Poštnina plačana v gotovini* Štev. 53. b.fjj V LubHani, dne 29. decembra 193?. Posamezna Stav. Din 1«. Leto XV. mm I, I Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 BzSiaja vsak tetrtek Naročnina čimbolj razširila. Čim veS bo bralcev «Domovine», tem bolj bo napredovala ljudska prosveta in tem več bo dobrih in zvestih državljanov, ki bodo neomajno ljubili svojo Jugoslavijo in spoštovali narodnega vladarja, ki ja vse, kar je napravil doslej, storil le v blagor ju-goslovenskega naroda. Naj velja za nas vse v novem letu resnica: Kjer so preudarni in dobri državljani, tam se bo gospodarska stiska najprej končala. «Domovina» bo šla kakor do zdaj po tej poti, ker hoče la dobro svojim bralcem in bralkam, ki naj tudi s svoje strani store vse, da bo «Domovina» imela še več prijateljev in prijateljic kakor doslej. Širite jo in ne pozabljajte na naročnino, od katera je odvisno izdajanje lista. «Domovina» si prizadeva v čim večji meri ustreči naročnikom in naročnicam, zato pa tudi od njih zahteva, da izvršujejo svoje dolžnosti nasproti njej. Naj zaključimo te besede z željo, da bi nas v novem letu zapustile vse težave in skrbi, ki so nas trle v starem letu. Ureditev izplačevanja hranilnih vlog in obresti Poleg denarnih zavodov, ki so zaprosili in čevati. Če bi plačilna sposobnost zavoda omo-dobili zaščito po točki 5. zakona o zaščiti kme- gočala tudi večja izplačila, jih zavod lahko iz-tov, tudi nekateri drugi denarni zavodi ne mo-j vršuje. Pravico izplačil po tej lestvici dobi zavod radi težkoč, ki ga zadenejo ne po krivdi države j reio ustreči zahtevam svojih vlagateljev, ne da v onem trenutku, ko je obvestil ministrstvo za ali vlade, nego zaradi tiste višje sile, ki se ime-' bi sami svoje dolžnike pognali v propast in si trgovino in industrijo o svoji nameri, da se hoče nuje splošna svetovna gospodarska kriza, rogo- j tem povzročili nepopravljivo gospodarsko ne- j posluževati te uredbe. Prej nego začne zavod viliti proti lastni domovini. Pogoji za omiljenje srečo. Da uredi poslovanje teh zavodov in ob- izplačevati vloge na podlagi te uredbe, inora v gospodarske stiske so, da smo dobri rodoljubi, da izpolnjujemo, kolikor nam je v teh težavah enem vlagateljem zagotovi vsaj delna in naj-[vseh svojih prostorih, v katerih se vrše izpla-nujnejša izplačila, se je vlada poslužila poobla-; čila, obesiti objavo, iz katere so razvidni lestvica mogoče natančno, svoje državljanske dolžnosti, da ! st''a> ki ga je dobila v točki 6. podaljšanega in vsi ostali bližji pogoji za izplačilo vlog. preudarno gospodarimo, da varčujemo in da smo trezni. Zmerjanje iu vzdihovanje nas ne bosta rešili. Ako bomo storili, kar je treba, bomo tudi dobili, kar nam gre. Jasno je, da je v takih sti- Č!en 3. Ko dobi dopis, omenjen v členu 2., minister za trgovino in industrijo, takoj odredi ODOL ne Kvari zobne sklenine, dasiravno ima največo snasihio moč. ! zakona o zaščiti kmetov, in je izdala naslednjo uvedbo z zakonsko močjo: Člen 1. Denarni zavodi, ki so aktivni, a nej™^' Učnega"zavoda."V* prTmeTu" pot7ebe morejo v celotnem obsegu izplačevati v dogovor- ] do!oči tudi komisarJa> da kontrolira delo zavoda, jenih rokih vlog na knjižice ali tekoče račune in! Pri kmetijskih zadrugah bo določal komisarja minister za trgovino in industrijo v sporazumu z tudi ne zapadlih obresti, smejo vršiti delna izplačila teh vlog, odnosno zapadlih obresti, vendar no pogojih, ki jih vsebuje ta uredba. Člen 2. Vsak denarni zavod lahko uvede le delno izplačevnje vlog, kadar o tem pismeno obvesti ministrstvo za trgovino in industrijo. Temu dopisu mora zavod priložiti svojo bilanco po sta- ministrom za kmetijstvo. Pristojnost komisarjevo določa minister za trgovino in industrijo. Člen 4. Ko je izvršen pregled, izreče ministrski odbor, v katerem so minister za trgovino in industrijo in še štirje ministri, ki jih določi mini- nju, v katerem je zavod v tem času, s potrebnimi j strski svet, končno odločitev, ali se dotični za-podatki in pojasnili. Dopis in bilanco morata pod-1 v°d lahko posluži te uredbe ali ne. Na podlagi pisati upravni in nadzorni odbor zavoda Za po- te2a sklepa izda potem minister.za trgovino in datke, ki bi bili namerno netočno navedeni, so industrijo rešenje v tej zadevi. To rešenje je iz- odgovorni člani upravnega in nadzornega odbora kakor za prevaro. Istočasno mora zavod javiti ministrstvu za trgovino in industrijo tudi lestvico, v kateri so določeni zneski, ki jih do- vršno in proti njemu ni mogoča pritožba na državni svet. Člen 5. Poleg izplačil, navedenih v določeni lestvici (člen 2.), je zavod dolžan izvrševati v do- tični zavod mora tudi v bodoče izplačevati na govorenili rokih tudi naslednja izplačila: 1.) zne-liranilne vloge in tekoči račun, kakor tudi za ske, ki jih vlagatelj neizogibno potrebuje za zapadle obresti. V lestvici navedeni zneski pred-j vzdrževanje sebe in svoje družine; 2.) zneske, stavljajo najnižje vsote, ki jih zavod mora izpla-! ki jih potrebuje za poravnavo pogrebnih stro- Pozor na priložene pololnice Današnji številki smo priložili položnico za vsakega naročnika, da lahko takoj plača naročnino za leto 1953. Ker je naročnina malenkostna, prosimo cenjene naročnike, da jo plačajo že prve dni meseca januarja, po možnosti za vse leto naprej. Tako ne bodo med letom imeli opravka z novimi položnicami in sitnosti z opomini, pa pota na pošto jiin hodo prihranjena. Naročnina ostane neizpremenjena: za t u z e m s t v o : za vse leto 36 Din, za pol leta 18 Din, za četrt leta 9 Din; za inozemstvo: za vse leto 48 Din, za pol leta 24 Din, za četrt leta 12 Din; za Ameriko za vse leto en dolar. Kdor bi o pomoti položnice ne prejel ali bi se mu pokvarila, naj piše upravništvu, da mu pošlje drugo. Oni naročniki, ki so plačali naročnino za leto 1933. že pred koncem leta 1932., naj izroče položnice znancem, ki še niso naročeni na naš list, in naj jim prigovarjajo, da se ob novem letu na-joče na «Domovino», ki je vsem, ki jo poznajo In bero, najpriljubljenejši list. K d o r j e v m i n i 1e m letu zaostal z naročnino, naj s položnico ali poštno nakaznico tudi zaostanek hitro poravna,da ne bo presledka pri pošiljanju lista. Upravništvo «DOMOYINE». škov; 3.) zneske, ki jih potrebuje za poravnavo javnih davščin. Člen 6. Določbe te uredbe o delnefn odlaganju izplačil ne veljajo za vloge osrednjega za-| voda za zavarovanje delavcev v Zagrebu in i okrožnih uradov za zavarovanje delavcev. Člen 7. Nove vloge, ki so bile naložene, ko, se je dotični zavod že začel posluževati določb te uredbe, se morajo izplačevati v dogovorjenih rokih in se nanje ne morejo uporabljati določbe te uredbe. Zneski, katere je zavod dolžan izplačevati na podlagi te uredbe in ki jih vlagatelj ni dvignil, se morajo smatrati kot nove vloge. Člen 8. Če minister za trgovino in industrijo ugotovi, da predložena lestvica ni pravična in da škoduje interesom vlagateljev, tedaj odredi, da se ta lestvica popravi. Prav tako bo minister odredil popravek lestvice, ako bi bilo na podlagi izvršenega pregleda (člen 4.) dognano, da ne ustreza plačilni sposobnosti dotičnega zavoda. Člen 9. Denarnemu zavodu, ki se poslužuje te uredbe, se v tem času ne morejo odpovedati vloge. Pred časom prijavljene odoovedi ne veljajo. Člen 10. Dolžnik zavoda se lahko posluži izravnave svojih dolgov s svojimi terjatvami po vlogah na hranilne knjižice ali na tekoči račun samo toliko, kolikor so ti dolgovi in terjatve nastali prej, kakor je zavod začel uporabljati to uredbo. Ako se hoče poslužiti izravnave vlagatelj na pravilno knjižico, ki se glasi na donosi-telja, mora dokazati, da je bil lastnik dotične knjižice že pred rokom, ko je dotični zavod začel poslovati po tej uredbi. Člen U. Za terjatve na osnovi hranilnih vlog in tekočih računov kakor tudi za zapadle obresti se lahko zahteva prisilno izplačilo samo do onih zneskov, ki jih je zavod dolžan izplačevati na podlagi te uredbe. Člen 12. Pravica za uporabo te uredbe mine, ako se nad zavodom razglasi konkurz, ako se zahteva prisilna poravnava