki so zlasti opozarjali na netočne volilne imenike pri zadnjih občinskih volitvah, ki jih je treba popraviti do konca januarja, v razprav- pa je bilo govora tudj o nekaterih političnih in gospodarskih vprašanjih, ki bodo predmet razprav na zborih volivcev. Tako le bil plenum seznanjen tudi! z razgovorom na nedavni tiskovni konferenci OO SZDL, kjer so bili javnosti pojasnjeni primeri, ko so nekatera podjetja šla predaleč pri izplačevanju plač iz dobička in pri delitvi premij. Predvsem so bili ti pojavi zapaženi v trgovski stroki, izjema pa je trgovi-fca z živili. Dolžnost samouprav- nih organov v teh podjetjih je, da posvetijo tem vprašanjem več pozornosti in da opozarjajo vodilne ljudi v podjetjih, da politika izplačevanja plač iz dobička in premi ranja ostan* v normalnih okvirih. 32 poslancev v celjskem okraju CELJE, 8. jan. — Pri bližnjih volitvah v republiško in zvezno ljudsko skupščino bodo volivci celjskega okraja volili 32 poslancev. Tako bo imel celjski okraj v republiški skupščini 25, od tega 16 v republiškem zboru in 9 (8 industrijska m 1 kmetijska skupina) poslancev v zboru proizvajalcev. Razen celjske občine, kjer bodo izvolili v republiški zbor 3 poslance, tar žalske in šoštanjske, ki bosta Imeli PO 2 poslanca, bodo volivci vseh drugih . občin volili v republiški zbor , po 1 poslanca- V zvezni ljudski skupščini bo celjski okraj zastopan s 7 poslanci, Izmed teh bodo 3 v zveznem zboru in 4 v zveznem zboru proizvajalcev. V zveznem zboru proizvajalcev bodo 3 zastopniki industrije in 1 zastopnik kmetijstva. Le-te.ga bodo razen kmetijskih proizvajalcev celjskega okraja volili tudi kmetovalci mariborskega in m u rskosoboške ga okir aj a. M. B. Temeljito revidiranje volilnih imsnikov Koper, 9. jan. Danes je bila pod predsedstvom Alberta J»-kopiča-Kajtimira razširjena seja okrajnega odbora SZDL. Glavna točka dnevnega reda je bil razgovor o pripravah na volitve v zvezna in republiška zbora meseca marca. Kakor je obrazložil sekretar okrajnega odbora SZDL Ivan Mavsar, bodo volivci koprskega okraja volili 17 poslancev. V oba zvezna skupščinska zbora bodo volili tri, v oba republiška skupščinska zbora Pa štirinajst poslancev. Za volitve v zvezna zbora bosta v okr&ju dve volilni komisiji (v Postojni im Kopru), za volitve v republiška zbora pa ena (v Kopru). Vendar se je okrajna volilna komisija odločila za sestavo tudi pomožnih’ volilnih komisij po občinah, ki naj bi pomagale, da bodo vse priprav« pravočasno im v redu opravljene. Na razširjeni seji so poudarili, da bodo sedaj, ob samem začetku temeljito revidirali volilne imenike. Res je sicer, da je bil koprski okraj ob zadnjih občinskih volitvah lani oktobra po odstotku volilne udeležbe v Sloveniji na prvem mestu, vendar je res tudi bo, da bi bil ta uspeh še lepši, če bi bili volilni imeniki bolje urejeni Obstoja najboljša volja, da se napake v teh imenikih odpravijo in da s« z enako vnemo kakor pri občinskih volitvah doseže vsaj enaka, če že n« še boljša volilna udeležba. Člani plenuma so v njeni funkciji potrdili tudi propa- gandno komisijo, ki je delala ob občinskih ' volitvah, in se zavzeli za sestavo podobnih komisij tudi po občinah. Te naj bi med drugim tudi poskrbele, da se vsi državljani — volivci v bodoče seznanijo z načinom volitev, ki bodo letos marca. Poudarjen je. bil tudi pomen teh državnih volitev v mednarodnem pogledu. F. M. Nadaljnje pritegovanje volivcev k odločanju Trbovlje, 9. jan. — Plenum okrajnega odbora Socialistične zveze v Trbovljah je med drugim sklenil, da bodo organizacije SZDL posvetile vso skrb zborom volivcev, ki jih bodo v naslednjih dneh že začeli sklicevati v posameznih občinah. Na teh zborih je treba odgovoriti na vprašanja in predloge, ki so jih podali volivci na zadnjih zborih volivcev. Prav taiko je treba posvetiti tudi največ pozornosti volitvam krajevnih odborov, ki nudijo priložnost, da razširimo krog državljanov, ki sodelujejo v družbenem upravljanju in imajo možnosti neposrednega odločanja. Ko so na plenumu govorili o političnih pripravah za volitve, so poudarili, da ne smejo biti kampanjske, ampak le nadaije-vanje sistematičnega in poglobljenega političnega dela, ki je že dve leti želo razgibano. Priprave za volitve morajo biti ustvarjalne v-.tem smislu, da ne bomo govorili samo o uspehih, ampak vlagali nadaljnje napore za hitrejši napredek na vseh področjih. Treba je sprostiti pobudo državljanov za uspešen razvoj gospodarstva in drugih področij družbenega življenja. BUKAREŠTA, 9. jan. (Tanjug). Podpredsednik zvezne ljudske skupščine Vladimir Simič, član zveznega izvršnega sveta Nikola Minčev in jugoslovanski veleposlanik v Bukarešti Nikola Vujanovič so danes popoldne obiskali prezidij velike ljudske skupščine Romunije, kjer so v imenu predsednika republike Josipa Broza-Tita izrazili sožalje najvišjim rnmunskim državnim funkcionarjem ob smrti predsednika ’ Petru Groze. Sožalje sta sprejela prvi sekretar romunske delavske partije Gheorghi Dej in predsednik romunske vlade Chivu Stoica s člani politbiroja romunske delavske partije in člani vlade. . Ob tej priložnosti so se člani jugoslovanske delegacije, ki bo jutri navzoča na pogrebu umrlega predsednika Prezddija velike Ljudske skupščine Petru Groze, vpisali v knjigo žalosti. Takoj naito so odšli v palačo Republike, kjer so poleg mrtvaškega odra pokojnega predsednika Groze ostali pet minut na častni straži. Člana jugoslovanske delegacije, ki bosta v imenu predsednika republike Josipa Broza-Tita prisostvovala pogrebu pokojnega predsednika Prezidija velike Ljudske skupščine Romunije Petru Groze, sta prispela v Bukarešto danes. Članom jugoslovanske delegacije so na železniški postaji Cisterne so obtičale Včeraj so v Philipvillu zaman čakali na prvi vlak z nafto iz Sahare — Proga Tugurt—Philipville razrušena — Hudi boji okoli Tugurta A 1 ž I r, 9. Jan. (Reuter, Tanjug). Najdražji tovor nafte, kar so ga kdaj prevažali po kopnem ali po morju, je včeraj krenil iz Sahare proti sredozemskemu pristanišču Philipvjllu. Čeprav so francoski vojaki v stražarnicah, ki so Jih postavili na vsakih 10 km ob progi, ki je dolga 400 km, stražili progo od Tngurta do Philipvilla, vlak ni prišel v Philipvill. Tudi vojaška izvidniška letala in francoski vojaki, ki so patruljirali v planinskih predelih, da bi zavarovali vlak nafte pred alžirskimi oporniki, niso nič zalegli. Francosko poveljstvo v Alžiru je namreč danes sporočilo, da je železniška proga Tugurt—Philipvill razrušena. ljen pogajati se s Francijo o obrambnem paktu, ko si bo Tunizija pridobila polno neodvisnost in ko se bodo francoske čete umaknile iz vseh oporišč v Tuniziji, razen iz pomorskega oporišča v Bizerti. V svojem radijskem govoru je premier Bur-giba izjavil, da se Tunizija lah- Tako se je začelo novo obdobje v »bitki za ,-petrolej« med francoskimi silami in enotami alžirske osvobodilne vojske. Vsa poročila s tega sektorja govorijo o ostrih spopadih in hudem pritisku upornikov, čeprav so uradna francoska sporočila še vedno skopa in pomanjkljiva. Železniška postaja Tugurt na alžirskem jugu je skrajna točka prvega francoskega naftovoda, po katerem se je od novega leta sem začela pretakati nafta s 180 km oddaljenega vrelca Me-saud v Sahari. Po obsežnih pripravah in razširitvi železniške proge ter izrednih varnostnih ukrepih naj bi se nafta iz Sahare prepeljala z vlakom do sredozemskega pristanišča Philipvill. Uradno so sporočili, da je bila proga »razrušena zaradi hudega viharja«. Toda vojaško uradno sporočilo govori o ostrih bojih ob udeležbi francoskih bombnikov, topništva ter tankovskih in helikopterskih enot. Tl boji trajajo že nekaj dni v bližini Biskre, Mac Mahona, Batne in Tugurta. Po Se nepotrjenih poročilih so uporniki prodrli že tudi na sektor naftovoda med Tugurtom in Mesaudom. Francosko poveljstvo je danes razglasilo to področje za »prepovedano cono«, posebne enote pa so začele »očiščevalne operacije«. Na nocojšnjem Izrednem sestanku medvladnega komiteja za Alžir pod predsedstvom premiera Gaillarda so razpravljali o enem samem vprašanju: o saharski nafti. Minister za Saharo Max Lejeune, ki bi moral prejšnji teden pričakati »prvi vlak s petrolejem« v Philipvillu, je še vedno v Alžiriji, kjer je francoski glavni štab zaukazal pregrupiranje sil na vzhodnih področjih zaradi »likvidacije uporniških oporišč«. Vodstvo alžirske osvobodilne fronte je že lani odreklo Franciji pravico »izkoriščati naravna bogastva Sahare, ki so last alžirskega naroda«. Tunizijski predsednik Burgiba Je danes izjavil, da je priprav- la Izbolfšanfe proračunskega sistei Ljubljana, 9. Jan. Danes dopoldne Je odbor za gospodarstvo republiškega zbora ljudske skupščine LRS nadaljeval z razpravo o družbenem planu LR Slovenije za leto 1958. Sejo je vodil predsednik odbora tov. IVAN MAČEK. V razpravi so sodelovali član republiškega izvršnega-sveta TONE BOLE in ljudski poslanci PIRNAT, MIRAN KOSMELJ, inž. BIJDIHNA, dr-DERMASTIA, KOVAČ, ALBIN DUJC, VIKTOR ZUPANČIČ, RANT, MATEVŽ HACE, LOJZKA STROPNIK in IVAN MAČEK. Značilnost za današnjo razpravo ljudskih poslancev v odboru za gospodarstvo republiškega zbora je bila v tem, da je bila večina vprašanj, ki zadevajo družbeni plan, obravnavana s stališča obsega proračunskih sredstev, s katerimi naj bi razpolagali po planu občinski in okrajni ljudski odbori. V zvezi g tem se je razvila obširna razprava, ki naj bi temeljiteje pojasnila nekatera vprašanja, predvsem pa gledanje na razne vire planiranih proračunskih sredstev, na realne možnosti za doseganje predvidenih dohodkov, na način njihovega formiranja ki posledice tega. FAKULTATIVNI DOHODKI Glede na to, da so kvote za proračunsko potrošnjo že nekaj let vnaprej določene oziroma omejene z ravnijo v preteklem letu ter povečane le za zakonite obveznosti, prevladuje mnenje, da proračunska sredstva ne bodo zadoščala. Tako je bil dr. Dennastia v gvoji razpravi mnenja, da z 10-odstotnim povečanjem proračunskih sredstev za plačni sklad ne bo mogoče kriti dejanskega povečanja izdatkov za plače. Nezadosten obseg sredstev za proračunsko potrošnjo so utemeljevali posamezni ljudski po»l*aai med drugim tudi i tem, da temelji znaten del proračunskih dohodkov na dotekanju tako Imenovanih fakultativnih dohodkov. V zvezi s tem je ljudski po-Blanec Miran Košmelj poudaril, da so nekateri ljudski odbori že izčrpali možnosti ustvarjanja te vrste dohodkov za proračun. Glede možnosti za povečanje teh dohodkov je omenil povečanje maloprodajnega prometa, od koder se črpa del teh dohodkov, In možnost zoževanja pavšalne obdavčitve v gostinstvu. To slednje pa bi škodovalo turizmu. Tov. Košmelj je omenil še teža-vo v zvezi s tem, da se določajo občinske doklade proporcionalno, kar bi privedlo do nesorazmernih. obremenitev posamez- nih skupin kmečkega prebival-*tva. Ljudski poslanec Inž. Budihna je povezal to vprašanje z določanjem občinskih doklad za (Nadaljevanje na 2. strani) Tudi strojnice niso pomagale .. . ko obrne tudi na druge države, vštevši Atlantski pakt, za sodelovanje, če bi med Francijo in Tunizijo prišlo do nerazumevanja. »Baniasa« priredili slovesen sprejem. Z romunske strani so bili na postaji predsednik velike Ljudske skupščine Romunije in član politbiroja romunske delavske partije Consian-tin Pervulescu, podpredsednika Tiče Florian in Petre Dragoe-scu, minister za kemično in petrolejsko industrijo Petru Flo-rescu, načelnik generalštaba romunske armade Jon Tutu-veanu z vo? generali in drugi. Na sprejemu je bil tudi navzoč jugoslovanski veleposlanik v Bukarešti Nikola Vujanovič