152. Min.
XU. leto.
ija vsak dan zrcčer Izvirni! ned*l|e tu prsnulka tar velja po poM prejeman na 14 K, aa po! leta 12 K, aa četrt teta 6K, n «d aieset 2 K. Kdor bodi aam ponj, plate Snio ieto 30 K. — Na naročbo brea Istodobne vpoiiljatva naročnine se ne ozira. — 2a — Dopisi naj se iavolt frankovati. — MtokcpJal se ne vračajo. — Itn m in
Sireiaiitra teistea it. M*
dežele aa vae leto 25 K, aa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Kemčlfo celo leto 28 K. Za vse draga dežele in Ameriko se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tlaka dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat je v Knaflovih ulicah it 9. — Upravniatvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
NmMM itevflke pa 10 h.
Zo pevcčanlt lluMlanskesa kolodvora in izpopolnitev prose UuMjana-Jesenlce-Trjt.
Poslanec Ivan Hr/bar in tovariši so vložili v seji dne 30. jun. tole interpelacijo na železniškega ministra:
Opetovano je že c. kr. železniško ministrstvo priznalo, da so razmere na ljubljanskem južnem kolodvoru nevzdržljive in da je nujno potrebno, da se temu odpomore. Takisto je c. kr. železniško ministrstvo že energično pozvalo južno železnico, naj prične s prezidavo ljubljanskega kolodvora.
Ta poziv in napori mestne občine ljubljanske so izdali toliko, da se je južna železnica odločila predložiti načrt za prezidavo ljubljanskega južnega kolodvora. Po komisionalni obravnavi so ta načrt odobrili vsi faktorji, ki pridejo pri tem v poštev.
Treba je samo še bilo skleniti pogodbo z mestno občino ljubljansko radi prispevka, da se pod železniško progo spelje Martinova cesta. Vsled posredovanja visokega c. kr. železniškega ministrstva se je meseca aprila lanskega leta posrečilo skleniti to pogodbo ter v obojestransko zado-voljnost z naknadnimi sklepi občinskega sveta poravnati vse takrat še ne docela rešene diference.
Južna železnica bi takoj lahko pričela s prezidavo ljubljanskega kolodvora; izrazila je to v to svojo pripravljenost ter postavila v proračun za letošnje leto I. obrok prelimi-niranih stroškov v znesku 250.000 kron. Obenem pa je tudi takoj sprva izjavila, da ne bo vkljub svoji pripravljenosti in navzlic temu, da je že sprejela v proračun prvi obrok, preje pričela z deli, dokler se ne pogodi z visokim c. kr. železniškim ministrstvom glede prispevka ces. kr. državnih železnic, ki bodo močno rabile povečani ljubljanski južni kolodvor, ki ima veljati kot centralni kolodvor.
Pogajanja glede tega prispevka dosedaj še vedno niso končana in poteklo bo zopet leto, predno se bo moglo pričeti s potrebnimi prezidavami na ljubljanskem južnem kolodvoru.
To je tem bolj obžalovati, ker osebni promet dan za dnevom narašča in so obenem razmere tako deso-
latne, da ni mogoče zadostiti vsem zahtevam glede prometa.
Takisto je nerazumljivo, zakaj energično ne pospeši pogajanj radi prispevka c. kr. železniško ministrstvo, ki je vendar proglasilo povečanje ljubljanskega kolodvora za nujno in potrebno in se za to tudi odločno zavzelo pri južni železnici.
Z ozirom na gornja izvajanja vprašamo njegovo ekscelenco gospoda c. kr. železniškega ministra:
1. Ali so njegovi ekscelenci znane te opisane razmere?
2. Ako so znane, ali je njegova ekscelenca pripravljen takoj ukreniti vse potrebno, da se končno vendar enkrat sklene pogodba glede prispevka c. kr. državnih železnic k prezidavi ljubljanskega južnega kolodvora !
V isti seji državnega zbora bo stavili poslanci Ivan Hribar in tovariši tale predlog:
Javna tajnost je, da se proga Jesenice-Trst novih alpskih železnic vkljub enormnim stroškom, ki jih je požrla, ni zgradila tako, da bi odgovarjala zahtevam tako glede osebnega, kakor glede blagovnega prometa. Dan za dnevom se množe pritožbe iz občinstva in kdor si je večkrat ogledal to progo, bo žal moral priznati, da so te pritožbe docela upravičene. Celo organi ravnateljstva državne železnice v Trstu in c. kr. železniškega ministrstva ne ugovarjajo, da so razmere, kakor obstoje sedaj na progi, docela nevzdržljive.
Ako pa so odnosa j i že sedaj tako desolatni, je gotovo, da se bodo še poslabšali, čim se še otvori Turska železnica in se prevzame na to progo še promet Severne železnice.
Nujno je torej potrebno, da se pravočasno odpomore vsem nedostatkom in se ukrene vse, da se bo promet lahko razvijal gladko in neovirano.
Predvsem je treba poudarjati, da je na jeseniški postaji, kjer dohajajo vlaki s štirih smeri, skrajno nevarno vstopanje in izstopanje potnikov, zlasti pri velikih navalih, na primer ob. nedeljah in praznikih in pri romarskih vlakih.
Cesto so ljudje primorani prekoračiti tri do štiri tire, da se je samo čuditi, da se doslej tu še niso pripetile večje nesreče.
Nadalje je treba opozoriti na to, da že sedaj ne zadostujejo potrebam prometni tiri na raznih postajah med Jesenicami in Trstom, kamoli da bi omogočevali, da bi se redno razvijal
narasli promet. To bi lahko imelo zlasti v slučaju mobilizacije nevarne posledice, kar bi bilo tembolj obžalovati, ker so bili pri izberi bohinjske proge zlasti odločilni strategični momenti.
Iz istega vzroka je treba posvetiti največjo pozornost tudi varovalnim napravam. Da je razvijajoči se dim v mnogih predorih železniške proge Jesenice-Trst za potujoče občinstvo skrajno neprijeten in že dal opetovano povod k mnogim pritožbam, je znano dejstvo. Zato bi bilo treba z vso energijo delovati na to, ker so v to na razpolago zadostne vodne moči, da se uvede na tej progi električni obrat.
Iz službenih ozirov je končno potrebno, da se na Opčini in v Gorici zgrade stanovanja za železniško osobje.
Ako se že za progo Jesenice-Trst, ki je takorekoč negovanka železniške uprave, tako nezadostno skrbi, potem lahko trdimo, da se proga Ljubljana-Jesenice naravnost zanemarja in zapostavlja, dasi je na tej progi zlasti v poletnih mesecih osebni promet naravnost velikanski. Najbolj dokazuje to dejstvo, da so postaje kakor Ljubljana državna železnica in Kranj docela nezadostno razsvetljene in da se kranjski kolodvor vkljub dokazani potrebi ne poveča, dasi so tam prometne razmere že take, da jih ni možno dovolj ožigosati.
Tako na primei puščajo skoro vsak dan 20 do 30 za Kranj določenih vozov v Škof j i Loki, ker je postaja Kranj s tovornimi vozovi tako zastavljena, da ni zanje dobiti več prostora. Ko bo otvorjena železnica Kranj-Tržič, kar se zgodi 5. julija, se bodo seveda te nevzdržljive razmere še poslabšale.
Pravzaprav je nerazumljivo, zakaj se c. kr. železniško ministrstvo tako trdovratno upira racionalnemu povečanju kranjskega kolodvora, zlasti ako se pomisli, da je postaja Kranj v okolišu tržaškega obratnega okoliša ,kar se tiče dohodkov, prva za Trstom, da ima torej večje dohodke kakor Ljubljana in Gorica.
Da se bo moglo presoditi, kako velik promet je na tej postaji, navajamo, da se je 1. 1907 prodalo 89.875 voznih listkov, za 7.575 več kakor 1. 1906; odposlalo in došlo je 14.505 po-šiljatev s težo 580.359 kg, 5369 poši-ljatev s težo 158.847 kg več kakor prejšnje leto.
Na postaji v Kranju se vsako leto naklada   in   izklada   12.000 do
13.000 vagonov, ekspedira se okrog 40.000, odda pa okrog 31.000 pošilja-tev. Teža došlih pošiljatev je leta 1907. znašala 51,746.000 kg, odposlanih pošiljatev pa 53,910.810 kg, 4, odnosno 6 milijonov več kakor v prejšnjem letu.
Vkljub navedenemu je na postaji Kranj ostalo vse pri starem in se navzlic naraslemu prometu niso izvršile nobene adapcije. Vzpričo tega je pač nujno potrebno, da se železniška uprava odloči k primernim adaptacijam in pri tem tudi vpošte-va nevzdržljivo stanje poslopja za osebni promet. To poslopje, ki ga krog in krog obdajajo tiri, je treba premestiti ob cesto in pri tej priliki zgraditi mesto dosedanjih, docela nedostatnih primerne uradne lokalitete.
Takisto je tudi nujno potrebno, da se poveča postaja Ljubljana d. ž. radi vedno naraščajočega blagovnega prometa na dolenjskih železnicah.
Podpisanci torej stavijo ta-le predlog:
Visoka zbornica skleni:
V najkrajšem času se naj izvrše te-le adaptacije in naprave na progah Jesenice - Trst in Ljubljana-Jesenice:
1. se naj napravi otočji peron m* Jesenicah;
2. se naj napravijo po trije prometni tiri za trikratno križanje vlakov na posamnih postajali železniške proge Jesenice - Trst;
3. se naj napravijo prometna iz-ogibališča v Štengah in uvede dvo-tirni železniški obrat v Bohinjskem predoru;
4. se naj napravijo varovalne naprave na postajah, zlasti ob predorih ;
5. se naj uvede električni obrat pri osebnih vlakih na progi Podro-žčica - Jesenice - Trst;
6. naj se uvede boljša razsvetljava na postajah Ljubljana drž. žel., Kranj, Bled in Bohinjska Bistrica, v zadnjih dveh postajah zlasti v svr-ho povzdige prometa s tujci;
7. se naj pomnoži število tirov na ljubljanski postaji;
8. naj se izvrše primerne in zadostne adaptacije kolodvorskih naprav v Kranju in 9. naj se zgrade stanovanja za železniško osobje na Opčini in v Gorici.
Ta predlog so podpisali: Iv. Hribar, Thun, A. Štrekelj, Primavesi, dr. Baxa, Kalina, Masarvk, Drtina, Hormuzaki, Hvrš, Mazanec, Suhra-da, dr. K. Holv, Jos. Kotlar, Bukva j,
aLi STE K*
Uarstvo otrok.
Iz zapisnika društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Idrija. (Spisal okrajni sodnik Henrik Sturm.) (Dalje.)
V sledečem omenjam tipičen slučaj nravne propalosti mladoletnega, kakor se čestokrat pripeti na deželi.
Deželno sodišče v Ljubljani je obsodilo 151etnega dečka zaradi tatvine v 2mesečno ječo. Po predpisu, da morajo kazenska sodišča naznaniti obsodbe nedoletnih varstveni oblasti, da ta ukrene potrebne korake, je omenjeni sodni dvor poslal okrajnemu sodišču v Škofji Loki naznanilo o tem; v preiskovalnih spisih je bila namreč označena kot rojstni kraj dečka in bivališče njegovega očeta vas Oselica v okraju škofjeloškem. A po približno enem mesecu je izvedelo omenjeno sodišče, da se nahaja njegov oče že tri leta v idrijskem okraju v žirovski občini. Mož, poklican k okrajnemu sodišču v Idrijo, da pove kaj o svojem sinu, se je odzval povabilu šele, ko se mu je zagrozilo s kaznijo. Takoj se mu je poznalo, da je alkoholik. Skoro neverjetno pa je, kar je pravil. Po na-
vadi alkoholikov je pripovedoval z jokajočim glasom in solzečimi se očmi, da ga je sin zapustil že pred tremi leti in da od takrat ni več nič o njem izvedel. Prav veseli ga, da čnje zopet o sinu. Bil je tako ginjen, da se je začel neusmiljeno jokati. Kmalu pa je njegovo očetovsko veselje zagrenilo sodišče s tem, da mu je odvzelo očetovsko oblast in postavilo sinu varuha.
Dečkova mati je bila umrla pred leti. Vsled očetove pijanosti in pomanjkanja nadzorstva se je zgodilo, da se je vdal fant vlačugarstvu in da se je, čeprav še v šoloobvezni starosti, potikal od kraja do kraja.
Ko se je zaslišaval o njem njegov oče, je bil deček že prestal kazen. Nobeden, njegov oče seve tudi ne, ni vedel, kam se je potem podal fant. Orožnikom šele se je posrečilo, ga nekod iztakniti, ter so ga pripeljali v Zire, v bivališče njegovega očeta, kjer se je postavil pod strogo nadzorstvo in udinjal pri nekem kmetu. Ker se je. izbral kot njegov varuh jako sposoben in odločen mož, se je nadejati, da se bo deček obvaroval pred nadaljnimi pregreški in da bo postal pošten človek, zlasti zato, ker je fant zelo vzprejemljiv za dobre svete, dobrega srca in ubogljiv, kakor so navadno otroci alkoholikov.
Zanimiv pa je ta slučaj, ker osvetljuje nedostatek ljudskošolske uprave.  Vprašati  moramo namreč:
Kako se je mogel deček, ki je bil vendar šoloobvezen, odtegniti nadzorstvu šolske oblasti v času, ko je zapustil očeta l Saj bi bila morala omenjena oblast zapaziti, da manjka deček, in bi bila morala o tem poizvedovati. Gotovo; pomisliti pa moramo, da je fant utekel očetu ravno v času, ko se je poslednji preseljeval iz ene občine v drugo. Oče je poprej stanoval v Oselici, torej v drugi občini in drugem sodnem okraju. Njegov sin je obiskoval tu ljudsko šolo. Ko pa se je oče preselil v drugi šolski okraj, se ni bilo treba šolskemu vodstvu v Oselici brigati za šolski obisk njegovega sina. Šolska oblast v Žireh, kamor se je preselila družina, pa se za šoloobveznega fanta ni mogla zanimati, ker sploh ni vedela, da se nahaja fant v njenem okraju, saj ji ni nihče ničesar o tem naznanil!
Splošno tožijo vsa šolska vodstva o tem, da nimajo nikakih predpisov, ki bi omogočali nadzorovanje šolskega obiska otrok v slučaju, če se ti oziroma njih starši presele v drugo šolsko občino. Dozdaj ni nobene naredbe, ki bi naročala šolskemu vodstvu, Ob. naznani izstop učenca šoli tiste občine, v katero se otrok stalno preseli.
♦
Društvo smatra kot eno svojih prvih dolžnosti, da pazi na tiste mladoletne, ki so se na katerikoli način pregrešili zoper družabni red. Take
vzame društvo pod svojo zaščito na ta način, da poišče v njih najbližji okolici zaupne osebe v to svrho, da nadzorujejo varovance in od časa do časa poročajo društvu o njih obnašanju. Tako se prispeva k bodočemu institutu nadzorstva, ki se bo ustvaril po zakonskem načrtu, tikajočem se kazenskopravnega postopka in kazenskopravnega varstva mladoletnih, katerega je predložila vlada gosposki zbornici. Ta institut bi se porabil pri pogojnem popustu kazni in pogojnem izpustu, bodisi tako, da se ne bi kazen, določena mladoletnemu, takoj izvršila, temveč se dovolil rok, v katerem bi se obsojenec poboljšal; bodisi da bi se kaznjenec, ki bi prestal dve tretjini kazni, pogojno izpustil. Ce bi v tem roku, ki bi bil določen v poboljšanje, pokazalo nadzorovanje, da se je mladoletni zločinec poboljšal, bi odpala kazen oziroma bi se smatrala za prestano; če bi pa v istem roku obsojenec oziroma kaznjenec vendar istotako živel, kakor je poprej, ali če se ne bi brigal za ukaze, ki bi se mu jih dalo, bi moral
nastopiti kazen ,ki se mu je pogojno popustila, oziroma iz katere se je pogojno izpustil. Kakor se iz tega razvidi, bo institut nadzorstva zelo važen in dalekosežnega pravnega pomena. Res ni v vladni predlogi omenjeno, da se bo smelo nadzorstvo izročiti društvom za otroško varstvo in mladinsko skrb, ali dvoma ni, da se bo v krajih, kjer obstoje taka dru-
Upraralštva telefon st. 85.
dr. Tresič, Conci, Tonelli, dr. Ry-bar, dr. Laginja, dr. Slama, Bianki-ni, Spinčie, Mandič, Peric, dr. Hajn, dr. Kaftan, Malik, Chaloupka, Bojta, Pad'our, Rata j, K. Sablik, F. Sta-nek, Maštalka, Bulin, Kulp, dr. J. Prodan, dr. Bugatto, Onciul, dr. G. Gentili, Bellegarde, Bufival, Klo-fač, Choc, Fresl, dr. Ploj, O. Giin-ther, Kadlčak, Brdlik, Jar. Rvchte-ra, Faidutti, Ing. Neumann, dr. Srb, dr. Velich, Bekovič, dr. Dulibič, F. Ivanišcvič, Simionovici, Ježovnik, dr. Hlibowizki, Korol, Kurylowicz, Šilinger, Hubka, Dobernig, Dawy-diak, J. Naprstek, Roblek.
Državni zbor.
Dunaj, '2. julija. Današnja seja je bila posvečena Malorusom, ki so po svojih najboljših govornikih razložili vsa zatiranja in šikaniranja, ki jih morajo prestajati pod poljsko upravo v Galiciji. Nujna predloga poslancev Breiterja in R o m a n čuk a zaradi nasilstev poljskih orožnikov proti maloruskim kmetom so bila po daljši debati odklonjena, vendar se bo o obeh predlogih rednim potom še razpravljalo. — Potem je poslanec dr. T r y 1 o v -s k i utemeljeval svoj nujni predlog o preganjanju maloruskih telovadnih in gasilnih društev v Galiciji. Minister notranjih del baron Bie-nerth je povedal, da so se o stvari vršila natančna poizvedovanja, ki pa še niso končana. Ko se to zgodi, poda minister obširna pojasnila. Minister je zavračal očitanja, da so se pod sedanjim gališkim namestnikom preganjanja telovadnih in gasilnih društev poostrila. — Govorilo je še več poslancev, med njimi tudi grof Dzieduszycki kot glavni govornik contra, nakar se je razprava prekinila do jutri. — Poslanec H a -genhofer je predlagal preuredbo zakona o društvih in shodih.
Iz odsekov.
Dunaj, 2. junija. Grajalni odsek se je konstituiral ter si izvolil za predsednika poslanca H a g e n -h o f e r j a. Odsek je izrekel grajo poslancu Heroldu.
Justični odsek je razpravljal danes o predlogi, naj se zviša znesek službenih dohodkov, ki ne smejo zapasti rubeži. Poročevalec poslanec Liebermann je predlagal, naj se rubeži prosti minimalni službeni dohodki določijo na 2400 K, ne pa na 1900 K; pri pokojninah se naj ta
štva, moralo posluževati i njihove pomoči.
