YU ISSN 0416-2242 VEDNO dnevi PRIPRAVLJENI — Pred om ABHO, praznikom enot atom- s “"No loško- kem ijske obrambe naše '°Jske, ki bo sicer 20. julija, so vojaki vnomaljske garnizije »Bela krajina« Popravili prikaz te enote. Novinarji iz e Slovenije so si ogledali priprave za “•'■Juvanje nuklearnih in kemijskih na-OV' napad ter dekontaminacijo “Preme. Na fotografiji: vojak z avtorskim kemičnim detektorjem do-*<* izdelave nadzoruje kvaliteto zra-*»• (Foto: M. Bezek) kpd dob dobil REPUBLIŠKO PRIZNANJE tRebnje — Ob dnevu civilne letos dobil priznanje tudi ^ j'- iviua uuuu pl iz.11 ai tj v. iuui Dob. Priznanje republiškega sekret dobili ariata za ljudsko obrambo so , 1 ?-a dosedanji prispevek pri raz-°JU civilne zaščite in aktivno delo pri usPosabljanju CZ. sPORočlLO BRALCEM Prihodnja številka Dolenjskega ■sta bo zaradi praznika dneva borca izšla dan pozneje, 5. julija. UREDNIŠTVO ETNOLOŠKI RAZISKOVALNI TABOR podzemelj —od l.do i. ju- 'Ja bo v Podzemlju v Beli krajini P°tekal etnološki mladinski razis-°valni tabor »Bela krajina 85«. abor; ki je že šesti po vrsti, bosta ®r8anizirali Zveza organizacij za e nično kulturo Slovenije v okvi-, B banj a »Znanost mladini« in Clnska raziskovalna skupnost etnka, ki sta zagotovili potrebna jnančna sredstva. Mladi razisko-C1 bodo pod vodstvom mentor- jev l- etnologov raziskovali ar- 1 “kturne značilnosti ljudskega stavb: arstva, družinsko sorodstve- 2veze prebivalstva, jezikovne ir e,ničn c značilnosti in posebnosti v ^niškem bodo filmske dokumentacije. izročilu, v praksi pa spoznali tudi metode etno- V Trebnjem že 18. tabor samorastnikov Od jutri do 6. julija bo na njem delalo 26 likovnih ustvarjalcev TREBNJE — Tu se bo jutri začel 18. tabor likovnih samorastnikov. Na njem bo do 6. julija ustvarjalo šestindvajset likovnikov — triindvajset slikarjev in trije kiparji. Prireditev bo tudi letos mednarodna, saj bo med udeleženci šest ustvarjalcev iz tujine: dva iz Zahodne Nemčije ter po eden iz Ekvadorja, Madžarske, Romunije in Čehoslovaške. Na slavnostnem zaključku 18. tabora bo govoril Bogdan Osolnik, sodnik Ustavnega sodišča Slovenije. Tega dne bodo v Galeriji samorastnikov v Trebnjem odprli razstavo slik Jana Hruške iz Brna, udeleženca letošnjega taborskega srečanja in dobitnika velike zlate plakete tabora. Razstavo bo odprl Tone Hočevar, direktor trebanjskih Tesnil, ki bodo sodelovala kot pokrovitelj. Ljudje ne želijo biti postavljeni pred »gotovo dejstvo«, ko gre za varstvo okolja in kmetijsko zemljo, ki jo bo prizadela gradnja savskih elektrarn__________________________ fiV&m Balkansko kolesarsko prvenstvo Championnat balkanioue de cyclisme Črnomelj, Metlika Nevo mesto 4.-7VII. 1985 KRŠKO — V Posavju ni ostrega nasprotovanja načrtovani gradnji verige sedmih savskih elektrarn od Vrhovega do Mokric, so pa nekatere pripombe in zahteve. Ker pa gre za največjo naložbo (in poseg v prostor) od časov gradnje tako imenovane južne železnice, je nujna tudi ustanovitev republiškega usklajevalnega telesa. obsežno usklajevanje razvoja Posavja, zato je taka zahteva razumljiva. Na celodnevnem posvetu prejšnji petek v Krškem, ki ga je sklical programski svet za Krško polje, udeležili p'a so sega tudi predsedniki in člani ne- katerih republiških komitejev in drugih ustanov, so veliko pozornost posvetili tudi varstvu okolja. Ob tem, da bi za pridelovanje hrane izgubili blizu 1.000 hektarov zemlje, so ribiči opozorili, da je treba tudi 650 ha prizadetih vodnih površin obravnavati kot kmetijsko zemljišče. V sredo otvoritev 18. Bakopa • Na popoldanskem delu posveta so v Krškem v treh skupinah obravnavali pereča vprašanja kmetijstva in varstva okolja, skupaj s podpredsednikoma republiškega izvršnega sveta Janezom Bohoričem in RK SZDL Jožetom Knezom pa so Posavci spregovorili o perečih gospodarskih vprašanjih v luči uresničevanja resolucije. Bohorič je poudaril, da od realnega tečaja dinarja in obresti ne smemo odstopiti in da se hudi časi šele začenjajo. Pozornost kaže posvetiti gospodarni rabi energije. Programski svet za Krško polje, ki so ga ustanovili pri medobčinski gospodarski zbornici Posavja je kljub nekaterim uspehom še prešibak za PRAZNIK RUDARJEV, BORCEV IN GASILCEV RUDNIK — ŠALKA VAS — V počastitev dneva rudarjev (3. julija), dneva borca, krajevnega praznika, 60-letnice IGD Rudnik — Itas in 40-letnice osvoboditve bo 4. julija več prireditev. Ob 8. uri bo tekmovanje področnih gasilskih društev za memorial Matevža Haceta (v rekreacijskem športnem centru Gaj). Parada gasilskih enot bo ob 11. uri na Rudniku, kjer bodo odprli nove gasilske prostore in razvili gasilski prapor. V kulturnem programu bodo sodelovali delavska godba iz Kočevja, nonet »Rog« iz Zeljn, folklorna skupina »Rog« in učenci osnovne šole. 9 Za pripravo krajinskih zasnov oz. načrtov za prve hidroelektrarne, žal, ni več časa, kvečjemu za tiste, kijih bodo gradili po letu 1990. Očitno bo še za marsikaj zmanjkalo časa, prav tega pa se Posavci bojijo in se ne želijo sprijazniti s tem, da bi bili postavljeni pred »gotovo dejstvo«. Balkansko kolesarsko prvenstvo bo odprl Marjan Rožič Izkušnje okoli krške nuklearke so še kako dobra šola, hkrati pa se zastavlja tudi vprašanje veljavnosti in »moči« raznih soglasij lokalnih oblasti. P. PERC 40 LET MLADINSKE KNJIGE V Šentjerneju bodo spet zapeli okteti Koncerti v 10 krajih PARADA OB STOLETNICI — Ob stoletnici prostovoljnega gasilskega društva Ribnica in 30-letnici občinske gasilske zveze je bila preteklo nedeljo v Ribnici parada vseh gasilskih društev iz občine. Gasilce je pozdravil tudi predsednik občinske skupščine Stanko Rus, ribniški gasilci so ob tej priložnosti dobili novo cisterno, občinska gasilska zveza pa novo komandno vozilo. Denar za nakup teh vozil so prispevale ribniške delovne organizacije. Občinska gasilska zveza je na svečanosti podelila posebni priznanji, ki sta ju prejela Stane Škrabec in France Ilc, Milan Češarek paje prejel plaketo »Veteran«. Na sliki: mimohod gasilskih enot po Kolodvorski ulici v Ribnici. (Foto: M. Glavonjič) ŠENTJERNEJ — Kar 42 oktetov iz raznih krajev Slovenije bo nastopilo na osrednji prireditvi tradicionalnega, že 13. srečanja, ki se bo začela v soboto, 29. junija, s povorko ob 15.30 in se nadaljevala s koncertom na prireditvenem prostoru poleg hipodroma (ob slabem vremenu pa v veliki dvorani šentjernejske osnovne šole). Okteti bodo najprej nastopili posamično, nato pa se zlili v en pevski zbor, ki mu bo dirigiral Ciril Krpač, umetniški vodja Koroškega akademskega okteta iz Ljubljane, ki bo v Šentjerneju praznoval 30-letnico ustanovitve. Šentjernejsko srečanje oktetov je letos prvič bienalno, kar pomeni, da ga bodo tudi poslej pripravili vsako drugo leto. Vsi sodelujoči okteti so ali pa še bodo nastopili na koncertih v desetih krajih zunaj novomeške občine, kar je tudi novost. LJUBLJANA — Z današnjo osrednjo slovesnostjo v Cankarjevem domu, kjer je govoril kot slavnostni govornik France Šetinc, je založba Mladinska knjiga sklenila teden prireditev v počastitev 40-letnice svojega delovanja. Prav na ta dan, 27. junija, je bila namreč založba pred 40 leti ustanovljena. Na slovesnosti so podelili nagrade in priznanja najzaslužnejšim nekdanjim in današnjim sodelavcem Mladinske knjige. BERITE DANES! Jasnih zamisli nam manjka S ponedeljkovega posveta o razvoju kmečkega turizma na Dolenjskem NOVO MESTO — O tem, da je lahko kmečki turizem dodaten vir dohodka za mnoge kmetije, da prispeva k urbanizaciji podeželja in tudi splošnemu napredku, ni več nobenega dvoma. Ta spoznanja so bila tudi glavna pobuda, da smo v iztekajoči se srednjeročni načrt vpisali izgradnjo kar 6000 novih ležišč na turističnih kmetijah. jSKRA PRAZNUJE ie tu(*i dan Iskre. Letos bo v jj? .Va °** ,em prazniku 29. junija ti,.? V Gorici. Organizator in gos-rik \ Iskre — Avtoelekt- letn Gorica, ki slavi letos 25-obstoja. Po osrednjem prog-iskrašev. še družabno srečanje vseh Po večkratnih popravkih se je nazadnje izcimilo le okoli 500 novih ležišč, tako da jih- je zdaj skupno že 2000. Vendar pa je Dolenjska po tej strani — čeprav ima veliko možnosti — še vedno nepopisan list, saj uradno ne premore turističnih ležišč. O razmahu kmečkega turizma je bil 24. junija v Novem mestu razgovor, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Turistične zveze Slovenije in njene komisije za razvoj kmečkega turizma. Čeprav se Dolenjci ne morejo pohvaliti, da so prav vsi podpisali družbeni dogovor o razvoju kmečkega turizma, ki je bil sprejet leta 1981, ie vendarle res, daje marsikdo razmišljal o tem. Vendar pa izkušnje s turizmom pri nas niso najboljše. V Kmetijski zadrugi Krka iz Novega mesta so že pred sedmimi leti izbrali nekatere kmetije, ki naj bi prišle v poštev za to dejavnost, toda nazadnje se je zataknilo pri denarju. Kakor je dejal predstavnik zadruge, banke niso bile Sicer pa so se razpravljalci dotaknili tudi izobraževanja, ki je prvi pogoj za razvoj kmečkega turizma. Prav na tem področju pa je bilo zelo malo narejenega, kar je seveda velika škoda. J. SIMČIČ na 2. strani: • Biti ali ne biti na 3. strani: • Izhod je v zavarovanju letine na 4. strani: • Če revni pitajo tudi bogate na 5. strani: • O Krupi pa nič na 6. strani: • Računalnike dobijo vse šole na 8. strani: • Zakaj je tako? na 9. strani: • Največja športna prireditev na Dolenjskem na 17. strani: • Koga so izkopali v Embuju na 24. strani: • Pozeba vzela brusni-ške hrustavke NOVO MESTO — Dolenjska in Bela krajina bosta od srede pa vse do prihodnje nedelje gostiteljici doslej največje športne prireditve v tem delu Slovenije, 18. balkanskega prvenstva v kolesarjenju. Slavnostna otvoritev Bakopa bo v sredo ob 18. uri na novomeškem Glavnem trgu, ko se bodo v mimohodu predstavile vse udeleženke prvenstva, Bakop pa bo po končanem kulturnem programu in krajšem nastopu čeških artistov na kolesih odprl Marjan Rožič, član predsedstva Zveze konference ŠZDL. Se predtem pa bo že ob 17. uri na Glavnem trgu promenadni koncert godbe milice iz Ljubljane. Po zadnjem sestanku organizacijskega odbora v ponedeljek lahko z gotovostjo trdimo, da je za pričetek Bakopa že danes vse nared ter da Novo mesto, Metlika in Črnomelj povsem pripravljeni čakajo prihod udeležencev. Velika večina jih je tačas že na Dolenjskem, saj sta takoj po končani dirki po Jugoslaviji prispeli v Novo mesto reprezentanci Grčije in Jugoslavije, vse pa kaže, da se jim bosta že ta teden priključili še vrsti Romunije in Bolgarije. Kot je znano, bodo najprej sedli na kolesa mladinci, ki se bodo v četretek ob 10. uri pomerili v Beli krajini, dan zatem bo med Novim mestom in Kostanjevico ekipna dirka članov, v soboto posamična dirka mladincev med Metliko, Črnomljem in Gradcem ter v nedeljo vrhunec prireditve s posamično vožnjo Članov na krožni progi med Novim mestom, Otočcem in Ratežem. Štiridnevno prireditev bodo s svojimi nastopi v Črnomlju, Metliki in Novem mestu popestrili še svetovni prvaki v ciklobalu in akrobatiki na kolesih, tekmovalci iz ČSSR. Več o Bakopu še v Prilogi in na športni strani! B. B. PRIZNANJA OB DNEVU SAMOUPRAVLJALCEV LJUBLJANA — V torek, 25. junija, je bila v Ljubljani proslava dneva samoupravljalcev in 35-letnice samoupravljanja. Ob tej priložnosti so tudi podelili priznanja in nagrade za uspešno uveljavljanje samoupravljanja in listine s plaketo »Josip Broz—Tito — 35 let samoupravljanja«. Med dobitniki priznanj sta bila tudi Mihajlo Čule iz Brežic in Boris Dvojmoč iz Črnomlja. Listino s plaketo pa sta med drugimi dobila Dragica Galič iz Novega mesta in Jure Perko iz Črnomlja. Priložnost za Turistične velesile iztržijo od turizma tudi po nekaj milijard dolarjev. Mi se zadovoljimo s pičlo poldrugo milijardo. Toda dolgo ne smemo ostati pri tej Številki. Že Slovenija naj bi v bližnji prihodnosti iztržila milijardo dolarjev. Za to ima vse možnosti. In ni dvakrat reči, da bosta turistično razviti območji, kakršni sta Gorenjska in Primorska, pridobili levji delež te vsote. Ostalo pa bodo moralo prispevati tudi drugi. In tu čaka priložnost bržkone tudi Dolenjsko. S pomočjo Krke, tovarne zdravil, in njenih zdravilišč ter Otočca, seje že začela prebujati iz mrtvila. Svoj delež pa bi nemara lahko prispeval tudi kmečki turizem, ki ga pri nas sploh ni. Korist od njega bi bila nekajkratna. Za kmete bi pomenil turizem dodatni vir dohodka, naše podeželje bi se še hitreje urbaniziralo. Tudi splošna kulturpa raven bi se dvignila. Vendar pa na Dolenjskem manjka jasnih zamisli, manjka sile, ki bi meglene težnje združila in zmogla toliko reči, da bi spravili skupaj nekaj turističnih kmetij. Seveda brez sodelovanja odločilnih dejavnikov ne bo šlo, prav tako ne brez banke, da o podpori politike ne govorimo. J. SIMČIČ 9 V razpravi je sodeloval tudi Slavko Plaveč, direktor tozd Zdravilišča iz Krke, novomeške tovarne zdravil, ki zdaj razpolaga že s 1500 Hotelskimi ležišči in zanjo ne bi bilo problem prodati še ležišča na kakšnih 100 turističnih kmetijah. Vendar pa koncept tega turizma na Dolenjskem še ni dogovorjen, niti kmetijske zadruge in vsi ostali ne vtdo natančno, kaj bi bilo potrebno narediti. Ob jasnih zamislih in načrtih tudi ne bi bilo težko dobiti denar, da bi v novomeški občini v nekem strnjenem kompleksu naredili nekaj vzorčnih turističnih kmetij. zainteresirane za naložbe v to panogo. Predstavnik trebanjske občine je dodal, da tudi pri njih niso nič naredili, a imajo zdaj resen namen, še posebej, odkar so vključeni v nekatere projekte FAO. Podobne razmere so tudi v obeh belokranjskih občinah. Po poslabšanju v četrtek in petek, bo ob koncu tedna sončno in toplo. <■ HKRATI JE PELO NAD 7000 PEVCEV IZ 230 ZBOROV — Z veličastnim pevskim nastopom se je v nedeljo v Šentvidu pri Stični iztekel 16. tabor slovenskih pevskih zborov, ki je bil tokrat posvečen 40-letnici osvoboditve, štejemo pa ga lahko tudi za pomemben dogodek v okviru evropskega leta glasbe. Po uspelem sobotnem koncertu petih zamejskih pevskih zborov seje v nedeljo kljub muhastemu vremenu znova sešlo nad 7000 pevcev iz vseh koncev Slovenije in po povorki skozi Šentvid oblikovalo ogromen zbor, kije pod vodstvom več dirigentov in ob spremljavi godb zapel devet pesmi. Slavnostni govor je imel dr. Marjan Rožič, član predsedstva SZDL Jugoslavije, ki je poudaril, da so pevci spet dokazali, kako je šentviški tabor »izjemen, vsem Slovencem drag in cenjen kulturni dogodek, ki nas povezuje, združuje«. — Na posnetku: »Pomlad«, je dirigiral Stane Habe. (Besedilo in slika: D. Rustja) Št. 26 (1872) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek, 27. junija 1985 Cena 50 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI SREBRNI ZNAKI ZSS RIBNICA — Danes zvečer bo v ribniškem Domu JLA ob dnevu samou-pravljalcev Jugoslavije. 27. juniju, skupščina kluba, na kateri bodo pregledali delovne rezultate v preteklem letu in podelili srebrne znake Zveze sindikatov. Dobili jih bodo: Tone Matelič iz Donita. Jože Tanko in Viktor Blatnik iz ITPP, Janez Arko iz Inlesa, Mirko Gorišič iz Rika in delovna organizacija Riko — TOZD Rikostroj. V korak z informatiko Društvo računovodskih in finančnih delavcev Dolenjske skrbi zlasti za izobraževanje kadrov_________ MLADI O SVOJEM NOVO MESTO — V Novem mestu je bil 21. junija občni zbor Društva računovodskih in finančnih delavcev, ki vključuje 1300 članov iz vseh štirih dolenjskih občin. Izvoljen je bil nov, 23-članski odbor, za predsednika društva pa ponovno predlagajo Novomeščana Marijana Šonca. POLOŽAJU ČRNOMELJ — V osnovnih organizacijah črnomaljske mladine je potekala problemska konferenca o socialnem položaju mlade generacije, ki so jo pred kratkim strnili v nekaj zaključkov. Največ pripomb je bilo na stanovanjsko problematiko, izobraževanje, štipendiranje, težave mladih družin. Obsodili so stanovanjsko politiko v združenem delu, saj daje prednost individualnim gradnjam. Kot je v navadi, so občni zbor začeli s krajšim kulturnim programom, nato pa je nad 200 udeležencev posl. šalo strokovno predavanje mag. oec. Franca Koletnika iz Maribora o računovodstvu z novega zornega kota. Naloge računovodskih delavcev se namreč bistveno spreminjajo, saj se računovodka opravila iz nekdanjih evidentičarskih oblikujejo v ustvarjalno delo preprostih in tudi strokovno zahtevnejših poslovnih informacij. PRIPRAVE NA TEDEN TURIZMA Pri vsem tem pa se računovodske funkcije vedno bolj povezujejo s sodobnim informacijskim sistemom, ki ga obvladujejo s pomočjo elektronskih naprav. Društvo je tudi v zadnjih dveh letih največ svoje dejavnosti posvetilo izobraževanju članov. Organiziranih je bilo 22 seminarjev, ki sejih je udeležilo 1633 članov. Obravnavali so sestavo zaključnih in periodičnih obračunov ter novo zakonodajo, ki zahteva računovodske in finančne službe. Letos so prvič v sodelovanju z Društvom ekonomistov organizirali skupno posvetovanje o problemih razvoja računalniško zasnovanih informacijskih sistemov. Glede na število članstva se s tokratno udeležbo na občnem zboru ne morejo pohvaliti, zanimivo pa, da iz nekaterih delovnih organizacij članstva ni ne na občne zbore ne na ekskurzije, malo pa se jih tudi udeležuje strokovnih sestankov. R. B. NOVO MESTO — Organizacijski odbor za pripravo tedna turizma na Dolenjskem je sprejel okvirni načrt prireditev, ki bodo v prvi polovici septembra potekale v Novem mestu. Dolenjskih Toplicah, Dobravi, Semiču, Otočcu, Šentrupertu in drugod. V prostorih Kompasove poslovalnice na Titovi 12 v Ljubljani pa bo ves september razstava »Dolenjska. Bela krajina in Posavje vabijo«. Delegati so predlagali nekaj koristnih sprememb in dopolnitev, grajali pa so zaporo novomeškega Glavnega trga, ne da bi predhodno uskladili program prireditev. Prazen trg oziroma zapora pač ne more biti sama sebi namen. Zaradi pomanjkanja denarja letos ne bo razstave »Gozd-gobe-cvetje«, ampak bo ta prireditev kot sestavni del tedna turizma na Dolenjskem postala bienalna ali celo trienalna. J. SAJE PRIČETEK REPUBLIŠKE MLADINSKE DELOVNE AKCIJE »TREBČE 85« —V nedeljo so pred osnovno šolo MarijeBrozvBistriciob Sotli slovesno odprli letošnji tabor Spominski park Trebče 85. V imenu brežiške, krške in šmarske občine, kjer bodo brigadirji pomagali pri gradnji telefonije, postavitvi stebrov v vinogradih Slovina na Bizeljskem in drugih delih, je 77 brigadirjev prve izmene pozdravil podpredsednik krške občinske skupščine Roman Sotler. (Foto: P. Perc) Računalnik bo tudi za modo Novoteks nabavlja prvi procesni računalnik za proizvodnjo TEENS programa NOVO MESTO — Ob bližnji 15-letnici Novoteksove Konfekcije, kije pred dvema letoma z modnim in športnim TEENS programom na hitro osvojila trg, posodabljajo proizvodnjo tudi z nabavo procesnega računalnika. Že letos bo začel delati. Z novo računalniško napravo bodo očale barve novim izdelkom, in sicer Novoteksove kreatorke lahko dol- kombinacijo 260 možnih odtenkov. Računalnik bo razmnoževal kroje, jih konstruiral in avtomatsko krojil, obenem pa pazil tudi na boljšo izrabo materiala. To je le nekaj njegovih lastnosti, nad katerimi se v prvem hipu v Novoteksu najbolj navdušujejo. ljubljansko pismo Biti ali ne biti Kako izpod zadušljivega jarma inflacije? LJUBLJANA —Jugoslavija se je v zadnjih petih letih glede na stopnjo rasti cen na drobno povzpela na šesto mesto v svetu, z lansko inflacijo pa smo dosegli rekord v Evropi. Vrednost osnovnih sredstev jugoslovanskega gospodarstva je znašala ob koncu lanskega leta 7.270 milijard dinarjev in je bila samo za petino večja od dolgov (20 milijard dolarjev od tujine in 7 milijard dolarjev do domačih deviznih varčevalcev). (znižali) tečaj dolarja na 100 din, bi se nič ne spremenilo. S tem ne bi povečali niti standarda niti družbene lastnine. Prav pomanjkanje stvarnih ekonomskih kriterijev — razvrednotenje cene družbenega kapitala in dela — je privedlo do ogromnega pretakanja družbene lastnine v privatno. Samo stvarna vrednost dela in kapitala je najboljša zaščita pred razpadanjem samoupravnega ekonomskega sistema, podcenjevanje dela in kapitala pa vodi v privatizacijo družbene lastnine, hkrati pa tudi v državni socializem. Tako slej ko prej ostaja naša glavna naloga — ukrotitev inflacije. Za nas to vprašanje pomeni biti ali ne biti. Večina držav v raz-vojutega ključnega vprašanja stabilizacije ni rešila, zato so »odplavale« v negotove vode dolgoročne ekonomske krize. O naši gospodarski stiski govorijo tudi drugi podatki. Tako okrog tri četrtine zaposlenih v družbenem sektorju ne more več s svojimi osebnimi dohodki redno plačevati nujnih mesečnih izdatkov za preživljanje štiričlanske družine. Razponi v zaslužku se zmanjšujejo, krepi se uravnilovka. Okrog 1,7 milijona zaposlenih v družbenem sektorju dela tudi zunaj rednega delovnega časa, 2,5 milijona pa jih obdeluje zemljo. Hranilne vloge so večje od skupnih osebnih dohodkov zaposlenih Jugoslovanov, delež prihodka iz rednega delovnega razmerja pa se zmanjšuje v skupni masi prihodkov prebivalstva. Družbena lastnina je tako pod vse močnejšim pritiskom dolgov zasebnega kapitala, tujega ali drobnega domačega. Kar pa je še huje — ne povečuje se s takšno naglico, da bi sc lahko otresla tega jarma, ki jo vse bolj pritiska k tlom. Delavci pa usmerjajo svojo aktivnost v privatni sektor. In zakaj je tako? Del naše na videz revolucionarne ekonomske misli krivi za takšno stanje uvedbo realnih (visokih) obrestnih mer in nizek tečaj (vse manjšo vrednost) dinarja. Joda tudi če bi povsem ukinili obrestno mero in proglasili • Priložnost Jugoslavije i v tistem, v kar nas silijo zunaji finančni partnerji, temveč — v sistemu. Mi v osnovi vsaj nimamo tekme med dobičkom in dnevnim zaslužkom, zaradi katere je inflacija ali pa ta tekma neskončna. Po drugi strani pa je za nas socializem in samoupravljanje nekaj, za kar se jevredno bojevati, tako prvo kot drugo pa bi biloneposrednoogroženo, če bi imeli trimestno stopnjo inflacije. Bomo ali ne bomo izkoristili te prednosti sistema in našo vero v socializem? V tem trenutku ima odgovor na to vprašanje neprimerno večji pomen od »najpametnejšega« paketa ukrepov, ki ga bo država sprejela, da bi obrzdala inflacijo. Ekonomske zakonitosti bi ta problem lahko enostavno rešile: vsi tisti, ki ne morejo vrniti denarja. bi morali propasti. Mi pa nismo pripravljeni ••rrejeti tega recepta in sc namesto ukinjanja ozdov oklepamo inflacije kot vira manjkajočega denarja. To se najbolj očitno vidi v sedanjem poskusu najti sredstva za kritje tečajnih razlik in v podpori izvozu za vsako Naša splošna nepripravljenost, da-bi se odločneje lotili reševanja vprašanj izgubarjev, je eden osnovnih vzrokov inflacije v Jugoslaviji. VINKO BLATNIK '1 r BRIGADIRJI ZOPET V BELI KRAJINI — Letošnjo belokranjsko mladinsko delovno akcijo je v brigadirskem naselju v Lokvah pri Črnomlju otvoril predsednik centra za mladinsko prostovoljno delo pri RK ZSMS Jože Školč (na sliki). V ospredju je vodstvo akcije, ki je sksperimentalna: posebno pozornost bodo posvetili računalništvu in samoupravi. Brigade gradijo vodovod 120 brigadirjev začelo v metliški občini graditi vodovodno omrežje LOKVE PRI ČRNOMLJU — Minulo nedeljo je bila v brigadirskem naselju v Lokvah pri Črnomlju otvoritev mladinske delovne akcije »Bela krajina 85«, na kateri bo v treh izmenah sodelovalo več kot 400 brigadirjev iz vse Slovenije. Brigadirji bodo v obeh belokranjskih občinah gradili vodovod, in sicer v metliški od Brašljevice do Drašičev in Rajakoviči-Kuljaji- Glavica, v črnomaljski pa v semiški krajevni skupnosti. V Metliki imajo pripravljen tudi dopolnilni program, in sicer gradnjo telefonske kabelske kanalizacije. Jubilej Konfekcije pa bodo v Novoteksu zaznamovali tudi z začetkom gradnje nove likalnice, ki bo opremljena s sodobnimi klimatskimi napravami. Poleg likalnice bo novo tudi carinsko skladišče. Novoteks, ki je sicer tovarna z najstarejšo tradicijo v novomeški občini, je šele pred poldrugim desetletjem začel proizvajati konfekcijo, zdaj paje to najdonosnejši tozd v vsej tovarni. V novomeškem delu Konfekcije, ki ima tovarne še v Vinici in Trebinju, delajo trenutno samo za izvoz. Kljub zaostrenim tržnim zahtevam in padcu kupne moči so v prvem četrtletju letos v Konfekciji ustvarili okrog 100 milijonov dinarjev ostanka dohodka, poprečni osebni dohodek pa je ob zadnjem izplačilu znašal 32.000 din. Dela, ki jih bodo opravili brigadirji v Beli krajini samo po osnovnem programu, bodo presegla 13,6 milijona dinarjev, tista v dopolnilnem programu pa bodo veljala 4,7 milijona dinarjev. Stroški bodo po planu dobrih 5,86 milijona dinarjev, kar vsekakor dokazuje upravičenost akcije. 120 mladincev brigad, ki so prišle iz Ljubljane — Centra, Kamnika, ter skupna brigada Tolmina in Idrije so v ponedeljek začeli dokončevati vodovod Brašlje-vica — Drašici. 16 brigadirjev brigade Rdečega križa, ki letos delajo v prvi izmeni, pa bo na področju Črnomlja, Otovca, Petrove vasi, Semiča, Lokev in Talčjega vrha opravljalo vzgojno, zdravstveno in socialno dejavnost. Akcijo, ki jo bodo vodile koman-dantka Andreja Krštinc, namestnica komandantke za naselje Mojca Vrlinič in namestnica komandantke za interesne dejavnosti Ilinka Todorovski; Še vedno pa je zaslužek, ki ga delavke dosegajo z izpolnjevanjem ali celo preseganjem evropsko priznanih norm, nižji od poprečnega zaslužka v občini in republiki. R.BAČER traser pa bo Aleš Komac, je odprl Jože Školč, predsednik centra za mladinsko prostovoljno delo pri republiški konferenci ZSMS. V kulturnem programu so ob otvoritvi belokranjske mladinske delovne akcije sodelovali: folklorna skupina črnomaljske osnovne šole, recitatorke srednje šole Edvarda Kardelja in ansambel »Ločani«. B. M. Prevoz z lastnimi vagoni Integralni transport na pragu pomembne odločitve — Lastni vagoni so dobra dolgoročna rešitev NOVO MESTO — Odbor za integralni transport pri Medobčinski gospodarski zbornici za Dolenjsko je 14. junija razpravljal o problematiki prevozov, zlasti železniških, in s tem v zvezi o slovenski pobudi, naj bi večji uporabniki železniških storitev nabavili lastne specialne vagone. • Za lastnike vagonov daje železnica 20 odst., za lastnike specialnih vagonov pa 30 odst. popusta pri prevozih, lastniki vagonov pa tudi ne bi plačevali pe-nalov in bi lahko vagone uporabljali kot skladišča. Znano je, da slovensko železniško gospodarstvo pesti stalno pomanjkanje vagonov, predvidevajo pa, da bo to pomanjkanje v naslednjih letih še hujše. Slovenija si že zdaj izposoja 2500 vagonov, ugotavljajo pa tudi, da jih večkrat uporabljajo za skladiščenje. Po vzoru svetovne prakse predlagajo v slovenski gospodarski zbornici in v železniškem gospodarstvu, naj bi ŽTO Novo mesto pri osmih največjih uporabnikih vagonov na svojem območju dosegel nakup lastnih specialnih vagonov za prevoz blaga. K tej akciji pa želijo pritegniti še GG Novo mesto, Belt Črnomelj, Krkin tozd Izolacije, IMP Ivančna Gorica, rudnik Kanižarico in Novoles. Predlog se je zdel udeležencem posveta sicer zanimiv, vendar so menili, da zahteva razvoj integralnega transporta tudi ustrezen razvoj industrijskih tirov. Toda v novomeški občini nastaja vselej vprašanje Lokacij za take tire, obenem pa tudi vprašanje racionalnosti. Po drugi strani je na Dolenjskem značilna usmerjenost v cestni prevoz, kot so povedali v razpravi, po krivdi železnice, ker nima vselej na razpolago vagonov in ker zamuja pri transportu. Menili so, da za akcijo nabave lastnih vagonov ta trenutek ni najbolj primeren zaradi zmanjšanih investicijskih sposobnosti gospodarstva, predvsem pa bi se morali najprej v bankah dogovoriti za možnost najetja kreditov pod ugodnimi pogoji. R BAČER NASA ANKETA i i Iznajdljivost pred delom? \ S \ * Je delo pri nas še cenjeno, je še vrednota ali morda v miselnosti in obnašanju ljudi v vsakodnevnem življenju prednjačijo druge stvarii? Znamo pravilno ovrednotiti in nagraditi pošteno delo in prizadevnost ali bolj ali manj javno poveličujemo iznajdljivost in druge vrednote, ki to resnično so ali pa ne? Večina, ki smo jih vprašali o tem za današnjo anketo, meni. da je pošteno delo, najsi bo fizično ali umsko, pri nas premalo cenjeno in nagrajevano. Bolj je cenjena iznajdljivost. Bolje shajajo tisti, ki znajo lepo govoriti, Pa tisti, ki se na delu odpočijejo za popoldansko šušmarjenje. Dokler s delovnih organizacijah plačujemo slabe in dobre delavce brez bistvenih ali celo nikakršnih razlik, niti ne more biti bistveno drugače. \ \ \ * \ i I I HELENA VOGRINC, prosvetna delavka z osnovne šole v Artičah: »Delo je dandanes razvrednoteno, fizično in umsko. vendar ne v vseh poklicih enako. V šolstvu najpogosteje čutimo, da smo pri nagrajevanju na repu. zato je med prosvetnimi delavci veliko nezadovoljstva. Upam, da se bo odnos do vrednotenja dela spremenil na bolje, da bo pridnost bolj cenjena od lenobe, dejanja bolj od besed. Otroke vzgajamo v tem duhu, vendar jih zgledi v vsakdanjem življenju odvračajo od tega.« JOŽE JAGRIČ, carinik Carinarnice Krško: »Delo je vrednota, vprašanje paje, koliko to vrednoto sami cenimo. Razlog vrednotenja dela kot vrednote je tudi v delovnih mestih, ki nastajajo kot posledica različnih administrativno-upravnih odločitev, ki postavljajo pod vprašaj delo kot vrednoto. Delo ne bo zares vrednota, dokler ne bomo sami spoznali, da je tako delavec ob stroju, kot tisti za pisalno mizo, potreben.« JOŽE PEGANC, varnostnik v Metliki: J »Delo varnostnika ni najbolj spoštovano-Ljudje vidijo samo to, da ni fizično na- j porno, da delamo podnevi, ponoči, ob |J nedeljah in praznikih, pa ne. Kot da je * delo samo dvigovanje težkih bremen-Tudi sicer mislim, daje delo v naši družbi tj slabo spoštovano. Samo s poštenim delom |J in prizadevnostjo si ne bo nihče ustvaril 1 premoženja. Tudi če daš na šihtu vse od sebe, ne boš imel veliko ali pa nič več od tistega, ki pride v službo počivat, da lahko popoldne doma bolj fuša.« INMP*’ ______ “S DUŠAN MULLER, kontrolor v Gorenjevem tozdu Kompresorji v Črnomlju: »Delalo bi se lahko bolj, a marsikje ni pravih stimulacij. Za Jugoslavijo nasploh je znano, da ljudje premalo delajo, a ne vsi. V neposredni proizvodnji, tudi v našem tozdu, kjer imajo delavci norme, ki se približujejo evropskim, ni časa za počitek in nabiranje moči za popoldansko delo na kmetiji ali v obrti. Delo naj bi bila najpomembnejša vrednota za preživetje, a za marsikoga je bolj pomembno, kako se v življenju znajde. Ne rečem pa, da ljudje niso pripravljeni delati, če le od tega tudi kaj imajo.« K FRANC PETEK, kmetovalec iz Hrovače pri Ribnici: »Pred desetimi leti sem začel s preko 30 glavami živine, od marca letos jih imamo le 12. To najbolj zgovorno pove, kako je vrednoteno kmetijstvo danes. Kljub vsemu upam, da bo kmetovanje v kratkem bolj cenjeno, saj gradim hlev za še 10 glav živine. Delo je in mora biti vrednota. Z njim se izkoplješ iz težav. Tudi kmetovanje je vedno bolj spoštovan poklic. Beseda kmet ni več žaljivka kot pred leti.« I! Ji i! MALKA GLAVAN, čistilka na tre; l banjški občini: »Delo snažilke še nikoli n' I bilo kaj dosti cenjeno. Tudi sicer pri nas i nobeno delo ni prav cenjeno. Bolje shajajo tisti, ki imajo dobro namazan jezik, ki znajo lepo in dolgo govoriti. Tak odnos do 1 dela velja v družbi, doma pa moje delo i zelo cenijo. Lahko bi rekla, da v domačem | krogu cenimo pridne delavce in tudi delo i spoštujemo, v družbi pa, žal, ne.« SLAVKO STANIŠA, poslovodja Elektrotehne v Novem mestu: »Prišli smotako j daleč, da dobiš plačilo za delo in za < nedelo. Ni malo takih, ki živijo po° ' »sončno upravo«, pa jim nič ne manjka-Med delavci je premalo delovne zavesti- * 3 ' Mnogi izkoristijo vsak trenutek za to, da posedijo, nemalo pa je tudi takih, ki na- ; merno poškodujejo stroj, da jim v času p°" i pravila ni treba delati. Takšne delavce naš' zakoni in sodišča preveč ščitijo. Mnog0; | krat delavca kljub večjim prekrškom 1,1 [ mogoče kaznovati s prekinitvijo delovne- j ga razmerja. Strožji ukrepi bi delu gotovo vrnili ugled.« STANE LUŽAR, ročni stavec v Kočevskem tisku: »Na vprašanje, če je delo 3* vrednota, lahko odgovorim z enim saml,,’ stavkom: delo plačano pa ni.« je cenjeno, ustrezn0 MILAN JANČIČ, čevljar iz Sevnice: »Delo še vedno ni cenjeno, ko* tako radi govorimo. To ve vsak, ki živi od truda svojih rok. Človek ima j občutek, da so v podcenjevanju človeka, ki opravlja fizično delo, naj gre ■ za kmeta ali smetarja, najhujši tisti, ki so se nekako pogospodili. Tud' | med obrtniki ni več nekdanjega sodelovanja in toplih odnosov. Tisti, kise gredo t im. posle, sicer še pozdravijo, če kaj potrebujejo, če pa takšnega srečam na cesti, me ne pozna.« _ ___________________________________________ L r kmetijstvo , strokovnjaki FAO V TREBNJEM — Pretekli petek in Jsoboto so se v trebanjski občini mudili J Predstavniki FAO. Vodila jih je dr. r. aria Niez. pogovore s tamkajšnjimi strokovnjaki in kmeti Izhod je v zavarovanju letine Visoke premije so kmete odvračale od zavarovanja, zato jih bodo znižali BREŽICE — Posavsko regijo v zadnjem desetletju pestijo naravne nesreče skoraj brez premora. Od leta 1982 dalje so pozebe, toča, suša, poplave in žled povzročili za več kot 1,1 milijarde škode. Na Bizeljskem so je n; ... itn miiiinnnv v sevniški občini predlanskim za 28 in iani za 483 ocenili za 320 milijonov, v milijonov, na območju gozdnega milijonov. Vsote so zares ogromne, zato ni logično, da je na tem območju zavarovane komaj 12.5 odst. kmetijske proizvodnje. Samo na solidarnost ne bo več mogoče računati, saj na primer v republiki že spreminjajo merila zanjo. Normalna pot vodi k temu, da bi dobil kmet škodo povrnjeno iz. sredstev zavarovalnice. Zaradi tega so si posavski kmetijci že postavili za cilj postopno zavarovanje vseh poljedelskih, vinogradniških in sadjarskih površin, svinj, perutnine in živine. To je izvedljivo le ob znižanju premij za zavarovance. Za zdaj napove- knietijskii ku. ■ Hei '°Peranti pa je vodil inž. Wilhelm rzog- Razgovori štejejo v sklop »Projekta o razvoju manj razvitih pod-*°CIJ v občini, o katerm sodelovanje rP°teka že dalj časa. J ZA VEČ KOT |pOL MANJŠI PRIDELEK j KRŠKO — Pozimi je trajne nasade £ sadovnjake, vinograde in nasade ri-| za krškega M-Agrokombinata in jPjegovih kooperantov prizadela zim-j a Pozeba, zatem še spomladanska (Pozeba, in da bi bila nesreča še večja, * zgodaj po cvetenju kosila še toča. Heakujejo, da bodo naravne nesreče ^anjšale pridelke za 60 in celo za 80 •^stoikov. TOBAK NA 8 HEKTARIH ČRNOMELJ — Letos so v črnomaljski občini zasadili s tobakom okrog g hektarov polj. čeprav so za to kulturo načrtovali 10 hektarov zemljišč. Seme je namreč zaradi slabega vremena vzklilo zelo slabo, neenakomerno, a tudi sadik niso mogli pravočasno presaditi, zaradi suše. Sicer pa seje za tobak, ki ga letos v Beli krajini gojijo že četrto leto, v črnomaljski občini odločilo 74 pridelovalcev, torej skoraj dvakrat več kot lani. gospodarstva v Posavju pa za 287 dujejo. da se bodo zmanjšale za 50 odst.. Razliko bi pokrivali skladi za pospeševanje kmetijstva v posavskih občinah, temeljne organizacije koope- • V Posavju imajo zasebni kmetije tudi sklad za vzajemno pomoč. Tako so organizirani v krški občini. V primeru, da bi v regiji sprejeli samoupravni sporazum, kakršnega snujejo, bi ta sklad lahko ugasnil, saj bi za te kmete prevzela skrb zavarovalnica skupaj s TOK in skladi za pospeševanje kmetijstva. rantov in zavarovalna skupnost Triglav, ki lahko ponudi-večje ugodnosti. Za sedaj je prvi cilj doseči republiško povprečje zavarovanja, ki obsega 25 odst. kmetijske proizvodnje. Sprejeti nameravajo samoupravni sporazum, s katerim bi se podpisniki obvezali, da bodo spoštovali obveznosti, ki so jih načelno že sprejeli. Za znovomeške tržnice Novo MESTO — Kljub dobro ^edeni tržnici je v ponedeljek, 24. ju-zjutraj primanjkovalo lepih n'ja, -;«šen ^ 'J 'n drugega sadja. Na izbiro so ’ d' C ^ borovnice, hi sojih ženske pro-fsajale v litrskih kozarcih po 300 din. 0 ata je tokrat veljala 120 din, para-I ' 'K je bil po 180 din kilogram, pa- ‘Doh* P° ^'n' ja^Ca 1,0 ^ C*m' . r° je bil trg založen z jušno zele- Javo ter z obrtniškimi izdelki vseh »vrst. Sejmišča NOVO MESTO — Na ponedeljkov sejem so kmetje pripeljali 185 prašičev, starih 7 do 10 tednov, ’n 200 prašičev, starih 10 do 12 tednov. Lastnika je zamenjalo ysega 144 živali, saj kupcev ni bilo veliko. Mlajše pujske so prodajali P° 6.000 do 8.000 din, starejše pa po » 000 do 12.000 din. BREŽICE — Na sobotnem Sejntu je bilo naprodaj 367 prašičev, starih do 3 mesece. Prodali so jih *8. Kilogram žive leže je stal 380 din. Rastlina sporoči, da je žejna Pomoč detektorjev Trenutek, ko postane rastlina žejna in jo je treba zaliti, je mogoče zelo zanesljivo ugotoviti z natančnim merjenjem sprememb obsega njenih sadežev. Angleški inštitut za proučevanja v kmetijstvu je na podlagi tega dejstva izdelal poseben bioprogramer namakanja, ki ustreže tako rekoč vsaki »želji« rastline. Detektorji te naprave lahko z natančnostjo nekaj mikronov občutijo v rastlini vsako zanimivost spremembo, te pa nastajajo, kadar se pojavi pomanjkanje ali pa preobilica vode. Detektorji sporočijo svoje ugotovitve mikroprocesorju, ta zaznamuje mesto, kjer je zavladala »žeja«, avtomatska naprava pa potem odpre ventil in zalije rastlino. Po potrebi se celotna operacija ponovi. Novosti obetajo veliko uporabno vrednost v rastlinjakih in podobnih zaprtih sistemih vzgoje rastlin, v raziskovalnem delu pa bo pomagala natančneje preučevati življenjske potrebe rastlin. (Iz Ciospodarskega vestnika) Kmetijski Se ena lekcija o košnji * M^'Zanesljivost letošnjih ledenih možje izdatno nadomestil sv. Jlen, r daini° novejši poskusi, da dognojevanje s fosforjem in kalijem sicer ne t1- tako ......................... .............................. Ikri spektakularnih in vidnih rezultatov, zelo pa izboljša kakovost "ttie p 1 ... ...........r« ».»vij™ >s Do °veCa delež detelj v travi, detelje pa so tiste rastline, ki zmorejo koriw'-^° nltrifikacijskih bakterij vezati zračni dušik in s tem dvojno ■ Pa r’slijo. S(aro in preizkušeno naravno gnojilo je gnojnica, v novejšem času > Je pridružila še gnojevka,to je zmes trdnih in tekočih organ- ; K.n°jil, ki jih dajejo hlevi brez stelje. Ob izdatnem dežju ni treba t t(,r 1 ne enega ne drugega, sicer pa je priporočljivo dodati pol vode i lem v zavarovati rušo pred možnim ožigom. Inž. M. L I S N 5 s s Ž s 6) 5 S v * N s s s * s 5 ZE 900 PUJSKOV LASTNE VZREJE KRŠKO — Na farmi za rejo prašičev M-Agrokombinata Krško na Pristavi je že okoli 900 pujskov lastne vzreje. Zato prave pitance — bekone lahko pričakujejo že v začetku novembra. Ker reja prašičev v kooperaciji zavoljo nesorazmerja cen že ogroža obstoj in razvoj te panoge, ki seje v za--dnjih letih močno razmahnila, je vsaj ta podatek s prašičje farme spodbuden. Bojazen, da bodo kmetje začeli opuščati prašičerejo insepreusmerili v druge dejavnosti, pa vendarle še ostaja. poznejše obdobje napovedujejo,, da bodo zavarovanje vključili v pogodbe med temeljnimi organizacijami kooperantov in