188 številka. Ljubljana, v torek 18. avgusta 1890. XXIX. leto. Iihaja vsak dan sveder, isimAi nedelje in pravnike ter volja pc pofiii prejeman za a vn-tro-eg cr s *. s d*'Z*«li» »a i»e leto 1.*» gld., aa pol le:* * zid, Actrt Itti*. 1 glil ■>eeeo t gld. 40 kr.— Za Ljabljano bres pošiljanja tia dom aa vso leto 13 gld., r,a fcetrt leta 8 ••.!•* !X) kf«, ** je.de meaec l gld. 10 ki. Zh pnfiilj.injo ua dom računa M na mesec, po 30 kr. za Četrt U u — Za tuj« deželo toliko wc* kolikor postniua zjhAa. Za osu a j il a plačuje »e od fttiristoprie pot»t-vrnt:e p t H kr., će ne o/nanilo jettaukra' t 10 kr Še: naš pešpolk št 17 v Celovcu. Bliža se trideseta obletnica tistega dne, ko ]•• bila Avstrija po nesrečni bitki pri Kcalje/em Gradoi in vzlic sijajni zmagi pri Knstoci in pri Vinu pri moranfi, skleniti mir 8 svojimi sovražniki. Položaj naše države je bil tedaj žalosten, a po sodbi tistih, kateri so Bpisali o 1 generalnega štab* izdano po vestnico o vojni I. 1860 , vender ne tak, da hi He vojna ne bila z upanjem na zmago mog!« nid.lijevati. Avstrija ni sklenila miru, ker je bila poražena, ampak sklenila ga je, ker so bile notranjepolitične razmere tako kritične, da boja ni bilo u*da c -'a ti. Do te vojne je cvetel v c*li državi abaolnti-zem. S trdo roko se je zatirala p< htična .• v Loda in pospeševala se je germanizacija kar uajvei m> goče. Neneniški narodi so bili skrajno nezadovoljni, posebno Madjari, in ta nezadovoljnost uonemških narodov je bila povod, da je Avstrija morala skleniti mir. Mdari so teci.-j odrekli monarhiji »vojo pomoč. Fran D-ak ni hotel v svojem listu priobčiti oklica cesarjevega m avstrijske na o io, madjarski emigranti so se zbirali v Glcg^ava, v Glatzu in v Neissih ter osnovah „konigl- ch pr« uaai-sches Parteigaigercorpa", k*te eni i jo priafopilo mnogo ogerskih, od Prusov ujetih vojakov, tako da je ta voj štel okoli 4000 mož D >cVn sa je na cesarjev poziv oglasilo ia avstrijskih dežel na tiaočo prostovoljcev, tako da se je samo i' š^a-jerskib, koroških in kran]Rkih prostovoljcev moglo sestaviti pet batal onov pešcev, s« je iz cele Ogersko dob lo komaj za dve ebkadroni prostovoljcev, — organi, ..rija črne vojake jo pa onstran L'tve popolnoma ponesrečila. Omenjeno delo generalnega štaba pravi izrecno, da se je sklenil mir, čeprav atrttegčie šause niso b le neugodan, da se je sklenil zategadelj, ker bi so bile nadaljnje operacij* morale vršiti na Ogerakeoi, kjer jo vladala vohka nezadovoljnost. Prnsija in Italija st i Še predno so je začela vojna, rat u n al i na nezadovoljnost neneuiških narodov, ker jo razvidno iz plama, katero je pruski poslanik grof Ust d. u., pisal italijanskemu miniaer skumu predsedniku La M umori in v katerem je priporočal, naj se (i.tnbaldi pošlje v Dalmacijo, češ, jako nezadovoljni Slovani in Midjari bodo njega in njegove vojake z veseljem v z prejeli. Upanje Prusov ia Liliov, da se jim pridni-ž jo tudi nezadovoljni Slovani, se ni izpolnilo, ker je bila ljubezen za -kutino domovino in udanost za dinastijo v Slovanih tak) velika in trJoa, da so pozabili za h p hvojo veliko nezidovo'jnost z vladajoč m si-tt'mom Žil. m na usoda, katera je nadeta Avstrijo vsi'd preziranja naroln« stmh go respektirati. V praksi se seveda to načelo Sestokrat prezira, prašim tudi pri slovenskem pe:p dku št 17, kakor smo to dokazali v svojem članku „Naš pešpolk št. 17. v Celovcu". Iz n 'jveodost«'jnejšega vira vemo, da se je naš dotični članek na merodajuih me't h prav tolmačil. Da pa se s to atvarju zopet bavimo, je uzrok za-kott;i celovški hatič „Kiirntner WochenbIatt", ka teri Bi je z našim člankom obširno bavil ter mu podtikal namene, zoper katere morimo odločno pro-testovati. Ta list j« v grozuo spakedrani nemččini B n noglichtt vvortl cher U-ber^etaiuig" priobčil naš članek, a vse glavne misli po BVOJe pokvaril in predrugačil, izpustil važne stavke in naposled vt-s konec, kajti ravno ta bi ga bil najbohe po z^beh udaril. L:st trdi da je od koici do kraja vse neresnično, kar su o piaali, trdi, da slovenski vojaki v Celovcu ne morejo izhajati brez uenišč.no, knr je tako budalasta trditev, d i se jej mori« nmejati v ak, kdor pozna C lovec, kon-no pa He drzne nam podtikati, da je naš članek poiif vojakovi k cepo korVdni in upornosti. Proti takemu podtikanja protest.ajemo z vso od!« čnostjo, kakor tudi proti očitauju denuncijacije. Kar smo povedali, dokažemo lahko vs.tk hip, in ko bi hoteli denuncirati, povtd.di hi lahko še vae dni gacne reči, pred vam pa imena. Dines molčimo o njih, ako pa bomo v to prisiljeni, bomo govorili brea ovinkov. Naj reče k io, kar hoče: To je nedopustno, da so pri slovenskem poiku žali,o narodnostnu čutila vojakov in da se jih mrcvari z nemš'ino zategadelj, ker se nahajajo v mostu, ki hoča h hi p i sili nemško in ker e č etnikom ie zdi vndn , učiti se slovenskegi j«z ka. Izkušnja iz I. is n»j bi Častoike našega polka učila, da morajo respektirati narodna čutila vojakov, če hočejo imeti za sabo res navdušone bojevnike. Ako pa s^ v ijttkom pie-povednje prepevanje v domačem, n°i pa v tuj. m jeziku, ako se zapos'avljnjo slovanski komadi pri godbi, ako so pri slavnostno prilikah prestra r'o-veuska in kr.»nj iko deželna zastava — ali se privi to respektirati slovensko narodnost ? Kake razmere morajo vladati me . a J ki pri navem domačem polku, ae vidi is tegs, da se slo-venaki fiastoiki kar stresejo, &e jih k lo na ulci Blovenski pozdravi ia da je nedavno teg* no1!! stotnik interpfclir*! nekega rezervnega častnika, ker ga je videl v družb: odličnega staven k-gi rodoljuba, kako more ob le val i wroit soleh-n ex'renu*n 8loveni8chen Klementen". Mnogo bo v tem oziru zakrivili colovški SaiOpiai, ki preče ne. vinko slovensko besedo in kriče na \m grlo, če jo izpre-govori Blovenski vojak t«r tako častniki terorizirajo. Naš namen ni, bnjakati vr>jake soper častnike, naš jedini namen je, opozoriti pri polku mero-di)no gospode, naj iz dogodb I. ItitiG izvajajo logične sklepo n tiVrb?, da te b vie t-jit ••uii-ma slov« nsk:h vojakov spoštovala Več nu zahtevamo nogo nam gr« po intenoijab vojne ujirave a me, da smo se pritožili, topa nam je velevalanala narodna dolžnost. Naš prvi članek ni istal lire', ns cha. Vsej poroča se nam, da e vojaška godba te dno k"» .e p:šel ljubljanski bal djon k vojn-k-m vajam v Ce-lovfc, sviia'a zgolj si vei h\g komada. To beležimo z iskreuim sadefij i n io prtfiaknjamo, da se bodo rasmere tadi v družiti oairib pi- menile m da se bodo častniki ghde jezika ii narodnosti vojakov držali intencij avojega najvišj ga zaoovednika in vojne uprave, ne gl- 1-- na bo, ali je to v še S tistim celo.