izven konkurza ali ako se dožene, da je zavod pasiven. Prav taKo minister za trgovino in industrijo odtegne zavodu to pravico, ako ministrski odbor (sestavljen po členu 5. te uredbe) ugotovi, da to zahtevajo koristi vlagateljev. Člen 13. Denarni zavod, ki mu je dovoljena uredba po točki 5. zakona o zaščiti kmetov, lahko, ako se je zavodova likvidnost izboljšala, zaprosi, da se tudi zanj dovolijo določbe te uredbe. V to svrho pošlje zavod ministrstvu za trgovino in industrijo prešnjo in predloži lestvico, po kateri namerava vršiti izplačila vlog in zaostalih obresti. Na to prošnjo izda minister za trgovino m industrijo rešenje na podlagi člena 4. te uredbe. Ko stopi v veljavo to rešenje, preneha veljati prej izdana mu uredba na podlagi točke 5. zakona o zaščiti kmetov. Člen 14. Denarni zavodi v smislu predpisov te uredbe so vse denarne ustanove, ki so osnovane kot delniške družbe, potem zadruge in njihove zveze in pa hranilnice samoupravnih teles. Člen 15. Ta uredba dobi obvezno moč, ko se objavi v «Službenih Novinah», in bo veljala za čas enega leta od dne, ko stopi v veljavo. in •5 U Dopis z dežele Staro leto je na koncu. Ni bilo s cvetjem postlano, a vendar ne izgubljamo upanja na lepše čase, ki se bedo še vrnili, saj pravi pregovor, da mora po dežju solnce zasijati. Sedaj so dolgi večeri in bomo imeli mnogo časa za čitanje. Izrabimo s pridom ta čas! V mnogih družinah so kakor že nekaj let sem v veliko veselje Vodnikove knjige s svojo pestro vsebino. Iz teh knjig lahko črpamo tudi mnogo zlatih naukov, ki so usmerjeni za tem, da se čim prej izmotamo iz sedanjih hudih gospodarskih težav. Kdor je zamudil pristop v Vodnikovi družbi, naj pri svojem poverjeniku povpraša, ali še lahko dobi letošnje knjige, ker so jih še pozneje nekaj tiskal i. Pa na našo v6, kod hodi sedaj neznanec, ki je tisto jutro tako nenadno odkuril. Zal mi je, ker sem ga vzel na prenočišče... Najbrž ni imel poštenega namena...» Mladenka je zagledala past, ki je bila spretno nastavljena. Nekaj jo je opozorilo, naj bo previdna. Molčati ne sme; to bi pomenilo, da je prišla v zadrego. Odgovorila je hitro in mirno: «Tujec se je vedel prav dostojno. Nisem vas silila, da ea vzemite pod streho ...» «Vem, da nisi kriva», je nadaljeval hinavsko. «Toda lahko bi me bil okradel.. .* Mož je nehote osupnil. «Nekaj mora vedeti*, ga je resno zaskrbelo. Spoznala je tudi mladenka, da ni prav odgovor la. Hitro je popravila: «Mislila sem, da je nekdo drugi.. .* «Kdo naj bi hodil semkaj? Nihče nima pravice ...* cPrilezli ste tako tiho, da sem skoro nekaj slabega slutila...* «Ako bi bil prilomastil, bi te bil še bolj preplašil .. .* «Mislila sem, da se je priplazil nekdo, ki nima poštenega namena ...* «No in zdaj me poznaš? Vedi, da vse izvoham .. .* «Stric, ali sem vam kaj slabega storila?* «To sem preprečil... Toda nameravala si, tega mi ne moreš utajiti....» «Nisem!» je izrekla svečano. «Meni je prav.» Vedela je, zakaj ga je jezilo. Gladež je sklepal in ugibal. Verjetno je bilo, da dekle le nekaj sluti, pa mu noče razodeti. Zato jo mora preizkusiti kakor železo v žarečem ognju. Njeno vedenje mu je bilo čedalje bolj sumljivo. S poizkušnjo ni dolgo odlašal. Ko se je tisti večer stemnilo, ji je rekel zvijačno: «Polonica, nocoj se nič dobro ne počutim. Skuhaj mi šent-janževih korenin ...* Mladenka ni poznala njegove zvijače. Vedela je, da stric-v zdravilna zelišča res precej zaupa. Zato mu je bila takoj pripravljena ugoditi. «Kje pa imate tiste koreninice?* ga je vpra* šala. «V kleti na polici*, ji je odvrnil. «Kar brž jih prinesite!* je le zlohotaosti pripisati, če jih predstavljajo kot namerno netenje mržnje proti Italiji Izgredi na Krku v noči na 2(5. avgusta so bili navaden kavarniški pretep naših in italijanskih mladeničev, ki so imeli od vina razgrete glave. Pri odhodu iz kavarne sta bila v pretepu ranjena na italijanski strani Karlo Lužina, od Jugoslove- Začel jo je prositi: je zopet nekoliko porasel. «Kdo je gospodar pri hiši?» Mladenka se je opravičevala: ' «Ne silite, česar ne morem storili...* Pogledal jo je bridko in rekel: imenu svoje stranke stavili razne zahteve, ki so se nanašale na neke gospodarske in finančne preosnove, a s temi zahtevami niso prodrli. Po vesteh tujega časopisja se tudi novi ameriški predsednik Roose-velt bori odločno za to, da bo morala . Evropa v redu plačevati vojne dolgove. Pravi pa samo, da se bodo Zedinjene države prizadevale, da se ti računi zaključijo v prijateljstvu. BOMSI CERKNICA. O cerkniških novicah je redko« kdaj čitati v naši «Domovini*. Rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra je proslavila cerkniška osnovnošolska mladina nad vse dostojno. Pod vodstvom učiteljstva se je udeležila slovesne službe božje, nato pa se je vršila proslava v šoli, kamor je bilo vabljeno tudi ostalo občinstvo. Popoldne pa so naši vrli Sokoliči uprizorili v sokolskem gledališču pravljično igro «Siroto Jerico* s petjem in godbo, za kar so bili deležni mnogo pohvale in ploskanja. — Pred kratkim so naši občinski možje razpravljali o novem proračunu. Gledali so na vse načine, kje bi se dalo kaj prihraniti, kajti kriza je na vrhuncu. Črtali so okrog; sto tisoč dinarjev. REMŠNIK. 18. t. m. je imela tukajšnja šolska mladina zelo lepo božičnico. Prva točka je bila posvečena proslavi kraljevega rojstnega dneva. Za lepo prireditev se učiteljstvu iskreno zahvaljujemo. SLOVENJGRADEC.Tukajšnji živinorejci so sprožili misel, da bi si osnovali zadrugo v svrho lažjega razpečavanja živine, ker je glede na današnje nizke cene, ki jih plačujejo mesarji, njihov zaslužek res neznaten. Zadruga namerava zgraditi klavnico in v mestu postaviti stojuico, kjer bi se prodajalo cenejše meso, a zraven bi še kmet dosegel boljšo ceno za živino. GOSPODARSTVO Tedenski tržni pregled «Slušati nisi hotela ... Dekla ni več pokorna gospodarju...» cStric, tega mi dozdaj ne morete očitati...» olen^°m) in Franjo Mivšek (Kranj). Donji Petrovci. Slovenskim fantom in dekletom želijo slovenski fantje, služeči pri orožništvu I v Sremu, srečno novo leto: Franjo Ziherl, Franjo j Skulj, Mihael Pesek, Slavko Vrsnjak fn Pavle Kavčič. Skoplje. Srečno novo leto želijo vsem bralcem in bralkam «Domovinej. stražniki, služeči pri upravi policije v Skoplju: Viktor Vehovec, Alojz Erjavec, Anton Voje, Ivan Ribnikar, Janez Hodnik, Franc Rogelj, Ivan Hafner, Matevž Jenko, Josip Mihelič, Franc Tonkovič, Milan Merlak, Anton Marolt, Vinko Kos, Viktor Cerar, Anton Viz-ler, Rudolf Breznik, Rudolf Guštin in Anton Hosta. Trstenik nad Sušakom. Srečno novo leto želi osamljena obitelj vsem bralcem in bralkam domovine* in g. uredniku: Anton in Antonija Sever s hčerkami. Litomefico (Češkoslovaška). Trije Slovenci, ki smo tukaj v Litomericah na Češkem, želimo srečno in veselo novo leto vsem bralcem in bralkam cDomovine*, posebno onim iz banjaloške fare: Jožef Marine (Banja Loka) in Mihael in Jožef Čolnar (Podstena). Riom es Montagnes (Francija). Srečno novo leto želim vsem cenjenim bralcem in bralkam cDomovine*, posebno pa ženaveljskim materam, očetom, fantom in dekletom: Sidikor Gombcc, Ze-navlje (Prekmurje). Cambelle-Mines des Brasac (Francija)., Tu nam za zdaj še ne prede slaba, vendar pa si želimo, da bi obhajali praznike doma pri svojih dragih. Srečno novo leto želimo g. uredniku, sorodnikom, prijateljem in znancem: Marija in Jože Zgajnar z rodbino (Velike Lašče), Martin in Ana Koušek z rodbino (Št. Rupert na Dolenjskem), Matija Ivane (Velike Lašče), Anton Znidaršič (Štrukljeva vas - Št Vid nad Cerknico) in Franc Jerman (Dolnje jezero pri Cerknici). Ridezaltes (Francija). Srečno novo leto želijo vsem bralcem in bralkam «Domovine* Jožef Markič, Jakob Hribar in Alojzij Smrekr Vedno beli zobje Poročam Vam da ia 16 let uporabljam zobno pasto Chloro- Občni zbor Županske zveze v Ljubljani bo 7. januarja ob 101 uri dopoldne v veliki dvorani «:Zvezde>. Dnevni red: poročila predsednika, tajnika in preglednikov računov, volitve novega odbora, razprava o predlogih članov in slučajnosti. Na občnem zboru imajo pravico glasovati, voliti in biti voljeni samo redni člani. V imenu občin glasuje župan ali njegov namestnik, če občinski odbor ne delegira drugega. Izredni člani imajo dont. Se nikdar nas ni razočarala. Imeli smo vedno bele zobe in prijeten okus v ustih, tembolj ker uporabljamo že dalj časa Chlorodont ustno vodo. Tudi uporablja cela družina samo Chlorodont zobne ščetke. J. Podgornik, T... Zahtevajte zato samo pristno Chlorodont zobno pasto, tuba Din. 8,— in Din. 13.