njihovimi člani. Iz tega zavarovanja je izvzeto gozdarstvo, ker gozdovi tCidi sicer niso zavarovani. Gozdarji razen tega menijo, da škodo v gozdovih težko merijo. J. TEPPEY Zdaj prosi kmet Zanimanje za agromelioracijska dela narašča V tem srednjeročnem obdobju so v novomeški občini /. velikimi težavami začeli v-več krajih prva agromelioracijska dela. Ko so kmetijsko pospeševalci hodili po vaseh in ljudi nagovarjali k tej koristni družbeni akciji, so jih grdo gledali, prvi uspeli projekti pa so staro prakso postavili na glavo. Skoro ne mine dan. da ne bi v zadrugo prihajali kmetje in prosili, naj začno agromelioracijska dela še na njihovem koncu. Interesentov je celo toliko, da bodo morali sprejeti prednostni red takih del, ker vsem naenkrat ne morejo ustreči. . Prav pred kratkim so bita končana agromelioracijska dela na 322 hektarih zemljišč v krajevni skupnosti Bir-čna vas in na 353 hektarih parcel v krajevni skupnosti Dolž. Zdaj želijo agromelioracije še na območju Jurne vasi. Koroške vasi in Podgrada. Na drugem koncu občine pa želijo agromelioracije še v Kamencah in na področju Kamenja. Z vsemi kmeti na območju že opravljenih agromelioracij so v zadrugi sklenili dolgoročne pogodbe o sodelovanju, prav vsak pa se je obvezah odprodati tudi del tržnih presežkov. R. B. Gorčica daje lep zaslužek Poskusna pridelava gorčice je lani dobro uspela VELIKI NERAJC —Lani je Branka Štajdoharjaiz VelikegaNerajca Ivo Mušič iz sosednjega Dragatuša pregovoril, da je za poskušnjo posejal gorčico, kulturo, ki je do takrat v Beli krajini še niso poznali. Vendar je bila poskusna setev tako uspešna, da seje črnomaljska kmetijska zadruga odločila, da priskrbi gorčično seme in za setev navduši še nekaj kmetov iz Dragatuša. i Pove, da je v primerjavi s pšenico ta kultura veliko donosnejša. Zaslužek je večji, saj je bila lani odkupna cena 130 dinarjev za kilogram, zemlja je zasedena le nekaj mesecev, poleg tega zemlje med rastjo ni potrebno več dognojeva-ti tako kot pri pšenici, zaradi tega je Štajdohar letos zasejal gorčico na za polovico večji površini kot lani. Pravi tudi pa, da je pripravljen poskušati s pridelovanjem še novih ali pozabljenih kultur, na primer s sojo, B. M. IN HRIBČEK BOM KUPIL«. Ureja: Tit Doberšek- Shranjevanje vina v steklenicah Pri sprotni rabi se lahko vino pokvari tudi v 50- ali 100- litrski posodi. Zato priporočamo, da vino iz 50- ali 100- litrskega soda, iz katerega.ga nameravamo jemati za potrošnjo, raztočimo v steklenice. To je najboljši način ohranjevanja vina pred okvaro. Ustrezne steklenice lahko zelo poceni dobimo v vsaki večji samopostrežni trgovini. Razumljivo, da so boljše namensko za vino narejene steklenice iz steklarn (navadno litrske), ki so sicer dražje, toda ker jih bomo uporabljali dalj časa, se bo izdatek poplačal tako kot ostala vinska posoda. Prednosti shranjevanja vina v steklenicah so v tem, ker se v steklenicah najboljše ohranijo dobre lastnosti vina, vino iz steklenic najlažje sproti uporabljamo, ker z uporabo ne kvarimo drugega vina. Vino, ki ga pravilno napolnimo v steklenice, obdrži svežino, čistočo, aromo. Čas shranjevanja v steklenicah je odvisen od vrste vina. Kvalitetna in vrhunska vina lahko v steklenicah hranimo več let, ker bodo le pridobila kakovost. Navadna namizna vina v steklenicah ne bodo veliko pridobila, v steklenicah jih hranimo le zaradi varstva pred okvaro in zaradi praktičnosti za sprotno uporabo. Vino za stekleničenje je treba dobro pripraviti. Za stekleničenje namenjeno vino, pa čeprav le v manjši okoličini 50 do 100 litrov, mora biti popolnoma zdravo, brez napak, čisto, saj ga v steklenici ni mogoče več zdraviti ali popravljati. Prešibka vina (pod 9% alkohola) niso primerna za stekleničenje, saj so pri najmanjši napaki v postopku stekleničenja podvržena okuži zaradi kana, ki se tudi v stekleničenih šibkih vinih pogosto pojavlja. Vino naj bo vsaj dvakrat pretočeno, staro vsaj 6 mesecev, pred polnitvijo y steklenice pa čiščeno vsaj z želatino. V večjih vinskih kleteh uporabljajo pred stekleničenjem največkrat modro čiščenje, pri stekleničenju pa teče vino skozi filter. Ob pomanjkanju filtra vino pred polnjenjem v steklenice vsaj čistimo z želatino, pretočimo iz želatine in čez 14 dni polnimo v steklenice lahko tudi z navadno cevjo ali preprostim polnilcem. Pred polnjenjem je treba steklenice dobro oprati. Najprej jih namakamo (najmanj 24 ur) v topli vodi, v katero smo dali sodo (do 2%). Zatem jih operemo v 2-odst. polnjenjem steklenice razkužimo z 2-odst. raztopino žveplaste kisline ali pa z 2-odst raztopino kalijevega metabisulfita. Po razkužbi steklenice obrnemo z vratom navzdol, da se odcedijo. Sele nato steklenice polnimo, in to preko filtra (če ga imamo) ali z navadnim polnilcem, v skrajnem primeru pri manjšem številu steklenic tudi z navadno gumijasto cevjo. Zamaški za steklenice naj bodo kronski, ker so ti najcenejši in najbolj ustrezni. Steklenice z večjo vratno odprtino, kijih ne moremo zapirati s kronskimi zamaški, zapiramo s plutovinastimi zamaški primerne debeline, vendar jih moramo pred uporabo razkužiti z vrelo vodo, ki jih omehča, da lažje delamo z njimi. S plutovinastimi zamaški zaprte steklenice nazadnje še parafihiramo ali zapremo s pečatnim voskom. Ustekleničeno vino je najbolje hraniti v hladnih kleteh v ležečem stanjii. To je obvezno za vina, zaprta s plutovinastimi zamaški, da je zamašek vlažen. Sproti rabljena vina iz steklenic lahko držimo tudi v zabojih v pokončnem stanju. To velja tudi za steklenice, ki so zaprte s kronskimi zamaški. Nezaupanje že premagano S 400 milijoni dinarjev republiških sredstev bo 1000 ha Šentjernejskega polja rešeno močvar Branko Štajdohar »Mušič je zaposlen v Kolinski, kjer je priskrbel seme za gorčico, vsak od naju pa jo je lani posejal na približno 40 arih,« pripoveduje Štajdohar o gorčici, ki se seje v sredini aprila, čez dober mesec pa že rumeno cveti. Zraste okrog meter visoko, dozori pa konec julija ali v začetku avgusta.Gor-čica naredi stroke, v katerih je 5 do 6 zrn. Branko ima srečo, da imajo doma kombajn, tako da za žetev kombajnis-ta ni iskal okrog. Težava je namreč v tem. da morajo gorčico žeti pred sončnim vzhodom, dokler se stroki še ne odpirajo. Branko je lani pridelal 700 kilogramov gorčice in jo prodal Kolinski. ŠENTJERNEJ — V nedeljo, 16. junija, je bila v Šentjerneju javna razprava. na kateri so čez 500 kmetov seznanili s projektom »Šentjernejsko polje I«. Lastniki parcel so zamisel takoj podprli in celo sami predlagali sprejem občinskega odloka o uvedbi melioracijskega postopka. Na območju, omejenem s cestama Šentjernej—Prekopa in Šentjernej— Drama ter reko Krko, kjer je polovica zemljišč mokrih in često poplavljenih, naj bi nastala ena najboljših ravnic v novomeški občini za pridelavo hrane. Na tem območju pa ima 824 lastnikov na več kot 3000 parcelah v lasti 1000 hektarov zemljišč, zajetih v program »Šentjernejsko polje 1«. • Medtem ko so ob mokropoljskem podobnem načrtu, ki je bil prvi tak v novomeški občini, izgubili pet let s prepričevanjem lastnikov parcel in drugih, ki so z nezaupanjem gledali v tovrstne družbene akcije, je bilo tokrat že na prvem sestanku vse urejeno. Zveza Vodnih skupnosti SRS je pripravljena vložiti 400 milijonov dinarjev v hidromelioracijska dela. Tem bo sledila še agromelioracija in koma- ******* »KOZOLCKI« Na DOLENJEVASKEM POLJU — Kmetje v ribniški občini zlagajo in sušijo travo v tako imenovane »kozolčke« (na fotografiji) ali pa v ostrnicc. S košnjo in sušenjem imajo letos težave, saj skoraj že ves junij neprestano dežuje. (Foto: Primc) sacija. Na javni razpravi, ki jo je vodila SZDL skupno s krajevno skupnostjo, navzoči pa so bili tudi predstavniki kmetijske zadruge in kmetijske zemljiške skupnosti, je bilo navzočih skoro tri četrtine lastnikov parcel. Ko so jim temeljito pojasnili načrt in vse pogoje, so bili soglasno za. Kmetje so ■ takoj ustanovili melioracijsko in komasacijsko skupnost in izvolili odbor, ki ju bo vodil. Prav tako so soglasno sprejeli pobudo, da bodo občinski skupščini predlagali v sprejem odlok o uvedbi melioracijskega postopka, da bodo dela hitreje stekla. R. B. Zakaj gozd umira? Vse bogatejše rastišče azalee, kostanj se suši BOŠTANJ — Rastišče rumenega sle-ča (azalea pontica) nad boštanjskim pokopališčem je kot naravna posebnost zarisana tudi v planinski enačici pregledne karte občine. Grmi se razveseljivo širijo, pravkar odcvetajo zadnji cvetovi. Obiskovalce priteguje v gozdič ne le enkraten pogled, temveč tudi vonj teh cvetov. Žal pa je vse manj razveseljiv pogled na drevesa. Večina kostanjevih in tudi nekaj hrastovih dreves ima vse bolj suhe krošnje, nekaj dreves se je že podrlo. Kaj je s tem gozdom, smo povprašali direktorja temeljne organizacije kooperantov pri GG v Sevnici, Jožeta Pavlina. Kot gozdar meni, da ne gre za kostanjevega raka, ki je bil tod med prvimi v Sloveniji ugotovljen v bližnjem Topolovcu. »Drevesa umirajo zaradi starosti, verjetno pa tudi zaradi ste-Ijarjenja in košnje podrasti v preteklosti. Ker je lastnikov gozda veliko, -enotnejše gospodarjenje domala ni mogoče. Po drevju sebohoti tudi zaje-dalka rumena omela. Svetujemo, da omagana drevesa lastniki izsekavajo. Očitno azalea ljubi polsenco, zato mislim, da je odveč bojazen, da je zaradi tega ogrožena,« pravi Pavlin. A. Ž. RAK NAPADA KOSTANJE SV. GREGOR — Omočje Slemen jp daleč naokoli znano po kostanju, ki ga prihajajo sem nabirat ljudje vse od Kočevja pa do Ljubljane. Pred kakimi petimi leti pa se je tudi tu začel širiti kostanjev rak. Njegova značilnost je, da napade drevo kaka dva metra nad tlemi in tu se lubje posuši ter odpade. Drevo se začne sušiti, v spodnjem delu debla pa začno poganjati novi poganjki. Z rakom je napadenih že okoli 10 odstotkov kostanjev. Kljub temu domačinom ni znano, da bi gozdarji že podvzeli kakšne raziskave in ukrepe. NIZKO OCENJENA ŠKODA GORA NAD SODRAŽICO— Gorniki so zelo nejevoljni, kerdeladi-vjad na njihovih njivah veliko škode. Jeleni že zdaj rujejo krompir. Območje Gore sodi v revir lovske družine Sodražica, orniki pa pravijo, da lovci škodo tako slabo ocenijo, da se škode sploh ne splača prijavljati. Modrost o vinu Zbral Bojan Ajdič 9 Pij, pa pameti ne zapij! 9 Najbolj zvit nasilnež je vino: razveže jezik, toda zveže noge. 9 Vino ne opije človeka, ampak se človek opije sam. 9 V slabi gostilni ne tekne niti najboljše vino. 9 Voda za obraz, vino za dušo. (Italijanski pregovor) • Kdor vino meša. glavo zmeša. 9 Vino je najboljši učitelj petja. 9 Kdor se ga nabere, rad levite bere. 9 Dokler je čep pri sodu moker, vsak mi je boter, kadar je čep suh, je vsakdo zame gluh. 9 S prvim kozarcem človek pije vino, z drugim vino pije sebe. s tretjim pa vino pije človeka. (Japonski pregovor). m IZ NtkŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Mestne šole rešujejo stisko Do leta 1987 dozidava bršljinske in grmske šole — Nič več privilegijev izobraževalne skup- NOVO MESTO— Število šolskih otrok v mestu se iz leta v leto veča, v novomeških osnovnih šolah pa so doslej prostorsko stisko dokaj uspešno sami reševali z dobrim sodelovanjem. Brez dozidav pa v naslednjem srednjeročnem obdobju ne bo šlo. Tega mnenja je tudi novomeški izvršni svet. Znano je, da del bršljinskih šolarjev že zdaj vozijo vsak dan k pouku na drugi konec mesta, v prostore nekdanjega šmihelskega internata, vsem mestnim osnovnim šolam pa grozi druga izmena, ki se je skušajo na vse načine izogniti. Zaradi uvedene celodnevne šole in ker se starši otrok druge izmene na vso moč branijo. Trenutno sta v najslabšem položaju šoli v Šmihelu in Bršljinu, bo pa prostorska stiska v naslednjih letih še hujša, saj je za novo šolsko leto samo v prve razrede vpisanih čez 500 otrok. Ravnatelji šol so doslej v okviru združenih osnovnih šol z dobrim sodelo- # Ob obravnavi prostorske stiske na mestnih šolah pa je bilo sprejeto v izvršnem svetu še stališče: na mestnih šolah ne smejo več sprejemati otrok zunaj šolskega okoliša. To so zdaj privili-giranci, gre pa tudi za podcenjevanje šol na podeželju. V bodoče ne bo več izjem. vanjem reševali navedeno problematiko, iz tega kroga pa je prišel tudi predlog za trajnejšo rešitev. Predlagajo, naj bi osnovni šoli XII. SNOUB Bršljin dozidali 6 učilnic, kar bi po letošnjih cenah veljalo okrog 60 milijonov dinarjev. S tem bi bil problem šolskega prostora v Bršljinu urejen do leta 2000. Osnovna šola Milka Šobar—Nataša v Šmihelu bo jeseni pridobila še eno učilnico od pedagoške akademije, prihodnje leto pa bi lahko uporabljala še učilnice, ki jih zdaj zasedajo bršljin-ski šolarji, ti pa naj bisedotlej preselili v novozgrajene prostoredoma. Kerpa se tudi v naslednjih letih predvideva najmočnejša stanovanjska gradnja v naselju Drska—Brod, bo nujno po letu 1990 planirati in zgraditi na tem koncu novo osnovnošolsko stavbo z 32 oddelki. Na tak način bi dolgoročno rešili tudi prostorski problem šmihelske šole. Glede razmer na grmski šoli predvidevajo dograditev ene učilnice že v najkrajšem času, in sicer zato, ker je krajevna skupnost pripravljena k celotni investiciji 4,8 milijona prispevati malo več kot polovico. Šolniki so predlagali še, naj bi pri osnovni šoli Katja Rupena dozidali večnamenski prostor, ki ga sicer nujno potrebuje, vendar so v izvršnem svetu menili, da lahko z boljšim sodelovanjem z vrsto šol usmerjenega izobraževanja v neposredni bližini uredijo ta problem. Izrecno so na seji izvršnega sveta poudarili, da je financiranje tega predloga povsem neodvisno od sprejetega referendumskega programa za gradnjo šol. Dozidavo učilnic k dvema mestnima šolama bi poravnavali iz sredstev združene amortizacije NOVOMEŠČANI OBISKALI VZORNO ŠOLO NOVO MESTO — V ponedeljek, 17, junija, so člani Kluba pionirjev skupaj z mentorji predstavniki Zavoda za šolstvo in nekaterimi ravnatelji novomeških šol obiskali eno najbolj vzornih šol v Sloveniji, osnovno šolo »Dr. Debeljak« v Loškem potoku. Dodobra so si ogledali način dela na tej »šoli brez zvonca«, kot jo tudi imenujejo, izkušnje ki sojih pridobili, panamera-vajo s pridom uporabiti na nekaterih dolenjskih osemletkah. SPREJELI 412 OTROK NOVO MESTO — Septembra bo nanovo vključenih v novomeške vrtce, ki delujejo v okviru VVO Novo mesto, 412 otrok. Toliko jih je komisija namreč lahko sprejela, 136 pa so jih morali odkloniti, od tega spet največ najmlajših, saj najbolj manjka prav jasli-čnih zmogljivosti. Ob odklonjenih malčkih pa ostaja precej mest v vrtcih praznih, pri čemer se, žal, ne da nič narediti, saj gre za prosta mesta izven Novega mesta, kjer so potrebe največje. V evidenci imajo še 124 otrok, ki naj bi bili sprejeti v vrtec v prihodnjem letu. ZAHVALA BORCEM Člani zgodovinskega krožka na osnovni šoli Otočec so izdelali več nalog o dogodkih v njihovem kraju v NOB. Zahvaljujejo se vsem borcem, ki so jim to omogočili, koso jim povedali mnogo zanimivega o teh dogodkih. (kolikor ni določena za referendumski program), delno pa s pomočjo krajanov in krajevnih skupnosti in s sredstvi občinske nosti. Medtem ko naj bi gradbišče na Grmu odprli še junija letos, pa je začetek dozidave pri bršljinski šoli planiran za leto 1986. R. BAČER Družbeni ukrep ni kazen Nesklepčni občinski svet ZS — Predsedstvo podprlo uvedbo družbenega varstva v TZO v Žužemberku NOVO MESTO — Čeprav sta bili na dnevnem redu novomeškega občinskega sindikalnega sveta za sejo pretekli četrtek tako pomembni zadevi kot stanje v IMV in predlog začasnega ukrepa družbenega varstva v TZO Suha krajina iz Žužemberka, svet ni bil sklepčen. Zato je svoje delo opravilo le predsedstvo. O dogajanju v IMV prisotni niso zvedeli iz »prve roke«, saj je vodstvo zelo zaposleno z razgovori o usodi IMV in z zagotavljanjem sredstev in repromateriala za tekočo proizvodnjo, pri čemer so izredne težave, tako daje tovarna avtomobilov zadnjih nekaj dni celo stala. Te delovne dneve bodo delavci nadomestili ob prostih sobotah. Sindikalni predstavniki iz IMV pa so med drugim povedali, da se zaradi negotovosti in različnih informacij, ki se pojavljajo v javnosti, pojavlja malodušje, medtem ko se je disciplina nasploh zelo izboljšala. Razprava o predlogu sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva zoper Mercator — KIT, KZ Krka Novo mesto, TZO Suha krajina Žužemberk je bila precej burna. Na koncu je vendarle kazalo, da so razčistili sporne zadeve, medtem ko predlog družbene- Računalnik barva Od lesenih kadi do najsodobnejšega stroja METLIKA — Odkar je Barka Bahorič pred 19 leti prišla v Beti, dela v barvarni. Sedaj je tekstilni tehnik kemijske smeri, glavni tehnolog v barvarni, obratu tozda Metraža. »V teh skoraj dveh desetletjih se je v barvarni res veliko spremenilo. Takrat nas je v tem obratu delalo kakšnih 20, danes nas je okoli 90. Sprva smo vse barvali v lesenih kadeh, večino dela smo opravili ročno, barve smo morali sami mešati v večjih posodah. Danes si to težko predstavljamo in je tak način dela le še spomin na razvoj našega obrata. Pred tremi tedni smo dobili najsodobnejši uvoženi barvalni stroj, ki lahko barva do 300 kilogramov pletiva obenem. Stroj je računalniško voden, tako da delavec, ki streže trem strojem, samo skrbi. Barka Bahorič: »Včasih smo barvali ročno v lesenih kadeh, danes pa celoten postopek vodi računalnik.« da ima stroj potrebne kemikalije, ki si jih dozira in o pravem času vzame sam.« Radi bi kupili še en tak stroj, pravzaprav še večjega, 400-kilogramskega, seveda je to precejšen strošek, saj stane 220.000 nemških mark, prišteti pa je treba še vse uvozne dajatve. V barvarni delajo neprekinjeno, v štirih izmenah. »Dela imamo več kot dovolj, čeprav delamo samo za potrebe Beti in ne moremo barvati še za druge,« pravi Bahoričeva. Med dopustom se bo barvarna končno priključila na vodovod iz Kolpe, s čimer bodo močno zmanjšali porabo pitne vode, kajti barvarna porabi kar 2.500 kubikov vode na dan. »Poleg tega nam vode sedaj vedno primanjkuje, iz Kolpe pa je bo dovolj in tudi pritisk bo dovolj močan, kar je pri našem delu zelo pomembno.« Delo v barvarni je precej zahtevno in natančno, kajti modne zahteve po barvah oziroma raznih odtenkih so vedno večje. A. B. ga varstva ni bil vprašljiv. Namen tega ukrepa namreč ni kaznovati TZO in kmete, temveč izboljšati stanje v TZO. Dejstvo je, da TZO posluje z izgubo, nima potrebnih samoupravnih aktov, ima višje osebne dohodke kot druge enote v zadrugi brez veljavnega pravilnika. Letos so delavci zavrnili četrtletno poslovno poročilo, češ da ne morejo odločati na osnovi petih podatkov. Za vse napake so dolžili delovno skupnost skupnih služb KZ Krka Novo mesto, zoper katero so vseskozi nastopali zelo enotno pod vodstvom upravnika TZO. Za vse ali vsaj za večino, kar v TZO ni v redu, pa se ve, da nosi odgovornost upravnik. Četrtletno poročilo je bilo npr. izdelano v zadrugi, kot je treba. Če so delavci v Žužemberku morali odločati le na osnovi 5 podatkov, je kriv uporabnik, ki jim drugih ni dal, je bilo rečeno v razpravi. Predsedstvo je sprejelo predlog ukrepa družbenega varstva, osnovni organizaciji ZS pa naročilo, da se aktivno vključi v reševanje problematike in ozdravitev odnosov med delavci, kmeti in zadrugo ter sindikalno konferenco v zadrugi, da spodbudi pripravo manjkajočih samoupravnih aktov. Bilo pa je mnenja, da bi morali tudi v času ukrepa zadružnemu svetu pustiti pristojnost odločanja o periodičnem in zaključnem računu, ki jo ima po zakonu. Kmetje in delavci so namreč še najmanj krivi za stanje, kakršno je. Z. LINDIČ—DRAGAŠ I. julija podražitev stanarin 35 odstotkov več NOVO MESTO — Po odločitvi izvršnega sveta občinske skupščine, pristojnega za določanje cen stanarinam, bodoteod 1. julijaza 35 odst. višje. Stanovanjska skupnost je sicer predlagala 50-od-stotno podražitev, ker so na taka sredstva računali v letnem planu in jih predvideli za vzdrževalna dela v kotlovnicah, za prenovo starih kopalnic in vodovodnih instalacij, kar smatrajo kot nujna vzdrževalna dela. Ob sicer tehtnih opozorilih stanovanjske skupnosti, da bi manjši odstotek povišanja stanarin podrl vse načrte glede vzdrževalnih del, so se v izvršnem svetu vseeno odločili za 35-odstotno podražitev, ker smatrajo, da občani ob sedanjem padcu življenjske ravni več ne bi zmogli plačevati. Hkrati s tem ugotavljajo tudi, da sistem subvencioniranja stanarin v občini še ni prav zaživel, saj od 3.419 imetnikov stanovanjske pravice prejema nadomestilo le 195 upravičencev, arca letos je znašala poprečna stanarina v novomeški občini 2.163 din, poprečno nadomestilo pa 1.126 din. Obseg upravičencev do nadomestila ni bistveno višji od lanskega leta, v skladu združenih sredstev za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu pa je za letošnje leto zagotovljenih 4 milijone dinarjev. R. B. PRIZNANJA OB DNEVU CIVILNE ZAŠČITE — Štab za civilno zaščito občine Novo mesto je v četrtek, 20. junija, ob dnevu civilne zaščite, podelil priznanja pripadnikom, enotam in štabom za civilno zaščito v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Med 37 podeljenimi priznanji so bile tudi tri zlate značke CZ. Prejeli so jih: dr. Janez Janžekovič, Igor Fajdiga in Robert Dular, poveljnik štaba za CZ v krajevni skupnosti Straža (na sliki desno). Foto: J. P.) ZA DRAGE INSTRUMENTE NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri občinskem odboru RK so prispevali: upokojeni učitelji iz Trebnjega 5.000 din namesto cvetja pokojni učiteljici Slavi Zajc, OO RK Srednje kmetijske šole Grm 2.000 din namesto cvetja za umrlega družinskega člana Polanc, Julij Smrke iz Novega mesta, Šegova 16, 10.000 din namesto cvetja na grob pokojnega Franceta Smrketa—Jošta. Vsem darovalcem iskrena hvala! Škocjan veliko pridobil Trenutno teče akcija za asfalt do Osrečja ŠKOCJAN — Ko so ob nedavnem krajevnem prazniku v Škocjanu delali bilanco napredka, so se imeli s čim pohvaliti. V povojnih letih so vse vasi dobile elektriko, skoro vse vasi imajo vodovod, razen dveh manjših zasel- DARILA STARŠEM NOVOROJENČKOV — Minulo soboto je bila v novomeški poročni dvorani slovesnost, na kateri so staršem novorojenčkom podelili knjigo Naš malček. Ob tej priložnosti so malčki iz VVE Ljubljanska cesta pripravili prijeten kulturni program. (Foto: J. Pavlin) kov, večina Jokalnih cest je že asfaltirana. Sam Škocjan je pred leti dobil sodobno osnovnošolsko poslopje, zdravstveni dom, stanovanjski blok in gasilski dom. Na območju krajevne skupnosti je zdaj 6 zelo delavnih gasilskih društev, ki se ponašajo tudi z dobro opremo in novimi domovi, v katerih seodvijavse vaško družbenopolitično življenje. Zelo pa se v krajevni skupnosti pozna pomoč edine tovarne, ki je začela delati pred 12 leti. Industrija gradbenega materiala Strešnik v Dobruški vasi ima velik posluh za želje in napredek kraja. V Škocjanu pa kljub finančno slabim časom ne držijo rok križem in snujejo nove ackije. Trenutno se pripravljajo na asfaltiranje ceste do Osreča pa na telefonsko nepeljavo v kraje proti Bučki in Dobravi. V vaseh nameravajo urejati kanalizacijo, v planu krajevne skupnosti pa je tudi nadaljnje asfaltiranje vaških cest, ureditev avtobusnega postajališča in romskega naselja, pokopališča, prostora za vrtec itd. Pri vseh dosedanjih akcijah so krajani veliko pomagali z delom in samoprispevkom, prav tako pa z znatno lastno udeležbo navzlic padu življenjske ravni še nadalje gradijo. R. B. Če revni pitajo tudi bogate Cenovna nesorazmerja najbolj prizadenejo prav kmete in zadruge — Zmanjšujejo stalež in zadržujejo živino — Tudi previsoke obresti »tunkajo« kmetijstvo METLIKA — Razkorak med proizvodnimi stroški in cenami mesa se povečuje tako rekoč iz dneva v dan. Tako je na primer določena odkupna cena za kilogram žive teže prašičev še vedno 162 dinarjev, toliko kot lanskega novembra, proizvodna cena pa je že preko 300 dinarjev za kilogram. Seveda morajo maloprodajne cene mesa določati na podlagi določene odkupne cene. Ta razkorak povzroča kmetom in zadrugam vedno večje težave in kme-tijci resno opozarjajo, da lahko pride do hudih motenj pri oskrbi z mesom. »Kmetijci razumemo, da kupna moč ljudi pada — to konec koncev tudi čutimo, v naših mesnicah na primer prodamo približno tretjino manj mesa kot lani — in da bi nesorazmerno zvišanje cen močno pritisnilo na žepe potrošnikov in še bolj zmanjšalo prodajo, a nekakšno sorazmerje med cenami reprodukcijskih materialov in kmetijskih pridelkov bi pa le morali doseči,« pravi inž. Stane Bajuk, vodja temeljne zadružne organizacije Kooperacija pri metliški Kmetijski zadrugi. »Vse cene kar naprej rastejo in spet se nam obetajo podražitve elektrike, mineralnih gnojil in še česa, cene kmetijskih pridelkov pa se že lep čas ne spremenijo. Mi bi sicer lahko sami dvignili ceno mesa, vendar smo člani živinorejske poslovne skupnosti in želimo, da se to reši enotno za celo republiko. Seveda cene kmetijskih proizvodov na vse načine zadržujejo, ker so ljudje najbolj občutljivi, če se podražijo kruh, mleko, meso in drugi pridelki, a razkorak med cenami najbolj prizadene kmete in zadruge. Seveda pa naše pridelke kupujejo vsi ljudje, tudi tisti z • Gotovo k premostitvi težav v kmetijstvu, ki pa so, žal, vedno večje, ne pripomorejo visoke obresti na posojila. Kmetijstvo pač ni dejavnost, ki prenese tako visoke obresti, ker se tu kapital počasi obrača, kjer je vse treba načrtovati dolgoročno. visokimi dohodki, in tako se vseskozi dogaja, da mi revni pitamo tudi bogate,« opozarja Bajuk. Seveda so začeli ljudje v taki situaciji špekulirati. Tako so začeli kmetje zmanjševati stalež živine in še to zadrževati, kajti govori se, da se bodo tudi tu cene končno dvignile in bi bil vsak, kdor bi dal živino iz hleva po današnji ceni, čez teden, dva na precejšnji izgubi. Tudi zato, da bi to preprečili, si kmetijci prizadevajo, da bi cene njihovih proizvodov povečali v skladu z rastjo drugih stroškov, se pravi večkrat, a v manjših odstotkih, ne pa tako poredko in takrat preveč boleče za potrošnika. Zaradi teh cenovnih nesorazmerij, ki lahko kaj hitro pripeljejo zadrugo oziroma njeno TZO v izgubo, so se v Metliki odločili, da na manjših prašičjih farmah, kjer imajo v turnusu v pitanju po 700 prašičev, stalež zmanjšajo za polovico. Izgubo, ki jo zaradi cenovnih nesorazmerij »ustvarijo« na večjih farmah, solidarnostno pokrijejo njihovi številni odjemalci, medtem ko v okviru zadruge vsa teža pade na TZO in je izgubo, ki jo prinaša pridelava mesa, treba pokriti iz drugih dejavnosti, zato ni denarja za naložbe in ne more naprej nobena dejavnost TZO. Če pa bi prišlo do izgube, sledi najprej sanacijski program, lahko pa celo ukrep družbenega varstva, skratka kup neprijetnosti, čeprav bi bili pri tem kmetijci najmanj krivi. A. BARTELJ Novomeška kronika SREČA IN NESREČA — V naše mesto je spet zašlatako imenovana ve riga sv. Antona. V nabiralniku dob® pismo z navodilom, da ga je.,re!X dvajsetkrat razmnožiti in poslati na-11 naslovov, prvim trem osebam naseZ' namu pa moraš poslati določena | vsoto denarja ali razglednico s poze' ravi (odvisno od ambicij pobudnikov . igre). Tokratna inačica igre pa neopf rira z denarjem alj pozdravi, ampak s srečo in nesrečo. Če verigo pretrgaš,!1 j avtorji groze z nesrečnim dogodkom' družini, naštejejo tudi lepo številogfO' zljivih primerov iz vsega sveta. Če P3 boš ubogal, se ti lahko nasmehne sreča. Doslej se je menda kazal) največ v obliki zadetkov na loterij' Smisel igre tokrat ni razviden, saj Pp budniki, kijih igra nedvomno ima,®|C ne dobe. Zato zlobneži namigujejo^3 je verigo morda začela naša vrla PTf Kar pomislite, koliko znamk seproj* če vsak prejemnik pisma odpošlje dvajset novih pisem, dobitnik dvajset itd. MOSTOVI — Pred dnevi smozap' sali, da v novomeški občini komaj3'! kakšen most opravlja svoje delo, ®3'j kar so se odgovorni lotili najmanjše?3' med invalidi, mostu pri Znančeve® mlinu. Po živahnem začetku pasoč® zastala, menda je treba dati beton čas, da se bo posušil. Na srečo se* spominjamo časov, ko se je v naše® mestu (ob visokih obiskih) beton ral posušiti čez noč, po potrebi PaS°y nekaj urah zrasli tudi brezovi nasad) PREHLAJENE RITKE — S P) smom se je naši kroniki oglasila bf3f ka. Sporoča, da ob današnjih ”nt domestilih osebnega dohodka za iz°^ tanek z dela zaradi bolezni« (P: j domače pravimo bolniška) in n3{ novejših cenah vrtcev ni več pravljena gledati svojega otroka, ka»‘ pod nadzorstvom varuške poseda C. betonskih stopnicah vrtca Ločna 2. “V posebej, ker je bilo ob kresu zju®3 samo plus 5 stopinj Celzija. Ena gospa je rekla, da je novo®!f ška občina po nečem vendarle pf ' v Sloveniji — po številu ukrepo’ družbenega varstva. | 2L • •. \S 4* V času od 13. do 19. junija so novomeški porodnišnici rodile: Joifi Cunk iz Brežic — Simona, Dan®) Kunej iz Gorjan — Bernardo, A® Starič iz Rihpovca — Slavka, Dav Urbanič iz Šentjerneja — Urban Ana Lukunič iz Brloga — Barba® Ana Boben z Vrha pri Hinjah —; “ eša, Sonja Žagar iz Gorenjih Sušic^ Polono, Terezija Selič iz Podzemlja^ Tadeja, Jožica Judež s Pristave Majo, Martina Zidar s Kala — ™ nico, Alojzija Fortuna iz Mačkovca Damjana, Olga DaljavecizŠentr®P\ ta — Barbaro, Jožica Štukelj iz C mlja — Marka, Marija TrataC Rakovnika — Jožico, zdenka Vrad iz Kostanjeka —Marka, Majda 'i°[. iz Štefana — Nevenko, Marija 1 va®, iz Kronovega — Ireno, Albina Štr*® iz Svibnika — Špelo, Erna Di®^ Mirne — Jureta, Fanika Dol*G Krškega — Simono, Martina Koželj, Loke — Dušana, Breda Baranaš', Mirne — Blaža, Marica Božic , Gorenje vasi — Vido, Marija Čer®L Podulc — Martina, Marija Želez®®,' Koroške vasi — Boruta, AžerojL. Ančimer iz Krškega — Matejo, Mjj na Palčič iz Črnomlja — Anjo, 1®^, Furar iz Šentjerneja — Sama, M3”;. Kovač iz Trebnjega — deklico, J03., Plut iz Valične vasi — dečka in A1" Štefanič iz Krivoglavice — deklic®' IZ NOVEGA MESTA: Jolanda^ iz UTice Danila Bučarja 6 — Ju®, Milena Luzar z Drejčetove poti 5 j, Gregorja, Vesna Mržek iz Segoy( |, — Simona, Marija Vidic, Nad mli"^, — Barbaro in Šilvia Župančič, L Trško goro 14 — Silvio. Čestita!® (Sprehod po Metliki V BELI KRAJINI, TUDI V TLIKI, so pričeli prireditelji vesel) . drugih zabav lepiti plakate s klej^ tako da jih je zelo težko ali pa sP^ nemogoče odstraniti. To ne bi bil®^ do srca segajočega, če se ne bi z® » plakati tudi na mestih, kjer so p^jj napoto kot v informacijo. Če bo j tako naprej, bodo krajani lepjj sončnega dne videli predsednika!®^ tičnega društva z na hrbtu prilep' nim plakatom. To bo smeha! , NAJ KRAJANI, STANUJOČI J. Cesti bratstva in enotnosti, Še * ^ bentijo nad nočnim nemirom, se®1 . spremeni. Pijandure, vračajoče su gostiln, ki so odprte krepko Pr., dovoljenega časa, pojejo, kričijo* Pjj klinjajo, se pretepajo, navijajo pl'% konca, kot da naslednji dan ni P® j nik, kot da je Metlika budna 1 t nikomur ne spi. Kaže, da s£> f odgovorni zataknili red in n1® ušesa. IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN . črnomaljski drobir PREDNOST GNOJNICI ALI VODI? — Tako se sprašujejo vaščani Hrasta pri Vinici, saj so brigadirji že Pred dvema letoma sprejeli vodovod iz Pcrudine do njihove vasi. lani spomladi je stekla voda tudi po glavnem vodu, v hišah pa je še vedno ni. In zakaj.’ Zato. ker dva vaščana nočeta speljati gnojnice tako. kot zahtevajo pra-V|la. Ob tem se človeku mimogrede porodi vprašanje., ali je več vreden nepravilno speljan (!) odtok iz hlevov kot pitna voda v 37 hišah v vasi? Črnomaljci z lepimi nogami — »Lepe noge« je le naslov Popevke, s katero se je le tri mesece s'ar ansambel Črno vino iz Črnomlja Predstavil na prireditvi »Pop delavnica« in z njo prišel celo v linale. Mladi ansambel, ki je tako kot njegovi Privrženci ponosen na uspeh, oblju-wJa, Ja bo jeseni začel igrati v polni čjisedbi in tudi več nastopati. Pa še to: Črnomaljci v »Pop delavnici« niso dc-al1 reklame le za lepe noge in črno V|no (belokranjsko, seveda), ampak In?' za poletno kolekcijo oblačil metliške Beti. Kakšnaje ta kolekcija, smo Sl 'upečkarji lahko ogledali ob prenosa prireditve na televiziji. Žal je bilo le-P'h nog bolj malo... KOŠARKARSKI SEMIČ —4. julij odo v Semiču žrtvovali za proslavljanje 20. obletnice košarke v svojem raju. Da bo na športnem igrišču živo ,lH le kaj, ni potrebno posebej pouda-rjati. saj se bodo pomerili košarkarski Vc,erani ljubljanske Olimpije in domača ekipa. Če v Semiču že spreje-maJo stave, kdo bo zmagovalec, še ne em°' zvedeli pa smo. da bo za vse a?grete glave po tekmi zaigral an-arnbel Plava trava zaborava. 4. JULIJA NA ŽEŽELJ ČRNOMELJ — Osrednja prodava ob dnevu borca bo v črnomalj-|ki občini 4. julija ob 11. uri na jtežlju pri Vinici. Ob tej priložnosti bodo na tamkajšnji lovski koči odk-ri" spominsko ploščo v spomin na Pomembne dogodke iz NOB. Kulturni program bodo pripravili ocenci viniške osnovne šole. Ribniški zobotrebci CETOVANJE OTROK — Tudi etos bo v raznih letoviščih preživljalo °ddih okoli 100 mladih iz ribniške ““čine. Za okoli 20 izmed njih. ki so P°'rebni preventivne medicinske re-abilitacije, bo plačalo del stroškov -udi socialno skrbstvo. pride pohodna brigada — ladinske organizacije občin gro-jjtrplje, Ljubljana—Vič—Rudnik in Ribnica se dogovarjajo o organizaciji Pohoda mladinske brigade teh treh občin »Po poteh štirih brigad«. To pot s° trasirali prizadevni člani Planinskega društva Inles iz Ribnice, posvečena Pa je štirim slovenskim brigadam, ki So leta 1943 izvojevale zmago v Jelenovem žlebu. TEŽAVE S SKLEPČNOSTJO — ' trdi v Ribnici imajo včasih težave s sklepčnostjo. Tako so sc nedavnega Sestanka SZDL v Ribnici udeležili le trije od 15 vabljenih članov odbora in eden izmed njih nam je dejal: »Za kar ?|J10 se potegovali, nismo dosegli. “Marsikdo je spoznal, da je njegovo delo nekoristno in neuspešno, pa gaje ftrnila volja.« Drobne iz Kočevja PREJ PREMALO. ZDAJ PRE- Č — Ves maj ni bilo dežja, čeprav . , 8a kmetovalci in vrtičkarji težko kal'- V juniju pagajetoliko, tudi ne-t". daje povzročil celo škodo. Slabo £a Povsod kaže sadje, če ga sploh kaj POLNO NABIRALCEV — Po gozdovih in travnikih je veliko raznih |.ab>ralcev spomladanskih sadežev, ^P“v_ega cvetja in zdravilnih korenin. celSe, J° vcJe hp ali pa posekajo kar na?.drevo. Splošno pa je bilo koristno U lranje polžev: nabiralci so zasluži-naravo pa so hkrati rešili kodljivcev. rkjP.ARKlRANJE IN DIRKE — Pa-Slrara"je avtomobilov po pločnikih v p arjskih ulicah seje močno razpaslo. Pret' n’oraJ° zato kar po sredi ulice nihf lu* 'n P° blatu. Ali res ne bo PoO v.K°^evjtr napravil reda na tem ^Trebanjske iveri Vg| ^ vznožju mirenskega gradu, bali- >koT;nzanJ pa bo odstopil Bojan l^jPAHNARJI. NA PLAN! — Na or„.ni.°bstaja že cela vrsta društev in *n'Zacij. Zdaj pa se bo ta množica N^Portinožila, Kakor kaže, bodo na Nov" UsIanov>li še balinarski klub. Vil ' klub, za katerega vlada med ai cnčani veliko zanimanje, bo dclo- nišie dene, ČepE2ADOVOUNE KRAVE — bjtj?rav so krave krotka in skromna pQa zahtevajo pri ljubezni le več vjce°rn°sti- Že tako in tako so se re-tjev ° navadile na umetno oseme-h|,rvanje, če pa je še to opravljeno na °blik 11 P°vr^no’ P° navadi ni učinka v tjev tc*ela- K takim načinom osernc-veteanJasejc doslej »izkazal« samo en niti r'nar, kot kaže, pa ga niti krave te„ dgovotni ne morejo pripraviti do vest l*a sv°je delo opravljal bolj llL Za vsako delovno mesto 5 žensk V črnomaljski občini prevladuje nizko kvalificirani kader. — Vse več učencev išče zaposlitev po končani osnovni šoli — Večje spodbude za študij! ČRNOMELJ — Zaposlovanje v črnomaljski občini je, tako kot tudi v republiki, še vedno ekstenzivno, saj je cena dela v primerjavi s ceno nove tehnologije precej nižja. Čeprav se v zadnjem času počasi usmerjajo k zaposlovanju strokovnjakov, pa je letos še vedno kar tretjina vseh potreb po delavcih prve stopnje zahtevnosti. Tako je bilo lani v črnomaljski občini polovico zaposlenih s 1. in 2. stopnjo zahtevnosti, medtem ko jih je bilo s 7., najvišjo, le slaba 2 odst., kar je precej manj kot v regiji. Kakšna je izobrazbena struktura zaposlenih v črnomaljski občini, zgovorno pove podatek, da bi morali vse. ki končajo osemletko, usmeriti v nadaljnje šolanje, zaposlene pa v izobraževanje ob delu in iz dela. da bi se lahko približali kadrovski strukturi, ki jo v Sloveniji predvidevajo do leta 2000. To pa seveda ne bo mogoče, saj se od šolskega leta 1982/83 povečuje število • Medtem ko fantom v črnomaljski občini ni težko dobiti zaposlitve, saj en fant lahko izbira kar med štirimi delovnimi mesti, je za dekleta veliko težje. Za eno ženskam ustrezno delov no mesto se poteguje kar 5 deklet, kar pomeni, da v občini prevladujejo moška delovna mest a. učencev, ki se po končani osnovni šoli ne vključijo v nadaljnje šolanje. Lani jih je bilo že 8 odst., vzroki pa tičijo v padanju življenjske ravni, vse večjih stroških šolanja in ne nazadnježal tudi v tem, da se pogosto lažje zaposli delavec, ki nima strokovne izobrazbe, kot tisti, ki jo ima. Mladi se pritožujejo, da imajo v delovnih organizacijah zelo slabe srednje- in dolgoročne plane zaposlovanja in se zato težko odločijo za smer šolanja. 1 ako se v glavnem odločajo za programe, ki so v občini. Pohvalno je. da seje v zadnjem letu povečal vpis v neproizvodne usmeritve. Kljub temu da se marsikje še zadovoljijo z delavci z osnovnošolsko izobrazbo. pa so v vrsti delovnih organiza- cij prišit do spoznanja, da je prihodnost moč graditi le na znanju. Tako bi letos v občini potrebovali 123 delavcev s 4. stopnjo izobrazbe, a jih bo končalo šolanje le 56. Prav tako ne bodo kos potrebam po višješolskem in visokošolskem kadru, saj imajo samo 19 absolventov. To je le dokaz več. da samo redni letni priliv učencev iz šol ne bo mogel izboljšati kadrovske strukture v občini, ampak bodo morali priskočiti na pomoč tudi študenti ob delu in iz dela. Ti doslej niso imeli prave spodbude za šolanje, kar utemeljuje tudi majhno število takšnih študentov, ki jih je sedaj le 30. M.BEZEK Nova Betina šivalnica Z adaptacijo in razširitvijo prostorov bodo v črnomaljski »Beti« zaposlili še 100 delavk — Vsi izdelki v izvoz ČRNO M H L J — Da bi Sc povečali izvoz, izboljšali delovne razmere ter zaposlili nove delavke, so se v Betinem tozdu Konfekcija v Črnomlju odločili za adaptacijo obstoječih prostorov ter gradnjo nove šivalnice, ki bo merila dobrih lOOOkv. metrov. Modernizacija proizvodnje v črnomaljskem tozdu se vključuje v razvojni koncept celotnega Betinega konfekcijskega programa in je bila načrtovana za to sredn jeročno obdobje. Kdo skrbi za tabornike? Trebanjski taborniki praznujejo 25-letnico TREBNJE — »Taborniški odred Sivih jelš iz Trebnjega letos praznuje 25-letnico obstoja. V okviru praznika trebanjske krajevne skupnosti smo zato pripravili proslavo in na njej razvili naš prapor. Pokrovitelj našega prapora je občinske organizacije ZZB. To seveda ni nič nenavadnega, saj je ena izmed naših nalog tudi ohranjanje tradicij NOB,« je dejal starešina odreda Sivih jelš Dušan Mežnaršič. »Čeprav so v večjih centrih mnoge taborniške organizacije celo prenehale obstajati, mi teh težav nimamo. Pri nas je taborniška organizacija izredno živa in dejavna. Vanjo je včlanjenih okoli 120 mladih ljudi. Resno se udeležujemo vseh tekmovanj in mnogo— BOJEV, pripravljamo propagandne tabore, vsako leto pa organiziramo tudi taborjenje na morju v Pavičinah. Za nas je najbolj pomembno, da mladim priskrbimo zdravo in tudi koristno dejavnost. kjer pridobivajo taborniške veščine in občutek za skupnost ter tovarištvo.