škim kropom, h katerimi obdajajo, ali ne. V *,Jitt»|jfteiii!, 18 avgusta. Boj proti Kalteneggerju Liberalci in nemški Raoijonaloi bi na vsak Sfiln radi vrg'i pri volitvah kmeta Kalteueggfrja, k» r je v driavnem >ru go- Ustanovnik celjske gimnazije.*) Dr. Nikolaj Ignacij Lipič, je bil porojen dne C. novembra 1. 1740. iz imuvite meščan ke rodbine v ijubljanekem predmestju. Dovršivši gimnazijske in modroslovno nauke na ljubljanskem jezuviškem kolegiju je vstopil v graško semenišče, da se posveti duhovništvu Tedanji ljubljanski ik< f. giti maša k, pa pojdi!" A aiu ,e šel ia Dunaj, kjv r je na vseučilišču poleg bogoslovja slušal tudi modroslovje. Učitelja ata mu bila sloveča bogoslovna profesorja Gazzanigg.i in Boitbiar. Toda z nova jo uvide), da nima potrebnih svojstev za duhoveki poklic; zato se je vpisal v pravoslavni oddelek. Roditeljem se je zbog tega prestopa toli zameril, da so ga zavrgli. Z doma ni dobil več be lira; kakor večina naših veljakov, tako ai je tudi Nikolaj služil vsakdanji kruh h poučevanjem sinov irnovitih rodbin. A vse težko'e jo možato prebil Dne 14. oktobra I. 1780. je postal doktor pravo slovja. Nastanil ee je v Ljubljani kot odvetnik ter ae poročil s svojo dunajsko zaročenko. Kot odvetnik je slonel za izvrstnega pravoslovca. L. 17'JO. ga je imenoval ceaar Lepold II. za Hodnika (Bannrichti r) v celjskem okrožju. Kot sodnik je bil strog, vesten in marljiv nradnik, splošno priljubljen in spoštovan. — Zanimal se je posebno za pouk ter deloval za duševni in gmotni prospeh svojega okrožja. Spcdnješlajeiski 8lcv» nol celjskega okrožja te- daj niso imeli v bližini njbene siedu.e šole. Revnejšim roditeljem ni bilo možno s-.ojili nadarjenih, nkateljnib amov poslati v srednje šole. Imovitejši so jih pošiljali v Grabc, M »ribor, Ljubljano in Celovec. Tedaj je začel blagi L

ko gimnazije I. lSo'.i. Je bil prvi rasred niatanjsn v isatbnl bili gospoda Tadeja Perka. Tedanji okrožni glavni1, baron Dicnor porg, jo bil inn iiovan voril za celjsko dvojezično gimnazijo. Ker dragi proti njemu ne zmaga, bode kandidoval proti njemu poslanec Morre. Ta mnž je zaradi tega popustil dosedanji svoj volilni okraj in kandidaje v graški okolici. Če tudi ima Morre precej upliva, vendar liberalci niso prav gotovi, da bi zmagali. Sicer pa moramo omeniti, da so konservativci sami največ krivi, da se tako uporablja celjski gimnazija proti njim, ker se niso takoj odločno uprli liberalcem in nacijonalcem, a še Ž njimi 88 lepo zjadinili v deželnem zboru. Tako so pač morali gorenještajerski Ni mri mislit), da so kdo ve kaka krivica zgodi celjskim Nemcem z osnovo dvojezične gimnazije. Krščanski socijalisti na Dolenjem Avstrijskem kažejo vedno bolj svoje klerikalno lice. Za kandidate za bodoče deželnozborske volitve postavljajo povsod duhovnike, kjer le upajo ž njimi zmagati. Posvetnjaki so dobri le še za take okraje, kjor za duhovnike ni nobenega upanja, da bi zmagali. S cer je pa to le dobro. Ljudje bodo spoznali prave h ■ ».Te tega gibanja, d i je nekaterim krščanski socijalizam le pretveza, za katerim se »kriva klerikalcem. Novi doleujeavsirijski deželni zbor bode podoben skoro kaki dekanijski pastoralni konferenciji. Konec tega bode pa pač ta, da se bode tudi na Dolenjem Avstrijskem še slišal ob volitvah pri volitvah ki c, kot se je ob zadnjih volitvah na Ti • redek ona : „Le farja us I" in to mej ljudmi, ki niso liberalci, temveč hočejo biti še gorečnejši katoličani, kot so -i !i kapelani in sapniki, Zatirani Nemci Po čaaop;s h je sed ij mnogo čitati o zatiranih Nemcih. Mej drugim so se nemški listi tndi bodovali, da so v Pavlovu zmagali pri občinskih volitvah Cehi. V Pavlovu je po ljudskem popisivanja 'M Nemcev in nad 300 Č hov. D uge vasi, ki so s Pavlovom ziružene v jedno ob "ino, so pa čenke Vzlic temu se je bdo „Sebulve'reinu" posrečilo osnovati nemško šolo Otrokom so oblja bili vse knjige in ob!-ko. Da celo tako daleč so Pftvlovčane s avrjioai ob'jnbami preslepili, da so volili nemški obciaaki /istop. dasi so koonj toliko Ne l cev dobili, kolikor je treh« občinskih zaatop n.k« v. Nedavno so pa bile nove volitve in Nemci BO popolnoma pogoreli. Nemški listi so zaradi tega silno razjarjeni, posebno ki r ae boje tudi za „Sehnl-vereinoro" šolo. Dob d>j je tod: občinski odbor ljudi prigovarja), naj otroke pošljijo v nsmlko šolo in se je zatorej lahko vzdržavala, a odsl»j bode pa telj • Rusija in Vatikan. „Przog'at" poroča, da i lanji maki car pri pogajanjih z r insko kurijo se kaži k.ij prijaznega Poljikom. Gre se za to. da so i vi;o pred 26 leti odpravljene škofiie v Minsku, Kamnit irou in Pcdlocbinn in DSStavija na župnijah župnik', s katerimi b de 7adovoljna cerkveni oblast. S- d;ij js na Poljskem mnogo župnikov, katere je ^ uri nastavila Nadnlje se p>>gajijo o tem, kako so organisnjejo duhovak i semenišča in dovo-1 jo procesije tudi zunaj cerkve. Kakor vse kaže, d- v i- se bodo Poljakom v cerkveoem odru vse one avobodfidins, kakor so jih imeli pred 18G3. leti m K 'o »e, T« bodo Poljaki sedaj toliko previdni, da BVOJtfc prav:c ne bol- rabiii proti državi Kreta. Turč'ja irra kaj malo dobre volje mirno fie pobotati a Krepani. To je pokazdo imenovanje Celjani pa so aatsnovniko eeljake gimnazije pode-lili me'č ,rist', o, kar je skiomn-gi moža jako tai- v* telilo, .1 Beni 1. lrtlT , ko je bival c->ear Frančišek I. v (J a d .u, a^ je odpravd Lipu'; v Gradec, da bi te oe t u j. klonil, a mej j> t jo je hudo obolel. V Mai bom je moral nad»I|nje potovanje ustaviti Lo-.