*
Otroci se radi zabavajo s tem, da se skrivajo. Vendar pa more taka igra pri danih okolščinah postati nevarna, zlasti če skuša nedorasel otrok igro praktično porabiti. Tako se je 131eten sinček nekega dninarja več kot dva meseca tako dobro skrival, da se ga ni moglo najti. Njegovi starši so prerevni, da bi bili mogli poleg sebe rediti še njega; zato je služil deček že od svojega 9. leta naprej pri raznih posestnikih in v raznih občinah, največidelj pa v sodnem okraju vrhniškem. Tu je prišel vsled tatvine v preiskovalni zapor, ali vsled mladoletnosti se je kazensko postopanje ustavilo in dne 26. februarja t. 1. je bil izpuščen. Koncem marca se je pomudil pri svojem oč* -tu, od tedaj pa je izginil. Vsa poizvedovanja potom policijskega lista za Kranjsko niso imela uspeha. Šele začetkom junija mesecase je deček, na-veličavši se brezposelnega pohajanja, sam vrnil k staršem in jim pravil, da se je klatil po ljubljanski okolici. Odslej naprej bode stal pod zaščito društva.
* *
Kakor je bilo že začetkoma omenjeno, ne pomanjkuje idrijskim delavcem kruha, niti služečim delavcem in provizionistom, niti njih vdovam in otrokom, katerim se izplačuje provizija ravno tako v žitu in v
znesek zviša od 1200 na 1500 K. Sploh pa se smejo dohodki v privatni ali javni službi nameščenih zaru-biti le do tretjine. Dasi se je vladni zastopnik najodločneje izrekel proti temu predlogu, ga je odsek vendar sprejel.
Gospodarski odsek je sprejel v podrobni razpravi zakon glede trgovskih pomočnikov. Sprejet je bil tudi predlog poslanca N e u m a n -na, da se v določbe "tega zakona sprejmo tudi uslužbenci tobačnih to-varen in loterij, odklonjen pa je bil predlog poslanca Forstnerja, naj bi se pritegnili tudi pomožni delavci v trgovinski obrti.
Vinorejski odsek je po daljši debati sprejel resolucijo, v kateri se vlada poziva, da ukrene vse potrebno, da se hladnim potom napravljeno žganje (mešanice z raznimi ekstrakti), ne sme prodajati za pristno žganje.
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 2. julija. Položaj se je danes nekoliko izboljšal. Ministrski predsednik je namreč izjavil nekaterim voditeljem nemških strank, da vlada ne vztraja več pri zahtevi, da bi se moralo o zakonu glede zvišanja davka na žganje razpravljati nujnim potom. Pri sedanjem razpoloženju vlada najbrž niti ne bo zahtevala pooblastila, da bi se davek na žganje začasno zvišal, temuč se bo zadovoljila z razdelitvijo kontingenta. S tem pa tudi odpade za nemške poslance iz Češke vzrok, da bi zdrževali svoje štiri nujne predloge, ki so spravili vlado v tolike zadrege ter bi bili kmalu zrušili nemško »Gemeinburg-schaft«, ker so imenovani poslanci vložili te nujne predloge brez dogovora v klubu. Nove skrbi pa provzro-eajo vladi Malorusi. ki so napovedali, da vložijo jutri devet nujnih predlogov. Ako se vladi posreči odstraniti vse ovire, in ako se odreče razpravi o zakonu glede zvišanja davka na žganje, se zaključi zasedanje koncem prihodnjega tedna ali najpozneje 15. julija.
Vatikan in Wahrmundova afera.
Rim, 2. julija. Klerikalna »Correspondenza romana« izjavlja, da so vesti o odpoklican ju dunajskega nuncija Granito di Belmonteja popolnoma neosnovane. V Vatikanu baje na kaj takega ne mislijo, ker so iiesporazumljenja med nuncijem iu ministrstvom zunanjih del odstranjena ter se smatra ta stvar sploh za rešeno. — Temu nasproti pa piše »Corriere d' Italia«, da je \Vahrmun-dova afera še vedno pereča. Vatikan vztraja na svojem stališču, da tak mož, kakor je Wahrinund, ne sme poučevati cerkvenega prava.
Črna gora in Srbija.
Bel grad, 2. julija. Vladno glasilo »Samouprava« piše, da nosi odgovornost za cetinjsko afero z bombami, ki neugodno vpliva na srbsko-črnogorsko razmerje, le črnogorski ministrski predsednik T o m a n o -v i č. Ta je zahteval izročitev v Srbiji živečih črnogorskih dijakov z grožnjo, da provzroči drugače evropski škandal. Ker so srbska sodišča na podlagi srbskih zakonov odrekla izročitev, je Tomanovič izpolnil svojo grožnjo s tem, da je v cetinjski pravdi na sramoten način obrekoval Srbijo in njeno dinastijo. Vzbuditi je hotel na stroške Srbije senzacijo po Evropi. Ta škandal pa ni evropejski, temuč škandal srbstva. Tomanovič se je skazal pri tem za slabega slu-*
seve jako mali gotovini. Vendar pa je prehranitev rudarjev iracionalna in nezadostna. Vzrokov za to najdemo mnogo, a naštevanje vseh bi prekoračilo obseg navadnega sejnega zapisnika. Zlasti pa dobivajo osiroteli otroci tako hrano, da vpliva pogubno na njih telesni in duševni razvoj. Žitni kruh in koruzna polenta jih ohrani baš pred izstradanjem. Mleko, stročji sadovi, krompir itd., se mora kupiti. Osirotelim otrokom pa je to nemogoče, ker ni v hiši toliko g-otovine. Zakaj z denarjem, ki ga dobi vdova kot provizijo, plača jedva stanarino, ne more si pa nabaviti drugih potrebščin, na primer obleko, perilo, obutev itd. Kako naj bi pač mogla revna in večinoma bolehna vdova z dvemi ali več nedoraslimi otroci ob proviziji mesečnih 5 ali v najboljšem slučaju 7 K, ki jih dobi poleg žita v gotovini, izhajati tako, da bi pokrila vse 'stroške za življenje t Postranski zaslužek dobi le s pletenjem čipk, kar je domača industrija v celem sodnem okraju idrijskem. Toda ta zaslužek je prav mal. Da se zasluži povprečno 60 vin. na dan, se mora delati naporno pozno v noč. Zaradi tega so večina tistih, ki prosijo društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb materialnih podpor za vzgajanje otrok, rudarske vdove, Mi brez potrebne pomoči ne morejo na noben način oskrbovati in odgajati otrok.
(Konec prihodnjič.)
žabnika svojega gospodarja in še slabšega služabnika Srbije. Srbija je izišla iz te pravde povzdignjene glave, madež pa je ostal na črnogorsko-srbskem razmerju. Po celem slovan-stvu se govori le z zaničevanjem o škandalu, ki pade zanj vsa odgovornost na Tomanovića.
Ministrska] kriz« v Srbiji.
B e 1 g r a d , 2. julija. Dr. Mila-
novič je prevzel misijo, da dožene sporazumljenje med staro in mla-doradikalci glede programa za bodoče delo v skupščini. Največje težave dela trgovinska pogodba z Avstro-Ogrsko. Dočiin predlagajo starora-dikalci, naj se rešita proračun in trgovinska pogodba, v jeseni pa se naj potem brez razpusta skupščine sestavi koalicijsko ministrstvo iz obeh skupin, vztrajajo mladoradikalci pri tem, naj se reši proračun brez apanaže za prestolonaslednika, trgovinska pogodba se naj izloči, a v jeseni naj koalicijsko ministrstvo izvede nove volitve. Ako mladoradikalci nc popuste, se Velimirovićevo ministrstvo najbrž ne bo moglo sestaviti.--
Ker ni mogoče doseči z mladoradikalci sporazumljenja, ne vstopita v novo ministrstvo ne dr. Milano-v i ć , ne Miloša vi j ević. Govori se zopet o Pašičevem ministrstvu, v katerem prevzame Stojan P r o t i č notranje posle. Tako ministrstvo pa bi se ne moglo predstaviti skupščini, temuč bi jo razpustilo in razpisalo nove volitve.
Strahovlada v Perziji.
London, 2. julija. V Tebrisu so bili krvavi spopadi, pri katerih je padlo na obeh straneh nad 80 oseb. V mestu živi mnogo Rusov, ki so v neprestanem strahu za življenje.
Petrograd, 2. julija. Iz Se-bastopola so poslali v Kaspiško morje mnogo mornaričnih častnikov, 300 mornarjev in topničarjev, da se pri-dele ruskemu brodovju. Ta odredba je namenjena za slučaj, da bo treba v Perziji ruskega posredovanja.
Dopisi.
Iz Dobračeve. V umazanem »Domoljubu«, ki ga izdajajo nevredni duhovniki, v številki od 24. junija t. 1. se nekdo spodtika nad tem, da sta prostovoljni gasilni društvi Do-bračevoinŽiri odpovedali nadaljede-lati štafažo pri procesijah. »Domoljubov« dopisnik mora biti ali jako jezuvitski ali jako neumen, ker pravi, da pričakuje še nadalnje štafaže gasilnih društev pri procesijah. Občani ne podpiramo gas. društev v namen, da bodeta hodili k procesijam, marveč da nam v slučaju nesreče prihitita na pomoč. Poznamo naše ognjegasce in vemo, da se kakor taki ne vtikajo v politiko, ter da nikdar ne vprašajo, pri kom da gori, marveč le kje gori. »Domoljubovo« dopisunče se seveda za to ne briga, on hoče v društvu prepir zasejati in zato ščuje v »Domoljubu« prav, ker ve, da Čita »Domoljuba« le najbolj nerazumno ljudstvo, ki še verjame v izganjanje hudiča iz človeških teles ter v različne čudeže. Ker je v naših gasilnih društvih, tudi takih ljudi, ki čita jo »Domoljuba«, a so vseeno pridni gasilci, zaradi tega svarimo »Domoljubovega« dopisnika ruvati proti prepotrebnemu gasilnemu društvu. Nas le veseli, da so naši gasilci začeli posnemati brate Čehe. Le tako naprej, korak za korakom. Priporočali bi našim vrlim gasilcem čitati le tiste časnike, iz katerih se kaj nauče; tiste časnike, ki priporočajo lur-ško vodo kot zdravilo, naj puste na miru; taki časniki so za stare terci-jalke ne za resne ljudi.        Anti—
Razvitje zastave pevskega društva „Ljubljanski Zvon"
K poročilu o razvitju moramo Se pripomniti, da jo vse dekoracije če prav z majhnimi pripomočki izvršil jako okusno društveni odbornik g. Slavko Zor. Društvu so dospeli nastopni brzojavni in deloma pismeni pozdravi:
Plzenj. — Vybor peveoke župy Plzenske — Pallovv vita vzacnou pri leži tost kdy muže z upnmneho srdoe projeviti Vam blahopratii ku-vyznamne Vaši sla vnos ti. Neoht' prapor Val sjednocuje bratrv pevce ku pesteni, udržovani a šleohteni pisne slovanske k uit laskou lneme všeslo-vanskou. Vašemu dihi mnohu zdaru vola za vybor peveoke župy Pizeiiske-Pallovv — Karel S oh w ar z t. 6. jed natelj, I. Fiigner t. 8. starosta.
Strakonice. — Vale spevvc neoht7 budi vzajemnost slovanskou. Peveoky spolek „Zvon" Strakonice, Kosa tka, predseda, S tetka jednatel.
Tf ebeohovi oh e. — Bratrske-mu zpevaokemu spolku „Ljubljanski Zvon" v Lublani projevujeme srdeone piani nejlepŠiho zdaru nastavajicioh slavnostnioh dnu. Zensky zpevaoky spolek „Libuše" v Trebeohovicich. —-Božena Soačkova pfediedkvnč, Anna Bervidova, jednatelka.
Žižkov. — K Valim velkym narodnim slavnostem ktera se konaji ve dneh 27 a 28 Června, prejem mnoho zdaru, by nadale pronikal zpev lidn slovenstva. S bratrskym posdravem za „Zp£vaoky spolek „Lyratf v Žižkove — Jar. F a. bera t. č. jednatel.
V Slanem. — Ku velevyznamne slavnosti Vali zašila me Vam, draži bratri, srdeone pozdravy z druinyoh Čeoh s pfaoim, aby prapor Val, jejž oo obraz svornosti a bratrstvi vsty-čite nad hlavami svymi, py§ne trčel vzhuru jsa z ar p ven sy m bolem sily a vzajemnosti slovanske. Peveohy spolek „Dalibor" v Slanem: Jos. Č ižek, Z. K mine k jednatel.
Roudnioa. — Jedaota „Rip" v Boudnioi preje se srdoe plneho zdaru Vaši narodni slavnosti a vola s Tami: Zpevem k srdci, srdoem k vlasti. Za Jednoto „Ripu v Roudnici — Eduard Peli ženo vsky t. č. jednatel.
Zagreb. — TisuČe hrvatskih pjevača, s draženih n Savezu, sroem i duhom pričivaju vašoj slavi, želeci, da nov vaš barjak vodi pjesmom sa dom suđenoj slobodi. —Ur v. pjev. S a v e a.
Bakar. — Priključujemo se da-nažnoj slavi sa poklikom:  Živilo slo vensko pjevačko društvo „Ljubljanski Zvon".    —    Pjevačko društvo „Sklad" u Bakru.
Bi h a 5. — Današnjoj bratskoj slavi prisustvuje duhom — „Hrvatski Krajišnik."
Karlova o. —Pri Vas nam. sr oe biti hoče, jer nam dojti ni mogoče, za to u duhu dajemo ruku zastavi Vašoj naj bude krasno! Živi Bog, živi braću SJovenoe! — Društvo „Nada".
Županja. Pjesmom slobodni, slobodom prosveti! Naprej sastava Slave ! Bratski pozdrav: — „T o -m isl a v".
Zagreb. Uz barjak taj, Sto svetite ga danas, ko Čvrsta hrid svak nepomično stoj, nek viek vaš bodi Čist i neokaljan, ustrebali za dom i rod u boj! — „Kolo", Zagreb.
Zagreb. — Svim ljubiteljimi lijepe pjevačke umjetnosti i borio-oima za narodne ideale, sabranim pod novo posvečenim barjakom, kliče „Vienao" Živio! — Za glasbeno pjev. društvo „Vienao" : Hi nko Lesik, predsjednik.
Zagreb. — Žaleći duboko, da ne možemo sudjelovati velebnoj slavi posvete vašeg barjaka, to se duševno pridružujemo toj slavi željom, da „Ljubljanski Zvon" širi po gora i dolina krasnu vašu pjesmu na čast i diku slovenskom roda, jer to je i naš ponos, zato što je Slovenac i Hrvat za uvjek brat i brat. — Za pjevački zbor „Zvonimir": To-polčić, predsjednik.
Bled. — Zvoni „Zvon ljubljanski po oeli Kranjski. — Mlakar, Vrinš ek.
Hodiše na Koroškem.— Čestitamo k razvitju zastave in Vam pošljemo zastopnika, drugi se v duhu veselimo z Vami in Vam želimo, da bi zvabil „Ljubljanski Zvon" vse prijatelje petja pod svojo zastavo. — Slov. pev. društvo „Hodišeu na Koroškem: JožefDovkar, Jernej ModriČ.
Kranj. — Bratskemu pevskemu društvu Čestita podpisani odbor ob tej slovesnosti z opravičeno nado, da bo društvo tudi v bodoče delovalo z isto vnemo in ljubeznijo kakor dcslej v prospeh mile naše slovenske pesmi, oprto na program naprednosti in svobodomiselnosti. Z bratskim pozdravom! — Za pevski zbor „Narodne čitalnice" vKra nj u: Fr. Ivano, t. č. načelnik; V. Rus, t. Č. odbornik.
L j ubl j an a. — Blagovolite vzeti na znanje izraz naših najiskrenejših simpatij in čestitk ter Vam kličemj ob razvitju Vašega prapora, krepak bratski: Na zdar! — Telovadno društvo „Sokol II.tf v Ljubljani.
Ljubljana. — Povodom razvitja društvenega prapora usoja se podpisano društvo slavnemu društvu iskreno čestitati z odkrito željo, da bi se slavno društvo lepo razvijalo in z lepo pesmijo služilo narodu v spod-bujo in sebi v čast. Želeči slavnemu društvu obilnih uspehov beležimo z izrazom našega naj odličnejšega spoštovanja.— Slovensko trgovsko društvo „Merkur". I. podpredsednik: A. Lilleg; tajnik: Fran Golob.
Ženeva  v Švici: „Zvonke, mile melodije Vro naj iz sroa globin, Ob akordih lire vije Vaš se spev naj do višin!" Brat peveo Drago Vidio.
Slovenci!
V soboto zvečer pred praznikom slovanskih bla-govoetnlkov sv. Cirila In Metoda prliglte kresOve širom naie lepe slovenske domovine!
Dnevne vestL
V Ljubljani, 3 julija.
— Za deželnega glavarja na Goriškem bo imenovan v najkrajšem času dosedanji deželni glavar dr. Pajer. Podglavar pa bo, kakor vse kaže, dr. Gregorčič. Vladi je ta mož tako prirastel k srcu, da se kar ne more ločiti od njega. On sam je sitnaril okoli, končno pa se je pokazala neka čudna popustljivost pri možeh, ki so poklicani nastopiti kar naj energične je proti dr. Gregorčiču, in rezultat bo ta, da bo imenovan za podglavar j a dr. Anton Gregorčič; torej eden izmed 5 izvoljenih klerikalnih poslancev. Sicer je res, da je podglavarstvo le neko častno mesto, toda klerikalna stranka bo to znala izkoristiti v svoj prid, kar se bo dalo. Gregorčič pa bo imel še več poguma, zahtevati tudi eno odborniško mesto. Kdo ve, kako vlogo bodo igrali pri tem Lahi, posebno Pajer? Ali misli kdo, da zapusti svojega zvestega Gregorčiča f Ne verjamemo, da bi storil kaj takega! Zdi se nam verjetneje, da stori vse, kar bo v njegovih močeh, da bi se pozicija slovenskih klerikalcev v deželnem zboru utrdila tako, da jih bo imel vedno na razpolago. Ako bi prišlo do te neverjetnosti, da bi dobili slov. klerikalci eno odborniško mesto, napredujaki pa tudi eno, potem se bo pela v deželnem odboru naprej stara Pajerjeva pesem. Nikakega dvoma ni, da delajo vlada, slovenski klerikalci in laški poslanci na to, da kolikor mogoče oslabijo stališče slovenskih protikle-rikalcev ter podkrepijo kolikor mogoče stališče slovenskih klerikalcev. Ker so tisti, ki odločujejo, povsodi Lahi, se ne ve nič, kaj vse se utegne zgoditi, kakšna presenečenja še lahko prispo na dan. Deželni zbor goriški bo sklican šele meseca septembra; dotle bo še dosti časa, da prevdarijo vse naklepe, kako bi opeharili slovensko protiklerikalno večino. Na tej je ležeče, da čuje neprestano ter se postavi s svojimi volilci energično v bran proti zvitim nakanam vlade, Lahov in slovenskih klerikalcev. Ako bi imele pa spletke dozoreti ter prinesti goriškim Slovencem nepričakovane sadove, potem se brez dvoma vzdigne na Goriškem velikanski vihar, ki pokaže vladi in njenim varovancem, da se je zadnjikrat norčevala z goriškimi Slovenci ter jih pehala pod peto njihovih najhujših sovražnikov Lahov in črnih brezdomo-vincev. — Da upajo slov. klerikalci na pomoč Lahov glede deželnega zbora in odbora, sledi tudi iz tega, da se niso nič preveč angažirali pri bojkotu po dogodkih z binkoštnega ponedeljka v Gorici. Zveza med Pajer-jem in Gregorčičem še živi. Kdo ve, kaj bomo še doživeli!