« pravi Mežnaršič. Vendar pa trebanjski taborniki le niso čisto brez težav. Medtem ko jim starši otrok, ki sodelujejo v odredu, popolnoma zaupajo, sedružba do njih vede precej bolj mačehovsko. Denarja je malo in premalo že za potnestroške, v šolah učitelji kaj neradi prevzemajo mentorstvo, in še bi lahko naštevali. borništvo na Dolenjskem spet prebudilo. Škoda bi namreč bilo, da bi ta organizacija prenehala delovati, saj zanimanje v manjših krajih, kjer so možnosti prav gotovo slabše, narašča. Pred kratkim smo ustanovili četev Velikem Gabru, Šentrupertu, zanimanje pa obstaja tudi v Veliki Loki.« J. S. • Trebanjski taborniki tudi letos pripravljajo taborjenje v Pavičinah. Doslej se je prijavilo za to taborjenje 80 tabornikov, ki bodo letovali na morju za res simbolično ceno 3.500 dinarjev. Mežnaršič nadaljuje: »Žal tudi dolenjska področna zveza ne deluje, kakor bi morala. Dosedanji predsednik te zveze Jovo Grobovšek je naredil zelo malo ali veliko manj od tistega, kar je obljubljal. V Novem mestu pa menda sploh ni več taborniške organizacije. Zdaj. ko smo izvolili Ivana Kramarja za novega predsednika področne zveze, upamo, da se bo ta- SREČANJE MOTORISTOV TREBNJE — AMD Trebnje pripravlja od 28. do 30. junija že drugo mednarodno srečanje motoristov. V petek, 28. junija, se bodo motoristi srečali na spoznavnem večeru v gostilni Kolenc na Mirni. Naslednji dan bodo motoristi opravili turistično vožnjo z ogledom zanimivosti, ob 19. uri pa se bodo udeležili veselice v Trebnjem. Naslednji dan, to je 30. junija, bo ob 9. uri dopoldne zbor vseh udeležencev. Ob II. uri bo paradna vožnja od Trebnjega do Mokronoga, ob 13. uri pa se bo začelo tekmovanje v spretnostni vožnji. V soboto, 29. junija, priredi Turistično društvo Trebnje veselico. Na veselici bo igral ansambel Slovenija. To pot bo veselični prostor pri stari osnovni šoli na Kidričevi ulici v Trebnjem. Na veselici bodo tudi motoristi, udeleženci 2. mednarodnega srečanja motoristov, ki ga prireja AMD Trebnje. Tri leta kmetje Grmovi so prevzeli kmetijo na Homu HOM — Pred tremi leti sta se Jožica in Jože Grm odločila, da zapustita svoji delovni mesti v IMV in Agrostroju. Jožica je podedovala domačijo na Homu, ki je terjala veliko več ur dela, kolikor jih je še ostalo po šihtu. Zadovoljna sva. sta rekla domala v en glas. Resda je zdaj manj gotovega denarja pri hiši, a svobode in samostojnosti ne odtehta nobena druga prednost. Stara sta komaj 27 in 29 let. pa sta že veliko ustvarila. Nova hiša je že poldrugo leto pod streho, v hlevu je privezanih sedem glav živine. Njive so spet obdelane, travniki pokošeni in izhostesetudipripelje kakšen traktor lesa. Kmetija bi gotovo propadla, če je ne bi prevzela Grmova. Jožičini sorodniki so bili namreč že stari in brez moči, da bi jo preusmerili v nove. sodobnejše tokove. (§ TRI LETA SO ŽE KMETJE »Ja, možje domala vsesam naredil. Veliko pa so pomagali tudi sosedje. Seveda mora zdaj Jože hoditi v tabrh, da odsluži pomoč, in ga včasih tudi po nekaj dni ni domov,« pravi Jožica. Jože pa pravi, da bi težko shajali, če bi ne bilo hoste. Sploh pa,dvomi, da bodo lahko živeli samo od kmetije, ki je le previsoko v hribovju, tako da traktor brez verig skoraj ni uporaben. Sicer pa se Grmovi pohvalijo s telefonom. Prispevali so šest drogov zanj, pa tudi jame so kopali in pomagali pri polaganju kabla. Vendar je napredek očiten samo pri telefoniji, medtem ko pošto iz nekaj kilometrov oddaljenega Šentruperta prinaša poštar samo enkrat na teden. J. S. iz črnomaljske Beli so doslej prodali na zahodni trg 80 odst. svojih izdelkov, predvsem športne opreme in kopalk, ko pa bodo začeli delati tudi v novih prostorih, bodo izvažali tako rekoč vse izdelke. Z razširitvijo proizvodnje bodo zaposlili tudi 100 novih delavk, od tega le dve režijski. Za delovno silo se ne boje. kajti zaposlovali bodo postopoma. Vsako leto namreč konča šolanje v metliški Beti lOdo 15Crnomaljk invsesebodo lahko zaposlile v domačem kraju. Zagotavljajo pa. da nekvalificiranih delavk ne bodo več zaposlovali. Kljub temu da je sedaj, ko podpi-rago stare, nefunkcionalne prostore in bodo začeli graditi nove, delo črnomaljskih šivilj oteženo, celo za 2 odst. presegajo plan proizvodnje. Vendar opozarjajo, da bo gradnja morala biti zaključena do L januarja prihodnjega leta, sicer bo oškodovana obstoječa tekoča proizvodnja. Investicija bo veljala z opremo vred 99 milijonov dinarjev. 55 odst. od tega pa bo prispeval tozd iz lastnih virov. B. M. Stanko Lovšin Glavna je cesta Letos grobi, prihodnje leto še fini asfalt SV. GREGOR — »Na območju naše krajevne skupnosti Sv. Gregor je največja letošnja pridobitev 8 km asfaltirane ceste od Sodražice preko Sv. Gregorja do Ortneka, kar je veljalo 80 milijonov dinarjev. Denar so prispevale SIS za ceste občine Ribnica, delovne organizacije, krajevna skupnost in drugi,« je povedal predsednik skupščine te KS Stanko Lovšin. Cestajeza krajane izrednega pomena, zato bo glavna naloga KS v prihodnjem letu položitev finega asfalta na tej cesti, ki je letos dobila le grobi asfalt. Velika pridobitev za to območje, ki se imenuje Slemena in obsega 20 vasi, pa je tudi novo gasilsko vozilo in cisterna, ki so jo gasilci dobili pred kratkim, ko so praznovali 85-letnico GD. Predsednik Lovšin je še povedal, da je njihova KS v povojnem obdobju zelo napredovala, saj je bilo zgrajenih 7 lokalnih vodovodov, obnovljen je bil zadružni dom, zgrajen gasilski dom, obnovljeno je bilo električno omrežje, napeljan telefon v skoraj vse vasi, več nekdanjih kolovozov pa so preuredili v ceste. J. P. 0 Krupi pa nič Pomeni molk delegatov, da je vse v redu? ČRNOMELJ — Po gradivu, ki ga je za sejo zborov črnomaljske občinske skupščine pripravila komisija za varstvo okolja občine Črnomelj, sodeč, so v tej občini le naredili korak naprej pri varovanju življenjskega prostora. Nekateri premiki so vidni tudi že v praksi, v glavnem pa gre za naloge, ki so zaenkrat le zapisane na papirju. Kljub temu da je nalog veliko, da so zajeta tako rekoč vsa za to področje občutljiva območja, pa le preseneča, da ni besedice o največjem ekološkem problemu v črnomaljski občini — o Krupi in prav tako ne o danes aktualni deponiji nevarnih odpadkov. Pojasnilo na koncu gradiva, da je o tem na sejah skupščine že večkrat tekla beseda. ne zadostuje, tudi zalo ne. ker ne drži popolnoma. Zdi se, da gre o obeh stvareh odgovornim beseda težko z jezika in ravno ko bi pričakovali, da se bodo glede na temo točke dnevnega reda nekoliko bolj razgovorili o teh dveh zadevah, ju odpravijo z nekaj besedami. Očitno pa tega molka delegati pripravljalcem gradiva niso preveč zamerili, kajti o varstvu okolja, tej gotovo delikatni zadevi, vsaj na zboru krajevnih skupnosti niso spregovorili niti besedice. Zakaj, je težko pojasnili, zlasti če vemo, da jim še pred nekaj mesečini bilo škoda ur in ur razpravljanja o tem. kje bo v občini centralna deponija odpadkov. Najbolj glasni so bili takrat seveda prizadeti. Pomeni, da se tokrat ob gradivu ni čutil nihče prizadet? A li pa bodo delegati znova glasni spet takrat, ko naj bi prav na njihovem zemljišču, v njihovi krajevni skupnosti začeli graditi deponijo odpadkov ali čistilno napravo? M. BEZEK UCENCI RAZSTAVLJAJO ČRNOMELJ — V črnomajjski osnovni šoli Mirana Jarca v Zupančičevi ulici so v torek odprli zanimivo razstavo. Na njej so učenci osnovnih šol iz vse občine ob koncu šolskega leta prikazali svoje izdelke. Najhujše bo s kmetijstvom Kočevje: uresničevanje protiinflacijskega programa ^ gy GREGOR KOČEVJE — V kočevski občini te dni razpravljajo o izvajanju protiinflacijskega programa. O tem bo v juliju, avgustu in celo septembru povsod potekala razprava. Najprej je o njem razpravljal izvršni svet, ki je podobno kot kasneje OK ZK ugotovil, da so bili v kočevski občini v primerjavi z drugimi občani v regiji doseženi nekateri uspehi, na primer: osebni dohodki so se gibali v dovoljenih mejah, tudi splošna in skupna poraba je bila v dogovorjenih mejah, dobri rezultati so bili doseženi pri izvozu, pa tudi v več panogah in delovnih organizacijah (lesna industrija, gozdarstvo, kemična industrija, Tri-kon, oprema in še nekateri). V največjih težavah pa so Tekstijana, kmetijstvo in Itas, vendar se položaj izboljšuje. Na področju družbenih dejavnosti šo najuspešnejše izpolnje- vali stabilizacijski program v otroškem varstvu, zdravstvu in šolstvu, prav na teh področjih pa se pojavlja zdaj tudi največ težav, ker je za uspešno izvajanje programov zaradi stabilizacijskih ukrepov vedno manj denarja. Menili so, da bo največ težav pri • Tudi na zadnji seji občinskega komiteja ZK Kočevje, ki je bila 18. junija, so se strinjali, naj kandidira za novega sekretarja Medobčinskega sveta ZK Ljubljana — okolica 44-letni Andrej Ambrožič, sedanji sekretar predsedstva oK ZK Grosuplje, ki je bil v dosedanjih postopkih evidentiran na to dolžnost. Sedanji sekretar Ludvik Zajc, se bo s 1. septembrom upokojil. reševanju izgube kmetijstva. V razpravah je bilo posebno poudarjeno, da so glavni vzroki inflacije izven moči občine. DIVJAD DELA ŠKODO — Na območju KS Sv. regor v ribniški občini povzroča te dni veliko škode divjad. Jelenjadi gre najbolj v slast pšenica, pesa in krompir, srnjadi pa pesa. Na tem območju delujejo tri lovske družine: Velike Poljane, Sodražica in Velike Lašče. Krajani pravijo, da so najbolj zadovoljni z ocenjevanjem in plačevanjem škode od divjadi na območju, kjer je revir LD Velike Poljane. EKOLOŠKA KATASTROFA — Pod vplivom raznih pisanj in govorico ekoloških katastrofah trdijo Slemenci, da imajo tudi oni svqjo ekološko katastrofo. Na srečo je ta njihova ocena prehuda. Gre za nekaj divjih smetišč »Na ulcah«, kjer nekateri odmetujejo polivinil, razne druge odpadke, plevel itd. in kjer-so se zato baje zaredile celo kače. Tudi ostanki šolskih peči menda počivajo tu. Krajevna skupnost je določila, da bo smetišče pri Biču. očitno pa je nekaterim bolj udobno, da stresejo odpadke v prvo najbližjo jamo. Tudi na Dobu pridelajo izgubo Kmetijsko gospodarstvo Slovenska vas je v prvem trimesečju pridelalo osem milijonov dinarjev izgube — Pridelek silažne koruze bo za tretjino manjši DOB PRI MIRNI — Kmetijsko gospodarstvo Slovenska vas, kidelujev okviru KPD Dob pri Mirni, je edina družbena kmetijska organizacija v občini. A zaradi tega nima nekega posebnega statusa, saj jotarejo podobne težave kakor druge družbene kmetijske organizacije. Težav je cela vrsta, na koncu pa se tudi v tej kmetijski organizaciji zgoste v izgubo, ki znaša v prvih treh mesecih 8 milijonov dinarjev. Direktor Bogdan Breznik pove, da na leto prirede okoli 350 ton mesa, večino na Dobu, ostalo pa v Hote-mežu pri Radečah, kjer je drugi del posestva. Vso živino oddajo Mesni industriji Primorske, ki to meso izvaža, torej gre za visoko kakovost. Problem pa je s krmo. Kilogram krmil staneok-oli 50 dinarjev, za kilogram prireje pa je potrebno okoli pet kilogramov krmil. Sem pa seveda niso prišteti še vsi ostali direktni stroški, še manj seveda režija. Tako tudi Kmetijsko gospodarstvo prodaja živino ceneje, kakor znašajo stroški prireje. Čeprav vlagajo velike napore, da bi doma pridelali čimveč krme za 1.100 glav živine, potreb ne morejo pokriti. Za svoje potrebe imajo na voljo 300 hektarov zemljišč. Od tega 100 hek- tarov posejejo s silažno koruzo, vključili so se tudi v slovenski program samooskrbe s pšenico in z njo posejali 25 hektarov. Za potrebe svoje konjske • Sicer pa sta bila direktor Bogdan Breznik in tehnolog Daniel Gačnik enotnega mnenja glede konj. V starem grajskem hlevu je zdaj 11 plemenskih kobil lipicanske pasme in žrebec. Letos so kobile povrgle osem žrebet, ki zdaj čakajo na kupce. Vendar pa na Dolenjskem za sedaj še ni takega zanimanja za konje te pasme. Tudi zato se bodo dobski konjerejci, ki za to svojo dejavnost uživajo vso družbeno podporo, udeležili razstave konj v Šentjernju. črede pa so posejali tudi 5 hektarov ovsa. Ostalo so travniki. »Poleg težav s cenami imamo tudi druge probleme. Pred leti smo pri nas meliorirali 50 hektarov zamočvirjenih zemljišč. Zdaj pa seje izkazalo, daje bil projekt pomanjkljiv. Letos naj bi to sanirali z dodatno družbeno pomočjo. Poleg tega imamo težave z veterinarji. Večkrat smo nezadovoljni z osemenjevanjem. kontrolo plodnosti in podobnim. Pogovarjali smo se že z. vodstvom novomeškega veterinarskega zavoda, da bi zadeve uredili, pa nam ni kaj dosti uspelo. Kako šele kmetje rešujejo težave s takimi veterinarji! S 100 kravami molznicami in pri molži 400 tisoč litrov mleka, ki ga prodajamo Ljubljanskim mlekarnam invCeljc.se ne moremo igrati. Še posebej, ker tudi pri mleku s prodajnimi cenami n e pokrivamo proizvodne cene,« je dejal Breznik in dodal, da jim gre v poljedelstvu za sedaj vse po načrtih, le pri koruzi bo pridelek za tretjino manjši kakor so pričakovali. J. SIMČIČ I) IZ NKŠIH OBČIN J IZ NKŠIH OBČIN Računalnike dobijo vse šole Z denarjem jim bodo pomagali delovni kolektivi — V Brežicah in Krškem za Iskrin _________izdelek, v Sevnici še omahujejo pri izbiri tipa BREŽICE — Med nalogami, ki jih je v svoj delovni program zapisala komisija za širjenje računalniške pismenosti pri Medobčinski gospodarski zbornici Posavja, je gotovo najpomembnejša skrb za postopno opremljanje šol z računalniki in sočasno usposabljanje učiteljev za tovrstni pouk. V regiji so bili takoj vsi za to, da čimprej ujamejo korak s časom pri izobraževanju mladega rodu. Pričakovali so, da jim bo pri izbiri tipa računalnika pomagal republiški Zavod za šolstvo, vendar so morali prednosti njihove tehtati sami. Zavod je namreč opravil primerjalno analizo računalnikov za šolstvo šele konec maja. Komisija pri gospodarski zbornici se je — zaradi cene in uporabnosti — soglasno opredelila za računalnik Iskra Delte partner — R. Ocenila je, daje primeren za vsetrisrednješolevregiji, osnovnim šolam pa je priporočila računalnik partner — F oziroma dialog. Iskra ne prodaja samo računalnikov, ampak posreduje zraven tudi programe. Prednost take odločitve je tudi možnost za hitro in redno vzdrževanje, ker je servis, v Novem mestu. Šolanje pedagoških kadrov iz Posavja in Dolenjske bo združeno in KULTURNI DAN V sredo smo imeli kulturni dan. Najprej smo si ogledali posnetke s pevske revije, ki je bila na Bizeljskem, nato pa so nam učenci iz osnovne šole v Hrastniku uprizorili spevoigro »V bratskem objemu«. Gledali smo z navdušenjem, na koncu pa smo jim podarili skromno darilo. S tem dnem smo obogatili svoje glasbeno znanje in < si pridobili nove prijatelje. ROMANA ŠAFER OŠ Globoko PROSLAVA V soboto, 15. junija, je bila pri nas proslava, posvečena 40-letnici osvoboditve in krajevnemu prazniku. Proslavo so pripravili pevci lovskega društva. V programu so sodelovali osnovnošolci, lovski in ženski pevski zbor. Potem je bila še prosta zabava. MELITA JUTATOVEC, POLONA VERSTOVŠEK, 7.r. OŠ Globoko NOGOMET V GLOBOKEM GLOBOKO — Bife Kranjčič prireja v nedeljo, 30. junija, ob S. uri v Globokem turnir v malem nogometu. Pripravljene so lepe nagrade. Avtobus iz Šromelj odpelje ob 7.30. Vabljeni! TUDI V KRŠKEM ŠTUDENTSKI SERVIS KRŠKO —Tu so odprli podružnico mariborskega študentskega servisa, ki bo posredovala delo rednim študentom in srednješolcem. Sedež servisa je zaenkrat na OK ZSMS, v kratkem pa se bo preselil v krški dom mladih. Dražja voda Dražje stanarine in komunalne storitve SEVNICA — Na seji občinskega izvršnega sveta so minuli petek obravnavali sveženj podražitev, ki segajo od stanarin in vode do drugih komunalnih uslug. Tisti, ki skušajo dragoceni fond družbenih stanovanj vzdrževati, že dolgo tarnajo, da so več ali manj nemočni, ker stanarine preveč capljajo za stroški. V sevniški občini bodo stanarine s I. julijem povišali za 30 odst. Predstavniki Komunale so izvršnemu svetu prikazali težave komunalne dejavnosti, kije v nenehni izgubi. Poglavitni strošek vodovoda je še. vedno električna energija v črpališčih, ki znese kar 60 odst. stroškov. Vodovodarji morajo tudi korenito ukrepati za zavarovanje črpališča pri Podgorici. V Sevnici naj bi vodo s L avgustom podražili za 60 odst. Podražil se bo tudi odvoz smeti. Običajno vsako poletje ostanejo višje ležeča stanovanja več ali manj brez vode. Komunala ima vso tehnično ' dokumentacijo za gradnjo vodohrama pod Sv. Rokom, ki bi izboljšal oskrbo. Posedanjih cenah naj bi ta dela stala 35 milijonov dinarjev. V sevniški krajevni skupnosti se pripravljajo na javno razpravo o uvedbi samoprispevka. Glasovanje bo predvidoma konec leta, ko se sedanji samoprispevek izteče. A. Ž. zato tudi cenejše. Računalnike bodo vsi lahko plačali v dinarjih. Do zdaj so se za nakup Iskrinih pripomočkov za pouk računalništva odločile vse osnovne šole v krški in brežiški občini in sporočile, da jih potrebujejo 105 in tovarna zagotavlja, da jih vse lahko dobavi do prihodnjega marca. Prve bo razposlala naročnikom že jeseni. O opremljanju šolstva z računalniki nameravajo skleniti regijski sporazum z Iskro. Akcija je v regiji enotno zastavljena, vendar so se za Iskrin tip računalnika 'odločili le v krški in brežiški občini. Sevničani se bodo s sposobnostmi partnerja seznanili naknadno in šele potem povedali svoje mnenje. Izvršni odbor zbornice daje prednost Iskrinemu tipu tudi zaradi tega, ker bi učencem s tem prihranili prilagajanje novemu tipu na srednji šoli. Pouk računalništva se bo torej začel že v novem šolskem letu, ponekod v prvem, drugod v drugem polletju. Njegov poglavitni namen pa ni le programiranje, ampak tudi spoznavanje uporabnosti računalnika v različnih poklicih. J.TEPPEY MATURE NI VEČ, OBIČAJI SO OSTALI — Na sliki so dijaki 4. a razreda naravoslovno matematične usmeritve Srednje šole v Brežicah. Veselo razpoloženi so opozorili nase z obhodom po mestu, toda njihovi obrazi so se hitro spet zresnili. Skrbi še ni konec. Čakajo jih sprejemni izpiti in veselje prvih počitniških dni jim kali tudi ogromno število prijav na fakultetah z omejenim vpisom. Srednjo šolo je te dni zapustilo 160 dijakov, od tega 47 iz naravoslovno matematične in 49 iz pedagoške usmeritve, 64 prodajalcev in 50 komercialistov. (Foto: Jožica Teppey) Jože Prah Sami svojega napredka kovači KRŠKA VAS — V tukajšnji krajevni skupnosti letos tretjič slavijo svoj praznik 4. julij. V tem obdobju so domačini veliko naredili za svoj kraj. "Največja pridobitev so pločniki, vendar še niso dokončani,« je povedal predsednik sveta KS Jože Prah.« Zanje smo v začetku zahtevali po 26 ur prostovoljnega dela na hišo in dva tisoč dinarjev denarnega prispevka, vendar to ni zadostovalo,« je pojasnjeval predsednik. Zaradi tega so ubrali še drugo pot. Razpisali so referendum za samoprispevek. Plačujejo' ga od lanskega julija dalje. Tri leta bodo dajali po 1,5 odst. od osebnega dohodka, dve leti pa po 1 odst. S samoprispevkom nameravajo obnoviti javno razsvetljavo, zgraditi avtobusno postajališče v vasi pred trgovino in preliti vaške poti z zapornim slojem asfalta. Za asfalt so do zdaj zbrali 1.5 milijona dinarjev, potrebovali pa bodo še 1 milijon. Pločnike bodo dokončali do 29. novembra, ko je v vasi napovedana otvoritev nove tovarne kmetijske mehanizacije. V Krški vasi bodo krajevno praznovanje prenesli na 27. julij, ko bodo imeli v gosteh sto mladih kolesarjev, udeležencev balkanske kolesarske dirke. J. T. Med brigadirji največ delavcev Krški mladinci letos na zvezno akcijo »Podrinje—Kolubara« — Uspešen dogovor za financiranje mladinskega prostovoljnega dela KRŠKO — Lansko leto je bilo za mladinsko prostovoljno delo v krški občini izjemno uspešno, saj so se mladi izkazali na številnih lokalnih delovnih akcijah, krona vsega pa je bilo nedvomno priznanje, ki so si ga Krčani prislužili kot ena izmed štirih najboljših brigad v Sloveniji. zdomcev iz Stuttgarta. Doslej imamo 30 prijavljenih brigadirjev, sodelovalo jih bo lahko največ 42, prijave bomo sprejemali vse do srede julija,« pripoveduje Janko Kolar, predsednik Centra za MDA pri OK ZSM Krško. Verjetno bo tudi na letošnji zvezni akciji v Srbiji dobroposkrbeljeno, da brigadirjem ne bo dolgčas, ko bodo utrujdni in zadovoljni zaradi opravljenega dela prihajali z delovišča. Obetajo pestre interesne dejavnosti od kulture, športa, zabave pa do raznih koristnih tečajev, denimo za izpit za "Za letošnjo sezono si v Centru za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSM Krško želimo, da bi bila brigada Matija Gubec popolna in da bi dosegli vsaj take rezultate kot lani. Letos bo naša brigada delala na zvezni mladinski delovni akciji .Podrinje — Kolubara', in sicer v drugi izmeni od 21. julija do 17. avgusta. Opraviti bomo morali obsežna zemeljska dela za izkop vodovoda v okolici naselja, ki bo v Šabcu. Delovišče bo največ oddaljeno 20 kilometrov. Sodelovala bo med drugim tudi brigada Posebna pozornost občanom Z zbora LB — Temeljne posavske banke Krško KRŠKO — LB — Temeljna posavska banka je v zadovoljivem dohodkovnem položaju. Doslej je bila banka devizno in dinarsko likvidna. Tudi zato si lahko privoščimo, da so naše obrestne mere za 2odstotka nižje, kot je pač možno po sporazumu sistema • Na seji zbora LB — Temeljne posavske banke Krško so za novega namestnika direktorja banke imenovali Franca Pipana, diplomiranega pravnika in politologa, doslej sodnika sevniške enote Temeljnega sodišča Novo mesto, za vodjo poslovne enot e za stanovanjsko in komunalno kreditiranje pa diplomirano ekonomistko Marjanco Mlinarič iz Krškega. Na nadomestnih volitvah so za predsednika kreditnega odbora izvolili Franca Ogorevca, delegata občinske zdravstvene skupnosti Sevnica, za podpredsednika pa Vida Devčiča iz brežiške Agrarie. Ljubljanske banke,« poudarja direktor LB — TPB Krško Dejan Avsec. Posebno pozornost, ob redni pomoči članstvu tudi pri zagotavljanju tekoče likvidnosti, posvečajo sredstvom občanov. Teh je bilo v potencialu banke, ki je 30. aprila znašal preko 6 milijard din, za 32 do 35 odstotkov. Prek razširjene mreže bodo sredstva občanov čimbolj vključena v potencial banke. Tam, kjer so tehnične možnosti, predvsem pa primerna telefonija, bodo tudi agencije opremili s termi- nalskimi povezavami. Tako naj bi bile storitve za občane kakovostne in hitre. O ustreznih listinah o politiki obrestnih mer ter o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združitvi v LB — Temeljno posavsko banko in statuta LB — TPB Krško, s čimer naj bi zlasti še okrepili banko in varnost naložb, o tem so dlje časa razpravljali v združenem delu. Bistvenih pripomb članice niso imele, niti jih niso izrazili delegati na 4. zboru LB — Temeljne posavske banke Krško, ki je zasedal prejšnji četrtek v Krškem. P. P. L Janko Kolar: »Smo ena redkih občin, ki ima tako podporo združenega dela, družbenopolitičnih organizacij in interesnih skupnosti. Generalna pokrovitelja sta SOP in TES, majice pa bo letos prispevala nuklearka.« primeren tudi zanje, pričakujejo, da se bodo oboji le opogumili, vsaj štipendisti naj bi pokazali, da jim solidarnost ni tuja. P. P. il motorna vozila, za strugarje, varilce in podobno. Za ZMDA .Podrinje — Kolubara 85' je socialna sestava krške brigade zelo podobna tistim iz preteklih let, prevladujejo namreč delavci, le redko pa so študentje in učenci, ki so se doslej prijavili. Ker je čas zelo Jubilejno slavje v Dobovi Krajevni praznik povezujejo letos z občinsko proslavo ob 40-letnici osvoboditve DOBOVA — Jutri se bodo tukaj začele prireditve za krajevni praznik 7. julij, dan, ko se krajani spominjajo vrnitve iz izgnanstva. Praznovanje bodo letos združili z osrednjo občinsko proslavo ob 40-letnici osvoboditve in z jubilejnim slavjem pihalne godbe Loče. Jutrišnjemu turnirju v malem nogometu bodo v soboto ob 18. uri sledile v Dobovi že vrsto let priljubljene vaške igre na rokometnem igrišču. Turnir v malem nogometu se bo v nedeljo nadaljeval na Selih, kjer vaška skupnost popoldne prireja slavje ob stoletnici broda. Na dan borca, 4. julija, napovedujejo po vseh vaseh budnice ob 6. uri zjutraj, popoldne ob 17.30 pa koncert • Slavnostna seja skupščine KS bo v nedeljo, 7. julija, dopoldne, popoldne pa povorka kmetijske mehanizacije in osrednja svečanost ob 40-letnici osvoboditve, na kateri bo slavnostni govornik Franc Šetinc. pihalne godbe Loče v prosvetnem domu v Dobovi. Uro pozneje bo Društvo upokojencev Dobova — Kapele razvilo svoj prapor. Tozd za vzdrževanje voz bo 5. julijaodprl nove proizvodne prostore. Naslednji dan si bodo lahko domačini in gostje v stari šoli ogledali razstave o izgnanstvu, o-razvoju delovnih organizacij v KS, o lovstvu in ročnem delu šolarjev ter drugih krajanov. Prikazali bodo tudi turistični prospekt dobovske krajevne skupnosti. Odbor za izgradnjo telefonskega omrežja bo novozgrajeno ATC in omrežje slovesno izročil v upravljanje delovni organizaciji PTT Novo mesto. Sledil bo koncert pevskih zborov in tamburašev. TITOVE PLAKETE ZA SAMOUPRAVLJANJE SEVNICA — Danes ob 11. uri bo v dvorani gasilskega doma delovno srečanje samoupravijal-cev ob prazniku 27. juniju. Podelili bodo listine s plaketami »Josip Broz — Tito — 35 let samoupravljanja«. Po sklepu zadnje seje predsedstva občinskega sindikalnega sveta jih bodo podelili Kopitarni, šentjanški krajevni skupnosti, Milanu Levsteku in Stanetu Slapšaku iz Krmelja ter Francu Pipanu iz Sevnice. ROKOMETNI TURNIR VETERANOV LESKOVEC — Zadnjo soboto so v Leskovcu v počastitev dneva samou-pravljalcev pripravili rokometni turnir veteranov, že trinajsti po vrsti. Pomerile so se ekipe Dobove, Brežic, sevnice. Krmelja in domačega Partizana. Zmagala je ekipa Sevnice, kije premagala vse tekmece, 2. so Brežice, 3. Leskovec. Tekmovanje je potekalo pod pokroviteljstvom občinskega sveta Zveze sindikatov Krško. PUSTITE »TOČEMERE« BREŽICE — KRŠKO — Radarski center na Lisci je minuli teden v obeh občinah namestil sto naprav, ki so jih ljudje precej poimenovali kot »točemere«. Naprave bodo služile upravljalcem radarjev na Lisci in naSljemenu v sosednji Hrvaški za merjenje radarskega odraza. V protitočni obrambi prosijo, da jim teh pomagal na terenu ne bi poškodovali. Sindikat tja, kjer je najtežje Kopitarno hudo dajejo obresti — Kam z zalogami pohištva v Stillesu? SEVNICA — Brez dlake na jeziku so o gospodarskih problemih govorili na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta 19. junija, ob sodelovanju člana republiškega predsedstva Vinka Kovačiča. navijajo že vrsto let, je bil omenjen celo ukrep družbenega varstva. V isti Vrsto let smo navajeni predvsem razveseljivih vesti iz najstarejše sevniške tovarne — Kopitarne. Prihodnje leto bo slavila stoletnico, zadnja leta pa doživlja nagel razvoj. Hudo breme za to tovarno so zaloge, v prvem letošnjem tričetrtletju so jim le-te požrle 50 milijonov dinarjev samo za obresti! Rečeno je bilo, da kopita že delajo z izgubo. Še z večjo skrbjo so govorili o Stillesovem tozdu Stilno pohištvo. kjer poslujejo z izgubo, v prvem letošnjem tričetrtletju paso imeli le 11-odstotno realizacijo, zato pa toliko večje zaloge. Izgubo so imeli tudi v tozdu Betona in Komunali. Kaj pri vsem tem lahko stori sindikat? Na seji so opozorili na vlogo osnovnih organizacij. V zboru združenega dela občinske skupščine, kjer tudi niso zadovoljni z aktivnostjo delegatov, naj bi budnejespremljali izvajanje sanacijskih programov. Za kolektive, k jer se podobne težave po- • Dosti delovnega časa in s tem dohodka gre v nič tudi zaradi nediscipline. Celo v kolektivu s tradicijo, kakršno ima Kopitarna, se bodo morali ostreje spoprijeti z njo. Zgodilo seje, da je republiški delovni inšpektor med popoldansko malico našel nekaj delavcev Kopitarne v gostilni, namesto da bi prekršku trdo stopili na prste, zadevo prekladajo s seje na sejo... sapi je bil na seji izrečen že tudi pomislek, da za to nimajo potrebnih strokovnjakov. a. Ž. Novo v Brežicah ZAČNE SE DRUGOD — Zadnje čase večkrat slišimo, da v administraciji ne sprejemajo novih ljudi, če se kdo upokoji. Seveda to ne pomeni, da je družbena režija že dovolj poceni. Najbolj se je razraščala v obdobju od 1975 do 1983, predvsem vsisih. Takrat so v strokovnih službah pomnožili zaposlene od 9 na 26, v upravnih organih občinske skupščine od 110 na 118; Število novih delavcev so povečali tudi na sodišču in v nekaterih vodstvih DPO, vendar pozneje ni naraščalo. Komisija za zmanjševanje družbene režije sama ne more okreniti stvari nazaj, kar ocenjuje, daje bilo povečano zaposlovanje posledica sistemskih rešitev. V rokah tudi nima nobenih pooblastil, saj izreka samo mnenja in ugotavlja zatečeno stanje. RAJE BREZPLAČNO KOT ZA DENAR — Hvalevredno je, da se sosedska pomoč razvija in da so šolarji v zadnjem letu občasno pomagali 740 ostarelim in invalidnim ljudem. Toda še vedno so ljudje, ki nočejo brezplačne in brezobvezne pomoči, anapak-bi raje plačali nekoga, da bi jim pomagal pri opravilih, ki jih sami ne zmorejo. Na te njihove želje ni odziva. Ali res nihče v soseski ne potrebuje der datnega dinarja? Bolehni ljudje bj imeli večji občutek varnosti, če bi dah za pomoč kak dinar in si tako zagotovili obiske od dogovorjenih dnevih. To bi jim vlilo več samozavesti, ker niso vsi revni. Nekaterim so pomoč pripravljeni plačati otroci, tisti, ki so šli po svetu, pa se zdaj ne morejo vrnil' in se jim drugače oddolžiti. II BR€ŽIŠK€..rr PORODNIŠNIC^* « Od 14. do 23. junija so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Abram iz Gor. Leskovca — Marjana, Marta Kolarič iz Senovega — Majo, Angela Krajnc iz Dobove — Matejo, Jadranka Barišič iz Zaprešiča — Ivano. Marija Šulc iz Podsrede — Dragico. Nada Štrucl iz Pišec — Blaža, Mirjana Sečen iz Kladja — Stjepana, Ankica Kovačevič iz Kerestinca — Darka. Čestitamo! Krške novice NOVA CESTA — Občinski izvršni svet je naredil dobro potezo, ker je 4. sejo opravil kar pod streho krškega Transporta. Člani izvršnega sveta so si ogledali delovno organizacijo ter se seznanili s poslovanjem in razvojnim programom Transporta. Vroča razprava z gostitelji je bila dobrodošla saj se je»Dr. France Prešeren« iz Goeteborga naŠvedskem. Sodeloval je tudi mešani zbor KUD Krke, tovarne zdravil iz Novega mesta. Zbora sodelujeta in se obiskujeta, oba sta dan pred topliškim nastopom pela tudi na šentviškem pevskem taboru. Prodali so mi pokvarjen stroj Pralni stroj sem kupila že januarja letos, a še vedno perem na roke 21. januarja letos sva z možem kupila v kočevski Nami nujno potreben pralni stroj Obodin. Žal pa na ta stroj do danes sploh še nismo prali, ker so ga nam prodali že pokvarjenega. Serviser iz Obodinaje bil pri nas 3-krat, a stroja ni popravil. Zato sva z možem v začetku junija odpeljala stroj v Namo. Direktor je dejal, da bo zadevo vzel v svoje roke in da bo stroj v treh dneh popravljen. 5. junija paše ni bil popravljen, zato seje mož 7. junija dogovoril s poslovodjem Benčino, da bo vzel v zameno za pokvarjeni Obodin pralni stroj Gorenje in doplačal, če je potrebno. Doplačila pa poslovodja ni vzel, češ da brez direktorjeve vednosti ne sme vzeti razlike, lahko pa odpelje stroj Gorenje. Stroj smo pripeljali domov. Možje šel na delo. Čez dve uri sta prišla dva miličnika, češ da moramo stroj vrniti, na kar pa nisem pristala. Reki a sta, naj se mož po službi oglasi na postaji milice, kar je tudi storil. Potem sta prišla miličnika k nam z možem in hotela odpeljati stroj. Jaz nisem dovolila. Postavila sem se pred stroj in dejala, da ga ne dam, doklerse zadeva pošteno ne reši. Miličnika sta odšla po pomoč in pripeljala še dva miličnika in šoferja Name. Dva miličnika sta me potem na silo odpeljala v drugo sobo našega stanovanja, ostala dva skupaj s šoferjem Name pa sta naložila pralni stroj Gorenje in so ga odpeljali. Zaradi posega miličnikov sem bila poškodovana, o čemer jedo kaz zdravniško spričevalo. Pralnega stroja pa še vedno nimamo. Upam, da bodo pristojni ukrepali tako, da ga bom dobila. Za pisanje v časopis sem se odločila zato, ker vsa ostala moja prizadevanja (bila sem tudi že pri občinskih inšpekcijskih službah) doslej niso pomagala. SLOBODANKA HASANOVIČ Kolodvorska 1 KOČEVJE TTTT FVT7TTQ A JLjJjII/ V IZilJ l v *i\l SrUKiLlJ _ . PETEK, 28. VI. 17.35 — 0.10 TELETEKST' 17.50 POROČILA 17.55 NAŠ PRIJATELJ TITO, nadaljevanka 18.10 GRIZLI ADAMS, ameriška nanizanka 18.40 ŽELELI STE — POGLEJTE 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 ČLOVEKOVI MOŽGANI: Strah, 6. del angleške dok. serije 20.55 NE PREZRITE 21.10 GANGSTERSKA KRONIKA, 1 del ameriške nadaljevanke Glavni junaki nadaljevanke so trije znani ameriški gangsterji: Luciano, Laker in Siegel, dogajanje napete in razburljive serije pa se začenja v New Yorku 1907, ko so kasnejši vrhovi ameriškega podzemlja še otroci. V dvajsetih letih, v času prohibicije, pa postanejo trgovci s prepovedanimi alkoholnimi pijačami. V posameznih epizodah se pojavljajo tudi starši, žene, otroci, prijatelji in številni sodelavci vodij ameriškega podzemlja. V središču pozornosti so njihovi sumljivi in umazani posli, naročeni umori, maščevanja, likvidacije. 22.45 DNEVNIK 22.55 ŽEPAR, francoski film (ČB) DRUGI PROGRAM 16.30 Test — 16.45 Rokomet (m) Jugoslavija : Švica — 18.15 Otroška serija — 18.45 S plesnim orkestrom RTV Novi Sad — 19.30 Dnevnik — 20.00 Oko glasbe — 20.45 Poročila — 20.50 Porota — 21.55 Ana in vampir (poljski film) TV ZAGREB 17.50 Videostrani — 18.00Poročila — 18.05 TV koledar—18.15 Otroška serija — 18.45 S plesnim orkestrom RTV Novi Sad — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kraj srečanja se ne sme spremeniti (sovjetska nadaljevanka) — 21.00 Večer s Terezo Kesovijo — 21.45 Dnevnik — 22.00 Kultura srca SOBOTA, 29. VI. 13.20 — 23.20 TELETEKST 13.35 POROČILA 13.40 ROŽA ŠKRLATKA PA SIN ORLIČ, lutkovna oddaja 13.55 NAŠ PRIJATELJ TITO, nadaljevanka 14.10 POLETAVČEK, nanizanka 14.40 ČLOVEKOVI MOŽGANI: Videnje, ponovitev 5. dela angleške dokumentarne serije 15.30 RETROSPEKTIVA FILMOV FRANCETA ŠTIGLICA: PRAZNOVANJE POMLADI, slovenski film 17.00 ROKOMET (M) JUGOSLAVIJA — ŠPANIJA 18.20 MITI IN LEGENDE —Antični miti: OJDIP, nanizanka 18.40 BOJ ZA OBSTANEK: Voda izpod zemlje, angleška dok. serija 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 PRAKSA ZAŽELENA, A NE OBVEZNA, angleški film 21.15 ZRCALO TEDNA 21.40 GOSTILNA KOŠNIK 23.15 POROČILA DRUGI PROGRAM 15.00 Test — 15.15 Za velikim zidom (argentinski film) — 16.45 Po Titovi poti revolucije — 17.45 Skokec gre v. mesto (ameriški risani film) — 19.00 Slovenska ljudska glasbila in godci: Beltinška banda — 19.30 Dnevnik/— 20.00 Galerija opernih značajev: Mu-’ haste neveste — 20.30 Dokumentarna oddaja — 21.15 Poročila — 21.25 Športna sobota ;— 21.50 Opermanno-vi (zadnji delnemškenadaljevanke) — 22.50 Poezija TV ZAGREB 15.45 7 TV dni — 16.15 Domači ansambli: Ansambel Franca Korbarja — 16.^5 Poročila — 16.50 TV koledar — 17.00 Rokomet Jugoslavija:Španija— 18-30 Prisrčno vaši (dokumentarna oddaja) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Igrani film — 21-45 Dnevnik — 22.00 Od našega dopisnika iz Havane NEDELJA, 30. VI. 8.35 — 12.35 in 14.20 — 22.40 TELETEKST 8.50 POROČILA 8.55 ŽIV ŽAV: Risanke, Tom Sawyer 9.55 GRIZLI ADAMS, ponovitev ameriške nanizanke 11.05 SREČANJE S TONČKO MAROLTOVO 10.20 LAMPIJON IN LEPA MARIJA, 4. del brazilske nadaljevanke 11.40 625, pregled tedenskega sporeda 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 POROČILA 14.35 PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete 15.20 KAM GREDO DIVJE SVINJE, zadnji del nadaljevanke 16.20 POROČILA 16.25 VIDEO GODBA, ponovitev zabavnoglasbene oddaje 17.25 ČUDOVITA STRAST, ameriški film Glavni junak, ki ga igra znani Rock Hudson, živi lahkoživo življenje iz dneva v dan, glavna strast mu je, poleg žensk, doseganje novih hitrostnih rekordov. Toda vse se spremeni, ko posredno zakrivi neznanki dve nesreči: vdovstvo in oslepitev. Korenito spremeni svoje življenje, preda se dobrim delom, o katerih pa molči. To je čudovita strast. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 20.00 SOMRAK, 2. del nadaljevanke TV Sarajevo 21.00 REPORTAŽA Z NOGOMETNE TEKME SARAJEVO : CZ 21.30 REPORTAŽA Z NOGOMETNE TEKME HAJDUK : DINAMO 22.00 ŠPORTNI PREGLED 22.35 POROČILA DRUGI PROGRAM 15.45 Glasba kot mladost — 16.30 Srečanja društev za telesno vzgojo Partizan — 17.00 Rokomet Jugoslavi-ja:Poljska — 18.30 Jugoslovanski derbi v konjeništvu — 18.45 Zakladnica kulturne dediščine: Vezi Srbije in Bavarske — 19.30 Dnevnik — 20.00 Krožno potovanje do Pekinga in nazaj (kanadska dokumentarna serija) — 21.00 Poročila — 21.10 TV kinoteka: Ljubezen v puščavi (ameriški film) — 22.25 Makedonija v zahodni Avslralij1 (reportaža) PONEDELJEK, 1. VIL 17.40 — 22.35 TELETEKST 17.55 POROČILA 18.00 POLETAVČEK, nanizanka 18.30 CICIBAN PLAVA, 1. del 18.45 VAM, oddaja za mlade 19.20 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 LYTTONOVA KRONIKA, 6. del angleške nanizanke 21.00 AKTUALNO 21.40 VSKOK, baletna oddaja češkoslovaške TV 22.20 DNEVNIK TOREK, 2. VIL. 17.35 — 22.35 TELETEKST 17.50 POROČILA 17.55 PRIMORSKA POJE 85, 1. oddaja 18.25 MITI IN LEGENDE — Antični miti: NARCIS, SIZIF IN KRALJ MI-DAS, nanizanka 18.40 TV GALERIJA: DUBROVNIK, oddaja TV Zagreb 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 SLED, drama TV Sarajevo Drama pripoveduje o dogodku iz druge svetovne vojne. Na klopi nemškega tovornjaka se med mnogimi vklenjenimi peljeta tudi Matroz. in Ir-fan. Po srečnem naključju pobegneta s tovornjaka, a ker sta priklenjena na isto verigo, morata bežati "skupaj. Njuni pogledi na svet so različni: eden je ilegalec, drugi pa tihotapec in prekupčevalec, toda v teh razmerah si oba želita isto — uiti zasledovalcem. 21.00 INTEGRALI 22.20 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 16.45 Rokomet (m) za lovoriko Jugoslavije, polfinale — 18.15 Otorška dokumentarna oddaja— 18.45Thomniy s pop show extra — 19.30 Dnevnik •— 20.00 Narodna glasbe — 20.45 Žre banje lota — 20.50 Poročila — 20.57 Po poteh svobode — 21-40 Čas knjig9 — 22.10 Marin Držič in njegova doba (zadnji del dokumentarne serije) SREDA, 3. VIL 17.40 — 23.15 TELETEKST 17.55 POROČILA 18.00 N. Simončič: ČMRLJ IZ KOLORADA, I. del predstave Lutkovnega gledališča Ljubljana 18.15 Reisner: SAJ SI VENDAR PUNCA, 1. del predstave SNG MARIBOR 18.45 ŽELELI STE — POGLEJTE, poučno zabavna oddaja 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 ČASI KOT SO BILI dokumentarna oddaja o Francetu Štiglicu S slovenskim filmom je neločljivo povezana osebnost Franceta Štiglica, barda slovenskega filma. V oddaji Štiglic pripoveduje o času, ki ga je preživel s filmom, o marsičem, kar je slovensko filmsko barko zibalo in na srečo nikoli potopilo. 