-i j. v poPt« Ij tez uaragloma umrl dne 11. no-vembra I. 1817. Lipič je bi jako nadarjen, vsestransko om kan mol. V mladosti ho je bd z lahk >to priučil več tnjim jeiikom; poleg materinščine je govoril: nemški, francoski, italijanski in angleški, tudi latinskemu, Ba ravnatelja, natncslni ravnatelj in jirefekt je bil celjski opat FranAilsk Hlobnik, In prvi učitelj ja bit Ivan Anger. L, 1810. m> otvorili B ranred v prajlnjem tninovilksm I .im0.-.t.trni 5 /.a učitelja temu r.izieilu je bil imenovan Ljubljani'-.m Ivan Znpandlfi. L, t M11. ko nastanili 8. iti t. razred v ojiatiji; »obe jo ..pat braapJafoo prapostil iolskl opravi, DahovsAk Tom al Hiraoh jo bil prefekt, Leon Jesenko pa učitelj grškega in latinskega ji tika, L. 1818, >ta bila dva rssreds v opatiji, dva pa nastanjena v bigi.b gospodov FrdMioha in Kiau/.a. Naravo -blovje j.i priplaval učitelj Friderik Frank. L, ihi:>. so seaiclall gimnaaljako poalopje, v katerem jo bilo stanovanje prefektovo in pa prostora za f> razredov. I brali im paše vojaškim guvernerjem. Ta mož je že bil jedenkrat vojaški guverner na Kreti, a je do puščal take grozovitosti, da so zastopniki velevlasti 1889. leta Turčijo bili prisilili, da ga je od poklicala Abdnla paša je bil malo vreden, a Ibrabim je pa ae mnogo slabši. Iz vsega je vidno, da Turki še vedno ns to računajo, da a silo zatro astajo in potem ostane na otoka vee pri starem. Niti halepske pogodbe ne mislijo izvesti. Turčija se pa pri tem igra z ognjem. Nadeja se vedno na nejedinoet vlasti. Toda ta nejedinost ntegne tndi ustanem ugajati, ker jih nikdo ne ovira. Čs bi Grška dobila pogum in poslala vojakov na Kreto, bi je evropske velevlasti tudi ne zabranile, ker niso jedine. Leta 1877. so tndi velevlasti bile nejediue. Rusija je niozirajoč se na druge začela vojno, a nobena ni Turčije branila Dopisi. Is Idrije, 17. avgusta. (Rudniški pazniki.) Pri našem rudmku službuju sadaj 55 paznikov. Večina njih pripada narodu stranki, le kakih šest se jih prišteva h „kršćanski socijalni straak a so vse prej, nego krščanski ali socijalni. Odliku jejo se nekateri izmej njih posebno v dnnuncijan-stvu, — njim je vsako sredstvo dobro, d i I« mo rejo kakemu svojih tovarišev škodovati. Nahroj slučajev dokazuje njih ovadbe proti višjim, katerih pa ni možno na tem mestu navesti, ker bi preveč prostora zavzeli. Navesti ho':em le j d-oi s'u^aj, katerega je zadnji .Glasnik" priobčil. „Glaanka" pri nas nobeden razsoden človek ne čita, čeravno ga po vs>-h hišah brezplačno usdjujejo. lo ta list, kateri ima h krat u kar tri dopise it Idrije, navaja v tretjem dopisu oziroma notici, da so idrjski rudniški pazniki dobili za sodelovanje pri pogrebu nadsvetnika g. Plamineks 16 gll. nagrade, katero vsoto so darovali v rudniku težko p oškodovanemu rudarju Pr. S Le dva paznika ata no baje protivila tej nameri io jeden izmej teb dveh izrabil se je celo: „dedavci naj delavca podpirajo t* Namen paznikov ni bil, omenjeno podporo na veliki zvon obešati. Storili so to lo iz ljubezni do svojega bližnjega, čeravno ne prisega večiaa izm^j teb na pa-teat'rani „kršćanski* evangelij. Protasi tega tuli niso hoteli človekoljubja paznikov pred svetom pohvaliti, acnp-ik hočejo le ona dva paznika pred tuktjšnjim občinstvom denuncirati, posebno poudarjajoč besede, katere je baje jed-^n izmej uji in izrekel vpričo rud nadpazmka Gostiše poJpredsednika ka1: delavske družbe. Zd^j pa vprašamo: povejte nam, vi krščanski možje, zakaj se pa ni hotel Gostiša, kateri js prvi dobil polo v roke, podpisati v vzgled drugim, tenove j je l> čakat, da so se drugi podpi-s di, meneč eana pri sebi, če se drugi ne podpišejo, ae tudi meni ne bo treba, pa smo čisti pred sv« tora I? Po temniedou z.niraj postopajo naš> k ščanski socijalisti: a u •• pred svetom črirt;, sami pa tako delali, da bodo kraikovidni ljudje menili, njih vi deti že na tetn svetu svetnike! — Le tako naprej na— „katoliški" podlagi! Človeku bo mora kar uroe topiti ljubezni, karero razlivajo naš „katoličani" na nas, grešne ljudi. Tajnik kat. del družbe B.us, kateri je škof* povabil, da naj uhiiče njene prostore, je tako dobrotljiv, da je za ntko prošnjo, ki jo je pred leti napnvi! rud. najemnikom, prejemal od njih pr> 20 kr. tako, da je nabral, kakor se je ču'o, za pol pole pinaoo prošnje krog 8 gld To n tj tudi „Glasnik" priobči, pa ne simo kaj tacega, kar kdo v nagi ci spregivori, knr pa nobon-oou nič ne sko doje. Po lai sem tukaj le majhno sl'ko o dejanjih n.iš h krš anduh aocijalistov, prib< d»ji;', »ko bo Vam g. niedoik ljubo, še kaj več. (Prosimo Ured.) grškemu in hebrejskemu jeziku je bil vešč. Jako je ljubil godbo in petje. Mož je bil koleričnega temperamenta, in hitro mu je vzkipela vroča kri ; a bil je veren mož, plemenitega značaja in ognjevitega duha, požrtvovalen za ljudsko koristi in vnet za vse vzvišene stvari. Ni se dal preplašiti, ako so ne mu ustavljale še tako hude ovire. Iukre.no je« ljubil svojo ožjo domovino, Kranjsko, in jo veduo želel, da bi mu trujilo počivalo v rodni zemlji; toda ni mu bilo usojeno oudukaj umreti. Kranjska pa mora prištevati „ustanovntka eeljake gimnazije" nuj plemenitejšim svoj'm sinovom. Ravnatelj grof It.ijtnuud Aueraperg jo novo giinotlijo slovesno otvoril. Za učitelja sta bila imenovana duhovnik 1'cr-ve i no in Elija Repic. L. IHlit. jo dobila gimnazija li. razroil. Šolsko kujiž-liR-o sta s darovi pomnožila lavantiimki stolni prost in prefekt llirsch. L. 1H.M. je sezidala celjska ObAisa novo gimna/.ijsko poslopje. Gimnazija jo dobila 7. in S. razred, a skof Slomšek jo dsTOVal 1000 gld. za nakup fiolskih pripomočkov. L. 1859, jo bilo na gimnaziji po narodnosti : Raared ... 