— Pri mariborski pošti vladajo naravnost škandalozne razmere. Ne samo, da večina uradnikov in pod-uradnikov ne razume slovenski, postopajo nekateri nemški uradniki nasproti slovenskim strankam jako ošabno in oblastno in ne dajo če tudi razumejo na slovenska vprašanja niti odgovora. Ce hočeš dobiti slovenske tiskovine, pošiljajo te od Poncija do Pilata. Slovenska uradnika sta samo dva. Slovenska ofieijan-ta tudi dva in še od teh mora eden proč, za to, ker se ni dal od svojega predstojnika oklofutati (!). Dotični oficijant je izpolnil, kar je popolnoma pravilno neko nakaznico s slovenskim naslovom tudi slovenski in zato mu je njegov predstojnik grozil s »paar Watschen«. — Tako postopajo nemški uradniki proti Slovencem, dočim se nemškim oficijantom, ki so bili radi poneverjenja pisem v preiskavi, nič ne zgodi! Mi prosimo nujno naše državne poslance, da storijo vse potrebne korake, da se na mariborski pošti tem škandaloznim razmeram enkrat za vselej konec naredi in da se nastavljajo pri nas le uradniki, ki so tudi slovenskega jezika popolnoma zmožni. Dočiin morajo slovenski uradniki na tujem službovati, šopiri se na domačih tleh ošabni Nemec in nemškutar.
— »Slovanska gospodarska družba« na Dunaju. V sredo 1. t. m. je bil v dvorani »Slovanske Besede« na Dunaju ustanovni občni zbor »Slovanske gospodarske družbe s sedežem na Dunaju«. Na občnem zboru so bili zastopani vsi slovanski poslanci razen poljskih. Navzoči so bili češki poslanci dr. Šileny, dr. Slama, Diirich, Stanek, dr. Hajn, dr. Vrtal, Choc, Naprstek, Keichstadter, Kotlar, Švejk, Pad'our in Okleštek, Rus dr. Markov, hrvaški saborski poslanec Stjepan Radić in jugoslovanski poslanci Hribar, Štrekelj, Mandič, dr. Laginja, Spinčić, Biankini, Iva-nišević in dr. Krek. Zborovalce je pozdravil predsednik osnovalnega odbora dr. Lenoch, na kar je poslanec dr. Šileny v obširnem govoru razpravljal o gospodarskem programu novo ustanovljenega društva. Glavno polje društvenega delovanja bo Dalmacija in slovanski jug vobče. »Slovanska gospodarska družba« se
bo bavila z izvozom, s trgovskimi, obrtnimi in industrijskimi podjetji. Pri tem imajo sodelovati vsi slovanski narodno gospodarski zavodi v Cislitvanski. Predsednik »Narodnega sveta« na Dunaju dr. Drozda je z zadoščenjem pozdravil ustanovitev tako važnega društva kakor je »Slovanska gospodarska družba«, na kar je bil izvoljen odbor, obstoječ iz 21 članov, v katerem so zastopani slovanski poslanci vseh strank ter češki finančni in obrtni krogi dunajski. Za predsednika »Slovanske gospodarske družbe« je bil izvoljen dunajski odvetnik dr. Lenoch, za I. podpredsednika poslanec Ivan Hribar, za II. podpredsednika poslanec dr. Šilenv, za III. podpredsednika pa poslanec Matko Mandič.
— Imenovanje. Za skriptorja na goriški licealni knjižnici je imenovan g. dr. phil. A r n e j c , koroški Slovenec.
— Iz šolske službe na Koroškem. Šolski vodja g. Jakob K o v a č i č v Žvabeku je imenovan za nadučitelja. pri Sv. Primožu.
— Imenovanje pri pošti. Poštni oficijal Anton M i r n i k v Celju je postal višji poštni oficijal.
— Shod za slovenske šole pri Sv. Jakobu v Trstu je bil snoči v Trstu. Udeležilo se ga je okoli 800 oseb. Govorili so na shodu drž. poslanec dr. Rybaf, Može, Muha, Barič, Kreše-vič, dr. Gregorin. Odposlala se je na ministrskega predsednika in naučne-ga ministra, ki je glavna ovira, da še ni teh šol, brzojavka, v kateri se urgira končna rešitev vprašanja slovenskih šol v Trstu še pred začetkom šolskega leta.
„Matica Slovenska". Knjige „Matice Slovenske" za 1. 1908 so se začele tiskati in izidejo brezdvomno začetkom decembra t. 1. Po pravilih (§ 3) se članarina plačuje v prvi polovici vsakega leta. Lani več Članov ni moglo dobiti knjig, ker so se prijavili, ko je bilo število naklade davno že določeno. Ako se pošlje članarina po določbi pravil, so gg. člani in „Matica" ovarovani neprilik.
Družbi sv. Cirila i a Metoda je poslala častita rodbina dr. Maleri-č e v a v Črnomlju 20 K mesto venoa na grob umrlemu Viktorju In-gliČu. — Učenci neke šole na Spodnjem Štajerskem hočejo biti koristni svojim obmejnim bratoem, nabrali so starega denarja in rabljenih poštnih znamk. — G. Anica Zablača-nova na Dolih pri Borovljah se zanima dejansko za našo družbo, za katero nabira prispevkov. — Živeli pospeševatelji naše družbe!
Velika vrtna veselica slov. trgovskega društva „Merkur" dno 5. fulifa t* 1» Iz trgovskih krogov so nam pile: Včeraj smo priobčili, da bo na tej veselici postavljen zverinjak in panorama in glej, takoj je naraslo zanimanje in povpraševanje po na-daljnih detajlih o tem zveiinjaku. In ker smo res pozabili povedati najvažnejše, moramo to danes popolniti. Lastnika tega zverinjaka h ta svetovno znana brata Plutski & Flutski ter do-speta v nedeljo dopoldne s posebnim vlakom v Ljubljano, nakar se prične takoj prevažanje zverin na določeni prostor. Ves prevoz bo nadzoroval g. Štefan Žejn. Brata Plutski & Flutski postavita svoj zverinjak zadnjič in bodeta kasneje potovanje popolnoma opustila. Zverinjak bo radi tega na veselici dražbenim potom naprodaj in svetujemo cenjenim obiskovalcem in prijateljem živali, da se dovolj dobro pripravijo za nakup. Kobencelj, zvita glavica, že sedaj premišljuje, kako bi prišel do kavke po imenu „Katikau, ker ve, da je taka živalioa zelo zabavna, nenavadno nadarjena in še posebno imenitna, ker je doma celo is Avstralije. Naprodaj bode tudi ab-normiteta, in sicer velik orel po imenu „Joki Bum po Tamki hoju, doma iz severne Japonske in je poraščen s Ščetinami. — Vsak si bode vse to lahko ogledal in tudi lahko kupil. — Vse je že pripravljeno, veselica je pred durmi. Paviljoni se že postavljajo, električna razsvetljava se tudi že dela, "vse je živo na vrtu, vse kaže, da bodeta to delo in ta trud ustvarila res nekaj imenitnega. Dobitki za sreooiov so v resnici lepi in dragi. Vsak dobitek pa je obenem tudi praktične vrednosti tako, da bo vsakdo, komur bode sreča mila, da kak dobitek zadene, lahko zadovoljen in se ga bode lahko razveselil. — Še enkrat naj omenimo tudi našega Kobenolja, ki se kar poti od dela in truda. Njegova kmečka gostilna bo zbirališče vseh najveselejših in smeha željnih dušic, tam bo koncentracija pravega zdravega kranjskega humorja. In kaj imamo še povedati? Da se veselica vrši ob vsakem vremenu; ob deževnem vremenu se vrši veselica v prostorih »Narodnega doma" in areni.
Pisarna slovenskega trgovskega društva »Merkur1 bo v nedeljo, dne 5. julija t. L, s ozirom na to, ker pride ta dan več izvenljub-ljanskih trgovcev in sotrudnikov na našo veselico, za le-te v informativne namene odprta od 8.—12. ure dopoldne in od 2.—6. ure popoldne.
Ljubljanskemu utiteljatvul Socijalni odsek ljubljanskega učiteljskega društva je sklenil v svoji seji dne 2 julija, da priredi jutri v soboto, dne 4. julija ob 4. popoldne na Zelenem hribu ob Dolenjski cesti v proslavljanje šolskega sklepa velik Učiteljski sestanek. K temu sestanku se vabi najvljudneje vse ljubljansko učiteljstvo s svojci in prijatelji. Pričakovati je mnogobrojne udeležbe, ker je pač vsak potreben razvedrila in zabave po dolgem in napornem delu. Solidarnost ljubljanskega učiteljstva se naj pokaže zopet enkrat v lepi luči!
Vojaški veteranski kor v LJubljani. Za jubilejno slavnost v nedeljo 5. t. m. je določen naslednji spored: ob 7. uri zjutraj zbirališče veteranskih društev pred Koiizejem : ob pol 8. uri odhod k maši v iarno cerkev sv. Jakoba; po maši pohod po mestu; ob 9. do pol 12. ure dopoldne zajtrko-valni koncert na vrtu „Narodnega doma". — Sodeluje popolna „.Ljub ljanska društvena godba". Vstop prost. Ob 4. uri popoldne veselica na vrtu pivovarne „Kosler" s prijaznim sodelovanjem vojaške godbe o. in kr. peš-polka Leopold II. kralj Belgijcev št. 27. Iz prijaznosti sodeluje tudi slov. delavsko pevsko društvo „Slaveo". Raznovrstna zabava in u metalni ogenj. Vstopnina 40 vinarjev za osebo. Čisti dobiček določen je za jubilejna sklada „Otrok" in Vojaški veteranski invalid". Za slučaj neugodnega vremena preloži se veselica na nedeljo, dne 12. julija 1908.
Koncert srednješolskega god-benega orkestra je danes zvečer v veliki dvorani „Narodnega doma". Začetek ob osmi uri. Spored je prav zanimiv, oene so zmerne. Po koncertu se vrši ples. Kakor znano, tvorijo ta orkester hrvaški srednješolci iz Zagreba. Zato pozivamo narodno občinstvo, da se pri reditve bratske mladeži udeleži v polnem Številu.
Velik kres, spojen z umetelnim ognjem, s spuščanjem raket in streljanjem iz to piče v, se bode žgal na predvečer slovanskih blago vestni kov sv. Cirila in Metoda, kakor običajno, na posestvu g. Frano Babica na Golovcu nad vojaškim streliščem.
Kres sv. Cirila in Metoda bo gorel jutri zvečer na Ribniški svatih na Veliki gori nad Ribnico. Ta kres, ki bo gorel 1150 metrov visoko, se bo videl z ljubljanskega G-radu.
Podružnica zidarjev v LJubljani priredi v nedeljo 5. t. m. točno ob 2. popoldne pešizlet na Fužine. Odhod z Radeokega oegte št. 28 iz društvenih prostorov z domžalsko godbo na čelu. Zbirališče ob eni uri popoldne. Pred odhodom slikanje vseh izletnikov. Ob 3. popoldne zidanje Babilonskega stolpa na Fužinah pri Štajercu. Tem potom pa tudi odbor naznanja dogovorjeno z gostilničarjem z ozirom na po draženje piva, da se ga isti dan ne bode točilo k večjemu* na izrecno željo in opozarjamo občinstvo na prav dobro znani dolenjski oviček in štajerska ter druga pristna vina.
Iz Št. Vida nad LJubljano, v
torkovi številki nSlovenca" nas vabi lOanfarjev Tone k blagoslovljenju tukejšnega gasilnega doma, ter pri tem zelo vneto hvali svojo veliko požrtvovalnost Zares, srečni Št. Vid, ki imaš tako požrtvovalnega moža. Toda gosp. župan Belec, dovolite, da vas vprašamo: Zakaj ste dali na gasilni dom, kateri je — kakor vi trdite, tako sigurno zgrajen — napraviti le provizorČno streho? Hm, kajne, vi že veste, zakaj. No pa se tudi nam dozdeva, da prejkone zato, da jo bo-dete — kadar vam pride gasilni dom v last — z manjšimi stroški dvigni.i ter prenaredili po svoje. Saj bi to pri vas ne bilo prvič. Menda je vam še v spominu, kako je bilo z nRoko-delskim domom", kateri je na vse zadnje tako lepo padel v roke vaši požrtovalnosti. No, pa — g. župan le urno strižite svoje backe, dokler se vam puste, in dokler imajo še kaj volne na sebi.
G. kr. a v str državne želez« niče Da imajo izletniki, ki pridejo z vlakom št. 916 v Trbiž, ob nede-ljih in praznikih priliko, obiskati be-lopeška jezera, bode dogovorno s c. kr. ravnateljstvom drž. žel. v Beljaku za ostali čas v veljavi stoječega poletnega voznega reda. poČenši s 5. julijem t. 1. vozil ob nedeljih in praznikih vlak št. 1727 na progi Trbiž Rateče Belapeč z naslednimi prometnimi časi: Trbiž odhod ob 117 m pop., Belapeč postaj elišČe odhod 131 m pop., Rateče-Belapeč prihod 1*37 m pop.
Poiar na Bledu Škoda, ki jo je provzročil poiar, znaša 300 do 400 tisoč kron, zavarovanega pa je samo 120 tisoč kron. Ponesrečenci so res podpore potrebni, saj jim primanjkuje najpotrebnejšega za Življenje. Podpore za pogoreloe se sprejema o tudi pri načelniku posojilnice g. Jakobu Peternelu.
Za pogorelce na Bledu je darovala posojilnica v Radovljici 1000
kron, posojilnica na Bledu 500 K, gdč. Josipina Jekler 100 K, g. Jakob Peternel 30 K, g. Josip Zirovnik 10 kron.
Slovenski turist nam piše: Pre teklo nedeljo sem obiskal naš prekrasni gorenjski Vintgar in Bled. Očaran sem bil naravnih krasot, ki so se mi nudile vsak trenutek druga čoe. Ravno tako sem pa bil raz očaran, kar sem drugega videl. V gostilni pri Ž umru se dobi samo Ker-novo pivo iz Beljaka, dasi morda gosp. Žumer ve, da je Kern strupen nemški nacijonaleo, ki sovraži Slovence iz dna srca. Ko sem želel pri Žumru razglednic, so imeli samo nemške, slovenske ni bito dobiti, Češ, da jih nimajo! Ko sem končno plačeval svoj račun in ga hotel dati napraviti na plačilni listek Ciril - Metodove družbe, sem dobil odgovor, da takih listkov Žumrova gostilna nima! Vprašam, če ni to troje sramotno za gostilničarja, pri katerem ostajajo slovenski gostje dan za dnem v večji in manjši množici! Ali bi g. Žumer bil kaj na slabšem, Če bi imel slovenske razglednice in plačilne listke Ciril-Metodove družbe? To bi bila zanj pri slovenskih gostih najboljša reklama, zato pričakujemo, da bo za to reklamo poskrbel. Tudi kako slovensko pivo bi slovenskim gostom gotovo bolj pogasilo žejo, kakor pa izdelek nemškega nacijonalca.
Žetev in košnja obenem. Z
Dolenjskega nam piše prijatelj kmetovalec : Vsled izredno gorke pomladi in pa v junju nastale nečuvene suše in vročine so letos vsa žita naenkrat dozorela. Kar pri nas do sedaj ni bivalo, dozorela je pšenica še pred ižjo, in tako je postalo vprašanje za delavce v resnici silno pereče! Po sen ožetih in travnikih videti je le moških delavcev, med tem ko po njivah delajo izključno ženske, koje morajo tudi same vezati snopovje, kar so običajno opravljali le moški delavci. Oni gospodarji, ki so s košnjo nekoliko Še počakali nadejajo se dežja, so slabo opravili, kajti pripekajoče solnoe je le vedno bolj palilo že dozorelo travo, spodaj ni moglo radi nedostajajoče vlage nič izpodra-sti in tako je bilo z vsakim dnem manj trave oziroma sena pričakovati! Na najboljših krajih bodejo htos dobili le 50% sena od lanskega leta. Cena živini je močno padla, ker ne bo krme. Vojaki-dopustni ki so ravno pravočasno dospeli in bodo domaČim v veliko podporo pri najnujnejših kmetiŠkih opravilih.
Javna tombola v Idriji. Javna tombola, ki jo je priredilo „Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb" dne 28. junija, je uspela v vsakem oziru jako povoljno. Ob določeni uri je prihitelo staro in mlado od blizu in daleč in okoli 3000 broječa množica je pričala, da se je razprodalo ogromno tablic. Prireditev je imela zaradi tega sijajen fioancialni uspeh, kajti čisti dobiček znaša nad 1000 K. Poleg tega so darovali društvu primerne vsote nekateri izmed onih, ki so zadeli dobitke, ter je mati one deklice, ki je dobila tombolo, pristopila društvu kot ustanovni ca z zneskom 100 K. Posebne zasluge, da se je udeležilo tombole toliko ljudstva, si je pridobil c. kr. rudniški učitelj in društveni odbornik gospod Avgust Sabec. Neumorno je razprodajal Tablice in ni le samo s svojo neutrudno agitacijo, marveč tudi s svojo aran-žersko spretnostjo pripomogel do popolnega uspeha. Pri tem mu je pridno pomagala tudi njegova velecenjena gospa soproga. Društvo izpolnjuje prijetno dolžnost, da izreka gospodu Avgustu Sabcu in njegovi go«pe soprogi za njiju trud najsrčnejšo zahvalo. Enako zahvaljuje društvo vse one osebe in faktorje, ki so pospeševali prireditev ali s prodajanjem tablic ali na kak drug način pripomogli do uspeha. Posebej izrekamo svojo zahvalo slavni c. kr. rudniški direkciji, ki je dala napraviti brezplačno oder, slavnemu „Delavskemu bralnemu društvu" za prepustitev potrebnih priprav za tombolo, voditeljioi o. kr. dekliške rudniške ljudske šole gospodični Mariji Kavčič, vodji c. kr. deške rudniške ljudske šole gosp. Alojziju Novaku in o. kr. sodnemu ofi-cijalu gospodu Baltazarju Bablerju, ki so kot ožji odbor imeli na skrbi prireditev tombole. Društvo izreka svojo zahvalo slavni občini mesta Idrije, ki je nakupila 1000 tablic in jih razdelila med revne učenoe in učenke tukajšne o kr. rudniške ljudske šole in med uboge dijake mestne višje realke ter končno o. kr. rešpi-cientu finančne straže gosp. Rudolfa Hammerlitzu za njegovo službeno uslugo.
Utonil Je v Vipavi 311etni železniški uslužbenec Karel Gehrung, ki se je šel kopat blizu Prvačine. Prijel ga je krč,  da ni mogel iz
vode.
Nečloveški mot. V Trniču pri Sv. Marjeti na Dravskem polja je kmet Jožef Kunajeo imel ženo bolno na trganju že od jeseni lanskega leta, tako da ni mogla nič vstati s postelje.   Vendar mož ji ni preskrbel
nobenega adravnika. Nihče ni stregel bolnici, ki je ležala v lastnem blatu na slami, ki je tekom mesecev vsa zgnila. Ko so te dni orožniki prišli v sobico, kjer je revioa ležala, morali so se vsled groznega smradu sprva odstraniti, kajti prostor je bil vedno zaprt, ležišče je bilo pa podobno gnojišču. A ne samo to, da je bila Kunajeo tako zapuščena, mož jo je vrn tega še pretepal, da bi se je preje znebil. Nečloveškega moža so zaprli, revico pa oddali v bolnišnico. Bila je le še malo pri življenju. Kakor se Čuje, je imel Kunajeo z neko žensko ljubavno razmerje in ta ženska je bila vzrok vseh muk Kunaj-čeve.
