248. številka. Ljubljana, v petek 28. oktobra 1898. XXXI. leto. Is ha]* vsak dan meitr« icimAi nedelje iu pravnike, ter velja po pošti |hmm.ij za a vatro ogera ke dežele ta »ae leto V, gjd., za pol leta H p <\ , za Četrt leta 4 gld., z ieden aaetoo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brec pošiljanja na dem ca vat leto lb gld., aa Četrt leta b gld. 30 kr., ta jeden met.ee 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 1 )'mkit na mesec, po 80 kr. ta Četrt leta. — Za taja dežele toliko već, kolikor lastnina znaša. — Na naroi'be, brez istodobne vpo&iljatve naročnine, ae ne ozira. Za oinanila plaCnje ae t d atirisiopne petit-vrate po 6 kr., ce ae oznanilo ledenkrat tieka. po 6 kr. ee ae dvakrat, in po 4 kr. te ae trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj ae izvole tu ^kovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravniitvo je na Komrreauem trga st. 12. U pravu it tva naj M blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativue stvari. Telefon 6t. Vabilo na naročbo. Nlavuo p. a. obefustvo ul|u«luo vabimo na ■tvo narocbo, alare gospode uaroeslke p«, ka-t vrini bo potekla koncem tueaeca naroeaiaa, prosimo, da Jo ob pravem easu poiio«£, da po« ■tljaaje no prenrka In da dobe vse številke. SLOVENSKI NAROD u valja aa ljabljanake naročnike brea poalltanja na dona i Vso lota. . . gld. IS— I Četrt leta. . . gld. SSO Pal lota. . • M «*50 I Jedel iiienrc. 1*10 la posll|anJe na dom ae računa IO kr. na mesce, ISO kr. aa četrt leta. S pe*ll|aujem po pulti veljat Vse leta . . . gdUs. 15-— I Četrt leta. . . gld. 4 — Pal lota ... »>— j Jedoa lueaee. 1*40 ■JflP* Narocuje ae labko a vsakim dnevom* a b kratn aa mora poslati tndl uaroenlua, dronae« ao aa oalramo aa doticao u sročilo. paf" I.lat se oatsvlfs 1Q. davn po potekli naroe-alal kres aslra viskemu, kdor ne vpotlje Ista ob pravem easta. Upravnietvo „Slovenskoga Naroda". Razdrta nemška sloga. V viharnih dnevih Badenijevega vladanja ae je ostvarila nemška „Gemeinburgscbaft", da ae tem potom zagotovi jednotnost v postopanju vseh nem-ikih opozicijskih strank. Nekaj časa je ta zveza dobro in uspešno funkcionirala. Vlada in desnica nista imela več opraviti s opozicijo, katera je sestavljena iz nejedinib elementov, iz strank, katerih vsaka hodi svoja pota, ampak s kompaktno in številno manjšino, kar je položaj silno poostrilo. Toda ta „Gemeinburgscbaft" je bila jedina samo v negaciji, složna je bila samo v namenu, strmoglaviti jezikovne naredbe in vlado ter razgnati desnico, da se na njenih razvalinah ustanovi nova parlamentarna većina, v vsem drugem pa mej stran kami ni bilo nobene sloge in je vsaka stranka samo gledala, kako bo drugo — prevarila. LISTEK. Slovensko gledališče. („Marta ali semenj v Richmondn*. Romantifiko ko-miftka opera v Štirih dejanjih. Spisal \V. Fridrich. Uglas-bil Floto v. Preložil A. Funtek.) »Marta" ni slovenskemu gledališkemu občinstvu tuja opera: predlansko in prejšnjo gledališko sezono so jo večkrat uprizorili in s hvalevrednim uspehom peli. Ali tudi sicer, ko bi .Marte" še ne čuli na slovenskem odru, bi našemu občinstvu ne bila docela tuja. Razne lepe, prikupne njene melodije so zaslovele križem sveta : v prvih klavirskih šolah, v vijolinskih Šolah, v obratnih orgljicah, v Michlovem karualju done pomladi pod Tivolijem ... povsod čujemo kaj saus der Oper Mart ha ..." Človek gre čestokrat po cesti in si žvižga za kratek čas, pa ne ve, da je njegova pesmica tam kje iz melodijozne „Marte" . . . Tako torej slovi „Marta" in bo slovela do konca dni! In zakaj ? — Zato, ker je ašesn lepa in do-umljiva. Nje godba teče gladko kot potok ob svojem izviru. Ni globoka, ni plitva — taka je, ka-koršna prija večini gledališkega občinstva. In ve« čina gledališkega občinstva hoče, da se v gledališču zabpva, da to, kar sliši, ume, da je zadovoljna, če Ta nemška „Gememburgschafr", kateri se mira priznat', da te je v cbntrukcijskih bojih dobro obnesla, je bila kaj čudna družba. Pol^g kavalirjev-veleposestnikov ho Bednli zastopniki kapitalističnih velefabrikantov, čez čruoŽolte mejnike škileči naci jonalci in krščanskosocijalni dunajski iieotesanci. In kako lepo so bile razdeljene vse uloge! Nemškoli-beralni veleposestniki in v Mautbtierjevi skupini združeni pripadoiki Bliaute fiuauce" ho se zadovoljili s tem, da so gledali, kako so Pferscheji in dragi taki junaki razgrajali in razsajali v zbornici, sicer pa so z veseljem glasovali ž njimi ter si t .ko na jedni strani ohranili svojo „regierungsfiibigkeit", na