20.35 Film tedna: BALADA O TROBENTI IN OBLAKU, slovenski film (ČB) Po filmih Dolina miru, v katerem se otroštvo sooča z nedoumljivimi krutostmi vojne, po Devetem krogu, v katerem se pretrga upanja polno mladostništvo, je France Štiglic s filmom Balada o trobenti in oblaku zaokrožil svoje umetniško pretresenje ob spominjanju na grozovitosti vojnega časa. Za osnovo filma je vzel literarno delo Cirila Kosmača, intimno pripoved o kmetu Temnikarju in njegovi moralni dilemi ob zanj in za njegovo družino usodni odločitvi o rešitvi v jami v snegu skritih partizanskih ranjencev. Če bo rešil ranjence — in to lahko stori le on, saj njegov sin za kaj takega ni sposoben, hčerin snubač pa je sumljiv — tvega posledice zase ib za družino, če pa nič ne naredi, bb soodgovoren za smrt nemočnih pafl tizanov. Svoje dileme ne more zaupa11 nikomur, kot družinski poglava' mora odločiti sam in že vnparej pr? vzeti breme in odgovornost zase. 21.55 DNEVNIK 22.15 SPLIT: VSTAJA IN MORJk posnetek prireditve DRUGI PROGRAM 16.45 Rokomet za lovoriko Jugoslavije, finale — 18.15 Legende sveta 19.00 Mednarodni atletski miting v Beogradu — 20.30 -»Žestoke priče* (dokumentarna serija) — 21.15 Vstaja in morje (festival rodoljubne pesmi v Splitu) — 22.15 Poročila ČETRTEK, 4. VIL 8.25 — 13.05 in 15.05 — 22.35 TELETEKST 8.40 POROČILA 8.45 F. Bevk: ČRNI BRATJE, mladinska oddaja 9.25 REPUBLIŠKA REVIJA MPZ ZAGORJE 84 — narodne pesmi 9.55 SEDMA VŽIGALICA, avstralski risani film 10.55 Igman: XV. TRADICIONALNO SREČANJE REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN »»BRATSTVO IN ENOTNOST 85«, prenos 13.00 POROČILA 15.20 MLADI MLADIM — R. Strauss: KONCERT ZA OBOO IN ORKESTER 15.55 PRIŠEL JE PEVEC SLOVENSKE DEŽELE, slovenske partizanske pesmi 16.15 TONE SELIŠKAR — PORTRET PISATELJA 16.30 POROČILA 16.35 M. Vučetič: RDEČA BARAKA, dokumentarna drama TV Beograd 18.00 POT K SVOBODI, dokumentarna oddaja Malokdo ve, da so pred 40 leti partizani pomagali pobegniti 87 zavezniškim vojakom iz delovnega taborišča pri Mariboru. Med popravljanjem železniške proge so šercerjevci avgusta 1944 napadli nemške stražarje, osvobojene vojake, Angleže, Avstralce in Novozelandce, pa odpeljali na Pohorje. Po desetdnevnem druženju so prišli v Belo krajino, od kjer so jih z letali odpeljali v Bari. Ponovno srečanje vodje taborišča Ralpha Churchisa in Lesa Lawsa s partizani je bil povod za filmsko upodobitev najzanimivejšega, kar se je med tem največjim uspelim pobegom v drugi svetovni vojni zgodilo. 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 S. Lukič: MOŠA PIJADE, dokumentarna drama TV Beograd 21.15 BREGOVI, 1. del gruzinsk9 nadaljevanke 22.30 POROČILA DRUGI PROGRAM 15.30 Kako bi oženil Američanko (i'a' lijanski film) — 17.00 Pozdravi' mojega očeta (glasbena oddaja) "" 17.45 Telesna vzgoja 1942— 1947(0°] kumentarna oddaja) — 18.30 oa' rodna glasba — 19.30 Dnevnik '' 20.00 Glasbena oddaja — 21.00 P°r. očila — 21.05 Večni klic (16. d» sovjetske nadaljevanke) — 22- 15 “ smo mladi partizani (poezija 1 glasba). DRUGI PROGRAM 17.30 Beograjski TV program — 19.00 Telesport — 19.30 Dnevnik — 20.00 Raziskovanja — 20.55 Zabavnoglasbene oddaja — 21.40 Dinastija — 22.35 Stereovizija (glasbena oddaja) Balkansko kolesarsko prvenstvo pionnat balkanioue de cyclisme !etlika, Novo mesto 4.-7 VII. 1985 PRILOGA največja športna prireditev na dolenjskem y sredo nekaj po 18. uri se bo s svečano Prireditvijo na novomeškem Glavnem trgu Uradno pričelo 18. balkansko prvenstvo v kole-®arjenju, doslej največja športna prireditev na °lenjskem. Šport, ki je tako rekoč čez noč °svoji| Dolenjsko, saj pred kakimi desetimi ali leti o vrhunskem kolesarjenju v tem delu lovenije ni bilo ne duha ne sluha, postaja te n* del življenjskega utripa Dolenjske. Bližnje atkansko prvenstvo je čutiti domala na ®akem koraku, še posebej, ker sta v Novem jnestu že nekaj časa na pripravah reprezentan-1 Grčije in Jugoslavije, v začetku prihodnjega ®dr>a pa se jima bodo pridružili še kolesarji iz °l9arije, Romunije in Turčije. Novo mesto, Metlika in Črnomelj bodo s šti-'dnevno prireditvijo popisali ne tako nepomemben list v kronologiji razvoja kolesarstva a Balkanu. Kajti prav ta je v zadnjih letih £r®dvsem po zaslugi izrednih Bolgarov, ePrav tudi deleža ostalih ne gre zanemariti, P°segel v sam vrh svetovnega amaterskega °lesarstva. Nobenega dvoma ni, da se bomo 0Jem lahko prepričali že prihodnji teden na eh mladinskih dirkah v Beli krajini in na 'anskih v okolici Novega mesta. Sicer pa je Vojevrstno ilustracijo razvoja kolesarstva od Pfejšnjega stoletja pa do danes moč najti v polžku, da bi Karl Drais, legendarni gozdar iz arlsruhe, s svojim kolesom, ki ga štejejo za r^edhodnika današnjih koles, potreboval za 9 krogov članske dirke na progi med Novim mestom, Otočcem, Ratežem in Siatnikom, dolge natanko 162 kilometrov, celih dvanajst ur ali celo več. Najboljši kolesarji Balkana, med katerimi se bosta kosala tudi Novomeščana Sandi Papež in Jože Smole, pa naj bi po izračunih organizatorjev s to progo opravili v pičlih štirih urah. Marsikdo se je lanskega oktobra, ko je Kolesarska zveza Jugoslavije zaupala izvedbo balkanskega prvenstva novomeškemu in metliškemu kolesarskemu društvu, čudil tej odločitvi. Kdor pa je bolje sledil razvoju dolenjskega kolesarstva, je ta sklep sprejel kot bolj ali manj logično nadaljevanje nekajletnega trdega, predvsem pa načrtnega in uspešnega dela. Spomnimo se samo leta 1972, ko je Novo mesto premoglo vsega deset koles z dirkalnimi krmili, a vendarle je prav tega leta ob teh nekaj koles in zraslo kolesarsko društvo. Brane Rali-jan, Jože Majes, Anton Križan, Janez Kumpin še nekaj zagnancev je vsega tri leta zatem nazdravilo prvemu uspehu, naslovu državnih prvakov v turističnem razredu. O novomeškem kolesarstvu se je takrat prvič pričelo govoriti brez posmeha na licu. Še zadnji nejeverneži pa so bili pritisnjeni ob zid leta 1978, ko je Novo mesto dobilo mladinske državne prvake. Zares imenitna generacija na čelu z Zrimškom, Turkom, bratoma Mijajlovičema in Antončičem je obetala veliko, a je žal pri tem tudi ostalo. Kolesarstvo takrat še ni bilo šport, ki bi imeli za seboj tistih nekaj vplivnežev, ki odločajo o denarju. Po dvoletnem mrtvilu je pomagala sreča. Zagnanost in trma za delo sta ostali, srečnemu naključju, ki je odločilno pomagalo razvoju dolenjskega kolesarstva, pa je bilo ime Sandi Papež. S svojimi zmagami, uspehi in predvsem skromnostjo je potegnil za seboj plaz, ki ga danes ni več moč ustaviti. Društvo se je dokončno postavilo na noge, sistematsko delo je vsako leto vrglo na površje kakšno novo ime. Brata Papeža, Smoleta, Bojanca, Novaka, Robiča, Giivarja pa tudi mladince Božiča, Kruljca, Pavliča in druge pozna danes domala že vsak ljubitelj kolesarskega športa v Jugoslaviji. Kajti novomeški kolesarji so si lani priborili na-slpve članskih in mladinskih državnih prvakov, ob tem pa imajo zanesljivo tudi najobetavnejšo pionirsko vrsto. Seveda ne gre, da ne bi primernega, deleža zaslug za takšno popularnost kolesarskega športa na Dolenjskem ne pripisali tudi lani ustanovljenemu kolesarskemu društvu v Metliki. Sodelovanje med obema društvoma je zgledno, brez priokusa nevoščljivosti, zavisti in nagajanj, ki so v drugih športih na Dolenjskem tako domač in vsakdanji pojav. Že vse to je dovolj, da upraviči odločitev o organizaciji balkanskega prvenstva prav v Novem mestu in Metliki. Ne smemo pa seveda odmisliti ogromne usluge, ki jo bo ta prireditev naredila nadaljnjemu razvoju in popularnosti kolesarskega športa na Dolenjskem. To pa je bilo ob dejstvu, da se Dolenjska s kakšno večjo športno predstavitvijo Jugoslaviji in navzven ne more pohvaliti, tudi poglavitno vodilo in plačilo organizatorjem letošnjega Bakopa, prvenstva, ki bo imelo po štirih tekmovalnih dneh tudi svoje nadaljevanje. B. BUDJA u*m y NOVOTEKS TKAI NOVOTEKS: Kdor je drzen in hiter, uspe V Novoteksu slavijo te dni 15-letnico dela v Konfekciji, ki je iz zelo skromnega začetka postala najdonosnejša dejavnost tovarne s sicer znatno daljšo tradicijo. Konfekcija je nastala iz zamisli, kako bi uporabili kratke konce blaga iz metrske proizvodnje, in sicer tako, da se je 30 ljudi v sejni sobi začelo priučevati delu. Odločili so se za proizvodnjo hlač, kaj kmalu pa je iz tako skromnih zametkov nastala prva specializirana tovarna hlač v državi. Uradna otvoritev Novoteksove konfekcije je bila 1. julija 1970, že leta 1973 pa so dali na trg 300.000 komadov hlač. Leto dni kasneje je v novomeškem obratu delalo v dveh izmenah že 420 zaposlenih, medtem pa so zgradili tudi že obrata za proizvodnjo konfekcije v Vinici in Trebinju ter povsod zaposlili po 230 ljudi. Letos je v Novoteksovih konfekcijah zaposlenih 1250 delavcev v treh tozdih in delovni skupnosti skupnih služb, poslovno-tehnično sodelovanje pa imajo organizirano še po vsej državi z dodatno 400 zaposlenimi. S takimi zmogljivostmi bodo letos dali na trg čez 2 milijona konfekcijskih izdelkov; od tega je 60 odst. namenjenih izvozu v Zahodno Nemčijo, ZDA, države tretjega sveta in v države EGS. V letu 1985 izvaža Novoteks svojo konfekcijo že v 12 držav. Proizvodni program, ki je sprva obsegal le izdelavo klasičnih hlač. je bil od vsega začetka usmerjen v izvoz. Proizvodni program pa so postopoma širili, ga dopolnjevali z ženskimi modnimi krili in raznimi zgornjimi športnimi oblačili za moške, ženske in otroke. Pred dvema letoma so v Novoteksu sprejeli eno najpomembnejših odločitev za usodo kolektiva, ko so se odločali za bodočo razvojno pot Konfekcije. Tehtali so možnost za izdelavo oblačil po tujih znanih licencah, ki pa so bile zelo drage, zato so sklenili itiP° lastni poti, s programom, ki je nastal doma1 znamko TEENS. Izreden uspeh, ki so ga z oblačili te znamka dosegli na domačem in svetovnem trgu, pale od kolektiva zahteval tudi sodobno poslom n ost. TEENS ne pomeni le oblačila posebne vrste za šport in rekreacijo, ne le modo za prosti čas, ampak tudi kvaliteto, pravočasno dobavo in organizacijo vseh notranjih služb na taki ravni, da bodo zahtevam trga lahko sproti sledili. Trg je izzvan, zdaj zahteva! ” Novoteksu ga doslej še niso razočarali. V zadnjih dveh letih, odkar imajo v proizvodnji TEENS program, razširjajo kreatorsk1 team in konstruktorsko skupino, posodabljajo tehnologijo in informatiko, najnovejso pridobitev pa bo v kratkem nabavljeni procesni računalnik. Novoteksova konfekcija je zdaj sposobna*1 24 urah preusmeriti proizvodnjo in uvesti not izdelek po zahtevah kupcev. V teh letih paie 260 zaposlenih v novomeškem delu konfekcije doseglo tudi boljši delovni standard. Delajo le v eni izmeni v normalnih okoliščinah kadar pa je potrebno tujim ali domači kupcem na hitro dobaviti naročene izdelke, ne poznajo ne sobot ne nedelj in delajo tud1 ponoči. Obrat konfekcije je tehnološko primerno opremljen, velika pridobitev pa bo tudi nova likalnica, ki jo bodo začeli gradil1 prav ob 15-letnici obstoja. Ob 15-letnici Konfekcije v Novoteksu s ponosom ugotavljajo pravilnost poslovne odločitve, tako ob nastanku konfekcije kol ob uvedbi TEENS programa. Bili so drzni’ hitro na trgu s kvalitetnimi in modnimi izdelki, to pa je danes edini recept za uspeh. EPi 222222 222222 222222 222222 92222iti NOVOTEKS V neobvezen premislek BODO ČEVLJE KRPALI V BANKAH? Vsakoletna srečanja zdomcev in predstavnikov občinskih oblasti v domovini so polna obetov in bleščečih možnosti za naše ljudi, ki sprašujejo, kaj in kako bi bilo, če bi se z nekaj privarčeval-nimi markami, franki ali šilingi za vedno vrnili rodne kraje. Kako ljubezniva, širokogrudna in polna možnosti je domovina, nekateri v imenu nas vseh razpolago tudi na drugih krajih in ob drugih priložnostih. Nedvomno je res, da so se številni naši začasni delavci v tujini lepo uveljavili tudi po vrnitvi v stari kraj, precej pa je, žal, tudi takšnih, ki menijo, da so se nekako lahkoverno zaleteli. To velja predvsem za zdomce, ki so menili, da je njihova ponovna priložnost doma storitvena obrtna dejavnost, zaradi katere vsi zganjamo deficitarni virk in krik. Pa poglejmo, kaj se v resnico dogaja z zdomcem, ki se je odločil, da bo odprl storitveno obrtno delavnico. Za začetek potrebuje okoli 100.000 mark. Toliko namreč stane nekoliko sodobneje opremljena delavnica za večino storitvenih opravil. Predvidevajmo, da so mu pri uvozu tega ali onega stroja ali materiala šli na roko in da ni imel težav tudi s pridobitvijo cele vrste dovoljenj in soglasij. Vse je nared, da bo vstopila prva stranka, z občino pa je dogovorjeno, da bo mojstrova ura 450 dinarjev. Če vemo, da ima leto okoli 2000 delovnih ur, lahko s pomočjo osnovnošolskega računstva ugotovimo, da bo naš povratnik zaslužil na leto kosmatih 900.000 din. Zdaj pa stroški. Naš možak je skromen, rekel je, da si bo dal 40.000 dinarjev plače na mesec, kar znese na leto 480.000 dinarjev. Za davke, različne dajatve in zavarovanja je z občine dobil pisanje, ki se glasi na vsoto 290.000 dinarjev. Tretji sveženj izdatkov so stroški tekočega vzdrževanja delavnice: gretje, komunalije itd. Ob najbolj skrbnem varčevanju ti stroški še vedno dosežejo 200.000 din. Končati moramo, ker so mojstrov osebni dohodek, davki in dajatve ter stroški vzdrževanja že za 70.000 dinarjev presegli dinarje, ki jih bo storitveni obrtnik zaslužil z 2000 urami dela na leto. Po najbolj poštenih računih ni ostalo prav nič za najemnino delavnice in amortizacijo. Če računamo, da je zdomec vložil v stroje in opremo za 9 milijonov dinarjev mark in da običajno operiramo z dese- BANKAMER1CA Stf, 8ANKAMERICA BANKAMERiCA 43 001 010 5S9 todstotno amortizacijo, znese samo letna amortizacija natanko toliko, kot se bo v blagajno nateklo skozi vse leto. Najemnimo ,smo ob tej vrtoglavih številkah kar zanemarili, saj je že brez nje očitno, da je mojstrova ura vsaj za enkrat pretanka, da bi ob skromni mesečni plači 40.000 din pokril vsaj osnovne stroške in zaključil leto s tako imenovano pozitivno ničlo. Naš obrtnik pa ure noče podražiti, pravi, da je 450 dinarjev tista zgornja meja, ob kateri si stranke še podajajo kljuke. Torej začaran krog, nad katerim lebde le še nepozabljene sladke besede o neznanskih možnostih storitvene obrtne dejavnosti. Kaj bi naš mojster storil, če bi bil še enkrat zdomec in bi imel še enkrat 100.000 mark? Prišel bi domov, jih dal v domačo banko in poskusil domoljubno živeti s 7,5-odstotni-mi dinarskimi obrestmi. Na leto bi tako brez dela (brez 2000 opravljenih delovnih ur po 450 din) dobil 650.000 dinarjev. Če ta-znesek delimo s številom mesecev v letu, je dobljena vsota še vedno bistveno večja od tistih 40.000 din na mesec, ki si jih je možak postavil za cilj, ko je še veliko in vsakomur verjel. MARJAN BAUER 16-50-60 OOLLASS I STSRUN®' Z naravo do zdravja BETONIKA Betonika ali zdravilni čisteč (Stachys officinalis L.) spada v rod čišljakov in ta šteje več kot 350 vrst, ki so doma v zmerno toplem pasu severne in južne poloble. Značilno zanje je, da imajo v dvovrstnih cvetovih štiri prašnike, od katerih sta dva daljša od drugih. Zanimivo je, da se daljša prašnika potem, ko sta oddala pelod, zapogneta in zasukata navzven in tako izstopita iz cvetnega venca. Betonika je trajnica. V zemlji ima dobro in močno razraslo koreniko, iz katere zraste do pol metra visoko, dlakovo steblo, ki ima jajčaste pecljate liste. Na vrhu so rdečkasti cvetovi, ki sestavljajo kratek valjast klas. Betonika cveti od julija do avgusta. Raste po suhih peščenih travnikih, logih, gozdnih travnikih in sončnih pobočjih. Nabiramo liste in celo rastlino s komaj cvetočimi cvetovi. Jeseni kopljemo koreniko, jo očistimo zemlje, razrežemo in posušimo na prepihu. Betonika vsebuje precej zanimivih snovi, med katerimi so heterociklični alkaloidi, saponini, grenčine, holin, tanin in glikozidi. Zato je rastlina neprijetnega vonja in grenkega okusa. Betoniko so uporabljali že v srednjem veku, toda danes je šla v pozabo. Le ljudsko zdravilstvo jo še danes priporoča za zdravljenje najrazličnejših tegob, kot so astma, slaba prebava, zgaga, zlatenica, odprte rane, histerija itd. V ta namen so kuhali dva dela posušenih listov in cvetov v osmih delih belega vina, in ko se je zvarek popolnoma ohladil, so precedili in tekočino nanašali kot obkladek na razjede krčnih žil, na rane, ki se mso hotele zaceliti. Po žličkah so priporočali to vino tudi tistim, ki jih je mučila astma. Ker so v betoniki prisotni saponini, se je bolniku razredčila sluz v dihalih in se je lažje odkašljal. Tudi grenčine pospešujejo prebavo, zrna-' njšujejo količino želodčne kisline. Kuhana pospešena korenika pa povzroča bruhanje in so jo uporabljali kot zdravilo zoper zastrupitve s hrano. Včasih so betoniko uporabljali kot zdravilo zoper histerijo in nekatere duševne bolezni, danes pa se ta obolenja uspešno zdravijo z modernimi sintetičnimi zdravili. BORIS JAGODIC Glasba KONGRES Ponovna oživitev sarajevske galsbene scene leta 1982, ko je začelo delovati nekaj manjših klubov, v katerih so lahko igrale nove in neafirmi-rane skupine, nam je dala več novih imen, ki so poživila domačo glasbo. Elvis J. Kurto-vič in njegovi Meteorji, zab-ranjeno pušenje, Valentino in Kongres so skupine prevetrene sarajevske glasbene scene. Ustanovitelja skupine Kongres sta Mahir Purivatra, vokal, kitara in komponiranje, tn Adam Subašič, bobni in besedila. Skupini se je pridružil še Aljoša Buha, po materi Slovenec, ki je igral bas. Leto 1982 je bilo leto kongresov in od tod ime skupine Kongres. Glasbeniki so se oprijeli raznih zaposlitev in si z zaslužkom kupili inštrumente. V taki zasedbi so po-snali svoj album Zarjavele trobente. Kako je bilo, ko je skupina Kongres začenjala, je povedal Mahir: »Pred 1982 je na sarajevski sceni vladalo mrtvilo, ker enostavno ni bilo prostora, kjer bi noveskupine lahko igrale. Lahko so nastopale kot predskupine velikih bendov v veliki dvorani Skenderije pred 5000 ljudmi, ki pa niso prišli nakoncertza-radi njih. Tudi pogoji za predskupine so ponavadi porazni. Tistega leta, ko smo začeli mi, je začelo delovati nekaj manjših klubov, v katerih so nove skupine lahko igrale za svojo publiko. Poleg tega šo se isto leto na drugem programu Radia Sarajevo pojavili mlajši ljudje, ki so vodili mnogo bolj odprto uredniško politiko, kot je bilo v Sarajevu prej v navadi, namreč: program je bil razmeroma nov, nihče ga ni kontroliral, zato so vanj redno vključevali demoposnetke novih skupin, v studio so vabili izvajalce, z njimi delali intervjuje itd. generacija galsbenikov, ki je takrat prišla na dan, v času krize ni posedala po lokalih in gobezdala o igranju, ustvarjanju in snemanju, ampak je to zares počela «. Debi album skupine Kongres z naslovom Zarjevale trobente pa ni ujel energijo, ki jo skupina na koncertih kar sipa z odra. Temu je kriva produkcija plošče, saj pro^ ducentu ni uspelo ujet' koncertne živosti, iskrenosti, energije in prepričljivosti, ki je prisotna na Kongresovi!1 nastopih. Kongres je ena red' kih skupin, ki nam nudi na koncertu več kot na plošči- Vendar je nekaj pesmi v njihovem debi albumu, k' izstopajo iz povprečnosti in budijo upanje v razvoj. To so pesmi Djevojka na snegJ’ Zid! Zid! Zid!, Zabava in Pa seveda njihova hit pesem Za' rjavele trobente. Skratka: skupina Kongres je mlada skupina, ki jo prav° dokazovanje še čaka. Uvedba še ene kitare — igra jo Ivan Ivanovič — in novi basist Emir Cerič dajeta skupin' Kongres dodatno oštrino, k' je vsekakor dobrodošla. ZDENKO MATO^ priloga dolenjske Problemska konferenca OBRTNIK NI LE UTAJEVALEC DAVKOV Drobno gospodarstvo, kamor sodita obrt družbenega in zasebnega sektorja, ima po jugoslovanskih in slovenskih dokumentih vse bolj pomembno mesto. Vsi od drobnega gospodarstva pričakujejo razcvet, bodisi kot samostojnega dejavnika ali v Poslovni povezavi z organizacijami združenega dela. Predvsem gre za uresničitev načrta, naj bi v drobnem gospodarstvu v naslednjih letih enkrat Povečali število zaposlenih, s čimer bi omilili brezposelnost. V Sloveniji, posebno pa še v novomeški občini, ta sicer še ni problem, vendar 'rse kaže, da bo v novi petletki vse teže priti do delovnega mesta. V novomeški občini je drobno gospodarstvo bobilo svoje mesto v tem srednjeročnem planu °kčirve, lansko pomlad pa so zbori občinske Skupščine sprejeli tudi program razvoja drobne-9® gospodarstva do leta 1990. Navzlic vsem docentom in stališčem pa se praksa prepočasi spreminja. Kje smo na tem področju zdajle, koliko je bilo Ja’’eienega v zadnjem času in kako naj bi v °doče delali, da bi hitreje prišlo do večjega a.Poslovanja v obrti ter da bi se izognili doseda- Pm napakam, je skušala odgovoriti nedavna Problemska konferenca v organizaciji Socialis-ene zveze. Bilo je blizu 70 udeležencev, po-etki jz tehtnejših razprav pa dokaj dobro svetljujejo razmere. Mnenja so se tudi kresala, zaključek pa je ven-e izzvenel v pripravljenost z vseh plati, da bi sede postale dejanja. Prav tako pa je bila ena hovnih ugotovitev: potrebno je izriniti ukore-,n!en° miselnost, da je vsak obrtnik družbi su-)|Va. če že ne nevarna oseba. v SERGEJ THORŽEVSKIJ, podpredsednik no-meškega izvršnega sveta, ki je konferenco tu-u V°dil: »Napak bi bilo, če bi se razšli samo z 9otovitvami stanja in bi nam v mislih ostale le mcene bodice z obeh plati. Konferenco štejem oh- '2Ziv 23 skuPno akcijo vseh dejavnikov v c,ni, da bi ob naslednji inventuri stanja lahko 9otavljali več sprememb. Menim pa, da odnosi ,ed takoimenovano davčno policijo in obrtniki n'?° najboljši, če vemo za podatek, da so davčni inšpektorji čisti dohodek obrtnikom povečali za ava in polkrat. Prenizke dohodke so prikazovali Predvsem gostinci in prevozniki ter obrtniki gradbenih strok. Število obrtnikov na 1000 prebivalcev je v Sloveniji največje v domžalski obči-n|- v primerjavi z ostalimi občinami Novo mesto ni v prehudem zaostanku! ENAKI PREDPISI, RAZLIČNE STROGOSTI MARJAN PAVLIN, uprava za družbene Prihodke: »Obrtniki nam očitajo, da se v neenakopravnem položaju z delavci v združenem delu, vendar moji podatki tega ne potrjujejo. Pri °bremenitvah je potrebno upoštevati vse obveznosti, ne le davke. Zasebni obrtniki so na boljšem kot družbeni sektor obrti, ker ne plaču-lajo davka za nerazvite, nimajo prispevkov za nekatere SIS materialne proizvodnje, nimajo Prispevka za solidarnost. Tudi v banki dobivajo Zasebniki kredite z bistveno nižjimi obrestmi kot Pb Plačuje družbeni sektor, ki ima vrh vsega še znatno več administracije. Tudi delež obresti v dohodku pove svoje. V 2druženem delu znaša 38 odstotka, pri zasebni-3 Pa le 1 odstotek. Zasebnik ima tudi znatno cnj težav pri uvozu repromateriala, res pa je, a Privatni obrtnik nima legalne možnosti za na-UP deviz. Do njih pa vseeno pride in družba ga o'k ne vPraša. V novomeški občini 6 odst. vseh JTnikev plačuje 88 odst. celotnega obrtniške-davka. Se pravi, da nekaj večjih plača večino, r°ritvene dejavnosti, ki jih želimo razvijati, pa ie tV°-a nimai° 'n v njih je zaslužek slab. Dejstvo va Uc*'’ da zapiramo oči pri omejitvah vzaposlo-javi|u- ponekod imajo v družini trije člani pri-Pr0 ®ne. različne obrti, ta pa se opravlja v istih potr °rih in pod ,eno komando’. To toleriramo, pp d ne pa bi bile spremembe v obrtnem zako-’ a bi bilo zaposlovanje legalno. vednob d°govarjanju v regiji in republiki še °bčjn °bstaja toliko davčnih politik, kolikor je Smo o 3mo sicer vsi enake prispevne stopnje, prav z ra2,'čno strogi pri izvajanju predpisov, ki seij9*0 'mamo nemalo primerov, daseobrtni-le log10 'z ene °heine v drugo, pri nas pa včasih nietrov za republiško mejo.« nja jL Kranjc, predsednik Obrtnega združe-6og-,0v° mesto: »Naše obrtno združenje ima pa j anov obrtnikov, v njihovih obratovalnicah IjuOi 2aPoslenih še 700 delavcev. Armada 1300 prjg Pa že ima pravico zahtevati svoj glas in s kot d ierri0’ da bo v bodoče bolj upoštevana S sieDo0s!ei- Naše združenje ni organizacija, ki bi ^ vsev in trmasto vztrajala pri stališčih in o Pfek zagotavjala obrtnike, tako dobre £ poslovne ljudi, kot tiste, ki ne zaslužijo našega članstva. Smo že dokazali, da znamo ločiti zrnje od plevela. Na splošno veljamo obrtniki za tisti del občanov, ki ima višji standard in živi bolje od drugih. Res je, da se vozimo v avtomobilih z nekaj več konjskimi močmi, toda ne zaradi razkošja, ampak zavoljo potrebe. Tudi naši osebni dohodki so nizki. Izračunani so na osem ur dela, čeprav sam ne poznam obrtnika, ki bi delal samo osem ur. Podčrtal bi rad še naslednje: obrtniki ne želimo nobenih privilegijev v družbi, oepotre-bujemo nobenih posebnih ugodnosti v primerjavi z drugimi občani. Žetfmo le, da bi bili na vseh področjih cLelaTn življenja s pravicami enaki, kot so delavci v združenem delu. Zdaj nas često smatrajo kot drugorazredne občane, a nam ni vseeno, kako napreduje naša družba. Vedno in povsod smo pripravljeni pomagati z delom in sredstvi. V številnih društvih, v krajevnih skupnostih in organizacijah so naši člani zelo aktivni.« ŠUŠMARJI ODJEDAJO DOHODEK MARIJA KASTELIC, predsednica frizerske sekcije: »Iz šol prihajajo kadri, ki nimajo dovolj praktičnega znanja in tudi v šestmesečnem praktičnem delu jih ne moremo vsega naučiti. Odkar je tako padla kupna moč prebivalstva, imamo v frizerskih salonih manj dela, vse več pa je šušmarstva. Čepravšušmarje z našo pomočjo preganjajo, je malo uspeha in ti ljudje nam še vedno odjedajo zaslužek, družbi pa odtegujejo davke. Šušmarji nam s ceno lahko konkurirajo zlasti zato, ker moramo oboji plačevati material po istih cenah. Prometni davek bi moral biti za legalne obrtnike nižji.« DUŠAN KMET iz sekcije gostincev: »V novomeški občini imamo 74 gostinskih obratov zasebnega sektorja in 117 zaposlenih, trdimo pa, da smo v primeri z družbenim sektorjem gostinstva v hudo neenakopravnem položaju. Pri enem samem litru prodanega piva plača družbeni sektor malo nad 23 dinarjev prometnega davka, zasebnik pa čez 55 dinarjev. Pri poprečno iztočenih 5000 litrih piva na leto je tako zasebnik v primeri z družbenim sektorjem bolj obremenjen za 163.000 dinarjev. Podobno je pri prodaji alkoholnih pijač in vina. T udi nabava inventarja je za nas zaradi davka draga, družbeni sektor pa je te dajatve povsem oproščen. Vse to so konkretna nasprotja med deklarirano pomočjo razvoju zasebne obrti in dejanskim stanjem.« FRANC BREGAČ, avtoprevoznik: »Mi imamo vse manj dela, odkar je manj gradenj, imamo dotrajana vozila, saj je naš vozni park v poprečju star 10 let, s cenami prevozov pa komajda krijemo stroške goriva, nikar da bi mislili na investicije. Od januarja letos obstaja sicer zakon, ki dovoljuje uvoz vozil in rezervnih delov, vendar so potrebni dokumenti iz Beograda, od tam pa jih ni in ni. Zdaj tudi vlog za uvoz v Beogradu več ne sprejemajo. Tudi v času zimske sezone, ko nimamo dela, moramo plačevati vse obveznosti. Zgodi se, da prevoznik nima denarja. Ker ne plača, mu davkarija zaračuna še 72-odstotne zamudne obresti.« KAREL ŽELJKO, obrtnik—inovator: »Pri nagrajevanju v zasebni obrti bi morali pravilniki upoštevati inovacijsko delo. Tudi ne bi smeli na enak način obravnavati dohodek, ki je pridobljen z binovacijami, in tistega, ki ga daje serijsko delo«. KRITIKA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA JANEZ VIDRIH, avtomehanik: »Ljudje nimajo denarja, zato iščejo čim cenejše popravilo avtomobila in se zatekajo k šušmarjem. Mi, redni obrtniki, poslujemo že po minimalnih cenah, a smo še vedno šušmarjem nekonkurenčni. Rezervne dele nabavljamo po istih cenah. V naši stroki prav tako čutimo, da zaposleni, ki pride iz šole usmerjenega izobraževanja, praktično nič ne zna, ker pa ima predpisano izobrazbo, bi hotel 40 tisočakov plače.« PETER KOVAČIČ, predsednik komisije za izobraževanje: »V okviru obrtnega združenja moramo izobraževanje postaviti na noge. Vsak dan so tako rekoč na trgu novi materiali, novi stroji, novi tehnološki postopki, vse to pa zahteva od naših delavcev dodatno znanje in usposobljenost. Usmerjeno izobraževanje ne daje pravih kadrov za naše potrebe. Čeprav smo obrtniki že pred uvedbo te novosti opozarjali, da bo premalo praktičnega pouka, nas ni nihče poslušal, zdaj praksa to potrjuje. Doživel sem primer, ko je prišel mizar iz šole, a ni znal nabrusiti žage.« JOŽE PAPEŽ, obrtnik za centralno ogrevanje: »Uvoz osnovnih sredstev je res zasebnim obrtnikom na široko odprt po zakonu, v resnici pa je tako, kot bi kuram pšenico dajal pod steklo. Hrana je, a ne moreš do nje. Najbolj me motijo popoldanci proizvodnih obrti, ki delajo velikokrat serijske izdelke za svojo delovno organizacijo. Ker so to tudi komercialisti, nabavni referenti in ljudje na odgovornejših mestih, lahko vplivajo tudi na to, da jim določijo višjo ceno, hkrati pa onemogočajo delo rednim obrtnikom. Dogaja se tudi, da taki popoldanci jemljejo v svoje delavnice enostavne izdelke v velikih serijah, zahtevnejša in s tem manj donosna dela pa prepuščajo obrtnikom. Prav tako v Novem mestu ni rešeno vprašanje specializirane trgovine s tehničnimi materiali. Ker izbire ni, potujemo po vsej državi zaradi nabave mate- riala, s tem pa izgubljamo čas, poslujemo z večjimi stroški in manjšim dohodkom.« OBRTNIK KOT SUMLJIVA OSEBA CILKA SMOLIČ, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Novo mesto: »Vse večkrat naletimo na težave pri upokojitvi obrtnikov zato, ker jim davkarija ob upokojitvi ne zaključi davčne knjige. Taki upokojenci prejemajo tudi leto dni le pokojninske akontacije in so zato prikrajšani.« BORIS ZAJC, občinski sindikalni svet: »Družbeni standard zaposlenih pri obrtnikih je načelno enak kot pri delavcih v združenem delu, a praksa ni taka, zlasti ne zato, ker ni možnosti za počitnikovanje v lastnih zmogljivostih. Tudi stanovanjska problematika je pereča, precej pa se je premaknilo v zadnjem času, odkar stanovanjska skupnost del sredstev namensko daje za posojila zaposlenim v zasebnih obratovalnicah. Sindikat predlaga združevanje sredstev za počitniške zmogljivosti.« FRANJO VERDNIK, predsednik Zveze obrtnih združenj SRS. »Današnja inventura stanja kaže, da upravičeno niste zadovoljni z obrtjo v občini. Obrt ni dovolj razvita, ne storitvena in ne proizvodna, ob možnostih, ki bi jih lahko dala samo IMV. Ker vemo za stališče in republiško usmeritev, da se mora število zaposlenih v drobnem gospodarstvu v naslednjih letih enkrat povečati, je potrebno v tem okviru uresničevati naloge tudi po občinah. V razpravi je novi obrtni zakon, ki prinaša precej sprememb, kljub vsemu pa davčna zakonodaja daje občinam škarje in platno. Potrebno bo predvsem spremeniti miselnost, da je obrinik sumljiva oseba, da ne bomo njegove ko. i Liosti družbi ocenjevali s pogledom na avto, s kakršnim se vozi. Vedeti moramo, da se mora obrtnik z izkazanim dohodkom ne le preživljati, ampak je dohodek namenjen še za obratna sredstva, za financiranje razvoja, za obnovo opreme itd. Prizadevati si moramo za tako zakonodajo, da bo obrtnik prijavil resničen zaslužek in dohodek, ne smemo pa mu biti nevoščljivi, če ima več kot drugi, ker tudi več dela. Da pa pri nas šušmarji nabavljajo repromaterial in ostalo blago po enakih cenah kot redni obrtnik — tega ni nikjer na svetu. Priporočam,'da v novomeški občini bolj zaupate obrtnikom, jim omor 'čate razvoj, da bodo lahko hitreje zaposloval! obenem pa tudi oster nastop proti posameznim nepoštenjakom. DVOTIRNA KOREKTNOST SLAVKO GLINŠEK, član predsedstva republiške konference SZDL: »Naša usmeritev je: ne zavirati, ampak podpirati obrt, v okviru občin pa se še borimo za tako prakso. Ge hočemo biti učinkoviti pri zatiranju šušmarstva, potem bodo potrebni tudi ekonomski ukrepi. Mislim na prometni davek, nad katerim zdaj obrtniki upravičeno negodujejo. Kar pa zadeva davčno službo, moramo tudi priznati, da so drugod po svetu davkarji bolj strokovni, ažurni in avtoritativni. Pri nas ne bi smeli povečevati števila zaposlenih v davčnih upravah, ampak poskrbeti za kvalitetne kadre. Pri bodočem delu priporočam v razmislek možnost o združevanju v obrtne zadruge proizvodnega tipa, ne le nabavno-prodajnega. Glede kreditiranja obrtnikov začetnikov pa vidim možnost po vzoru kmetijstva, kjer združujejo sredstva hranilno-kreditnih služb, kmetov in banke. Če bi v obrti pritegnili še sredstva tovarn za kooperacijo, bi lahko precej spremenili.« JOŽE KNEZ, podpredsednik Republiške konference SZDL: »Imam občutek, da se stvari premikajo, ampak prepočasi. Želeli bi, da se ta-koimenovana siva ekonomija pretvori v normalno in da bi popoldanci postali v čim večjem številu redni obrtniki. Ker pa se skoro vsi' pritožujete glede premalo praktičnega znanja kadrov za obrt, ki prihajajo iz šol, bo potrebno v izobraževanju ta odnos zaostriti. Mislim tudi, da davki morajo biti korektni, da bi se obrt lahko hitreje razvijala, hkrati pa morajo biti korektni tudi davkoplačevalci. V družbi težimo k izenačevanju občanov: da bi dali vsem enake pogoje, vse ostalo pa je odvisno od sposobnosti in delavoljnosti posameznika. Odpraviti bo potrebno miselnost tistih, ki v obrtniku vidijo le utajevalca davkov. Naše ljudi moramo navaditi na to, da bodo na obrtnike gledali manj uravnilovsko, da bodo v dobrer obrtniku gledali nadpovprečnega delavca, ki se ne more zadovoljiti s povprečnim osebnim dohodkom. Pri tem gre za vrednotenje dela ne glede na poklic, mi pa moramo z argumenti dokazovati upravičenost do razlik in od teh stališč ne bi smeli odstopati.« JOŽE SUHADOLNIK, predsednik novomeškega izvršnega sveta: »Predpisi so znani in naše službe jih morajo upoštevati. Če pa kak predpis ne ustreza, dajmo pobudo, da ga zamenjamo z boljšim. Obrtna politika v občini je začrtana. Ker smo zainteresirani za razvoj drobnega gospodarstva, smo dali pismeno priporočilo delovnim organizacijam, naj se bolj povezujejo z drobnim gospodarstvom in tudi z zasebno obrtjo. Velik poudarek pa v občini dajemo na razvoj storitvene obrti. Pri bankah bomo skušali doseči, da bodo s posojili pomagale v prvi vrsti obrtnikom začetnikom, ne pa samo velikim in znanim obrtnikom, da bi imeli še več. Nekaj imamo že takih, ki so prerasli okvire naših predpisov. Obrtniki sami morate poskrbeti, da boste v dolgoročnem planu občine pravilno obravnavani, saj je od tega odvisna usoda v nadaljnjih 15 letih.« Priloga dolenjskega lista (2 ll Foto: M. Markelj Popotni vtis OJ, DOBERDOB... Še tako splošno sprejeta modrost ne velja za vse priložnosti in za vse čase. Tudi tista, kako da smo si po smrti vsi enaki, se lahko pokaže le kot tuzemska tolažba in-kot tolažba daleč od resnice. Misel o enakosti po smrti se sesuje v grenak občutek med žalostno dolgimi vrstami od časa že načetih kamnov, na katerih so pod preprosto izklesanim križem pripete pločevinaste tablice, na njih pa s črno barvo, okorno in preprosto napisana imena. I me poleg imena; madžarski Istvani, češki Jaroslavi, nemški Franzi in slovenski Jožeti si tam podajajo kamnite roke in spletajo po travi zaupščenega vojaškega pokopališča svojevrstno šahovnico smrti. Med imeni je tudi Ivan Brajdič, priimek, ki nezgrešljivo nosi s seboj svoje etnično poreklo, ciganske šotore in ognje, svobodno življenje na robu družbe. Le kako se je počutil pred sedmimi desetletji ta Rom, zapet v vojaško suknjo, predelan v številko, daleč od rodnih gozdov in svobodnih cest? Zdaj je tudi on le ime v vrsti imen na tem pokopališču pri Redipulji v Italiji. Tabla na vhodu v ograjeno pokopališče naznanja v italijanskem, nemškem in slovenskem jeziku, dagreza pokopališče avstroogrskih vojakov. Tu torej počiva delček tistega neverjetnega števila desetih milijonov ljudi, ki jih je požrla in zmlela prva svetovna vojna. Tu leže fantje in možje, ki so padli na eni od najbolj krvavih front, na soški fronti. A ti so vsaj ohranili svoja imena. Svojci lahko obiščejo njihov grob, polože rože, prižgo svečko in v srcu plamenček spomina, ki obuja mrtvev rahlo, edino še možno bivanje z drugimi. Kaj pa tiste stotnijo lih, ki so brez imen ostali na rdečkasti kraški zemlji? Na koncu osrednje pokopališke poti je prostor, odmerjen za skupni grob, plošča nad njim pa opozarja, da tu počiva 7.000 (tisoč!) neznanih vojakov. Kdo ve, koliko slovenskih fantov in mož je med njimi? Tu, v okolici Doberdoba, so potekali strahotni boji, tu je divjal pekel vojne, tu je bila klavnica, v katero je stara monarhija nagnala Slovence, da so množično umirali pod napadi močnejšega sovražnika, pod dneve in dneve trajajočim topniškim ognjem, od strahovite žeje in utrujenosti. Ko so umirali, niso dajali svojih življenj za monarhijo, bfii so se iz ljubezni do domače slovenske grude, na katere robu so stali. Smrtni krik tisočev domoljubov še zveni v žalostnem napevu: »0i Doberdob, oj Doberdob, slovenskih fantov grob!« Kako vse drugačen je spomin in počitek tisočev vojakov, ki so se bojevali v isti vojni, na istih tleh, a so padli pod drugo zastavo. Nedaleč od skromnega vojaškega pokopališča, ki so ga pred leti nekolik0 spravili v red mladinci iz Avstrije, se bohotno sir' ogromno stopnišče, ki so ga med Mussolinijevo fašistično vladavino ustvarili, da bi slavili zmagovito Itglij0- f *+• Cel hrib so oblekli v kamen, beton in asfalt, smrt tisočev so izkoristili za napihnjeno mrtvo stražo s poveljnikom v sprednji, največji grobnici, z njegovih1 oficirskim kadrom v posamičnih odmaknjenih grobnicah in vojaki, razvrščenimi po kamnitih terasah, od k oder še mrtvi odgovarjajo z vojaškim »Presente!« (Tuka) oziroma prisoten). Ta ogromni spomenik kulta smrti, ki so ga vnet° gojili diktatorski režimi, je dandanes tisto, v kar sept®) ali slej preobrne vsaka taka stvar — turistična zanimivost. Na parkiriščih pod spomenikom je vsako ur° dneva videti avtobuse s popotniki. In skoraj da žalostno je videti med njimi množino slovenskih tu; ristov. Morda popotniki ne vedo, da na kamniti g°r' mrtvih ni naših fantov, da leže v slavi in časti pokopan1 le italijanski vojaki. Najbrž res ne vedo, da to ni spomenik tistim, o katerih poje pesem in jeonjihzumetnišk0 besedo spregovoril Prežihov Voranc. Če so že kj® pokopani na tem koščku sveta, potem niso pod tistih1 neznosnim kamenjem, marveč v zapuščenem navjuoh cesti. A tja ne vozijo avtobusi, tam ni gostišč ne muzeja, ni urejenih parkirišč in parkov, veličastnih spomenikov, kažipotov, znamenj, kioskov z najrazličnejšo pisano in slikovno šaro. Tja vodi le vednost o dogodkih-ki so pretresali najzahodnejši del naše domovine pr®1* davnimi sedemdesetimi leti. Ta vednost pa, kaže, izginja, postaja medla in neizrazita, medtem ko turistična mašinerija melja svoje vednosti in svoje podobe. M. MARKELJ Spomini KAKO SMO REŠILI GASILSKI AVTO Marca 1943 smo dobili gasilci iz Brestanice, katerih poveljnik sem bil, nov desetsedežni gasilski avto Daimler—Benz z vsem potrebnim orodjem. 