Dva Utopljenca so potegnili iz mestnega ribnika v Mariboru. To st» trgovska pomočnika 18letni Alojzij Nudi in 201etni Emil Mosohits. Fanta sta prekrokala vso noč, potem pa pijana šla vsak v en čoln in ker ni bilo vesel na razpolago, veslala z rokami. Pri tem se je enemu kot drugemu prevrnil čoln in oba sta utonila.
Poskniono hudodelstvo proti nravnosti. 191etni Čevljarski vajenec Juri Gosak v Konjicah je izvabil dve deklici v starosti 7 in 8 let v samoten kraj in ju hotel posiliti. Na kričanje so prihiteli ljudje in preprečiti zločin. Gosaka so zaprli.
Očeta Je okradel 261etni Tomaž Zorjan iz Salovoev pri Ptuju, ko je imel nastopiti 13 mesečno kazen zaradi nasilstva. Vzel je 300 K. Ker je pa v Mariboru kar metal denar proč po gostilnah, so ga pri j - li in zvedeli od njega zločin. Oddali so ga sodišču.
Velika pijanka. V Trstu se je 191etna delavka Katarina S. tako napila vina, da so mislili, da se je zastrupila, in jo prepeljali v bolnišnico. Zaradi velike razburjenosti so jo oddali v opazovalnico.
Slovensko društvo »Zvezda*1 na Dunaju priredi v nedeljo, dne 5. t. m. izlet v Giesshubel. Popoldanskim izletnikom se priporočajo sledeči vlaki južne železnioe: odhod z Dunaja ob 1 30 m, 2 00 m, 2 25 m do Maria Enzersdorf. Od tam peš do Giesshtibelna, kjer se snidejo udelež-niki ob 4 v gostilni „Gemeiniegast haus.
Tujci v LJubljani meseca Junija 1908. Meseca junija t. 1. je prišlo v Ljubljano 4032 tujcev torej 245 manj nego prejšnji meseo in 85 manj nego v istem mesecu lanskega leta. Od teh pa se jih je nastanilo v hotelu „Unionu 893, „Slonu 860, „Lloydtf 378, „Malič« 233 „Avstrij-ski cesar" 250, „Ilirijau 236, „Južni kolodvor" 219, „Bavarski dvor" 110, „Štrukeljtt 146, „Ghrajžar" 68 in v drugih drugih gostilnah in prenočiščih pa 639 tujcev.
V prvi polovici letošnjega leta je v ljubljani umrlo 629 oseb — 55 manj nego lani in 51 manj kakor predlanskim. Dobro znamenje je, da da pada število emrtu h slučajev, da-siravno narašča število prebivalstva.
Meteor, mesečni pregled. Mi-
noli meseo rožnik je bil zeio topel in izvanredno suh. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 15 8°, ob dveh popoldne 25 3°, ob devetih zvečer 19 0°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega mesca 20 0°, za 22° nad normalom; največ 32 O dne 20., najmanj 9 4° doe 11. zjutraj. — Opazovanja na tlakomeru dado 736 3 mm kot srednji zračni pritisk tega mesca, za 0 3 mm ned normalom; najvišje 742 2 dne 11. in 12. zjutraj, najmanj 728 0 dne 6. opoldne. — Mokrih dni je bilo devet, padlo je pa 58 8 mm dežja, največ 45*2 mm dne 7. — Prevladovali so južni vetrovi, ki so zemljo do dobrega izsušili, in ker od 7. naprej ni bilo zdatnega dežja, nastopila je velika suša, ki smo jo mi, posebno pa Kraševci zelo občutili. — Nevihte večinoma mimoidoče smo imeli štiri, megla je stala samo enkrat zjutraj. — Tekočega meseca malega srpana pride luna dne 12. dopoldne v Zemljino obližje.
S COSto- Ko je vozil včeraj neki posestnik iz Glino po Pogačarjevem trgu gnoj in nista mogla konja voza speljati, je prijel za metlo in začel konja tako pretepavati, da se je občinstvo glasno zgražalo nad to neusmiljenostjo. —s Včeraj popoldne je poštni voz pripeljal pod Trančo. V tem trenutku pripelje električni voz in ker se mu poštni ni mogal drugače umakniti, je zavozil na (hodnik ter pri tem poškodoval postajališčni napis. — Neumestno Šalo je včeraj napravil pri Sokličevi trgovini pod Trančo 58 letni postopač Ferdinand Gock. Ko je nesel k puškarju popravit ca nekega starinarja samokres, je a njim pomeril v trgovino in pri tem posebno še a oairom nato, ker je Gock hud iganjar in menda tudi nekoliko slaboumen, napravil v trgovini se nahajajočim osebam velik strah. Samokres ni bil nabasan.
Samomor. Včeraj se je v šent-petrski vojašnici v pisanu stotnika avditorja ustrelil pisar, pri deljeni de-setetnik Hamser tukajšnjega 27. peš-
polka. Hamser si je zadal s službeno puško v glavo en strel in je bil takoj mrtev. Puško je prinesel s seboj iz pehotne vojašnice ter jo potem skril v prostorih garnizijskega sodišča. Ustrelil se je baje vsled tega, ker je
Soneveril nekaj eraričnega denarja, [jegovo truplo so prepeljali v gar-niaijsko mrtvaščnioo.
Nesreći Ko so včeraj popoldne Pastovi tesarji na hišo g. Neže Klem-basove na Dolenjski cesti št. 27 stavili strešje in strešnik na eni strani le provizorično pribili, potem pa šil gledat na drugi konec stavbe, je provizorično pribiti tram padel na tla in pri tem spodaj stoječega petletnega Karla Plevelja na glavi in životu tako poškodoval, da se je onesvestil, šestletna hčerka hišne lastnioe Ivanka pa je bila le lahko telesno pošsodo-vana. Na lice mesta došla komisija je delo začasno ustavila, ker je bil pa deček smrtoonevarno poškodovan, so ga z rešilnim vozom odpeljali v deželno bolnišnico.
Iz zapora Je   pobegnil dne
29. m. m. na Brdu 371etni cigan Karel Petan, ki je bil še od l. 1899. v polioijski tiralnioi preganjan zaradi hudodelstva javnega nasilstva in sedaj po orožništvu ar eto van, a si je kmalu zopet poiskal prostosti.
Pogreša ao od 6 m. m. 16letna kočarjeva hčerka iz Biočic pri Starem trgu, Marija Lekanova. Kdor ve kaj o njej, naj poroča županstvu v Starem trgu pri Ložu.
Obrađena cerkev. Dne 22. m.
m so dosedaj Še neznani tatovi prišli v župno cerkev v Tolminu ter potrgali in poškodovali pri dveh Čašah srebrne, pozlačene zgornje dele, pri mali monstranci pa srebrn venec in zlaste okraske v podobi žarkov in s tem napravili 200 K škode
Po svetu jO Odšel 171etni Ivan Blatnik iz Črmošnjio, ko se je doma nekaj spri. Navedeneo nima s seboj nobenih izkazi!.
Delavsko gibanje« Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 6 Slovencev in dva Hrvata, nazaj je pa prišlo 30 Hrvatov. V Heb je šlo 29, v Inomost pa 38 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Učitelj g. Emil Adamič je izgubil zlat po* ročni prstan s črkami H. K. 12/8. 1906 — Okrajni sluga Matija Kobau je našel konjsko odejo. — Pol. stražnik Mihael šcaute je našel lesen stol in vrtno škropilnico. — Trgovski pomočnik Rudolf Golobic je izgubil črno denarnioo, v kateri je imel 30 K denarja. — Posestnikov sin Ivan Žagar je izgubil prost bankovec za 10 K. — Davčni oficial v pokoju je našel na Golovcu nemški molitvenik, ki ima zaznamek „Juliua E. v. Ohm-Januschowskya. Izgubitelj ga dobi v Hrenovih ulicah št 13 v pritličju. — Lekarnar Mardetschsohlagar je včeraj pri zaključku v blagajnici našel 1 zlat kot prebitek, katerega je gotovo kaka stranka podnevi pomotoma dala za manjši denar. Oglasi naj se zanj pri lekarnarju osebno.
„Društvena godba ljubljanska11 koncertuje danes pri večerni predstavi „The Elite Biografu na vrta hotela pri „MaliČuu. Začetek ob 8 zvečer.
»Društvena godba ljubljanska11 koncertuje jutri zvečer v hotelu „J u ž n i k o 1 od v o ru (A. Seidl). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Drobne novice.
— Visoka starost. V Carigradu je umrl čas mi k sultanove telesne straže Husein Husnibeg, ki je šele nedavno šel v pokoj, ko je dopolnil 124. leto.
— Zaradi pobijanja šip na palači angleškega ministrskega predsednika sta bili obsojeni dve voditeljioi za žensko emancipacijo vsaka v dvamesečni zapor.
— Napad na sestro španskega kralja. V okolici Madrida se neznani ljudje napadli avtomobil infantinje Marije Terezije s kamni ter voznika hudo radili.
— Smrt na železnici. Blizu Aša je nevaren vlomileo pobegnil orožniku iz vlaka. Orožnik je tekel za njim, a vlak je oba povozil.
— Nenavaden vzrok železniško nesreče- Blizu Smirne v Mali Aziji je trčil vojaški vlak ob čedo bivolov, vsled česar je devet voz zdrknilo s tira ter so se popolnoma razdrobili.
— Delavci v bndapeštanskl plinarni štrajkajo, vendar pa je mesto razsvetljeno in tudi industrijska podjetja ne trpe škode, ker na-domestujejo delavoe vojaki.
Književnost.
— Slovanekf Preklad prinaša v julijskem sešitku prevod nekaterih pesmi A. Aškerca, vzetih iz njegove zbirke „Jadranski biseri", in pesnikovo sliko.
— „Slovenski Sokol" ima v
št. 6 naslednjo vsebino: 1. Telovadba v estetičnem oziru.  2. Proste vaje.
3. Telovadba na zletu v Pragi. 4. Proste vaje za 34. shod francoskih gimnastikov v Troves. 5. Vestnik slov. Sokolstva.
— Hugo Krieshaber: Wirt-acbaftiicbe Bela hren fflr Kroatlen. To je naslov brošuri, ki jo je pisatelj sam založil in ki velja 1 K. — V brošuri se odkrito pojasnjujejo gospodarske razmere na Hrvaškem in se pojasnjujejo prizadevanja Madžarov, podjarmiti in ekspropriirati Hrvate.
Telefonska m brzojavna poročila.
Hrvaški zastopniki na praški slovanski konferenci,
Dunaj, 3. julija. Hrvate bodo zastopali na praški slovanski konferenci, ki se prične 12. t. m., ti-le poslanci: dalmatinski državni poslanec* dr. Ante Tresić - Pavieić, ter saborski poslanci in hrvaški delegati v pe-štanskern parlamentu Ljuba pl. Babic - Gjalski, dr. Božo Vinković in dr. Gjuro Šurmin.
Nezaupnica prof. Masarvku.
Brno, 3. julija. Češka napredna stranka za Moravsko je izrekla poslancu profesorju Masarvku nezaupnico, ker je glasoval za Wolfov predlog, naj se v Pragi ustanovi samostojna nemška umetniška akademija, ter ga pozvala, naj odloži svoj mandat.
Preganjanje narodnostnih učiteljev na Ogrskem.
Budimpešta, 3. julija. Upravni odbor bihaćke županije je sklenil uvesti disciplinarno preiskavo proti 8 grško-katoliškim in 47 pravoslavnim učiteljem, češ, da so ščuvali učence proti madžarski državi. Ruska duma.
Petrograd, 3. julija. Zasedanje gosudarstvene dume je odgođeno. Duma se skliče na jesensko zasedanje meseca oktobra. Včeraj je car Nikolaj sprejel v avdienci predsednika dume Homjakova. Homjakov je izjavil, da na carju ni opazil niti najmanjše vznemirjenosti, ko mu je povedal, da je duma odklonila vojnemu ministrstvu kredit za zgradbo nove vojne mornarnice.
Poslanska zbornica.
Dunaj, 3. julija. Zbornica je najprvo izrekla ukor vsenemškemu poslancu dr. Heroldu radi razžalje-nja češkega klerikalnega poslanca dr. Mvsliveea, na to je nadaljevala debato o maloruskem nujenem predlogu glede preganjanja maloruskih telovadnih društev v Galiciji. Nujnost tega predloga je bila odklonjena. Potem je zbornica pričela razpravljati o nujnem predlogu socialnih demokratov o starostnem ininvn-liditetnem zavarovanju. Predlog je obširno utemeljeval poslanec El-derseh. Prihodnja seja bo v ponedeljek popoldne.
Parlamentarne počitnice.
Dunaj, 3. julija. Iz zanesljivega vira se zatrjuje, da bo državni zbor končal svoje poletno zasedanje zanesljivo 13. ali 14. t. m. Zakonski načrt glede davka na žganje ne pride v razpravo v tem zasedanju.
**roti trgovinskemu ministru.
Dnna), 3. julija. N-m-ki posl. Paoher je danes vložil interpelacijo na ministrskega predsednika Beoka v kateri ostro napada trgovinskega ministra dr. Fiedlerja radi njegovega oklica na trgovske zbornice, v katerem poziva avstrijske trgovoe, naj skušajo 'bojkot pruskih fabrikatov na ruskem Poljskem izkoristiti zase. Dunajski župan proti Čehom
Dnna J« dne 3 julija. Včeraj je sprejel župan dr. Lueger v občinsko zvezo ljudskega pevoa L o r e n z a. Pri tej priliki je imel nagovor, v katerem je rekel, naj ljudski pevoi njemu in občinskemu svetu pomagajo ger-manizirati na Dunaj prihajajoče Cehe in jih preustvarjati v dobre Donaj-Čane. češke kroge je sprva ta Lue-gerjev govor razburil, da so hoteli nanj rengirati, a kasneje so se pomirili, češ Lueger j a ni več smatrati resnim.
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu juniju 1908 je 192 strank vložilo 41.786 K 77 v, 138 strank dvignilo 30.060 K 66 v, 6 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 7800 K, stanje hranilnih vlog 1,654 359 K 09 v, stanje hipotečnih posojil 1,28* 367 K 24 v, denarni promet 122.152 K 03 v.
— Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu juniju 1908 je 288 strank vložilo 161.315 K 18 v, 339 strank dvignilo 126 127 K 92 v, 13 strankam se je izplačalo hip. in občinskih posojil 102 220 K, stanje hranilnih vlog 4,383 325 K 12 v, stanje bip. posojil 2,868.788 K 74 v, denarni promet 727.075 K 20 v.
— Mestna hranilnica v Radovljici V mesecu juniju 1908 je 242 strank vložilo 73 535 K 61 v, 196 strank vzdignilo 61 321 K 45 v,
27 strankam se je izplačalo posojil 33.100K— v, denarni promet 323 379K 30 v.
— Občinska hranilnica v Po-
Stolni, ki je pričela poslovati 1. oktobra 1907 svoje delovanje prav uspešno razvija. S 30. jnnijem 1908 je bilo stanje hranilnih vlog 170 140 kron 39 v, staDJe posojil 153 830 K 34 v, b ta nje naloženega denarja pri drugih zavodih 40 3C5 K 58 v. Denarnega prometa je bilo 562 523 K 86 v.
-s H 2 J?
*^   »<_» * no QJ g
i = ?go| ~
S= -S c^=- *«a "M ~Si .d
Slovenci, kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda I
2318
Umrli so v Ljubljani.
V deželni bolnici:
Dne 28. junija: Josip Gregor, posestnikov sin 1 leto. — Josip Pire, kovač. 22 let.
Dne 29. junija: Matej Mušič, posestnik. 55 let. — Ivana Jašovec, posestnica, 49 let.
Dne 30. junija: Matija Kurnik, kolar. 64 1.
Borzna poročita.
Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani".
Zahvala.
Za povodom smrti gospoda
Antona Stadlerja
merosodnega mojstra
izkazano nam sožalje izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo.
Posebno zahvalo pa izrekam g. župniku Koblarju na Savi pri juž. žel. za prijazno in človekoljubno požrtvovalnost v vsakem oziru, kar je bilo našim potrtim srcem v veliko tolažbo. Bog mu povrni!
V Kamniku, 2. julija 1908.
Žalujoči ostali.
Uradni knrzi đon. borz* 2. julija 1908
Na-ofbeni papirji. Den»» j
4'2 , majska renta. ... 97 05
4*2    srebrna renta   ... 99 05
4°. avstr. kronska renta.  , 97 20!
4%    „   zlata       „   . . 115 85;
■4*^ ogrska kronska renta , 93 —!
j     zlata        j,    . H0 80;
4^t posojilo dež. Kranjske I 97 75j
4*V/a posojilo mesta Spljet 100 10
4vWc . . Zadar 9920 41-56/0 bos.-herc. železniško
posojilo 1902 .   .  . 98-65
4*   češka dež. banka k. o. i 9795J
„       ,       .     i. o. I 9750 4',% zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . cest. kom.  k. o. z
10    pr......|| 104 —
zast.  pisma Innersi
hranilnice..... 98 50
zast. pisma cgr. centr. de>. hranilnice . . . 9825 r.. pis. ogr. hip. ban. 98 50 obi. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 98 — obl. češke in d. banke 9975 prior. lok. želez. Trst-
Poreč...... 99.90
prior, dolenjskih žel. . 9820
prior. juž. žel. kup. Vi Vi 280 —
avstr. pos. za žel. p. o. 99 \q
4' •■'
tj
1 c
4 "<
1 > c
4
BI »p o
97 25 99 25 9740
11605 93 2) 111 —
98 75 101"0 100 20
99 65 98 25 98 50
tudi začetnico, pošteno in mlado, sprefme takoj Anton Srnerke, pek na Rim aH ceati, LJubljana, 2305 i
Jutri, v soboto, 4. Julija
- velik -
KONCERT
popolat
Ljubljanske društvene godbe.
Začetek ob 8. zvečer.   Vstop prost
Za obilen obisk se priporoča
bodisi aa veliko ali malo delo, m ■pralne tako! Pri J> *■ Fototalkn v Eamaikn. 2304
ttrarski
učenec
ae aprejnie pri Rudolfa Rub« v Kranja. 2265 4
Deklice
OO sprejmejo za prihodnje šolsko leto na hrano In atanovanjo pri
boljši rodbini. 23i7— 1
Kje, pove upravmStvo „Slovenskega Naroda".
Dijaki
■o aprojmejo 2a prihodnje šolsko Na razpolago je vporaba klavirja. — leto na dobro brano in atanovanjo pod strogim nadzorstvom. Kje, pove iz prijaznosti g. 2fovotnyf Dunajska cesta At. 11« 2298—2
Sprojmota ao samostojen stavbni
m
zmožen obeh jezikov in knjigovodstva.
Josip Hronek 2:842
stavbna tvrdka na Bledu (Gorenj.)
5000 Kron zaslužilo
9870'   9970 t 2319
A. SEIDEL
hotelir.
plačam onemu, ki ml dokaze, da moja čudesna zbirka
600 kosov samo za 5 kron
al priložnostni nakup In sicer:] Pristna švicarska pat Slst Roskopf tepna
ura, točno regnl. in ki natančno gre, a 31etno tvorniSko pismeno garancijo; ameriška duuble-elata oklepna verižica; 2 amer. doub e-zlata prstana (za dame in gospode); angl. pozlačena garnitura: man&etni, ovratniški in naprsni gumbi; bdelni amer. žepni noiek; elegantna svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po sebi; prekrasna naprsna igla s aimili-briljantom; mična damska damska broža, poslednja novost, koristna žepna toaletna garnituru; elegantna pristno nanj. denarnica; par amer. botonov z imit. žlahtnim kamnom; pat. angl. vremenski tlakomer; salonski album s 36 nmetn. ter najlepšimi pogledi sveta; prekr. kolje za na vrat ali V lase is pristnih jntrovskih biserov; b indiskih čarovnikov — razvedre vsako družbo in še 350 r&zl. predmetov, koristnih in nen-trpljivih pri vsaki hiši - zastonj. Vse skupaj s elesr. sist Roško■ t iepno UTO, ki je sama dvakrat toliko vredna, samo 5 kron« Po povzetju ali deoar naprej (tudi znamke) pošilja
S. DRBACH, svetovna razpošllalnlco.
UrsUov *trv. 59.