—, ter zavračajte vsak nadomestek. posvetovalni glas. Kdor hoče staviti na občnem zboru poseben predlog, mora to pismeno naznaniti osem dni prej tajništvu Županske zveze. Za brezplačno, odnosno četrtinsko vožnjo je zapro- šeno. * Odlikovanje rumunskega konzula v Ljubljani. Rumunski konzul v Ljubljani inž. Milo Je« lačin je prejel visoko odlikovanje rumunske krone. Odlikovanje mu je izročil rumunski zunanji minister Titulescu osebno, ko je bil na potu od konference Male antante iz Beograda v Ze-nevo skozi Ljubljano, v kateri je prebil nekaj ur. * Smrt uglednega pravnika. Te dni je po doli gem trpljenju za zavratno boleznijo preminil v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji g. dr. Anton Furlan, upokojeni svetnik stola sedmorice in novomeški odvetnik. Pokojnik, ki je bil star 63 let, se je rodil v Vrbljenah pri Igu. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in jo končal z odličnim uspehom, nato pa je opravil pravniške študije na Dunaju. Svojo prvo službo je nastopil pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Pozneje je bil sodnik na Vrhniki, odkoder je bil premeščen in imenovan za predstojnika okrajnega sodišča na Brdu pri Lukovici. Leta 1911. je bil imenovan za sodnega svetnika novomeškega okrožnega sodišča* kjer je bil do leta 1919., ko je bil kot znan strokovnjak v pravniških zadevah imenovan za svet* nika stola sedmorice v Zagrebu. To mesto je zavzemal do leta 1929., nato pa je bil upokojen. Za svoje zasluge na pravnem poprišču je bil odlikovan z redom sv. Save III. stopnje. Pokojnik je bil vedno delaven in neutrudljiv, zato tudi kot upo-.kojenec ni miroval, nego je v Novem mestu odprt odvetniško pisarno, ki je med tukajšnjim prebivalstvom kmalu zaslovela. Bodi mu ohranjen ča* sten spomin, njegovim žalujočim svojcem pa iz* rekamo iskreno sožalje! * Železniške legitimacije za upokojence. Mi« nister za promet g. inž. Radivojevič je obvestil ministra g. dr. Kramerja, da je vprašanje želez« niških legitimacij za upokojene uradnike vzeto v postopek in da bo rešeno najbrže še pred novimi letom. G. minister je izjavil, da bodo ugodnosti? za upokojence znatno razširjene. Hugo Salus: Pisarski doktor i. Med pomožnimi, odnosno sekundarnimi zdravniki nekdanjega velikega samostana in sedaj splošne bolnice je bil doktor Wilhelm, ki je že dolga leta izvrševal službo prvega sekundarnega zdravnika v oddelku za notranje bolezni, dalje časa, kakor je bilo prav za prav običajno in postavno, ki pa navzlic temu ni bil od svojih mlajših tovarišev, ki so ga imenovali «železna stanovitnosti, ne zaničevan ne osovražen. Čeprav jim je odvzemal mesto za izboljšanje njihovih dohodkov, je bil vendar všečen predstojnik, ki je opravljal svojo službo tako izvrstno, da si mlajši zavodovi zdravniki nikakor niso mogli in ne hoteli misliti notranjega oddelka brez «železne stanovitnosti*. Doktor Wilhelm je bil prišel kot ubog študent za pisarja na kliniko. Ze takrat, še preden je zbolel, je kazal neko čudno, prav nenavadno veselje do pisanja, enostavno do pisanja. Ni bilo opisa bolezni, ne podatkov na oblastva, ne jedilnega lista ali statističnega poročila v vsem področju klinike ali oddelka, ki bi jih ne bil pisal Wilhelm z vztrajnim, prijetnim občutkom — lastnost, ki so jo zdravniki kmalu spoznali in zelo gojili, kajti nič ni bilo zdravnikom toliko osovraženo nego neskončne pisarije, ker so se z veliko vnemo po-svečavali proučevanju bolezni in opazovanju svo- jih bolnikov, pisarske posle pa so smatrali za ovirajoče dodatke svoje zdravniške službe. In ob tej priliki se je izkazal marljivi Wilhelm kot ne-preplačljiva in, žal, tudi neplačana moč: njemu so delala veselje pisanje samo po sebi, razgri-njanje gladkega, čistega papirja, pregibanje šumečih pol, ostrenje svinčnikov ali svečano vklap-Ijanje trdih, ostrih pere? v držalo, polaganje ravnila na papir in črtanje vzporednih črt, rubri-ciranje in izpolnjevanje rubrik s čednimi vrstami številk. Pa je opravičeval z lahnim nasmeškom svojo lastnost, češ, da so pač njegovi predniki bili vedno pisarji in da je sam dedno obremenjen. Njegov vrli, preprosti oče seveda ni bil pisar, temveč knjigovez in ni znal niti čitati knjig. Toda njegova mati je imela lično pisavo. Mati mu je bila sploh vzor ljubkosti in umerjenih, skoro odličnih navad. Moral je zapreti oči, kadar je mislil na pokojnico, ki se mu je videla v spominu ne samo kot poosebliena dobrota, temveč tudi kot živa lepota. «Ah, moja mati, to je bila biser vseh žensk! Nikdar nisem videl drugačne kakor v lični obleki in tako rekoč pripravljeno za obisk. Držala se je načela, da morajo moški videti žensko zmeraj čedno in v redu oblečeno. Kadar je hodila, so bile njene kretnje vedno umerjene, kadar je govorila, sta bila v njenih besedah najvestnejša ubranost in red. Saj vidite, beseda red mi ponovno prihaja na jezik, če govorim o materi. Od nje bom pač imel svoje veselje do pisave. Kajti zgodi se, kar se mora zgoditi* — to je bil njegov najljubši izrek — «jaz sem prav tak, kakršen' sem moral postati.* * Taka ne baš duhovita modrovanja je mešal rad v svoje pogovore nekoliko malomestno ši-rokoustno, čeprav je bil v splošnem prav za prav. redkobeseden in je sedel najrajši pri miru v, svoji toplo zakurjeni sobi pri pisalni mizi, s pipo v ustih in s peresnikom v rokah, ter pisal. Potem je sledila za časa njegovih študijev bolezen, hudo, boleče vnetje kolena, ki ga je prestal izjemno kot bolnik notranjega oddelka, v, katerem je bil sicer pisar. Isti zdravniki in iste strežnice, ki so bili pisarja v teku časa vzljubili, so ga negovali in razvadili za časa njegovega trpljenja in dolgih tednov ziravljenja, ki je postalo vendar samo polovično ozdravljenje, kajti njegovo desno koleno je ostalo navzlic izdatnemu raztegovanju in nategovanju trdo; spodnji del noge je stal proti gornjemu v topem kotu, tako da se je učil Wilhelm hoditi samo po prstih. Za časa svojega bolovanja na kliniki je spet vršil pisarska dela, medtem ko je bila njegova noga z uteži obtežena in se je z elastičnimi lconopci raztegovala. Pisal je seveda vsakdanjo višino svoje temperature in potek svoje bolezni in ju kazal pri pregledih smehljajočemu se profesorju. Pozneje je smel na pisalnem pultu, kar mu je delalo srčno veselje, spet tudi izpolnjevati jedilne liste za oddelek in statistične tabele. Tako se je začel počasi spoprijaznjevati z usodo. Bili so trenutki ponoči, ko je sedel v postelji in nežno grladil svoje dobro zavarovano koleno. * Opozorilo plačcvalcem zemljiškega davka. Davčni oddelek finančnega min strstva je na podlagi zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih razposlal okrožnico na vse davčne uprave, naj javno pozovejo p!ače-valce zemljarine, da do 31. januarja vlože svoje utemeljene zahteve za znižanje dopolnilne zemljarine. Znižanje se dovoljuje s temile pogoji: 1.) ako davkoplačevalec živi le od zemlje, 2.) ako davkoplačevalec obdeluje zemljo sani in s člani svoje družine, 3.) če ima njegova rodbina več ko pet članov, 4.) če dopolnilni davek ne presega 5000 Din, 5.) če svojo pr"°"o "io/i,v rednem roku, to je do 31. januarja. * Tedenski svinjski sejmi v Celju se bodo zopet vršili od 1. januarja dalje. Opozarjajo se trgovci s svinjami, ki posečajo celjske sejme, da morajo biti vozovi in avtomobili po vsakem prevozu svinj temeljito razkuženi, sicr iim bo dovoz svjnj na sejmišče zabranjen. * Zakl uček viničarskega tečaja pri Kapeli. Pri Kapeli na banovinski trsnici in drevesnici se je vršil devetmesečni viničarski tečaj, ki so ga obiskovali