1. II. 111. IV. V. VI. VII. VIII. skupaj Sloveucov . 22 15 18 20 16 17 8 10 126 Nemcev 4 4 10 1 9 6 6 — 40 Slovansko Sokolstvo. Javna telovadba ▼ Kranja. — delo pred vsem pristaje se motu, pristaje se Sokola! TyrS. Bila je to telovadba, kakoršnih je doslej malo vidsl slovenski svet Prava sokolska javna telovadba, kakor mora biti, podala nam je v malem podobo javnih telovadb na čeških vsesokohk izletih. Ni šlo sa to, da se iskaže oseba. Ljubljanski „Sokol" je pokazal jednotno, vzajemno delo vsega svojsga izvršujočega členstva, v katerem čuti posameznik, da sam ni nič, da uspeh more imeti le združeno delovanje vseh. Vse: preste vaje, telovadba na orodjih, telovadba predtelovadskega zbora, je naredilo na niq in menimo, na vsakogar, ki ima sploh kaj /.niza telovadbo in pojma o njej ter ne meče cirkuza in telovadbe sokolske v isti koš, mogočen, povzna-Šajoč utisek. Čs so se pa pokazale ta in tam napake, — veliko jih nismo opazili — bile so tako majhne in so se tako hitro in dobro popravile, da jih neveščak niti zapazil ni. Ravno ti brzi popravki pričajo o izurjenosti in zavednosti naših telovadcev. Veliko jih ni ljubljanskih telovadcav v priman s številom členatva ljubljanskega „Sjkola". Toda vsi so pravi Sokoli, katerim je resno do stvari, ki nimajo telovadaeg« društva za zabavno društvo. Popolnoma se ujemamo z vodstvom Ijubljamke „Sjkola", ki ni pripustilo, da bi člani, ki so tako rekoč samo poduhali proste vaje, tudi javno nastopili, veljali za telovadce ni lep uspeh stav li v nevarnost. Vse priznanje gre „Gorenjskemu Sokolu". N>h pol leta ni preteklo od njegovega rojstva, in že je nastopil pri prostih vajah 8 24 lepo izurjenimi telovadci. Disi je najmlajši „Sokol", se je vender odlikoval s tako disc plmo, di gi moramo v vzgled staviti vsem drugim sokolskim društvom. I) bo vladal tak duh v njem, ni se mu treba bati za obstoj. »Postojinski Sokol" je nastopil na orodjih z j^dno telovadno vrsto, na čelu ji starosta dr. Treo. Tudi v Kranju, kakor že na Rudrtem, je zopet pokazal, da resno goji t-dovadoo. Vnanji uspeh je bil torej nad vse pričakovanje dober. Pnhoinost p ikaže, de je dosegel kranjski izlet t i li svoj namen, če ga ni prištevati onim neštevilniin izletom soko'siuu, kt niso pustili dru-gegt sledu za seboj, kakor troaotne narodna navdušenosti. Kakšen namen je to? Pri nas, kjer ja telovadba še v povojih, jevaa telovadba ne more ime!i drugega namena, kakor v t': -;.,h pred tr desetimi leti, ko se je tam šele zv'alo telovadsko giban|e. Zitr-gtJeij velja o krimski javni telovadbi isto, kar je rekel Tyrš J. 1865 v svojem govoru koncem javne telovadbe praškega „Sokola" : „. . . Vas, ki ste doslej nedel ivno zrli na nas hočemo pridobiti za avojo atvar. Pokazati sm j Vam boteh, kako je moči a polabmh, lahkih in vsak« ii:ir pristopnih po^etkov, katere smo Vam pcdii pri uvodu v sestavnem telovadbenem postopku, do-se.u ono stopinjo moči ni prožnosti, ki jo po/,.<<\ vzbujala Vašo pozornost. Ktr smo Vam podali, ima b;ti nekak napad na misli Vaše, poživljamo Vas s tem, da se udeležite reči naše ..." Vsa uredba kranjske javne telovadbe je ka zala, da ae hoče ž njo dose-i isti na m n. kakor javno telovadbo praškega .Sokola" 1. 186f>. Naši javne telovadba so doslej prej strašila pred tol » vadbo, kakor pa pridobivale novih telovadcev. K i zale so ae najtežje vaje, katere so po svoji do zievni vratolomnosti vzbujale strah in grozo gle (Jal. o. Ne tako na kranjskem izletu. Nastojiili so tu telovadci tretje, nijslabše, vrsto brez razvile«,:, mišičja m pokarali uajjeduoatavnejše vaje V dni vrati so telovadili telovadc, ki so že nekaj napra dovaii, in izvajali težje vaje. Telovadba prve vrste je obsegala že vaja najvišje stopnje. Mišičje, ki kaže pri drugi vrsti nrve podntke razvitka, je tu že oatro razčlenjeno. Na naposled nastojiivšem pred telovadakem zboru smo vidoli, kaj se da narediti iz človoškega telesa po sestavni telovadbi. Gledali smo največji in najlepši umotvor, človeško telo, v o-ijilov..šioju obliki v krasnih, divno učinkujočih položajih. Ogromuo mišičje je vzbujalo glasno občudovanje, smele kolebue vaje so žele živahno pioakanje, tožk« tezne vaje so nulile strokovnjaku redek o/, tek. Ta vsestranska velikanska moč, ki more vzdržati telo v takih vsem zakonom težnosti kljubujočih ložah in postavah, je provzročilo marši kak vzklik znčudenja — in vender je bila večin i teh predtelovadcev pred tremi leti še pri začetnikih v tretji vrsti, brez razvitega mišičja, brez mod. Naj vzpodbudi to one Sokole, ki so s avojim velikim številom pomnoževali vrste gledalcev, da pridno začno vaditi svoje telo, uriti ude, krepiti roke. Naj kranjski javna telovadba privabi tudi Nesokole v naše vrste k pridnemu delu sokolskem. Ako se to zgodi, ako se pomnože telovadske vrste slovenskega Sokolstva, potem je dosežen pravi namen kranjskega izleta. Le takrat, kadar postane telovadba lastnina mase slovenskega naroda, moremo govoriti o kakih uspehih slovenskega Sokolstva. Kaj nam pomaga narodna zavednost in navdušenost v slabih, nedejavnih, lenih ljudeh „Ne zadostuje orožje, ne zadostuje navdušenost, k* kor so zopet pokazali dogodki naših dnij," pravi Tyrš. nče za orožje ni sposobnih mož in k navdušen« sti ne sile brez onemoglosti." Tužme se! Dnevne vesti. V Ljubljani, 18. avgusta. — (Cesarjev rojstni dan.) Kakor povsod v širni naši državi, praznoval se je danes cesarjev rojstni dan tndi v Ljubljani slovesnim načinom. V stolni cerkvi daroval je ob 10. uri dopoludne kne-zoŠkof dr. M i h h i ji ob veliki asistenci slovesno mašo, kateri glavni deli so se s streljanjem na gradu salutirali. Cerkvene slovesnosti, katera se je končala z zahvalno pesnijo, udeležili so se deželni predsednik baron Hein s svetniki in uradniki deželne