2e takrat sem premišljal, da bi ga lahko okupatorji ob koncu vojne odpeljali s sabo. S Tonetom Javoričem sva se zato že na poskusni vožnji dogovorila, kako bi obvarovala avto takšne usode. T one mi je kot izkušen voznik pokazal, kaj moram narediti, da avto ne bo vozen. Namenil pa sem se tudi z njim pravočasno zbežati k partizanom, če bi kazalo, da ga nameravajo odpeljati okupatorji. Mesec pred osvoboditvijo me je obiskal namestnik gasilskega kreisfuhrerja Wolf in mi naročil, da moram imeti kot poveljnik gasilskega društva pripravljeno vse gasilsko orodje, ker bo treba v kratkem oditi branit Maribor pred zračnimi napadi, seveda z Daimler-Benzom, ki sem ga vozil jaz. Obljubiti sem moral, da bom nalogo opravil, vendar sestem nisem mogel sprijazniti. Naslednjega dne sem se odpeljal v Brežice h gasilskemu kreisfuhrerju Romu in mu nastavil past: »Ali bo res treba v kratkem v Maribor zaradi obrambe pred zračnimi napadi ali je vmes kaj drugega? Prosim vas, povejte mi, da bom pravočasno ukrepal glede sebe, saj partizanov ne morem počakati.« Prošnja je Roma omehčala. Zaupal mi je namero nacistične svojati, da nameravajo s seboj odpeljati gasilski avtomobil, obe motorni brizgalni in vse cevi pa še nekaj »fiihrerjevih« iz Brežic. Za vozača je Rcm določil mene, iz usmiljenja pa mi je dovolil vzeti s seboj kovček. Z Wolfom in Romom smo naredili načrt o begu z avtom. Jaz naj bi se odpeljal ponje v Brežice takoj, ko bi dobil telefonski poziv. Okupator je že konec aprila začel umikati velik del svoje vojske po železnici. Na vagone so naložili tudi avtomobile, pontone, konje. Veliko vojske se je umikalo tudi na kamionih preko Krškega proti Zidanemu mostu po kranjski strani. To je trajalo vse do osvoboditve. V Krškem so v noči na 7. maj na občini požgali vse važne spise. Vsi župani, ortsgrupenfuhrerji in ort- edini avtomobil v krškem okraju. Služil je predvsem prevoz ranjencev in bolnikov v različne bolnišnic0 | Mnogim sem tako lahko rešil življenje, vsem pa tudi n® | Spominjam se trinajstletnega fanta, ki mu je roč®5 bomba, ki jo je našel na paši, odtrgala roko v zapestj®' ^ Takoj sem ga odpeljal v Brežice, a je bilo prepoz®0: jo Očetu, ki je čakal v Brestanici ob vozu, sem vr®' mrtvega. Prav tako se spominjam tragičnega dogod« s senovsko godbo. Ko so se vračali iz Krmelja, kjer5 igrali na pogrebu, je na prehodu na Blanci v njih1® avtobus trčil vlak. Bilo je več huje ranjenih. Takoj s®10 se odpeljal na pomoč z našim avtom. V Brežice s®10 odpeljal tri najhuje ranjene. Eden od njih je umrl že® hodniku. To je bila tudi ena mojih najtežjih voženj,5*? je bila tisto noč izredno gosta megla. 16. maja 19^ sem dobil nalogo okrožnega odbora OF Kozje, h® odpeljem partizane s kurirske postaje TV 27 do Konj'' kjer so se upirali zadnji ostanki Hitlerjeve vojske. žnja je bila grozna. Cesta je bila zatrpana nepregledno vrsto nemških vojnih ujetnikov, ki so j partizani gnali v ujetništvo. Do Konjic sem vozil c®1' 12 ur, čeprav je vožnje za vsega dve uri. Nazaj gred®). bilo še huje. Večkrat sem moral ustaviti avto in umiK® s ceste obnemogle nemške vojake, da jih nisem P° ozil. Za to pot sem potreboval kar 18 ur. Voženj je bilo še in še. Težko pa je bilo za benc1®’ Kupoval sem ga s svojim denarjem, češem ga le do® ' Seveda smo posredovali tudi v številnih požarih. " osvoboditve pa do leta 1960 sem z daimler-benzo®®'j svojo desetino sodeloval v gašenju 61 požarov, W I izven našega območja. Če smo bili pravočas® obveščeni, smo tudi uspešno posredovali. Eden najv čjih požarov je bil v noči na 8. januar 1947 v krški Ce,0s ozi. Bilo je tako mrzlo, da je mokra obleka na ®5j zaledenela. Tretjega aprila 1949 smo pomagali ga*1 j velik gozdni požar na Veterniku pri Kozjem. Ukro* smo ga šele po dveh dneh. Drugega januarja istega1 ta smo gasili požar v sevniškem Jugotaninu 1 decembra parno žago v Sevnici. Včasih, ko ni bilo vod ' smo šli nad ogenj kar z gnojnico ali celo z zemljo. K® pa ni bilo lahko. Gasilski avto Daimler-Benz (kako je služil okup3’^ rju, bom opisal kdaj drugič) je gasilsko društvo P0’®, prodalo odpadu v Brestanici. Mislim pa, da avto s* kšno zgodovino, ki je rešil mnogo človeških življen) pomagal obvarovati pred ognjem veliko zasebnega . družbenega premoženja, ne sodi na odpad. Zasluž' je, da ga ohranimo kot muzejski primerek za ml® rodove. MIŠKO ZMA^ sbauerfuhrerji paso dobili poziv, najse7. majajavijov Brežicah. T ega dne se bom spominjal do smrti. Vojska je bežala vsa razkropljena. V tem sem dobil poziv iz Brežic, da moram takoj na dogovorjeno pot z avtom. Odhitel sem v gasilski dom in se odpeljal z avtom, toda ne v Brežice, ampak proti Blanci. Medtem so iz Brežic že poslali šoferja, da bi prevzel avto, ko me ni bilo. Zvedel je, kar sem naročil: da sem se odpeljal takoj po klicu, da pa je možno, da me je ustavila bežeča vojska in mi vzela avto Med potjo sem pobral sedaj že pokojnega Toneta Kozoleta, ki se je vračal domov iz trgovine z nakupljenim. Dogovorila sva se, da bova avto skrila v njegovem gozdu. V Rožnem sem pod železniškim mostom zavil proti Presladolu. Bilo je težko. Pri Kozoletu je bil čez potok le trhel mostiček, tako da sva morala nanositi hlodovine, da sva spravila avto čez vodo. Vožnjo sem nato nadaljeval v hrib po ozkem kolovozu. V gozdu sem ga prekril z dračjem, nato pa skrbno zabrisal vse sledi. Iz gozda sem ga spravil takoj po osvoboditvi, ko ni bilo več nevarnosti, da ga odpelje okupator. Bil sem vesel, ko sem ga srečno pripeljal nazaj v gasilski dom. Potem sem naše gasilce enkrat peljal v Presladol, da bi jim pokazal skrivališče avta. Prišel sem le do polovice hriba, naprej pa je bilo prenevarno. Ne vem, kako mi je to uspelo takrat v vojni. Ko sva se z avtom vrnila iz gozda, je prišel še kako prav za različne vožnje podnevi in ponoči, saj je bil to Gasilski avto Daimler—Benz v Presladolu. Tretji z leve je Miiko Žmavc. Vsakdanjosti________________________ VSE TEŽE JE BITI mlad Maj, mesec mladosti, je mimo, o mladih pa je na različnih mestih in ravneh še naprej veliko slišati. To sicer ni nič slabega, nasprotno, le da j®9a mnoga leta doslej nismo bili navajeni. °azlog za tolikšno namenjanje pozornosti mladim »izven sezone« so, žal, težave, s katerimi se Srečuje mlad človek danes vnaši družbi. Teh pa ne manjka. Duhove je zares razburil šele bojkot Piačevanja .stanarin v študentskih domovih in 2atem še tridnevni bojkot prehrane v študentski nier*zi, ki so se ga študentje poslužili, ko po red-l'l> legalni, delegatski poti niso mogli uveljaviti ®vojih Zahtev. Mnogi bi jim sedaj radi dokazali, da niso storili prav, da niso izbrali prave poti. To-dače smo pošteni, moramo priznati, da ni bilo ^ogoče pričakovati, da mladi ne bodo dvignili 9|av, ko gre mnogim za preživetje, skozi ^Pletene mehanizme odločanja pa niso prišli a° besede ali se je le-ta v množici drugih l29ubila. V časih, ko nam je šlo bolje, je bila mladina res precej bolj krotka, čeprav naj bi bila revolucionarnost nekako že po naravi lastnost mladosti in CePrav povsem brez problemov ni bila nikoli. F oda vse je bilo lažje: dobiti prostor v šoli, ki je komu »ležala«, in dobiti štipendijo ter z njo (ali pa tudi brez nje) še kar spodobno pririniti do diplome. Tudi z zaposlitvijo, stanovanjem in vsem drugim, kar označuje start mladega človeka v odraslo, zrelo, resno življenje, je bilo bistveno lažje, kot je sedaj, ne sicer brez problemov in ne za vse enako, a šlo je nasploh lažje. Danes gre vsem, ali vsaj večini, mnogo mnogo težje. A kakorkoli obračamo, mladina je vendarle tista kategorija prebivalstva, ki gospodarsko krizo čuti izraziteje kot večina drugih. Zožene možnosti produktivnega zaposlovanja in uporabe znanja oz. brezposelnost, zaostreno stanovanjsko vprašanje, zaostrene razmere znotraj družbenih dejavnosti, med katere sodi tudi izobraževanje, otroško varstvo itd., padanje realnih osebnih dohodkov (od leta 1979 do lani so padli za skoraj 30 odstotkov) in ob tem nagla rast življenjskih stroškov (od leta 1979 do 1983 so porasli za 239 odstotkov, vemo pa, kaj se je dogajalo lani in kaj se dogaja letos) gotovo najbolj prizadeva mlade ljudi, ki nimajo možnosti oblikovati pogojev za življenje z lastnim delom. Pri tem ne gre povsem zanikati, da današnja mlada generacija ni povsem homogen sloj, da imajo eni večje, drugi manjše »startne« težave. Toda vel ikost problemov je precej odvisna od tega, kako so se v preteklosti znašli in kako danes »stojijo« starši, biti v nedogled odvisen od njih, pa tudi ni prava perspektiva. Opravka imamo torej z mladino, ki so jo zrev-olucionirale težave. To pa ni le težak položaj študentov oz. kar vse šolajoče se mladine in s tem povezano štipendiranje, o čemer je v teh dneh zaradi omenjenega bojkota največ slišati tako v mladinskih kot nemladinskih krogih. Mladi tudi v okviru svoje družbenopolitične organizacije opozarjajo še n& druge najpomembnej- še ali najbolj pereče težave — o tem je bila pred kratkim tudi v Novem mestu problemska konferenca — in navajajo nekatere ukrepe, ki bi bili potrebni, da bi bilo mladim vendarle nekoliko olajšano utiranje poti. Za kaj več od opozarjanja, naj priznamo to ali ne, tako nimajo možnosti, v prihodnosti pa se jim, žal, očitno ne obeta nič posebno lepega. Za izobraževanje kot za vso skupno porabo namenjamo realno vse manj denarja (leta 1980 smo dali v Sloveniji v ta namen 3,98, leta 1983 le še 3,17 odstotka družbenega proizvoda), čeprav je vsaj deklarativno prevladalo spoznanje, da je od znanja odvisen naš gospodarski in družbeni razvoj, naša prihodnost. Kakšne so zaradi tega razmere v našem šolstvu, je znano. Pogoji za kvalitetno delo na šolah so se izredno zaostrili, svoje so naredili še slabi, čeprav reformirani programi. Dolgoročno to pelje k prilagajanju obstoječi strukturi delovnih mest in širših družbenih odnosov, za katere pa vesčastrdimo, da jih je nujno treba spremeniti. Zaostruje se socialni položaj pedagoškega kadra, pa seveda študentov in dijakov oz. učencev usmerjenega izobraževanja, kot jim sedaj pravimo. Ob tem tudi ni vse najboljše na področju štipendiranja, štipendije pa predstavljajo za vse večji del mladine osnovno možnost za nadaljnje šolanje. Zmanjševanje števila kadrovskih štipendij po letu 1982 so nekoliko omejili šele s posebnimi družbenimi in strokovnimi aktivnostmi, a štipendij še ni dovolj, poleg tega je zelo neugodna tudi struktura kadrovskih štipendij. Manjka predvsem tistih za peto stopnjo izobraževanja, ki je podlaga za višje in visoke šole, Poleg tega je štipendija realno vse manjša, ne zadostuje več niti za golo preživetje. Na srečo je sedaj vsaj okrog tega nekaj narejenega. Sprotno usklajevanje štipendij bo precej pomenilo. Za izboljše- vanje socialnega položaja vse šolajoče se mladine, za preprečevanje očitnega spreminjanja socialne strukture šolajočih in študirajočih (v korist otrok »bolje stoječih« staršev), pa za izobraževanje za prihodnost itd. bo treba marsikaj, da ne rečemo osnovno, šele storiti. Pri tem večni izgovor, da ni denarja, ne bo mogel biti sprejemljiv, kajti zavedati se moramo, da gre za prihodnost vseh nas, da nas bo rešilo le znanje. Na tej osnovi bi morali reševati tudi probleme z zaposlovanjem. Pa jih ne. Brez zaposlitve je največ mladih in strokovno usposobljenih ljudi. Polna zaposlenost je danes verjetno sicer utopija, toda puščati brez dela in s tem brez možnosti za normalno življenje armade mladih ljudi, polnih znanja, je popolna norost, neprecenljiva družbena škoda, a verjetno tudi »tempirana bomba«. In stanovanja? Novomeški mladinci so na omenjeni konferenci ugotavljali, da je mladim dostop do stanovanja na podlagi lastnega dela praktično zaprt (lani bi morali za 2-sobno stanovanje odšteti 90 slovenskih povprečnih OD zaradi socialno neselektivne stanovanjske, bančne kreditne politike, zaradi neekonomskih osebnih dohodkov ob ekonomskih stroških ogrevanja in cenah opreme. Vedno manj zgrade družbenih stanovanj, delitev se zaostruje na račun mladih delavcev in mladih družin. Tudi otroško varstvo, ki je sicer sestavljeno iz več področij, ni urejeno povsem tako, da bi družba nosila sorazmeren delež stroškov biološke reprodukcije vseh družin v odvisnosti od njihovega družbenoekonomskega položaja. Tudi za to bi potrebovali več denarja, če bi hoteli kaj spremeniti. Smo sploh zmožni, sposobni za začetek pa pripravljeni narediti kaj, da bo mladim manj težko in da bomo izkoristili njihove ustvarjalne sile? ZDENKA LINDIČ—DRAGAŠ A** ustrija Tovarna ■2UMITELJEV Of)rern0 Senriiški Iskri so po letu 1972 začeli sami delati tudi n2a( - za svojo tovarno, saj kot izdelovalci konde-trj. °r)ev niso dobili primernih strojev na domačem 0jx T° je razumljivo, kajti v Jugoslaviji so edini pr-Pra^|alec tovrstnih kondenzatorjev, a tudi v svetu je OpreSa' da Pr°i2vajalci kondenzatorjev sami izdelajo nai t110 A če b' že hotel' kupiti stroje v tujini, bi takoj je*ael'.na težave> kajti tam bi jim ponudili opremo, ki rtlliai*U^ *ezastare,a 'n torei nekonkurenčna. Spre-e b' jih tudi večne težave z deviznimi sredstvi, kajti '*dei str°iev so izredno visoke. Gre namreč za ^ avo po naročilu irfne za serijsko proizvodnjo. ojltv s° bili glavni razlogi, ki so pripeljali Iskro do odl-pQ(r 6' da njeni delavci sami izdelajo stroje, ki jih Ures 'e'°' Seveda pa je postalo takoj jasno, da bodo ljutj- nal090 le, če bo pri tem sodelovalo veliko ihve ^a*° so tak°i ustanovili strokovni odbor za d6s .| n° dejavnost, katerega član je bil zadnje kat6 et*e ,uc|i Jože Cesar, ki dobro pozna pot, po nid [iev začetku stopical. Cesar je že po svoji službe-v0di n°sti — do letošnjega novega leta je bil namreč ipu a °ddelka za elektroniko — veliko prispeval k te-d6l0 a Se je razmahnilo razvojno-raziskovalno delo v Pris Vn' 0r9anizaciji. Dokaz o njegovem velikem IT’aliske tudi priznanje in druga nagrada črno-raziskovalne skupnosti, ki jo je prejel ob letošnjem občinskem prazniku in kjer v obrazložitvi med drugim piše, da so bile prav v času, ko je vodil oddelek za elektroniko, vpeljane nove sestavine elektronskih sistemov. Od klasičnih elektronskih krmilnih strojev in krmilne opreme so namreč prišli do vodenja z mikroračunalniki, ta oprema pa se lahko primerja z opremo iz uvoza. Jože je bil pri večini opreme, ki so jo uspešno vpeljali v proizvodnjo, soavtor oz. je delo strokovno in organizacijsko vodil, svetoval in s tem veliko pripomogel, da so inovacije zaživele v praksi Danes v Semiču izdelajo že 80 odst. strojev za proizvodnjo kondenzatorjev, tako da drugje kupujejo le še merilno opremo, s katero opremijo te stroje. Koliko domače pameti je vložene v vse te naprave, je težko povedati. Resnica je pravzaprav v tem, da v Iskri tega sploh ne vedo oz. nimajo »izmerjeno«. In zakaj? Zaradi preživele, a zakoreninjene miselnosti. »Največ inovacij predlagajo v razvojnih oddelkih, vendar pa niso evidentirane in ovrednotene kot inovacije. Do februarja lani, ko smo sprejeli nov pravilnik o spodbujanju in vrednotenju strokovnega dela, smo namreč vse koristne predloge strokovnjakov vključevali v njihovo delovno dolžnost. Toda kljub temu, da smo v novem pravilniku zapisali, da bomo ob zaključku raziskovalnih nalog teh ljudi naredili analizo in izluščili inovacije ter zanje strokovnjake primerno nagradili, še vedno od teh delavcev tako rekoč ni inovacijskih prijav,« se jezi Cesar. In zakaj ni prijav? Samo zato, ker delavci, ki delajo v razvojnih oddelkih, še vedno mislijo, da so izumi, tehnične izboljšave in koristni predlogi njihova poklicna obveznost. Na žalost je ta miselnost še najbolj zakoreninjena pri tistih delavcih, ki se jih to tudi najbolj tiče: v razvojnem oddelku za elektroniko in mehansko konstrukcijo,« pravi Cesar. Prav lansko leto je bilo v semiški Iskri leto inovacij, kar pa zaradi že prej omenjenega molka strokovnjakov po številu predlogov ni bilo razvidno. Ce torej ne upoštevamo prispevka strokovnjakov, ki jim je bila to nekdaj službena dolžnost, je bilo lani v tovarni 24 inovacijskih predlogov, ocenjujejo, da bo njihova čista gospodarska korist okrog 15 milijonov dinarjev. Nagrade, ki so jih ali jih še bodo izplačali, bodo znašale okrog 600 tisoč dinarjev. »Inovacije prijavljajo le delavci iz neposredne proizvodnje in s poklicno izobrazbo, torej vzdrževalci, orodjarji in delavci pri montaži. To so kvalificirani delavci, ki pri svojem delu naletijo na pomanjkljivosti in jih poskušajo z izboljšavami po svoje rešiti. Gre zgolj ■ ; . V* Jože Cesar za naključne inovacije, do katerih so prišli nenačrtno,« razlaga Cesar. Najbolj pa ga skrbi to, da med inovatorji ni niti enega predlagatelja z visoko ali višjo izobrazbo, že s srednjo so prava redkost, kar je posledica zmotnega mišljenja, o katerem smo že govorili. V Iskri se zavedajo, da bi morali predvsem ločiti, kaj je rutinsko in nekreativno delo, kaj kreativno in inovacijsko in slednje tudi primerno spodbujati in nagraditi. Žal je zaenkrat to urejeno le teoretično. V semiški tovarni imajo 50 do60 inovatorjev, ki večkrat prijavijo svoje predloge. Sa^no v zadnjih treh letih, ko posvečajo večjo pozornost tem predlogom in jih sistematično in sproti rešujejo ter izplačujejo nagrade, so jih zabeležili okrog 200, od tega jih je bila le petina neuporabnih. Pri največ inovacijah gre za 200 do 300 tisoč dinarjev prihranka, za to pa predlagatelji dobijo enkratno nagrado v višini 20 do 30 tisoč dinarjev. To so simbolične nagrade, s katerimi nobeden od inovatorjev ne bi mogel obogateti, zato so v Iskri toliko bolj ogorčeni, ko so začeli zaračunavati davek celo od dohodka od patentov in fehipičnih izboljšav. Čeprav veliko izboljšav ni prijavljenih in zanje vedo le v Iskri oz. v njenem razvojnem oddelku, pa je res, da je semiška delovna organizacija naredila na tem področju v črnomaljski občini največji korak naprej. Seveda tudi zato, ker so jo v to silile razmere, kar pa ni edini razlog. Čeprav želijo mnogi kljub svojih koristnim predlogom zavedajo svoje pretirane skromnosti. In za inovacije, ki jih obelodanijo, so bili že velikokrat nagrajeni. Tako so lani semiški inovatorji prejeli za navi-jalni stroj Kidričevo nagrado, že pet let prejemajo nagrade črnomaljske raziskovalne skupnosti, dobili so plaketo občine Črnomelj, nagrade sozda Iskra in inovacijske verige Ljubljanske banke za uspešno končane naloge, ki jih je sofinancirala. M. BEZEK Enkrat samkrat, in še to takrat, ko je občina izgubila status manj razvite, sctse po Trebnjem razširile govorice, da tabor likovnih samorastnikov pretirava s stroški. Prišlo je celo tako daleč, da so morali o tem spregovoriti na občinski skupščini. Hitro pa seje izkazalo, da so govorice iz trte zvite in da jih je v glavnem zanetila nepoučenost. Odgovorni za tabor so jih pobili s prepričljivimi dejstvi, predvsem pa s točnimi podatki. Med drugim so navedli, da slike in kipi, ki jih udeleženci taborov zapustijo Trebnjemu, krepko in celo nekajkrat odtehtajo stroške, ki j ih imajo s slikarji in kiparji. Nenazadnje bi to lahko dokazali tudi s številkami, če bi bilo nujno, pa tega ni nihče zahteval, v___________________________________________________________/ L4 0 priloga dolenjskega l^ r—---------------------------------—------------ ZVEN KVALITETE V inflaciji ljubiteljskega in profesionalnega samorastniškega ustvarjanja je Trebnje, ki se mu je posrečilo, da se je uveljavilo kot poligon tega likovnega stila ter kot slovensko in vsejugoslovansko srečališče njegovih dosežkov, prisiljeno skrbeti za ostro ločitev vrednega od priložnostnega, pristnega od približnega. Prav zato, ker so bili že ob prvih samorastniških taborih in ob vzpostavitvi galerije uveljavljeni ti kriteriji, je dobilo trebanjsko središče zven kvalitete, ki odmeva celo z afriške in južnoameriške celine. (Zoran Kržišnik na 7. salonu 1984) mače občine in tistih občin, ki imajo pri nas tozde, delovne enote ali pa so z našo kako drugače povezane. Upam, da bomo takega razumevanja in pomoči za izvedbo taborskih aktivnosti deležni tudi poslej,« je pripomnil Gartnar, nato pa odgovoril na več vprašanj. Komu boste dali letos priložnost, da se bo v trebanjski galeriji samostojno predstavil? »Dvema razstavljalcema: slikarju Janu Hruški iz Brna na Cehoslovaškem in slikarju Brunu Pala-dinu z Reke. Oba bosta sodelovala tudi na letošnjem 18. taboru likovnih samorastnikov, ki bo v naslednjih dneh. Razstavo del Jana Hruške bomo odprli 6. julija na dan slovenskega zaključka letošnjega tabora. Zadnja leta je takih razstav precej manj kot včasih. Zakaj? »Krčenje so prav gotovo narekovali finančni razlogi, o čemer pa ne bi rad posebej govoril, ker so te reči že dovolj znane. Še pomembnejše od tega je nekaj drugega. Kako bi to povedal? Glavni so se v naši galeriji že zvrstili, mlajši pa morajo še dozoreti. Vendar velja ta pripomba na splošno, saj načrtujemo, da bi se, morda že prihodnje leto, z svojimi deli samostojno predstavili slikarji Lucijan Reščič iz Trebnjega, Franci Lesjak iz Zgornjega Kašlja in Zlatko Huzjak iz Džurdževca.Vsi so bili že večkrat na taboru in tu- di na letošnjega pridejo, seveda je najpomembnejše, da imajo kaj pokazati. Vrata galerije so vsekakor odprta, tako tudi tistim, ki so že razstavljali, seveda če bodo ponudili kaj resnično novega, svežega, kvalitetnega.« Tabor ima za seboj že kar dolgo dobo in kajpak tudi tradicijo. Se zanimanje zanj povečuje ali upada? »Dejal bi, da se zanimanje za sodelovanje na njem ni zmanjšalo, kvečjemu nasprotno. To potrjuje dejstvo, da se prijavlja več slikarjev in kiparjev, kot jih lahko sprejmemo. Tako tudi iz tujine. Zelo velik je tudi interes za razstavljanje na salonih. Kaže, da smo v Jugoslaviji edini, ki na-ivo obravnavamo dovolj resno, ki tudi ne odstopamo od sprejetih kriterijev, marveč jih celo poostrujemo.« Trebnje torej ostaja Trebnje, glavno žarišče samorastništva, kraj, kamor ustvarjalci prihajajo po (samo)potrditev? »Po vsem tem bi rekel, da je tako, a kar zadeva tako imenovano potrjevanje, se tega zavedajo le resnični talenti. Le-ti pa se tudi zavedajo, da se je čedalje teže uveljaviti, ker je tudi manj priložnosti. Včasih je bilo laže, bilo je več kolonij, podobnih naši, ne bi pa rad govoril o kvaliteti njihovega dela. Lahko dodam le, da so marsikje naredili precej škode, da so nekritično prirejali razstave...« Imate v mislih obodbje pretiranega, nekritičnega čaščenja...? »V Jugoslaviji smo delali kar precejšnje napake, a to bolj jasno vidimo šele zdaj, ko je evforija v glavnem mimo. Niso znali povsod in vedno ločiti zrnja od plev. S tem smo dovolili, da je šlo marsikaj slabega, žal pa tudi veliko dobrih del v tujino, v roke zasebnim zbiralcem. Danes seje stanje zelo zbistrilo. Na površju so se obdržali samo pravi, avtentični ustvarjalci, tisti, ki so ves čas resno delali, vsi drugi so utonili v pozabo.« Ali je naiva pri nas že dovolj priznana ali pa se mora za tako priznanje še boriti? »Na eni strani je. V zadnjem času je k temu veliko pripomogla tudi enciklopedija naivne umetnosti, ki sta jo pripravila Oto Bihalji in Ne-bojša Tomaševič. V enciklopedijo so prišli res samo tisti jugoslovanski avtorji, ki to zaslužijo-Žal pa še velik del strokovne javnosti naive še vedno ne jemlje resno, niti toliko ne, da bi ji iz' kazoval minimalno pozornost. Med zastopnike te javnosti uvrščam tudi tako imenovane uradne umetnostne kritike. Ti ne dajo od sebe prav nikakršne sodbe o naivi, ne pozitivne ne nega' tivne, ampak lepo molčijo.« Dejavnost pa kljub temu živi. »Živi in bo, pa naj bodo mnenja o njej takaal' drugačna. Nastajajo vedno nova dela, pojavljaj® se nova imena. Veliko jih spoznamo v Trebnje^ Da je ta kraj za ustvarjalce privlačen, da ji®1 sodelovanje na taborih res veliko pomeni, dO' kazuje dejstvo, da si morajo vsi sami plačat1 stroške do Trebnjega, tudi tujci. Karzamislitesi. koliko mora zato pot odšteti, denimo, slikar, K| pride iz Južne Amerike! Kaže, da vsem tem ve® pomeni priznanje, da lahko ustvarjajo ali razstavljajo pri nas, kot vse drugo. Lep primer za to j® prav Jan Hruška, ki sem ga že prej omenil- ^ domovini mu je spoštovanje zraslo šele potenO' ko so zvedeli, da je bil v Trebnjem. Še več, lahko je razstavljal in celo film so posneli o njem«. Kako pa je tabor vplival na ustvarjalce iz trebanjske občine in okolice? »Prek njega so se uveljavili kipar Sand' Leskovec, slikar Lucijan Reščič in tudi kipar Stane Novak, če omenim samo te. A moram takoj reči, da ni bilo nikomur gledano skozi prste, vsi so se morali podrediti vsem kriterijem, ki ji® je tabor uveljavil. Kot domačini torej niso imeli nobene prednosti, tako pa bo tudi v prihodnje-Kaže, da naša občina novih samorastnikov nima, *e zlasti pa ne dovolj zanimivih. T ako je tudi na Hrvaškem, kjer je veliki razcvet mimo.« Doklej boste povečevali galerijski fond? »Dokler bodo tabori, najmanj toliko časa, doklej pa bo šlo, ne vem. Mislim, da bodo delovna srečanja samorastnikov v Trebnjem lahko vsaj še nekaj let, potem pa se bodo morali vpreči novi ljudje. Dosedanji trud se je vsekakor izplačal, saj smo ob galeriji ustvarili fond, ki šteje že kakih 600 del. Obiskovalcem, domačim in tujim, imamo torej kaj pokazati. Mnogi se čudijo, da ima tako majhen kraj tolikšno bogastvo. Pravzaprav je to tisto, do česar smo hoteli priti, ko smo začeli s tabori in za kar vsako leto zbiramo sredstva.« Bo vsaj del tega bogastva kdaj moč videti tudi v razstaviščih, kjer se vrstijo »resnejše« razstave? »Gradivo je zbrano in je moč vsak hip pripraviti zanimivo in kvalitetno razstavo. Pripravljeni smo zajeti iz tega fonda in ponuditi na ogled najboljša dela, ki jih imamo, kjerkoli bi to želeli. Recimo kjerkoli v dolenjski regiji, če le bo interes « I. ZORAN vikendarjev. Tem bodo pristrigli peruti in jih potisni11 na obrobje ali na posebne lokacije. Na prvi pogled se sicer taka usmeritev malce tepe * mnenjem nekaterih strokovnjakov, da je osnovni dejavnik razvoja Žumberka in Gorjancev človek, ki pa 9 tod ni. Med konkretne poskuse kmetijcev, ki proučuj®)® razvojne možnosti, spada tudi ovčereja v srednjem d®" lu Žumberka. V Osijeku so kupili 279 ovac ter 6 ovn® vvuettemberške pasme in 3 križance vvuerttemberš« pasme — »alpince«. Po enem letu ovčarjenja so N, Žumberčani lahko zadovoljni, saj je skupna teža ži',a napredovala od 8.246 na 11.900 kilogramov. Prirast5 dosegli ob poltretjem odstotku pogina. Pa še primer iz poljedelstva Žumberka. Že tretje I® načrtno pridelujejo semenski krompir, delno tudi r<*. kantilni, v poskusni fazi pa je še pridelava zgodni®® krompirja. Začeli so z desetimi kooperanti, lani ji®*J bilo 50, letos pa jih je že 90 Ustvarjajo tudi družbenega sektorja. Letos pričakujejo 950 do 1«^ ton krompirja, od tega 600 ton semenskega. Progr ^ pridelave semenskega krompirja naj bi razširili druge občine. Potrebovali bi skladišče, najpr®) a 1.000 ton krompirja, v naslednjih dveh fazah pa b' še povečali. A Žumberčani že za letošnjo pridela potrebujejo blizu 5 starih milijard obratnih sred5, ^ zato seveda ne vedo, od kod še izdatnejši zalog8! 0 skladišče. Če že drugega ne, bi radi imeli vsaj ^ »krompirja«, da bi za krompir uveljavili podobna m® j kot za pšenico, tudi kar zadeva regresiranje in (n'z’ obrestne mere. p Umetnost Nerazvitost SMO SPOSOBNI ZAUSTAVITI IZSELJEVANJE? Spominsko območje Zumberak — Gorjanci se razteza na 97.000 hektarih. Od 40.000 prebivalcev jih 28.000 živi v 47 krajevnih skupnostih v petih slovenskih občinah: brežiški, črnomaljski, krški, metliški in novomeški, ostali prebivalci območja pa naseljujejo hrvaški občini Jastrebarsko in Ozalj Preko 11.000 prebivalcev se je odselilo, največ z goratega območja. Sama zemlja ni nikoli mogla spodobno preživeti prabivalstva območja. Kmetijstvo tod nikoli ni poznalo gmotne podpore in izsledkov znanosti. »Le žival bo lahko obvladala ta svet, ljudje pa ne. V tem hribovitem svetu je škoda kakršnegakoli dinarja za hleve, ker ti naposled tudi onesnažujejo. V ravninskem svetu bi kazalo dopitati živino, ki se je leto ali dve pasla v hribih. Američani na primer raje kupujejo živino v Novi Zelandiji, kjer jo pasejo na pašnikih, čeprav sami pridelajo dovolj krme za ves svet.« Morda je tak trent v svetu priložnost tudi za nas, je povedal profesor dr. Vidrih z ljubljanske biotehniške fakultete na nedavnem posvetu v Krškem. Kmetijstvu in gozdarstvu v luči priprav za sprejem prostorskega plana območja Zumberak—Gorjanci so na omenjenem posvetovanju najprej posvetili vso pozornost, do junija pa bodo sledili še posveti o lovstvu in ribištvu, o naravni in kulturni dediščini, obrti in drobnem gospodarstvu in drugem. Hrvaški in slovenski strokovnjaki menijo, da je prav za razvoj kmetijstva največ možnosti. Izjemne so možnosti za čebelarstvo, sadjarstvo pa bi lahko postreglo z neškropljenim sadjem. Na žumberaško-gorjanskem območju naj bi se ognili velikim farmam ne le zaradi neekonomičnos-ti, ampak tudi zavoljo možnega onesnaževanja okolja. Pedološka karta območja zgovorno kaže, da gozdarstvo ne izkorišča niti polovico zmogljivosti. V ravninskem svetu, ki obsega 14.000 hektarov, ježe doslej najbolj razvito poljedelstvo. Krmne rastline, si-lažna koruza in prašičereja z domačo krmo šele pridobivajo »domovinsko pravico«. Vinogradniško-živino-rejsko, hribovsko in gorsko območje pa tudi obetajo, da bi na celotnem območju Žumberka in Gorjancev lahko podvojili pridelavo žitaric in mesa, za četrtino pa povečali pridelek grozdja in sadja. Razvijali bodo take oblike pridelave hrane, ki bi kmetijam dolgoročno zagotavljale dohodek in socialno varnost. Zadružništvo je na hrvaški strani še v povojih, dobro strokovno, pospeševalno delo pa bo najboljša dolgoročna naložba. Velika razpršenost 440 naselij in zaselkov, od katerih jih je veliko z manj kot 20 prebival- ci, povzroča pri oživljanju območja nemalo težav. Ko-munanle naprave so zelo drage. Območje je lastninsko še bolj razparcelirano zaradi vse številnejših TRUD Z NAIVO SE JE IZPLAČAL Da tabor in vse, kar je z njim povezano, ne more zajemati z veliko žlico, zelo dobro vedo delegati skupščine trebanjske kulturne skupnosti, ki v ta namen tudi odmerjajo sredstva. Iz zaključnega računa za leto 1984 je razvidno, da je dala ta kulturna skupnost lani za vsa dogajanja likovnih samorastnikov nekaj nad 1,2 milijona dinarjev. Vedeti pa je treba, da so lani v T rebnjem poleg tabora priredili likovni salon, ob tem pa še nekaj razstav, da o stroških za redno delovanje galerije samorastnikov niti ne govorimo. Da so vse to lahko organizirali, izdali kataloge in poskrbeli za vse drugo, je pripomogla tudi republiška kulturna skupnost, ki je k vsoti za tabor in salon primaknila tretjino denarja. Janez Gartnar, predsednik skupščine tabora, je povedai, da približno enako vsoto pričakujejo od republiške kulturne skupnosti tudi letos, ko bo samo tabor brez salona in dve samostojni razstavi. »Republiško sofinanciranje je nujno in dobrodošlo vendar moram povedati, da lahko največ naredimo s sredstvi, ki jih zberemo v domači občini. Daleč največ daje občinska kulturna Janez Gartnar Slovenski leksikon I Težak položaj slovenskega založništva ne rojeva samo izredno dragih knjig, krni založniške programe in izvirno slovensko knjigo potiska v kot, marveč je lahko tudi spodbuda za kaj koristnega, o čemer priča nedavni izid treh knjig novoustanovljene knjižne zbirke, ki jo je začela (in jo še namerava) izdajati Književna mladina Slovenije. Gre za zbirko Aleph, v kateri naj bi, kot zatrjuje njen uredniški odbor, mladi ustvarjalci potrjevali svoj obstoj in delo. Doslej so namreč mnogi zaman trkali na vrata znanih slovenskih založb, kjer že omenjena založniška kriza tesno pri-pira vrata za neuveljavljene in neznane avtorje. S paketom prvih treh knjig, ki so jih menda izdali le s polovico tiste vsote, ki bi šla za izid v večjih založbah, pa hkrati uredništvo posredno kaže tudi na skrite rezerve v slovenskem založništvu. Predvsem gre za režijo, saj so avtorji, recenzenti in oblikovalci Alephovih knjig dobili običajne honorarje in niso bili postavljeni v položaj zastonjkarjev. Izrazit knjižni prvenec je knjiga Igorja Zabela »Strategije. Taktike.« Gre za zbirko 7 proznih sestavkov komparativista, umetnostnega zgodovinarja in filozofa, ki se je sicer pojavljal v revialnem tisku, vendar precej poredkoma, za njegovo pisanje pa je značilno intelektualno izhodišče, ki mu narekuje različne slogovne postopke, da izrazi prepletanje razmišljanja o ustvarjanju z razvijanjem ustvarjanja, kulturnega izročila z videzom tega sveta. Po recenzentskih mnenjih gre za knjigo, ki naj bi zadovoljila predvsem ljubitelje moderne proze, nudila pa sproščeno uživanje tudi tistim, ki jim knjiga pomeni najprej zabavo in šele potem vse ostalo«. Štefan Remic ima za seboj objavo širšega izbora pesmi v Pesniškem almanahu mladih, s povsem samostojno knjižno izdajo pa se tokrat predstavlja prvič, in sicer s pesniško zbirko »Nate pade patina«. V zbranih pesmih Remic poglablja svoj pesniški izraz, ki ga je izpričal v dosedanjih objavah, skozi govorico, značilno za slovensko ljudsko pesem, stopajo upesnjena spoznanja o temeljnih vprašanjih človeka in sveta. Posebna značilnost Remičeve poezije ni samo spajanje ljudskega in modernega pesniškega jezika, marveč tudi svojevrstno zlivanje sli- \________________________________________________ karskega videnja (avtor se ukvarja s slikarstvom) in pesniškega čutenja. Spremno besedo z značilnim naslovom »Pesem in slika« je prispeval Boris A. Novak. Milan Kleč je sicer dokaj uveljavljen avtor, dramatik, pesnik in esejist, v Alephu pa je izdal svoj prozni prvenec »Briljantina«, ki prinaša 27 črtic in kratkih proz. Avtor sam jih je označil kot »pisma, ki sem jih pisal Johnu Travolti« in s tem označil eno pomebnih značilnosti svojega pisanja, ki temelji na absurdu in paradoksu. Navidezne in enostavne pripovedi se presenetljivo razpletejo in sprevržejo, realističnost Klečevega pisanja razjeda humor, črna šala, nonšalantnost, mestoma tudi šokantost in vulgarnost, realnost se sprevrača v fantastično. Vendar pa ta navzven naivna govorica pripoveduje o življenjsko odločilnih vprašanjih. M. MARKELJ J PREBRALI SMO DRUGI OBRAZ znanosti V naših vsakdanjih predstavah je znanost najtesneje podana z resnico, je tisti preskusni kamen, ob katerem se ^snica izkaže ali pade kot laž. In skladno s tem imamo 2nanstvenike za zavzete iskal-in raziskovalce resnice. A kotje sploh v življenju, so tudi jakšne predstave poenostav-'l®ne in idealizirane. Znanstveni so ljudje, imajo človeško aa[avo, ki pa je, kot nas uči izkušnja lahko pokvarljivo blago. tako je tudi med znanstveni-k' dovolj lahkovernosti, neob- jektivnosti, zaverovanosti v asten svet, nepoštenja in tudi Soljufivosti. Tisti, ki naj bi Vesto iskali resnico, se včasih aradi lahkovernosti ali ozke a9ledanosti dajo speljati na anek led ali pa jih okoliščine in astna naganjenja zapeljejo v premišljeno ponarejanje rezultatov raziskav. Zaradi takšnih .Judi tudi znanost ni cvetnik -lve in čiste resnice, saj naj-uerno tudi na tem vzvišenem Področju človekovega delovala zmote in laži. A če kje, Potem ima laž v znanosti zares kratke noge, ponarejevalce, -aPeljane in premišljene la-fu.vce njihovi stanovski tova-A' dokaj hitro odkrijejo in Jthovim izsledkom vzamejo uanstveno veljavo. 0 vsem tem na poljuden, za-LjPri,v in napet način piše Miha »p v svoji najnovejši knjigi bin?Vare 'n zm°te v medicini in n oiogiji«, ki jo je izdala Držav-2 Za|ožba Slovenije. Likar je Dor Pisec strokovnih in JUdnih knjig, člankov in raz-n .V' ki se redno pojavljajo v delern tisku- Med svojim Vp 0[h je večkrat naletel na Og asanje znanstvenikove etič-0(j odgovornosti, in ko je iskal bral 0re nani’ se mu ie na' vap dovolj zanimivega gradi-de|0StranPoteh v znanstvenem nih aniu znanih in manj zna-pis s"°kovnjakov. Pobudo za varah*6 kni'9e 0 zmotah in pre-Pohii' znanosti pa je dodatno se v polemikah in dogod- kih, ki so pred leti potrdili, da so znanstveniki na vzhodu in zahodu dostikrat v enako težki skušnjavi, ko morajo ubraniti lastno ali politično avtoriteto, oziroma uveljaviti svojo izvirno zamisel in za nadaljnje raziskave dobiti denar, pa se podajo na tanek led ponarejanja, lahkovernih zmot in goljufij. Avtor niza v knjigi zanimive primere, ki segajo od slavnega očeta genetika Mendla do novejših raziskovalcev, katerih prevare so burile svetovno znanstveno javnost pred nekaj leti. Likar se je pri izboru držal predvsem svoje osnovne stroke, medicine in biologije, vendar pa je segel na zanimiva področja, ki nedvomno zbujajo zanimanje širše javnosti, saj se je lotil tudi parapsihologije z njeno izjemno pestro »ponudbo« nadnaravnih sil in sposobnosti najslovitejših medijev, od znanega Urija Gelle-rja do slavne Rusinje Kulagine. Obdelal pa je tudi slovito goljufijo s človekom izPiltdovv-na, ki je pretresla svetovno antropologijo in paleontologijo- Med zanimivostmi naj omenimo tudi delež našega rojaka Magušarja, ki so ga v javnosti hoteli potegniti v zmešnjave okoli poskusov dunajskega biologa Paula Kammererja. Naš znanstvenik, ki je delal v laboratorijih tega strokovnjaka, naj bi v žabje krake vbrizgal črnilo in tako zavedel Kammererja k napačnim hipotezam. No, vse kaže, da je profesor kar sam počel te nečedne stvari, njegov asistent pa naj bi nosil sramoto. Za konec tega zapisa lahko rečemo, da je knjiga zares polna zanimivega branja, ki bralcu pomaga, da si ustvari nekoli-kanj objektivnejšo podobo o znanosti in znanstvenikih. Včasih so stranpota zelo poučna in veliko povedo o poteh, ki naj bi se jih držali, ko sledimo vznemirljivemu klicu resnice. M. MARKELJ O OBLASTNIKU IN PODLOŽNIKIH Zbirka Vezi, ki jo izdaja Mladinska knjiga, prinaša izbor iz sodob-' nega jugoslovanskega leposlovja, pri tem pa se njen urednik Miha Mate odloča predvsem za tista dela in avtorje, ki so tako ali drugače zbudili veliko pozornost pri kritiki, bili deležni pomembnejših nagrad in doživeli opazen uspeh tudi pri občinstvu. Poleg teh kriterijev velja merilo, naj bo delo sodobno po oblikovanju in upodabljanju sedanjosti ali preteklosti. Vsem tem kriterijem povsem ustreza zadnja knjiga, ki je izšla v zbirki Vezi, in sicer je to roman »Jutri pride Gospodar« črnogorskega pesnika in pisatelja Petra Sariča. Romanje prejel najvišje literarno priznanje Kosova, prebija pa se tudi v svet, saj zdaj teče prevajanje v nemščino in češčino. Slovenski prevod je opravil Herman Vogel. Roman je v svojem bistvu zgodovinsko politična grozljivka na temo oblastništvo in podložništvo. Glavni junak je Gospodar Kojadin Kojadinovič, katerega oris in vloga v romanu prerašča meje literarnega junaka in se dviga v simbol vsakršne oblasti in nesvobode. Pisatelj je pripoved vpel v arhaično črnogorsko družbo, pleme Banja-ni, ki ga je Gospodar v boju osvobodil turškega suženjstva, toda namesto turškega jarma pade nanje jarem podložništva Gospodarju, svoboda se izkazuje kot prostovoljna nesvoboda, Gospodar pa stiska obroč oblasti s pomočno znanih sredstev; vohunjenja, zalezovanja, izsiljevanja, umorov nezadovoljnežev, ustvarjanjem mita iz svoje osebnosti, ponarejanjem preteklih dogodkov. Toda Sarič v pripovedi ne riše enostavnega razmerja: po oblasti stremeči Gospodar in zatirani podložniki. Odnos je mnogo bolj zapleten, saj se v romanu izkazuje globlja resnica delovanja tiranije, da je namreč despotstvo posledica despota in njegovih podložnih, da tiran nastane s sodelovanjem zatiranih, hkrati pa Gospodar ni monolit čvrstine in volje, ampak je kot človek ves razklan, razrvan, načet, nihče ga ne mara in on ne more imeti nikogar zares rad, je nekakšen človeški kastrat. Še bolj temna in nespodbudna ugotovitev, ki izhaja iz Saričevega umetniškega dela, je, da tiranije s tiranovo smrtjo ni konec. Zaradi zakoreninjenega podložništva v ljudeh se oblastništvo ponovi in obnovi. Čeprav Jutri pride Gospodar ori-suje črnogorsko preteklost, pa je prav v plasti, ki smo jo v tem prikazu izluščili, izrazito sodoben in veliko pove o sedanjosti v svetu, če ne celo o splošni resnici, veljavni za vse čase. M. MARKELJ MI SMO TU Posebno zanimiva, po svoje celo izstopajoča poglavja iz zgodovine slovenskega življa so kmečki pun- ti: od 13. stoletja se jih je zvrstilo nad sto dvajset, za pet od njih pa poznavalci pravijo, da jih kaže glede na razmere, v kakršnih je slovensko ljudstvo izkazovalo puntarsko moč, brez pridržkov uvrstiti med največje širom po svetu. Zaradi pomena, ki ga je imelo pri potrjevanju slovenske narodne biti, je bilo kmečko puntarstvo po pravici deležno raznovrstnih obdelav s strani zgodovinopisja in umetnosti, pri založbi Obzorja pa je pred kratkim izšla knjiga Jožeta Koropca »Mi smo tu«, ki z marsičim dopolnjuje dozdajšnje prikazovanje slovenske puntarije. Številni ohranjeni viri so namreč omogočili kronološko in vsebinsko izjemno natančen prikaz punta v letu 1635, bolj znanega po imenu drugi slovenski kmečki upor. Za boljše razumevanje tega upora je pisec na kratko, a vseeno dovolj pregledno prikazal potek poprejšnjih velikih kmečkih pun- tov na slovenskem, pri čemer je opozoril na več do sedaj manj opaznih, mestoma pa celo neznanih posebnosti. Preden je sledil gradivu, ki izčrpno govori o velikem uporu, je Koropec razčlenil še družbene razmere in manjše punte v petih letih poprej, v središčnem delu knjige pa najprej izvemo, po čem je bilo 'kazno že po novem letu, da bo leto 1635 na Slovenskem nemirno. Zakaj so se kmetje tedaj puntali in kako seje končal boj ponižanih in razžaljenih, vemo iz šolskih učbenikov, Koropec pa je na podlagi raznovrstnih virov popisal njihova dejanja tako rekoč od dne do dne, kakor so si sledila širom po Slovenskem,-a tudi udarce vladajoče gosposke ni puščal vnemar. Nič na splošno, kolikor le mogoče z imeni ljudi in krajev je spisana ta kronika upora, ki je bil na moč odmeven še v naslednjih letih. »Ni bil zadnja velika slovenska podložniška puntarija, vsekakor pa poslednja, ki je pretresla večino Slovenije.