N. B. Kdor naroči t zavitka, inu pridenem zastonj prima angl. britev ali 6 naj fin. Žepnih robcev. Za neugnjajoče denar takoj nazaj, vsak rialko torej izključen. 2320
.000 parov čevljev!
4 pari 6evljev samo K 6 50.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali ri&vih na trakove z rat-čno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par mofikth in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih
VkI a puri hhiim( 14 a .»O.
Za naročite v zadostuje dolgost
2310 Razpošiljanje po povzetja.
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31.
Nengajajoče rad zamen iam
Proda se tako] i
3 lopo kravo, 1 bik (žietni), 1 telica (polletna), vsi čiste pinogavske pasme, radi opustitve govedoreje pri Ivanu
Mullerju star. v Zagorju ob Savi.
Dobro ohranjen    2303-t
klavir
(Stutzflugei) ao takoj cen6 proda.
Kje, pove uprav. „fc>lov. Narodatf.
])vokotesno 23,51
motorno kolo
popolnoma v dobrem stanja, skoro novo, ao proda pri lastniku Ivanu TriUorJlI, ključavničarju na Blodilo
Pristen dobri
brinjevec
se dobi pri 309 14
L ŠEBEN1KU V Spol
° o
4- .
Srečke.
Srečke od 1. 1860'/»  .   . • od 1. 1864 .   .   . .
w tizske......
,    zem. kred. I. emisije
9        »       m    *»• a
m ogrske hip. banke . „    srbske a frs. 10O—
„ turške......
Basilika srečke . . • Kreditne „    .  • •
fcomoške w    .  . .
Krakovske » . . • Ljubljanske 9 • . • Avstr. rdeč. križa , ... Ogr. „ H • . . • JA Jo^fove „     .  • •
S^lcbtzrške 9    .  • .
Dunajske kom.   m     .  . •
Deinic«.
Južne železnice.....
Državne železnice .... A^/str.-ogrske bančne deln.. A »str. kreditne banke . . Odrske 3 B . . Zivnostenske m . . Premogokop v Mostu (Bribc) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ...
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družba Češke sladkorne družba
4& Val«t».
C. kr. cekin . . . ,   . .
20 franki.......
20 marke.....• •
Sovereigns.....• •
Marke
Laški bankovci ♦ « • • •
Rub 1 ji........
Dolarii ........
105 —
Samo 6 dni
15050 26l — 142*75 269-— 261*25 240-— R103-184 85 ri9-B0 469*-C108-— 111-
60*40
50-
25 50
67-50 187-25 493 —
114-75 69225
1750-619 —
^1738 — 238 — 70'^-65250
12654-548 50 264 — 520 — 168-—
1136 19*09 23 48 23 92 11757 9550 251 4-80
9920 282--10010
154 50 265-14675 275 — 267-25 246-10J-— 185 85 2150 479 — 118 — 121-— 66 40 54'— 27-50 71 50 188-25 503 -
11575 69325 1760-— 620 — 739 — 238 50 714-"65350 2661- -549 50 266 522 50 172 —
11-38 1912 23 68 23 93 117-77 9570 252 5-
Havre-New York
Francoske prekomorske družbe.
Edina na|kra]fta črta tez
Bazol, Pariz, }Cavre v Omoriko.
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje z« vae slovenske pokrajine
t0KT  santo  mWKL\ 849 22
oblastveno potrjena potovalna pisarna
£ j ubijana      $tinajska cesta 18 Cjnbljana
▼ novi talal „Kmetske poaolUnloeu, aaaprotl goatllne pri 9VrtgovcnH.
BenedictitiN
zobna voda. zobni prašek, zobna pasta
Bllxir Poudre
žitne oene v Budimpešti.
Dae 3. julija 1908. Termin
Plenica za oktober . .
Bi za oktober . . • . za 50 kg K
Koruza za julij .  .  .  . za 5C kg K
*     za avgust ... za 5 j kg K
za maj 1909 . . za 50 kg K
Oves za oktober   . • . za 50 kg K
10 vin. ceneje.
Heteorolositno porotne,
Vitlu* nad morjem 206. Srednji iracni tlak 786-0 mm.
za 50 kg K 10.97 9 09 7*01 710 695 8*35
■ŽmSMatE DEMTlFRICJEr^sKR Pili
Pate en tu bes
DENTIFRICES		Elixir,Pouđre,Pfite
DES RR.PP.	BENEDICTINS	
de rAbbaye de SOUX:AC
V orlar nfatntto zavojih mr> dobi* a v «11* o «:«•»• IJ »h In
1185-8 ipotekah.
Kopalno perilo
zaradi pozue sezone iti velike zaloge
2   20 odstotkov ceneje.
Cl     U m mr»-m m m m     Mestni trg št. 8, . J. namann, Ljubljana.
O®*, kr, avstrijske državne Seleznic«.
Izvod iz voznega reda,
1. maja 1908. leta
Bana* v Llnbltaso \tdL &*Lt
Veljaven od dne 3đk4Hl ti MvaltaB* fnl- i#L> 705 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beliak, juž. žel., Gorica, d. ž. Trst, c kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Ce-■ ^tc, Prago. 7 07 zjutraj.  Osebni vlak v smeri: Gro-«plje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9*26 predpeldne. Osebni vlak v smeri: >$»cntce, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec,
11*38 ^redpotone. Osebni vlak v smeri: fcfienice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico <vX žeL, Trs drf žel. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
I-05 popeldne. Osebni vlak v smeri: Gro-j^iplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3-40 ?epoidne. Osebni viak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak Juž. žel. Gorica dr*. žeL, Trst drž. želM Beljak, (Čez Pod-rpiOco) Celovec, Praga.
7IO rv-sAer Osebni vlak v smeri: Grosuplje, :-tdoliovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7*30 iveder. Osebni vlak v smeri: Jesenice, iibiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, ■^raga-
10*4-0 p«>rie6l. Osebni vlak v smeri: Je-menice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica dri. icL, Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
mnoA ta Ltnbl|mne ara. kolodvor (
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2 os pep«ldne. Osebni vlak v Kamnik 7IO sveder. Osebni vlak v Kamnik lO-OO peneOl. Osebni vlak v Kamnik. (Samo on nedeljan in praznikih.)
6-06 zjutrai. Osebni vlak ia Beljaka \m.
želn Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta 8-34 zjutraj. Osebni viak iz Kočevja, Strji«>
Toplic, -v; dolfovega, Grosuplja. 11-22 pred poldne.  Osebni vlak   iz Praj^
Celovca, Beljaka juž. žel^ čez Podrožčić-
in Trbiž, Gorice drž. žeU, Jesenic. 2 32 popoldne.  Osebni vlak  iz Kočev;;
Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja, 3*06  po p« Idr. o   Osebni vlak Is Đe!Ja>.;>
juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (če«
Podrožčico) Gorice drž. ieU trsta M
žel. Jesenic. 6-50 zvečer. Oseb. vlak iz P*age, CekrVO•■.
Beljaka (čez Podrožčico) leseoic 8 37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Stt&U
) o p lic, Kjdollovega, Grosuplja. 8-40 zveder. Osebni vlak Iz Beljaka ju&
žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pott<
rožčlco) Trsta drž. Žel. Gorice drž. ŽeJ
Jesenic.
u-50 ponoči. Osebni viak iz Trbiža, Celovca,   Beijaka (čez Podrožčico) Tr** drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic
Dohod v LJnbljano ari. kolodvor t
6*46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. 10 »9 pred p*! o no. Osebni vlak Iz Kamnik^ 6 i o iveOer. Osebni vlak iz Kamnika, 999 peneOl. O&ebni vlak i* Kanonika. (5»> c ob nedeljah ic praznikih
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednja cvropejsken času.)
C. kr. ravnateljstvo driavaib želea^ii v Trsta
5Velika serijska prodaja! F 60% nitje oene  za vse poletne predmete n. pr.: damske ba-ttatne in svilnato obleko, svetle obleke, piketasta in platnena
krila ter čipkaste in batistaste bluze. Moško in deške liatrove in pralne obleke in lahke obleke
is poletnega blaga.
JlngleSKo sKlndišče oblek"
O. BERNATOVIČ
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
al	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	!> s &	Vetrovi	Nebo
	"9. zv.	739 0	20*7	sl. jvzh.	pol. obl.
34	7.zj. 2. pop.	738-7 735 3	16-2 288	m jasno sr. jzahod del. obl.	
Srednja včerajšnja temperatura 200*, 19*2°. Padavina v 24 urah 0 0°.
podružnico o spiietn. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani podružnico o ceioucu.
ajlamwaaa^ai fla* JhOOOtOOO. •Mtarjeve VilM Štev. 8- «e»«^
prlporoea «a*aj*e
promese na dunajske komunalne srečke k K 15Vi i- jvLllja,
promese na kreditne srečke it K 18 1»
Obe promeel skupno le 32 kron. Sprejema vlogo na knjižice in na tekočI račun ter jih obrestuje po 4 in pol odstotka,
glavni «1«
40C.000 kron 300*000 99
Izdajatelj in odgovorni urednik Raslo Pustoalemšek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
0
Priloga »Slovenskemu Narodn" nt 197, dne 26. afflusta 1908.
borskega   meščanstva,   na  čelu jim številen    venec   dražestnih   gospod i -čen ter   pevsko   društvo »Hlahol« s predsednikom Tutterjem. Po pozdravni pesmi   pozdravi predsednik v vznesenih besedah drage goste in brate pevce »Slavca«, poudarjaj e, da v tekn 14 dni pozdravlja mesto Tabor že v četrtič mile brate Slovence kot svoje drage goste, a to pot s posebno radostjo drage slovenske pevce. Po odzdravu »Slavcevega« predsednika, je zapel pevski zbor »Slavca« »Slovenec sem«, a ljubeznive gospodične so nas v prave pomenu besede obsipale s cvetlicami. Drugi sprejem je bil v mestni hiši, kjer nas je pozdravil  v  srčnih  besedah  županov namestnik in deželni poslanec V. Tiebl z občinskim svetom. Zahvalil za srčni pozdrav se je predsednik »Slavca«, a pevci so zapeli »Lepa naša domovina«. Takoj nato  smo  si ogledali znameniti husitski muzej ter druge dragocenosti,   katere   se  hranijo v mestni hiši, a svoj poset zabeležili v spominsko knjigo. Nato smo se podali pred spomenik slavnega junaka Žižke, od tamkaj pa v Meščansko pivovarno, kjer smo bili kar najgosto-ljubnejše   pogoščeni.    Med pogošče-iijem smo naenkrat začuli raz starega pivovarniškega stolpa krasen koral, husitske himne, in ko stopijo pevci med nas, vidimo med njimi pevca-duhovnika, mladega, a navdušenega. V hotelu »Slunce« je oskrbela mestna občina na čast izletnikom banket, katerega so se udeležili poleg »Slavca«  prvi   dostojanstveniki Tabora, med   drugimi   podžupan Tiebl z mnogimi občinskimi svetovalci, ravnatelji gimnazije,   realke  in poljedelske akademije, razni profesorji in uradniki,  predsednik  »Hlahola« in zastopniki raznih drugih korporacij in društev, kakor tudi taborske dame in zastopniki  čeških časopisov. Vrsto napitnic  je  pričel podžupan Tiebl, katero je končal z besedami:  Ne bojmo  se,  ljubimo  se, ne vdajmo se! Predsednik »Hlahola« je nazdravil »Slavcu« in njegovemu pe-vovodji, kateri praznuje ravno sedaj 151etnico,   odkar je bil dirigent taborskega gledališča. Beri vida nazdravi v imenu »Zveze čeških pevskih društev«.   Predsednik »Slavca« se v daljše in krasnem govoru zahvali za vso gostoljubnost, katero izkazuje češki narod slovenskim pevcem, osobito še slavno  mesto  Tabor ter prečita brzojavko, ki je bila odposlana  »Slovenskemu  Narodu«. Navzočim damam je nazdravil naš sočlan Kopač,  a pevci so zapeli »Slava jim«. Po banketu je bil ogled poljedelske akademije, kjer nas je pozdravi   ravnatelj   F a r s k y , taborske okolice in drugih znamenitosti, zvečer je bil v »Sokolskem domu« koncert »Slavca« in »Hlahola«, kateri je privabil   toliko odličnega občinstva, da je bila obširna dvorana natlačeno polna. Navdušenje, ki je vladalo na tem koncertu,   se da težko popisati. Koncert je otvoril »Slavec« in vsakokrat po končani pesmi je bilo potreba dodati še po eno ali dve pesmi. Istotako je žel »Hlahol« iz Tabora za svoje krasno petje kar največje priznanje.  Bil je večer poln krasnega užitka. Osobito se je občinstvo divilo svežosti »Slavčevih« glasov  po več kot 4dnevnih  trudapolnih nastopih, da so tenorji peli še vedno visoki e, a basi pa v skrajni nižini. Po končanem sporedu je bilo misliti na odhod in to slovo je bilo v resnici v srce segajoče. Dame kakor gospodje so hoteli imeti naše   društvene   znake in i-epice v spomin, in dobili so jih. Velika množica  nas  je  spremljala ob
klica pa je to videla, zato se je zamudila in ostrmela ter onemela.
V žarenju isker je zagledala, da ima njen nočni gost mesto nog kopita, in videla je celo, da mu iz leve hlačnice prav sramežljivo gleda poide ven repek. O j, oj, kako se je prestrašila uboga Katrica, ki je pri tisti priči vedela, kakšnega svata ima v gostih.
»O, Mari..,« je zaklicala deklica in hotela poklicati na pomoč nebeško mater, ali hudiček jo je počil po ustih. Hitela je napravit križ, ali lmdiček jo brž zgrabi za desnico, in že je vlekel črni gost nedolžno Ka-trico v njeno posteljo, kar zapoje nebeški zvon v belem zvoniku svetega Andreja, kar zapoje premilo pesem.
Kot bi zadelo železno kladivo hudička, tako se je zvalil po tleh in pri priči izpustil deklico. Potem se je vrgel znak skozi okno in zbežal kot vihar in odtulil kot burja iz vasi. Zvonenje ga je bilo v glavo s težkim batom in preganjalo čez polje. Šele na Godeškem mostu zvon ni imel več moči do njega, in tam je izvlekel hudiček krivac izza pasa in vžgal ž njim po hrastovih mostnicah. Ves v £njevu je rjul in bil okoli sebe, kamor je zadel, se je pokadil dim in je zamrdelo po sajah in žveplu.
Nato se je hudiček zagnal v zrak in splaval med jagnjedi čez Sorske dobrave. Vtonil je v zarji, ki je gorela na jutranjem nebu.
C. Golar.
polnoči na kolodvor, kjer se ni bilo mogoče ločiti od dragih nam bratov in sester taborskih. Sto in sto rok nam je segalo v pozdrav in skoraj v vseh očeh si videl solze ginjenosti. Videli smo 701etnega starčka, ki je jokaje nam stiskal roke ter nas pritiskal na prsi, rekoč, da takega na-vdu.šrn ja še ni videl. In že ko je vlak odhajal, smo si še vedno segali v roke ter klicali; »Živeli Cehi!« »Živeli Slovenci!« »Na svidenje v Ljubljani, v beli Ljubljani!«
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 26 avgusta.
— S škofijske sinode. »Zakaj pa smo prišli pravzaprav v Ljubljano,« tako sta se pogovarjala včeraj popoldne dva žunika precej debela, ko sta jo brisala jo Kolodvorskih ulicah proti stolnici. »Zato, da bo Ljubljana videla malo p a v r o v ,« se je odrezal eden izmed omenjenih, kateremu se je poznalo, da ga ima že malo pod kapo. — »Kes, nič drugega ne bo v Ljubljani. Naš škof, ta si že izmisli kako neumnost. Kar se mu ponoči sanja, to pa potem podnevi izpelje. Prokleto, kaj ni bila šele pred 5. leti sinoda in sedaj mora biti zopet. No, take neumnosti mislim, da ni niti v Italiji, kjer se shajajo škofje kakor pri nas Marijine device na shodih. Veš Tone, saj te neumnosti mora biti kmalu konec« — Med tem pogovorom sta jo primahala pred škofijo in tam sta opazila rdečeličnega korar-ja, ki je gledal skozi okno, zadovoljno se jima smejal v pest, češ — tepci saj ste res neumni, da tako slepo ubogate našega ljubljanskega »Toneta«, mar bi doma ostala, bi imela vsaj zastonj hrano, tu bosta pa prokleto drago plačala za ta špas — sad škofovih sanj!
— Kakšni ljudje imajo pri »Slovencu« zavetje. Piše se nam: Včeraj je prinesel »Slovenec« pod naslovom »Liberalno učiteljstvo in mladinska 3skrba« strašno zamotana čreva. Avtor je okrajni sodnik v Gornjem gradu Grebene, tisti Grebene, ki se je pri zadnjem ljudskem štetju zapisal za Nemca ter se je vsled tega moral preseliti iz celjskega »Narodnega doma«. K »Slovencu« se je mož zatekel, da polemizira z »Narodnim listom« in »Domovino«, ki sta mu očitala, da je spisal poziv za snovanje omenjenega društva v barbarski slovenščini. To očitanje hoče sodnik Grebene z ogorčenjem zavrniti, in v ta namen ponatiskuje v »Slovencu« omenjeni svoj poziv, ki se pričenja: »Vse za vero, dom in cesarja! Širnim svetom (I) Avstrije tekmujejo se državljani medsebojno itd. Potem: Komu ni znano, da gre smoter našega presvitlega vladarja v proslavo z Božjo previdnostjo naklonjenega to-i i m novoletnega modrega in blagodejnega vladanja pred vsem, da celo edino le tja, proslavljati ta dar Božji z blagodejnimi sredstvi.« V takem slogu se vleče poziv od odstavka do odstavka. A sedaj hoče mož s pomočjo »Slovencevega« uredništva menda celo dokazati, da njegova slovenščina ni barbarska, temuč klasična. In temu se ni čuditi, ako mož uradno prizna, da je njegov občeval-ni jezik nemški. In zakaj je dobil pri »Slovencu« tako toplo zavetišče za svojo »klasično« slovenščino? Ker je v oklicu navedel, da se vrši zborovanje »vsled prijaznega dovoljenja vi-sokočastitega stolnega kapitelja ljubljanskega v dvorani Gornjegraj-ske grajščine«, in ker je za predsednika predlagal dekana, za zapisnikarja pa kaplana, dasi sam priznava, da so prišli na shod le štirje duhovniki, dočim je navzoče učitelje krat-koinalo prezrl. Za toliko uslužnost sme sedaj po »Slovencu« preobračati jezikovne kozolce, navajati nemške citate, poniževati učiteljstvo, mu groziti z ovadbo (»vedelo se bode napraviti konec kompetentnim potom«) ter zasmehovati neklerikalno slovensko časopisje. Pripomnimo le še, da se nam zdi profanacija, ako zaključuje poziv z besedami: »Bog in domovina Vam v pozdrav!« človek z nemškim občevalnim jezikom.