z osebjem veleposlaništva. Po prihodu članov jugoslovanske delegacije na železniško postajo je vojaška godba zaigrala jugoslovansko in romunsko državno himno. Podpredsednik Simič je v spremstvu predsednika velike Ljudske skupščine Romunije Pervule-scua pregledal častno četo. V stavbi veleposlaništva ljudske republike Romunije v Beogradu je odprta knjiga žalosti ob smrti predsednika Petru Groze. V knjigo žalosti so se vpisali doslej številni jugoslovanski državni voditelji, med njimi Aleksander Ranko-vič, Vladimir Simič, Vlada Ze-čevič, Koča Popovič, Avdo Hu-mo. Slavko Komar, Slobcdan Penezič, Joža Vilfan in drugi. Sožalje je tudi izreklo več kulturnih in javnih delavcev in članov diplomatskega zbora Romunska velika Ljudska skupščina se bo sestala v soboto 11. t. m. na posebno zasedanje, da bi izvolila novega predsednika prezidija skupščine. Diplomatska kronika Beograd — Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je priredil danes poslovilno koslio na čast dosedanjega veleposlanika ZDA v Beogradu Jamesa Riddlebergerja. Veleposlanik Riddlebergar bo v soboto odpotoval iz Jugoslavije. Beograd — Danes je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič sprejel veleposlanika Burme g. U Hla Maunga in se zadržal z njim v razgovoru. Buenos Aires — Veleposlanik FLRJ v Argentini Salko Fejič je izročil poverilnice predsedniku-Argentine generalu Aranburju. — Veleposlanik Fejič se je ob tej priložnosti zadržal v krajšem razgovoru s predsednikom Aranburujem. Boris Ziherl in Cvijetni Mijatovič na poti v Rim Beograd, 9. jan. (Tanjug). Danes sta na povabilo inštituta »Gramsci« odpotovala v Rim člana CK ZKJ Boris Ziherl in Cvijetin Mijatovič. — Navzoča bosta na jubilejnem sestanku, ki ga inštitut organizira ob dvajsetletnici smrti Antonija Gramscija, enega izmed ustanoviteljev in teoretikov KP Italije. Srečanfe v Delhifu V glavnem mestu Indije sta se sešla Macmillan in Sukamo — Razgovori med Maomillanom in Nehrujem — B«tl W«Mfc M 4. llMIl) New Delhi, 9. jan. (Reuter) Britanski predsednik Macmillan in indoneizijski predsednik Sukamo sta se srečala danes v glavnem mestu Indije. Imela sta »kratke in informativne« razgovor® o siporu med Indonezijo in Nizozemsko. S predsednikom Nehrujem sta se sešla na kosilu. Zastopnik indijske vlade je povedal, da je predsednik Nehru v današnjih razgovorih s predsednikom Sukarnom izrazil upanie, da bi se dal problem Zahodne Nove Gvineje rešiti na miroljuben način. Indijskj predsednik Nehru in predsedniki britanske vlade Macmillan sta se sinoči po večerji, -ki je bila prirejena na čast britanskemu gostu, dlje časa raz-govarjaila. Dobro poučeni indijski krogi trdijo, da sta govorila o sklicanju morebitne nov« banduniške konference. Ia dobro poučenih krogov s« j* avadelo, da M j« indonezij- ski predsednik Ahmed Sukarno opravičil, ker se zaradi prezaposlenosti ne more odzvati povabilu, ki mu ga je poslal sirijski predsednik Kuatli za obisk v Siriji. Indonezijski predsednik Sukarno je končal danes dvodnevni obisk v New Delhiju in odpotoval v Bomb.aj, kjer bo ostal dva dneva, nato pa bo odpotoval v Kairo. Pri odhodu je izjavil na letališču, da za zda) ni vidnih znamenj, da bi prišlo do pogajanj med Indonezijo jn Nizozemsko o Zahodni Novi Gvineji, da Da »obisk v Indiji utegne prinesti boljša ozračje za razgovore«. VREME Napoved za petek: lačno vreme, vmes sprva padavin. Temperature ponoči —3 ln 3, v Primorju okoli 6, višje dnevne med 3 in 8 ml C. SLOVENSKI | S Udaju m tiska CasopUno podjetje Slovenski po roč e ral e«. — Direktor: Hud; Jaahuba Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva nlica it 1 Ln 1. telefon 23-522 do 23-526. — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva nlica št. I/H, telefon 23-522 do 23.526 — O z la* ni oddelek Ljubljana. Titova cesta 7. telefon 21-696. aa ljubljanske naročnik« 20-463. za zunanje 21-632. — Poštni predaj It. 29. — Žiro račun pri Komu-■alnJ banki Ljubljane it. M-KB-3-Z-367 — Mesečne- aaročnina 230 din X str. J SJ.07EESE POBOCEVALEC f «. t - 10. JANUARJA 199« PREDLOG DBU2BENB6E NACETI ZE LETO 1958 T BKZFBKV1 Dvoje nalog pri volilnih pripravah V gospodarskih odborih obeh zborov Ljudske skupščine LRS so razpravljali o družbenem načrtu za leto 1958 . LJUBLJANA, 9. Jan. Včeraj sta se sestala v prostorih ljudske skupščine odbora za S ospodarstvo.obeh f borov ter poslušala obrazložitev predloga družbenega načrta LR Slovenije za leto 1958. Podal jo je pred stavnik Izvršnega sveta Tone Bole. Podrobna razprava o pos ameznih poglavjih tega načrta Je bila včeraj in danes na loče nih sejah obeh odborov. V obrazložitvi je tov. Tone Bole uvodoma poudaril, da je predlog družbenega načrta ljudske ' republike Slovenije za leto 1S58 vsklajen z nalogami in uspešneje. V Sloveniji je predviden letošnji porast Izvoza v primerjavi z letom 1957 za 12.5% in bi tako dosegli vrednost izvoza za okroglo 23 mi- oblikoval m-gd letom, pri čemer bo le-ta odvisen od dobro pri-pr avl j enih projektov in dokumentacij, s katerimi bodo gospodarske organizacije zapro-šale za Investicijske kredite iz zveznega, republiškega ali okrajnega investicijskega sklada. smernicam; zveznega družbene- . lijard 250 milijonov. Pri tem ga načrta, ki izhaja iz splošnega petletnega perspektivnega gospodarskega načrta, in pa vsklajen z doseženimi uspehi v letu 1957. Izhajajoč iz teh dejstev se postavljata za leto 1S58 dve nalogi, k; sta bistvenega • pomena za gospodarski razvoj v tem letu. Prva naloga je povezana z vprašanjem primanjkljaja v naši plačilni bilanci, druga pa zadeva porast osebne potrošnje v ietu 1953. Ko je govoril o gospodarskih uspehih v lanskem letu, je tov. Bole Predvsem poudaril, da se je lani močno dvignila osebna potrošnja, in sicer v primerjavi z letom 1856 za 13%, izvoz pa se je povečal za 22 odstotkov. Dlje se je zadržal pri pojasnjevanju vprašanja večje industrijske proizvodnje v letu 1958. razen tega pa tud; pri nalogah za nadaljnji razvoj našega prometa, trgovine, gostinstva, turizma in obrti. 7, uresničenjem nalog, k; jih nalaga družbeni načrt za leto 1953, bomo dosegli porast narodnega dohodka, kateri naj bi bil večji od lanskega, za 7.8%. Pri tem je poudaril, da se struktura formiranja narodnega dohodka oziroma struktura proizvodnje letos ne bo bistveno spremenila. Celotna industrija v naši republiki naj bi povečala proizvodnjo za 8 odstotkov, medtem ko bi v zveznem merilu znašalo to povišanje 11%. Razlika med zveznim in republiškim povečanjem industrijske proizvodnje bo nastala zategadelj, ker v Sloveniji v tem letu ni predvideno nobeno novo povečanj© industrijskih zmogljivosti. Izravnava plačilne bilance med prvimi nalogami Zatem, ko je govoril o razvoju v vseh gospodarskih panogah, se je tov. Bole zadržal pri vprašanju izravnavanja plačilne bilance, ki 1e in bo med po-glavitnim; gospodarskimi nalogami. 2e zvezni načrt jo uvršča v prvo vrsto. Dri čemer nalaga vsemu gospodarstvu, da se v tej smeri zaposli kar naj- ga ne smemo primerjati z izredno velikim izvozom v lan-, skem letu, kajti lani je bilo glede izvoza izredno leto. saj smo ga povečali za 22 odstotkov. Tako močen izvoz pa ne smemo nadaljevati, in sicer zaradi padanja cen barvastim kovinam in pa zaradi večjih potreb po tekstilnem blagu na domačem trgu. Hkrati pa moramo omejiti tudi uvoz tistega reprodukcijskega materiala, k; ga lahko nadomestimo z večjim izkoriščanjem domačih surovin. Zlasti pri uvozu reprodukcijskega materiala se namreč čedalje bolj kažejo težnje, da bi ga še po-' večali. Letos bomo morali z dokaj večjo resnostjo proučiti naš uvoz in najti doma možnosti za nadomestilo uvoženih surovin. Obseg investicij približno enak kot lani Po predloženem družbenem načrtu za leto 1958 bi ostale investicije v istem obsegu kot leta 1957. I>el sredstev bi M osebne dohodke. Udeležba na dohodnini bo za vse okraje v višini 60%, razen v treh okrajih, k-; dobivajo dotacije in pa pri soboškem okraju, ki ima dotacijo, oziroma udeležbo za 90 odstotkov. - •-Pri letošnjem proračunu je značilno to, da bo z« tiste okraje, ka »o dotirani, prispevek n,a osebnem dohodku ostal v celoti njim samim. Za ostale okraje pa ie izdelana lestvica v odnosu med plačilnim skladom in proračunskim gl oba lom, k; nastane po razdelitvi proračunskih sredstev. Skupna sredstva republiškega proračuna naj bi znašala po predloženem načrtu 8 milijard 825 milijonov in pa 336 milijonov dotacij okrajem Gorica, Koper in Novo mesto. Med prvimi organizacijskimi nalogami v zvezi s pripravo le-tošnj ih volitev v republiško in zvezno ljudsko skupščino zavzema za zdaj zelo važno mesto revizija splošnih volilnih imenikov. To delo, s katerim se podatki splošnega 'volilnega imenika kot stalne javne knjige vsklajajo z dejanskim stanjem na terenu, mora biti po posebnem zveznem predpisu opravljeno najpozneje do L februarja letos- Takoj nato, in sicer od 1. do 10. februarja, pa bodo morale pristojne občinske komisije za volilne imenike revidirane in tehnične infiormaciije. Prav tako je priporočil uravnotežen program za izboljšanje investicij za okrog milijardo dolarjev v naslednjih štirih letih. V pred-poslednji točkjj svojega programa je Eis.enho-weir p ozval k strogim ukrepom p.ri ocenjevanju izdatkov za vojaške in mevdjašk* potrebe. Večji izdatki za projektile, ladje na nuklearni pogon, atomsko energijo, raziskovanja in proučevanja, ki bodo v tem ■letu znašali; okrog 4 milijard* dolarjev, zahtevajo strogo varčevanje s sredstvi, C e se ljudje lahko sporazumejo o projektilih za človeško blaginjo, 1e končno dejal Eisen-hower, potem bi bilo možno pristopiti tudi k sodelovanju znanosti za mir. Predsednik ZDA je dejal, da ni od vseh dejavnosti. ki koristijo miru, nobena tako .potrebna kot razorožitev. »Svet ne more dovoliti, j« dejal ob koncu Eisenhovveir, da bi obstali na mrtvi točki glede razorožitve in zaradi tega n« sme nikoli prenehati iskati temelje za sporazum.« Novo pismo Bulgonina London, 9. jan. (Reuter). Predstavnik Foreign Offica je nocoj izjavil, da je sovjetski predsednik vlade Bulganin poslal novo pismo predsedniku britanske vlade Haroldu Macmillanu. Sovjetski veleposlanik v Londonu je pišimo predsednika Bulganin« predal danes popoldne britanskemu ministru za zunanje zadeve. Pismo J« v ruščini in Ima 18 strani, dodana pa mu Je priloga, ki obsega 19 strani. Kot kaže, se pismo dotika vseh najvažnejših diplomatskih vpra. šanj, o katerih sedaj razpravljata Vzhod in Zahod. Ko bo prevedeno, bodo pismo poslali predsedniku britanske vlade MacmilHanu, Irt j* eedaj v Ne-sr Delhiju. Predsednik Bulganin J« prav tako pisal predsedniku ZDA Eisenhotverju in šefom sedemnajstih drugih zahodnih držav, predlagajoč Jim sestanek med voditelji držav Atlantskega In Varšavskega pakta. Naposled so matere treh Američanov, ki so bili obsojeni na dolga leta zapora pod obtožbo vohunstva, prispele na Kitajsko. Dolgo časa je trajalo, preden so dobile vizume ameriškega State Departmenta, toda naposled so po dolgem čakanju le prišle do cilja. Toda tudi tukaj ni šlo brez zapletov. Kakor poroča pekinški radio, so materam vrnili potne liste, ko je kitajski obmejni inšpektor ugotovil, da je ameriško zunanje ministrstvo napisalo za LR Kitajsko: »tisti deli Kitajske, ki so pod komunističnim nadzorstvom«. V oddaji pekinškega radia je bilo dalje rečeno, da so ameriškim državljanom pojasnili, da te besede izražajo sovražno stališče ameriške vlade do Kitajske In da oblastva potnih listov potemtakem ne morejo sprejeti. Pač pa so materam izdali posebne vizume in jim dovolili, da vstopijo v LR Kitajsko. Na sliki: matere treh obsojenih Američanov po prihodu v Hon gkong. NAKNADNA POJASNILA FOREIGN 0FF1CEA 0 MACM1LLAN0VEM PREDLOGU Predlog se Izgublja Predstavnik^britanskega zunanjega ministrstva je pojasnil, da je britansko stališče glede razgovorov s Sovjetsko zvezo enako ameriškemu — Dulles je odločno proti sestanku na najvišji ravni • London, 9. jan. (Reuter) Za stopnlk Foreign- Office« je na današnji tiskovni konferenci n a vprašanje, če je kaka razlika med britanskim glediščem in stališčem ameriškega ministra za zunanje zadeve glede sestanka najvišijih predstavnikov, odgovoril: »Ne, naše »tališče je en ako in je bilo izraženo v sporočilu atlantskega pakta. Pred razgovori najvišjih predstavnikov Vzhoda in Zahoda mora priti do sestankov nižjih zastopnikov in ti sestanki morajo po karati, d* Je upanje, da »e bo kaj doseglo.