vlade in okrajnega glavarstva, deželni glavar Detela z deželnimi odborniki, župan Hribar na čelu občinskega sveta in mestnih uradnikov, deželnega sodišča predsednik K o če v ar, finančni pro-knrator, dvorni svetn-k dr. RačiČ, državni pravdnik Pa j k, trgovske in obrtne zbornice podpredsednik Klein, tobačne tovarne upravitelj, višji poštni oskrbnik, žandarmerijski poveljnik, ravnatelji in profesorji raznih učilišč in mnogo druzega odličnega občinstva. Za vojaštvo, kar ga je še v L ubijani, služila ko je slovesna maša na dvorišču nove vojašnice. Pri deželnem predsedstvu oglasile so ae deputacije deželnega odbora, mestne občine, trgovske in obrtne zbornice, kmetijske družb-«, veteranaktga zbora i. t. d. s prošnjo, naj bi se njih najudanejse čestitke in izraz lojalnosti sporočile na najvišje mesto. — (Družba sv Cirila in Metoda v Ljubljani) je prejela naslednje, čus'eče jo poročilo: BŠt. C120; prai. — Nj. c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je glasom brzojavke Najviše kabinetne pisarne mi-lo-dljivo natočilo, da so nazu in Najviša zahvala za izraz lojalno«!i in udanoati, ki jo je izrekel občni zbor družbe av. Cirila in Metoda v Ljub'jaoi dne 11. t. m. — lisojam si to slavnemu vodstvo s tem naznaniti V Ljubljani, dne 12. avgusta 181*6. leta. — C kr. deželni predsednik Heiu I r." Vod stvo diužbe sv. C rila in Met '»da v Ljubljani. Tomo Zupan. — (Državnozborska volitev.) KrikV.nsko Soc jalna frakcija klerikalne .• i. mke namerava po staviti kot kand dula za državnozbor jko volitev na mestu umrlega Kluna, dež. poslanca dr. Ig. Z it n i k a, konservativna frakcija pa se upira tej kandidaturi in srna stoj«ga posebnega kandidata. — („Unio catholica") bila je. kakor s-« nam porota i^. /aneHliivnga vra, pr mr rana « d svojih člnnov zahtevali 80 doplačila letne zavaroval Dine. — Takti je torej savosil tavod, kuteroga je mosa klerikalna Kospnla tako toplo priporočala ob jednom pa skuhala škodovati domačim, na triurna temelji stojeo* m zavarovalnicam. In pri tem mislijo morebiti ti gospodje, da še skrbe zi gmotni bi'gor našega ljudstva I — (Novo poštno poslopje) Z dcrska dela pri novem poitaem poslopju So skoro popolooma dodel a na in so odstranijo zadnji »?eli hI a v bi nskega odra Še ta teden. Prslopje se reprezentuja impo zan:no ia j« v ukras celemu rceatu. Čim se osuši omi t, /auli h.-d o slikarji svoio delo. Tud< hiš.ia oprava jo že VSa p H p r.-. v I jen a. Preselitev poš!n h in brzojavnih urad .v v novo poslopje se bo vršila prve dni nit aeta novcu bra. — (Nova ograja in razne uredbe v novi deželni bolnici) Preteke dni ieli so graditi kamnito podnožju ograji v ospredji dež bolnice ter bodo dela ta leden nadaljevali. Na to, okolu dva čevlja visoko podnožje pr trdila 8e bode na meter visoka ograja iz vliega železa, ki bode obdajala krig in krof; ves bolnišnični prostor ter imela glavni uh >d s etate in vhč atranskih vrat K«;kor čujpmo, je odre M deželni odbor tudi v notranji upravi nekatere z» lo pntrebnH spremembe in izdal za r."zne oddelke potrebne ukaze, da ae odstranijo razni do valni i nedoststki v tem za\olu, ki so dajali povod raznim pritožbam. — (Priznanje) Pogumnemu sprevodniku dolenjskih železne p. J. Ver to v še ku, ki je a svojim požrtvovalnim dedovanjem dne 0. t. m. pri omeujeui nezgodi na dolenjskih železnicah preprečil večjo nesrtčo jo nekaj rodoljubov v Trebnjem v priznanje zložilo novčno svoto ter jo izročilo nam, da jo odvfdemo, kar smo rade volje storili — (Pretep ) Delavna Franc V o v k in Andrej K o c m u r stanovala sta el-dj časa skupaj v ki hiši v Konjušuih ulicah. Zaduji čas pa se je Kocmur morai izseliti in sicer, kakor je teta sumil, vsled uphvanja Franca Vovka. Zaradi tega prišel j« Kocmur sinoči pred hišo, v kateri jo prej stanoval, ter klical Vovka tna korajžo". Vovk prišel je iz hiše. udaril Kocmurja po glavi, potem pa zbežal j nazaj v stanovanj«. Kocmur ulomil je šiloma vrat« j ta? potem z nožem napadel avojega nasprotnika. I Vovk bil je z nožem večkrat nevarno ramen, tako I da mu je drob stopil skozi rane in je le malo upanja, da bi še okreval. Tudi Kocmur dobil je več ran, a I nobene nevarne. Vovka in Kocmurja prepeljali so v deželno bolnico. — (Umrl) ia v Kranju umirovljeni c. kr. policijski t fijijal g. Štefan W e 11 i t. s c h v visoki starosti 84 let. Pokojnik je bil celih 63 let v aktivni službi ter bil pred nekaj leti odlikovan z zlatim za-možnim križcem. Našo tiskarno je pokojnik nešte-vilnrkrat obiskal, a dasi je bil ljubezniv in dober mož, se ga nismo nikdar razveselili, ker je vedno le prišel — konfiscirat naš list. Bodi mu zem'jicn lahka! — (Iz Polhovega Gradoa) so nam piša: V torek, dne 25 avgusta, imeli bodemo v naši prijetni gorski vaaici slavnost odkritja spominske plošče Gr*gorju R barju, napravljene k atoletoici njegovega rojstva. II,».ono, da se bode ta dan zbr>Io mnogo častilcev slovečega skladatelja lepih crkvenih in naro Inih peamij Vzpo;ed je sledeči: 1. Vssrejern gostov na Pristavi. 2 Slovesna sv masa ob 10 uri v žnpuij-eki cerkvi 3. Slavn< stn; govor povodom odkritja v alavljenčevi rojstni hiši. 4. Petje. 5. Skupni obed pri „Pratkarju". Kuvert 1 gl 50 kr z vinom. — Kdor ae želi udeležiti skupnega obeda, naj blagovoli to naznaniti vsaj do 21. avgusta, gospodu nadučitelju Janku B^jeu — (Narodna čitalnica v Starem trgu pri Ložu) s!avila bo dae 22. in 23 avg ista 35letuiOO avojega obstanka. Vzpored: 1. Dne 22 avgusta tb 9. u:i zvečer mirozov z bakl«ado. 2. Po mirosovu koncert na čitainišketn vrtu. 3. Dae 23 a-giita ob 5 uri 2Jatraj budnica. 4 Doaoludrjo spojem došlih društev in gostov. 5. Ob 1. on popoludne banket. 0 Po skupnem rbedu edavnostni govor in izročitev nove društva e zastave po slavnostni!", govorniku g. Ant K"bUrjo, državnem poslancu itd. 7 Po slavnostnem govora petje Peijo d imači čital* niski zbor. a) l*. H. Sattnpr: „Za dom med bojni grem", moški zbor. b) P. H Sittner: ,0,»om'n k petju', irršani zbor. <•) M t. VilHar: „L/pa", rootkt zbor. d) Ant. Nedved : „Naša zvazda*, rnešaoi zb r. 8 Po petji jivna telovadba. Isv j i 1 ubljanski „Sokol". 