« Z uporniškim vzklikom naslovljeno knjigo dopolnjujejo opombe, ki bolj zvedavega vodijo k virom, pa seznami upornikov, gospode in zemljepisnih imen. D.RUSTJA LEKSIKON PREVAJALCEV Če se je le ponudila pravšnja priložnost, smo na tejle strani rade volje poudarili dvoje. Najprej, da slovenska prevodna književnost premore že toliko del, da s pregovornim zamudništvom lahko povezujemo samo še posamezne bele lise; in dalje, da se je v zadnjem poldrugem desetletju na Slovenskem močno razmahnila leksikografska dejavnost, bodisi po sestavljalski ali založniški plati. Obojemu pritrjuje knjiga, ki jo je najbolj plodoviti slovenski prevc jalec Janko Moder naslovil kot »Slovenski leksikon novejšega prevajanja«, izšla pa je pri založbi Lipa. Ko prelistavaš petsto velikih strani obsežno delo, se čudiš nad tem, koliko ljudi se je lotilo slovenjenja na tisoče raznovrstnih knjig, pesmi, dram, leksikon pa se ti brž razkrije kot izjemen avtorski in založniški posel, kakršnega bi si še pred nedavnim lahko samo želeli. Čudenje nad obilnostjo slovenskega prevajanja je še toliko večje, ker so v pričujočem delu zbrani bio-bibliografski podatki le za prevajalce, ki so živeli ali še živijo po zadnji vojni, drugi pa bodo zajeti v enako zasnovanem leksikonu starejšega prevajanja. Tokrat iz gesel izvemo za 2469 prevajalcev; pri količkaj pomembnih so najprej navedeni življenjepisni podatki, pri vseh pa je glede na način objave prevoda v največ štirih skupinah podano njihovo prevajalsko delo, in sicer po časovnem zaporedju, kakor je nastajalo, z navedbo naslova, založbe in letnico izida. Leksikon prinaša tudi tuje prevajalce, ki so v svoj jezik prestavljali slovenske knjige, posamezne pesmi, novele, črtice..., ob tujem naslovu slovenskega dela in letnici izida pa je naveden tudi kraj. Za hitro znajdevanje po leksikonu je Moder pripravil več pomagal, npr. kazalo prevajalcev, avtorjev, pregled po jezikih, književnostih in zvrsteh, seznam kratic in okrajšav, za navedbo virov in literature pa najdemo še pojasnila o sestavi in pomenu posameznih vsebinskih enot leksikona. D. R. T,Ha beseda prireditev ob letošnjem krajevne skupnosti Osilnica se je predstavil v Osilnici z novo, že tretjo zbirko narečnih pesmi pod na-slovomMJha rejč guodi« in z razstavo makramejev, ki jih je sam naredil, pesnik Zlatko Pochobradsky. O goranskem pesniku Zlatku Po-chobradskem in njegovih prvih dveh narečnih pesniških zbirkah »Bejle gauob« (Beli golob) in »Uognišče« (Ognjišče) smo že pisali. Njegove pesmi in njegov narečni jezik so v Sloveniji skoraj neznani, kot je neznano veliki večini Slovencev ne samo, kje je hrvaški Čabar, pač pa tudi slovenska Osilnica. Nekoliko se poveča zanimanje za te kraje le, kadar se kakšen delegat v tem ali onem republiškem organu spomni in vpraša, zakaj slovenski otroci na tem območju hodijo v hrvaške šole in sploh nimajo pouka v slovenščini. Domačinov na tem območju ne na slovenski strani Kolpe in Cabranke in tudi ne hrvaški tako šolanje sploh ne moti. Glavni vzrok za to je ker Slovenci in Hrvatje na tem območju govore isti jezik. In prav v njem piše pesnik Zlatko Pochobradsky, ki je po rodu iz Gerova (na hrvaški strani Čabranke). Gotovo je na ta enotni jezik vplivalo dejstvo, da je tudi to območje pred mnogimi stoletji sodilo pod isto cerkveno organizacijo: najprej ribniško župnijo oz. prafaro, nato pa pod osilniško duhov-nijo, katere območje »se je domala ujemalo z vsem obsegom čabranskega področja«, kot ugotavlja znanstvenik Ivan Simonič, Pesnik Pochobradsky z globoko občutenostjo poje o tej domači zemlji in ljudeh ne glede na današnjo narodnostno mejo, ki jo ljudje na tem območju nikoli niso priznali in se še vedno čutijo, da so vsi eno. Žal pa te resnice mnogi nočejo ali pa ne morejo razumeti. Njeni uveljavitvi prav gotovo lahko največ pripomorejo narečne pesmi Zlatka Pochobradskega, profesorja, ki živi in delavCabru, diplomiral pa je v Zagrebu, in sicer iz jugoslovanskih jezikov, književnosti in filozofije. Na vprašanje, zakaj se v njegovih pesmih nekatere besedne zveze ponavljajo, je pesnik odgovoril, da je to narečje — imenuje ga gerovsko — »sro-mačno« oz. siromašno, kot so siromašni ljudje v tem delu domovine. O tem po svoje govori tudi njegova osma pesem »Rejč« (Beseda) v njegovi najnovejši zbirki »Tiha rejč guodi«, ko poje: »Najtižje je/ ku muoreš/ z neko navadeno/ rejčjo/ gavuore/ svajo sričo/ i svajo muko (najtežje je, ko moraš z neko navadno besedo izraziti svojo srečo in svojo muko). V tej najnovejši knjigi sta v narečju pisani še poglavji »Kam'n da kamna« (Kamen do kamna) in »Guad« (Glad oz. Lakota). Pesmi Kamen do kamna so posvečene 26 partizanom, ko so zmrznili na pohodu preko Matič poljane pri Delnicah, in v spomin na to tragedijo je postavljenih na tej poljani 26 kamnov (do kamna). »Guad« pa je posvečen internirancem in vsem (lačnim) ljudem na svetu sploh. Na vprašanje, kdaj in zakaj se je začel ukvarjati tudi z makrameji, je odgovoril: »Kot književnik in umetnik imam rad vse, kar je staro, ljudsko, odraz ljudskega življenja, kulture. Zato so med mojimi makrameji posnetki navadnih pastirskih torb, stojala za rože in drugo pa celo liki, ki spominjajo na staro indijansko kulturo.« JOŽE PRIMC ^loga dolenjskega lista S SMvfc iz izložbe VSAKDANJI KRUH NA TISOČ NAČINOV DRUGI! Oblazinjeni stoli, zofe, avtomobilski sedeži ali žimnice, ki nam nudijo udoben počitek, so dandanes serijski industrijski proizvodi, in ko se v njih zleknemo, nam še na misel ne pride, da še ni tako daleč čas, ko so vse te stvari izdelovali ročno in da je poklic, ki seje ukvarjal s tem, že skoraj izginil. No, zadnje čase nam tudi to verjetno kdaj pade na um, zlasti takrat, ko se na oguljeni zofi pojavijo luknje, ob pogledu na cene novega pohištva v trgovini pa nam zastane dih. Takrat se spomnimo, da so včasih bili ljudje, ki so take stvari izdelovali po naročilu, staro pa vestno popravljali, tako da so kosi pohištva postali zopet novi. Pravzaprav tudi eden redkih ljudi, ki se v Novem mestu še ukvarjajo s tem poklicem, to ni želel biti. Miha Pureber, tapetnik in dekorater, je kot petnajstleten fantič v Velikem Podljubnu sanjal, da bi bil mehanik. Vendar učnih mest za ta poklic ni bilo, pa je moral pač tja, kjer je bil prostor. Da bi v družini, ki je štela deset otrok, doma zijala prodajal in čakal na ugodno priložnost, pač ni šlo. Tako se je leta 1948 znašel pri novomeškem EMLO kot tapetniški vajenec pri mojstru Francu Jermanu, kateremu je za dober uk še danes hvaležen. Sicer pa je bila vajeniška doba dokaj trnova. V vsakem vremenu, pozimi in poleti je pešačil celo dve uri do Novega mesta. »Takrat smo bili slabo oblečeni in obuti. Pa vedno lačni. Spomnim se, da sem večkrat pojedel malico že na poti v mesto. Potem pa je bilo do popoldneva skoraj nevzdržno. Na koncu napornega dela me je čakala še dolga pot domov. Na začetku smo novi vajenci co-fali tapetniško volno in travo za žimnice. Bila je to posebna močvirna trava ploščemka, ki so jo vozili nekje od Brežic. Pravo žimo pa je bilo že takrat težko dobiti. »Ko je minilo prvih pet, šest mesecev, je bilo tudi manj pometanja in cofanja. Prišli so novi vajenci in lahko sem pričel z bolj zahtevnimi deli. Dostava izdelkov na dom pa je bila kaj preprosta. Vajenec si ga je naložil na hrbet in ga odnesel. Če je bila stvar težja, sta prijela dva. šele pozneje smo dobili vozičke,« se spominja Miha. Ob koncu petdesetih let, ko je opravil vse potrebne izpite, se je Miha postavil na lastne noge. Na začetku ni bilo lahko, potem pa, ko naj bi začel posel cveteti, je prišla potrošniška mrzlica in časi za obrtnike tega kova niso bili rožnati. Ljudje so kupovali novo industrijsko blago, starega pa niso več popravljali, ampak so ga metali stran. Vendar je Miha le nekako prevedril krizna obdobja. Delo je prihajalo v valovih. Nekaj časa pohištvo, potem avtomobilske prevleke, sedaj pa spet popravila vseh vrst in zahtevnosti. Pozna se, da je z gospodarsko kriza prišla tudi nova miselnost. Vendar Miha, ki je že I sedemintrideseto leto v tem poklicu, delo le s težavo zmaguje. Boli ga roka, pešajo mu oči. To so tipične poklicne okvare tapetnikov Tako številna naročila le stežka dohaja. V de-I lavnici dela povsem sam, pomagata mu le | dva stara šivalna stroja, sicer pa vsa dela opravlja ročno. Drugače tudi skorajda ni mogočev saj gre za drobne stvari, ki sicer terjajo veliko priprav in veliko časa, donosne pa niso najbolj. Kdo se dandanes še ukvarja z zamenjavo zadrg, s prevleko starih stolov, obnovo torbic in drugih podobnih reči, ki za nekatere pomenijo le staro navlako, za druge pa dragocen spomin, ali pa, kot se to danes že dogaja, stvar, ki bi si jo marsikdo novo le stežka privoščil? Ko Miha vse to vidi, ljudem pač pomaga, kolikor more, vendar se mu to maščuje, kajti časi dandanes temu niso naklonjeni. »Davke in ostale dajatve moram vseeno plačati, pa naj mi gre dobro ali slabo,« pravi in hkrati napoveduje smrt tej vrstf drobnih us-lužnostnih obrti. »Cena za majhne, nese-rijske storitve nikoli ne more biti ekonomska, saj bi se strankam zdela oderuška. Nihče pa ne vidi, koliko časa in materiala je bilo vloženega v še tako majhno popravilo. Zatakne pa se ponavadi tam, kjer bi morali tako dejavnost podpirati, to je tam, kjer odmerjajo davke in dajatve. Upoštevati pa bi morali tudi delovno zmogljivost. Sedaj s težavo še nekako delam, če pa se ne bom zdravil, ne vem, kako bo šlo naprej. In če bo tako, bomo zaman iskali obrtnike za drobna popravila. Le kam se bodo obračali tisti, in teh je čedalje več, ki si novih stvari ne morejo več nabavljati: upokojenci, mlade družine...« Miha ima tri sinove. Dva sta že pri kruhu, tretji hodi še v osnovno šolo. Nobenega od sinov ne vleče v očetovo delavnico, pa tudi Miha jih ni kaj dosti silil. Res je, da je predan svojemu poklicu, vendar ne želi, da bi šli P° njegovi poti. Dobro ve, da z malimi uslugami ne bodo imeli veliko za življenje, velikoserij-ska proizvodnja pa že tako ni več obrt, ampak industrija. t.jL 11 dolgo pešačenje do delovišča, tam pa se je pričelo težaško delo, ki je trajalo vse do mraka. Podirali so na roke, razžagovali in tesali. In koso zvečer po dolgem pešačenju zopet prišli domov, so bile roke odrevenele od napornega dela in noč do naslednjega šihta je bila tako kratka. Kadar pašo bila delovišča bolj oddaljena, doma tudi po ves teden niso videli. Prespali so v gozdu, v na hitro postavljenih kolibah, ki so jih za silo varovale pred vremenskimi naprilikami. Hrana je bila sicer bolj pičla, ker pa je odpadla dolga pot do doma, je bil zaslužek boljši. Martin se z nostalgijo spominja tistih časov. Kaj ne! Bil je mlad in napore je premagoval z lahkoto. Vendar gozdu ni bil zvest ves čas. Zvabilo ga je mesto. Postal je prevoznik, prevažal je pivo za Union in za zagrebško pivovarno, bil hlapec pri trgovcih in župnikih. Doživel je marsikatero ponižanje in marsikatero krivico je moral molče preboleti. Zato se je vrnil v domačo vas. Tu se je pred petdesetimi leti poročil s sovaščanko Marijo. Nekaj let je bil Martin doma. Obdeloval je kmetijo, priložnostni zaslužek pa mu je nudil gozd. Tako je kupil kakšno kravicoali koszemlje in življenje se je utirilo v družinski krog, ki je iz leta v leto rasel. Doma so bili še ženini starši, otrok je bilo čedalje več in pošteno se je bilo treba pomujati, da je bilo kruha za vse. Potem je Martin še enkratzapustil domačo vas. Bila je vojna in čas odločitve je prišel. Kot razgledan kmečki fant je hitro vedel, kako naj se odloči. Pridružil se je Gubčevi brigadi in se z njo prebijal iz hajke v hajko, iz akcije v akcijo. »Težak čas je bil to,« se spominja Martin. »Najhuje zame pa je bilo takrat, ko sem stopil na mino. Grdo rano na nogi sem imel, pa kaj sem hotel. Morali smo naprej. S cunjami so mi jo prevezovale kmečke ženičke, kjer smo se pač imeli čas oddahniti, in počasi sem se izlizal. Pozneje, ko sem bil dodeljen kirurški ekipi pri štabu 15. divizije, je bilo nekoliko laže.« Avgusta petinštiridesetega je prišel partizanski starejši vodnik Martin Šmalc domov v Gornje Sušice k svoji družini. Vendar se tudi po vojni življenje ni dosti spremenilo. Čakala ga je plan-kača in čakal je gozd, ki ga je bilo treba zaradi težkih gospodarskih razmer hitro izkoristiti. Spet se je podal v dolenjsko zeleno zakladnico in tesal železniške pragove ter nakladal težke tovore na kamione. »Pet fantov nas je v enem mesecu pripravilo po dvatisočpetsto pragov. S tal smo nakladali hlode na kamion. Bilo je skoraj nemogoče, vendar smo zmogli. Potem seje neki inženir izmislil specialne rampe. Z njimi smo naložili tudi po petindvajset tovornjakov na dan. Delo je bilo močno olajšano.« Ko se zakonca Šmalc spominjata svojega »zlatega« zakona, so to spomini na odrekanja, trud in delo. Bilo je sončnih dni, pa tudi nevihte so bile kdaj, kot v vsaki skupnosti, ki je obsojena na stalno prilagajanje fri obnavljanje. Svoj čoln sta varno pripeljala v zasluženi pokoj, ki ga uživata v krogu številne družine. Da bi bilo v njuni jeseni še mnogo sončnih dni in da bi v zidanici v Albancu doživela še marsikateri miren trenutek, pa jima ob tem življenjskem jubileju ne želijo samo njuni najbližji, ampak vsi, ki ju poznajo. TONE JAKŠE ŠMALČEVIH »ZLATIH« PETDESET Šmalčevi iz Gornjih Sušic praznujejo. Okoli matere Marije in očeta Martina se zbere sedem otrok z družinami in osem vnučkov radovedno opazuje, kako si dedek in babica z enako nervozo kot pred petdesetimi leti izmenjujeta poročna prstana, medtem ko jima matičar s slovesnim glasom pripoveduje, da sta polno in plodno živela skupno življenje in da če ne bi storila nič drugega, kot družbi vzgojila toliko dobrih in marljivih članov, bi bilo njuno življenje že osmisleno. Seveda pa sta bila v petdesetih letih skupnega življenja Martin in Marija primorana storiti marsikaj, da sta tako številno družino oskrbela z vsem potrebnim, dokler niso otroci drug za drugim zapustili toplo in varno gnezdo. Oba sta se rodila v Sušicah. Marija v gornjem delu, že skoraj pri Dobindolu, kjer še sedaj bivata, Martin pa nekoliko niže v vasi. Martin pripoveduje, da je bila v vasi včasih bolj živa skupnost, kot je dandanes. Ljudje so pomagali drug drugemu, pa tudi večjih del so se lotili, kot na primer gradnje vaškega vodnega zbiralnika. V Sušicah, kot že ime samo pove, je bil poleti stalni problem pitne vode za ljudi in za živino. Sedaj imajo vodovod, vaški zbiralnik, ki so ga sami zgradili že pred vajno, pa je zaradi malomarnosti neuporaben, kar se Martinu zdi škoda. Jeseni in zgodaj spomladi pa tudi v Sušicah ni bilo zadrege za vodo. Tedaj je v Kotlu izbruhnil potok, ki nosi, vijoč se med travniki, več imen. V bližini Šmalčeve domačije mu pravijo Zelene ali pa Fajfar. Včasih, se spominja Martin, je studenec v Kotlu bruhal tudi ribe. To je bilo posla za vaško otročad! Za Martina pa seje mladost kaj hitro končala v delu. Kot večino fantov iz krajev pod Albancem, ga je pot vodila najprej v gozd, kjer se je seznanil s tesarsko sekiro. Ta znanka ga je potem spremljala po gozdovih skoraj vse življenje. Življenje gozdnih delavcev je bilo včasih vse prej kot idilično. Res je, delali so zunaj, na svežem zraku, to pa je tudi vse. Sicer pa se je njihov dan pričel že ob štirih zjutraj, sledilo je NACRADA v PODGOR0 ' MARIJA LOVŠE iz Podgorepri 'skem jc rešila našo malo na-'adno križanko in žreb jo je izbral j*>ed številnih reševalcev ter ji za PSrado dodelil knjigo Ladislava Nologarja Na drugem bregu. inJiga pripoveduje zgodbo o kme-r1" sinu, ki odide v mesto, a se re na rodno grudo in tu najde Pisel življenja. Rešite današnjo križanko in Njite rešitev najkasneje do 5. ju-1985 na naslov: Uredništvo J°lenjskega lista, Germova 3, «000 Novo mesto, s pripisom (R1ZANKA. NAGRADNA KRIŽANKA- NAGRADNA KRIŽANKA TtrriTrfrvrT? prgišče misli lrr>eti vse pomeni biti nič. T. KERMAUNER Zdrav dvom nikakor ne more °dovati, čeprav ga prega-,„/o vse dogmatične vere in fdične doktrine. F. JERMAN tkt°Vek graja na drugih ljudeh napake, katerih je sam n3ibolj deležen. J. TRDINA LITER LETNI POSEK IGRALKA TURNER J. AM. RASTLINA PREŠER- NOVA PESEM NAOAV AFR. ZVER RUDNIŠKA PRIPRAVA ŽUPNIJA NEKDANJI NAROD NA PIRENEJ. POLOTOKU ATLET STEKIC/ NAJVISJI DRŽ. ZAK. ► PRITOK I VISLE/ I MESTO POD GR. CRKA ST GR. MIT. KRI LATO BITJE KAMEN IZ TERCIARA ZVIJAČA/ RIM. POZDRAV VRSTA FRANC. VINA PEVKA TRAT- NIKOVA PARABO LIČNO IZRAŽANJE OTOK PREO [FR. OBALO/ MORSKA RI8A IZRAEL LUKA/ IVAN TAVČAR DL 0L PARJENJE SRNJADI V00JA/ LJUBEZEN 00 IDI UČNEGA DEL OBRAZA POSTAVA POKRAJIN S KI KOMITE RIBJA K0SCICA ’ TUJE l ' IME/ PRIPAD. SLOJA V ST. AT EN AH ANGL. 2. IME SUKANEC/ L0CUS SIGILLI TISK SITO 0ARUVAR/ SOKRATOV T02ILEC K0NDUK- TERKA VlSlNSKA TOČKA FRANC. MESTO Koga so izkopali v Embuju? je lov na zloglasnega nacističnega zločinca Mengeleja končal? — Pričevanja 'jrc_dokumenti pravijo da končni odgovor pa išče sodnomedicinska znanost Ta ^ rikt'0 ^mkm- nedaleč od indust-Wl ®a velenresta Sao Paulo, stoti °MVsre(l'šče svetovne pozornos-a tamkajšnjem pokopališču r„. Je zbralo poleg domačih jev0Ve^nežev še veliko novinar-nik' Snemalcev ‘n televizijskih teh-vse°V 'n sevec*a tistih, katerim je str i/° zan>manje veljalo — ^0kovnjaki za ekshumacijo, kot Dr 'zkoPu trupla v sodne in eiskovalne namene. 9r°barji so najprej začer' n'agrobno P*°^° s krampi nato pa v. l. 1 lzkoPavati zemljo iz groba, n .aterem naj bi, kot je pisalo, bv-Val Wolfgang Gerhard. Čez sno uro seje zaslišal zamolkel S0Yec lopate ob krsto. Grobarji jap'Sn'l> pokrov in začeli poda-cih' l?Vec*encern za sodno medi-nek° *Car ostal° oc* pokojnika: pr aJ slabo ohranjenih kosti, seagere'e8a tekstila in lobanjo s am'mi zobmi. J0rn° Je bilo vse, kar je ostalo od )j |[nevnega Wolganga, ki pa naj rp resnici bil zloglasni “Angel 'j nacistični zdravnik Josef OOnn'6, zi°rinec, ki ima na vesti ab0 ?,^rtev in tisoče trpinčenih |C| .risčnikov, s katerimi je v živo r,no me ,.°Jno prejeli zasluženo kazen. Mer ■ ,užn0 Kaj je torej resnica? Je vampir iz Auschvvitza zares utonil v Braziliji ali pa je vse, kar se zdaj dogaja in odkriva, spretno zrežirana predstava za javnost? Odgovor, verjetno edino zares zanesljiv, lahko da samo natančna preiskava posmrtnih ostankov. In prav te natančne sodnomedicinske preiskave tečejo ta hip. Istočasno pa je svetovni tisk že preplavljen s kopico fotografij in dokumentov, ki dokazujejo, da je zgodba o Menegelejevi smrtfin bivanju v Braziliji resnična. Nemška revija Bunteje že začela objavljati različne dokumente iz Mengeleje-ve zapuščine, z njo vred povzemajo te senzacionalne zanimivosti tudi drugi časopisi. Znanstveno delo pa teče naprej, neodvisno od poplave tiskarskega črnila. Strokovnjaki za pisave so pregledali najdene rokopise in izjavili, da gre nesporno za Mengele-jev rokopis. Uradni dokumenti pričajo, da se je določenega dne leta 1979 zares utopil človek z k nva| engeleju uspelo pobegniti . 0 Ameriko, kjer seje uspešno Pfed zasledovalci. Vse do I Mxlk°v v tem letu se ni vedelo, p IVl in če sploh še živi. ahot meseci pa so se ameriška, laSD nor|emška in izraelska vla-Zs|e7i0razumele, da združijo sile in tlav0'Jj° .Mengeleja. Na njegovo .kuDn'C '*a razpisana nagrada v l0|ar ' Vrednosti 3,4 milijona č ),.?• 'n klobčič skrivnosti se paccl odvijati... Tetaa0 s*ecl je odkrila zahodno-ncke a Policija, ki je po prijavi Pteisu, an°nimnega državljana -Wala hišo nekdanjega na-vega snca ,v podjetju Mengeleje-kijje 'na >n v hiši odkrila pisma. Po igjy„^cngele pisal v letih 1972 Po Pisma so pokazala pot živcčih°rCev Bossert, v Braziliji ht|a . Avstrijcev. Obveščena je k°iila rh?*‘Ska Policija, ki je obdala j z"50. Bossertovih, jo prei-r našla nove dokaze: knjigo .'Ja organizma s 15 stranmi ,j snih beležk in nekaj fotog-P0(l(jb„na. katerih je bil mož, njegov n . engeleju, in na eni tudi Poterr, _Sln R°lf. Bossertovi so EvoC' fok, raf Men Pnzmd,. tla so res poznali njegOVocja in da so vedeli za elo, iteto. Poznali so tudi nacistj,-.’ kl je posodil svoje ime 'Mita ,5ITIU zločincu. Leta 1979, Menn„i °ssertova, naj' bi se ■fif" na nekem skupnem P°koPait0pil’ nakar sla 8a dala na p0L 1 P°d prevzetim imenom leta jih' Pa|išču v Embuju. Istega “°lr, kat °k*skal Mengelcjcv sin fike, d0reremu sta izročila dnev-stvarj "rnente in ostale osebne '°val S' skrivnosti se je odmo-S|njeUr.| ,lllreje. Tudi Mengelejev "četa 0 Prijavil smrt svojega Mengelejevi posmrtni ostanki? imenom Wolfgang Gerhard in da je bil pokopan v Embuju. Tudi avstrijski dokumenti potrjujejo, da pravi W. Gerhard počiva na pokopališču v Grazu in da seje res leta 1976 (ko naj bi dal svojo brazilsko osebno izkaznico Men-geleju) za stalno naselil v rodni Avstriji. Različni dokumenti in pričanja torej potrjujejo, da so v Embuju zares izkopali Mengclejeve posmrtne ostanke, vendar morajo sodnomedicinske preiskave to potrditi. Skupina forenzičnih strokovnjakov je na delu. Na voljo imajo najosodobnejše naprave, s pomočjo katerih je v nekaterih primerih mogoče že po enem samem zobu ugotoviti identiteto, saj so rentgenski posnetki zob natančnejši dokaz kot prstni odtis. Joda Mcngelejeva zobozdravstvena kartoteka takih posnetkov nima. Je skromna, zato si z njo ne morejo bistveno pomagati. Meritve kosti so pokazale, da gre za človeka, ki je bil enake višine kot Mengele. Podobnosti so našli pri dveh zobeh. Pomenljiva je tudi kostna nepravilnost, ki so jo odkrili na kolku. Lahko bi bila to zaraslina starega zloma, ki gaje Mengele utrpel leta 1943 v prometni nesreči z motorjem. Se več potrditev pričakujejo od analiz kostnega mozga. Menegele je dokazano imel vnetje, ki pušča sledove na kostnem mozgu. Ameriški, brazilski, nemški in izraelski sodnomedicinski izvedenci bodo opravili tudi elektronsko suprapozicijo. To je postopek, v katerem s pomočjo dveh videokamer in mikserja primerjajo ostanke lobanje s fotografijo glave v naravni velikosti, iz prekrivanj in odstopov pa ugotavljajo identičnost fotografirane osebe in lobanje. Ko bodo vse analize opravljene, se bo vedelo, ali je Angel smrti mrtev. Vendar stoodstotno nikoli. MiM (Vir: Time, Newsweek) Nacionalna in socialna svoboda sama po sebi ljudem še ne dajeta bogatitve kulture. G. KLANČNIK Ljubezen povzroči, da človek premaga občutek osamitve in ločenosti, vendar mu dopušča, da ohrani svoje integriteto. E. FROMM Kakšen hazard je življenje! SULLY—PRUDHOMME Še preden živite za druge, morate živeti zase, preden se zečNete dajati, morate imeti samega sebe. M. MAETERLINCK vaša zgodba MIMOHOD Zaprem vrata poslopja. Prvo dejanje dneva je končano, lahko snamem masko in spet postanem, kar zares sem. Preutrujena sem. Ozrem se v težka vrata hrama učenosti, kjer sem presedela dolge ure. Rešeno se počutim in srečna sem, ker me dva dni ne bo vanj in bom lahko navaden človek. Torej, masko dol! Grem po drevoredu. Spokojnost. Kakšna milost, ta svet! Poklanja mi čistost in tišino po napornem dnevu, je kakor balzam. Tišina, mir, svežina. Srečam deklici, ki, poskakujoč z ene noge na drugo, prideta mimo. Pobalinsko jima pomežiknem, še preden se zavem, da se to vendar ne spodobi za resno žensko. Potem pridem nazaj med ljudi. Ustavim se pred semaforjem. Rdeča luč utripa, avtomobili spuščajo smrdljive izpuhe v zrak, vdihamo jih. Odveč mi je gneča, odveč so mi ljudje, ki si mimogrede izrečejo kak- Kipi iz prsti To, česar seje lotil umetnik Michael Heizer, bi lahko imenovali prstena forma viva. Po zgledu starodavnih indijanskih plemen, ki so živela na ozemlju današnje Severne . Amerike in za svoje umrle gradila velikanske nagrobne gomile tumule, seje Michael lotil postavljanja umetniško oblikovanih gigantskih likov iz prsti. »Nadaljeval bom tam, kjer so Indijanci odnehali,«pravi Heizer. Zasnoval je prstene skulpture petih živali, najbolj značilnih za srednjezahodni del ZDA: vodnega drsalca, žabe, želve, kače in ribe. Vsak bo dolg okoli 300 metrov in visok nekaj čez 7 metrov. Seveda kaj takšnega ne more postaviti, kjer bi si želel, saj gre za precejšen poseg v okolje, zato se je dogovoril z upravo nekdanjega premogovnika. Dovolili so mu, da svoje kipe postavi na površinskem kopu, ki je zdaj opuščen. Denar za zemeljska dela mu je odobrila državna agencija Illinois. Ne gre za majhen denar, zemeljska dela bodo namreč stala okrogel milijon dolarjev. Ko bo umetnik s pomočjo budložerjev in bagrov končal svoje umetnine, bodo okoli njih zgradili peš poti, tako da bodo lahko obiskovalci z vseh strani obhodili in občudovali to nenavadno mojstrovino, ki združuje umetniške ambicije modernega človeka s starodavnim izročilom že izumrlih indijanskih plemen. šno malenkost. Na živce mi gredo ženske, zakrite z lepotilnimi barvami. Tako neokusne so. Mar ni starost sama po sebi dovolj lepa? Zakaj jo skrivati? Pokažite, ženske, njeno lepoto, mladost vam je za vedno umrla na obrazu, kljub barvam. Morda je še živa edino v srcu. Rada bi na glas povedala te stvari, rada bi glasno govorila, tudi neumnosti bi povedala, ker me ta nori svet jezi. Sita sem ljudi in obrazov. »No, kuža, greva v park, potem pa, srček, domov na kosilo,« slišim prigovarjati možakarja svojemu lepemu psu. Kot otroku mu govori. Je osamljen? Morda je brez žene, brez otrok. Veliko otrok poznam, ki so brez ljubezni odraslih. No, možu je pes najzvestejši prijatelj. A če bi kdaj sedel na klop na otroškem igrišču, se kaj pomenil z otroki, bi bil morda drugačen. Reka ljudi se vali po ulicah. Petkov mimohod. Vse drvi. Nekateri se brez- Najpomembnejši »akvarij« Super računalnik cray 2 je potopljen v tekočino, ki ga hladi in preprečuje, da bi se čipi stalili Po zunanjem videzu je cray 2 kaj malo podoben temu, kar si predstavljamo pod računalniki, pa vendar stoji na vrhu piramide, na katere dnu so naši hišni računalniki, na vrhu pa ta najnovejši super računalnik, ki je začel delati pred dobrim tednom dni in označil novo dobo v računalništvu. Cray 2 ima največjo pomnil-niško sposobnost na svetu — 2 milijardi bvtov — in je izjemno hiter, saj zmore 1.200.000.000 aritmetičnih operacij na sekundo. Torej za dvanajstkrat presega dosedanje super računalnike in je kar 50.000-krat hitrejši od osebnih računalnikov. S to super mašino je mogoče opraviti dolgotrajne in zapletene račulaniške operacije v drobcih časa. »Za kar smo leta 1952 potrebovali leto dni, zdaj lahko opravimo v sekundi,« je pojasnil Robert Borchers iz Livermorskega nacionalnega laboratorija, kjer so to elektronsko čudo spravili skupaj. Čemu sploh tako zmogljive naprave? Potreba po njih je precejšnja, predvsem v znanstvenoraziskovalnih ustanovah, od vojske do avtomobilskih tovarn. Z novim računalnikom je mogoče v hitrem času obdelati nezaslišano veliko informacij, kar pomeni možnost simuliranja najbolj zapletenih procesov, tudi računalniškega napovedovanja vremena in neviht. Vojska in policija imata s crayom 2 v rokah napravo, ki igraje opravi delo več stotin ljudi v nekaj sekundah. Prav v ozadju, a ne kot zadnja, je naloga voditi in nadzorovati vojno zvezd, vojaškega in tehnološkega projekta, v katerega se podaja ZDA. Oče novega super računalnika je Seymour Cray. znani računalniški strokovnjak, ki je leta 1972 ustanovil lastno podjetje za izdelavo najsposobnejših računalnikov. Tudi po njegovi zaslugi ZDA še vedno vodijo v siloviti računalniški dirki pred vztrajnimi in odličnimi japonskimi družbami. Poglavitna težava, na katero so načrtovalci super hitrih računalnikov naleteli, je bilo vprašanje, kako ves sitem hladiti. Pri zgošča-nju čipov vzelo majhne enote namreč prihaja do segrevanja. Vročina bi stalila vse skupaj. Zato je Crav prišel na zanimivo misel: vse vezje je potopil v posebno tekočino, ki deluje kot hladilnik. Izbral je fluorinert, hladilno tekočino, ki jo uporabljajo tudi kot • umetno krvno plazmo. Zaradi oblike in pretakanja fluorinerta med delovanjem super računalnika so nekateri cray 2 že preimenovali v akvarij. Crayevi strokovnjaki načrtujejo še sposobnejše super računalnike, ki bodo imeli namesto treh Super račulanik — najsposobnejši na svetu. glavnih procesorjev, kolikor jih ima cray 2, kar 16. To bodo ultra računalniki. MiM (Vir: Time) $tratowi se prebujajo T udi v starem francoskem dvorcu so posneli prikazen Med Francozi in Angleži niso nikoli vladali prav prisrčni odnosi, eni in drugi se že stoletja previdno gledajo prek Kanala in ljubosumno čuvajo svoje stoletne zgodovinske posebnosti. Zato je razumljivo. da so se ob nedavnih vesteh o lanskoletnem lovljenju straha v Franciji na oni strani Kanala zganili domoljubni in tradicijo spoštujoči podaniki Njenega kraljevega veličanstva ter ostro protestirali, saj so duhovi že stoletja britanska nacionalna posebnost. Sirjenje govoric o duhovih na francoskih gradovih se torej v očeh Otočanov kaže kot vtikanje v zaščitno znamko »narejeno na Angleškem in Škotskem«. Lani 8. in 9. avgusta je namreč ekipa francoske televizije pod vodstvom novinarja Jean-Yvesa Casgha obiskala dvorec Veauce iz 1 L stoletja, ki leži v pokrajini Al-lier blizu reke Loare. Šest spremljevalcev, tehnikov in pomožnega osebja je imelo nalogo na filmski obzirno zaletavajo vame, drugi mi zastavljajo pot. Gneča me čaka tudi v mestnem avtobusu, enaka gneča, enaki ljudje, zoprni, prenapeti. Vidim neko starko, kako se utrujena naslanja na sedež, na katerem brezbrižno sedi srednješolec. Sprašujem se, ali bo vstal in ji odstopil sedež. Rada bi ga vrgla s sedeža in mu zakričala osnovna pravila lepega vedenja. A sem tiho, Starka pa stoji. Rada bi... Rada bi marsikaj, rada bi opozorila nase, na ljudi, rada bi predramila te zamrle žive oblike brez čustev. A sem tiho, ko potuje mimo večen mimohod teles. Še vedno imam na ob-_ . razu masko, nisem je snela. Tudi jaz sem prazna oblika, kalup. Hrepenim po počitku, po teh dveh dnevih prostosti. Morda mi bo kako uspelo strgati. masko z obraza in postati človek s srcem. Zaprem oči, trdno jih zaprem, da ne zajočem od besa, ker nič ne storim, ker ničesar ne morem storiti. CVETKA trak zabeležiti pojavljanje duha v tein dvorcu. Novinarsko-raziskovalna ekipa je čakala dve noči. Dolgo so čakali in trepetali v Dvorani lopovov, kot imenujejo tisti del dvorca, kjer straši, doker se jih sreča ni usmilila in so bili priče nenavadnemu pojavu. Nekaj čez. polnoč se je v temi pojavila svetleča se lisa. za hip izginila in se nato ponovno pokazala nekoliko vstran. Nekaj časa se je svetleča se oblika pojavljala zdaj tu, zdaj tam po dvorani, ves čas pa so kamere marljivo beležile njeno premikanje. Čez kakih 20 minut seje svetlobni pojav premaknil iz dvorane in krenil proti stolpu. Na tej potije, kot poročajo, svetloba trikrat mrknila in se ponovno pokazala, za kratke hipe celo v obliki človeške postave in na hipe zelo močne svetlobe. Vira svetlobnega pojava niso mogli odkriti ne novinarji ne drugi prisotni. Tudi tisti, ki so posnetke iz gradu Veauce pregledali, zatrjujejo, da ne gre za novinarske race. »Izključujem možnost, da gre za laboratorijsko fotomontažo,« je izjavil neki strokovnjak za fotografijo. Ti dogodki in domnevni nesporni dokazi, ki so jih francoski gledalci lahko videli tudi po televiziji, so, kot smo že zapisali, užalili Otočane, ki se imajo za edine prave lastnike starih grajskih strahov, hkrati pa je francoski primer prebudil stara izročila in britansko časopisje je ponovno polno poročil o pravih in dobrih britanskih duhovih. Ker je znano, da grajski duhovi prinašajo turistični denar britanskemu gospodarstvu, je razumljiv tudi ves rompompom okoli francoskih duhov. Konkurenca pač! A duhovi in strahovi so last vseh, ki so pripravljeni verjeti vanje. In francoski strahovi nočejo v tem pogledu več zaostajati za britanskimi, bi dejali. Čas je, da v gospodarski krizi tudi oni narede svoje! Samomor je tuj tistemu, ki zna sprejeti trpljenje in smrt kot občečloveško nujnost, ne Ju hi mi.' to sizifovsko spoznanje izpridilo življenjsko radost. L. MILČINSKI Vsako lumparijo lahko razložiš in poveličaš. A. KLV.SKCOl POTA m st težami poročajo OB GLASBO IN BENCIN — V noči na 22. junij je neznani storilec vlomil v osebni avto Miroslava Bertoleta iz Podturna. Avto je stal pred stanovanjsko hišo. Noč je vzela, radiokasetofon in 8 litrov bencina. Škode je za 25.000 din. Nepridipravom so že na sledi. PO PRAZNE STEKLENICE — V noči na 21. junij je neznanec iz nedograjene hiše Bogoljuba Pivaševiča iz Trebnjega ukradel več zabojev s praznimi vinskimi in pivskimi steklenicami. Lastnik je oškodovan za 10.000 din. GROZIL S PRETEPOM — V soboto, 22. junija, so pridržali do iz-treznitve 49-letnega Nikolaja Požka iz Šipka, ki je nekemu občanu in njegovi ženi pretil s tepežem in celo s smrtjo. Požek bo moral k sodniku za prekrške. MOTORIST SEKAL OVINEK TREBNJE — V petek, 21. junija, je Emil Kovačič iz Ljubljane vozil z osebnim avtom od Mirne proti Trebnjemu. Ko je v Dol. Medvedjem selu pripeljal v desni nepregledni ovinek, mu je nasproti z motornim kolesom znamke Suzuki pripeljal Alojz Hrastar iz Trebnjega. Ker je Hrastar sekal ovinek, je Kovačič zapeljal na levo polovice ceste. Takrat se je na svojo polovico ceste vrnil tudi motorist in trčenje je bilo neizbežno. Motorista je vrglo na travnik. Oba voznika sta bila hudo ranjena in soju odpeljali v novomeško bolnišnico. Laže ranjena sta bila Kovačičeva sopotnika Cveto Kupljenik in Mirko Urbič z Mirne. Gmotne škode je za okoli 800.000 din. Zapore ob prvenstvu Zaradi balkanskega kolesarskega prvenstva bodo na Dolenjskem nekatere ceste zaprte Obveščamo prebivalce Dolenjske in Bele krajine, da bod.o zaradi balkanskega kolesarskega prvenstva, ki bo potekalo na območju občin Novo mesto. Krško, Metlika in Črnomelj, od 4. do 7. julija za ves promet zaprte nekatere ceste ter cestni odseki, in sicer: 4. julija med 9.45 in 11.45 uro Cesta bratstva in enotnosti in Ulica XV. udarne brigade v Metliki ter regionalna cesta Metlika — Črnomelj (do bencinske črpalke v Črnomelju). Obvozne ceste za Semič in Črnomelj bodo potekale po lokalni cesti čez Krvavčji vrh — Črešnjevec v Semič in po lokalni cesti Semič — Ručetna vas ter regionalni cesti Ručeta vas — Črnomelj. Iz Gradca v Črnomelj bo potekal obvoz po lokalni cesti čez Stransko vas v Semič, Ručetna vas in Črnomelj. 6. julija med 8.45 in 12.30 uro Cesta bratstva in enotnosti in Ulica XV. udarne brigade v Metliki, regionalna cesta Metlika — Črnomelj, partizanska magistrala Črnomelj — Gaber in lokalna cesta Gradac — Stran-ska vas —Semič — Gaber. Obvoz iz Črnomlja v Metliko bo po regionalni cesti do Dolenjcev, nato po regionalni cesti do Krasinca, preko Kolpe na Pravutino in preko Jurovskega broda v Metliko in obratno. Iz smeri Soteske proti Črnomlju bo obvoz preko Novega mesta proti Metliki do Jugorja, nato pa preko Osojnika, Štrekljevca in Krupe do Stranske vasi, kjer bo možen izpust na lokalno cesto proti Črnomlju. 5. julija med 14.15 in 17.15 uro Cesta herojev v Novem mestu (zavarovalnica — novi most), obvoznica novi most — Žabja vas in regionalna cesta od Žabje vasi v Novem mestu preko Šentjerneja do Kostanjevice (do križišča z Grajsko ulico). Za smer Šentjernej, Kostanjevica in Žagreb bo obvoz iz Novega mesta na Karteljevo po cesti M/l preko Dobruškevasi oz. Drnovega. Za smer Metlika iz Karteljevega skozi mesto preko starega mostu za osebna vozila in v Bršljinu preko Prečne in Straže proti Soteski • Na dan otvoritve balkanskega kolesarskega prvenstva (3. julija) bo med 17. in 19.30 Glavni trg v Novem mestu zaprt za ves promet. Postaja milice naproša občane, naj že od jutranjih ur naprej ne parkirajo svojih vozil na zgornjem delu trga. in nato po »partizanki« v Črnomelj in Metliko za tovorna vozila nad 3 tone skupne teže. Iz Kostanjevice v Novo mesto po lokalni cesti preko Malenc in Zameškega na Dobravo ter cesto M/L Izpust bo možen na Ratežu za smer Brusnice — Gumberk in v Šentjerneju za smer Šmarje — Dobrava. 