« Britanski zastopnik jo dodal, da bi bila britanska vlada in druge članice atlantskega pakta za to, da bi prišlo do sestankov ministrov za zunanje zadeve o razorožitvenih problemih. To vprašanje so postavili zastopniku Foreign Offieea glede NATO s priprtimi vrati Od našega stalnega dopisnika 9‘ ian- *Po telefonu ). Z vsakim novim dnem, s vsa- vsaj za »roko javnost — vs* Mm novim mednarodnim seeta n kom postaj* Jasnejši daleko- bolj privlačen. Upoštevajoč pri- seznj pomen Bulganinovih decembrskih pisem, obeh aputni- tisk takega javnega mnenja, je kov in .načrta Rapadskega. Naj Dullea še tako trmasto vztraja stalni svet NATO skoraj že sklopit svojih starih nazorih, vendar so dejstva še mnogo bolj tr- uil, dia bo prosil za pojasnila, mast a od njegove trdoglavosti. Zahodna Evropa si ne more iz—a ki bi dovolila Zahodu, da si brisati Iz spomina treh dogodkov in kadar se njeni predstav- ustvari konkretno sliko o tej niki zberejo, da bi odločali o tem ali onem vprašanju, nam ni nič preveč težko ugotoviti, da so ti trije čini tel.ji odigrali svojo vlogo in močno vplivali na odločitev. V primeru, da s« razidejo, ne da bi sklenili kakorkoli, p* je vzrok te neodločnosti ln nesložnosti zopet isti. Zadnjih nekaj dni nam Je nudilo nove dokaze, da se ne motimo, če jim pripisujemo tolikšen pomen. MacmiJlanova izjava o možnosti sklenitvi nenapadalnega pakta in včerajšnji sestanek stalnega sveta Severnoatlantskega pakta sta dve novt priči Bevanov intervju PARIZ, 9. Jan. (Tanjug). Britanski laburistični vodja Ane-urin Bevan se je danes zavzel za to, da bi zahodne države opustile »nesmiselno politiko«. Storiti moramo vse, da se bo politika Zahoda preusmerila na pota, ki bodo dala več upanja v mir, piše Bevan v komentarju o mednarodnem položaju, ki ga je objavil me n d esi stični časopis »Express« v Parizu. Perspektive za leto 1958 so še vedno temne, vendar mnogo manj kot se zdi na prvi pogled, in sicet predvsem zato, ker se je »vet začel zavedati nevarnosti, M mu grozi, meni Bevan. . j , , Čeprav se bo zasedanje j-utri nadaljevalo ln čeprav navadno sklep} tega foruma ostajajo šir- e ________________________________________ . ker no nadaljnje izpopolnjevanje ki podobno kot v korejski vojnih sicer novinarjem posreči sko-našega orožja. Morda je Sovjet- z dramatizacijo znanstvenih do- rai vedno razkriti vse »skriv- o razpoloženju, ki vlada v teh državah. Nihče si ne upa nakopati odgovornosti za enostavno odklonitev vzhodnih ponudb. Zato se je včeraj svet razšel, ne da bi se zedinil o vsebini odgovora Bulganinu, čeprav bd stalni delegati pravzaprav ne Imeli o čem razpravljati, ker bi Jim že komunike decembrskega sestanka moral nuditi vso potrebno osnovo za tak odgovor. Toda vsakdo od njih se obotavlja, vsakdo od njih bi želel, da bodi ta odgovor čimbolj elastičen, da puste čimbolj »široko priprta« vrata bodočim pogajanjem. (Razumljivo je, da je ta izraz nesmiseln in protisloven, toda ni se moč znebiti občutka, da so si udeleženci konference želeli prav tega). zamisli. Take so trenutno domnev« o poteku in usmeritvi tega sestanka. Upajmo, da jih bo stvarnost potrdila in da se ta priprta vrata ne bodo spet hermetično zaprla. V. Hreščak na vesti iz Washlngtona, da Je minister Dulles na včerajšnji tajni seji ameriškega kongj-esa izjavil, da I« odločno proti sestanku šefov vlad s Sovjetsko zvezo. Časopis »-Scottsman« piše danes, da je britanski predsednik Macmillan obvestil predsednika Eisenhower.ja o svoji zamisli glede sklenitve nenapadalnega pakta s Sovjetsko zvezo še prej, preden jo je omenil v svojem govoru. V osebnem pismu je ameriškemu predsedniku izrazil mnenje, da bi mbrale zahodne sile v odgovorih na pismo predsednika Bulganina privoliti na nenapadalni pakt s Sovjetsko zvezo, piše časopis. Vendar pa predsednik Macmillan ni »poročil predsedniku Eisen-howerju, da bo o tem načrtu govoril v svojem govoru minulo soboto. »Macmillan Je namignil na to zamisel kot na nekaj, o čemer bi mogli resno razgo-varjati s Sovjetsko zvezo«, piše »Scottsman«, ki dodaja, da je predsednik Eisenhower v svo- jem odgovoru Macmillanu odločno izjavil, da mu ta zamisel ni všeč. Tudi Foreign Office ▼ tem smislu razlaga Macmilla-nov govor, s čimer je dobila zamisel britanskega predsednika ožji okvir. Po včerajšnjih triurnih razgovorih o zunanjepolitičnem položaju, ki jih je imel Dulles o člani zunanjepolitičnega d— bora predstavniškega doma, je bila ameriška javnost uradno obveščena, da vlada nasprotuj« konferenci na j višjih s Sovjetsko zvezo, »dokler ne bodo nastal* razmere v katerih bi bila konferenca plodna«. Izražajoč .mnenje z Dullesovim stališčem nezadovoljnih članov odbora, ja demokrat Cof fin izjavil, da s* »Washingtonu ni treba bati, da dobro pripravljeni! razgovori o določenih vpašanjih in v omejenem okviru ne bi rodili plodnih rezultatov«. Nov sestanek NATO? London, 9. jan. (Reuter) Zastopnik britanskega ministrstva za zunanje zadeve je izjavil danes, da bo prišlo celo do drugega sestanka sveta atlantskega pakta glede spora med Zahodno Nemčijo in Britanijo o vzdrževanju britanskih čet v Zahodni Nemčiji. Povedal je, da bo sestanek sklican, ko bodo vsi člani sveta dobili navodila svojih vlad o tem problemu. Raab obišče Moskvo Te dni bodo določili ločen datum obiska avstrijskega kanclerja v Moskvi Dunaj, 9. Jan. (Tanjug) Avstrijski kancler ing. Julius Raab, ki je že jeseni nameraval odpotovati v Sovjetsko zvezo, pa j« bil nenadoma obolel, bo v kr atkean odpotoval v Moskvo in tako vrnil obisk, ki ga Je napravil Avstriji namestnik predsednika sovjetske vlade Miikojan spomladi lani. V sporočilu o včerajšnji seji vlade j« rejeno, da bo prihodnje dni določen natančen dan tega obiska. Ko obsoja sklep« konferenc* vi raketnih izstrelišč in muki šefov vlad atlantskih držav, piše arnih skladišč v zahodnoevrop- S kanclerjem bodo odpotovali podkancler dr. Pittermann, minister za zunanje zadeve ing. Figi in državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadev* dr. Krei.sky. laburistični vodja: »Svet upra- skih državah ter ostro napada *i javnosti nepoznani, (kar j« vičeno vprašuje, zakaj je potreb- »panioarske kroge v Ameriki vsekakor izjemen primer, kei no nadaljnje izpopolnjevanje ki podobno kot v korejski vojnh sicer novinarjem posreči sko-našega orožja. Morda je Sovjet- z dramatizacijo znanstvenih do- rai vedno razkriti vse »skriv-ska zveza res spredaj na tem po- sežkov na Vzhodu skušajo pah- nosti«), smo danes kljub vsemu dnočju, toda to praktično n« po- niti zahodne države v novo ne- žuli, da bodo individualni od- menj nič, saj to ne spremeni dejstva, da so velesile že zdaj sposobne, da v primeru spopada uničijo druga drugo in ves svet«. Bevan odločno nasprotuj« ameriški zahtevi po vzpostavit- GOVOR THEODORJfi HEUSSfl Bonn, 9. jan. (Reuter). Zahodno nemški predsednik Theodor Hauss je izjavil danes na tradicionalnem novoletnem sprejemu v Bonnu, da je narod Zahodne Nemčije trdno odločen nadaljevati s prizadevanjem, za popuščanje napetosti na svetu in pošteno izpolniti vse svoje mednarodne obveznosti. Govoreč tujim diplomatskim predstavnikom, je predsednik Heuss dejat, da so prebivalci Zahodne Nemčije pripravljeni sodelovati * svojimi zavezniki in vsemi drugimi narodi, ki mislijo dobro. Dodal je, d.a nikoli v zgodovini »veta zaupanje ni bilo bolj potrebno kot je danes. Znanost in tehnologija sta ustvarili strašna rušilna sredstva, s katerimi utegne človeštvo uničiti samega sebe, je dejal zahodnonemški predsednik in pozval k zaupanju med narodi, da bo nadzorstvo nad oborožitvijo ustavilo oboroževalno tekmo. Tedaj bi se lahko končala nepravična razkosanost Nemčije, kajti vzpostavitev nemške varno oboroževalno tekmo, trdeč, da ruski uspehi omogočajo Sovjetski zvezi, da kupuje naklonjenost blokovsko neprizadetih držav«. Upreti se moramo takšni histeriji, pravi Bevan in izraža mnenje, da bi v prime-ru, da bi nehali kopičiti rušilno orožje, lepe denarce lahko dali za odpravo revščine in zaostalosti na svetu. Na koncu dodaja, da je med obiskom v Nemčiji in ZDA opazil željo, da bi Britanija dala pobudo za spremembo sedanje smeri Zahoda. Mislim, da je Britanija zares v najbolj ugodnem položaju, da ustreže tej želji javnosti, pravi Bevan. Malta umaknila grožnfo La Valeta, 9. jan. (AFP). Malteška vlada je umaknila svojo grožnjo, da bo pretrgala zve- govori vsake vlad« vsebovali naslednje tri skupne predloge’ sestanek razširjene komisije za razorožitev Združenih narodov ali konferenco ministrov zunanjih zadev s tem, da ne odreja vnaprej udeležbo posameznih držav, temveč prepusti iniciativo v tem pogledu Sovjetski zvezi, in kot tretjo možnost kakršenkoli drug predlog, ki bi vseboval neke pozitivne poteze. Odločen »ne« ne bo izgovorjen niti v zvezi s sestanifcom na najvišji ravni, le da tokrat smatrajo vsi prizadeti, da bi bilo potrebno tak sestanek predhodno dobro pripraviti, če naj bi pričakovali pozitivnih rezultatov, kar preprosto rečeno pomeni, da naj bi najprej zunanji ministri dobro pretehtali vsa vprašanja in ai medsebojno ^tipali puls. 3 1955, ko so se sovjetske okupacijske čete umaknile. Avstrija mora v desetih letih dobaviti Sovjetski zvezi industrijskega blaga za 150 milijonov'dolarjev, vsako izmed teh let pa po milijon ton nafte na leto. Ze lani, ko se ie mudil Mikojan na obisku v Avstriji, je sovjetska vlada znižala Avstriji dobave nafte za 100.000 ton na leto, hkrati pa je izrazila pripravljenost za razgovore o nadaljnjem znižanju za 200.000 ton. Pričakujejo, da bodo načelno razpravljali tudi o avstrijskem premoženju na sovjetskem ozemlju, vštevši premoženje v nekdanji Besarabiji in zahodnem delu Ukrajine. Nerešeno je tudi vprašanje poravnave stroškov za povojno repatriacijo avstrijskih ujetnikov iz Sovjetske zveze. Razgovori o tem so se bili začeli lani v Moskvi, nato pa so jih preložili na letos. ze z Veliko Britanijo. Takšna je enotnosti je nerazdružno pove-* bila vsebina odgovora, ki ga je zana z razorožitvijo in splošnim predsednik vlade Mintoff poslal Kaže, da tudi poljski načrt popuščanjem nape tasti, j* dejal britanskemu ministru za kolo-, pridobiva z vsakim dnem več Theodor Heus*. olj« Lmumku—Bogrdu, Ja v*č pristašev in pcataja — V političnih krogih menijo, da je pomen obiska v tem, da bo avstrijska delegacija skušala doseči nadaljnje znižanje odškodnine za bivše nemško premoženje (razna industrijska podjetja ln obrati za izkoriščanje in predelovanje nafte v Zistersdorfu), ki jo Avstrija plačuje Sovjetski zvezi. To premoženje je pripadalo Sovjetski zvezi kot vojna odškodnina in je bilo izročeno Avstriji jeseni TELEGRAMI FRANKFURT - Zahodnonemški obrambni minister Štrausa Je izjavil, da bodo zahodnonemši»e