— Narodni nasprotniki so nam lahko v zgled. Po celi Furlaniji, katera je popolnoma v oblasti laške klerikalne stranke, ni dobiti drugih vžigalic, kakor samo »Legine«. V Gradežu, kjer je poleti na stotine tujcev, so tobakarne in domače gostilne z izključno »Leginimi« vžigalicami. Za »Lego«, to laško šolsko družbo, delujejo sploh vsi Lahi složno. Pri zadnji skupščini »Schulve-reina« na Koroškem so bile zastopane vse nemške stranke, zadostovalo je, da so nemške. Med Slovenci so pa naši klerikalci razdvojili enotno obrambno delo ter dokazali s tem, da pride v njihovi stranki celo ob mejah narodnost komaj v drugi vrsti vpoštev, ako sploh pride. Ravnajo se pač po besedah pokojnega kardinala Missie, da je narodnost poganstvo. Vkljub temu, da so klerikalci na Kranjskem v tesni zvezi z Nemci, na Goriškem v tesni zvezi z Lahi, bo
še tako drzni, da govore o »Slovenski ljudski stranki«, o »Slovenski krščanski socialni zvezi« in o »Slovenski dijaški zvezi«.
— Iz finančne službe na Štajerskem. Davčni oficijal Rudolf Raueh je premeščen od davčnega urada v Mariboru k davkariji v Konjice, davčni asistent Rudolf Si m a od davčnega urada v Kozjem k onemu v Šoštanju kot kontrolor, fin. straže komisar II. razreda Juri K 1 a m p -fer v Radgoni pride k fin. kontrolnemu okrajnemu vodstvu v Celje, evidenčni eleve Pavel Ettl je premeščen iz Gradca k evidenci za zemljiški davek v Ptuj, davčni oficijal Alfred Drobnitsch od davkarije v Št. Lenartu k oni v Radgono; absolvirani realee Viljem Ko tik je imenovan za davčnega praktikanta pri davčnem uradu v Mariboru, absolvent geodetičnega kurza Karel O p e 1 k a pa za evidenčnega eleva pri evidenci za zemljiški davek v Mariboru.
— Vsled smrti poslanca Holzer-ja v Gorici se bo vršila dopolnilna deželnozborska volitev v goriški trgovski in obrtni zbornici dne 9. septembra.
— Sodne  izpremembe  v Istri.
Predsednik okrožnega sodišča v Rovinju postane sedanji vodja okrajnega sodišča v Pulju, sodni svetnik C o v a z; na njegovo mesto pride sedanji ravnatelj sodišča v Motovunu, Špiro P e r u č i č.
— Iz davčne službe. V pokoj je stopil davčni upravitelj g. Matija Wondraček v Celju.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Radivoj Tušak, učitelj, sedaj pri Sv. Antonu v Slovenskih Goricah, 18 K 20 vin. Nabral je 10 K 20 vin. na godovanju narodnega trgovca g. Pevca v Mozirju, 2 K 40 v. so darovali isti večer vsi, ki so izpili kozarec vina. Štirje so še pobratili, pa bratovščine niso držali, darovali 5 K 60 vin. — G. Matej Kobal, vino-tržec v Idriji, posnema akcijsko pivovarno v Budjejevicah: od vsakega hektolitra prodanega vina dobi naša družba 20 vin. Želimo, da proda toliko vina, da se bo poznalo v blagajnici družbe sv. Cirila in Metoda. Hvala!
»O čednih razmerah v mestni ubožnici govori sedaj vsa Ljubljana.« Tako trdi »Slovenec« v svoji 193 štev. med ljubljanskimi novicami. — No, mi in z nami vred pretežna večina ljubljanskega prebivalstva, nismo o teh »čednih razmerah« ničesar čuli, zato smo vprašali na pristojnem mestu, kaj je na stvari. In kaj smo zvedeli? Nadzornik j ubile j ske ubožnice je zaukazal, — opazi vsi v zavodu sledove stenic je zalege — da se mora brez odloga zatreti mrčes. Ker se večina oskrbovancev danemu povelju ni hotela pokoriti, je prepovedal izhod iz ubožnice ob delavnikih vsem za toliko časa,dokler se vanjo ne povrne prejšnji red in čistoča. To je vse. Po našem mnenju je postopal nadzornik povsem pravilno, če si ni iskal navodil v »Slovence vem« uredništvu, kaj mu je storiti v danem slučaju. »Slovencev« klic po vladni zdravstveni oblasti je zakasnel, ker tudi ta oblast si ne hodi iskat navodil za svoja opravila k »Slovenčevim« urednikom, ampak postopa samostojno, kakor se lahko prepriča vse časti vredno uredništvo »Slovenčevo« v registraturi c. kr. deželne vlade. Tam bode našlo pod št. 11.121 z dne 16. maja letos zapisano, da se nahaja v obeh mestnih ubožnicah, kar se tiče čistoče naravnost vzoren red. Capitof
»Veliki žabji lov in žabja pojedina«. Pod tem naslovom sem vam poročal že nekoliko v sobotni številki tega lista. Danes imam omeniti še tole: Vse predpriprave za veselico izvršuje vesel ični odsek društva »S lova n« prav marljivo. Trudi se skrbno, da bo ta dan vsak zadovoljen odšel, kdor bo posetil veselico. V ta namen je sestavil kar naj obširnejši spored. Vrt g. Steinerja na Opekarski cesti bo za to veselico primerno okrašen ter se spremeni v pristni žabji semenj. Postavljenih bo več stan to v, med drugim tudi najnovejše urejena ameriška slaščičarna. Za notranji blagor bo poskrbel odlični narodnjak, gostilničar gosp. Anton Steiner ter mi je zagotovil, da ima za to že pripravljenih več amerikanskih koštriHiov, puranov itd. in precejšnjo posodo dobrega vinčka in izvrstnega budjejeviškega piva. Na vrtu bo marljivo funkcionirala tudi prava turška kavarna in čajuica, v kateri bodeš dobil poleg kave, čaja in drugih okrepčil tudi pravi turški opij slavnega Machnich-bega. Tudi ti ne bo manjkalo lepili svežih šopkov. V kavarni bo ordiniral ves čas veselice svetovnoznani medicinec, Vsevedež po imenu, ki bo troštal že onemogle udeležence s svojimi priporočljivimi zdravili v obliki raznih »pulferčkov«. Poleg kavarne bo postavljen šotor z mnogimi lepimi dobitki, kjer boš lahko poskusil svojo srečo. Pri veselici bodo nastopili tudi »Slovani« — moški in ženski zbor —
s posebno izbranim sporedom. Da so
»Slovani« res vredni svojega imena, vam lahko jaz potrdim s svojo besedo, ker sem jih že slišal na lastna ušesa. Poleg vsega tega se vrši tudi ves čas veselice ples, na katerem se boš lahko pošteno nasukal. Na ples pride za ta dan nalašč za to izbrana godba — kakor sem slišal, nekaj čisto novega. Pri celi prireditvi pa bo igrala popolna godba na lok. Veselica se vrši v vseh prostorih g. Antona Steinerja. V slučaju neugodnega vremena pa samo v notranjih prostorih. Vstopnina znaša samo 30 vinarjev za osebo. Vsak narodno misleči, kateremu je na tem, da podpre najmlajše pevsko društvo ter mu pripomore do lepega uspeha, naj se ravna po mojih besedah: »Na svidenje v nedeljo na žabjem lovu pri S t e i -n e r j u.« Na zdar! N . . . k.
Preskušanje tal po Ljubljanici se vrši že nekaj dni sem s potrebnimi aparati. Delo je z bližnjim osuševanjem barja v zvezi in je pokazalo, da poglobitev struge v mestu ne bo delala — vsa kolikor se je dosedaj dognalo — prevelikih težav. Kakor je videti, se bo projekt osuševanja Barja končno vendarle uresničil.
Selitev v Ljubljani meseca avgusta. V tretjem selilnem roku se je v Ljubljani preselilo 591 strank, ki so štele nekaj nad 2000 oseb. 13 strank, oziroma rodbin, se je iz Ljubljane izselilo, ker so bile prestavljene v druge kraje, na novo pa je prišlo v mesto 19 rodo vin, deloma uradniških in častniških, deloma tudi iz trgovskih in drugih krogov. V tem selilnem roku je prišlo tudi nekaj upokojencev stalno prebivat v Ljubljano, kjer je dokaj lepih in zračnih stanovanj v novih hišah in vilah na razpolago.
Vrsta porotnih razprav. Na obtožno klop pridejo sledeče osebe: Dne 31 a.vgusta Andrej A n d e r -b e r g iz Trsta zaradi hudodelstva tatvine in prestopka vlačugarstva ter berači je. — Franc Poženel iz Lipelj pri Planini (Notranjsko), radi hudodelstva tatvine, prestopkov zoper javne naprave in naredbe ter vlačugarstva. — Janez Golob iz Cerknega na Tolminskem radi hudodelstva tatvine. — Dne 1. septembra Valentin Stare iz Češnjice v Bohinju  radi  uradnega poneverjenja.
— Dne 2. septembra Jožefa K n a u s, železničarja vdova in babica v Ljubljani, zaradi   hudodelstva goljufije.
— Dne 3. septembra Janez J u v a n iz Velesovega radi hudodelstva uboja. — Dne 4. septembra Jakob B e r -č i č iz Stare Loke zaradi hudodelstva posilstva in Franc Marcelan iz Gorenjega Logatca ter Lud. B r u-d a r iz Rudolfovega radi istega hudodelstva. — Dne 5. septembra Jakob K a p o v e c iz Visokega radi hudodelstva uboja in Simon A 1 i v o j -vodič iz Perišic na Hrvaškem radi hudodelstva posilstva. — Dne 7. septembra tiskovna pravda proti uredništvu »S 1 o v e n c a«. — Dne 9. septembra pa Jožef Prek iz Prebače-vega radi hudodelstva tatvine, motenja vere in prestopkov vlačugarstva, beračenja ter zoper javne naredbe ter osebe.
»Sokol« v Šiški priredi v nedeljo, dne 30. t. m. vrtno veselico na Koslerjevem vrtu. Pri telovadbi nastopi »Žensko telovadno društvo v Šiški« s prostimi vajami z obroči; potem prvi nastop obrtnega naraščaja s prostimi vajami I. zleta gorenjskih sokolskih društev v Kranju, telovadba na drogu in bradlji ter skupine na konju. Nastop k telovadbi točno ob polu 5. popoldne. — čisti prebitek je določen stavbnemu skladu »Sokolskega doma« v Šiški.
Staro šolsko poslopje v Šiški je včeraj prevzela občina Zgornja Šiška za vsoto 38.502 K. S tem je preprečena namera nemškega šulferaj-na, ki je bil tudi med ponudniki, da bi dobil na najlepšem prostoru v Šiški lepo urejeno šolo, in ustreženo zgornješišenski občini, ki bo s prihodnjim letom lahko otvorila lastno šolo. Zasluga za to gre zavednemu občinskemu zastopu Zgornje Šiške, pred vsem g. županu Zakotniku.
Iz Medvod. V nedeljo je v Preski pred več leti udarjeni gospod pravil na prižnici, da bo hodil ta teden tri dni v Ljubljano. Duhovniki in škof se bodo posvetovali o strogo cerkvenih rečeh, posebno o tem, kako se bo rešilo mladino. V šolah je brezverski duh! Šole so brezverske, po mestih in po deželi itd. Poznamo naše učiteljstvo, poznamo pa tudi Brencetov jezik! Čudno pa se nam zdi, da si. šolske oblasti mirno trpe, da se v cerkvi tako imenitno krade učiteljstvu potrebni ugled! Ali ni nikogar doma?
Lep sprejem v Kočevju sta doživela preteklo nedeljo dva odlična gospoda iz Ljubljane. Ko sta stopila iz vlaka, zagnala se je za njima jata nemškutarskih in le malo pristno-nemških pobalinov ter ju spremljala s huronskim vpitjem in žvižganjem prav v mesto. Gospoda sta dobila prav dober vtisk od visoke kočevske kulture in sta izjavila,   da   so taki
sprejemi za tujski promet v Kočevju prekoristni. Dragi Kočevci — le tako naprej! — Kakor smo poizvedeli, je nekdo Kočevarje prav neusmiljeno potegnil, da pride namreč na omenjeno nedeljo 30 Sokolov v Kočevje. Naj bodo potolaženi; Kadar pridejo, bode jih saj petsto!
Truplo ponesrečenega turista Wagnerja najdeno. Po večdnevnem iskanju ao našli včeraj v skoraj ne-pristopni razpoki na severni strani Triglava truplo ponesrečenega dunajskega turista Karla Wagnerja. Truplo je našel Zinner iz Ljubljane, a sled mu je dal vodnik Urbas, ki je našel Wagnerjevo razbito steklenico. Do trupla je bilo mogoče priti le s smrtno nevarnostjo. Glava je bila zdrobljena, udje pa polomljeni. — Z druge strani pa se nam poroča, da je ponesrečenec še moral nekoliko časa živeti, ker je imel čevelj sezut. Wag-ner je žrtev lastne predrznosti, ker je hotel priti čez strmo steno, ki je dosedaj še nihče ni mogel preplezati, a to brez vodnika. Tudi ni bil zadostno opremljen in opravljen za tako nevarno turo. Truplo so prenesli v Dovje. Mater so na Dunaj brzojavno obvestili. Ponesrečeni \Vagner je bil šele 22 let star, samec in bančni uradnik.
Nemško-laški Bled. Piše se nam: »Res Slovenec nima sreče!« bi lahko vzkliknil vsak narodno misleči domačin, ako obišče blejsko jezero, to okolico, podobo raja!« Kamor priđeš, na vseh krajih in koncih, na sprehajališčih, v salonih, in tudi p<> manjših gostilnah ne čuješ drugega, kakor nemščino ali laščino! Resnici na ljubo moramo sicer priznati, da so natakarji, natakarice in drugi uslužbenci vešči slovenskega jezika
— a kaj pa pomaga, ako se narodnjaki ne poslužujejo svojih pravic in govore nemško! Potem seveda ni nič čudnega, ako nemško-pruski generali z radostnim zadoščenjem konstatiraju, da je dežela kranjska tja do Jadranskega morja popolnoma nemška provincija — seveda pod žezlom Habsburžanov! — Ako bi se ne čulo sempatam nekaj čeških tujcev, govorečih izključno v materinem jeziku, bi človek sodil, da se nahaja tam kje na »Lago maggiore« — tako močno je zastopan laški živel j tukaj!
Značilno! Prijatelj nam piše: Iznenadilo me je, bodečega od pre-lestnih Belopeških jezer, ko me pozdravi navaden, zamazan in izmučen delavec z nemškim »guten Tag!« Čisto začuden ga vprašam: »Oprostite mi vprašanje, kaj ne znate slovenski« O da, gospod moj dragi, dobro znam svoj materni jezik, a nam delavcem se je v tovarni prepovedalo, pozdravljati tujce po naše, po slovensko!« Mislil sem si, da so se vrnili oni blaženi časi, ko so pri štirinajst let služečih vojakih ukazali, da se mora govoriti nemški, ali pa držati jezik za zobmi, — ako ni še kaj hu-jega padlo po —!!
Fran Eller. Iz Beljaka: V soboto smo pokopali na pokopališču, pol ure od Beljaka oddaljene vasi Marije na Zilji, enega najboljših in najsimpa-tičnejših slovenskih delavcev na narodnem polju, g. nadučitelja Frana E 11 e r j a. Fran Eller je bil vzor značaj slovenskega učitelja, ki je stal kakor skala na braniku Slovenstva na skrajno jezikovni meji, ma-lodane celo svoje življenje, ljubljen od svojih somišljenikov, spoštovan od svojih narodnih nasprotnikov. Lani je šel v pokoj, a ni se naselil daleč od onega kraja, kjer je delal za svoj narod skoro celo življenje, od Marije na Zilji preselil se je v Beljak, kjer je užival pokoj komaj eno leto, — toda kaj pravim v pokoj, on ni šel v pokoj, nego je le na novo začel delati za svoj narod na gospodarskem polju v Beljaku ter nadaljevati neumorno delo. Zdaj nam ga je ugrabila nenadoma smrt; zdaj šele vidimo in spoznamo ,kaj smo izgubili v Franu Ellerju, tem redko lepem značaju, kakršnih nam tako manjka zlasti na Koroškem. Skromnost in neumorna delavnost, plemenitost srca in nesebična ljubezen do svojega naroda, — te lastnosti so se združevale v lepi harmoniji v značaju tega nepozabnega moža. Belja-ško slovensko omizje ga bo pogrešalo kot nenadomestnega, zvestega člana, a tudi vsem drugim, ki so ga poznali širom slovenske domovine, zlasti na Koroškem, ne bo nikdar izginil iz spomina. Bil je rodoljub v pravem pomenu besede, — narodnu, čista narodna ideja mu je bila sveta,
— zato se je tudi žalostil, ko je videl, v kakšno strujo je zašel stari slovenski list »Mir«, ko je videl, da klerikalna gospoda nosi narodnost le še na jeziku, da ji je prva stvar na svetu njen — žep ter da z narodno idejo samo še »havzira«. — Pogreb je bil veličasten. Prihiteli so kmetje iz okolice, iz Trsta sta dospela zastopnika beljaskega omizja gg. H o c h m u 1 -ler in Zobec, dr. Rostohar iz Prage, iz Celovca pa g. dr. Oblak. Opazilo se je splošno, da ni bilo iz Celovca nobenega od klerikalne »Mirove« stranke, a tisti, ki to gospodo
aH
pozna, se temu ni čudil; zakaj taki neupogljivi čisti značaji, kakor je bil Fran Eller, pri tej gospodi ne pridejo do veljave. Pogrebno slovesnost sta opravila gg. župnika M e š k o in T r u n k , iskrena prijatelja pokojnikova. G. Trunk je izpregovoril na grobu pokojniku v slovo nekaj besedi, s katerimi je slavil pokojnika kot vzor-narodnjaka in izvabil morsiko-mu solze. Potrtega srca smo se ločili od groba pokojnikovega. Eller j a ni več med nami, a duh njegov živi še vedno, — sadovi njegovega neumornega dela in rodoljubja ostanejo! Umrl je mož, ki ga slovenski Koro-tan nikdar ne pozabi. Ave, anima candida!
Ali se bo dobilo kaj otave? Piše se nam: Ob dolenjski železnici so nekatere senožeti — posebno pa one pri Grosupljem in deloma tudi na Barju — vsled izredne, dolgotrajne suše, tako opaljene in trde, da se tudi po večkratnem dežju ne bodo mogle opolnoči! Senožeti ob Temenici, ob Krki in sploh po mokrih krajih pa bodejo dale še precej dosti otave, ako bo dež večkrat primakal in pri ugodnem gorkem vremenu, saj je še cel mese<* časa za to! Pri Višnji gori pa trava tako lepo stoji, da so jo že pred 14 dnevi za »otavo« kosili in kot zeleno pičo polagali živini, kar je za letos gotovo zelo izredna, da, redka prikazen! Vnuko bodo letos kosili le na dobro gnojenih in namočenih mlakah, — in to tudi okoli Višnje gore.