9 Po telovadbi proata zehava s plesom. Pri slsvnortti svira po^t.jinska godoa iu se ta slavnost ^rši ob vskern vremenu v prostorih g >sp. Franio Pttscheta v Starem trgu. Ustopuina 20 kr. od os be io kuvert k banki tu 1 gld 50 kr UJeLžeoci b.ui-k ta naj b'agovabjo ud-l.-ežbo naioautti vsaj d > 18. avgusta čitalničnemu odboru t-r priložiti zneu-k za banket — (Iz Postojine) se nam piše: Post ijiniko društveno Življenje zadel je hud udarce. Kdor je ime i priliko prisostvovati ižl-du t a'erigas bodi na'-.h društev, mora pritrditi, da to se vsi tt ialeti vri h živahno, kol ker malt-kje drugod. Imeli um > taboren mešani pev^fei zb r in iako d bro isvei isno go dbo. Predeinočnj m pa se je tu latieala n ahjh, dn odide Is Postojme v Logatec duša pevskega zbora in god >e, g. Pahor Hitro se je dogovori! nr*jat< Ijaii s s'auek, ki ae je sinoči vršil in daleč pres^g^l meje navada« taihodoi.ee Kdoi ima za ra*voj siovenitva v Pjso jim koli'.'kaj čuta, prišd je ua a-stau^k, da izr.če nenttndljivemo pospeši telju paija in g;ae';a tvoje priznanje. Ob določeni uri bi j-e vrtni siioi pri „ogeraki krom" do ^adajoga kot'oka napolnjea, Ves vi: i r iniiod je pri najboljši nabavi, godba ie svirala neu'rudljivo, pevci pa sa peli p:> i vodstvom sla^-Ijenoa narodne k. sad«, Pr« alavnostnam pondravo podatil je pevski zbor slavljenoa krasen Sipek, pev» i s« ga tlvig.uli ra ramena, ai j vraruai jia na je užgal beng iliČui ogenj. Ko jo slavljenec v odvJravu i j.i vil, d., hoče Še naorei - • t < 11 pevovtdja našega pevekega zbora in tudi ravnatelj gidbe, nastalo ,i*i navdušeno pleskanje, zope t so ^a dvignili na ranena In zopet He je zasvetil vjs s Jju v svitu bengaličnega ngn;a Ko sti je mladina oarkrat zavrttla razšli smo Si pozno te& pol icči. Vsi idimo. da bi h - ojos.i. Pahor v s»ojem novem tuva'iš'ii dobro po'-ufi', di bi tudi v Loga ton zaavoje neumorno delovanje dobil bvaleiao polje, Liget'anom pa prisr^ao čas^^dano na tej izborni prid. bitvi. — (Najnovejša zasluga leskovškega de kana.) Porota ne nam; L'.saovec j i pvaf nesrečna vas, kar se ognja t »če M«Io katero [sto mine, da ne bi bdo nekaj poslopij upe*,xdjemh. Na večer 10 t. m. je zopet klical žalostui gias /.vonov h.svie ni pomoč proti sili ogoja, kut- ri je naatal pod koto'c. m posi.s;:i:k i Vrečka. Ker je bilo to poalopje na sa mot, ni bilo ntwarnosti zi drtga poslopja. V kratkem času so prihiteli na pomoč leskovško, videusk'j m krško gasilno i ruštvo. O^euj je bil takoj pogešen. Kako je nastal, ae ne ve, sumi a da ga je zlobna mka provzrooila D.asiiavuo n1 bil ta požar nevaren, da bi se razširil v vtis, veuder se je vsak prestrašil, ko j" izvedel, kje gori, ker je bila pod ko/.olcem spravljena brizgalua šele pret>-< ono I« to organzova-nega leskovškega gaa luega društva. K * s ) prvi ljudje prihiteli na mesto, b la je brizgalna iS po-pidnoma v plamenu, in kat«>rega so jo mogli le z mački na dolgih kolih izvleči Rila je tako razgreta, da se je moral t dalj časa hladiti , predno »e je mogla rabiti. Riutiu tega je precej poškodovana in potrebuje popravila. Pač so srečni Lsskovčunt, da jim ni popolnoma uničena toliko potrebna brizgalna, k Čemur je le še nekaj trenutkov manjkalo. I o za to bi ae imeli zop«t zahvaliti svojemu za LQskovec in okolic? toliko zaslužnemu dekanu. Prav rodno se mi je videle pri omenjenem požaru, ker sem vedno slišal mej govorom o brizgalni zabavIjice na dekana. Popraševal sem po vzroku, in izvedel sle deče: Ko se je ustanovilo pretočeno leto gasilno društvo in je naročilo bnzgalno, bil je dekan toliko prijazen, da jo je dovolil spraviti v njegovi shrambi za vozove in ne za seno, kjer je dovolj prostora. Vender napiše necega dne dekan načelništvu list, v katerem zahteva, da se do prišlega dne odpelje brizgalna izpod njegove strehe, ker je pridelal letos mnogo sena in ker mu je načelnifttvo sovražno. Ker ni moglo načelništvo do določene ure preskrbeti nove shrambe, tudi ni spolnilo povelja dekanovoga, a dekan je bi tako prijazen, da je sam zapeljal brizgalno na prostor pred cerkev ter jo izročil milosti neba Vsled tega jo bilo gasilno društvo pri siljeno, spraviti jo v nepripravnom poslopju, pod komolcem zunaj vasi, dokler si ne omisli strehe nalašč za brizgalno. Da ima leskovški dekan dovolj strehe brez omenjene shrambe za seno, m da one shrambe ne potrebuje za seno, je celi okolici znano. Drugič pa brisgalnioa ni last j«dne osebe — n a*-1 -n ka —, lemuč ceU to^eske. To je bilo zopet sano maščevanje dekanovi in jedna onih zaslug, katere je že navajeno prijemati ljudstvo iz njegovih rok. Pa'- ni čuda, da že cela fira težko pričakuje odrešenja in da tak? lepo govori o svojem dušnem pastirja. — (PevBka slavnost v Brežicah) dae 15 t. m. se je obnesla nad vsa pričakovanje sijajna. Djšlo je mnogo SI O ven Os V, a tudi izredno mnogi Hrvatov. Poročilo 0 s'avn tti sJio /.ar di nedostajanja prostora morah odložiti za julri. * (Rakoczvjeva sablja) Ofi;!jozi imajo zoo«st rnno/«o opraviti, Hij pa tudi ni labko. primeroo oalaviti najnovejšo avetovnovaino dogodbo. Ruski car je namreč ogerskemn muzeju poklonil v milenijski rasatavi izloženo Rskoo*yjevo sabljo in sicer v dokaz, kako visoko ce-ii prijateljsko rasraerje mej Rusijo in Avstrijo. Cesar se je za ta vebkodušai dar p(srfdtjvau.en miniatra Gjluchovvskega toplo zahvalil * (Grozen samomor ) Te dii je v Raas Almosu na O^erskem uia^imst Jurij Kectkesi »koč I v mlat'lnioo ^ttoj ga je v nekaterih sekundah p i-po'nomi zine.'k al. Uredništva našega lista je poslal: Za družbo sv Cirila in Metoda: G. drd, Ivan Starec v Postojani 3 8 kron, nabrane pri O d hodnici goap. Pahorja sz Postojine v Logatec. — Z'veli rodoljubni darovalci in