oborožene sile sredi tega meseca imele 130.000 mož. Letos bodo letalske sile začele sestavljati lovske in bombniške eskadre. MOSKVA — Sovjetsko ministrstvo za zunanje zadeve je izročilo veleposlanikom Japonske, Velike Britanije in ZDA v Moskvi noto enake vsebine, v kateri zavrača proteste proti zaprtju zaliva Petra Velikega. Zaliv spada po trditvi sovjetske note v suverenost Sovjetske zveze. ATENE — Madžarski poslanik v Atenah Je poslal clprske-, mu nadškofu Makariosu povabilo, naj na pomlad obišče Madžarski. Makariosa je baje povabila tudi Sovjetska zveza. RANGUN — Sovjetska zveza in LR-Kitajska nameravata dati Burmi posojilo v višini 6,5 milijona funtov šterlingov. Posojilo je namenjeno graditvi dveh vodnih central v srednji Burmi in dveh tovarn kmetijskih strojev ter graditvi tekstilnih tovarn.. . MOSKVA — Včeraj so se v Moskvi začela sovjetsko-egiptovska gospodarska pogajanja. Egiptovsko delegacijo vodi msnister za industrijo Aziz 'Sidki. DŽAKARTA — V jugovzhodnem delu Celebesa Je vojska preprečila oboroženim skupinam, da bi zasedle področje Ma-naudzo. Nad 3000 ljudi je zbežalo pred skupinami Dand Islama, ker se boje zločinov oboroženih tolp. * ib. J SLOVBISD POROCETILEC f januarja im Univerzitetni statut sprejet POHOD §MUCAQSH/H PAT D ULJ Razprava o načrtu univerzitetnega statuta je bila v sredo na dnevnem redu izredne seje univerzitetnega sveta, ki ji je predsedoval France Perovšelc. Svet ja sprejel načrt statuta z manjšimi dopolnit vami. Načrt statuta vsebuje določba o organizaciji, delu, ustanovab in administraciji univerze. Posebni poglavji obravnavata tudi zdravstveno varstvo študentov, ki bo urejeno Še posebej z zakonskimi predpisi, po katerih je predvidena ustanovitev zadevnega zavoda In študentski zdravstveni sklad. Prav tako bo urejen položaj študentskih domov in menz kot posebnih zavodov. V razpravi so se člani »veta zadržali pri obravnavanju statusa študenta. To je eden od poglavitnih problemov, ki ustvarjajo težaven položaj v študijskem sistemu vseh fakultet. Univerzitetni zakon namreč določa, da traja univerzitetni študij največ osem oziroma deset semestrov na fakulteti za splošno medicino in stomatologijo. Odrejeno je tudi, da morajo biti študijski načrti, programi In pravila študija za vsako fakulteto izdelani tako, da lahko študent do konca zadnjega semestra opravi vse izpite in tudi diplomsko delo, če je predpisano. Zakon prav tako določa, da študent, ki ne diplomira do konca zadnjega semestra, preneha status študenta. C e bi hoteli dosledno uresničiti zakonska določila, ki zadevajo status, bi to predvsem prizadelo socialno šibke študente. Zato bo univerzitetni svet predlagal spremembo 59. člena univerzitetnega zakona. Po novem predlogu, ki ga vsebuje tudi univerzitetni statut, naj bi ohranil slušatelj status študenta 5e šest mesecev po končanem zadnjem predpisanem semestru. S tem bi zagotovili socialno-zdravstveno zaščito in druge pravice absolventov in jim omogočili opravljanje zaključnih izpitov in diplomskega dela. V nasprotnem primeru bi morale fakultete prenehati z rednimi predavanji in vajami že po sedmem oziroma devetem semestru (na medicinski fakulteti). Posebno tehtne so bile pripombe in predlogi nekaterih članov sveta, da bi bilo treba uvesti zlasti na heterogenih fakultetah kombinirane študijske skupine za različne sodobne poklice, kot so agro ekonomisti, industrijski psihologi, filmski delavci itd., za katere zdaj ni posebnih skupin univerzitetnega študija. Ta vprašanja naj bi sicer podrobno urejali fakultetni statuti, ki določajo tudi učne načrte, vendar že univerzitetni statut s svojim 57. Členom predvideva možnost imatri-kulacije na matični fakulteti, kjer bi slušatelj poslušal določene temeljne predmete in opravil diplomo ter inskripcijo posameznih Študijskih predmetov na eni ali več drugih fakultetah, kjer hi opravljal posamezne izpite. To bi predvidoma urejal učni načrt matične fakultete, ki bi tudi vodila nadzor nad študijem takšnega slušatelja. Svet je tudi sklenil, naj fakultetni statuti podrobneje določijo pogoje za opravljanje doktorata znanosti iz določene znanstvene discipline, Če obstajajo zanjo stolice na dveh fakultetah (primer politične ekonomije na ekonomski In pravni fakulteti in sociologiji na pravni in filozofski fakulteti). Prizadete fakultete naj bi se o tem med seboj sporazumele, da ne bi prišlo med njimi do nasprotij. B. I* MARTINCEV SflSVA PL - m*h. VISOM.VM ¥ (03 XQOVTAHWA 1060 PARTIZANSKI . iuoo ote. Čestitata Danilo ln Bogdan. NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20 DO 7 URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom VlCs dr. Zavrnik Gorazd. Rimska c. 22. tei. 20-438 v odsotnosti zdravnika kličite tel. 22-740. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje, Rimska 31. teL 21-797 od 8—14 ure. tdravstveni dom BEŽIGRADi dr. Setina Miloš, Lavričeva 5-a, tel Si-286. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-800. Edravstvenl dom SISKA: dr. Gašperlin Janez. Černetova XI, tei. 22-331 in 22-881. Edravstveni dom CENTER: dr. Pupis Hubert. Titova 25-B-H, tel 31-052. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-200. Edravstveni dem MOSTE: dr. Čuček Joža, Povšetova 80, tel. 30-625. V odsotnosti zdravnika kličite telefon LM 30-300. Edravstveni dom RUDNIK: <5r. Mal Miran. VVoIfova 5, tel. 22-584. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba ža od IS ure dalje. Nešteto bolnikov, ki so se pri Idravljenju želodca, jeter, žolča, in črevesja, posluževali rogaškega »DON AT« vrelca, je danes hvaležnih temu prirodnemu zdravilu. Morda je potrebno tudi Vam? »DONAT« dobite v trgovinah, ki ga dobe v Ljubljani pri »Ekonomu«, »Mercatorju« in »Prehrani«. Namesto venca na grob pokojne prvakinje slovenske Drame Avguste Cerar - Danilove je poklonila direkcija TRIGLAV filma 5.0GO din ra slepo mladino. Ravnateljstvo Zavoda se v imenu slepe mladine ra dar iskreno zahvaljuje. Delavski oder v Ljubljani pripravlja uprizoritev drame »Jezusovi apostoli« in potrebuje več mlajših igralcev, starih od 8 do 14 let. Vsi, ki imajo veselje za igranje na amaterskem odru, naj ®e javijo v petek, 10. januarja, ob 17. uri na Delavskem odru, Miklošičeva 23 (dvorišče Doma sindikatov). H komentarju radijskega napovedovalca, v oddaji pod naslovom »Naši znanci četrtkovih večerov v letu 1957«. z dne 2. jan. 1958 ob 20, kjer pravi, da pev. kv. »Fantje na vasi« ne poje več in da se le redko sestaja, dajemo naslednje pojasnilo: pevski kvartet »Fantje na V2si« odgovarja, da je to netočno in neumestno in poudarja, da se že vedno redno sestaja in pridno vadd ter se še vedno aktivno udejstvuje pri javnih nastopih in sodeluje na raznih proslavah in dobrodelnih prireditvah. — Za »Fante na vasi« ing. Stane Lumbar. Uprava cest OLO Ljubljana obvešča vse ustanove, podjetja in lastnike hiš. da od 1. januarja 1958 dalje izdaja vsa dovoljenja za prekope in za posebno uporabo cest IV. reda in mestnih ulic na območju mesta Ljubljane, pristojni Občinski ljudski odbori. Društvo pravnikov LRS v Ljubljani bo proslavilo desetletnico svojega obstoja v soboto -dne 11. t. m. ob 20. uri s svečano akademijo v prostorih Kluba ljudskih poslancev. Po akademiji družabni večer. Vabljeni člani in njihovi svojci. Vstop prot vabilu. Revija »Sodobna pisarna« bo pričela v kratkem izhajati. Interesenti, ki še niso poslali* naročilnice, naj to storijo vs2j do 15. t. m., da bodo dobili tudi oni že prvo številko. Naslov uprave: — Ljubljana, Gosposka 12. Slovensko etnografsko društvo (doslej Društvo folkloristov Slovenije) vabi na Javno predavanje dr. Valensa Voduška »Baladno plesni ritmični tip Lajnar — Ci-gan«, ki bo v petek. 10 januarja ob 17. uri v knjižnici Narodnega muzeja. Obiščite zdravstveno razstavo, ku bo odprta od li. januarja do 2. februarja 1953 v razstavnih prostorih Magistrata od osmih zjutraj do osmih zvečer. Sindikalne podružnice, delovni kolektivi, šole! Prijavite pravočasno svoj obisk zdravstvene razstave. da Vam bo za gol ovij eno strokovno vodstvo. •*- - ____ _________________ ZA NEGO LICA SAMO KVALITETNA KREMA! KOZMETIČNI INSTITUT posluje po najnovejših francoskih metodah oč 7'. januarja dalje v Medvedovi' ulici 8 (dvorišče) za paciente obeh spolov. Rezervacije na tel. 21-233. Vsaka drogerija, špecerija, zadruga, vsaka trgovina, ki prodaja milo za gospodinjstvo, prodaja tu-ti »FLEX,. za čiščenje madežev lamo »FLEX«! Nenadkriljiva je »ULTRAGIN -spori krema«. Poizkusi — primerjaj — povej drugim. Zavod za varjenje LRS v Ljubljani, Erjavčeva 15, opozarja na naslednje tečaje: od 14. jan. do 15. febr. 1958 na Zavodu za varjenje v Ljubljani, tečaj za metalizacijo; od 4. febr. do 25. febr. 1958 tečaj za varjenje trdih ln mehkih plastičnih mas; na Zavodu za varjenje" v Mariboru pa od 14. jan. do 15. febr. •1958 tečaj za vodilne varilce ln obratovodje. Dne 15. jan. 1958 bo na Zavodu v Ljubljani in Mariboru enodnevni seminar za zaščito in varnost. Prijave in pojasnila: Zavod za varjenje LRS, Ljubljana, Erjavčeva c. 15. tel. 22-318 in Maribor, Kneza Koclja 14, tel. 21-0G. Redni letni občni zbor bo Imela organizacija Zveze borcev NOV, terena Rožna dolina, v soboto, 11. t. m. ob 20. uri v prostorih menze na Študentskem naselju. Člane prosimo, naj se občnega zbora zanesljivo udeleže. Po občnem zboru bo družabni večer. — Odbor. GLEDALIŠČA DRAMA Petek. 1«. Jan. ob 20: Benavente- Miklavc »Krišpin«. Miklavc »Tri pantomime«. Krstna predstava. Izven. (Vstopnice so že v pro-daji.) Sobota. 11. jan. ob 15: Goodiich-Kackett: »Dnevnik Ane Frank«. Zaključena predstava za razne šole izven Ljubljane. (Preostale vstopnice bodo v prodaji v soboto dopoldne v Operi ‘in pol ure pred pričetkom predstave v Drami.) Ob 19.30: Shakespeare: »Ukro- čena trmoglavka«. Izven in za podeželje. (Katarina Duša Počkajeva.) (Vstopnice so že v prodaji.) Nedelja, 12. Jan. ob 15: Benavente-Miklavc: »Krišpin«. Miklavc: »Tri pantomime«. Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) Ob 19.39: Axelrod: »Sedem let skomin«. Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) Ob 20: Denger: »Minuto pred dvanajsto«. Izven in za podeželje. (Predstava v Eksperimentalnem oledališču v Križankah. — Vstopnice so že v prodaji pri blagajni v Križankah.) Danes zvečer bo v Drami SNG krstna uprizoritev svojevrstnega izvirnega gledališkega dela, katerega avtor in izvajalec je dramski igralec Branko Miklavc. Predstava obsega dva dela. V prvem Branko Miklavc brez partnerjev igra vlogo Krišpina (ustrezna predelava Benaventejeve moderne komedije del arte »Ideali in koristi« je tudi njegovo delo), v drugem delu pa izvaja tri svoje Izvirne pantomime. — Režijsko vodstvo predstave Je v rokah ing. arch. Viktorja Molke, ki je prispeval tudi sceno. Kot solist na flavti sodeluje Boris Čampa. Začetek ob 20. uri. Občinstvo posebej .opozarjamo na prvo reprizo monodrame sodobnega nemškega pisatelja Freda Dem-gerja »Minuto pred dvanajsto« v nedeljo, 12. januarja, ob 20. url v Eksperimentalnem gledališču v Križankah. V zahtevni vlogi snažilke Marije Bornemannove nastopa Elvira Kraljeva. Delo Je režijsko pripravil Mile Korun v lastni scenski zasnovi. OPERA Petek. 