kmečki in viničarski mladeniči. Poučevali so vinarstvo, sadjarstvo n kletarstvo, pa tudi druge panoge kmetijstva. Tak tečaj se vrši vsako leto od 1. marca do 30. novembra. Letcs je tečaj posečajo 12 tečajnikov. Sklep je bil 5. decembra. Pri sklepu so bili navzočni: za bansko upravo g. inž. Lukman, potem banovinski svetnik g. Skuhala, narodni poslanec g. Zemljič, g. Škofič, gospod Kreft, zastopnik podružnice Vinarskega dru-' štva g. Korat in drugi, ki so imeli pri sklepni izkušnji priliko slišati, da so se fantje res dosti naučili, kar jim bo služilo kot dobra podlaga za poznejšo življenjsko borbo, ki jo bijejo danes kmetje za svoj obstanek. Za pridnost pri pouku in delu so dobili nagrade tečajn ki: Vogrinec iz I Kamenščaka, Straka iz Konjic, Zvanut iz Ptuja in Šrajner iz Svečine. Ob k';ncu zaključne svečanosti je želel upravnik g. Glaser svojim učencem v=o srečo na njihovi nadaljnji življenjski pot' * Gradnja važne dolenjske ceste. Banska uprava je izdala odlok za gradnjo ceste Zagorica (Bič)—Sela pri Šumberku v dolžini 1850 m. Z dograditvijo te ceste bo občina Sela pri Šumberku zvezana z državno cesto v Radohovi vasi. Za to ceoto so se občani borili polnih 40 let in z izpo- | polnitvijo njihovih želj bodo lepi kraji, ki jih tolikokrat najdemo opisane v Jurčičevih povestih, rešeni dosedanje zapuščenosti. Ker so bili zaradi pomanjkanja prometnih zvez ti kraji zelo oško-! dovanf, pomeni nova cesta za nje velik napredek, ker bodo dostopni tujskemu in trgovinskemu prometu. Gradbeni stroški so preračunani na okrog 220.000 Din, krili pa jih bodo banovinski zaklad in sreza Litija in Novo mesto do polovice, pes, ki je ogrizel več oseb in psov. V omenjenih občinah morajo biti psi, ki niso varno priklenjeni pri hiši, opremljeni z zanesljivimi nagobčniki in vrvicami. V mestu Celju je od 22. t. m. uveden navaden pasji kontumac; pse je treba opremiti z ostalo pa bodo prispevale vse občine na progi nagobčniki, če pa so brez nagobčnikov, jih je Radohova vas—Sela in Dob—Podgaber. Grad' bena dela bo izvršil novomeški cestni odbor v treba voditi na vrvicah. Za časa kontumaca se psj ne smejo voditi v javne prostore. Konjač ima lastni upravi. Delo se začne takoj, ko stopi odlok nalog, da uniči vse pse in mačke, ki jih zaloti banske uprave v veljavo. Ta gradnja bo zelo nezavarovane. važna tudi za omiljenje brezposelnosti. Mnoge j * Nov atentat bolgarskih komitov. Na božič , delovne moči navedenih občin in okolice bodo 25. t. m. okrog 21.30 je eksplodiral na progi Djev-imele priliko skromnega zaslužka. Z dogradit- djelija-Smokvica peklenski stroj, pri čemer je vijo zadnjega dela ceste od Radohove vasi do bila u5ita ena osebai oblečena v uniformo bol-Sel pa bo nastala tudi nujna potreba popravila garskih komitov in oborožena z Manlicherjevo m razširjenja ceste od Sel pri Šumberku do Za- pušk0i revolverjem sistema «Parabellum» in z gradca. V tem delu cestnega omrežja stojijo nam- bombami, ki nosijo znake VMRO. Poleg trupla rec številne lepe vasi, ki imajo svoje gospodar- je 5il najden §e en peklenski stroj na uro, sličen sko središče in tudi svni nnštni umrl v 7a<»■ f»r i t;>1i jn sDecerijskih trgovinah. * Samomor orožnika Slovenca. V Beogradu je izvršil samomor orožniški pripravnik Slovenec Karel Seliškar, doma z Dolenjskega. B:1 je zaljubljen v služkinjo Katico Skrabarjevo, ki jo je hotel tudi poročiti. Ker je to odklonila in mu izdala, da ima odnošaje tudi z drugimi, je Seliškar v obupu segel po revolverju in se ustrelil. * Na poti k materi ga je zdrobil vlak. Pred letom dni je prišel Karel Bobrina za hlapca k Praprotn kovini v Zgornji Log pri Litiji, kjer se je 201etni mladenič kaj hitro udomačil in pri vseh močno priljubil. Letos si je izgovoril za praznike prosto, da bi preživel božič z materjo. «Moje dobro, neumno, ubogo koleno!» je govoril potem sam s seboj, «vidiš, samo to se zgodi,, kar se mora zgoditi! Zdaj si postalo resnično pisarsko koleno, delaš me nesposobnega za zdravnika na deželi. nrav tak, kakršen sem moral postati!* Kmalu potem je že šepal z beležnico v rokah k bolniškim pregledom, pisal odredbe profesorja ali pomožnih zdravnikov, recepte in predpise za hrano bolnikom, iih je potem prepisal snažno in lepo v tabele. Bil je zopet čisto stari, tako nad vse uporabljivi pisar kakor poprej. Ko je potem prišel čas, je napravil izpite s pre -njo lahkoto; bil je profesorjem davno znan iu pripravljanje za izpite mu je delalo veselje; kajti bil mu je prijeten občutek, da je iz učnih knjig, ki si j'h je moral izposoditi, delal pregledne izpiske. V njegovi sobi so bila vrata popisana s kredo, ker si je na njihovem rjavem lesu zapisoval formule in raz-predelbe, da bi jih imel med jedjo pred očmi. Tudi je imel vedno neštevilo listkov v žepu, na katerih so bile zelo pregledno čedno zaznameno-vane tabele, ki so se vtisnile njegovemu spominu kot slike. Nekaj izkušenj si je za časa svoje zaposlenosti na notranjem oddelku tudi nabral. Znal je na pamet vse bolezenske dogodke, pri čemer se je gotovo spominjal bolj svojih zapiskov kakrr pa bolnikov. Tako je p^ta' tako rekoč zaradi svoje pisarske sposobnosti doktor. Ko je prišel od promocije domov — tega so se še po mnogih letih spominjali njegovi tova- riši — in zasedel svojo sobo v bolnišnici, kajti bil je seveda takoj nastavljen kot pomožni zdravnik na notranjem oddelku, je pokazal svoje veselje nad doseženo doktorsko častjo s tem, da je najprej slekel izposojeni frak, potem pa se vlegel s kredo v roki na tla in napisal stokrat svoje ime z blaženim «dr.* na deske ter se smehljal. Tako so ga našli njegovi prijatelji. Tri dni ni smela postrežnica zbrisati pisave, kajti WJhelma je zelo veselilo, kadar je prišel iz službe "v svojo sobo, da je postal pri vratih in opazoval svoje delo. Tudi si je bil s prihranki nabavil po njegovih pojmih zelo imeniten črnilnik, potem množico dobrih svinčnikov, ki so vsi čedno ošiljeni stali v kozarcu na njegovi pisalni mizi, in neštevilo peresnikov, ki so ga zelo osrečevali. Bil je srečen in zadovoljen kakor sveto pismo pre-pisavajoči menih v svoji samostanski celici. Postal je pisarski doktor, kakor je bil poprej p.sar-sk! šludent. 2. Doktor Wilhelm je šel nekako v četrtem letu svoje službe kot prvi sekundarij nekoč skozi velike, belo barvane dvorane svojega oddelka. Njegova hoja je imela nekaj posebno mikavnega na sebi kljub, odnosno prav zaradi njegovega negibnega kolena, ker se je njegovo telo pri stopanju.na negibno noga dvigalo v višino iu na prstih trenutek počivalo, da se je potem zopet spuščalo niže na zdravo nogo, kar je povzročalo nekako plesajoče premikanje. Z beležnico v rokah je doktor Wilhelm tistega dne kakor obi- čajno pregledoval postelje in njihove stanovalce. Tedaj pa je ujel njegov pogled v ženskem oddelku blesteče črno tablo, na kateri je bilo napisano: Zofija Endova, 19 let. Ogledal si je bolnico. Ni se mu zdela neznana, njen obraz je bil že ponovno videl na bolnišničnem dvorišču. Bilo je dekle, ki je bilo nekako pred tremi leti sprejeto na kliniko za kožnobolne zaradi kožnega lupusa na levem licu, zavoljo katerega je bila potem dolge, dolge mesece na kliniki v zdravniški oskrbi. Potem je dolge tedne postajala in posedavala po dvoriščih in po vrtu v svoji pisani bolniški obleki, kakor navadno počenjajo takšni zraka potrebni bolniki. Opazovala je s sočutnimi očmi čudno špitalsko življenje in je pač vzbudila pozornost doktorja Wilhelma, kadar je šel preko dvorišča, da bi to ali ono poskrbel v pisarni. Deklica je bila v resn'ci izredno lepa. Kožna bolezen, katere zdravljenje je zelo počasi napredovalo, je komaj mogla škodovati njenemu rožnatemu obrazku. Njene rjave oči so blestele v milem, mehkem blesku prer-tanega trpljenja otroških let. Kazalo je, da se zelo dobro počuti v bolnišnici in v njeni izprememb polni okolici. Vedno jo je spremljalo nekaj mladih deklet istega oddelka. Smejale so se in se veselile svojega brezdelja. Vedno je tudi postopalo ne-knj brezposelnih mladeničev bolnikov iz različnih oddelkov v