darovalk- in njih nash dn ki! Uoravništvu nnš-ga iista za po potresu poškodovane, po g. K P Fne drsehu v Št Petru po-slane pisemske snamke (4 gld.) «mo izročili gosp. ftnpanU' Dunaj lš. avgusta. Namesto dvornega svetnika Schencka, kateri se je ustrelil, je ■ekoijski svetnik v pravosodnem inmistirstvu \\ e n k e n , ia ensa Scho ihorna vodja prezi đijalne pis.une, i meno van dvornim svetnikom pri upravnem BOdifiča in lefeivntom za češke in slovenske zadeve. Dunaj 18. avgusta. Danes slavi grof HobenwaTt petdesetletnico svoje« poroke. Kon-servativni klub n.u je poslal adreso, v kateri mu Čestita k „zlati poroki". Dunaj 18. avgusta. Ruski c»r iti ca-rinja, ta katerih vsprejem se delajo In velike priprave, be pripeljeta som dne 27. t. ni. ob 11. uri dopolnilne. Na kolodvoru ja pozdravi cesar s člani cesarske rotloine. l >b f>. uri popoludne bo v cesarskem dvoreu slavnostni tluić, zvečer tLšatre paree. D.ie 28. t. ni. b.» dopoludne vojaška parada na Schmelli, zvečer koncert v vel ki r* dutni dvorani. Due '29. dop'i-ludne se odpeljeta e*r in earinja v Vratislavo. Dunaj 18. avgusta. V vojašnici za ko njetlike v Jotefovetn predmestju je (»0 hu^arjev nevarno obolelo. Zastrupili so se z jedjo, katera je bila kuhana v slabo počinjenih posodah. Sofija 18. avgusta. Knez je vzprejel de misijo Stoji ova io iuroč 1 Cinkovu, naj sestavi novo min sterstvo. Atene 18. avgusta. Kretska provizorna ustaška vlada je za slučaj, da bi se velesile uprle združenju Krete z Grško, sklenila zahtevati, naj prevzame Angleška protektorat čez Kreto. Rim 1 8. avgusta. Koncem tega tedna se razglasi oficijelno, da se je prestolonaslednik zaročil s črnogorsko princezinjo Heleno. Zajedno se izda jako obsežna amnestija. Povodom XI. redno velike skupščine družbe sv. Ci-Tila in Metoda v Ljubljani dn6 ll.avpnsta t. ]. javlja vodstvo svoja hvsdezna čutila tem rfitum vs>em, ki bo pripomnili na ta ali drug način do tako sijajnega VHpe.lia. Imenom pa t.o BHhvftl ujcmo uzornomu ženskemu kvartetu ,Struna" 7.a ItjegB isborno petji1 v predvečer ll). avgusta na Ferlin-cevem vrtu in 11. avgusta pri skupnem drilžblnem obedu; sla' nomu „Pevskemu društvu Ljubi ana" na navduS«v>ilncm isvnjioiji krasnih skladch v predvečer l". avgusta na 1'Vr-linče. cm vrtu; gg opernima i.evcema .Josipu No 11 i-ju in Josipu I'avsok u /a njuno rodoljubno sodelovanje pri slav. .Pevskem drnitvu Ljubljana'-; predstojntstvn fč. oo. fran-čiftUa ov v Ljubljani za Boljo službo in za milo deSko petje v cerkvi: slav. .Narodni čitalnici" in slav, diuSIvu ljubljanski „Sokol" za prepustitev svojih krasnih dvoran v .Narodnem dou.u" zborovanju in obedu; Častiti m damam Ssnt-peterske ženske podružnice za sk o p>i lo v spo udri XI. velike okupše-ino okusno skovanih svetinj v materijalni prid dmtbij rast .Litijskim Hlovenkuin" '/a skupilo raznih sladkarij druAbi v basen; vsem dopo.šiljateljem laskavih nuni t legra-mov; vsem Čast, delegatom nn&ih pos uničinb podružnic; vsem čast sborovslksui in zhorovalcem, Bplob vsem udclež-nil.otn, ki bo vsuk p«) svoje bodelovali ob tem [irijetnem bivanji v beli Ljubljani. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. IatrAllur mIi «>i4H- loolv ur Araibe! Nikota BltrioniAs posestvo v Dralicah, cenjeno 960 gld., dne 2o. avgusta m 84, septembra v Metliki. Frauca št rekolja lemljMca v Prapretah, cenjena 8860 gld., dne 9,0. avgoaia in 94. septembra v Zati&Jnl. Jakoba Križ in a r j a posestvo v Zagorji, cenjeno 4920 ^ld. in Antena Konoblja posestvo v Knežaku ce-njiiio 126 gld., oba dne 91. avgusta in 91. septembrz v [lirsk i Bistrici, Mat« v Ia Masleta posestvo v Borovnici, cenjeno 1180 gld, m 90, gld. in Antona m Ivanke Žerovnik posestvo na Vrhniki, cenjeno S0O gld., 301) gid.f in 940 gld., oba dne "22. avgusta in 22 septembra na Vrhniki. Csurll bo v 1 \ h m: \ II avgusta: Janez Vidmar, posestnikov sin H mes., l'rna vas št. 2S, črevesni katar. - Fran Korbiir, delavčev sin. 4 mes., Dunajska cesta, delavske hi Se, božjast. 16 avgusta Ivan SlaOOVC, krojačov sin. 4 ines., Krakovsko ulico St. 17, božJHst. — Pavlina Demšar, delavčeva hči, 7 mea, Sv. Jakobi trg St. II, jetika. — Ana Jenko, hišnika hči, 1 mes, Koli/ej, črevesni kat r. — Marija Maček, gostija, \ l let, Poljauaka cesta 6t. 18, vodenica. V hiralnici: II. avgusta; Neža IMahutink, gostija. 68 let, rak. 1,'f. avgusta: Jera Kant. gostija, H>> let, ostarclost. V o t ru I k i bolnici: 11 RVgnatn: Ivana MivSek, posestnikova bči, 8 leta, skarlatica. Meteorologi črto poročilo. 1 B ■< Ćas opazovanja Stanje baro« inetr i v mm. idilipb-raturn v C Vetrovi Ni-ho Mokri na ? uim. s •2 A turni- 17. 1H. » y. zvečer 7. soitr.ij 2. popi 786 l 786*4 ?86*7 11 2 11 1 81*1 si. vahod si. ssvzhoil -r, v/.jvzh. jasno pol ohl. jasno Q 1 Brtdvja vosrafinja feauporatora ll'.t, BOI iii'ilnm ■m ,'1's pod dne 18. avgusta 1896 bkopnJ dr/.a v m d.dtf v aotnli . HktipttJ državni dolg v srebru , . . 101 gM 40 . 101 r 60 .v.trijhka !a a renta . . , . 198 60 kvntrUska kronska renta *- , . . 101 1 16 ''p.'hka zlaia n-nts 4*/,. . . 8I i -r.ka kronska r: nln 4 . . W8 4» • • ttro-ognrska baotea delnic« . . 868 — rr.ui.ae delnice ... b6G 10 on.Ion visiš . . ny 86 Mamini drž. bankovci ta 100 nuufft 60 ■') mark....... 79 1 ::'iink. v . . . r.o i talijanski bankovci .-i H. kr. cekini , «4 Prodaj alnico odda v najem Anton Ccrar v litiji. I'ogoji se poilVtdč istot mi -jhi .•<—:>) i Tužnoga srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je gospa Ana Dobrin roj. Sever gostilničarka rpri Kroni" v ponedeljek dne 17 avgusta popoludne ob 4. uri, previđena s svetotajstvi za umirajoče, v 54. letu dobe svoje mirno v (1. spodil KMpnls, Pogreb drage pokojnice boufl v sredo, dn6 15». t. m., popoludne ob 0 uri i', hišo žalosti St. 7 v Gradišči. Sv. mase zaduši ke se bodo darovale v raznih cerkvah. V Ljubljani, dne 1H. avgusta I8J16. I (2886 Žalu oči ostali. ■ Zahvala. Za < hilne dokaze iskrenega sočutja oh smrti nasoga ljubljenega očeta, oziroma starega očeta in strijca, gospoda Antona Knafiič-a izrekamo vsem prijateljem in znancem presrčno zahvalo, posebno le onim, ki s > spremili doizega rajricega k Badnjem ti počitku. Šmartno, dne 17. avgusta : (8886) Žalujoči ostali Išče se z lepo pisavo in '.» 