10. Jan, ob IBM: Baletni večer: Chopin »Silfide«, von El-nem: »Rondo o zlatem teletu«, Rossini - Respighi »Fantastična prodajalna«. Abonma red Petek popoldanski. (Vstopnice tudi v prodaji.) Sobota, u. jan., ob 19.30: Kogoj: »Crne maske«. Abonma rod H. (Vstopnice tudi v prodaji.) Nedelja, 12. Jan. ob 15: Lindapatot-ner: »Danina«. Izven in za po-želje. (Vstopnice so že v prodaji.) Opozarjamo na uprizoritev baleta v štirih dejanjih »Danina«, ki bo v nedeljo, 12. t. m. ob 15 popoldne. Po vsebini je to baletno delo zelo primerno tudi za mlade ln najmlajše obiskovalce.. Predvidoma bo to zadnja uprizoritev »Danine« v tej sezoni. MESTNO GLEDALIŠČ« LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 11. jan. ob 20: Dttrren- matt: »Obisk stare gospe«. Premiera. Izven. Nedelja, 12. jan. ob 15 — Cehov: »Striček Vanja«. Abonma nedelja popoldanski- Vstopnice so rudi v prodaji. Ob 20: Evreinov; »Komedija o sreči«. Izven. Po daljšem presledku, ki Je nastal zaradi priprav za proslavo O k; o brske revolucije ln za uprizoritev otroške igre, bosta v januarju spet dve premieri. Prva bo v soboto. 11. t. m. in sicer znamenita tragična komedija »Obisk stare gospe«, s katero torno švicarskega dramatika Friedricha Diirrenmatta prvič predstavili ne le ljubljanski, temveč tudi jugoslovanski publiki. Delo pripravlja Jože Tiran, v glavnih vlogah bosta nastopila Ruša Bojčeva in kot gost Stane Sever, sodeluje pa ves ansambel. Naslednja premiera bo konec Januarja in sicer krstna uprizoritev nove drame »Usode«, ki jo je napisal znani srbski drantetik Josip Kulundžič. Delo pripravlja Jože Gale. Šentjakobsko gledališč« Ljubljana — Mestni dom Sobota, u. jan. ob 20: F. Hadžič: »Vsi smo samo ljudje«. Komedija. Premiera. Red A. Vstopnic« so tudi v prodaji. Nedelja, 12. jan. ob 14.30: H. Fltz: »Srebrna lilija«. Pravljična igra z godbo in plesom. Popoldanska predstava. Izven. Ob 17: H. Fitz: »Srebrna lilija«. Pravljična igra z godbo in plesom. Popoldanska predstava. — Izven. Ob 20: F. Hadžič: »Vsi smo samo ljudje«. Komedija, večerna predstava. Izven. V soboto ob 20. uri bo v Šentjakobskem gledališču premiera Hadžičeve komedije »Vsi smo samo ljudje«, v Karusovi • režiji. — V nedeljo bosta dve popoldanski uprizoritvi Fitzove pravljične igre »Srebrna lilija«. V nedeljo zvečer ob 20. uri pa bo repriza komedije »Vsi smo samo ljudje«. Za obiskovalce, ki pri zadnji popoldanski uprizoritvi »Srebrne lilije« niso dobili več vstopnic, bodo te rezervirane do nedelje do 11. ure. Predprodaja vstopnic v Mestnem domu — rezervacije teL št. 32-850. Eksperimentalno gledališč« Ljubljana — Križanke Nedelja, 12. jan. ob 20 — Fred Denger: »Minuto pred dvanajsto« Monodrama v treh dejanjih. — Izven. Gostovanj e eksperimentalne repertoarne skupine Drame SNG. Vstopnice so že v prodaji pri gledališki blagajni vsak dan od 10. do 12. ure ln 2 uri pred predstavo. Rezervacije na telef. 22-011. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Komenskega 12 Sobota. 11. jan. ob 20: J. Bokay: »Njen zakon«. Zakonski problem v 3 dejanjih. Gostovanje v Domu »Svobode« v Zg. Šiški (cene običajne). Ob 20: Roger: »3 + l«. Nedelja, 12. jan. ob 16: Gorinšek-Roš: »Desetnica Alenčica«. Ob 20: J. Bokay: »Njen zakon«. Vstopnice so v predprodaji v soboto 2 uri pred začetkom predstave v Domu »Svobode« v Zg. Šiški ln doma ter v nedeljo od 10. do 12. in 13. do 16. ure ter 2 uri pred začetkom predstave. MESTNO ' LUTKOVNO GLEDALIŠČ« MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg It. 2 Sobota, 11. Jan. ob 17: L. Novy- V. Taufer: »Mojca in živali«. Ob 20.30: L. Novy-V. Taufer — »Mojca in živali« Za odrasle. Nedelja. 12. jan. ob 11: V Ciny-bulk-Dežman: »Igračk« na ce- stah«. Ob 15: F. Bevk: »Lenuh poležuh« BOČNI LUTK« Resljeva c. 36 Nedelja, 12. jan. ob 17: W. Kancb-J. Pengov: »Težave Feteršiljčko-ve mame«. Prodaja vstopnic od torka dalje vsak dan razen nedelje od 10 do 12 na upravi Resljeva 36, tel. 32-020 in pol ure pred pričetkom vsake predstave pri gledališki blagajni. MESTNO GLEDALIŠČ« JESENICE Bohota, 11. jan. ob 1950: Ajcelrod: »Sedem let skomin« Komedij« v treh dejanjih. Gostovanje na •Brezniol pri Žirovnici. Nedelja. 12. Jan. ob 15: M. Strela: »Skok, Cmok in Blstrook«. — Zrn šolsko mladino Podnarta ln okolico. Ob 19: M. Sirola: »Skok, Cmok in Bistrook«. — Gostovanje v Podnartu. Ob 19.30: J. Lutowski: »Dežurna služba«. Gostuje dramska sekcija DPD »Svoboda« Javornik. Torek, " 14. Jan., ob 30: "Axelrod: »Sedem let skomin«. — Gostovanje v Prešernovem gledališču v Kranju. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJ« Petek. 10. Jan., oh 10.90: —Pavel Goli a »Jurček«. — Zaključena predstava za šolo iz Šempetra. Ob 15-30: — Al e j and ro Casona »Drevesa umirajo stoje«. L srednješolski abonma. Sobota, D. jan., ob 20: Alejandro Casona »Drevesa umirajo stoje«. Sobotni abonma in izven. Nedelja, 12. jan., ob 10: Alejandro Casona »Drevesa umirajo stoje«. Nedeljski dopoldanski abonma in izven. Ob 15.30: Alejandro Casona »Drevesa umirajo stoje«. Nedeljski popoldanski abonma in izven. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Petek. 10. Jan., ob 8: O Wilchner »Pastirček Peter in kralj Bri-IJantin«. Gostovanje v Središču. Predstava za osn. šolo, niž. gim. Ob 14: O. Wlichner »Pastirček Petek in kralj Briljantin«. Gostovanje v Ivanjkovcih — predstava za osn. šolo. prostorih Geografskega inštituta na Univerzi. Nadaljevali bomo z razgovorom o navodilih za proučevanje geografije mest, Id Jih je sestavil tov. Igor Vrišer. P BAZPISI RAZPIS Komisija za volitve in imenovanja pri Občinskem ljudskem odboru Domžale razpisuje naslednja delovna mesta v novo osnovanem Biroju za posredovanje dela: L šefa biroja za posredovanj j dela, Z. referenta za evidenco delovne sile. 3. administrativne moči. Pogoji: k 1. ‘-rednja strokovna izobrazba: k 2. srednja strokovna izobrazba; k 3. nižja strokovna izobrazba z znanjem strojepisja. Pravilno kolkovane prošnje s kratkim življenjepisom, dostavite podpisani komisiji, najpozneje do 25. Januarja 1958. R OBVESTILA OBJAVA Gospodarska organizacija Inštitut za elektrozveze — Ljubljana, Linhartova 35, poziva vse delavce in uslužbence, ki so bili zaposleni v podjetju leta 1956 ob pogoju, da je njihovo delovno razmerje z gospodarsko organizacijo trajalo 6 mesecev in jim je delovno razmerje prenehalo po odpovedi gospodarske organizacije oziroma 9 mesecev, če jim je delovno razmerje prenehalo po lastni odpovedi, da se v roku 3 mesecev zglasijo zaradi dokončne delitve plač iz dobička. Po preteku trimesečnega roka od objave izgubijo delavci. ki se niso zglasili pri .gosp. organizaciji, pravico do povečanja plače v smislu veljavnih predpisov. RADIO SPORED ZA PETEK Poročila: 5.05, 6.00. 7.00, 8.00, 10.00 13.00. 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 22.55 5.00—8.00 Dobro Jutro 1 (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30 do 6.40 Reklame: 6.40—6.45 Naš jedilnik; (8.00—11.00 Oddaja na valu 202,1 m in 98,9 mHz); 8.05 Jutranji divertimento; 9.00 Radijski potopis — Zorin: V deželi kraljice Sabe — X.; 9.20 Zabavni expres; 10.10 Dopoldanski koncert solistične glasbe; 11.00 Pesmi in plesi raznih narodov; 11.30 Za dom in žene; 11.40 Bostonski promenadni orkester igra ameriške koračnice; 12.00 3 uverture G. Rossinija (Potovanje v Reims. Obleganje Korinta, Semiramide); 12.30 Kmetijski nasveti — Geom. Franc Trnovec: O zemljiškem katastru; 12.40 Slovenske narodne igra ansambel Srečka Dražila; 13.15 Od arije do arije; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — M. Klemenčič: Novice iz gozda; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.40 Iz svetovne književnosti — Jakob van d er Velde; Velika sobana; 16.00 Koncert ob štirih; 17.10 Malo od tu in malo od tam; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.30 Poje zbor I. gimnazije iz Celja p. v. Egona Kuneja; 18.50 Družinski pogovori — dr. Leon Žlebnik: Ljudje in lepo: 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20100 Mali koncert zabavnega orkestra Radia Ljubljana p. v. Maria Rijavca; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Mozart komponira glasbo za pleš (glasbena oddaja s komentarjem): 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Lahko noč vam želi Jackie Gleason s »vojim orkestrom; 22.40 Za barsko mizico; 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). IL PROGRAM ZA PETEK (na val* 202,1 m ln 98,9 mHi) -. 14.00 Neznani Wagner — Polonia, uvertura, Simfonija v C-duru; 15.00 'Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 15.10 Razgovor z volivci; 15.25 Zabavna glasba, vmes obvestila; 15.55—16.00 Ljubljanska kronika; 22.15 do 23.00 Nočni koncert. ZAHVALE ZAHVALA Globoko užaloščeni ob Izgubi mojega moža, očeta, starega očeta in tasta FRANCA GRENKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti in s cvetjem obsuli njegov grob ter vsem, ki so nam ob njegovi smrti izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Južničevi, katera mu je s plemenitim prizadevanjem lajšala bolečine in trpljenje. Nadalje se prav lepo zahvaljujemo prostovoljnemu gasilskemu društvu Trbovlje, katerega člani so ga spremili na njegovi zadnji poti ter tov. Hlastanu in Gučeku za poslovilne besede. Obenem se zahvaljujemo Zagradišni-ku za njegove lepe besede ob odprtem grobu. Trbovlje, 7. I. 1958. Žalujoče družine Grenko-SoreL Vsem, ki ste spremili na zadnji poti našo skrbno mamo, staro mamo, sestro ANO AUSEC se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo dr. Starkljevi, dr. Plesničarju. dr. Komorovsky, duhovniku. godbi, sosedom in darovalcem vencev. Prav vsem naša zahvala. Žalujoči: hčerka Ani por. Škrbec. zet Matija, vnuki Egon z družino, Mito, Jani, Emil, družine Jero vš ek. Wicman in Rottman. Trbovlje, 6. jan. 1958. ZAHVALA Vsem, ki ste ob bridki izgubi mojega ljubega in dragega moža, očeta in starega očeta IVANA K R K N E T A gostilničarja v Vipavi z nami sočustvovali, nam pismeno in ustmeno izrazili sožalje in pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gasilskemu društvu Vipava za podano mu slovo, pevskemu zboru LIP Ajdovščina in vsem sorodnikom, prijateljem in kolektivom, ki so darovali prekrasne vence. Žalujoča žena Ivanka, sinova Dušan in Slavan ter ostalo sorodstvo. UMRLI MARIBOR KONCERTI Glasbena šola v Mostah priredi v počastitev obletnice smrti E. Griega javno produkcijo dne 12. I. 1958 ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Slovenske filharmonije. — Vabljeni! k Drevi koncert ra rumeni abonma. Solist Bernard Flavigny, dirigent Klaro Mizerit. Na sporedu: Aleksander Lajovic »Adaggio«, Mozart »Koncert za klavir in orkester v Es-duru«, Dvorak »VH simfonij a«. k PREDAVANJA Geografsko društvo Slovenije vabi na diskusijski sestanek Odseka za znastveno delo, ki bo v petek, 10. Januarja 1958, ob 19.30 ▼ Petek, 10. januarja Dežurna lekarna: »Pri gradu« — Partizanska c. 1 NARODNO GLEDALIŠČE Ob 14: Bidovec: »Bajka o slavčku«. Zaključena predstava za šolo v Limbušu. RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti; 8.05—8.15 Objave: 8.15—9.00 Pester spored skladb slovenskih avtorjev; 9.00—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte; 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00 do 17.10 Domača poročila; 17.10 do 17.20 Objave; 17.20—17.30 Nekaj domačih napevov; 17.SO—17.40 Kulturno prosvetni razgledi; 17.40—18.00 Narodne pesmi pojo Tri Mojce; 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO MURSKA SOBOTA: ob 17.30 in 20 angl. film »ABDULAH VELIKI«. PTUJ: amer. barv. film »DIMNI SIGNAL«. Za vedno nas Je zapustila naša mama MARIJA STAMFELJ upokojenka Pogreb drage pokojnice bo v petek, 10. I. 1958. ob 16. uri iz An-dreveje mrl. vežice na Zalah. 