platnenih haljah v bližini deklic in govorilo šaljive besede, ki so seveda onemele, če se je pokazal kak znan jim zdravnik v bližini. (Dalje prihodnjič.) Ko je sveti večer legal na Zasavje, se je Karel odpravil iz Zgornjega Loga na litijski kolodvor. Gotovo v mislih na veselo svidenje po letu raz-stanka je krenil pri topilniških hišah kar po bližnjici ob železniškem tiru. Hitel je na večerni vlak, ki pa je postal zanj usoden. Okrog polnoči je uzrl progovni obhodnik Godec Janez iz Kresnic v slabem svitu svoje svetilke črno kepo ob progi. Kar zgrozil se je, ko je zagledal zmečkano in okrvavljeno človeško truplo. Progovni obhodnik je obvestil o najdbi prometnega uradnika. Poklicali so tudi železniškega zdravnika dr. Premruja, ki pa je mogel ugotoviti le smrt. Ponesrečenca je zadel bržkone odbijač lokomotive. Udarec mu je zdrobil glavo, nato pa je kolesje nesrečnika potegnilo pod vozilo, ki ga je zmečkalo in mu zdrobilo še desnico. Litijski orožniki so obvestili o žalostnem dogodku nesrečno mater. * V dobi nahoda, kadar kašljamo in smo zasluzeni, kadar nam preti hripa, takrat je Feller-jev bolečine pomirjujoči Elsa-fluid, to odlično sredstvo in kcsmetikum, prava tolažba v hiši. — Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 D'n povsod. Po pošti pošilja 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici za 58 Din franko lekarnar Evgen V. Felle-. Stubica Donja, Elsa-trg 3SO, savska banovina. * Junaško dejanje obmejnega strašni Ob-. mejni stražnik Milan Stojkovič je nedavno dopoldne opazil v bližini Apač, kako je hitela proti Muri neznana mlajša ženska z otrokom v nnročju in se že v naslednjem trenutku vrgla z otrokom vred v mrzle valove, ki so jo tfkoj zagrnili. Junaški granPar ni nit1 trenutek okleval, temveč je odvrgel svoj plašč in crožje in že planil v Muro v veliki nevarnosti za lastno življenje. Z nadčloveškim naporom se mu je posrečilo obupano mater in njenega petletnega sinčka re? ti še živa na breg. Odvedel ju je na stražnico, kjer so ju ogreli, okrepčali in jima posušili obleko. Ženska, ki je hotela tako končati svoje življenje, je delavčeva žena Terezija H. iz Gornje Radgone. Obmejnim stražn kom in orožnikom je pripovedovala, da je njen mož zelo ljubosumen, zlasti ker je prinesla svojega otroka kot nezakonsko dete v za-kon. Zato da jo neprestano pretepa in da ji je nadaljnje življenje ob moževi strani postalo neznosno. n rNnro"iio moža kot na-silnika. * Poizvedovanje. Janez Lunder, Mala Slevica št. 25 pri Velikih Laščah, išče svcjo 171etni hčer Terezijo. Kdcr kaj ve o njej, ~aj mu javi. I* Smrtna nesreča v Laškem. V petek Zv^er je hotela blagajničarka pri kopališču v Laškem gdč. Vida Primožičeva v naglici oddati na pošto l| ie nekaj božičnih pozdravov. Na železniško po-1 stajo je prihitela lik pred prihodom osebnega večernega vlaka iz Celja, in sicer po dovczni cesti proti skladišču. Prestopila je skladiščni tir, na katerem je stalo nekaj tovornih vagonov, potem pa hitela dalje med tirnicami. Baš tedaj je privozil csebni vlak na postajo. Meneča, da na prostoru med tiroma ne bo varna, ss je izkušala v zadnjem hipu rešiti na drugo stran. Tir, po katerem je privozil vlak, pa je preskočila prepozno. Stroj jo je dohitel ter odbil z močnim sunkom. Prelomil ji je hrbtenico in je nesrečna mladenka izdihnila že ob progi. Pokojna Vida Primožičeva je sestra sokolskega prvaka Toše Primožiča. Z njim žalujeta za njo še dva brata in oče Josip Primožič, nekdanji vodja solkanske mizarske zadruge, ki už.va svoj pokoj v Ljubljani. Vida je službovala najprej v ljublj nski kavarni «Zvezdi», (kjer se je izučila za blagajničarko. Preden je nastopila službo pri OUZD, je službovala še kot blagajničarka v kavarni «Emoni», potem pa leto dni v Splitu, odkoder se je preselila v laško kopališče. Velike sposobnosti 291etne blagajničarke je znala ceniti uprava kopališča, zelo priljubljena pa je bila Vida tudi pri uslužbencih in pri obiskovalcih kopališča. Lep pogreb na božični dan na pokopališču v Laškem je najbolje pri"a) o ugledu, ki ga je uživala. Pogreba se je udeležilo tudi mnogo prijateljev in znancev iz Ljubljane, Rimskih toplic in Celja. Bodi ii ohranjen blas spomin! * Velik požar v jeseniški tovarni. Na sveti večer so okrog pol 19. naenkrat ugasnile na Jesenicah električne luči, začulo se je tuljenje tovarniške sirene in piskanje železniških lokomotiv, proti nebu pa so švignili velikanski plameni. Vse jeseniške ceste so na mah oživele. Ljudje so hiteli proti tovarni, vmes pa so švigali vozovi z gasilci z vseh strani. Gorela je velika mizarska delavnica v središču tovarne. Vrli gasilci so mogli šele v dobri uri pogasiti ogenj. Medtem ko je poslopje po požaru le močno poškodovano, je ogenj v notranjosti napravil zelo veliko škodo. Poleg strojev, crodja, transmisijskih jermenov in drugega je pogorelo na stotine lesenih livarskih modelov, ki so bili sad dela in truda dolgih desetletij. Glavna skrb gasilcev in tovarniškega vodstva je bila osredotočena na ogromni železni daljno-vodni nosilec, preko katerega je napeljana struja električnih central iz Vintgarja in Radovne in ki nosi gesto električno omrežje, napeljano po vsej tovarni. Gasilska služba je na Jesenicah in okolici vzorno urejena. Tovarniški gasilci in gasilci z Jesenic, Hrušice, Javornika, Koroške Bele in Blejske Dobrave so prihiteli na pogorišče v najkrajšem času. Orožniki z Jesenic so vršili varnostno službo vzorno ter dopustili v tovarno le toliko ljudi, kolikor jih je bilo za gašenje in reševanje potrebno. Pripetila se je tudi mala nezgoda. Delavec Tomaž Dreža si je pri pogonu sesalke ali vetrihi odprli vežna vrata in tudi dvojna vrata poslovnega prostora, nato pa so navrtali blagajno od strani. Iz blagajne so pobrali menda okrog 35.000 Din. O vlomu je bila obveščena policija, ki' je uvedla obširno preiskavo. * Od doma je pobegnil. Z^sebnica Valer^ Klobasova z Vojašničnega trga v Mariboru je pri-; javila policiji, da je njen llletni sin Jožko, uče* nec meščanske šole, odšel že prejšnjo sredo po-< poldne od doma in se še ni vrnil. Oblečen je rjav površnik in kratke hlače, na glavi pa ima rjavo pleteno čepico. Kdcr bi o kni ve^elfl naj javi policiji ali pa materi. * Jugosloven ubit v Bolgariji. Iz Burgasa po-, ročajo, da so našli na morski obali tigiplo Ljube Živkoviča, starega 30 let, ki je pred dnevi prišel iz Jugoslavije v Burgas. Sofijski listi trde, da je Živkovič pobegnil iz Jugoslavije, po splošnem mnenju pa gre za nov zločin makedonstvujuščih, ki so Zivkov"-----i,Tl''1; in ga nato vr?H v, ^-no morje. * Skrivnost smrt 811etne starke. Dne 21. novembra so našli ljudje v Šalovcih v Prekmurju obešeno v sobi 81 letno Ano Lebševo. Ker je živela starka v žalostnih razmerah, so vsi mislili, da je šla prostovoljno v smrt. Kmalu pa so se razširile govorice, da ni umrla naravne smrti. Zato je sodišče v Murski Soboti odredilo izkop in raztelesenje trupla. Komisija je ugotovila, da na nepojasnjen način odščipnil cel prst. Kako je je starka umrla nasilne smrtk Tri aretirance so nodni nr.^nr oo no mnro Hntrnnti Domnpvfi se. privedli k mariborskemu sodišču. nastal požar, se ne more dognati. Domneva se, da je požar povzročil kratfk stik ali pa par- • peljava, ki s'uži za segrevanje delavnice. * S kropom se je polil. Po nesrečnem naključju je zlil nase veliko posodo kropa llletni posestnikov sin Štefan Pauko v Podovi ter se strašno opekel po vsem t°1oc,i. Prepeljan je bi' v mariborsko bolniširco. * Pogrešani dekleti. Pred dnevi je odšla neznano kam od svojega gospodarja, posestnika Franceta Peterce v Dobrunjah pri Ljubljani, petnajstletna Terezija Uršičeva, ki je služila tam za "neg0 je z"agela klicati na pomoč. Ropar se je kli« pestunjo. Uršifevo je dobil Peterca iz banovin- Canja zbal, pa jo je začel tiščati za usta, poleg skega dečjega doma v Ljubljani. Pogrešano dekle jesra j0 je pa skrbno motril, če ima morda ročno je srednje močne postave, za svcjo starost dobro torbico pri sebi. Ker je gospa tiščala levico v razvito, rdeče?a, polnega obraza in črnih, postri- žepU) j; je r jco potegnil iz žepa, trdno prepričan, ženih las; oblečena je v siv plašč, na glavi pa da tam sicrjva denarnico. K sreči se je tedaj bli-ima modro čepico. — Z izgovorom, da pojde k nek{ kolesar in ropar je izpustil svojo žrtev zdravniku, je odšla od doma pred dnevi okrog jn pobegnil. Na begu pa je še naglo pobral zim« 22!etna Ivana Novakova iz Lok pri Trbovljah. klobuk, ki je gospe padel z slave. O drznem Ker je bila v zadnjem času bolehna, ni ; , !