10 lekarni Trnk6ozy poleg- mestne hiše v Izubijani. RsSUOsilja se vsak dai, s potto, Lekarna Trnk6czy v Gradoi C. Ir. glavno ravnatelistvo avstr. drž. železnic Izvod iz voznega reda ■vel3a.T7-ri.egrs. od. X. j-u-nija. 1696. Nastopno omniijani priliajalni iu uilImJKlui imhi oankčaul in „ ■r«UnJ«evr4»|>Nliein omu il7<)5-lH8V Odhod ia rjubljnne (juž. kol). Ob 12. uri A min. |>n noči onoblii v Ink v '1'rl.i/, Poiitnliol, H..|j»k. Celovec, Frimzoniirnite, l.iui.i..., 6>« Sctstlml v Aumion, t•.<•!.I Omundon, SulipikTinl, I.dinlOmtoiii, Zeli na jeseni, Innmoiit, Htn/r, Lina, DtUlSJ vir, Amutetten. — Ob f>. uri IA min. cjntrnj mešani vlak v Kočevje, Novo meato. — Oh 7. uri 10 min. osebni vlnk v Trlii*, Pontiilml, lleljnk, Calovao, Krnu ■enifeKte, l.Jutnio, Iliiiiujni SrUthal v .Soluoirr:..!, Si,.yr, l.inc, Iluilejevioe, Plienj, Munjine vare, Koli, Kr-oi/ovo vnre Knrlnve v:.ru, Prn(io, Liipiko ćot AiiiRtetluu n» lluiitt,i. — Ot> 12. uri ftf. min popoluilna me»nni vlnk v Kočevje, Novt. iiiohIo — Oli I I. mi f>0 min. ilopolitdne uiohni vlnk v Trhli, Potitnli.il, lleljak, Oeloveo, Krotriti.fV.ti), lijuliuo, Sel/tltal, Dunaj. — Ob t. uri i i i, 11 n. 111 r (i..i,l,ni vlik v 1'llii*, H- 1 j i k , 0. lov, i; l.iulmo, čes Hola. th.ll v BoltlOMatd, I.iilul-Oilutiiili, Zeli li. jr/oru, luionont, llrctooii', I'uri h. Oonevo, Parle, Sleyr, I.lnc, Oitiumten, Uclil, llu.lejevire, Plzenj, Marijini, ▼ara, lleti, Fruncove vnre, Karlovo turo, PrpKU, l.ii.Kl.... Dunaj via Am-atetten. — Oh 6. uri Su min. rvečer iiieaain vlak v Kori-vju, NOVO motto — Ob 7. url 44 min. avečor itaolml vlak r l.eactt-ltlt-il — Vrhu tofra ol> A. url N min. popoludne vaako neiloljo In prasnik v liiace-llloil. l*rlli«»«l v I.|ni»l > uho jug. kol,). Ob A. uri d'2 Blin, r.Jutraj oaobni vlak a liun.ii. vin Amatetten, Si In -.^r i.In, Bralg6I1Ca, liiomoaln, Zolln n t jezeru, I.eml-Oaatoliia, l.imv St.'.i ■. (Tniuudeiia, laobla, AiiHHeea, I.jutilin, Oliirua, lloljnka, Franaent-fonte, Trbisa. — Ob H. uri zjutraj oaobni vlak ia lii.HC-llloila — Ob 8. url 19 min zjutraj iiieaaui vlak iz Kouevja, NoveKa uieatii. — Ob 11. uri :'.r min. • i.11. ni 1.1- oaobni vlak a tliitiaja vi« Aniat.ittuii, l.ipake^a, Prano,, Franoovib virov, Karlovih varnv, Ilnba, Marijinih vnrov, l'1/ni«, Hudojo-vn', Solnograda, tiinoa, 8teyra, Parita, (ieneve, Ourilia, ItreKenoa, Ino~ moata, Zella na jeaeru, I......1 ili,.!......., l.jubna, Celoven, Pontahla, Trbiža. — ni. 'J. uri 32 min. popoluilue mešani vlak It Kotevja, Niivoii« moata. — Ob 4. mi f>ft min. popohiiliie oaohnl vlak t Dunaja, I.Jiihna, Hnlzthala, Heljaka, Olovan, Kranzeiiafeate, Pontahla, Trbiin — Ob R. uri 3ft min. avečer meaanl vlak ia Kočevja, Novetrn moata — Ob U uri 4 min. ave6«r-oaobul vlak t Dunaja preko Aiimtetteiia, It l.ipaljo, 1'raue, Kranoovih vi\n,v. Karlovih v..rov, Ileba, Marijinili varnv, Plznja, Uuili-jevio, Solnograda, l.jubna, Iteljaka, Celovca, Pontahla, Trbiža. — Vrhu t«K* ol. 10. uri 'li min. tvočer vaako nedeljo in praznik It I,eaou-lUeila. Odhoil i/, l.jiiltl t«ii*- (drž. kol.) v Kamnik. Ob 7. uri 'JS nun. ajutr&j, ob 3. uri Ti min. popoluilue, ob 6. url BO min. avefer, oh 10. mi 'M> min. tvočer. (Pnaleilnji vlnk le oh nodeljab iu praznikih ) l*rtli*»«l v l.|iiltl|hii4» drž. kol ) iz Ivatunika. Ob 0. uri N min. zjutraj, nI. I. uri Ki min. dopolnilne, ob 6 ur} 30 min. tvečer, ob 9. uri 6r> min. zven-r. (PohIoiIuji vlak 1« ob nedeljah iu praznikih ) SZ^btT Jabolka in hruške za mošt no 1< ii 11ii ]«*)•• . Ponudbe ped clutro E. 647 5 Rudolfu Moiie v 8tnttg;artu. ^8888—1) Lepo stanovanje se takoj odda v Kranju li. št. 17O. Istotani (9818—a> se vzprejmeiu dijaki iz boi.Š h rodbin. |»r<»vlaji« * N.iUoi iKtiiii opeka, •».».«.•......... okna. vrata itd. Vef se poizve na lici mesta ali pa pri lastniku Valentinu Aooetto, Trnovski pristan it. 14. ,8775-6) Išče se, dn takoj nasto/u. za potovalno pisarno v Severni Nemčiji korespondent kristjan, smoŽen sloventkpgn, lirv takega in nem-f^koga j»ziki< v novo u n |» so u. — Prjazno po-nndbfl pod v1000" na Intornationales Zeitungs Bureau und Annoncen-£xpedit Agram. (8881—1) Trgovina z mešanim blagom. V večjem kraju "a Dolenjskem 8e takoj odda v najboljSem prometu stoji ra trgovina z mešanim blagom — Ve«5 pove g, A. K;lis v Ljubljani. (8795—8) j postranski zaslužek r>" _*0" ! !.l niesoćiio %a osolie vseli poklicnih vrst, l.i ut ' • j»'Č!iti 8 prodajo zakonito dovoljenih sicč.k. — Pouudh na ,,H»iupthttadttaobo Woohsolstabon-Oesollsohsft Adlor & Oomp., Budapost". 8668>18) vn.ii»ii|.ii» i. is:i it-.- ..t^vc-!■» i^AAAri^ie^ Ai Ai Ai Ai Ai AuLAtA A> A* A* Ai 4- A* A> AJS& 5 p ru M W "i Odvetnik DR VLADIMIR ŽITEK 4»t vtiiril Jc svojo pisarno dne 12. avgusta t. 1. peoe-aj v Novem mestu v hiši št. 91 na GIj nem trgu I. nadstropje. -« ^—j •. m»a> - ——i- Pisarniške ure cd 8. 12. dopoiudne in od 2.-6. popoludne. l stnnovl.p nit A Di/ 'SOOhnitLf 0,ym IQ I *li»unvl.jciiii ht.i is, i M- l! CloUlIllifttu* "j d let« 1854, G. kr. privilegirana, večkrat odlikovana Ponlaiiu- in Roman - cement - tovarna v Kamniku na Kranjskem priporoča po nizkih cenah svoj izborni, določbe avstr. društva inženerjev in arhitektov daleč presegajoč izdelek. yaV Mnoga tpriosvala O In kr« vojnih oblaitar. železniških družb, pri-Htansko-stuvluMiskili uradov iu satOOnill podjetij o trajnout.i in trdnosti nnlih oaaaantov pri porabi pri vodnih itavban in ta sisoku b<»vbe ho na npoglad pripravljenu. '€TA3 ('J78H—4) > . izdujiitoli iu DđgOVOrai urednik : J o Hip Nolli. Lastnina in tisk „Narodno Tiskarnu". 859^