2aluJoči; sin Alfonz z ženo Vido in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 8. januarja 1958. Nenadom* nas je zapustil naš dobri mož, očka in dedek JOSIP DUSEJ upokojenec 2alu]očl: žena Leposava, sinovi Mihajlo, Branimir, Vladimir z družinami in sorodstvo. Velike Orašije, Maribor, Celje, Ljubljana. Nepričakovano nas je zapustila naša ljubljena mama. stara mama, tašča, sestra, teta in sestrična MARIJA PREPELUH, roj. Jevšjak Slovo od ljube nam mame bo v petek, 10. januarja, iz Marijine kapelice ob 15. uri. 2alujoči: hčerke Fani Sabol -Angelca Jerovšek in sin Albin s družinama, brata Miha in Alojz z družino ter ostali sorodniki. Ljubljana. Zagreb, Orle, Gabrje, "9. januarja 1958. MALI OGLASI SPREJMEMO: strojne in elektrotehnike, stenodaktilografe, strojepiske, finančne in materialne knjigovodje s popolno srednjo šolo in nekaj prakse. Ponudbe pošljite pod šifro »515«. R 43-1 MATERIALNEGA IN MEZDNEGA KNJIGOVODJO (kinjo) sprejme industrijsko podjetje v Ljubljani. Možen takojšnji nastop ali po dogovoru. Praksa v industrijskih podjetjih zaželena. Naslov v ogl. odd. R 53-1 RAČUNOVODJA, verziran za vse panoge v gospodarstvu, išče .odgovarjajočo zaposlitev. Prost 1. U. 1953. Cenjene ponudbe v ogl. odd. pod »Organizator«. 497-1 KMETIJSKA ZADRUGA ZOJ Račna razpisuje mesto knjigovodje -kinje. Nastop takoj. 469-1 STANOVANJE IN HRANO nudim pošteni ženski za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru. Zvipelj Franci, Kogojeva 1, Vič. 456-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanski družini, z znanjem kuhe. srednjih let. iščem. Naslov v ogl. odd. 416-1 PREVZAMEM poldnevno dopoldansko honorarno delo v knjigovodstvu, komerciali ali administraciji. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ljubljana 8660«. 139-1 INŠTRUKTORJA za srednješolsko matematiko, iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«. 424-2 STRUŽNICO za železo kupi privatnik. Kratek opis s ceno. Naslov v ogl. odd. R 23-5 MOTOR za »Topolino«, neuporaben. kupim. Ponudbe na Avto moto krožek »Poljane« Ljubljana. Poljanska c. 46. 409-5 SUHE BUKOVE PLOHE, debeline 5 cm. vsako količino, kupim. Ponudbe pošljite na naslov: Jančigoj Anton, kolar, Mengeš, Gorenjska 12. 441-5 CERADO, 1.5 tone, kupim. Breznikar Rezi »Sumi« Gradišče 7, od 8.—14. ure. 417-5 SKORAJ NOV MOTOR »Tomos« SG 250 cem, prodam. Stara cesta 18. Kranj. 487-4 FRIZERJI’ Prodam 2 haubi s kratkostičnim motorjem, cena ene 35 060 din. Ziblar Ladko, Tržič. 462-4 LANCIA-APRILIA AVTO, stanje odlično, prodam. cena nizka. Zalokar M. Podgora 1. — Šentvid —• Ljubljana. 444-4 TOVORNI AVTO TAM, tritonski, v voznem stanju, prodamo. Informacije: Jalen Ivo, Ljubljana, Vilharjeva 47. 430-4 KRZNEN PLASC, nov, siva mačka, prodam. Naslov v ogl. odd. 372-4 TOPOLINO prodam. Ogled popoldne. Titova c. Lj., Mala vas Št. 33. 401-4 PEKOVSKI POMOČNIK nujno išče neopremljeno sobo. Ponudbe pod »Velika nagrada« v ogl. odd. 474-9 ZA SOBO in delno hrano bi pomagala. Prosta od 10.—15. ure. Ponudbe pod »Pridna« v ogl. odd. 457-9 ZA HRANO in stanovanje pomagam po urah. Naslov v ogl- odd. 439-9 ZA SOBO v Ljubljani rada pomagam. Sem pridna in poštena. Ponudbe pod »Ljubljana« v ogl. odd. 413-9 ZA STANOVANJE in hrano pomagam v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. 412-9 NEOPREMLJENO SOBO iščem proti nagradi. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zelo — zelo nujno«. IŠČEMO PRAZNO ali opremljeno sobo, lahko kabinet. Nudimo lepo nagrado. Ponudbe- pod »S-.15« v ogl. odd. 1957-9 ZATEKEL se je sivi ovčjak. Informacije SP Trbovlje. 454-10 ZLATA ovratna verižica Je bila izgubljena. Pošteni naiditelj naj jo proti nagradi odda v upravi hotela Union. 447-10 700/„ DRV IN PREMOGA prište-dite„ ako imate Bešetničev patent samogrelec, katerega- lahko postavite na vsako peč -ali štedilnik. S patent samogrelcem lahko popolnoma brezplačno segrevate vaše sobe! Zahtevajte pismene ponudbe z brezplačnimi prospekti. »Peč«, zanatska metalopreradivačka radnja. Ri-jeka. Kvaternikova 35. R-60-11 IZJAVLJAM, da nisem plačnica dolgov Ulaga Ignaca in opozarjam pred' nakupom premičnin in nepremičnin. Ulaga Rozalija, Laško 127. 493-11 STAREJSI MOŠKI, inteligenten, želi poznanstva z mlajšo damo. Ženitev ni izključena- Ponudbe pod »Diskreten prijatelj« v ogl. odd. 460-11 ŠTUDENT nujno prosi za gotovi-lom. Ponudbe v ogl. odd. pod no 20.000. katero odsluži z de-»Vsako delo«. 404-11 FOTOGRAFSKO POMOČNICO — iščem. Nastop takoj. Pismene ponudbe na naslov: Foto Du- bravska. Labin. Sistra. R 71-1 TRGOVSKEGA POMOČNIKA, pomočnico. sprejme trgovsko podjetje špecerijske stroke v Ljubljani. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Trgovski pomočnik«. r 76-1 IZDELUJEM prešite odeje, ročno, vseh velikosti — izdelava kvalitetna,' cene zmerne. Zidar Slavko, Bohoričeva 27, blizu reševalne postaje Moste. 498-2 FIAT 1500, poltovomi, nosilnost 500 kg, z novimi gumami in rezervnimi deli, v voznem stanju prodam zaradi bolezni za 200.000 din. Naslov v ogl. odd. R 69-4 MENJALNIK ali spodnje zobča-nike za Opel-Kadet kupi Stro-zak Vladimir, Rakek. R 62-5 RABLJENO VODNO TURBINO, 10—12 KS, kupim. Javite na na-. slov: Mijo Dolanjski, Sv. Jana, Jastrebarsko. 432-5 STANOVANJE IN HRANO nudim za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. 501-9 PREKLICUJEM osebno Izkaznico reg. štev. 5332. ser. štev. 0816535 izdano pri TNZ Kranj na ime Oražem Ivanka, Zagorice 102, Bled. R 68-11 ŠOFERJA za poltovomi avto sprejijie takoj Kovinsko podjetje »Unitas« Ljubljana, Celovška 224. R 77-1 »AVTOSERVIS«. Ljubljana, Prešernova 42, sprejme takoj skladiščnika lahko začetnika, vojaščine prostega, nadalje sprejme več avtomehanikov. Ponudbe pošljite na naš naslov. Avto-ser-vis Ljubljana. Prešernova cesta 42, telefon 30-950. R 76-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — išče tričlanska družina. Kapš Alojz, Titova 23-FV. Ljubljana. 526-1 SPREJMEMO DELAVCA, voja- ■ ščine prostega. Mizarstvo »Ob Ljubljanici«, Ljubljana, Poljanski nasip 40. R 75-1 PODJETJE DESTILACIJA in promet z alkoholnimi pijačami Mirna na Dolenjskem proda na licitaciji dne 13. t. m. ob 9. uri tovorni avto »Chewrolet«, 2,g tonski, v nerabnem stanju. R 74-4 POZOR! Tekače po najnižjih cenah dobite v Veselovi 3a. poleg Erjavčeve. Delamo jih tudi iz prinesenega blaga in vseh vrst starih cunj, kar vzamemo v račun ali kupimo po 40 do 100 din kg. 517-4 SPORED ZA PETEK •UNION«; francoski barvni film »SVET TIŠINE«. Tednik F. N. št. 1. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Danes zadnjič! Ob 10 je matineja Japonskega filma »SEDEM SAMURAJEV«. »KOMUNA«: amer. barv. oinema-scope film »GOSPOD ROBERTS« Brez tednika Predstave ob 15, 17, 19 in 21. »SLOGA«: amer. barv. film »DIVJA LETA«. Tednik F. N. 1. Predstave ob 15, 17. 19 in 21. •VIC«: angl. film »JOČI LJUB- LJENA DEŽELA«. Predstave ob 15. 17, 19 in 21. Danes zadnjič! Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9 do 11 in od 14 dalj e. MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova 8: nemški film »STRUP V ŽIVALSKEM VRTU«. Predstavi ob 10 in 15. »SlSKA«: franc, film: »PREPOVEDAN SAD«. V gl. vi. Femandel in Claude Nollier. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Danes zadnjič! »TRIGLAV«: italijanski film »HCI POLKA«. Tednik. — V gl. vi. A. Lualdi, M. Auclair in I. Bar-zizza. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. — Danes zadnjič! »LITOSTROJ«: amer. barv. film »URA OBRAČUNA«, ob 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. DOMŽALE: ameriški barvni film »Človek iz Kolorada«, ob 20. uri. BLED: franc. barv. film: »VELIKI MANEVRI«, ob 20. NOVO MESTO »KRKA«! ameriški barv. film »LJUBIMKA DIVJEGA ZAPADA«. ČRNOMELJ: ameriški barv. film »DVORIŠČNO OKNO«, ob 19.30. KRANJ »STORŽIČ«: franc, jugosl. barv. cinemascope film »MIHAIL STROGOV«, ob 16, 18 in 20. JESENICE »RADIO«; amer. barv, cinemascope film »ZLOMLJENO KOPJE« ob 18 in 20. JESENICE »PLAVŽ«: jugosl. film »ČEVELJČKI NA ASFALTU«. Ob 18 in 20. g n 3 9 ENODRUŽINSKA novejša hiša, v Medvodah, Verje 20, naprodaj najboljšemu ponudniku, v sobah parket, telefon 52, lahko vseljivo takoj. 533-7 ENOSOBNO, ali dvosobno stanovanje, vseljivo takoj ali najpozneje čez en mesec v ožjem centru Ljubljane (lahko tudi Bežigrad. Mirje, Vrtača, Tabor), kupimo. Naslov v ogl. odd. R 73-7 KUPIMO ali vzamemo v najem dve do tri pisarne za trgovsko podjetje v centru mesta Ljubljane. Eventualno damo v zameno loka! na prometni točki v centru. Naslov v ogl. odd. R 72-7 ENOSOBNO STANOVANJE oddam za 4 leta v centru Ljubljane tistemu, ki mi posodi 300.000; tudi z.a stalno. Ponudbe pod »Prilika« v ogl. odd. 539-9 200.000 POSOJILA iščem za obnovitev buffeta in hiše, nudim večje obresti in sobo z vso oskrbo na morju. Ponudbe pod »Jamstvo« v ogl. odd. 538-11 ŠTUDENT nujno prosi za gotovino 26.000. ki jo odsluži z delom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vsako delo« v ogl. odd. 404-11 Tovarna farmacevtskih in kemičnih proizvodov »LEK« Komisija za sklepanj« ln odpovedovanje delovnih razmerij, Ljubljana razpisuje naslednja delovna mesta: PRAVNIKA Pogoj: pravna fakulteta z nekaj let prakse. 2 KEM0TEHNIKA pogoj: tehniška sred', šola z nekaj let prakse, moški. Ponudbe z življenjepisi pošljite upravi podjetja, najkasneje do 25. t. m. 100-R I ra 1 INŠTITUT | ZA ELEKTROZVEZE 1 Ljubljana, Linhartova 35, 1 1 sprejme: g več kvalificiranih | strugarjev, s več kvalificiranih g rezkarjev, S g orodjarja - mojstra in g 2 kvalificirana kleparja, g Ponudbe sprejema ka-S drovski oddelek podjetja. j§ Nastop službe je možen J takoj ali po dogovoru. — | Plača po tarif, pravilniku. 113-R 3.0LIVJERA CORWOODA RI&E: M. MUSTER tl8. Proti večeru »ta tudi Kazan ln Siva, ki sta se pomaknila kakih pet alg šest milj navzdol, prišla k reki. Kazan se je prvi sklonil k vodi- Prav tedaj se je mimo peljal Sandy Mo Trigger v svojem čolnu. Veter je piha* proti njemu in živali ga nista zavohali. Bliskovito Jo nameril puško in sprožil. Sil Kazan Je začutil pekočo bolečino v glavi. Padel Jo na pesek. Siva Je skočila nazaj ▼ gozd, saj ng mogla videti, da Je njen tovariš obležal na belem pesku. Stekla je četrt milje proč in čakala, da bo priletel za njo. Čakala je zaman. Kazan se ni več zganil. S andr Mo Trigger pa trn »voj čoln usmeril pro tj bregu. S12- »Sem te le dobil, hudič stari!« Je zavpil ln s puškinim kopitom dregnil v Kazanovo glavo. Žival se je zganila. Takrat je Sandyju iz obraza izginil izraz zadovoljstva, s osuplima očmg se je sklonil k svojemu plenu ln pogledal. Na Iztegnjenem vratu se je zasvetlikala Hasanova ovratnica. »Saj to je vendar pes!