>u- roparskem napadu je bila ov " ki * Roparski napad. Na bežični dan je bil na Vilharjevi cesti v Ljubljani izvršen drzen roparski napad, ki je ponoven dokaz, da varnostne razmere v Ljubljani že davno ne ustrezajo veg potrebam in da bo res treba pomnožiti števila stražnikov. Zgodaj zjutraj se je vračala soproga nekega carinskega uradnika iz cerkve sv. Krištofa proti domu. Sredi ceste se ji je nenadno približal neznan moški precej visoke postave, ki jo je nepričakovano zagrabil in stisni' za vrat. Gospa se je silno prestrašila, vendar ni izgubila poguma, čeno, da se ji je pripetila kaka nesreča. * Roparski napad. Ivana Lavriča je u-.dvil v Trnovem v Ljubljani neznan, okrog 20 let star moški in se mu pridružil. Ko sta prišla med brezpomembnim govorom po Sodarski ulici in naprej na piano, se je moški nenadno ustavil in udaril Lavriča z železnim predmetom po g!avi tako je uvedla obširno preiskavo * Poizkus vloma v karmeličanski samostan. V noči na četrtek je bilo že drugič vlomljeno v omenjeni samostan v Mostah pri Ljubi jam, vendar se hujša nesreča ni zgodila, ker je bil vlomilec pravi čas opažen in je bila pozvana na pomoč policija. Ni pa bilo mogoče vlomilca prijeti, ker je na za- hudo, da ga je omamil. Nato mu je segel v hlačni j goneten način izginil. Po opisu je bil velike po- ! , , • ... J______•-. - ! etovo Knl-n i a nriSpl v V«"1'' 7ldJ žep in mu ukradel rjavo usnjato denarnico s 115 dinarji, cigaretno dozo, nsto pa je pobegnil v noč. SOT! V I- stave. Kako je prišel v v "1-: zid^ tudi ni megoče dognati. * Dolgoprstnik na Veliki planini. V zadnjem) času je -bilo na Veliki in Mali planini vlomljeno v več pastirskih koč, katere so si pripravili za zimo smučarji. Vlomilci so odnesli odeje, kuhinj-sko posodo in druge predmete. Kamniškim orož-' n ikoni je bil samo naznanjen primer, da je bilo ob koncu novembra vlomljeno v pastirsko kočo,' ki jo ima v najemu neki ljubljanski športnik. Teh vlomov in tatvin je bil osumljen neki Jože Preklet iz Strahovice, ki se že dalje časa potika tam okrog in krade. V poletju je izvršil več drznih tatvin pod Sv. Ambrožem in orožnikom se je posrečilo, da so ?a prijeli. Ko je prišel iz zapora, vlomilci odnesli okrog 35.000 dinarjev. Šličen se je posvetil zopet staremu poslu. Močan je, da vlom so drzni svedrovci izvršili zdaj med praz- bi lahko hlode nosil v planine% šteje pa 31 let. niki, in sicer so oplenili blagajno Gospodarske Ljudje se ga povsod boje in marsikje mu nudv> zveze na Tyrševi cesti. Ravnatelj Gospodarskej zavetje ali mu pomagajo samo zato, da imajo mir zveze g. Besednjak je prišel na Štefanovo okrog pred njim. Nevarni debmrznik je šel zadnje čase 13. slučajno v urad, kjer je bil pozabil palico, j večkrat na Vel ko in Malo planino, kjer prav go-Hotel je napraviti izlet na Šmarno goro. Ko je tovo ni imel niknkega opravka. Pred orožniki se vstopil, je presenečen ugotovil, da so bila vrata' zna Preklet spretno skrivati, tako da ga bo prav pisarne odpria, večja blagajna v prvi sobi pisarne hudo dobiti v roke. Ob tej priliki moramo ome-pa navrtana in izpraznjena. Kolikor je bilo mo- niti izredno požrtvovalnost in spretnost kamni-coče ugotoviti, so vlomilci s ponarejenimi ključi! ških orožnikov, ki so sc že ponovno v hudih p.ri- «Franc Tož?fova» grenčica služi izvrstno pri žoUv-nili boleznih in boleznih r cah, žolčnih kamnih in zlatenici. VBBffE nMNSBl >' * Velik vlom v blagajno Gospodarske zveze v LjubPani. Vse kaže, da imamo zadnje čase v Ljubljani opraviti z res izredno nevarno vlomilsko tolpo. V zadnjih mesecih je bilo v Ljubljani izvršenih več drznih vlomov, ki jih očividno izvršuje ena in ista tolpa. Omenjamo zlasti, da je bila pred dvema mesecema navrtana blagajna mestne zastavljalnice na Poljanski cesti, kjer so taerih izkazali, toda le š' je orožniki za tako ^elik okoliš ne zadostuje' >. | * Ropar v rokah priv. .><>. Na božični dan je prišel mariborski policiji \ roke nevaren ropar, ki je nedeljo poprej v Knj viČa Marka ulici oropal učenca III/razreda 1 udske šole Slavka Pi-•stotnika z Meijske ceste, kateremu je nasilno vzel j70 dinarjev. Pistotnik je na božič po naključju ptgledal v Vrabovi gostilni in Meljski cesti nekega moškega, v katerem je t.ikoj spozual napakica. Odhitel je na stražnico in to tam prijavil, radi česar so stražniki takoj pohiteli v gostilno, opar pa je menda začutil, da mu tla uiso več arna pod nogami, in je pobegnil. Stražniki so a zasledovali in ga v Kacijanarjevi ulici prijeli, 'ri zasliševanju so ugotovili, da je napadalec "letni mesarski pomočnik Avgust Ribič s Po-režja. Ribič je nekaj časa dejanje tajil, slednjič a rop priznal. Policija nadaljuje zasliševanje, er še ni dognala, kdo je izvršil oba cestna ro-arska napada pred nekaj tedni v Razlagovi ulici n pri samostanu usmiljenih sester. «Kako postanem dober godec.» 1 o knjižico pošlje brezplačno tvornica glasbil Meinel & Herold v Mariboru 104/B vsakemu prijatelju glasbe, začetniku ali pa že uvežl ^ n. Zahtevajte jo takoj z običajno dopisnico! 368 * Po enem letu pojasnjen požig. Ker se je v zadnjem času pojavljal v dravograjski okolici požar za požarom, so orožniki pod vodstvom narednika Glavana storili vse, da izsledijo požigalca. |Te dni so imeli uspeh. Komandirju je prišlo na Uho, da je Obrovnikovo gospodarsko poslopje na -rodu pri Dravogradu zažgal lastnik sam. Orož- .iška patrulja je na zvit način dognala resnfco. 'o dolgem zasliševanju je lastnik Obrovnik pri-nal, da je 30. junija lani okoli 22. zažgal gospo-larsko poslopje na ljubo svoji ženi na ta način, la je postavil v skedenj med seno gorečo svečo, "ožigalec trdi, da ga je k požigu pregovorila žena 'erezija, ki mu je očitala, da ima preveč dolgov, „ aradi česar da naj zažge dobro zavarovano po-Blopje. Na podlagi teh priznanj je patrulja aretirala zakonca Obrovnika in ju že izročila "sodišču. * Zverinski umor spečega. Predzadnji torek evečer so se zbrali v žganjarni posestnice Ma- 1 rije Toplakove v Mostju, občina Sv. Lovrenc v j slovenskih goricah, 221etni Lovrenc Brumen,' ilapec pri posestniku Jakobu Toplaku, in okoli1 8 let stara hlapca Jakob Mergeduš in Anton slana, vsi iz Mostja, ter kuhali žganje, pri čemer jo se pa seveda tudi pridno zalivali. Med fanti je nastal majhen prepir baje zaradi neke ženske, s' katero je imel Lovrenc Brumen ljubavno raz-' imerje. V tem prepiru sta potegnila Mergeduš in Slana noža ter navalila na Brumna, ki pa jima je ušel in pobegnil domov v hlev, kjer se je spra-ril leč. Oba hlapca sta ga pa zasledovala ter iz-iledila v hlevu v postelji že spečega. Začela sta ;a obdelovati z nožema po vsem telesu. Ko sta , 'idela, da se Brumen ne gane več, sta napadalca )obegnila. Brumna so pozneje našli v hlevu v Jostelji mrtvega. O zločinu sta bila obveščena irožniška postaja in sodišče v Ptuju, odkoder se f e včeraj napotila na lice mesta sodna komisija, -jci si je kraj zločina ogledala ter nato odredila >renos trupla v mrvaŠnico pri Sv. Lovrencu, cjer se je izvršilo raztelesenje. Komisija je ugo-ovila, da je imel umorjeni Brumen 16 vbodov, tadanih z nožem od kolena do trebuha. Dve rani ;ta bili smrtonosni, in sicer ena na levem stegnu, cjer je bila prerezana žila odvodnica, in ena na lesni strani trebuha, kjer je bila prav tako prerezana žila odvodnica. Poškodovanec je umrl iaradi izlcrvavitve in bi bila tudi takojšnja zdrav-liška pomoč zaman. Komisija je še ugotovila, da e imel Brumen pet ran zadanih do kosti. Zverinska morilca sta pobegnila f * Aretiran slepar. V Ljubljani je bil aretiran peki Jovan Djonovič, ki so