Letina na Dolenjskem ob Krki bode letos le komaj srednja, kar se tiče žitnih vrst; oves pa je popolnoma zaostal v rasti ob hudi suši, je komaj tri pesti visok in ne bode dal ne slame ne zrnja! Deteljišča po njem pa so se vsled zadnjega izdatnega dežja jako dobro obrastla. V soboto in nedeljo došli dež je bil naravnost rešitev za ajdovska polja; kajti ajde je letos nasejane izjemno veliko in zgodaj. Njive so bile sicer ozelenele, a uprav tropična vročina je mlade in nežne rastlinice tako oparila, da so popolnoma ovenele!
Otvoritev „Sokolakega doma" v Žireh 30. t. m. Ker obeta biti udeležba pri otvoritvi našega „Sokolskoga doma" precej živahna, prosimo vsa bratska društva, ki se nameravajo udeležiti naše slavnosti, da nam vsaj do petka t. j. 28. t. m. prijavijo število udeležnikov. Iatotako prosimo občinstvo, da nam naznani do 29. t. m. vsaj približno število udeležencev s posameznih krajev, da se bode moglo pripraviti obede in drugo. Za vozove se je treba priglasiti „Sokolu" v Žireh. Priprave za ljudsko veselico so v tiru, naše ženstvo bode skrbelo v Šestih paviljonih za dobra mrzla jedila in dobro pijačo. Točilo se bode budjeviško pivo „prazdroj", vino pa bode pristna kapljica iz „G-adje peči" in pa vipavec Ker pa brez plesa ni popolne zabave, bode tudi v tem oziru najboljše skrbljeno, plesalo se bode v 160 m- veliki telo^ vadnioi. Kdor se hoče v nedeljo 30. t. m. dobro zabavati, naj pribiti k nam na našo narodno slavnost, k otvoritvi prvega „Sokolskega doma" na Slovenskem. Na zdar!
Na moškem in ženskem učiteljišču v Ljubljani se bo v 3. letniku poučevalo v učenju gluhonemih v 1. in ne 2. semestru.
V pokol Je Stopil višji davčni upravitelj Feliks Nitsoh v Kočevju.
Državna subvencija. Mlekarska zveza v Ljubljani je dobila 7000 K državne podpore in sicer 4000 K za opravo, 3000 K pa za upravne stroške.
Prememba posesti. Trinad-stropne hiše I. Kobilčevih naslednikov na Mestnem trgu ni kupil Fran Ferdinand Souvan, temuč Fran K s a-verij Souvan in njegova sestra gospodična Vera Souvan.
Bistrico bodo regulirali pri Ihanu. Zadnjič je stopila tam tako močno čez bregove, da je napravila veliko Škode.
Za železnico čez Radelj iz
Ivnice v Vuzenico se vrši trasiranje že prihodnji meseo.
Neumestna šala V ponedeljek zvečer je skočil iz vlaka, ki vozi iz Ajdovščine v Gorico, vojak, ki je v torek zjutraj umrl v vojaški bolnici. Baje ni imel listka, in ta položaj je izrabil sopotnik, ter mu slikal v naj-črnejših barvah kazen, ako se dobi vojak na železnici brez listka.
Radi pouličnih izgredov ob času zadnje kolesarske slavnosti v Gorici je bil obsojen pred goriškim sodiščem razgrajač Guido Pallioh na 75 K globe ali 15 dni zapora, proti nekaterim laškim izzivačem se bo vršilo v najkrajšem času v Gorici Še par obravnav. Bodo-li izpametile te kazni goriške iredentiste?!
Hudo 80 le pobil 341etni mornar Andrej KoviČ v Trstu, ko je padel več metrov globoko na kup ostrega železa.
Z bodalom, znakom regnioolov, je zabodel v Trstu 28:etnega delavca Selaka neki Italijan iz Italije in mu prizadel 20 cm dolgo rano na prsih. Tudi v glavo ga je sunil ž njim.
Kap le zadela v Trstu 351etno hišno oskrbnico Josipino Poli š n e k iz Požuna. Bila je mrtva v par minutah.
F6dranapargov poanemalee.
V Trstu so zaprli 32letnega delavoa Josipa G 1 i n Š k a, ki je nabijal ljubico Kerovina in ji grozil: „Napravim s teboj kakor Fodran s Fabrisovo.
M Škarjami je zabodel v Trstu delavec Henrik Gaznik lju-bioo Klaro B e d n a r o v rebra. Težko ranjeno so prepeljali v bolnišnico. Napadalca so zaprli.
Večni samomorilski kandidat.
V Trstu si je prerezal vtripno žilo 361etni Edvard O o e n, ki se je neštetokrat hotel usmrtiti, a se še nikdar ni mogel spraviti iz te doline solza. Tudi zdaj ga še ohranijo pri življenju.
Pozor na strelno orožje. V
Trstu je 81etna Marija Jerman po nesreči ustrelila na 61etnega bratca Antona. Krogla mu je šla v pleče.
Državna podpora za pomanjkanje krme* Poljedelsko ministrstvo je dovolilo nove državne podpore v znesku 300 000 K za olajšanje pomanjkanja krme na Kranjskem. Radovedni smo, Če bo „Slovenec" zopet trdil, da je to edina zasluga klerikalnih poslancev!
Nadškof Posilovio — kardinal. Med desetimi na novo imenovanimi kardinali, katerih imenovanje se objavi decembra, bo baje tudi zagrebški nadškof dr. Posilovič.
Zadruga krojačev i. t. d. naznanja svojim cenjenim Članom in članicam, da se vrši prva preizkušnja za vajence in pomočnike dne 3 septembra dopoldne ob 9. v obrtni šoli Stari trg št. 34. Vajenci, ki nimajo preskusu je in jo želijo delati, naj se nemudoma zglasijo pri načelstvu zadruge. Pomagalska dela se bodo delala dne 1. in 2. septembra v raznih delavnioah. Natančno se poizve pri zadrugi.
Trpinčenje vojakov. Vkljub vsem ukazom vojnega ministrstva se z vojaki postopa včasih prav po živinsko. Rezervnike 17. pešpolka, ki so sedaj na orožnih vajah v Bistrici na Koroškem, so pretekli teden cele dneve podili po najvišjih hribih, jedi pa jim niso dali 30 ur nobene, samo v Beljaku na kolodvoru so jim dali nekoliko rjave vode.
Prerano proglašen mrtvim. Poročali smo, da je v Žalcu pri Celju naglom a umrl mesar Prislan. NaŠ poročevalec se je prenaglil. Gospod Prislan je izbruhnil kri ter se onesvestil, kar je dalo povod govorici o njegovi smrti.
Skrajna po sur o velo st in nesramnost nemčurja. Neki spodnje-štajeraki dijak je oddal kovčeg na železnici ter napisal samo slovenski naslov, ker je dotični kraj samo slo-vensai. Oddajna postaja je bila Maribor. Pa vam pride nemškutarski nesramnik ter napiše k slovenskemu naslonu „svinja". To kaže dovolj jasno vso nemškutarsko nesramnost in popolno neolikanost! Tak slučaj kaže, kako složno in edino ter odločno moramo na slovenski zemlji zahtevati slovenske uradnike! Proč z nemškimi nesramneži!
Kolesarsko društvo „Sloga"
V Idriji priredi v nedeljo, dne 6. septembra izlet v Tolmin k Gregorčičevi slavnosti. Izletniki se zbirajo ta dan ob 4. zjutraj pred gostilno g. Antona Kogeja. Natančnejša pojasnila v zadevi zleta se dobe pri predsedniku Tomažu Brusu.
Velik meteor se je pokazal na obnebju 24. avgusta zvečer okrog 749. v bližini Loke na Zidanem mostu. V višini par sto metrov nad zemljo se je razkrojil na dva dela, katera sta se najbrže kje v ondotni okolici zarila v zemljo, kajti skoraj je izključeno, da bi bil meteor ves med potjo zgorel. Prizor je trajal par trenutkov.
Na tir bobinjske železnice in
sicer med solkanskim mostom in postajališčem Sv. Maver je padla velika skala v nedeljo zvečer. Skala se je odtrgala s hriba Sv. Valentina. Vlaki so imeli zamudo. Zapreka so v najkrajšem času odstranili. Lahko bi se prigodiia velika nesreča.
Med goriškim vojaštvom razsaja griža. V vojaški bolnišnici je toliko vojakov, da jih bodo morali nekaj prepeljati v Trst.
Zaradi posknšenega vloma so
zaprli v Gradou 201etnega hlapca Karla Muršoa iz Čermlenška pri Mariboru.
Tatvina. Celovškemu sodišču so izročili pokovskega pomočnika Franca Ferlana iz Javorja na Kranjskem, ker je v Žrelcu na Koroškem svojemu mojstru G a š-p e r 1 i n u poneveril 64 K, svoji sestrični Marijani TuŠar v Hotovljah pri Poljanah nad Škofjo Loko pa ukradel 120 K.
Roparski umor pri Vrhniki. Kakor znano, je bil lani 9. novembra pri Verdu pri Vrhniki roparsko napaden in umorjen delovodja Matej C e d o 1 i n i i ki je šel izplačevat de-
lavce. Seboj je imel 8800 K, ki so mu bile oropane. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem je bil eden izmed roparjev Štefan Samardžič iz Dalmacije obsojen na smrt, proti drugemu napadelcu Antonu S p r a j o u iz Jezeran na Hrvaškem se je pa pred zagrebškim deželnim sodiščem začela predvčerajšnjim razprava. K tej so privedli ca pričo Samardžiča iz Ljubljane. Šprajo je skušal dokazati svojo odsotnost ob času umora, a se mu ni posrečilo. Samardžič, ki je v Ljubljani pri obravnavi dejal, da je Šprajo soudeležen pri umoru Cedolinija, je zdaj izjavil, da Šprajoa ne pozna. Vsled tega so zaslišali ječarja Sfci-ploŠka, ki je povedal, da je 3amardžiČ, ko so ga privedli v zagrebške zapore, dejal, da bi spoznal Šprajoa po neki ozdravljeni rani in po njegovih krivih prstih. Kljub temu je Samardžič trdil, da ne pozna Šprajoa. Ker nekaj važnih prič ni prišlo k razpravi, se je ta preložila na nedoločen Čas.
Kinematograf Edison n a Đ u -najski cesti nasproti kavarne „Evropa" ima od danes do vštetega petka sledeči velezanimiv spored: Lov na lisice. (Interesantna, po naravi posneta projekcija) Orna prinoesinja. (Žaloigra v 25. slikah). Obuti maček. (Krasna, dolga projekcija v barvah). Blazina. (Smešno). Ako bi ne bilo predstave v „Elite Biographu" bo ta predstava v „Kinematografa Edison". Ta predstava traja od 8. do 10. zvečer. Priporočamo to serijo prav toplo cenjenemu občinstvu!
Popravek. Pretekli teden smo po tržaških listih posneli vest, da so v Trstu zapra zobotehnik Filipa 0griča iz Ljubljane, ker je vrgel natakarju v glavo vrček. Gospod Ogrič je bil zdaj pri nas in izjavlja, da je ta vest povsem neresnična. Vrčka ni metal nikomur v glavo in tudi zaprli ga niso.
V znamenju alkohola* Ko je predvčerajšnjim prišel v neko gostilno na Opekarski cesti nek tapetniški pomočnik, mu gostilničar ni hotel prinesti zahtevane pijače, ker mu še prejšnjega dolga ni bil povrnil. To ga je tako razkačilo, da je napadel pri mizi nekega moža, ki je sedel tam s svojo ženo in ženo vrgel ob tla. Ko so ga slednjič le spravili pod kap, je zagrabil za neko železo in z njim napravil pri vratih za 10 K škode. — V neki branj ariji na Opekarski cesti je neka ženska ozmerjala nekega ključavničarja z „gmajensko barabo". Ta ji je priložil par krepkih zaušnic ter odšel svojo pot dalje. — V Trnovem živi nek parček že precej Časa skupaj v „divjem zakonu". Včeraj pa sta se sprla in je „ženin" razbil v svoji jezi precej pohištva, vrgel ob tla kip Matere božje, naposled je pa skočil še v svojo „spremljevalko življenja", jo tudi vrgel ob tla in jo vlačil za lase semtertja. Vsi dobe zasluženo plačilo.
Tatvina« Včeraj je bilo brivskemu pomočniku Petra Filipu iz zaklenjene omare na Marije Terezije cesti št. 6 ukradenega 360 K denarja. Osumljenec, brivski pomočnik Anton Matičević, roj. 1860.1. v Podgorcu, pristojen v Virovitico pri NaŠioah, proti kateremu je preoej obtežilnega materijala, je aretovan, ki pa tatvine Še noče priznati.
Nepreviden  kolesar. Včeraj
popoldne je mizarski pomočnik A. P. pri Sv. Jakoba mostu s kolesom zadel in na tla podrl 12 letno Šolsko učenko Jožefo Wolfovo in jo na levi roki in nogi telesno poškodoval.
Aretovan le bil včeraj neki 39-letni delavec, ker je svojemu sodelavcu grozil, da ga zabode. Ker je nasilnega značaja, se je bilo bati, da svoje grožnje ne uresniči. Oddali so ga deželnemu sodišču v preiskovalni zapor.
Izgubljeno in najdeno. Krojač Ferdo Tschech je izgubil dva bankovca po 20 K. — G. Jožeta Levčeva je izgubila rjavo denarnico, v kateri je imela do 10 K denarja. — Gospa Ana Fedrigonova pl. Etsohthalova je našla denarnico s srednjo vsoto denarja. — Gosp. Minka Petričeva je našla v „L'oydovi" restavraciji pred par dnevi denarnico z manjšo, natakar ski vajenec Anton Korenje pa spomladi ravnotam denarnico s srednjo vsoto denarja.
Društvena godba ljubljanska" koncertuje danes, v sredo zvečer pod osebnim vodstvom gosp. kapelnika V a c 1 a v a Talioha ob vsakem vremenu v hotelu „Ili-r i j a" (Kolodvorske ulice). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
U nedeljo, 30. outusto v Žlrl k otvoritvi .Sokolskega _____doma*.____
Drobne novice.
— Za avstrijski vojaški zrakoplov je poslala trgovinska in eksportna akcijska družba 1000 K.
— Strela je ubila v Benkovcu v Dalmaciji pastirja in 17 ovac.
— Bogastvo verskega zaklada.
Graščino Neudek pri Karlovih varih je kupil verski zaklad za 5 milijonov.
— Visoka globa. Finančno ravnateljstvo v Budapešti je obsodilo mestno hranilnico zaradi pristojbin-skih prestopkov na 250.000 K.
• — Profesor Wahrmund bo imel na praškem nemškem vseučilišču enourno predavanje o patronatnein pravu in dveurno o pravu cerkvene imovine.
— Škrlatinka se zelo širi po Galiciji. Začetek vseh šol je odgođen za dva tedna.
— Goethejev krstni list ukraden. Iz krstnih matrik v Frankobro-du je nekdo ukradel krstni list pesnika Goetheja.
— Nabava cevi za praški vodovod se poveri francoski tvrdki v Pont a Mousson, za kar je ta tvrdka obljubila, da ustanovi s pomočjo češkega kapitala nove fužine na Češkem, kjer se bodo izdelovale tudi železne vodovodne cevi.
— Zagoneten umor. Splošno znani angleški general Luard se je šel sprehajat v gozd blizu Londona s svojo 641etno ženo. Ker se je žena utrudila, si je hotela odpočiti ter je zaostala, dočiin se je šel general dalje sprehajat. Ko se je čez dve uri vrnil po ženo, našel jo je ustreljeno. Morilec ji je prstane s tako silo pobral, da ji je polomil prste.
— Predrzen ropar. V parku Je-lowstone pri Njujorku je neki ropar s puško v roki ustavil 11 poštnih voz ter pobral 125 potnikom nad 10.000 dolarjev ter mnogo ur in drugih dragocenosti. Vlada je poslala za roparjem vojake.
— Dvoboj zaradi kralja Štefana. Koncipist pri ogrskem trgovinskem ministrstvu dr. Arkay je pozval državnega poslanca dr. Benede-ka na dvoboj, ker je Benedek imenoval kralja Štefana, ki je tudi svetnik, starega tepca in lopova.
— Umrl je vojvoda Meklenburg-Streliški Karel Borvin.
Telefonska in brzojavna poročila.
Za trgovinsko pogodbo s Srbijo. Dunaj, 26. avgusta. Nižjeav-strijska obrtna zveza je sklenila na polno obiskanem shodu, da stori naj-odločnejše korake pri vseh kompetentnih oblastih, ako bi se na kak način skušalo zavleči uveljavljenje srbske trgovinske pogodbe preko 1. septembra.
Neodvisna stranka nazadnje.
Budimpešta, 26. avgusta. Pri občinskih volitvah v Maku je predsednik državnega zbora Justh z ostalimi pristaši neodvisne stranke ostal v manjšini. Izvoljeni so bili zgolj pristaši Kristoffvjeve napredne stranke in soc. demokratje.
Tuji vladarji na Dunaju. Dunaj, 26. avgusta. Po sedanjih dispozicijah prideta španski kralj in kraljica na Dunaj v prvi polovici meseca oktobra. Razun tega baje kmalu obišče Dunaj ruski car Nikolaj, dasi se vest zanika, a to le iz varnostnih ozirov. Koncem oktobra ali prve dni novembra pride na Dunaj grški kralj Juri, da čestita cesarju k jubileju. Kmalu za njim pa prideta rumunski kralj in kraljica, ki ostaneta na cesarskem dvoru dva dni.
Novi   predsednik   tržaške pomorske oblasti.
Dunaj, 26. avgusta. Dosedanji predsednik tržaške pomorske oblasti je na lastno prošnjo vpokojen. Vodstvo pomorske oblasti se je poverilo višjemu ministrskemu uradniku Antonu Welletzu.
Rumuni za splošno volilno pravico.
Budimpešta, 26. avgusta. Rumunski poslanec Popp je imel v Vi-lagosu shod za splošno volilno pravico. Volilci so v prilog splošni volilni pravici burno demonstrirali ter naročili svojemu poslancu, naj s tovariši napne v parlamentu vse sile, da se taka volilna reforma pribori.
Nesreča z avtomobilom. Budimpešta, 26. avgusta. Tukaj je avtomobil povozil grofa Ljudvika Vavja tako nevarno,   da   je kmalu umrl.
Angleško brodovje v Italiji.
Rim, 26. avgusta. Angleška pomorska divizija se je ustavila v Li-vornu, da se gredo poveljniku poklonit italijaiskemu kralju v Palermu.
Rusko vojno brodovje se  zgradi na Nemškem.
Berolin, 26. avgusta. Zgradbo ruskih oklopnic je dobila hamburška tvrdka Blome. Oklopnice bodo veljale 120 milijonov rublje v.
Upor proti novemu  maroškemu sultanu.
London, 26. avgusta. Maroški guverner v Arzili se je uprl novemu sultanu Muleju Hafidu ter ne dovoli, da bi se proklamiral za guvernerja.
Narodovo zdravilo. Tako se sme imeno vat bolesti utesujoce, mišice in Sivce krep-cujoce, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero se sploSno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 1*0O. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLli-ov preparat, zaznamovan s varstveno znamko in podpisom.    2 85—12
4
2699
Rogaški
nareja apetit, pospešuje pre-
Jempe -vrelec1 ureja odvajanje.
Zlata svetinla
Btiolln, Pariz, Rim itd.
8002-21
Nalbollfta koxm. čistilo za sobo
Izdelale i 0. Seydl
Stritarjeve ulice 7.