« j« vzkliknil. liUrlja St, t — io. januarja losa j SLOVENSKI POROČEVALEC / sli. 7 Gradbeno Industrijsko podjetje »GRADIS« centrala LJUBLJANA, Bohoričeva 28, sprejme večje Število GRADBENIH TEHNIKOV in GRADBENIH DELOVODIJ z nekaj prakse za delo na terena. Ponudb« sprejema sekretariat podjetja ▼ Bohoričevi ni. M 1U-B »RAMI N«, OBRTNO PECARSKO PODJETJE LJUBLJANA, Ježica, Mala vas 50 LJUBLJANE ■prejme v službo KVALIFICIRANE PEČARJE za zunanja dela, NEKVALIFICIRANE DELAVCE za dela na stavbi in v podjetju Vojaščine proste. Stanovanje ni na razpolago. Nastop službe takoj, oziroma po dogovoru. Ponudbe pošljite upravi ali sa osebno oglasite. Upravni odbor Gradbenega podjetja »STAVBENIK« Mežica razpisuj« delovna mectat GRADBENEGA TEHNIKA (ief gradbišč) a pooblastilom GRADBENEGA DELOVODJE in SKLADIŠČNIKA Nastop službe, stanovanje ln plača — po dogovora. Ponudbe pošljite do 20. januarja IMS, Podjetje »JAVNA SKLADIŠČA«, Ljubljana ■prejme v službo s takojšnjim nastopom: GRADBENEGA TEHNIKA ■ strokovnim izpitom in' najmanj 5 let prakse v gradbeni stroki, ADMINISTRATIVNO MOC ra vodenje blagovne kartoteke. Plača po tarifnem pravilniku. Interesenti naj se javijo na naslov: »Javna skladišča«, Ljubljana, Smartinska cesta 152a. D7-R Za vedno je prenehalo utripati zlato srce naše predobre in skrbne žene, mame, stare mame, tašče, sestre in tete ANGELE RANKEL raj. ROBAVS Pogreb nepozabne pokojnice bo v Ljubljani, v soboto dne 11. januarja 1958, ob 16. uri iz Petrove mrliške vežice na Zalah. Neutolažljivi: mož Josip, otroci Sipka por. Marchig, Breda, Jože, Janez, Angela por. Garaffa, Karel, brat Leopold, snahi, zeta, vnuki in vnukinja ter ostalo sorodstvo. Kočevje, Ljubljana, Beograd, Novara, Tal dl Cadore, Pariz, 9. Januarja 1958. Prodamo ali zamenjamo: TOVORIH AVTO CHEVROLET, 4 t, z rezervnimi tfell — generalno popravlfen Splošna plovba PIRAN VRTALNI STROJ Gradbeno podjetje »STAVBENIK« Mežica Umori nam Je po dolgi bolezni naš dragi mož, oče, stari oče, MARTIN DOLINAR rudarski upokojenec Pogreb nepozabnega bo v soboto, 11. januarja 1958, ob 15.30 iz Jožefove mrliške vežice na Zale. Žalujoči: žena Štefka, hčerka Rezi por. Lopan, ■in Tine in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Trbovlje, 9. januarja 1958. GbveSča vse kondntente, da Je preseHla svojo komercialo v Ljubljani v nove prostora na IGRIŠKI 12, tel. 23-147 ln 21-866. ZDRAVSTVENI DOM KIDRIČEVO ZDRAVNIKA splošne prakse »Ispredek« v Trbovljah Te dni so prvič pripeljali pošto s postaje v Trbovlje z zapravljivčkom, ki ga bodo odslej redno uporabljali, kajti kakor je videti, ne morejo najti druge rešitve. »Avto-prevozništvo« je namreč odklonilo. da bi še nadalje prevažalo pošto, z utemeljitvijo, da le-ta ovira potnike na avtobusu. Temu opravičilu ne bi bilo kaj oporekati, če ne bi vedeli, da je »Avtoprevozni-tvo« te dni dobilo nov avtobus. Tudi opravičilo, da so premalo plačevali za prevoz pošte z avtobusom, ne utemeljuje odločitve »Avtopre-vozništv a«, ki ima še več drugih možnosti za povečanje dohodkov. Delovni kolektiv cvtcprevozniškega podjetja pa bi moral upoštevati tudi■ dejstvo, da je tudi »Avtoprevoz- vištvo« odvisno od drugih či-niteljev in da najbrž ne bo dobilo potrebna prevozna sredstva, če mu ne bodo pomagali tudi' občina, podjetja in drugi. S tem hočem reči, da tudi delovnemu kolektivu avtoprevoz-niškega podjetja ne bi smelo biti vseeno, kako bo pošta prihajala v Trbovlje, saj to ne prizadene samo delovni kolektiv pošte, ampak tudi ostale delovne kolektive, ustanove, naročnike časopisov in druge. Trenutno morda tega še ne občutijo, toda pozneje, ko bo zapadel sneg ali pa v deževnih dneh, ko bo pošta prihajala zelo pozno, se bodo prav gotovo — na to je treba že sedaj opozoriti — zelo razburjali in ne neupravičeno. Tud? ostali činitelji v Trbovljah — v mislih imam tudi delovni kolektiv pošte, ki je v prvi vrsti odgovoren za pravočsno dostavo pošte — ■ne bi smeli kar tako mimo• dejstva, da so v letu 1958, v času, ko v Trbovljah gradijo novo poštno poslopje in ko bo kmalu začela obratovat1 nova avtomatska telefonska centrala, začeli voziti pošto s konjem. To se je zgodilo v času, ko bi človek upravičeno pričakoval, da bo pošta glede tega napredovala, t. j. da bo dobila poštni avto in bo vozila pošto od vlaka dvakrat ali celo trikrat na dan, kakor to delajo marsikje drugje. -no Tovarna organskih barvil CELJE Plaža po uredbi, dopolnilna plaža po pravilniku ter le posebni dodatkL ALFONZ MERČUN šofer Pogreb dragega pokojnika bo .danes, v petek, 10. januarja 1958, ob 15.30 Iz Frančiškove mrliške vežice na 2alah. Žalujoči: žena Marija, hčerka Majda z možem Božidarjem in vnukom Tedijem, sestra Kela in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 8. Januarja 1958. 2 delovni mesti v knjigovodstvu POGOJI: končana srednja ekonomska šola in praksa v knjigovodskih delih. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Prošnje s prilogami, iz katerih je razvidna Izobrazba, dosedanja praksa in potek življenja, sprejema 14 dni Od objave tega razpisa tajništvo Tov apne organskih barvil, Celje. 88-R RAZPIS Na podlagi 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov razpisuje komisija za razpis mast direktorjev gospodarskih organizacij občinskega ljudskega odbora Kobarid mesto Umrl Je moj srčno dobri mož, brat. stric in svak NIKO ZMAJL0VIC kapetan I. klase v pokoju obrtnega podjetja »MATAJUB« Pogreb nepozabnega bo v soboto, 11. Januarja, ob 18. url, iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah, 2alujočl: žena Malči ln ostalo sorodstvo. Ljubljana, Slunj, Dearborn (ZDA), 8. januarja 1958. Pokopana bo 10. januarja 1958, ob 16. url v Opatiji. Žalujoči; sinova ing. Edo ln Ado z družinama, svakinja Ana Lapornik in ostalo sorodstvo. Kolkovane prošnje s kratkim življenjepisom, z navedbo dosedanjih zaposlitev in dokazili o strokovni izobrazbi, dostavite do 25. januarja 1958 Občinskemu ljudskemu odboru Kobarid. 88-B Cfb smrti naše drage mame, nonlce in tašče AMALIJE MERHARJEVE roj. L0GER vdove po profesorju se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki eo nam izrazi,lj sožalje. Žalujoči Merharjev! Sporočamo žalostno vest, da Je po kratki ln mučnd bolezni umrl v 71. letu starosti naš dragi mož, brat in stric T0MA2 POKORN višji poštni Inšpektor v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 10. januarja 1958, ob 16.30 iz Jakobove mrl. vežice na Zalah. 2alujoči: žena Marija, sestra Minka, nečaka Janea Pintar in Lado Gaber z družinami, nečakinja Marica por. Vidovič z družino. Ljubljana, Škofja Loka, Denwer, Kranj, 9. jan. 1958. Keramično kemična Kamnik industrija 0BBAT0V0DJE AVGUSTE CERAR - DANILOVE se zahvaljujemo predvsem direktorju Drame, Slavku Janu za prisrčne poslovilne besede v avli Drame, dr. Bratku Kreftu za pomembno orisano življenjsko in trnjevo pot slovenske Igralke ter Lujo Drenovču za ganljivo slovo' ob odprtem grobu. Zahvalo smo dolžni pevcem Ljubljanske Opere ln igralcem Drame za častno stražo, vsem kolegom, igralcem Drame, radijskim ln fllTnslctm delavcem. Zahvaljujemo se za poelane vence: Svetu za kulturo ln prosveto, vsem gledališkim ustanovam, umetniškim društvom. Akademiji ra Igralsko umetnost ter sindikatu SNG. Končno smo dolžni zahvalo ra skrb in nego dolgoletnemu zdravniku dr. Miranu Malu. Vsem pa, ki so darovali cvetje ln s nami sočustvovali prisrčno. Izrekamo »Hvala vam«. Žalujoči otroci Ljubljana, 10. januarja 1958. VODJE NABAVE Prednost Imajo ekonomist! a srednjo ekonomsko šolo ali osebe, verzizaae v tem poslovanju. MARIJA SAJOVIC učiteljica v pokoju Pokojnico bomo pokopali v soboto, 11. januarja 1958, ob 15, uri na kranjskem pokopališču. VODJE PRODAJE Prednost imajo ekonomisti s srednjo ekonomsko šolo ali osebe, verzliane v tam poslu. Pleča po tarifnem pravilniku ovir. po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite tukajšnji upravi podjetja po pošti ali s osebnim obiskom. 66-B 8TENO- DAKTILOGRAFKO sprejmemo takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod: »Plača pa dogovoru« 109-R Žalujoči: neutolažljiva hčerka Majda, vnukinji Eva ln Hojka ter zet inž. Janez Knific, g?r»T* t se3zrm3inyzix?m PREDSEDNIK PARTIZANA MITJA RIBlClC O FERJEClH PROBLEMIH TELESNE VZGOJE« Pravo pot smo šele začeli...44 -»»V m » fc - Gligorič — drugi Preteklo, sredo se je v Ha-•ttngsu končal letošnji mednarodni šahovski turnir. V zad- Na obisku pri slušateljih VISjo iole za telesno vzgojo Ljubljana, 9. januarja. Gledam obvestilo na črni oglasni deski Višje šole za telesno vzgojo na ljubljanskem Taboru: »Slušatelji pozor! Pogoj za vpis v 4. semester sta opravljena izpita iz anatomije in odbojke.* Nehote zamahnem z roko, češ kaj bi bilo izpit iz odbojke. 2e v naslednjem trenutku pa me je sram. Pošteno sram! Kako si sploh morem misliti kaj takega? Naposled je telesna vzgoja predmet kol vsak drug. Ce hočem Predavati telesno vzgojo, jo moram dodobra poznati. To tudi ni samo navaden predmet. Z njim ne oblikujemo le telesa, marveč ima predmet močno vzgojno obeležje in družbeni prizvok — morda precej večji od mnogih drugih — kla- . sičnih in — priznanih. godkih, j« Se posebej poudaril pohod festivalske misli, utrditev partizanske organizacije in sprejem športnikov pri predsedniku republiškega IS Borisu Kraigherju, na katerem je slednji poudaril idejni pomen telesne vzgoje, sajj to delo kreše človeka in ga vključuje v javno življenije. Dosedanji rezultati za zdaj še ne vzdržijo primerjave s potrebami in nas čaka še veliko delo, preden bomo zagledali naš cilj — resnično množičnj razmah telesne vzgotje. Mitja Ribičič .le nato govoril e pomenu Višje šole za telesno vzgojo kot izredno važnem zavodu. Moral lii hiti središče, kjer bi iskale pomoči vse telesnovzgojne organizacije, hkrati pa hi morala biti šola kritična do dela vseh teli organizacij. Ko je odgovarjal na vprašanje slušateljev, ki so odločno zagovarjali, da je treba šoli priznati vi- I>a. za priznainje te dejavnosti fre! Mnogi zaničiljivo zamahnejo z roko, če slišijo kaj o telesni vzgoij,; in sploh ni?o pripravljeni vrednotiti jo enako Kakor ostale panoge človekove dejavnosti. Posledice so očitne — boj za uveljavitev telesne vzgoje j© pr: nas prav ta čas na višku-Razgledani in napredni ljudje z naj višjimi državnimi funkcionarji na čelu v svojih govorih vse pogosteje omenjajo ta boij in podpirajo napredne težnje. Toda dolga je vrsta tistih, ki le zmeraj niso prepričani .. . * Predsednik Partizana Mitja Ribičič je eden izmed najbolj gorečih borcev za napredno telesno vzgojo, prav zato se je danes tudi od7.val vabilu slušateljev Višje šole za telesno vzgojo v Ljubljani, ki so se hoteli 7. njim govoriti o nekaterih perečih problemih telesne v7.goje pri nas ter ga ob tej priložnosti seznaniti turti s težavami. s kakršnimi se bori za zavod. Besede Mitje Ribičiča o stan.iu telesne vzgoje so slušatelji sprejeli z velikim odobravanjem. Predsednik Partizana je bre/. olepševanja nakazal vplive, v katerih se jo razvijalo naše telesnovzgojno gibanje. Omenil je predvojno tradicijo. vpliv vzhodnoevropskega utilitaristično-birokratske ga pojmovanja telesne vzgoje, ki se očituje v centralističnih težnjah, pa tudi v precejšnjem primitivizmu naše »službene« telesne vzgoje (primer: predvojaška vzgoja), kakor tudi odsev zahodnega športa, ki kaže mnoge anarhistične in individualistične poteze, hkrati pa ima v nekaterih državah tudi velike pozitivne pokazatelje. Pri tem je mislil predvsem na nekatere značilne ljudske športne panoge, kakor so n. pr. atletika in smučanje v skandinavskih državah, strelstvo v Švici itd. Oprti na vsa ta opažanja si moramo zgraditi lastno zasnovo telesne vzgoje, ki jo je treba vskladiti z načeli naše družbene ureditve. »Ne miaim.« je dejal Mitja Ribičič, »da bi m orali ustoličiti nekaij povsem novega. Telesno-vzgojne organizacije naj bi obdržale svoje značilnosti, potrebna pa je skupna akcija.