7. julija med 8.45 in 14. uro Novo mesto — (Glavni trg — Cesta komandanta Staneta — Cesta herojev) Mačkovec — Otočec — Struga — Ratež — Cikava — Žabja vas — Zagrebška cesta — stari most preko Krke. Dostop v Novo mesto iz smeri Ljubljane in Zagreba bo možen samo preko Karteljevega. Za smer Metlika in Črnomelj bo iz Ljubljane promet preusmerjen že v Ivančni Gorici preko Žužemberka, Dvora, Soteske in Podturna po »partizanski«, iz smeri Zagreba pa preko Karteljevega v Br-šljin, skozi Prečno, Stražo na Sotesko in Podturen. Obvoz iz smeri Šentjerneja bo preko Dobruške vasi po cesti M/l na Karteljevo. Poleg motornih vozil bo vse štiri dni zapora veljala tudi za traktorje, vozove, kmetijske stroje, kolesarje in voznike koles z motorjem. Prav tako prosimo občane, da v času zapor ne vodijo živine po omenjenih smereh in da pazijo na živino, ki bo na paši ob cesti. Vse zapore in obvozi bodo označeni s prometnimi znaki in obvestili. Na vseh pristopih na zaprte ceste bodo reditelji, na pomembnejših križiščih pa tudi miličniki. Prosimo vse, da njihova navodila in znake upoštevajo. Občane, ki imajo stanovanjske hiše tik ob progah, prosimo, da si v času zapore ne načrtujejo odhodov od doma ali prihodov domov. Vse prebivalce, voznike in druge udeležence v prometu prosimo, da s spoštovanjem vseh prometnih znakov, navodil rediteljev in miličnikov prispevajo k varnosti tekmovalcev na prograh. ORGANIZACIJSKI ODBOR Z ulico je vse narobe Hude pritožbe prebivalcev Kolodvorske ulice v Ribnici — Miličnik in cestar ne prideta blizu_________ RIBNICA — Kolodvorska ulica v Ribnici je bila včasih najlepše urejena, danes pa jena njej splošen nered in prometna zmeda. Tako argumentirano trdijo prebivalci te ulice in Lepovč. Včasih je bilo po ulici moč priti z vozili le do železniške postaje, saj je bila ulica tam pregrajena. Danes pa se tod vozi na delo v Riko okoli 700 delavcev, v Inles 200 in tudi delavci Snežnika, ZKGP in Veterinarske postaje. Ho ulici se šolarji vozijo s kolesi, na njej imajo učenci rekreacijske teke, pionirji — gasilci pa gasilske vaje. Najbolj napeto je v večernih urah, ko po ulicah dirjajo mladi motoristi in mopedisti, ki na svojih »konjičkih« običajno nimajo izpušnih cevi. Po Kolodvorski pa gre še ves tovor, ki ga na železniški postaji natovarjajo ali iztovarjajo. »V Kolodvorski ulici nikoli ne vidimo prometnega miličnika in cestarja. Pločniki niso bili pometeni že nekaj let. Peska in blata je toliko, da je pločnik že izravnan s cesto,« trdijo stanovalci in dodajajo, da je najhuje ob deževju ali pozimi. Ko dežuje, jena križišču pri gasilskem domu in pri železniški postaji ponekod do pol metra vode, da ulica skoraj ni neprevozna in ne prehodna. Če pa je vode manj. so pešci izpostavljeni tuširanju izpod avtomobilskih koles. Ribničani domnevajo, da prihaja do teh nevšečnosti zato, ker kanali niso očiščeni. Zato voda tudi pozimi ne odteka in ulica je na debelo prekrita z ledom. Pešci se tudi pritožujejo, da na ulici ni prometnih oznak. Že zdavnaj so izbrisane. Tako so odvisni od uvidevnosti avtomobilistov, če hočejo prečkati ceste. Sicer pa cesta ni prometno in tehnično urejena tja do Rika in Lepovč. J. P. NOSI KRESNIČKO PO LEVI — V soboto, 22. junija, je 20-letni Robert Berkopeciz Jedinščicc vozil kolo z motorjem po regionalni cesti iz Straže proti Novemu mestu. Ko je v Vavti vasi pripeljal v desni, nepregledni ovinek po levi strani vozišča, mu je nasproti s tovornjakom pripeljal Anton Lazar iz Nove Gorice. Lazar kljub zaviranju in umikanju nesreče ni mogel preprečiti, Berkopec je trčil v prednje levo kolo tovornjaka. Kolesarja so odpeljali v novomeško bolnišnico, gmotne škode je za 30.000 im. din. OTROK POD AVTO — Jože Kocjan iz Kočevja je v soboto, 22. junija, popoldne vozil z osebnim avtom skozi Stari trg ob Kolpi. Pri osnovni šoli je izza parkiranega avtomobila pred Kocjanov avto nenadoma stopila 4-letna Katja Mihelič iz Starega trga. Kocjan kljub močnemu zaviranju nesreče ni mogel preprečiti, ranjenega otroka je voznik sam odpeljal v zdrastveni dom. Od tam so punčko z rešilcem prepeljali v novomeško bolnišnico. VLOM V TOVORNJAK STARE ŽAGE — V noči na 22. junij je še nekdo vlomil v Trikonov tovornjak, ki je bil parkiran ob partizanski magistrali pri Starih žagah. Izginilo je za 24.000 din bencinskih bonov, plastičen zabojček s ključi in ribiška palica voznika Slavka Kav-rana iz Mozlja. Storilcem so že na sledi. V Sevnici še betonirajo Porog štirim razveljavljenim občinskim odlokom? SEVNICA — Poročali smo, da je ustavno sodišče naše republike konec maja razveljavilo kar štiri občinske odloke o zazidalnem načrtu v Šmarju in razlastitev ter odvzem lastninske pravice Huzjanove (bolj znane kot Trupejeve) njive. O zazidavi je razpravljal občinski izvršni svet na seji v petek, 21. junija. Odloki so resda razveljavljeni, ne pa gradbeno dovoljenje sevniškemu tozdu Betona, ki izvaja dela. Na občini menijo, da bodo, kot pravijo, formalne pomanjkljivosti odpravljenih odlokov lahko odpravili, kar bo seveda terjalo obilo dela. Gradbeno dovoljenje, ki ga imajo gradbinci, sami sebi ne bodo odpravili, to pa lahko stori instančni organ. Huzjanova vztraja, da se njiva spravi v prvotno stanje, češ da so vsi vedeli, da pravne poti niso bile končane. Tako je sedaj v čudnem položaju. v rokah ima razveljavitev kar štirih občinskih odlokov, dela pa se nadaljujejo. Minuli teden so bili na republiški medresorski komisiji v oceni planski dokumenti sevniške občine. Očitno v tem sporu še ni bila izrečena zadnja beseda. Poteze vlečejo tudi v sevniški občinski upravi. Na seji IS so dopolnili sistemizacijo referenta za gradbene in stanovanjske zadeve. Zaposlili bodo še novega referenta za planiranje prostora, urbanizem, komunalne in vodnogospodarske zadeve. A. Ž. Mladi atleti tretji v državi Največji uspeh novomeške mladinske atletike — Kača in poškodba preprečila še boljšo uvrstitev — V Novem mestu slabi pogoji za atletski trening_________________________ Novomeška mladinska atletika takega uspeha, kot so ga prejšnjo nedeljo dosegli fantje v finalu moštvenega prvenstva Jugoslavije, še ni dosegla. Celo do naslova prvakov jim ni manjkalo veliko. Če se Žulič dan pred tekmo ne bi poškodoval in če Primca nekaj drn pred nastopom pri spravljanju sena ne bi bila pičila kača, bi bil vrstni red prvih treh moštev: 1. Partizan 59 točk, 2. Tam Maribor 58, 3. Novo mesto 55 lahko drugačen. Novomeščani so v kvalifikacijah zbrali največ točk, saj so z rekordnim številom točk premagali tudi Mariboča-ne. Žuličeva poškodba je povzročila spremembe v moštvu in nekaj točk manj v teku na 400 m in štafeti 4x100 m. Dva mladinca AK Novo mesto sta zmagala posamič: Zupančič je v teku na 110 m z ovirami dosegel odličen rezultat 15,5 s, Fabjan pa je zmagal v teku na 3000 m z 8:54,72. Dve drugi mesti je osvojil Primc, v disku s 50,90 m in v krogli s 13,64 m. Drugo mesto je osvojil tudi Ercegovčevič v metu kladiva (40,72 m). Tretji so bili: Vidmarv teku na 2000 m z zaprekami , Zupančič v skoku s palico (320 cm) in štafeta 4x100 m s 45,00 s. Ostali rezultati: 100 m Žulič 11,74 s, 400 m Jeriček 51,70 s, višina Jožef 5.180 cm. daljina Tekstor 633 cm, kopje Jurekovič 53,66 PLANINSKI VRH NA LISCI LISCA — V soboto je zasedalnatej posavski gori razširjeni izvršni odbor z glavnim odborom Planinske zveze Slovenije. Planinci pripravljajo smernice za novo petletko. Razpravljalci so, kako se rešiti izgube z izdajanjem Planinskega vestnika. Sprejemali so načrt vzgoje in izobraževanja. Posebnost finala moštvenega prvenstva je bila tudi v tem, da so bili CUJNIK DRUGI Darko Cujnik, zmagovalec finala Atletskega pokala Jugoslavije, je na Hanžekovičevem memorialu v državni reprezentanci, ki je nastopila proti Bavarski, osvojil drugo mesto v metu kopja z rezultatom 74,34 m. DOSLEJ NAJ VEČJI USPEH — Trebanjski strelci so se doslej že večkrat izkazali, nazadnje na Tjentištu. Od leve proti desni: Kros), Progar, Kaferle in Novak. Trebanjci na Tjentištu Trebanjski strelci Kroši, Kaferie in Novak osvojili pokal zvezne konference ZZB NOV na Tjentištu TREBNJE — Predstavniki trebanjske strelske družine so že večkrat dosegli lepe uspehe na največjih tekmovanjih. Posebej uspešni pa so bili mladinci, ki so pred dnevi na memorialnem strelskem tekmovanju Sutjeska na Tjentištu v streljanju z malokalibrsko puško zmagali kot ekipa, Miha Kroši pa je osvojil prvo mesto med posamezniki. Osvojili so prehodni pokal zvezne konference ZZB Jugoslavije. Franc Progar, vodja ekipe, je povedal, da seje tekmovanja udeležilo 12 ekip, manjkali so samo Hrvatje. Ker je torej tekmovanje potekalo domala na ravni državnega prvenstva, je uspeh Trebanjcev toliko večji. Člani ekipe, fantje pri šestnajstih letih, ki vsi obiskujejo srednjo šolo usmerjenega izobraževanja v Novem mestu, so povedali, da sojih tekmeci na začetku gledali malce pomilovalno. Toda ko so razkrili svoje strelske spretnosti, se je odnos do njih spremenil. Vsi so priznali, da je v njihovi petletni strelski karieri prvo mesto v Tjentištu prav gotovo največji uspeh, čeprav so že bili zmagovalci republiškega prvenstva. Čeprav trebanjski strelci dosegajo NOVO BALINIŠČE V NOVEM MESTU NOVO MESTO — V torek, 2. julija, ob 17. uri bo pri domu starejših občanov v Novem mestu otvoritev novega balinišča. Ob tej priložnosti bo na tem balinišču četveroboj za pokal dneva borca. Pomerile se bodo ekipe novomeških krajevnih skupnosti Ločna—Mačkovec, Drska, Bršlin in Center. LAZIČ POVEČAL VODSTVO SEVNICA — Na hitropoteznem šahovskem turnirju ŠK Milan Majcen Sevnica za junij sta si prvo in drugo mesto razdelila Predrag Lazič in Martin Mirt, 3. je bil Ludvik Cvir, 4. Franc Derstvenšeit itd. V skupnem seštevku šestih turnirjev letošnjega leta vodi Lazič (51 točk), 2. je Derstvenšek (40), 3. Kolman (33), Mirt in Mesojedec imata po 30 točk itd. NAGRADA UČKE NOVOMEŠKIM KOLESARJEM NOVO MESTO — Zadnjo nedeljo so se novomeški kolesarji udeležili na Reki gorske dirke za nagrado Učke. Proga je bila dolga 25 km, udeležilo pa se je je 120 kolesarjev iz dvanajstih slovenskih in hrvaški klubov. Novomeški kolesarji so postali ekipni zmagovalci, izkazali pa so se tudi med posamezniki, saj je pri mlajših mladincih zmagal Ravbar pred Zaletelom, Judežem in Šmajdkom (vsi Novo mesto), pri st. mladincih je Božič zasedel 2. mesto, pri članih pa so prva tri mesta tudi zasedli Novomeščani S. Papež, Smole in D. Papež. uspehe v republiškem in državnem merilu, pa doma niso deležni kdo ve kakšne pozornosti. Oprema je slaba, razmere za trening pa tudi niso najboljše. Zato si želijo, da bi tudi v praksi prišlo do veljave pomen strelstva, ne pa samo na papirju. Tekmovanja na Tjentištu so se udeležili: Miha Krošel, ki je zasedel 1. mesto, Jože Kaferle je bil 3. in Andrej Novak, ki je osvojil 5. mesto. Novomeščani pa, ki še trenira na stadionu iz ugaskov in ji je uspelo pnti med prvih šest v državi. ITAS ZMAGAL KOČEVJE — Rokometaši kočev-skega Itasa so zmagovalci tekmo)#0-* v ljubljansko-ribniški ligi. Osovjil* se 10 točk in bodo jeseni tekmovali drugi republiški ligi. V RIKU IGRAJO NOGOMET RIBNICA — Končno je tekmovanje v malem nogometu v N niškem Riku, v katerem je nast(fi. kar 14 ekip iz tega delovnega kol" va. Prvo mesto si je »pribrcala« S-125, 2. so nogometaši potoka, 3. je ekipa ZPO itd. NajjS strelec je Mirko Mohar iz Los*"* potoka, ki je zabil 54 golov. KOLESARSKI MARATON MARIBOR — Ob 42. oble^ poslednjega boja Pohorskega bat% na, dnevu borca in 40-letnici sv0.^J bo v četrtek, 4. julija, kolesarskimi raton »Pohorski bataljon«. Pr0?3, dolga 150 km in pelje okoli PohOfJ prijavna, kontrolna in ciljna mes**L so: Maribor, Slovenska Bistrica,"? venske Konjice, Vitanje, MisM Slovenj Gradec, Dravograd, Pa ■ Ruše. Start bo iz vseh teh krajev f 7. in pol osmo uro. Vsak udeleže", ki bo progo prevozil prej kot v, urah, bo prejel spominsko med3; Prijavnina za maraton znaša -din arjev. Zlato za NovomeSčana? Ivan Turk, Sandi Papež in Jože Smole napove' dujejo zlato medaljo Jugoslavije na Balkanskem prvenstvu, ki se prične v sredo v Novem mestu NOVO MESTO — Od četrtka do nedelje se bodo najboljši kolesarji Balkana merili za najv išje naslove v mladinski in članski konkurenci. Čeprav imena vseh, ki bodo branili jugoslovanske barve, še niso znana, je vendarle dokončno, da bosta v članski konkurenci med najboljšimi jugoslovanskimi kolesarji vozila tudi Sandi Papež in Jože Smole. Ker sta oba predvidena za nastop v ekipni vožnji, ju zvezni selektor Franc Hvasti ni pustil na dirko po Jugoslaviji, pač pa sta se skupaj z Marnom, Ugrenovičem in Šebenikom zavzeto pripravljala za nastop na tem doslej največjem športnem venstvu v Atenah pričakujem lete® tekmovanju na Dolenjskem. medaljo. Menim namreč, da smo* . ... . , ekipni vožnji sposobni poseči cetp Ivan Turk, pomočnik zveznega po z,a,u saj smo 0(Sjlčnc) pn- selektroja, k. je tud. vodil priprave pravljeni. Ne skrivam niti želje p? dobri uvrstitvi v posamični dirk*; kjer računam na uvrsrirev n**" najboljših pet, če bo priložnost, Pa. tudi na kaj več. Medalja nedosegljiva.« Jože Smole: »Napovedujem nesljivo zmago jugoslovanske & j prczentance v ekipni dirki člano* i Če nam bo to uspelo, ni nikakfj šnih razlogov, da ne bi posk**sl. poseči po medalji tudi v posamič", dirki. Res so Bolgari in Grki dos« pobirali najžlahtnejša odličja balkanskih prvenstvih, a raču*1?. je treba tudi na trenutni navd||v omenjene peterice v Novem mestu, je takole ocenit možnosti naše izbrane vrste v ekipni vožnji: »Nimamo kaj skrivati. Imamo ekipo, ki je sposobna prva pripeljati v cilj. Najhujši konkurenti nam bodo kolesarji iz Bolgarije, ki so svojo moč pokazali na nedavno končani dirki po Jugoslaviji. Vendar sem prepričan, da bodo Papež, Smole, Marn in Ugrenovič (morda tudi Šebenik) dali vse od sebe in zmagali, kajti Franc Hvasti je zagotovil, da bo v primeru popolnega uspeha ta vrsta zastopala Jugoslavijo na svetovnem prvenstvu, ki se prične 23. avgusta v italijanskem Travisu.« Sandi Papež: »Po lanskem petem mestu na balkanskem pr- Balkansko kolesarsko prvenstvo Championnal balkanioue de cydisiaej, Črnomelj,Metlika,Nckomesto 4.-7V Tega pa nam v Novem mest*1 desettisočglavi množici ne manjkalo«. g g t J. DOLENJSKI LIST Št. 26 (1872) 27. junij JELOVICA lesna industrija , Škofja Loka, Kidričeva 58 27. junija 1985 DOLENJSKI UST Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto razpisuje nagrade in priznanja za leto 1985 Nagrade in priznanje se podeljujejo za: — dosežke na področju množične inventivne dejavnosti (tehnične izboljšave in izume) in za raziskovalne dosežke — raziskovalno delo mladih — mentorsko delo z mladimi na področju razvojno-raziskovalne dejavnosti — dolgoletno razvojno-raziskovalno delo. Občinska raziskovalna skupnost poziva organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije in skupnosti ter posameznike novomeške občine, naj pošljejo svoje dokumentirane predloge najkasneje do 20. septembra 1985 na naslov: Občinska raziskovalna skupnot Novo mesto, Kidričev trg 3, kjer dobijo tudi vsa pojasnila. Svečana podelitev nagrad in priznanj za leto 1985 bo v okviru praznovanj občinskega praznika. 438/26-85 Komisija za medsebojna razmerja Tesnila Trebnje, Velika Loka, na podlagi 5. člena pravilnika o delovnih razmerjih objavlja naslednja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom: 1. opravljanje pravnih zadev za nedoločen čas, 2. opravljanje nalog na samoupravnem in kadrovskem področju za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu ). Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1.: dipl. pravnik in 4 leta delovnih izkušenj, pod 2.: višja upravna ali pravna šola in 1 leto delovnih izkušenj oz. končana pripravniška doba. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Tesnila Trebnje, 68212 Velika Loka, kadrovsko-splošni oddelek. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. objavlja prosta dela in haloge individualnega poslovodnega organa — direktorja tozd Konfekcija Črnomelj pogoji: — višja ali srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri — 5 let delovnih izkušenj pri vodilnih ali vodstvenih delih in nalogah — organizacijske in vodstvene sposobnosti — moralna in politična neoporečnost. Razpis je v veljavi 15 dni po dnevu objave. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Prijave zbira kadrovska in splošna služba DO Beti Metlika, Tovarniška 2. 425/26-85 Koliko dela, denarja, časa in živcev vam je že pojedla vaša bodoča hiša? PRIHRANEK PRI ČASU IN DENARJU BREZPLAČEN PREVOZ DO 100 KM pri nakupu v vrednosti nad 200.000 dinarjev KVALITETNO STAVBNO POHIŠTVO OKNA JELOBORST - zastekljena vezana okna OKNA TERMOTON - s termoizolacijskim steklom SENČILA po izbiri - PVC rolete, polkna z nepremičnimi in premičnimi lamelami, Alu žaluzije VHODNA IN GARAŽNA VRATA - s kovanimi mrežami in kljuko STRANSKI ELEMENTI - za dopolnilo vhodnih vrat in prilagajanje zidni odprtini VSE STAVBNO POHIŠTVO JE IZ SMREKOVEGA LESA IN ZAŠČITENO Z IMPREGNACIJSKIM SREDSTVOM NOTRANJA VRATA - z nad-svetlobami ali brez, kompletna, krila ali podboji, v hrastovem ali mahagonijevem furnirju IN MONTAŽA POSLOVALNICE: BAR, Bioteh. obraz, centar D. Vlahoviča, ekonom. dvorište centra CRIKVENICA, Vinodolska 31 KRAGUJEVAC, Naselje lličevo NIŠ, Ul. Nikodije Stojanoviča NOVA GRADIŠKA, Krajačičeva 31 OSIJEK, Čebinjska bb PULA, Fižela 7 a (na Stoji) SARAJEVO — Rajlovac, Ul. 21. maja 147 SKOPJE — Madjari, Ul. 821 br. 3 SPLIT, Kovanjinova 1 STARA PAZOVA, Kamenjarova 29 ŠIBENIK, Ul. Bratstva i jedinstva 98 ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 VAUEVO, Kolubarska bb ZADAR, Biogradska bb ZAGREB - Sesvete, Zagrebačka 164 ______________________________________________J Beti Metlika Razpisna komisija DS tozd Konfekcija Črnomelj Državna založba Slovenije Ljubljana, Mestni trg 26 Komisija za medsebojna razmerja delavcev objavlja prosta dela in naloge prodajalca V. v poslovalnici v Trebnjem Pogoj: srednja strokovna izobrazba Delo združujemo za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu). Poskusno delo traja 1 mesec. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Kadrovska služba, Ljubljana, Mestni trg 26. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejetem sklepu o izbiri. 421/26-85 Mladi strelci > Jz Boštanja Uspeh že v prvi tekmovalni sezoni * KOŠARKARSKI TURNIR paraplegikov v ^ športnih dvoranah koš °?evju 'n Delnicah so pripravili ankarski turnir invalidov paraple-. ov, na katerem sosepomerileekipe m-.u8°slavije, Avstrije, Italije, Ne-lid^V0 ce- ^ finalm tekmi so inva-n ' ‘JuNjanske Olimpije premagali -£7-45 Ravensburg z rezultatom avbelj premočno ZMAGAL v ČAČK L Jačak “ V prvi dirki za je ensvati Boštanj. j Inž. Tone Polutnik iz sevniške K?pitarne jela s pionirji pri strel-| ski družini Boštanj šele eno ■sezono. V ekipi pa ne streljajo le ; B°štanjčani, temveč tudi učenci - I Wvniške osnovne šole. Pionirke na i re|ijskih tekmovanjih v Posavju sPloh niso imele konkurence, saj so nastopale edine. Vse tri pio-■ nir*e: Tadeja Gabrič. Suzana Končič in Starfka Janc so izpolnile normo za nastop na republiškem r_ Pr^enstvu v streljanju z zračno Ptiško. Od 10 sodelujočih ekip so se uvrstile na dobro 5. mesto. Na rePubliškem tekmovanju so prišle celo na 4. mesto. Najboljša, Ko-ya"čeva, je od 200 možnih zadela krogov, kar je bilo dovolj za 7. mesto med posameznicami, Gab-Peeva pa je zadela le 3 kroge manj. r je tekmovalo kar 40 strelk, je avrstitev dveh začetnic med prvo > escterico lep uspeh. V soboto, 18. mmia. je bilo v Ljubljani repu-1 i m'sko tekmovanje z malokalibr-ko puško. Tudi tu sta Suzana Ko-, ac,č in Robi Perc solidno strelja- la teh tekmovanjih so si mladi ■ relci pridobili nekaj rutine, predem pa samozavesti. Dekleta, ki zapuščajo osnovno šolo, bodo z elom v strelstvu nadaljevala, I® ,° da bo o strelstvu v Boštanju šc kai slišati. A. ŽELEZNIK NOVO MESTO — Na nedavnem tekmovanju v okviru malega atletskega pionirskega pokala Slovenije so se na novomeškem stadionu pomerile ekipe osnovnih šol iz novomeške občine. Pri cicibankahje bila najboljša ekipa OŽ Baza 20 iz Dol. Toplic, 2_. mesto je zasedla OŠ Grm in 3. OŠ Šentjernej. Topličani so bili najboljši tudi v konkurenci cicibanov, sledijo OŠ Grm in Katja Rupena (obe iz Novega mesta). Najboljšo ekipo mlajših pionirjev ima oŠ Grm, 2. so bili pionirji iz Dol. Toplic in tretji iz Šentjerneja. Med ml. pionirkami pa je prvo mesto spel zasedla topliška ekipa, 2. so bile pionirke iz Šentjerneja in tretje iz novomeške grmske šole. Starejši nočejo med tabornike Zato imajo v črnomaljskem odredu Belih brez težave z vodstvom ČRNOMELJ — Taborniški odred Belih brez iz Črnomlja ima okrog 80 aktivnih članov, ko pa pripravijo pohod, se ga udeleži tudi po 100 pohodnikov. Imajo četo v Dragatušu, ustanavljajo pa jo tudi v Semiču. Vsako leto pripravijo vrsto tekmovanj, tako pozimi v smučanju, ob dnevu tabornikov igro »ilegalec po ulicah Črnomlja, ob 25. maju taborni dan, taborniške pohode pa odredov mnogoboj, kjer preizkušajo med letom pridobljeno znanje. Že več let po 10 dni taborijo v Adlešičih, radi pa bi šli tudi na morje, a nimajo denarja. Mirnopeški tek V soboto tudi slovensko in dolenjsko prvenstvo v malem maratonu MIRNA PEČ — V počastitev dneva borca in 40-letnice osvoboditve pripravljajo za-soboto, 29. junija, ob 17. uri v Mirni peči 4. mirnopeški tek. Prireditelji so pripravili proge za mali maraton (21 km), trimski tek na 10 km in tek za pionirje v dolžini 1,5 km. Hkrati bo to tekmovanje tudi odprto prvenstvo Slovenije in dolenjsko prvenstvo v malem maratonu za letošnje leto, prav tako pa bo tekmovanje štelo za akcijo ljubljanske RTV »brazde vzdržljivosti« za kaveljce in korenine. Tekmovalci in tekmovalke se bodo pomerili v štirinajstih katago-rijah, celotni 4. mirnopeški tek pa bo potekal pod pokroviteljstvom delovnih organizacij Beti, Dana, Krka, Novoles in Pionir. Startnina je samo za mali maraton, in sicer 150 dinarjev za tiste, ki so se prijavili do včeraj, za zamudnike pa 300 din. Prijave sprejemajo na naslov: Organizacijski odbor za mirnopeški tek, 68216 M ima peč ali po telefonu (068) 84-307 in 84-309. Vsak udeleženec bo dobil spominsko priznanje, prvi trije v posameznih kategorijah medalje in diplome, zmagovalec malega maratona pa še vrč 4. mirnopeškega teka, medtem ko so za rekord proge pripravili posebno nagrado. Slovenci I Turisti so na pragu naše dežele. Zasedli bodo naše ceste. Zasedli bodo naša mesta in vasi. V naše gore se bodo vzpenjali. Poselili bodo našo obalo in uživali v našem morju. Slovenci in Slovenke! Ti turisti so naši gostje! Od nas ne bodo terjali ničesar, pričakovali pa veliko. Poskrbimo le, da bodo radi prihajali k nam in da se bodo domače počutili. Poskrbimo, da se bodo še vračali, ker jim bo všeč dežela in njeni ljudje. Tega smo zmožni! Zmožni smo ohraniti deželo lepo. Zmožni smo odstraniti ekološke posledice starih grehov in preprečiti nove. Zmožni smo premagati miselnost, ki je uničila in še uničuje najlepše primerke naše tradicije. Zmožni smo, naposled, tudi v teh časih ohraniti dostojanstvo, ne- da bi zapravili prijaznost, ki si jo vsakdo želi, kadar pride v tujo deželo. V turizmu je naša prihodnost! Ohranimo in razvijajmo svojo deželo tako, da bodo tudi drugi prihajali k nam. Odprtost je »ogoj za preživetje in razvoj malih narodov. Bodimo odprti, odimo samozavestni, ohranjajmo tisto, kar je že stoletja temelj naše samobitnosti! Iskra Slovenija Moja dežela. AVTOMATIKA TOZD TOVARNA ENERGETSKE ELEKTRONIKE, NOVO MESTO G LAVNA DEJAVNOST — proizvodnja napajalnih, pretvomiških in regulacijskih sistemov in naprav za energetiko, informatiko, promet, industrijo in široko potrošnjo — elektrospojnih elementov — naprav za spajanje ter mehanskih in elekromehanskih podsklopov Sedež tozda TEN EL na Veliki Cika vi 22 NOVOMEŠKA ISKRINA TOZDA ZDRUŽENA V TOVARNO ENERGETSKE ELEKTRONIKE Od novega leta dalje je v Novem mestu samo en tozd DO Avtomatike, namesto prejšnjih dveh. Pripojitev tozda E la k tozdu Napajanje pa pomeni tudi združevanje programov in s tem novo ime ISKRA—TENEL — Tovarna energetske elektronike, ki že samo zgovorno priča o dejavnosti novega subjekta. Volitve v samoupravne organe in družbenopolitične organizacije so bile uspešno izvedene. Na vrsti so posegi v mikro in makro organizacijo, ki bi morali po razporeditvi delavcev.na ustrezne delokroge že v prvem letu skupnega gospodarjenja pokazati pozitivne poslovne rezultate ter omogočiti razvoj in širjenje proizvodnje v prihodnjih letih, kljub težavam, ki jih povzroča organizacija dela na ločenih lokacijah (Cikava, Bršljin, Bizeljsko). Za letos postavljene cilje bo treba še preseči. Načrtovali smo, da bomo izdelali in prodali za 4,4 milijarde dinarjev izdelkov, od ka ter ih jih bo 44% romalo na tuje in sicer okoli 2/3 na klirinško, 1/3 pa na konvertibilno tržišče. Z dopolnitvijo samoupravnih aktov in izpopolnitvijo stimulativnega nagrajevanja po delu nam bo uspelo uresničiti tudi te cilje. V skladu z 9. členom odloka o priznanjih občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 20/82) RAZPISUJE KOMISIJA ZA PRIZNANJA OBČINE NOVO MESTO ZBIRANJE PREDLOGOV ZA: 1. imenovanje za častnega občana novomeške občine in 2. podelitev plakete mesta Novo mesto Za častnega občana občine Novo mesto je lahko imenovan tisti, ki doseže pomembnejše uspehe na gospodarskem, političnem, kulturnem ali športnem področju, in tisti, ki' pomembno prispeva k razvoju in krepitvi samoupravnih odnosov v našem družbenem sistemu. Plaketa mesta Novo mesto se podeljuje zaslužnim delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, samoupravni, interesnim skupnostim, krajevnim skupnostim ter drugim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam, društvom in državnim organom, ki dosežejo izredne uspehe na področju, na katerih delujejo, in ki s tem pripomorejo k boljšemu družbenoekonomskemu, družbenopolitičnemu in splošnemu družbenemu položaju ter razvoju samoupravnih družbenih odnosov v občini. Skrajni rok za dostavo utemeljenih in obrazloženih predlogov je 31. avgust 1985. Dokončni predlog priznanj bo pripravila komisija za priznanja in ga predložila v odločitev zborom občinske skupščine v septembru 1985, priznanja pa bodo podeljena na slavnostni seji občinske skupščine v oktobru 1985. Novo mesto, 19. junija 1985 PREDSEDNIK KOMISIJE Vinko Bambič, I. r. V skladu z 9. členom odloka o priznanjih občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 20/82) IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO RAZPISUJE TRDINOVO NAGRADO IN NAGRADO OBČINE NOVO MESTO ZA LETO 1985 1. Trdinova nagrada se podeljuje delovnim ljudem in občanom občine Novo mesto, ki dosežejo pomembne uspehe na kulturnem, prosvetnem in znanstvenem področju. 2. Nagrada občine Novo mesto se podeljuje delovnim ljudem in občanom občine Novo mesto, ki dosežejo pomembne uspehe na gospodarskem, političnem in športnem področju. 3. Predloge za podelitev nagrad lahko dajejo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije ter družbene organizacije in društva. 4. Predloge za nagrade je potrebno z obrazložitvijo predložiti izvršnemu svetu občinske skupščine Novo mesto najkasneje do 30. septembra 1985. 5. Nagrade bodo podeljene- ob prazniku občine na svečani seji zborov skupščine občine Novo mesto v oktobru 1985. Novo mesto, 19. junij 1985 PREDSEDNIK IS Jože Suhadolnik, I. r. Novoles, lesni kombinat Novo mesto — Straža, n.sol.o. Delavski svet delovne skupnosti strokovnih služb razpisuje prosta dela in naloge vodje kadrovsko socialne službe (ni reelekcija) pod naslednjimi pogoji: — končana visoka šola pravne, organizacijske ali druge družboslovne usmeritve, najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju kadrovskih opravil ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog — organizacijske in vodstvene sposobnosti — osebnostne lastnosti, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto. Kandidati lahko oddajo vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Novoles, lesni kombinat, kadrovsko socialna služba, 68351 Straža. Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 60 dneh po končanem zbiranju vlog. 422/26-85 lesni komtmat n solo novo mesto-straža Novoles, lesni kombinat, n. sol. o. tozd Blagovni promet, n. sol. o., Novo mesto objavlja prodajo rabljenih vozil: a) Kombi 1600 IMV BR letnik 1981, vozen, neregistriran izklicna cena 80.000 din b) R-4 GTL letnik 1982, r. št. NM 838-54, vozen izklicna cena 150.000 Bin c) Lada — kombi 1200 letnik 1979, r. št. NM 994-87, nevozen izklicna cena 60.000 din Ogled vozil bo možen v petek, 28.6.1985, po dogovoru s tov. Ložarjem, tel. 25-081. Prodaja vozil bo v ponedeljek, 1.7.1985, ob 12. uri v sejni sobi tozd, Cesta komandanta Staneta 38, Novo mesto. Pred pričetkom prodaje je potrebno položiti varščino v višini 20% od izklicne cene, predstavniki družbenega sektorja pa pooblastilo o nakupu vozila«. Skupščina občine Novo mesto Razpisna komisija delovnih skupnosti upravnih organov razpisuje prosta dela in naloge: 1. vodja službe AOP Pogoja: visoka izobrazba elektrotehnične, matematične ali ekonomske smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj. Poleg navedenih pogojev so pogoj za zasedbo razpisanih del in nalog še: organizacijske in vodstvene lastnosti, družbenopolitična aktivnost, ki se izraža v odnosu do samoupravne družbene ureditve, v razvitem čutu odgovornosti za gospodarjenje z družbenimi sredstvi in osebni poštenosti, ter aktivno znanje slovenskega jezika. 2. programer AOP Pogoji: srednješolska izobrazba ekonomske ali splošne smeri, znanje programiranja AOP v programskem jeziku COBOL, 2 leti delovnih izkušenj, aktivno znanje slovenskega jezika. Z izbranima kandidatoma bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave z lastnoročnim življenjepisom in dokazili 0 izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba upravnih organov Skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 45 dneh po preteku roka za sprejem prijav. 439/26-85 Na podlagi zakona o stavbnih zemljiščih, pooblastila SO Krško in pravilnika o merilih in kriterijih za določitev prednostne pravice pri pridobitvi stavbnega zemljišča RAZPISUJE Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Krško JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč v naslednji*1 območjih: cl)1 I. Stanovanjsko naselje v Kostanjevici — 3 lokacije II. Stanovanjsko naselje v Brestanici — Dore — 2 loka1 lil. Stanovanjsko naselje Raka — 5 lokacij Rok za dostavo ponudb je 15 dni po objavi, pod pogoji, kis° določeni v razširjenem besedilu razpisa, razobešenega n j oglasni deski pri Samoupravni komunalni interesu skupnosti občine Krško. 427/26-85 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE METLIKA Odbor za graditev stanovanj razpisuje na podlagi pravilnika o kreditiranju stanovanjske gradnje VI. NATEČAJ za posojila pri zidavi stanovanjskih hiš v zasebni lasti v razpisani vsoti 5.000.000,00 din Delavec organizacije ali zasebnega obrtnika, ki združuje svoja sredstva po določilih samoupravnega sporazuma pri stanovanjski enoti Ljubljanske banke v Metliki, lahko dobi posojilo za gradnjo nove hiše ali nakup stanovanja v bloku. Prednost pri najetju posojila po tem razpisu imajo delavci, ki: — želijo kupiti stanovanje v družbenem objektu imajo nižji povprečni osebni dohodek na družinskega elana — zidajo hišo v okviru določenega stanovanjskega standarda ih na območju občine Metlika v urbaniziranih sredinah — imajo družinsko hišo, zgrajeno do višje gradbene faze — bodo s preselitvijo v novozgrajene hiše takoj izpraznili družbeno stanovanje. Ob enakih pogojih ima prednost delavec, ki v prejšnjem natečaju zaradi pomanjkanja sredstev ni uspel. Po navedenih prednostnih kriterijih lahko delavec dobi največ 200.000,00 din z odplačilnim rokom do 15 let. Obrestna mera je 5% letno. Obrazec za prošnjo in vsa podrobnejša navodila v zvezi s Pogoji natečaja lahko interesenti dobijo nasedežuSamou-Pravne stanovanjske skupnosti Metlika, CBE23, kjer se zbirajo tudi prispele prošnje. Vlogi za natečaj morajo kandidati priložiti še: ~~ dokazila o družinskem dohodku na člana družine v skupnem gospodinjstvu ~~ fotokopijo ali overjen prepis gradbenega dovoljenja ~~ dokument o morebitnem dolgoročnem stanovanjskem varčevanju pri banki ~~ fotokopijo posojilnih pogodb za posojila, ki so bila že odobrena za gradnjo iste hiše. pok prijave za natečaj je 15 dni po objavi v Dolenjskem kstu. Prošnje, ki bodo prispele potem roku, ne bodo upoštevane, Prav tako ne tiste, ki bodo pomanjkljive. 428/26-85 DO Komunala Novo mesto, p. o. Cesta komandanta Staneta 2 68000 Novo mesto Po sklepu komisije za medsebojna delovna razmerja vabimo k sodelovanju: ~~ ključavničarje ~~ elektromehanike " kemijske procesničarje vzdrževanje in upravljanje strojnih ter vodočistilnih naprav. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v 8 dneh po objavi v časopisu splošno kadrovskemu sektorju DO Komunala, Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 2. 436/26-85 novoles lesni kombinat Novo mesto—Straža h. sol. o. 'ozd Sigmat Brestanica delavski svet razpisuje kadrovsko štipendijo za šolsko leto 1985/86: diPl. inženir kemije — tehnološka smer Vil. stopnja — 1 štipendija (obrat poliester Veliki Podlog) Vloge za podelitev kadrovskeštipendije sprejema na obrazcu SPN — 1 splošni oddelek Novoles tozd Sigmat, Cesta prvih borcev 20, 68280 Brestanica, in sicer 15 dni Po dnevu objave. Kandidate bomo obvestili o rešitvi Prošenj do 31. 08. 1985. 432/26/85 Šolski center Sevnica tozd Osnovna šola Blanca razpisuje opravila in naloge kuharice Naloge in opravila se razpisujejo za nedoločen čas s pričetkom dela 1. septembra 1985. Poskusno delo traja 3 mesece. Pogoji za sprejem so: KV kuharica z ustrezno prakso in opravljenim izpitom iz higienskega minimuma. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi dohodka in OD. Vlogo z ustreznimi dokazili pošljite razpisni komisiji tozd Osnovna šola Blanca v 15 dneh po objavi. 434/26-85 Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj, Krško Tozd Vzdrževanje objavlja prosta dela oz. naloge za: I. mizarska dela V. stopnje — 1 delavec Pogoji: — poklicna šola ustrezne smeri — 6 mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece F- — odslužen vojaški rok; — dela oz. naloge so za nedoločen čas II. tesarska dela V. stopnje — 1 delavec Pogoji: — poklicna šola ustrezne smeri — odslužen vojaki rok — dela oz. naloge so za nedoločen čas III. pomožna tesarska dela — 1 delavec Pogoji: — OS in priučitev — odslužen vojaški rok — dela oz. naloge so za nedoločen čas IV. ključavničarska opravila IV. stopnje — 1 delavec Pogoji: — poklicna šola IV. stopnje ustrezne smeri — 1 leto delovnih izkušenj — poskusno delo 2 meseca — dela oz. naloge so za nedoločen čas Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oglasa sprejema kadrovska služba naše DO od 25. 6. do 13. 7.1985. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. 426/26-85 Iskra — Industrija za avtomatiko Ljubljana, n. sub. o. tozd Tovarna energetske elektronike Novo mesto, o. sub. o. Novo mesto, Velika Cikava 22 Na podlagi sklepa delavskega sveta objavljamo javno licitacijo za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: — osebni avto Fiat 132, letnik 1979, prevoženih 198.730 km. Vozilo ni registrirano, je pa v voznem stanju. Izklicna cena 300.000 din; — dostavni avto IMV 1600 S, letnik 1978, prevoženih 250.000 km. Vozilo je registrirano in v voznem stanju; — sušilna peč CER Čačak S 150, leto izdelave 1963, dimenzije komore 150 x 150 x 180, moč 35 KW, delovna temperatura 120° C. Izklicna cena 80.000,— din; — sušilna peč CER Čačak S 120, leto izdelave 1963, dimenzije komore 120 x 120 x 150, moč 35 KW, delovna temperatura 120° C.:. Licitacija se izvede dne 3. 7. 1985 ob 14. uri. Ogled možen istega dne od 13. ure dalje. Pred licitacijo interesenti položijo 10% kavcije. Prometni davek plača kupec. Dodatne informacije dobite po telefonu 21-050, interna 23. 437/26-85 ©labod Labod, tovarna oblačil Novo mesto DSSS Komisija za delovna razmerja v delovni skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge v razvojni službi * Razvijanje sistemov organizacije dela, informacijskih sistemov in ekonomike poslovanja — 1 izvajalec — VII. stopnja, dipl. ekonomistali dipl. inž. organizacije dela — 4 leta delovnih izkušenj na področju informacijskih sistemov — 3-mesečno poskusno delo. Delovno razmerje je za nedoločen čas. Interesenti naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi na naslov: »Labod«, tovarna oblačil, Novo mesto, Cesta herojev 29, kadrovska služba.. Kandidate bomo o izidu izbire pisno obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. 433/26/85 SGP »PIONIR« tozd Zaključna dela v gradbeništvu Metlika razpisuje prosta dela in naloge: — referent za kalkulacije in obračun Pogoj za sprejem je končana gradbena tehnična šola in 5 let delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in pogojem poskusnega dela. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po dnevu objave razpisa na naslov SGP PIONIR — tozd Zaključna dela v gradbeništvu, Cesta XV. brigade 2, Metlika. 424/26-85 Komisija za kadre in MDR SCT TOZD Kovinar Črnomelj objavlja prosta dela in naloge vodenje proizvodnje Pogoji: visoka ali višja izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah. Prijave pošljite v 8 dneh na komisijo za kadre in MDR SCT TOZD Kovinar Črnomelj, Belokranjska c. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh. 440/26-85 ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi MIHAELA SAVIČA iz Stranske vasi 18 pri Gradcu se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujem se tudi predstavniku GG Črnomelj za izrečeno slovo. Hvala župniku za opravljeni obred in godbenikom iz Metlike. Žalujoča hčerka Mimica z družino I ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 64. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast in stric VENCESLAV MERVAR Hruševec 6, Straža Zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in tolažilne besede. Hvala vsem, ki ga spremili na zadnji poti in mu pripravili tako veličastno slovo: zdravnikom in osebju internega °ddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, ki so pokojnemu med hudo boleznijo lajšali trpljenje, fužbenopolitičnim organizacijam KS Straža, delovnim organizacijam Cestno podjetje, Emona olenjka in Novolesu, pihalni godbi, govornikom, posebno pa vsem sosedom, vaščanom in mla- cem, ki so nam v teh težkih trenutkih nudili vsestransko nesebično pomoč. Žalujoči: žena Lojzka, hčerka Mira z družino, hčerka Majda z možem in nečaki Vsi bodo dosegli svoj cilj, !e jaz ga ne bom dosegel.... Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel. Ogenj me v prsih bo žgal in me ne bo mogel izžgati, neutrujen jaz bi rad spal takrat in ne bom mogel spati. (Kosove!) ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega ljubega sina, brata, nečaka in bratranca, starega le 23 let JOŽKA BOŠNJAKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste darovali cvetje, izrazili soželje, sočustvovali z nami ter ga pospremili v tako velikem številu do njegovega preranega groba. Posebej se zahvaljujemo delovnemu kolektivu MKK Sevnica za izkazano pomoč in govorniku za tolažilne besede slovesa, župniku za opravljeni obred ter pevsem in godbenikom. Jožko, tvoj nasmeh ne bo nikoli zamrl v naših srcih. Žalujoči starši in sestrica v Berlinu, družina Gregor in Fanika z Blance, družina Bošnjak iz Celja, ostalo sorodstvo, Marica in vsi ki so ga imeli radi mmm Četrtek, 27. junija — D. samouprav. Petek, 28. junija — Leon Sobota, 29. junija — Peter Nedelja, 30. junija — Emiljana Ponedeljek, 1. julija — Julija Torek, 2. julija — Oton Sreda, 3. julija — Tomaž Četrtek, 4. julija — Dan borca Petek, 5. julija — Cirila LUNINE MENE 2. julija ob 13.08 — ščip BREŽICE: 27. in 29. 