Dr. J. Z., zobozdravnik, Moravska Ostrova. Natančno in temeljito sem preis-kusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnja in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In to je: „Seydlln'a. 1
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najbolj h« priznana
Taioclin tinktura
■a lete*
katera okrepčale lailtče, odstranjuj
luske in preprečuje Izpadanje las. 1 atelftlenle* m navodom t krona.
Razpošilja m s obratno pošto ne manj kot dve steklenici
Zaloga vaah preizkušenih zdravil, madic. mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgišklh obvez, svežih mineralnih vod 1.1, d.
Del lekarna Milana Lenstek*
v LJubljani, Rešljiva cesta it. I
poleg sevosgrajenega Fran Joiefovega
IsbU. mati. 86-34
Darila.
Uj ravništvu našega lista so poslali: Za  druibo  mv. Cirila ln Metoda.
Neimenovan, ker je obral našo češpljo 140 K.
— Povabljeni iz gostilne »Pod skalco« o priliki krsta Dragotinovega princa 5*— K. — Skupaj 6*40. — Srčna hvala! — Živeli!
Umrli so v Ljubljani.
Dne 21. avgusta. Ferdo Golobic, delavčev sin, 3 mes, Prečne ulice 4. — Štefanija Beber, knjigovodjeva hči, 7 dni. Sv. Petra cesta 73.
Dne 24. avgusta. Leopold Jezeršek, črev-ljarjev sin, 17 dni. Poljanska cesta 45. V deželni bolnici:
Dne 17. avgusta. Valentin Zupan, dninar, 66 let. — Terezija Sterk, posestnikova hči, 44 let.
Dne 21. avgusta. Elizabeta Boncelj, pi-smonoševa žena, 28 let
Dne 22. avgusta. Ivan Možina, tesar 66 let.
— Ivan Palčič, posestnik, 20 let.
Borzna poročila.
Žitno ceno v Budimpešti.
Dne 26 avgusta 1908. Termin
Pšenica za oktober . . . aa 50 kg K 11.06 Si za oktober . . . . aa 50 kg K 910 Koruza za maj 1909 . . za 50 kg K 713 Oves za oktober . . . za 50 kg K 7*84 MUketo* 5 vin. ceneje
Meteorolosttno poročilo.
Vlilna nad morjem 906. Srednji »mani tlak 738 8 mm.
avgusta 1	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	S.* II	Vetrovi	Nebo
25	9. zv.f_	7361	19-3	sl.szahod	jasno
26. •	7.zj. 2. pop.	7353 7340	15*0 25'4	si. jvzh. 1 megla sr. j jvzh. .skor. obl.	
norm
Srednja včerajšnja temperatura . 17-8°. Padavina v 24 urah 00 i
207
mm.
73743
Zahvala.
»Jubiejni fond« prostovoljnega gasilnega društva se tem potom najiskrenejše zahvaljuje tuk. gasilnemu društvu za vsoto 40 K namesto venca pokojnemu dolgoletnemu članu Gašperju Maherju. 2990
Škofja Loka, dne 25. avgusta 1908.
A. Oblak J. Debelak
t. č. blagajnik. t. č. načelnik.
Kadi preureditve prostorov se proda po zelo nizki  ceni dobro ohranjena
stekleno stena
pri tvrdki Ant. Krisper, LJubljana, Mestni trg. 2989 i
Pevovodja
ki je zmožen voditi največje pevske zbore, išče službe. Sprejel bi tudi kako postransko službo, kjer bi tudi lahko sodeloval pri godbi. 2S64 -2 Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
Ulnske sode
nekaj skoro novih, dobrih in močnih, približno od 600, 1200 do 3000 litrov,
proda po nizki ceni 2991 1
:   FRAN CASCIO :
Šrlenbnraove mier ilev. A.
mešane ali tudi same manufakturne stroke, zmožen, bil že samostojen trgovec, želi svojo sedanjo službo premeniti do 1. septembra, najrajši kam na deželo. — Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod Mdežela" na upravništvo „Slov. Naroda". 2952— 2
Knjigovodja
bilance zmožen ter 2987—1
kontorist
(izučen špeoerist ima prednost) popolnoma vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi 80 tabo] sprejmeta. — Ponudbe z navedbo zahtev pod „poštni predal 50".
*1*  mlm •!* wL»
2eniina ponudba.
Obrtnik star 25 let, urar s trgovino j zlatnino in srebrnino, se je// zaradi jfenitve seznaniti s pošteno gospodično ali mlado vdovo 3 ne^aj prem oženjem.
Poštene in resne ponudbe s sHk°t ki se na zahtevo vrne, naj se pošiljajo na upravništvo „S^ov- zaroda" ood „A(. 25". 2986 1
Sprojmo so
tis
Ljubljana, Stari trg št. 13.
Da zamoremo ustreči želji p. n. odjemalce nabavili smo osebno še različna vina samo prve vrste, za kojih pristnost se popolnoma jamči, ter zagotavljamo vedno točno in vestno postrežbo.
S85- 36 C
V2 litra
Isabela črno . . Furlansko črno . Teran istrski črn Reloako istrski črn Modra Irankinfa . Cviček nallinelal Burgnndec Teran kraški . . Vipavsko belo Istrsko belo . . Goriško rumeno . Rebula prve vrste Rizling goriški . Muakatelec    . . Pelinkovce (Wermouth)
n
I)
n
n n P n
f!
n
Ti I) IJ 7)
rj
II II II 11 11 II II II II 11 II II II II
028 032 036 0-40 0*44 044 0 60 060 0 32 0 32 0-38 0 40 0 60 0 60 0 80
Ute^ft       z ffostilno, atano-
W\w     dana> hlevi, šnpami, dvoriščem ter Tolikim vrtom HT proda ~VI vdova Margareta Niedermaier, St. Veiter-ttraaae 13, Celovec. 2998
6
u
n
s primerno Šolsko naobrazbo pri A. darabonu, špecerijska trgovina v Ljubljani. 2956—2
a lepo pisavo,
zmožnega tudi slovenščine in itali-
Pisarja
janščine v govoru in pisavi, sprejme takoj inženir Konrad Lachnik v Ljubljani Beethovenove ulice št 4-
2943-3_
Proda 80 za polovično oeno skoraj nov, prav malo rabljen
godbent avtomat
ki nadomešča 12 godoev. 2876—3 Kje, se izve pri g Ivanu Jazu, zalogi koles v LJubljani.
Hiša se proda
iz proste roke s sedmimi atano-
vanji, ki se zelo dobro obrestuje. Plača se samo 3000 kroni vse drugo
se lahko vknjiži.
VeČ se izve v gostilni Balila V Bolni dolini. 2884 -3
SUKNA
In modno »m 3 blato za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornico zo sukno
v Humpolcu
na Češkem, Tvornttae cene.     Vzorci franko.
Gozdar
▼ pokoju, srednjeleten, zdrav, Išče alnibe v tej stroki ali v lesni trgovini.
Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda" pod „flozdar". 2971—2
Penzllonlst
Se mlad, iz finančne službe, vešč raznih jezikov, ieil debid primerne Bloško v pisarni ali pa v trgovini. Ponudbe pod „penzijontet" na
upravništvo „Slov. Naroda. 2899—3
NICRIN
najbollše mazilo za čevlle
daje najlepši blesk in ohranja usnje stanovitno rVBieSfrJHZnlNf je z zdravstvenega stališča toplo priporočati, ker NIGRIN usnja tudi ob neprestani rabi ne zapre neprodušno, torej ne zabranjuje izhlapevanja nog. 809—26
== Naprodaj povsod. ^=
St. FernOlendt, DUDOi. c in kr. dvor. dobavitelj
Malinčev
-SIRUP
le^arnsrja
Piccolija
2271
I
u LJubljani
c. in kr. dvornega dobavitelja, papeževega dvornega dobavitelja
je izboren prirodni izdelek. Poštni zaboj ček s 3 kg sirupa se pošlje poštnine prosto proti povzetju za 5 K, v sodčkih po 10, 20, 40 in 100 kg sirupa z zavojem vred po 1 K za kg. Sterilizirane steklenice z okoli 1 kg vsebine se prodajajo v Ljubljani po 1 K 50 h. V zabojih po 25 stekl. z zavoj n ino vred v Ljubljani po 1 K 35 h. Naročila po povzetju.
o©*, kr. avstrijsko     ^|    državne Založnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dna 1. maja 1908. leta.
Pohod v Mnfellano Jat. ULi
*Mhod Iz LJaMfana fni. zaLi
5*50 zjntraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, d. ž., Trst c. kr. drž. žel. (ob nedeljah in praznikih do Trbiža).
7 05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž.. Trst, e. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
7 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
926 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
u-38 prod poldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico dri. žeL, Trs drž. žel„ Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
1- 05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Gro-
suplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje, 3-40   »opoldne.   Osebni  vlak v smeri:
Tržič, jcsenice, Trbiž, Beljak  juž. žel.
Gorica  drž. žel., Trst drž. žel.. Beljak,
(čez Pod.ožčico) Celovec, Praga. 7io zve6er. Osebni vlak v smeri: Grosuplje,
udoifovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7-35 zveOor. Osebni vlak v smeri: Tržič,
Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico)
Celovec, Praga. I0-40 poneoi.  Osebni vlak v smeri: Je-
*«nice, Trbiž, Beljak, juž. žet, Gorica drž.
icl., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez
Podrožčico). 3dhod Iz LJubljana ari. kolodvori 7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik.
2- 05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik. 7 io zvoOor. Osebni vlak v Kamnik lo-eo p«nodl. Osebni vlak v Kamnik. (Same
•iH nedeljah in praznikih.)
«• 56 zjutraj. Osebni vlak Iz Beljaka ivi žel, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Stražo Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
II-22 predpoldne. Osebni vlak iz Prage Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčlce in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic, Tržiča
2 32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
3"00 popoldne. Osebni vlak iz Beljak? juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (če* Podrožčico) Gorice drž. že!„ Trata dri žel. Jesenic, Tržiča
6-50 zvečer. Oseb. vlak iz P-a?c, Celovca Beljaka (čez Podrožčico) jezetić.
8 37 zveOer. Osebni vlak iz Kočevja, Straža Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8-40 zvooor. Osebni vlak iz Beljaka fui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod rožčico) Trsta dri. žel. Gorice dri. žel Jesenic, Tržiča.
H-50 po n odi. Osebni vlak iz Trbiža, Ca lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsti drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Pohod v Ljnbllano dri. kolodvori
0-40 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika, io Q9 predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika o io zvoOor. Osebni vlak iz Karrnlka. OSO peneol. Osebni viak iz Kamnika. (Sav c ob nedeljah In praznikih
(Odhodi in prihodi so označeni v srednji evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu
Lokal
apeeeben za prodalalne ali kako 2948-1 drugo obrt
se tako) odda.
Tudi affi  atelaie  za špecerijsko trgovino -se poceni prodalo.
Pove uprav. nSl. Naroda11. 2948-2
Lepa prilika!
Hišo
2902 3
2716
eiavoi zaloga v lekarni
17
Ub. pl. Trnkdczyjo o Ljubljani.
■ i
M
S #
5
«
tm
m
0
4)
1
PriMsrias
dr. 0. Gregorič
hronsbo ustno vodo
EUODIH
Zakonito varovano.
Specijaliteta za kadilce.
10 do 15 kapljic v kozarec vo&e.
Cena 2 kroni. J
*
9 9
Ni i
B #
9
H 9
11
r
a B
9 9
Slanim uloga v lekarni
Ub. pl. Trnk6czyJa v Ljubljani.
s 3 stanovanji in pritlklinanil| okoli 5000 m2 etavbieča
ob cesti, se pod ugodnimi pogoji tako]
pzoda.
Naslov v uprav. „Slov. Naroda*1.
Veliko zalogo
Srnmofonov m plofč
tudi s slovenskimi k omadi
plošče od
naprej
priporoča
FR. P. ZAJEC, urar
Ljubljana, S ari trg 26.
2291
17
— Prava istrijanska —
v i ix a.
Zaradi preobile zaloge se dobijo od Kmetske vinske zadruge v Bulah po nizki ceni od 56 litrov naprej
belo vino liter po 26 vin. fini teran  „   „ 21 „
Ceniki in vzoroi brezplačno na zahtev a d j e. 2828 - 6
Cantina sociale cooperativa
Zaloga pohištva
v ljubljanskem „Kolizeju" na Marije Terezije
cesti štev. 11
dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno velika izbira. Tapetniško blago in železno pohištvo. Lastne delavnice. 2825-4
Županstvo občine Cerknica razpisuje službo
občinskega tajnika
z letno plačo 1500 kron (tisoč petsto kron).
Prosilci, vešči slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, naj vlagajo primerno opremljene prošnje pri županstvu v Cerknici
do 20. septembra 1908.
Oni, ki so že slutbovali kot občinski tajniki, imajo prednost.
3988 1 Županstvo Cerknica.
\ Za vsako ceno prodajam £
j še do 31. avgusta 1908
I vsa letna oblačila za dame, gospode, dečke in otroke.
i »Angleško skladišče oblek"
L O. BERNATOVIČ
m      v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
Slivovka
kr* cara
tropinovec 1296-40 jski brinovec
se dobi v sodih od 00 litrov napre] po prav primerni oeni v zaneal]ivi ka-- kovostl v -
veležganjarni in rektifikarni sadja
H. ROSNER & Co.f Ljubljana
Sp. Slaka, poleg Koaleiieve pivovarne.
1443—20
porbetsko
dela
prevzema ter da materijal
JOSIP PUCH
LJubljana, Gradaške ul. 20.
Ceno! Solidno!
Podružnicu o Spiletn.  Ljubljanska kreditna tanka 7 Ljubljani   Podružnica o Celovcu.
== tprejema vlog« Bft knjlfcio« in n« toko6i rftdan ter jih obrestuje od dne vlogo po
4120
o
K upaj m iza pvodmjm vrvmdnomtziaa pamplvj
it po akialtnatnaim kurzu.
C38B
.B
10
Išče se pek
ozir. pekovski pomočnik, ki želi postati samostojen, za prometen kraj na Dolenjskem, kjer se začne graditi železnica in kjer Še ni nobenega peka.
Pek arijo si uredi po svoje in so mu vsa potrebna pojasnila na raipolago. 2965 -2
Naslov v uprav. „Slov. Naroda u
Slovenci ^ Kupu',e ln zQhtevo"e po vseh
trtovlnoh edlnele Ivan Krtovo
najboljše čistilo (trema) za čevlje in usnje
2951 v prid družbi sv. Cirila in Metoda. 2
Vodovodi
KonoIUocne, kopnllike noprm
9664- 87
Inženir-hldntekt
Konrad Lachnik, Ljubljana
Becttof ume Ulce ftev. 4.
Brzojavi: Ladmlk-UnUloDo,
Projekti in izvršitev pri domači
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi eradbe zastoni).
Najnovejše Muze
svilnate, batistne, čipkaste, volnate in iz modnega blaga,
da. zreški  IsIoTdvlIsI  r^ajrxo^rejže iocločLo moderni pasovi, damski in otroški predpasniki spodnja krila, ovratniki in kravate.
f{£ l^lnMJana,   Židovske  naUee   sft*«v.  S.  2252 10
:i
mori in po nafnltlik cenak
i
Zastonj, in poštnine prosto naročajte
moj novi veliki       - "
cenik s koledarje
za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel.
FR. ČUDEN -E-
Ivan Jax in sin
QDunajska cesta št. 17
priporočata svoj j bogato zalogo
voznih koles
o o
m e-TL.t«iF
šivalni stroji
io lam obrt Brezplačni kani aa vezenje v hisL
Pisalni stroji .ADLER".
EEMM
Šolske knjige
za ljudske in sreonje šole, učiteljišče, licej, Dekliško šolo,
za obrtne in strokovne šole
Ima v nalnovejfiib Izaafala t zalegi
Narodna knjigarna v £jubljani.
n
1 II I
Dijaki
80 8pl*o|mo|o pod primernimi po g" j i na krane in ataaovan o. 2913—1 Naslov v uprav. nS)ov. Naroda".
rjti/ Krasne
BLUZE
največja izbera v avili in drugem :-:  modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, perilo In otročje oblekoe
priporoča po nalall|lh cenah
M. KRISTOFIČ
por. Bučar
štabi no it, aa.
-TA
Jtorodna knjigarna
v Ijnbljani
u JurSfcvan trju S. 3.
■   priporoča I
t
k
k
k
kancelijski, konceptni, dokumentni, ministrski, pisesemski, ovitni in barvani papir.
m% «> «>
Kasete s pisemskim papirjem.
trgovske knjige
v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
OOjemalne knjižice p0™£iaih Zaloga šolskih zvezkov in risank.
«> *m* mm
Zavitke za urače v vseh velikostih.
Velika izber
vseh   pisarniških potrebščin, svinčnikov, peres, peresnikov, radirk,    kamenčkov,   tablic ■ gobic, črnila Itd.
mm  *m% *W>
Barve za šole in umetnike.
<St   <s> <s>
- Razglednice-
pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših.
Albumi za slike in dopisnice,
vezane v pliš in v usnje.
-Foezijske knjige. -
a« * *r> o
Podobice za otroke. Ceseni okvirčki za razglednice.
o «» o
Risalne deske, trikotniki, palete,
risalna ravnila, tuše, čopiče.
«>«>«•
Jfotesi in tintniki.
k
k
k
/tahajam se sedaj v švici pri nakupovanju po tovarnah finih švicarskih ur, da samorem slavno občinstvo zares dobro postreči. Pozdravljam vse svoje prijatelje in odjemalce ter se priporočam za nadaljno naklonjenost in kličem: /ia veselo snidenje/
žranc Čuden
2985—1 urar in trgovec, ljub Ij a na.
Oddaja stavbe
nadzidanja enega nadstropja na šolsko poslopje na Gorici pri Mozirju,
Ustmena zmanjševala a dražba se bode vršila
o ponedeljek, dne 14. septembra 1908 od l. popoldne
v šolskem poslopju na Gorici.
Stavba se bo oddala le enemu glavnemu stavbnemu podjetniku. Izklicna cena znaša 19 000 kron
Stavbni operat, obstoječ is stavbnih načrtov, stroškovnika, stavbnega dovoljenja in stavbnih pogojev, je na vpogled razpoložen v Šolski pisarni na Borici in pri okrajnem iolakem svatu (okrajno glavarstvo) v Celju.
Vsak dražbenik mora pred pričetkom dražbe položiti varščino v znesku 1900 kron.
3[rajitt šolski svet na Gorici
dne 21. avgusta 1908.
2992-i Josip Praznik, načelnik.
e
m
o
I
p«»s§ #x*^afeia»am 2
Pozor!
Za prevažanje I vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obrtnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča domača tvrdka
Josip Škerlj
špediter, Kongresni trg št 16.
asa posti-ežba z Mimlie <r ene z
Telefon štev. 262.
2800—5
N
r
a i u
9
868 53
Velika
zoloso obleta
zaLaospode ln dečke.
Stalne, na vsakem predaj metu označene cene. :::
:::    Priznano najboljša :::
delavnica za izdelovanje oblek po meri.
Velika zaloga domačega ln pristno  angleškega blaga.
.'.  Ljubljana, Dvorski trg štev. 3
Ponudimo vsako poljubno množino:
zidarsko strojne opeko, Portland-cement najboljše vrste,
zarezane strešnike (sistem Marzola)    »oči. štedilnike in drugi stavb, materijal
(za privezanje ali pribitje na late, torej popolnoma varno preti noviktL) ■ ~ 1908 26
F. P. VIDIC 6c Komp., Ljubljana.
Izdajatelj in odgovorni urednik RaBtoPuetoslemiek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.