ga imela varnostna pblastva že dalje časa na sumu, da se peča s sleparskimi posli. Policijska uprava je dobila razne prijave in pritožbe tako iz Ljubljane same kakor tudi iz raznih krajev na deželi, da hodi po Sloveniji neznan mlajši moški, ki ponuja v nakup naj- različnejše predmete, razne praktične novosti, slike in tako dalje, za kar vzame na račun denar, med tem ko stranke potem blaga ne dobe. Opis sleparja se je strinjal z Djonovičem. Po aretaciji je Djonovič dolgo časa tajil, da bi bil istoveten z iskanim sleparjem; ko pa je bil pokazan opeharjenim strankam, se je naposled vdal in izpovedal, da je res izvršil v Sloveniji, in sicer v glavnem na Dolenjskem, več sleparstev. Policiji se je prijavilo že pred tem 16 osleparjenih strank. Pri zasliševanju se je Jovan Djonovič, ki šteje 26 let in je doma iz Virpazara, izdal, da se je pred prihodom v Slovenijo potikal po Hrvatskem, že prej pa tudi po Južni Srbiji, kjer so osnovali brezposelni trgovinski potniki pravcato družbo za sleparjenje. Naštel je tudi imena teh svojih sodelavcev, s katerimi je vzdrževal zveze, odkar je bil v Sloveniji. Policijska uprava je sedaj na podlagi Djonovičeve izpovedi obvestila vsa druga varnostna oblastva v državi, da bo tako omogočeno, spraviti sleparje za zamrežena okna. NASI NA TUJEM IZ POPOTNIKOVE TORBE NOVOLETNO PISMO S FLEGERICEVE DOMAČIJE. Sv. Bolfenk pri Središču, ob božiču. V zadnjem času je bilo več važnejših dogodkov v našem kraju. Pred božičem je priredila domača šola mladinsko igro «Sirota Jerica* in je bilo ob tej priliki obdarovanih 50 šolskih otrok s kosi perila in blaga. Vsem, ki so kljub hudim časom prispevali k božičn;ci, najlepša zahvala! Kmetijska nadaljevalna šola je pričela pred mesecem redna predavanja domačih strokovnjakov in gostov. Gojenci kažejo mnogo volje in veselja za poglobitev svoje kmetijske izobrazbe. Posamezna predavanja spremljajo skioptične skke. Društvo «Lipa» se vestno pripravlja za prosvetno in gledališko delo med zimo. Na dan svetih Treh kraljev bo v šoli po večernicah prva lutkovna predstava «Tolovaja Mataja*, zabavne veseloigre za mlado in staro. Da se omogoči obisk vsem, je društveni odbor znižal vstopnino na 1 dinar. V nedeljo 8. januarja bo po rani maši redni občni zbor «Lipe», na katerega se pozivajo brez izjeme vsi člani in vse članice društva. Dne 22. januarja bo družabni večer za povabljence s sodelovanjem pevskega odseka. Na svečnico bo ponavljanje žaloigre cStilmondskega župana*, ki je dosegel lani zelo lepe uspehe. S to igro bo gostoval odsek pozneje tudi na sokolskem odru v Središču. Na veliko noč in ponedeljek pa nam predstavijo igralci veseloigro «Gospo ministrovko*, ki je osvojila že vse večje slovenske odre na deželi. Društvena knjižnica se je obogatila z nekaterimi dobrimi in večjimi deli, ki so sedaj na razpolago članom in čitateljem v knjižnici. Člani in prijatelji, podpirajte društveno delo in se javite za vaje v pevskem ali gledališkem odseku! Naročniki Vodnikove družbe so prejeli knjige z zadovoljstvom. Želeti pa je, da bi bila nova «Pratika> prihodnjič pisana še bolj poljudno za širše ljudske sloje. Tudi krog ' 1 ■ i -• ■ ; i v'- i'* I if ■ ■ Y,K-" $»J ■ •: ^ ■v H 1 >: ^mM Sj ? & l ■ ■ .'V4 . . X Silen požar r Tokiu. Ze tretjič v nekaj dneh je imelo glavno mesto Japonske, Tokio, velik požar. V petek je gorelo v delavskem okrožju in je> ogenj upepelil skoro ves ta del mesta. PogreŠiija 30 oseb, med njimi 15 otrok. Mislijo, da so vsi našli smrt v plamenih. Mnogo oseb s hudimi opeklinami so morali nemudno spraviti v razne bolnišnice. Požar je povzročil veliko razburjenost, ker je večina prebivalstva še spala in se je požar zelo hitro širil. Prebivalci uničenega dela mesta so po večini siromašni delavci. Vsi gasilski oddelki iz Tokia so morali prihiteli na kraj požara, vendar pa so se morali omejiti samo na to, da so preprečili širjenje požara na ostale dele mesta. Gasilci so mogli le s težavo priti v goreči del, ker so bile ceste polne beguncev. Poleg tega je gost dim otežkočal delo gasilcev. Mnogo gas;lf°v bilo deloma hudo ranjenih. X Otok srečnih se imenuje Tangier na atlantski ameriški strani. Že tri sto let je neznatno se-lišče obljudeno, pa še zmerom žive tamkajšnji ljudje v istih razmerah in navadah, kakršne so prinesli iz svoje prvotne domovine. Okrog 1. 1629. se je naselilo na otok Tangier šestdeset angleških družin iz Cornvvallisa. V teku stoletij se je to selišče pomnožilo na 1200 glav. Prebivalci otoka Tangier so sami ribiči in zelo pobožni. Vsi brez izjeme pripadajo metodistični cerkvi; zgradili so si cerkvico, kjer imajo ob nedeljah trikrat, ob do« lavnikih pa po dvakrat službo božjo, pri kateri je navzočno vse prebivalstvo. O toliko slavljenih tehničnih napravah dvajsetega stoletja nočejo oh)* čani ničesar vedeti. Najnovejši izum na otoku Tangieru je pač kolo. Avtomobili, radio in podobni predmeti pa so hudičeve iznajdbe, zaradi česar se jih branijo z vsemi štirimi. Ječe otok Tangier ne pozna. Pred desetletji je poslala ameriška vlada staro ladjo, ki naj bi služila za ječo tem mirnim otočanom. Ti pa so se globoko užaljeni uprli, zažgali ladjo in jo potopili. Do nedavnega niso prebivalci Tangiera poznali nika-kega denarja; med'njimi je vladala zamenjalna trgovina. Medsebojne spore poravnava župnik. Mešanih zakonov z drugimi ljudstvi ne poznajo, sicer pa se tujci sami ogibljejo siromašnega selišča. Občevalni jezik je angleški, toda ta je tak, kakor ga več nikjer na svetu ne govorijo, niti v Ameriki, pa tudi v Angliji sami ne. Je to namreč staro angleško narečje. Otok je raven in ves prepreden s prekopi. Hišice čepe prijazno skrite v grmovja in podnebje je vse leto milo. Prebivalci otoka Tangiera so zadovoljni; nihče se ne pritožuje nad samoto in pomanjkanjem. X Kitajci so najvljudncjši narod na svetu. Čeprav evropska prcsvetljenost vedno bolj prodira tudi med nje ter izpodriva stare šege in običaje, ee vendar še drže v širni kitajski deželi njeni prebivalci strogo svojih starih navad. Posebno trdovratno se drži na Kitajskem stara navada pozdravljanja, ki bi bilo treba napisati o nji obširno razpravo, če bi hoteli točno povedati, kako Kitajci pozdravljajo in odkod imajo te stare navade. Olikan Kitajec dvigne pri pozdravu obe krepko stisnjeni pesti v višino čela večkrat zaporedno, ali pa sklene roke, potem jih pa raz-prostre in zamrmra skoraj pobožno «čin, čin*, kar pomeni «prosim, prcsim*. Če se srečata dva Kitajca po daljšem času, padeta na kolena, se sklonita naprej in se z obrazom večkrat dotakneta zemlje. V nekaterih kitajskih krajih je pa v navadi še bolj čuden pozdrav. Če se srečata dva Človeka, se po možnosti istočano odkrijeta, čepice dvigneta čim više nad glavo, potem se pa popraskata za desnima ušesoma in si pokažeta jezika. Čim bolj pomoli Kitajec jez k iz ust, tem vljud-nejši in lepši je pozdrav. Še pestrejši so pri kitajskem pozdravu besedni navali. Dolžnost olikanega Kitajca je, da pri pozdravu sebe čimbolj ponižuje, tistega, ki ga pozdravlja, pa čimbolj povišuje. Če govori Kitajec s starim človekom, trdi o sebi, da je «neumen mlajši brat*, če pa govori z mlajšim, zmerja sebe z «zabitim starcem* ali cstaro podrtijo. Svoji ženi pravi «nizkotna priležnica* samo iz vljudnosti in v prizadevanju, ponižati jo čimbolj, da bi dokazal ponižnost svojega pozdrava. Svoj dom naziva med pogovorom «podrta koliba*, pa naj bo še tako krasna palača. Če govori Kitajec o svojem sinu, ne uporablja njegovega imena, ampak mu pravi ctravniški mrčes*. Nikoli ne pozabi olikan Kitajec k vsaki sodbi ali zaključku pripomniti, da velja to samo po «nje-govem skromnem mnenju*. Medsebojno se Kitajci časte z najlepšimi priimki, sebe ponižujejo, druge pa povišujejo. Če govori Kitajec o očetu koga drugega, mu pravi «častivredna točnost*, materi «dvorana dolgega življenja*, hčerki pa «zlat denar*. Pri tujih ljudeh vpraša Kitajec najprej po cenjenem imenu in kitajske vizitke se glase navadno takole: cZvesti in iskreni prijatelj vašega blagorodja in neumorni učenec vaših naukov si dovoljuje s tem predstaviti se, naznaniti svoj ubogi poset in pokloniti se do tal.