6. ameriški film Policijska, akademija. 30. 6. in 1. 7. ameriški film Neonska džungla. 2. in 3. 7. ameriški film Šarkijev stroj. ČRNOMELJ: 27. in 31. 6. ameriški film Ribe ubijalke. 28. in 30. 6. ame- riški film Na zlatem jezeru. 2. 7. nemški film Resnične zgodbe — IV. del. 4. 7. francoski film Šok. 5. 7. hongkonški film V zmajevem gnezdu. KOSTANJEVICA: 29. 6. italijanski film Zbogom, ljubezen, zbogom. 30. 6. hongkonški film Zen Kven do v Parizu. KRŠKO: 28. 29. in 30. 6. ameriški film E.T. vesoljček. MIRNA PEC: 5. 7. angleški film Ping Floyd — zid. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 27. 6. (ob 18. uri), 28., 29. in 30. 6. (ob 18. in 19 uri) ameriški film — glasbeni Jesus Clirist su-perstar. 27. 6. švedska drama Jesenska sonata. 28., 29. in 30. 6. (ob 16. uri) ameriška komedija Štirje asi. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 28. do 30. 6. ameriški film Rafali v puščavi. SEVNICA: 27. 6. hongkonški film Leteča pošast. 28. in 29. 6. nemški film Resnične zgodbe — 8. del. 30. 6. ameriški film Blejd Raner, iztrebljevalec. QB SLUŽBO DOBI GOSTILNA CUGELJ iz Trebnjega, nad avto cesto, išče žensko, lahko tudi starejšo, za pomoč v kuhinji. Cenjene ponudbe sporočite na tel. (068) 44-442. KV FRIZERKO sprejmem. Frizerski salon »AS« Alenka Smrekar, Br-šljin. Ljubljanska 10 b. Novo mesto. ZAPOSLIM ključavničarja, samostojnega, in delavca za priučitev. Ključavničarstvo Cveto Šmajdek. Dr-ska 19, Novo mesto. STANOVANJA SAMSKI moški išče sobo s posebnim vhodom v Novem mestu od 15. oktobra dalje. Viktor Debevc, Zagrad 10. 68275 Škocjan. MAMICA z dvema otrokoma nujno išče stanovanje v Novem mestu. Naslov v upravi lista (3528/85). ENOSOBNO STANOVANJE v centru oddam. Predplačilo za eno leto vnaprej. Naslov v upravi lista (3531/ KSl. ŠIVILJA išče opremljeno sobo v Novem mestu ali ožji okolici. Naslov v upravi lista (3536/85). Motorna vozila PRODAM motorno kolo poni ekspres in žensko kolo na 5 prestav. Gotna vas 43, Novo mesto. Z 750, staro 4 leta, prodam. Stane Pekolj, Blato 19, Trebnje. CITROEN GS, letnik 1979, ugodno prodam. Informacije po telefonu 20-585. Poljak, Gotna vas 43/a, Novo mesto. Z 750 in Z 101 poceni prodam. Tel. 20-268. PRODAM motor lomos APN 6. dodatno opremljen. Cena ugodna. Stanko Mohar, Potov vrh I a, 68000 Novo mesto. LADO 1200, letnik 1978. dobro ohranjeno, registrirano do maja 1986, prodam. Kličite tel. (068). 23-076, Majde Šilc 9. ZASTAVO 750, letnik 1978, neregistrirano, prodam. Telefon 23-547. popoldne. JAVO 350 ccm prodam. Telefon 25-580. R 4, letnik 1977, prodam. Anton Petrina, Uršna sela 67. JUGO 45 prodam. Velikonja, Krka 22, Novo mesto. UGODNO prodam PEUGEOT 204, izdelan oktobra 1972, dobro ohranjen, z napravljeno generalno na motorju. Tel. (068) 23-165. DIANO GL, letnik 1979, v nevoznem stanju poceni prodam. Dušan Bijec, Mokronog 47, telefon 49-085. AUDI 100 LS, letnik 1972, obnovljen, registriran za celo leto, prodam za 22 M. Telefon (068) 84-916. PRODAM ETZ 250, september 1983, in avtomatik, star dve leti. Dušan Jene, Zavinek 2, 68275 Škocjan. TOMOS avtomatik, nov, prodam. Telefon 24-374. ZASTAVO 101 lux, december 1976, obnovljeno, prodam. Telefon (068) 23-064. R 16 TL, letnik 1977, obnovljen, prodam. Jože Petrič, Radoviča 8, 68330 Metlika. ZASTAVO 750 lux prodam. Stanko Moreše, Titova 114, Senovo. NSU 1200 C, letnik 1971, registriran do maja 1986, in Z 750, letnik 1975, registrirano do januarja 1986, karamb-olirano, prodam. Anton Jožef, Šmarješke Toplice 1. R 4, starejši letnik, ugodno prodam. Klobučar, Stranska vas 48, telefon 21-460, dopoldne. Z 750. letnik 1973, poceni prodam. Anton Gorjup, Mrčna sela 16, 68282 Koprivnica pri Brestanici. VW 1300, letnik 1972, prodam za 14,5 M. Informacije vsak dan zvečer po telefonu (068) 79-373. ZASTAVO 750, letnik 1980, dobro ohranjeno, prodam. Informacije po tel. 21-570. Z 101 tux, letnik 1976, prodam. Informacije na tel. 43-796, popoldne. GOLF 78 D prodam. Krapež, Orehovec 19, Kostanjevica. ZASTAVO 750 LE, letnik 1982, prodam. Tel. 44-268. Z 101, registrirano, starejšo, ugodno prodam. Fink, Gor. Straža 160, tel. v službi 84-518. SPAČKA, letnik 1976, ter akvarijske tropske ribe prodam. Telefon 20-361. R 12, letnik 1976, prodam. Telefon 23-724. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC. tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika. Novo mesto, Ribnica. Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko. UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik invodjatoz-da), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc. Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 din. Letna naročnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cfn višine v enem stolpcu za komercialne oglase 750 din, za razpise, licitacije ipd. 950 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 900 din, 1 cm na prvi strani 1.000 din. Vsak mali oglas do 10 besed 400 din, vsaka nadaljnja beseda 40 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS,(št. 421-1/72 od 28. 3j 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ZASTAVO 101, letnik 1976, po delih ali v celoti prodam. Cena 6 M. Rus, Vel. Podlog 32, Leskovec. AVTOMATIK silv er, bullet. izvozni model, malo rabljen, prodam. Telefon 32-136. ZASTAVO 850 prodam. Jože Počr-vina, Jurka vas 12, Straža. ZASTAVO 850 kombi prodam, letnik 1978. Praproče 3. Straža. ■■■■■■■■•■■■■■■■■■■•■■■■••■•■■■■■■■■■•■■■■B | Kmetijski stroji ji KOSILNICO, traktorsko za IMT, novo, prodam. Hrvaški bord 3, Šentjernej. BCS KOSILNICO (bencin, petrolej), odlično ohranjeno, prodam. Telefon (061) 772-314, zvečer. TRAKTOR ferguson 533 z original kabino, v dobrem stanju, ugodno prodam. Slavko Kramžar. Maline 10. Trebelno. KOSILNICO BCS, staro 5 let, prodam. Martin Perc, Dol. Suhor 13. Dragatuš. TRAKTOR FIAT 350 special (960 delovnih ur) s kabino prodam. Gotna vas 2, telefon (068) 25-302. TRAKTOR IMT 533 ugodno prodam. Stane Bale, 68297 Šentjanž. OBRAČALNIK BCS za kosilnico, lepo ohranjen, po ugodni ceni prodam. Anton Jurečič, Vel. Mraševo 2. 68312 Podbočje. PRODAM kosilnico BCS (bencin, petrolej) dobro ohranjeno in Zastavo 750 letnik 1977, karoserija 1983, Bor-štnar Janez Skrovnik 11, 68293 T ržišče. MOTOKULTIVATOR Honda 600 s priključki, star leto dni, prodam. Božič, Gabrje 104, Brusnice. TRAKTOR Tomo Vinkovič 418, malo rabljen, prodam. Janko Hren. Žebnik 30, Radeče. ŠTORE 404, prevoženih 1700 delovnih ur, prod_am. Anton Mlakar, Jerman vrh 13, Škocjan — Bučka. OBRAČALNIK Molon Speedy prodam. Naslov v upravi lista (3529/85). TRAKTOR Ferguson (35 KM)s kabino prodam. Franc Brlogar, Gabrijele 22, Krmelj. MOTOR, generalno obnovljen, za kosilnico BCS prodam. Telefon (064) 26-091. PRODAM kombajn za obiranje koruze SIP (enoredni) in nakladalno prikolico 22. Slavko Salmič, Stara Bučka 30, 68275 Škocjan. ŽITNI KOMBAJN Lanz (širina 2 m) prodam. Kastelic, Žabja vas 39, Novo mesto. TRAKTOR Tomo Vinkovič 420 z branami, nov, prodam. Tel. 25-915. TRAKTOR Ursus (35 KM) prodam. Branko Kolenc, Dol. Kamence 61/b, Novo mesto. PRODAM UGODNO prodam kanu, star dve leti. Praproče 3. Straža. UGODNO pradam skoraj novo otroško zibelko ter nov šotor za štiri osebe. Telefon 26-680. KROMPIR (1000 kg) prodam. Franc Kralj. Zalog 14, Škocjan. PRODAM skoraj nov pralni stroj Gorenje s kotlom za vodo. Karol Vidmar, Stari Log 20, 61332 Stara cerkev. PRODAM hladilnik, divan, mizo in preprogo. Pezderšek, Breg 5, Novo mesto. DVOMANUALNE ORGLE EKO TIGER prodam za 6 M. Tel. 44-778. SPALNICO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tel. 51-674. PRODAM večji kavč z vzmetmi in predali, raztegljiv. Šegova, upokojenski blok 7/15, Novo mesto. El SPEKTRACOLOR, star 5 let, prodam za 7 SM. Milan Krist, Cesta herojev 68, Novo mesto. PRODAM zračno puško Slavia 630 in moško kolo, oboje zelo dobro ohranjeno. Zupančič, Štranska vas 8, Novo mesto. KORUZO v zrnju prodam. Marjan Gorenc, Zbure 38, Šmarješke Toplice. UGODNO prodam bano. Kolpa san, belo (160x70), enoročne pipe, 902 rabič mreže, pocinkane, 30 m bakrenih žlebov in 100 m kabla 3 x 1,5. Tel. 25-916. PRODAM stroj za strešno opeko. 350 modelov. Cena 60.000 din. Telefon 21-895, popoldne, razen petka in nedelje. DVE TELICI, breji 7 mesecev, prodam. Anton Pust, Jelše 1, Mirna peč. DESKE za ladijski pod, smrekove, poldrugi kubik, prodam. Tel. 75-536. KLUBSKO mizico in dva stola zelo ugodno prodam. Naslov v upravi lista (3532/85). KRZNO perzijanec (tačke), novo, ugodno prodam. Informacije na telefon (068) 44-004, vsak dan od 16. do 19. ure. MLADIČE — nemške ovčarje prodam. Tel. (068) 23-509. PRODAM gramofon Tosca in jadralno desko Jugo — special. Tomaž Bukovec, Trebnje, Goliev trg 7, informacije na tel. 44-334, v večernih urah. ŠTEDILNIK na trda goriva prodam. Ogled vsak dan po 15, uri. Franjo Čančar. Šentjernej 209. 800 kg krompirja igor po ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lista (3533/85). PRODAM stenske obloge (hrast, bor ali smreka). Telefon 88-370 int. 33, Strojanšek. PRODAM 600-litrski kovinski sod za odvažanje gnojevke in črpalko. Naslov v upravi lista (3534/85). PRODAM nov stereo radiokasetofon Sharp. Naslov v upravi lista (3535/85). HRASTOVE PLOHE (4 cm) prodam. Jože Klobučar, Uršna sela 107. PRODAM dva fotelja in mizo. Mali, Gor. Straža 167. PRODAM športno kolo (10 prestav) in kombinirani štedilnik (2 plin, 2 elektrika). Srčič, Mestne njive 4/a, Novo mesto, telefon 25-825, popoldne. UGODNO prodam legla kalifornijskih glist za proizvodnjo humusa. Tel. (066) 21-496, zvečer. PRODAM 400 1 modre frankinje po 160 din. Tel. 25-029. PRODAM moško kolo turist in diaprojektor AKVA. Levstikova 7, Trebnje. PRODAM 2,5 m' suhih hrastovih plohov. Tel. (068) 25-325. HLADILNIK Gorenje, nov, po ugodni ceni prodam. Darko Jankovič, telefon 51-400, dopoldne. PRODAM električni harmonij. Primerna nagrada uspešnemu šolarju. Šinkovec, Planinska 15, Sevnica. HIDROFOR, trofazni,_ rabljen, prodam. Hrvaški brod 3, Šentjernej. PRODAM, kobilo (9 let), Lamut Vinko, Golek, 68343 Dragatuš. PRODAM, rabljene radiatorje, cena 100 din člen tel. 23-977. SPALNICO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tel. (068) 25-934. PRODAM originalno prikolico za motokultivator MIO Standard S 600 in novo avtomobilsko prikolico. Tel. 44-268. PRODAM otroško zibelko in posteljico. Tel. 61-221, int. 6, dopoldne. PRODAM po ugodni ceni krožno žago in zastavo 750, letnik 1976. Ivan Vidmar, Mali Podljuben 11, 68000 Novo mesto. ČOLN sandolin in kanu prodam. Telefon 85-164. PRODAM netonski kinoprojektor Meos duo za super 8 mm in normal 8 filme. (2 SM). Prodam tudi 7 filmov (risanke, igrane). Jože—Rio Božič, Ivandol 3, 68273 Leskovec pri Krškem. SOBNA VRATA (3 kom) iz mahagonija, nova, prodam. Informacije in ogled 29. 6. od 8. do 19. ure in 30. 6. od 8. do 16. ure. Telefon (068) 82-360, Kerin, Sevnica, žurkov dol 22. POROČNO dolgo belo obleko številka 38 in klobuk prodam. Vida Lesjak. Kidričeva 10, Krško. PRODAM nekaj več kot en kubik suhih hrastovih desk (3 cm). Telefon 20-577, v večernih urah. KUPIM STAR šivalni stroj Bagat Ana kupim. Cvetka Ribič, Maistrova 20, Trebnje. BLIZU Brežic takoj kupim gradbeno parcelo. Telefon 61-221, interna 6, dopoldne. POSEST HIŠO v centru Mirne, primerno tudi za obrt, prodam. Dolinšek, Peč 6, Grosuplje. PRODAM ^manjšo novejšo _ rušo. _ podkletno, s cemfalmfriogrcvanjemi ’ okolici Novega mesta. Informacije: Lumpert, Smolenja vas. Novo mesto. STANOVANJSKO HIŠO z vrtom in gospodarskim poslopjem v Grabrovcu pri Metliki prodam. Informacije na tel. (061) 786-088. STARO DOMAČIJO z nekaj zemlje prodam v bližini Sevnice. Šifra: -»2,5 m«. VIKEND z_2 ha zemlje prodam. Informacije: Škoberne, Trnovec 56 nad Sevnico. PRODAM vikend — brunarico v Volčkovi vasi (med Pleterjami in Šentjernejem). Velikost hiše 7 x 8 m, z urejenim okolišem (cca 500 m2 zemlje). Voda in elektrika v hiši. Ponudbe pošljite na naslov: Nada Erklavec, Martina Krpana 2, 61000 Ljubljana. NAPRODAJ je manjše kmetijsko posestvo v Mačkovcu pri Žužemberku (2 ha obdelovalne površine in pašnikov, 1 ha gozda). Hišo je možno adaptirati ali jo na novo zgraditi. Informacije po telefonu (068) 21-089 (in ne 21-098, kot je bilo objavljeno v prejšnji številki), vsak dan od 18. do 20. ure. NOVO, še nedokončano hišo z vrtom, centralno ogrevano, na deželi, 3 km iz Trebnjega, prodam. Šifra: »SAMO RESNI KUPCI«. PARCELO (26 arov) na Senušah prodam. Ciglar, Senuše 39, Leskovec pri Krškem. NA LEPEM kraju poleg ceste prodam vikend (6 x 8), njivo in vinograd v skupni izmeri 26 a. V vikendu je elektrika in ves vinski inventar. Naslov v upravi lista (3530/85), V STAREM delu Brestanice (800 m od želežniške postaje) prodam staro hišo s spremljajočim gospodarskim poslopjem ter dvoriščem v izmeri 1200 m2 in zelo velikim vrtom ter kolose-kom v izmeri 8700 m2. Kompleks je primeren tudi za obrfno dejavnost. Interesenti lahko dobijo vse informacije pri tov. Dragu Kolarju na Senovem vsak dan po 18. uri na telefon (068) 79-385. STAVBNO parcelo (30 a) in 1 ha 80 a gozda ob magistralni cesti Dolenjske Toplice — Črnomelj prodam. Naslov v upravi lista (3527/85). RAZNO POPRAVEK. Pri zahvali JOŽETA SCHWEIGERJA iz Črnomlja, ki je bila objavljena prejšnji četrtek, je bila pomotoma izpuščena zahvala sosedom za vso pomoč. , IŠČEM zidarja s svojo skupino, ki bi prevzel ometavanje stanovanjske hiše, Rivec, Arto 22, Studenec. POTREBUJEM s strupom živo kačo ali gada. Plačam dobro. Lakše, Ardro, Raka. VDOVA, stara 65 let, z lepo pokojnino, želim spoznati sebi primernega moškega starega od 65 do 70 let, ker sem osamljena. Po možnosti z nekaj zemlje. Alkoholiki izključeni. Pod šifro: »JESEN PRIHAJA«. POSLOVNI PROSTOR (81 m2) dam v najem najboljšemu ponudniku. Kranjc, Brestanica, Trg 27. KREN DORE, ANICA GORŠE in 'MAJDA' iž Drganjih sel opožarjama Marijo PUREBER iz Drganjih sel, naj se preneha vmešavati v našo de« diščino. Če tega ne bo upoštevala, Jp bomo sodno preganjali. MARJAN OGRINC, Smolenja vas 7, 68000 Novo mesto, prepovedujem: vožnjo po parceli št. 2112/1. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Preklic je stalen. ALOJZ SREBRNJAK, Dol. Suhadol 11, Brusnice, prepovedujen) vožnjo in hojo po travniku (košeruci) na Gorjancih. Kdor tega ne bo upošteval. ga bom sodno preganjal. REZKA ŠAVORN, Hrast 18, Suhor, prepovedujem vožnjo po parceli st. 768 Ani Ratkovič, Hrast 17, Suhor, ter vsem ostalim. Če tega ne bo upoštevala, jo bom sodno preganjala. Preklic je stalen.- FRANČIŠKA BOBNAR, Dol. Pod- boršt 1, Mirna peč, prepovedujem RUDOLFU ŽAGARJU pašo kokosi po moji zemlji. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. BOJANI OMERZEL od srca/eslfc tava za odlično opravljeno diplomo višje medicinske sestre. Štara mama m ata iz Grobelj. Dragemu očetu ALOJZU MATOHU iz Biške vasi želi vse najbolj’še za dvojni praznik sin Slavko z družino. DRAGIM PETRU, PERU in PETR; ČKU ŽAGARJEVIM iz Birčne vasi vse lepo za god, največ pa zdravja, zel Pepca. ggfl V NEDELJO bo praznoval svoj 57. rojstni dan dragi in dobri mož in a JOŽE BOLTEZ iz Gabrja pod Gorjanci. Za njegov osebni praznik vs najboljše, predvsem pa zdravja, m® bi ga praznoval v krogu svojih najm. žjih še mnogo let! To mu iz srca želij. žena Albina, otroci in vnučku staremu atu pošiljajo 57 poljubčkov- ^OBVESTI LA I CENJENE stranke obveščamo, d* sprejemamo ohceti, izlete in drug-skupine do 80 ljudi v nanovo odpn gostilni v Šmarjeti. Zagotovljen3 dobra jedača in pijača. Sporočite n3 tel. (068) 84-924, do 8. ure zjutraj, 3" osebno v gostilni v Šmarjeti. «| priporoča Jožica Pirkovič. AVXPKLEPARSTVO IN LIČARSTVO Avgust Modic, Trdinova 49, Novo fhesto, obvešča cenjene stranke-da bo delavnica zaradi letnega dopusta zaprta od 1. do 28. julija. “ \ priporočam! CENJENE stranke obveščam, d* bo mlin v Škocjanu od 13. julija do 15- 1 avgusta 1985 zaradi letnega dopust3 zaprt. Jože Ferkolj, Hrastulje 20', j Škocjan. JI IZGUBIL se je dolgodlaki manj*! črn pes Dingo. Tel.: 22-644). m KOŠIR, Gornje Laze 1, Semič, prepovedujem hojo in vožnjo po travniku (nekdanje Mausarjevo). Enako tudi sečnjo drv in delanje škode po gozdovih. To velja za vedno. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. OGLAS V DOLENJSKEM LISTU — ZANESLJIV USPEH ZAHVALA Ob smrti naše drage žene, sestra in tete ROZALIJE BOŽIC z Blance l/a se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, posebno sosedom, govornikoma za občutene poslovilne besede ob odprtem grobu, osebju doma upokojencev iz Sevnice za njihovo požrtvovalnost ter duhovniku za opravljeni obred. Vsi njeni Tiho, kot si živel, tako tiho si tudi odšel. Tvoje življenje bilo je trpljenje. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata, brat, svak in stric ANTON BERK Bogneča vas 14, Trebelno Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, pokojnemu darovali mnogo vencev, cvetja in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala osebju ZD Trebnje in Mokronog, kolektivom IMV Novo mesto, Lisce Krmelj, Trima Trebnje, ZB Trebelno, govornikoma Mikliču, Toniču, pevcem s Trebelnega in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Ana, otroci Tone, Ani, Justi, Franci z družinami, Mari s sinovi, Tonček z družino s Puščave, pet bratov in ostalo sorodstvo & bi solza mrtve obudila, ne bi tebe, Franc, bna zemlja krila. V SPOMIN 13. junija so minila žalostna tri leta, odkar nas si za vedno zapustil, naš dragi FRANC JARC St. s Cviblja 7 pri Žužemberku Vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov prerani grob in mu Prižigate svečke ter prinašate cvetje, se iskreno zahvaljujemo. Žena Ana, sinovi z družinami Že dve leti v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ne mine ura, dan, ne noč, povsod si z nami ti navzoč. V SPOMIN 27. junija bosta minili dve žalostni leti, odkar je nehalo biti dobro srce našega ljubega moža, ata, dedka, strica in pradedka IVANA ČEČELIČA iz Gabra pri Semiču Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke ter mu prinašate cvetje. VSI NJEGOVI ■HiMI OSMRTNICA V komaj 26. letu nas je po kratki in težki bolezni zapustila naša sodelavka DANICA PEČNIK iz Kamenice 6, Krmelj Ohranili jo bomo v najlepšem spominu. Delavci industrije otroške konfekcije JUTRANJKA TOZD RADNA Sevnica. ZAHVALA Ob smrti očeta, starega očeta, brata in strica ALOJZA LEVSTIKA Travnik 50 e tajlepše zahvaljujemo sosedom za pomoč, darovalcem cvetja, tganizaciji ZB Loški potok za lepo organiziran pogreb, tova-em.a. Levstiku in Lavriču za iskren poslovilni govor, pevcem, 8°dbi in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA 17. junija je za vedno odšla od nas naša draga ALBINA MAHORČIČ iz Novega mesta ?ahv; le yVaUujemo se vsem, ki ste jo v času bolezni obiskovali. Naj-°bča *1Va*a zdravstvenemu osebju in osebju doma starejših °p n.?v za pomoč in nego. Posebna zahvala g. proštu za cVetj :_n' °^rec* 'n poslovilne besede. Hvala tudi za darovano 'n vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI ZAHVALA Ob smrti dragega moža, skrbnega očeta, tasta, starega ata, brata, bratranca, svaka in švagra JOŽETA KAMBIČA iz Metlike se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč v težkih trenutkih. Zahvala velja tudi delovnim organizacijam KP Metlika, Zvezi združenj borcev Metlika, Društvu invalidov Metlika, Gorjancem — Transportni promet, Gorjancem — avtobusni promet. Dijaškemu domu Majde Šilc, godbi na pihala in govornikoma za lepe besede slovesa. Prisrčna 'hvala pevkam in gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred. Hvala za izraze sožalja in vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili do njegovega zadnjega doma. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 72. letu nas je zapustil ljubi mož, skrbni oče in stari oče CIRIL MAJCEN iz Polja pri Tržišču 2 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Iskrena hvala vsem, ki so darovali cvetje in vence ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se Transportu Krško in Metalni Krmelj, govorniku za tople poslovilne besede in duhovniku za lepo opravljeni obred. Lepa hvala vsem, ki ste z nami delili žalost in nam lajšali bolečino. Žalujoči: žena Tončka in sinovi z družinami mm ZAHVALA V 83. letu starosti je dotrpelo srce naše nadvse dobre mame, stare mame, babice, sestre in tete MILKE KOVAČ roj. MALNAR iz Nemške Loke pri Starem trgu ob Kolpi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v času bolezni obiskovali, pospremili na zadnji poti, jo obsuli s cvetjem in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo Mariji Osredkar za pomoč v trenutku smrti, posestvu »Snežnik« Kočevska Reka, Stanetu Gabriču in Andreju Pečniku za poslovilne besede, vaščanom Brezovice, godbi iz Kočevja, župniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami. Žalujoči: otroci Hermina, Milka, Matija in Branko z družinami, vnuk, vnukinje, pravnuki, sestra Julka z družino ter ostalo sorodstvo Dragi Toni! Kako zelo nam manjkaš ti, povsod te iščejo naše oči. V domovih naših je praznina, v srcih naših bolečina. Spomin na tebe pa živi, čeprav te več med nami ni... V SPOMIN 30. junija bo minilo leto, polno bolečin, žalosti in praznine v naših srcih, odkar smo tragično izgubili našega ljubega sina, brata in strica TONIJA ŠTUBLARJA s Pugleda pri Semiču Odpeljal si se na izlet, s katerega se nisi več vrnil. Zapustil si nas, ostali smo sami, to spoznanje je najstrašnejše. Obiskujemo tvoj grob in se z žalostjo v srcu vračamo v dom, ki je za nas prazen in pust. Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in nosite cvetje. Neutolažljivi: vsi njegovi Ljubi! si zemljo, ljubil si dom in v tem tihem cvetočem poletju, odšel si v večni dom. V SPOMIN 23. junija je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat in stric ANTON KOMLJANEC iz Zloganja 4 Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov zadnji dom, iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V 74. letu starosti nas je za vedno za-pusTJRT naša draga mama, stara mama KAROLINA FABJANČIČ s Senovega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so izrazili sožalje, poklonili cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame ALOJZIJE ČARMAN z Bučke 46 se najlepše zahvaljujemo.vsem sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, vence in spremili pokojno na njeni zadnji poti. Zahvala velja sosedi Pavli Bukovec za vsestransko pomoč, DO Cestno podjetje Novo mesto — TOZD Vzdrževanje, IMV Novo mesto TOZD TA, DO M-Agrokombinat Krško — TOZD Vinogradništvo Kleti, DO Pionir Novo mesto — TOZD Keramika in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni Bučka, dne 15. junija 1985 ZAHVALA V 75. letu je nepričakovano ugasnilo življenje našemu dragemu možu, očetu, dedku in bratu JANEZU ŽUNIČU Lokve 20, Črnomelj Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, izrečena sožalja, darovane vence in cvetje ter vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala osebju ZD Črnomelj, GD Petrova vas, ZB Petrova vas, KZ Klavnica Metlika, TOZD IGM Kanižarica DE Nerajc, govorniku za poslovilne besede ter pevkam in kaplanu za pogrebno slovesnost. Vsi njegovi (18721*27. junija 1985 DOLENJSKI LIST 23 JOŽE PA »Težko je biti danes dober gospodarstvenik. Srečo ima tis-li. ki dobi pravi čas pravo informacijo in jo zna koristno uporabiti. Pomembno je. kako se človek znajde, čeprav je res. da se mora marsikdaj odreči svojim idejam, da najde kompromis med željami in možnostmi. « pravi Jože Panjan, vodja SCT-jevega tozda Kovinar iz Črnomlja. ki je prepričan, da en sam človek v gospodarstvu, vodenju ne pomeni veliko. Pa vendar je Panjan med črnomaljskimi gospodarstveniki znan po tem, da je uspešno rešil pred polomom dve tovarni. In tudi tokrat, ko IM V potrebuje pomoč, so mu izkazali zaupanje, saj je poleg rednega deta tudi predsednik začasnega poslovodnega organa v tozdih IMV v Semiču in Črnomlju. Jože je začel kot tehnolog v ljubljanskem Litostroju. Zaradi navezanosti na Belo krajino, predvsem pa na domači Hrast pri Vinici, kjer se je rodil pred 47 leti. se je vrnil v Črnomelj. Sorodno zaposlitev je naše! v Beltu. kjer je iz tehnologa napredovat v vodjo priprave dela. ko pa je leta 1973 v Hvarskih obratih zaškripalo, je postal njihov vodja. »Pošten sem. zato sem to zahteval tudi od drugih. A kaj. ko si človek tudi s poštenim delom nakoplje težave, kajti težko je najti srednjo pot. ki bi bila po volji poštenim in manj poštenim. Najtežje je bilo takrat razložiti ljudem, da bomo vsi prejemali po 835 dinarjev plače. Ljudi smo odpuščali, premeščali. odhajali so sami. tisti, ki so ostajali, so za veliko manjši zaslužek delali dvakrat več." se spominja Panjan. Takrat je pač moral poseči po ukrepih, ki niso bili pri srcu ne njemu ne delavcem, a že v letu dni so se pokazali uspehi. Dve leti je vodil Beti tozd Konfekcijo v Metliki, ko so ga v Črnomlju zaprosili, da bi poslal direktor Kovinarja, organizacije. katere delavci so bili na izrednih dopustih, saj ni bilo ne materiala ne dela. Jože sprva ni bil za to. da bi zopet reševal potapljajočo se tovarno, a je po premisleku spoznal, da le še ni vse izgubljeno, če bi se v Kovinarju odločili za gradnjo novih delavnic. Pol leta potem, ko so zasadili prvo lopato, so delavci že delali v novih prostorih, iskanje partnerjev pa se je zaključilo s tem. da so postali tozd Slovenija cest. Jože, ki je znal, ko so se začele težave s prodajo gradbene mehanizacije, proizvodni program s kmetijskimi stroji hitro prilagoditi trgu. skrivnostno pove, da bodo morali najti v Kovinarju drugačno, trajnejšo rešitev. O tem. da do nje morda ni več daleč, raje molči. Čeprav mu doslej tako rekoč še ni spodletelo, ne zaupa v svoje delo, dokler se ne pokažejo rezultati. Zato pa toliko bolj zaupa ljudem in prav ponosen je na delavce v belokranjskih tozdih IMV, ki korajžno prenašajo težave in ki so prepričani, da se bodo izkopali iz njih. V to verjame tudi sam. le da bodo morali v IMV prej odpraviti kup nelogičnosti. Tudi tu bodo prav gotovo še potrebne žrtve, čeprav Panjan zase pravi, da ni pametno, da bi se do konca žrtvoval. Zato beži iz mesta v naravo, na polja, med lovce. Nabira si moči, kijih bo v teh težkih časih potreboval še zvrhano mero. A ne le zase, dajati jih bo moral tudi tistim, ki od njega pričakujejo pomoč. M. BEZEK »Polog« harmonika ali časopis Igre Dela in Kompasa tokrat vZabukovju — Domiselni vasovalci, splavarji in celo izdelovalci cokel — Precejšnje turistične možnosti sevniške občine ZABUKOV.lt: NAD SEVNICO — Dnevnik Delo in Kompas skušata z akcijo »Poletje« vzbuditi zanimanje . turistov za 14 manj znanih krajev Slovenije. Nedeljska prireditev v Zabukovju je sovpadala s tradicionalnim srečanjem harmonikarjev v tem kraju. Prav harmonika, obešena čez rame, in sobotna izdaja dnevnika Delo sta bila lahko pristopnina za tekmovalce. Trojke so se najprej pomerile v vasovanju. Manjkati seveda ni smel obvezni godec, komisija pa je ocenjevala petje podoknice. Kozjansko je bilo svoje čase znano po lesu, zato so pripravili nekakšne splave, ki jih je bilo treba potiskati na podstavljena polena. Nadaljna preizkušnja je bilo izdelovanje lesenih cokel. Kopitarna, znana izdelovalka teobutve. je tekmovalcem delo olajšala. Lesene podplate UGNAL VSE — Učitelj folklore Peter Simončič iz Boštanja ni spreten le z metlo v tej folklorni skupini, temveč je tudi zmagovalec nedeljskih Delovih in Kompasovih iger v Zabukovju. (Foto: Ljubo Motore) Kovinsko mlinsko kolo Kozinčevi so ga naredili kar sami, zamenjali lesenega in s tem mlinu podaljšali življenje ŠMARJE — Od začetka junija se veselo vrti, seveda, če je kaj mleti, novo kovinsko mlinsko kolo pri Kozinčevih v Šmarju (Sevnica). »Staro leseno mlinsko kolo, ki je merilo 2,6 metra v premeru, je bilo obnovljeno že pred 25 leti. Sedaj so bile »mataroge«, kot mlinarji imenujemo križ, s katerim je kolo pritrjeno na vreteno, že hudo zdelane, slabi so bili tudi že škorci, tako da ni preostalo drugega kot vse skupaj zamenjati ali pa nehati«, pripoveduje Jože Kozinc, sicer prodajalec železniških vozovnic na blanški postaji. Da so se lotili dela kar doma, je razlog preprost: mlinarstvo ne nese toliko, da bi novo mlinsko kolo lahko naročili pri mojstru. »Stari mojstri so včasih sestavili skupaj vsa krožila v enem tednu, sicer les zaradi razpenjanja ne bi dal več prave oblike. Na brestaniškem odpadu sem našel nekaj primernega zato smo se odločili za kovinskega,« pojasnjuje. S sinom sta tako od prejšnjega poletja za to delo izkoristila vsako prosto urico. Proti koncu sta postajala vse spretnejša. Upata, da bo novo kolo dolgo služilo. Mlinu, enemu redkih, ki še klokoče ob Sevnični, je ponovno podaljšano življenje. - A. Ž. Pozeba vzela brusniške hrustavke Zaradi slabega pridelka okrnjen češnjev praznik — V prihodnje drugače BRUSNICE — »Brusniška kotlina daje do 300.000 kg češenj na leto. Če bodo oblasti Brusničane podpirale in če bodo sami nadaljevali v dosedanjem pravcu s precepljevanjem in sajenjem češenj, tedaj upamo, da bodo Brusnice dale v par desetletjih na leto do enega milijona kilogramov lepih češenj. To bo za Brusnice velika blago-dat. Brusniška češnja je najlepša češnja, to je tudi vse, kar nam morejo nuditi revne Brusnice«, tako spodbudno je v osmi številki glasila Sadjar in vrtnar leta 1938 zapisal kronist, kije obiskal češnjev dan v Brusnicah. Danes, po toliko letih, lahko zapišemo, da so prave brusniške hrus- tavke že prava redkost, še več, za množico obiskovalcev praznika češenj, ki je klub deževnemu vremenu vztrajala, jih ni bilo niti toliko, da bi sejih človek najedel. Anton Krkuta, predsednik KUD Brusnice, ki je bilo tudi letos organizator prireditve, je omenil kup težav, ki so jih imeli letos s pripravo razstave. Pravih brusniških hrustavk sploh ni bilo, ker so pozeble, belice so bile zrele že pred tednom dni, pozne sorte pa še čakajo na obiranje. Tudi nedeljski dež je v mnogočem prispeval, da kmetje svojih dreves niso mogli obrati, zato so mnoge košare in 1 vrečice ostale prazne. Mnogi so tako slabo voljo potešili s češnjevcem, češnje in iz njih napravljene dobrote pa so si lahko obiskovalci ogledali na razstavi v osnovni šoli. Letos so razstavo popestrili še člani lovske družine z razstavo trofej, k češnjam pa so brusniške gospodinje razstavile tudi borovnice, ki so zaradi pozebe letos prava redkost. Organizator naj bi bila poslej vsa krajevna skupnost. Kulturnemu društvu pa bi ostala samo priprava razstave. Povorka kot osrednji del prireditve, kjer domačini na traktorskih prikolicah prikazujejo razna opravila pri gojenju češenj, naj bi odpadla. Že naslednje leto naj bi jo zamenjali in popestrili s kmečkimi igrami, za katere obljubljajo, da bodo izvirne in prav podgorske. Seveda pa mladi rodovi ne bodo smeli pozabiti na poslanstvo Martina Marinča, nekdanjega ravnatelja, ki je tu poučeval med obema vojnama in domačine učil cepljenja češenj. Takrat je sleherna hiša posadila eno ali več češenj; mnoge od teh, rode še danes. J. PAVLIN Zakaj potresi v Beli krajini? Odgovor Seizmološkega zavoda BELA KRAJINA — Glede na to, da je bilo v črnomaljski občini letos že večkrat čutiti šibkejše potresne sunke, so iz tamkajšnje občinske skupščine zaprosili Seizmološki zavod SR Slovenije iz Ljubljane za poročilo o potresnem dogajanju v Beli krajini. Ta je pojasnil, da gre v letošnjih primerih šibkejših potresov za normalno seizmičnost, ki je značilna za belokranjsko področje in jo je možno slediti že stoletja nazaj. Seizmološki zavod nadalje v svojem odgovoru pravi, da se potresna dejavnost v Beli krajini odraža z roji šibkih do močnejših potresov, v katerih se sprošča nakopičena energija ob sodobno aktivnih prelomih. Gre predvsem za bedenjski in črnomaljski prelom, ob katerih je nastala večina potresov. Sproščena potresna energija se razširja zlasti v smeri sever — jug in zajema le majhno območje, v glavnem med Metliko in Vinico. To področje se imenuje belokranjska seizmogena cona. Obdobja sproščanja energije se izmenjujejo z desetletji mirovanja in nabiranja energije. Letošnje številne potrese uvršča Seizmološki zavod v obdobje sproščanja energije. Seveda povzroča to med prebivalci paniko, to pa po mnenju zavoda prav zaradi tega, ker v vmesnih mirnih obdobjih pozabijo na potrese, vsako novo obdobje potresne aktivnosti pa jih na novo vznemiri. B. M. so morale dvojice osmirkati in nabiti jermene. To še ni bilo vse, močnejši spol seje v finalnem tekmovanju moral sezuti, naložiti žensko s košem na ramo in teči. Pri vsem tem sije Bošta-njčan Peter Simončič na koncu prislužil Delovno rumeno majico, (pomagala mu je članica folklorne skupine Darja Strajnar). Kot najzaslužnejši med prireditelji je dobil Kompasovo modro majico predsednik .sevniške ZKO Albert Felicijan. Dan poprej je bila na Lisci okrogla miza o možnostih razvoja turizma v sevniški občini. Turistični delavci prihajajo končno do spoznanja, da za gosta nista zanimiva le Bled in morje. Ob draginji si marsidko lahko privošči le krajši izlet ob koncu tedna. Zanimivih izletniških točk je v vseh letnih časih v sevniški občini dovolj. Da se v njih lahko tudi kaj dogaja in da ne manjka gostoljubnosti, so v nedeljo veliki množici obiskovalcev dokazali prav Zabukovčani. A. Ž. KMEČKE IGRE NA ŠEDMU ŠEDEM — V tej vasici pod Bohorjem bo 14. julija aktiv kmečkih žena temeljne organizacije kooperantov Krškega M-Agrokombinata pripravil kmečke igre, ki jih bodo v primeru slabega vremena uprizorili prihodnjo nedeljo. Tekmovalci se bodo pomerili v žetvi, vezanju snopov, mlačvi s cepci in košnji s kosami. Kmečke ženice so za prigrizek pripravile krače, za goste in obiskovalce na Sedmu pa bo na voljo tudi domač kruh, ajdova potica in druge dobrote kmečke kuhinje. Program kmečkih iger bo povezoval Mito Trefalt, v popoldanskem delu pa bo za zabavo poskrbel ansambel Brodniki. KRESNA NOČ KLJUB SLABEMU VREMENU MOKRONOG — Čeprav jo je preteklo soboto mokronoškemu turističnemu društvu zagodlo vreme, so vendarle uspešno izvedli tradicionalno Kresno noč. Prireditev, ki je sicer na mokronoškem gradu, je namreč bila v zadružnem domu. Seveda je bilo obiskovalcev precej manj, kljub temu pa je zabava trajala do zgodnjih jutranjih ur. V programu so sodelovali moški pevski zbor in folklorna skupina KUD Emil Adamič, solisti baleta iz Ljubljane, potem pa je sledila magija Kresne noči. V njej so sodelovali Ivo Ivo Pavšič, Franc Zupan. Danilo Gorjup in Jani Jošovc. Program je povezovala Zvonka Falkner. Za Dolenjce tretiega tisočletja.-. Jožefa Oblak iz Dui” sburga je darovala za inkubator 1.000 PM Sredi junija je preko 200 organizacij združenega dela in ustanov v novomeški občini prejelo pismo-v katerem svet za spremljam1’ družbenoekonomskega in polifonega položaja žensk pri novomeški občinski konferenci SZDL m Dolenjski list pojasnjujeta in utemeljujeta akcijo za nakup inkubatorja za novomeško porodni' šnico. Ker tu rojevajo tudi mamit* iz črnomaljske, metliške, trebanjske in delno iz krške občine, s° pismo te dni prejela tudi vodstva in sindikalne organizacije gospodarskih in drugih organizacij iz ten občin. • Denar za nakup modernega inkubatorja za novomeško porodnišnico so darovali še: Jožefa Obl** iz Duisburga (1.000 DM), m*J* šola Šmihel pri Žužemberku (3.4™ din), osnovna šola Šmihel P*j Žužemberku (15.500 din), skupim5' otroškega varstva Novo me5*1’ (100.000 din), osnovna organizacij* sindikata OŠ Šentjernej (3-®®* din), Pionir TOZD MK1 Nov« mesto (20.000 din), družina Šenic*| iz Gor. Straže (1.000 din), Marij* Jordan iz Malenc 12 (3.000 din)- Že večkrat smo zapisali, daj* treba zbrati za nakup moderneg* inkubatorja 1,5 milijona dinarje^ Ko ga bodo imeli v porodnišnici-bodo precej nedonošenčkov lahko donegovali kar doma, kar im pomenilo precej manjše stroške-pomembno pa bo tudi za mamit* in malčke iz čisto človeškega, Setvenega vidika. Upamo, da omenjene vsote ne vzpumu, VZU VZIIIVIIJVIIV- bo težko zbrati. Na računu 5210"-603-30372 Zdravstveni center po-lenjske-tozd Splošna bolnišnic*^ »za inkubator«, se je nabralo * blizu 500.000 din. JELEN ZŽ1CO NA ROGOVIH —Stane Malnar, lovec iz lovske dr V' Osilnica, je lani uplenil 5 let starega jelena, kije imel okoli rogov oV. i^J-in med njo celo nekaj manjših vejic. Na fotografiji je rogovje tega J*. .(jc prepleteno z žico. To ni žica električnega pastirja, ki jo tudi večkrat n J lf na rogovju uplenjenih jelenov, ampak običajna žica, s katero kmetje j( jujejo svoja polja in vrtove. Trofeja je posneta na nedavni lovski raž* Dolenji vasi. (Foto: Primc) • • kozerija1 MET LOV A JE NA ČEŠNJEV GROZD VELIKAN — Kljub temu da so bile prave brusniške hrustavke na letošnjem prazniku češenj redkost, je brusniškim fantom, ki jih je vodil Tone Mrak, uspelo sestaviti do sedaj rekordni češnjev grozd, ki je tehtal kar 25 kilogramov. (Foto: J. Pavlin) — Halo, rad bi govoril s tovarišem Županom. — Žal, ga ni. Je na letališču, kjer pričakuje delegacijo županov. Saj ste brali, da se pričenja jutri kongres... — Da, da. Kaj pa tovariš Tajnik? Bi lahko govoril z njim? — Tudi ne. Tudi tovariš Tajnik je na letališču. Poslavlja se od delegacije, ki se je udeležila simpozija o učinkovitosti borbe zoper koloradskega hrošča. — Dajte m(, prosim, k telefonu tovariša Rdečnika. — Ne morem. Tovariš Rde-čnik je na letališču. Vsak čas bo ••••••••••• sprejel sekretarja vzhodnonemške lige za čisto okolje. Poskusite poklicati... — Tudi prav. Sicer pa bo šlo s tovarišem Sezedelejevičem. — Ne. ne bo šlo, kajti tovariš Sezedelejevič je na letališču. Res bo šele popoldne priletelo posebno letalo s predsednikom društva za zaščito psov, ki imajo repe krajše od tri centimetre, toda tovariš Sezedelejevič je že na letališču. — Ne boste rekli, da je na letališču tudi tovariš Sindikalič. — Pa je. Če odprete televizijski sprejemnik, boste videli, ••••••••••• kako se rokuje s švedskim ministrom za vprašanja tujih delavcev na začasnem delu v tujini. Verjetno vam ni neznano, daje bil gospod Lergman pet dni gost naše Repičeve drage. Torej... — Torej bi govoril s tovarišem Izvršnikom. — Je na letlišču. Z godbo na pihala, z otroki, ki imajo v rokah cvetje, pričakuje prihod petindvajsetčlanske delegacije iz Japonske. — Pa tovariš Mladič? — Ne boste verjeli, toda tudi on je na letališču. Pravkar bo •••••••••••• odletel na Karibske otoke, kjer bo predaval na mladinskerij kongresu o bogatih izkušnji)!1 naših mladinskih delovnih akcij- - Če je tako, potem pa 1111 dajte k telefonu vašo snažilko- — Tovarišico Metlovo? Ža* mi je, toda tudi tovarišica Metlova je na letališču. — Ne boste rekli, da tudi od spremlja ali pričakuje kakšn tujo delegacijo. — Ne. Tovarišica Metlova čisti teren za jutrišnje prihode i odhode. . TONI GAŠPER)^ •••••••••** ,1 # I # I I I I I I I I $ i I I i i i i