« Ko je govoril o nedavnih do- sokošolsko stopnjo, Je predseo treba za razširitev našega tekmovalnega kadra misliti tudi na dobavo čim večje količin« tekmovalne opreme. SMUČINE V GRTNDEI/WAXJ>TJ Rekarjeva — sedma GRINDELWALD, t. jan. — Prvi dan tradicionalnih ženskih smučarskih tekem v manem Švicarskem zimskošportnem središču so tekmovale v teku na 10 km in v veleslalomu. Jugoslovanka RekarJ«va — Je odlično uveljavila v teku, saj Je med 35 tekmovalkami It. 8 držav pristala skupno s Poljakinjo Begun in časom 49:31 na sedmem ozir, osmem mestu. Zmagala Je Vzhodna Nemka Kallus s 4G:53 pred Bukovo (Poljska) 48:04 ter Peksa (P) 48:05. Kazen Rekarjeve so se na prvih 14 mest plasirale samo Vzhodne Nemke, Poljakinje in Cehoslovakinje. Rusinj in Skandinavk ni Tiilo na startu. V veleslalomu Jo 1300 m dolgo progo z 38 vratci najhitreje presmučala Avstrijka Fran dl (1:29,5), druga Je bila Carla Marchelli (Tt) 1:30.6, tretja pa Leducq (Fra) 1:32,9. SMUČARJI ENOTNOSTI POZOR! Smučarski klub Enotnost poziva smučarske učitelje, vaditelje, trenerje in Inštruktorje ter tekmovalce f-lke); ki Imajo veselje učiti smučanje (osnovno in tekmovalno) med šolskimi počitni- cami v Ljubljani trairoma zunaj, da se prijavijo nemudoma v klubski pisarni, Likozarjev* *. V Nišu Je boksarska ekipa domačega Radničkega premagala bolgarske boksarje iz Burgasa 15:5. IM Veszprem in Neviki K ERE S njem, IX. kolu je Gliigorič premagal Keresa v 57. potezi in dokončno zasedel druigo mesto na turnirju. Zanimivo je, da je bil Gligorič edin£ ki je pa tem turnirju odvzel Keresu celo točko. V tem kolu so dalje remizirali Fi-lip in Sterner, Penros« in Clarke teT Blau in Kluger. V zadnjem paru je Barden zmagal nad Fazekasom po 45 potezah. Izidi VIII. kola so bili: Ke-res : Sterner 1:0, Filip : Blau remi, Barden : Gligorič remi, Klu-ger : Clarke 1:0. (V prekinjenih partijah: Gligorič : Clarke 1:0, Gligorič : Sterner remi.) Končni vrstni red ie bil naslednji: Keres 7.5, Gligorič 6.5, Filip G, Barden 5, Kluger in Sterner 4.5, PenrOs* 4, Clarke 8.5, Blau 2 in Fazekaa 1.5 točke. Veszprčm Je staro idilično mestece, ki je nekaj kilometrov oddaljeno od madžarskega morja — Blatnega jezera. Slikovita lega in obilje lepih, zgodovinsko pomembnih stavb mu dajeta vse pogoje za turistični center in živi muzej.. Majčkena pevka — velik uspeh 2Ivi pokojnik Zaspano življenj« v mestu pa se je izpremenilo po 1. 1952, ko je madžarska vlada preselila vse svoje kemično raziskovalne laboratorije v Veszprem. Obenem s centralnim kemičnim inštitutom v Neviki so ustanovili v mestu tudi tehni- ško visoko šolo. Brigada znanstvenikov in tehnikov, ki dela v inštitutu, je temeljito preobrazila značaj mesta. Inštitut raziskuje probleme, ki so važni za madžarsko gospodarstvo. V zadnjih letih so proučili domače premoge, izdelali postopek za izdelavo umetnih gnojil in izboljšali kvaliteto porcelana. Delajo tudi razne Industrijske poskuse, odpravljajo nedohstan-ke v proizvodnji itd. Na hoduljah preko reke Prebivalci vasi ob reki Peli v vzhodni Srbiji hodijo često preko reke — na hoduljah. Za-„adi prevelikih sečenj celih gozdnih kompleksov v zadnjih petdesetih letih je raven vode v tej reki zelo nestalna. Kadar je Pek najvišji, ruši in nosi 8 seboj vse vaške brvi in mostove. Kmetje so se znašli in hodijo na hoduljah preko narasle reke. Dežela surovin Kenija je angleška kolonija, ki živi predvsem od kmetijstva. Prideluj® velike količine buhača. Letno ga izvozi 7000 ton. V Nairobiju so zgradili tovarno za ekstrakcijo buhača z letno kapaciteto 2000 ton ekstrakta. Pomembne so še plantaže sisal konoplje, ki je surovina za proizvodnjo kortizona. Jugozapadno od Mombase pa so odkrili bogata ležišča radioaktivnega torija. Mraz in burjs uničilo sadovnjake Okolica Bara y Orni gori je središče kulture južnega sadja v naši državi. Na ekonomiji Srednje kmetijske šole raste okoli 8 tisoč pomaranč, manda-rifi in limon. Drevesa so se lepo razvijala in rodila vsako leto več- Južno sadje je letos izredno dobro obrodilo in bi prineslo vsemu fcraiu znatne koristi, če bi ne prihrumela ledena burja z mrazom —6 stop. C, kar se v teh krajih redko dogaja. Mraz in burja sta povzro- Sovjetski napredek v borbi proti raku Sovjetski profesor Gaus«, član antibiotičnega inštituta akademije, znamostl v Moskvi, je na mednarodnem sestanku zdravstvenih delavcev v New Yorteu razlagal uspehe, ki so jih dosegli v borbi proti raku. Sovjetskim znanstvenikom Je uspelo umetno proizvesti organizme, ki so zelo podobni rakastim tkivom. Te organizme so potem zatrli z nekim antibiotikom, ki so ga odkrili. Poskusa so uspešno izvedli že na raznih živalih, ka.terim so najprej umetno povzročili obolenje, potem pa so jih popolnoma ozdravili. Prof. Gause je izjavil, da bodo kmalu začeli preiskušati novo zdravilo tudi na ljudeh. čila velikansko škodo na sads-žih in drevju. Upravnik ekonomije tovarij Apostolov je izjavil, da bi škoda ne bila tako občutna, če bi neurje prišlo le nekaj dni pozneje. Tako pa je orkan stresel večino že zrelega sadja, mraz pa je požgal liste, tako da je drevje popolnoma ogolelo. Ohranila so se samo drevesa neposredno izza zaščitnega pasu gostih cipres. Neurje je uničilo nasade dva dni pred trgatvijo. Nabrali s<> samo 4 tone sadja in še to je tako stolčeno, da ga bodo morali porabiti za industrijsko predelavo. Strokovnjaki pravijo, da ss bo okoli 1000 dreves posušilo, ostala pa bodo obrodila šele čez nekaj let. Posledice škode se bodo v celoti pokazale šele prihodnjo pomlad. Sendvič plošče »Sendvič plošče« so sestavljene iz treh slojev. Zunanja sloja sta iz plastične mase, srednji — iz lahkega materiala — je zalepljen med zunanja dva. Uporabljajo dve vrsti »sendvič« plošč. Plošče iz odpornejšega materiala so nosilne. Dragi tip pa so plošče za toplotno izolacijo. Uporabljajo jih za montažne gradnj«. ŠKODOŽELJNOST da je avstrijska hokejska ekip* v Kitzbuhelu na svojem igrišču zmagala nad ekipo Ljubijan« 3:2 (1:1, 0:1, 2:0). Pred kratkim je reševalo «o-dišče v Murski Soboti nenavaden slučaj. N- N. je bil med vojno mobiliziran in so ga poslali na fronto, kjer se ja izgubila za njim vsaka sled. Po vojni je njegova žena zahtevala od sodišča, da ga proglasijo z,a mrtvega.. Ko je dosegla to formalnost, se je v drugo poročila. V drugem zakonu je rodila otroka. Nediavno pa se je prvi mož vrnil v svojo vas — živ in zdrav. Mučen položaj je sodišče rešilo začasno tako, da je dalo vsem trem prizadetim rok šestih me-tecev, da razmislijo in se sami odločijo. Potem bo sodišče dokončno odločilo, vsekakor pa bodo smatrali drugi zakon, za pravno veljaven. Pri vas se pa nekaj smodi! Ne pri nas, pri sostanoval oih! Ze v šesti šoli se je odločil, da bo postal odvetnik. Od te namere ni odstopil, čeprav niti tedaj, ko se je vpisal na pravo, niti med študijem ni kazal nikakih izrednih, a tudi ne povprečnih sposobnosti v tej smeri. Spomin je imel srednje dober in trd, izgovorjavo bolj slabo, toda ker si je bil teh pomanjkljivosti svest, je napel vse sile in si marljivo prizadeval za to, da bi premagal prirojene pomanjkljaje. Nazadnje, po več letih, ko je marsikateri izmed njegovih vseučiliških tovarišev že zaslovel ali dosegel visok položaj v državni službi, je Kossecki dosegel uspehe, ki so mu pridobili sloves zanesljivega odvetnika, a pozneje prav tako poštenega ter zaupanja in spoštovanja vrednega sodnika. To javno mnenje je zelo cenil. Spadal je v tisto redko vrsto ljudi, ki jih lastne težave in osebne pomanjkljivosti uče ceniti resnične vrednote. Marsikdo z njegovimi ambicijami bi se nazadnje vdal zagrenjenosti in zavisti. Kossecki ni poznal ne zagrenjenosti ne zavisti. Dokler je študiral, se je boril z velikimi materialnimi težavami. Sicer se teh težav ni rešil niti pozneje, ko je opravil magisterij. Tedaj je bila že prva svetovna vojna, toda spremembe, ki so se porajale in dozorevale med bojevanjem, se niso kaj prida poznale v življenju Kosseckega. Potem ko si je pridobil zaupanje enega izmed znanih varšavskih odvetnikov, je dobil zaposlitev v njegovi pisarni; naslednja leta je brskal po aktih ter spoznaval sodnijske kuloarje* - vse dotlej, ko so ga ob kijevski odpravi vpoklicali k vojakom. Preživel je ves ta vojni pohod, katerega zgode in nezgode je doživljal z naključnimi tovariši Bil ie lahko ranjen, od prostaka je napredoval za korporala, dobil je celo manjše odlikovanje in ko so ga v začetku enaindvajsetega leta odpustili iz vojske, se je vrnil k svojemu pripravništvu. Kmalu je ta kratka epizoda v nje- * Ozek hodn*. govem življenju izgubila sleherni pomen. Iz spomina so jo izbrisali drugi dogodki, to. pot osebni in odločilni. Nazadnje je opustil pripravništvo in odprl skromno, toda svojo pisarno, kar je bilo prav tako pomembno kakor svoj čas odločitev, da zapusti trgovino s kolonialnim blagom. Tedaj — imel je enaintrideset let — si je ustanovil tudi družino, ko se je oženil po pameti in praktično z neko gospodično Aliso Skorodynsko. To je bilo mlado dekle, repatriiranka iz Ukrajine, kjer so njeni starši, obmejni kmečki plemiči, imeli majhno posestvece v okolici Bele cerkve. Ker je bila izgubila očeta še med vojno, z materjo, ki je zbolela za tifusom, pa se je poslovila za večno na obmejnem repatriacijskem zbirališču, se je znašla v Varšavi popolnoma osamljena in brez sredstev za življenje. Z odvetnikom začetnikom, ki je bil blizu deset let starejši od nje ter kot moški bolj malo privlačen, se ni poročila iz posebne ljubezni. Vendar pa je prinesla za doto zdravo telo, dekliško lepoto, povprečno miselnost, ki pa jo je podpirala dobra volja, miren značaj in pi tisto trohico vdanosti, ki ne-pomogljivim in od usode zapostavljenim bitjem olajšuje, da se prilagode življenju. Res da je sanjala o učinkovitejši usodi, toda ko jo je doletela bolj skromna — jo je sprejela za svojo. Sicer pa je treba priznati, da je niti bližnja prihodnost niti naslednja leta niso razočarala. Spadala je v vrsto ženž gospodinj, zatorej ji je družinsk življenje, urejeno in brez pretresov, jemalo dovolj časa in nalagalo dovolj dela, tako da je mogla med vsakdanjimi drobnimi skrbmi in drobnimi radostmi napraviti razum in srce odporna zoper skušnjave in želje, 1 l presegajo tiste darove življenja, ki so ji bili dodeljeni. Kljub raznim materialnim težavam ni trpela pomanjkanja. Prav tako do nekega trenutka ni še doživela hujšega trpljenja. Od moža je prejemala več dokazov naklonjenosti, kakor se jih je mogla nadejati. Rodila je dva zdrava sina, mož je ni varal, dočakala ie naziv fiospe sodnikove in s tem naslovom združeni družbeni položaj, imela je služkinjo in krznen plašč, nazadnje svojo vilo ... česa, zaboga, si je mogla še želeti? Toda sedaj je vse to spadalo v preteklost. Kadar koli se je v zadnjih mesecih namerilo, da je gospa Alisa morala prehoditi tako dobro znano pot iz mesta do Naselja, so jo vselej obšla nasprotujoča si in silno zamotana čustva. Dokler ni nekega dne, ko je utrujena postala na mostu — bila je že prva pomlad in dan sončen, s prijetnim, omam-Ijivim zrakom — nenadoma, zanjo samo nepričakovano spoznala, da ji pač nikoli več ne bo dano, da bi se vračala domov ■ takim mirom, s kakršnim se je vračala poprej. V Naselju ni preživela veliko let življenja, nasprotno — komajda eno kratko leto. Toda čas, ki prednikuje katastrofam, se ne šteje po številu mesecev, temveč se meri s široko mero poznejših^ muk in izgub. Zatorej se je tudi gospa Alisa v spominih vživela predvsem v Naselje. Sicer pa je imela skorajda pet let časa, da tisto kratko razdobje tik pred vojno napolni z globoko domačnostjo. Tako je naneslo, da je prisilni beg sodnikov sovpadel z akcijo izseljevanja Poljakov iz Naselja. Gospa Alisa je ostala v Ostrowcu samo s staro Rozalijo, služkinjo še iz varšavskih časov, in z mlajšim sinom Aleksandrom, ki ga je, gotovo iz neugasljive^ ljubezni do rodnega kraja, klicala po rusko Alek. To pomanjševalnico je sprejela vsa družina. Starejšega fanta, takrat šestnajstletnega Andreja, pa je oče zaradi varnosti vzel s seboj v Varšavo. Izseljevanje je bilo ‘bliskovito. Prebivalcem so pustili komaj tri ure, da povežejo svoje cule, a s seboj so jim dovolili vzeti samo najpotrebnejše osebne stvari. Skoraj vsakokrat, kadar se je vračala domov, se je gospa Alisa spominjala tistega dneva pozne jeseni, ko je morala zapustiti svojo vilo — kakor da je skrit v znani okolici ter nestrpno čaka, da bi ga poklicala.