* Anglež, ki je potoval po Kitajskem ter proučeval kitajske navade, piše o nekem takem razgovoru: «Vprašan je: ,Kako se godi vašemu prevzviše-nemu in slavnemu prijatelju?' Odgovor: ,Ah, mojemu osramočenemu capinu se n^ godi baš slabo.' Vprašanje: ,Kje pa imate sv.ojo krasno palačo?' Odgovor: , Moja pasja koli ta je ob pristanišču par-nikov.' Vprašanje: ,Je vaša blagorodna rodbina številna?' Odgovor: ,Imam samo pet podlih ne-stvorov.' Vprašanje: ,Kako se počuti vaša dra-žestna žena? Je njeno blagorodje zdravo?' Odgovor: ,Moja stara škatla bo menda počila od zdravja.'* Tako nekako se glasi pogovor dveh olikanih in dobro vzgojenih Kitajcev. Podobni razgovori so med Kitajci zelo priljubljeni. Sedanji nemiri na Kitajskem so seveda močno vplivali na stare šege in navade ter jim škodovali morda še bolj kakor prodiranje evropske prosvete med Kitajce. V šoli. Katehet: cDragi učenci, zdaj mi pa povejte, zakaj prosimo Boga vsak dan, naj nam da naš vsakdanii kruh, ne prosimo ga pa za ves teden.* Mihec: «Zato, gospod katehet. ker bi postal kruh trd, če bi ga dobivali kar za ves teden skupaj.* Današnji čas. A: «Kdo pa je ta svetlolaska, ki sem te videl z njo v četrtek?* B: «To je tista črnolaska, ki sem ti jo predstavil v ponedeljek .. .* Pristopajte k Vodnikovi družbi! Čitateljem ,Domovine4 za božično razvedrilo. Lansko leto za Božič je oddajala «l)omovina* svojim prijateljicam in prijateljem zbirke lepih knjig po jako znižani ceni. Isto smo storili tudi letos, le s to razliko, da smo št'vilo raznih knjig pomnožili in da si vsakdo lahko sam izbere, katere knjige želi. Vsako naročilo mora znašati najmanj 20 dinarjev in poštnino, ki znaša za vsako naročeno knjigo 2 dinarja. Knjige oddajamo po znižani ceni le do 30. januarja 1933. Nakup in naročila se vrše le z naročilnico, ki se izreže iz «Domovine*, ter le proti takojšnjemu plačilu. Knjige se dobe v knjigarni 'tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 3. Kdor ima naročilnico «Domovine*, ima pravico do nakupa vseh navedenih knjig. Kdor naroči po pošti, naj prilepi naročilnico na dopisnico in pošlje izpolnjeno na Tiskovno zadrugo v Ljubljani. Naročilnica. Tiskovni zadrugi v Lmb**ani. Kot naročnik „Domovine" naročam naslednje knjige po znižani ceni: Istočasno pošiljam denar za knjige in poštnino Din Ime naročnika (čitljivo): ................................................................... Kraj in pošta: Istočasno z naročilnico je treba poslati denar po poštni nakaznici ali po položnici (ne «Domo-vini*), ki se kupi pri vsakem poštnem uradu za 25 par, na naslov: Tiskovna zadruga v Ljubljani, knjigarna, poštno-čekovni račun št. 11.926. Svojim prijateljicam in prijateljem svetujemo, da knjige takoj naroče, da jih dobijo po znižani ceni in še do Božiča. Seznam knjig po jako znižani ceni: Din Din ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Jasno. A: «Zakaj nosiš vedno star- klobuk?* B: Zena mi je rekla, da ne pojde nikamor z ftienoj, dokler si ne kupim novega .. .* Pisarniška premoč. Šef: «Zapomnite si, da je šef na slabšem ka-lor kdorkoli v pisarni.* Uradnik: «.Tudi jaz bom tako trdil, ko posta-»em šef.. .* Ilašek: Pustolovščine vojaka Švejka, I. Povest Hašek: Pustolovščine vojaka Švejka, II. Povest Stritar: Sodnikovi. Povest Zeyer: Tri legende o razpelu. Povest Puškin: Kapetanova hči. Povest Kersnik: Cyklamen. Povest 10'— Kersnik: Agitator. Povest 10-— Pastuškin: Križev pot Petra Kupljenika. Povest Zbašnik: Žrtve. Povest Ilearn: Knjiga o Japonski Kmetova: Večerna pisma. Povest Kunaver: Zadnja pot kapitana Seotta. Povest Maupassant: Povesti iz dneva in noči Meško: K<>m plovemo. To-vest Sven Iledin: V azijskih puščavah. Potopis Tolstoj: Rodbinska sreča. Povest Kozak: Boj za Mount Eve- rest. Potopis Kersnik: Testament. Povest Breznik: Junaki prekomor- skih poletov Debeljak: Solnce in sence Jenko S.: Pesmi 20'— 20'— 5 — loto— S-— r— 14 — 18 — 15-— 17'— 18'— 13'— 18 — y— 18'— 3'— 3 — Pretnar: V pristanu 10-• Zbašnik: Pesmi 3-Feigel: Tik za fronto. Povest (v-Lah: Angeliii Hidar. Povest Krhali: Knjiga spominov 13-. Milčinski: Drobiž. PovesH 7' Novačan: Samosilnik. Povest 13-. Sorli: Zadnji val. Povest 13--Goncourt: Dekle Eliza. Povest Ccrvantes- Tri novele France: Pingvinski otok. Povest 5-— Barbusse: Ogenj. Povest 10'— Andrejev: Plat zvona. Povest 3-— Strug: Jutri. Povest 3'— Andrejev Povest o sedmih obešenih 5-— Coster: Ullenspiegel. Povesi 20'— Vajanski: Leteče sence. Povest 10-— Foggazzaro: Svetnik. Povest 20'— Kaš: Dalmatinske povesti 3'— Stare: Lisjakova hči. Povest 3'— Dolenc: Izbrani spisi. Povesti 5-— ■Doyle: Napoleon Bonaparte 20-— Čehov: Sosedje in druge novele ^ 10'— Levsiik Vladimir: Deček brez imena 10*— Milčinski: Tolovaj Mataj 10'— Sorli Ivo: Boh in Tedi Filip Don: Kako so se vragi ženili Milčinski: Zgodbe kraljeviča Marka Zmaj Jovan: Kalamandarija Vaštetova: Pravljice Zmaj Jovan: Pisani oblaki Šorli: V deželi Čirimurcev Nansen: V noči in ledu. Potopis Din 5— 12 — 8-— 3—' 8-— 5—i 8'- 5-— topiš 18'— 4-— Ibsen: Gospa z morja. Dramah'— ~..... h'— 20'—> 7'— 3'— Novačan: Veleja. Drama Novačan: Celjska kronika Pregelj: Azazel. Drama Dere: Dojenček Ogris: Borba za jugoslovensko državo Melik: Jugoslavija, I. del Melik: Jugoslavija, II. del Seidl: Moderna izobrazba 20-— 20-—i 8'— Naročite takoj« dokler je še Poleg tega priporočamo še mladinske povesti s slikami, vsaka . po 12 Din: • Dolgouhi Jernejček Princesa v pomaranči ■ Koko in druge živalske zgodbe • Mihec in princ lenuhar Čarobni studenec ■ Božične pripovedke Vilinske gosli ■ O srečnem krojača • Bili so trije velikani... kaj v zalogi! Pri znamenjih slabosti in nezadostnega kroženja krvi, ako se pokažejo pri človeku, ako so oslabeli živci in mišičevje, se mnogo hvalijo vdrgavanja s Fellerjevim Elsa-fluidom. Pri revmatičnih bolečinah, prehladu, za masažo, pri trganju v sklepih, bolečinah v križu, obrazu in po vsem telesu ga imajo radi stalno v hiši. Kadar je človek duševno in telesno utrujen, tedaj ga nekoliko kapljic milo dišečega Elsa-fluida osveži in okrepi. Rabi se že preko 35 let kot zanesljivo domače sredstvo. Dobiva se v lekarnah in trgovinah te stroke po 6, 9 in 26 Din. Po pošti pošilja najmanj, en zavojček (9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici) za 58 Din, dva taka zavojčka za 102 Din lekarnar Evgen V. Fel-ler, Stubica Donja, Elsa-trg 360 (savska banovina). Odobren od ministrstva za socialno politiko in narodno zdrav e Sp. št. 509 z dne 24. marca 1932. Naočniki. Mihec: «.Dedek, zakaj imaš kar troje naočnikov ?» Dedek: «Ene imam, da vidim daleč, druge, da vidim blizu, tretje... no, tretje pa potrebujem, da najdem prve in druge.. Zavrnil ga je. Veter odnese možu klobuk z glave. Nekdo mu zakliče: «Drugič si pa klobuk pribijte na glavo!* Mož: «Če bi hotel to storiti, bi moral imeti glavo iz take snovi, kakor je vaša.. Nalezljiva bolezen. Star potnik brez zob v vlaku, ki se zelo boji nalezljivih bolezni, vpraša ženo, držečo v naročju otroka: «Zakaj pa vaš otrok tako joka? Ali nima morda kake nalezljive bolezni?» Žena: —38 Din 99-—, moški za štrapac Din 129'—, laka s ti Din 149—. Snažite čevlje z našo kremo. 1 škatlica Din 5'—. Vrsta 3967-22 Udobni čevlji iz črnega boksa z neia/trgljivun gumijastim podplatom. Želo prikladni za tiste, ki so pri svojem delu prisiljeni, da veliko hodijo. Tople copate iz volnene klobučevine, i močnim podplatom in toplimi vložki obvarujejo Vaše otroke pred prehlajenjein. Okusni čevlji iz rjavega ali črnega boksa. Neizogibno potrebni vsaki gospodinji za nedeljo in praznik. Isti iz najboljšega laka za Din 99'—. V naših snežkali laliko nosite tudi sredi zime lahke* udobne in elegantne čevlje iz satena ali baržuna. Oba para čevljev Vas staneta skupaj samo Din 123*—, Vrsta 2945-11 Te lahke galoše iz najboljšega gumija Vam bodo obvarovale čevlje; ohranile Vam. bodo noge suhe in tople tudi v najhujšem dežju. Ženske galoše za isto ceno. Vrsta 9817-61