drugi pa so bili deležni vseli dobrot nemške sloge. In Bedaj se je ta „Gemeinburgachaft" razbila I Krhati se je začela že koj po odstopu grofa Bade-nija. Nemškoltberalni veleposestniki in Mauthnerjevi pristaši so se pogajali z Gantsebem in potem s Tbunom, a dasi so bila vsa njih prizadevanja brez uspeha, bo se od ostalih obstrukcijskih strank vedno bolj oddaljevali. (J m večja je postala nevarnost, da se nagodba ne obnovi, ali da se uveljavi iivenpar lamentarnim potom, čim bolj se je bilo bati pre< membe volilnega reda ali premembe ustave, tembolj je veleposestnike skrbela njihova „regierungsfabig-keit," tembolj eo se približevali vladi. Se danes ni povsem jasno, kaki motivi so začetkom tekočega zasedanja veleposestnike vodili, da so se zavzeli za opustitev obstrnkcije, ali dejstvo je, da so oni provzročili, da so nemške opozicijske stranke začele novo taktiko S tem so se v nemški „Gemeinburgscbaft' začela navzkrižja, katerih konec je sklep nemških nacijonalcev, da se ločijo od drugih nemških opozicijskih strank. Uzrok tema sklepu je postopanje veleposestnikov in Mauthnerjevcev v nagodbenem odseku. Ta odsek je predvčerajšnjim dokončal generalno debato in je z 21 proti 13 glasom sprejel nasvet, na; se o nagodbenih predlogah začne specijalna debata. Ta predlog je obveljal samo s pomočjo opozicijskih glasov. Valed znane nemarnosti desničarjev je bilo tudi od te važne seje izostalo več desnici pripada- jočih odsekovib členov, in bi bila ostala desnica V manjšini, da ni z njo glasovalo 7 opozcijonalcev. namreč trije veleposestniki, dva Laha in dva Mauthnerjevca. To js dalo povod, da očitajo nemčki nacijo-nalci ve le posestu i ko m in Mautbnerjevcem zavrat-nost in izdajstvo in — 8 svojega strankarskega 8ta-liŠča — ne po krivic'. Da se je nemška „Gemein-burgecheft" obnesla, bi b la opozicija novic dosegla lepo zmago, vlada in desnica pa bi zopet učakali težek moralen poraz. Grof Sturgkh se je po pravici pobahal, d» je njegova stranka res la desnico iz stiske »n jo obvarovala čutnega poraza. Kriza v levici bo gotovo uplivala na vse parlamentarne razmere, kajti to pač ni verjetno, da bi veleposestniki zopet reterirali in da bi se nastalo nasprotje zopet poravnalo, zlasti ker obstoje mej veleposestniki in drug mi oiozicijonalnioi strankami principijalna nasprotitva prav v najvažnejših vprašanjih. Bržčas se nemške opozicijske stranke raz-dele na dve skupini, katerih je Ina se oprime zopet obstrukcije, dočim se bode druga držala ,nove taktike". Prvi skupini se pridružijo nemški nacijo-nalci in — dokler pojde za nagodbo — tudi proti-eemitje — drugi pa veleposestniki in Mautbnerjevci ter najbrž tudi nemška napredna stranka. Slovanom more biti le prav, da se je nemška »Gemeinturgscbaft" razdrla, dasi še ni gotovo, če nam bo tudi na korist. W LJubljani, 28. oktobra. Klub katoliške narodne stranke je v svoji zadnji seji, katere se je udeležil tudi minister Di-pauli , sklenil resolucijo , v kateri pravi: Klub smatra za svojo najoiličnejšo nalogo potezati se vedno za kulturni napredek in moč cele monarhi,e ter v to svrho z vao odločnostjo podpirati verske, politične , gospodarske in narodne interese kraljestev in dežel neodvisno od vlade. Klub bo torej podpiral vlado, kolikor je to združljivo z njegovo nalogo. Klub obžaluje narodnostni boj, ki onemogoča delo parlamenta ter škoduje gospodarskemu prav ne napravi nanjo godba globočjega v tiska. Zunanji vspeb je pri večini cdločilen, ne vrednost, in bogastvo partiture. „Marta" pa ima oboje: kjer jo pojo in koli-krat jo pojo, povsod in vedno ima uspeh (vedno seveda, če jo dobro pojo), in kdor se ukvarja z godbo in kompozicijo, temu je partitura „Marte" dobra lekcija. In ob tej lepi, čustv eni, topli godbi človek rad in lahko prezre naivno dejanje, ki je pateetovana svojima vseh romantiških oper. Pri „Marti* na pr. beremo, da so vrši dejanje za kraljice Ane. Človek bi mislil: no, to bo spet kaj! V resnici pa je dejanje tako, da bi se brez skrbi lahko vršilo za vlade našega kralja Matjaža ... no samo takrat menda niso kupce vali z deklami. Ne verjamemo, če bi se danei lotil skladatelj libreta, kakor je „Marta" ali „Čaroetrelec" ... v tisti dobi pa je vel duh romantike, ki so ga vsrkavali s slastjo in z ne-zmernostjo, in njega moramo zahvaliti, da imamo danes „ Marto" . . . „Marta" ima živahne zbore, prikupne solospeve, lepe duete, tercete, kvartete .. . sploh ima vse, kar more imeti opera, ki jo odlikuje velika popularnost. In vse to smo čuli sinoči na slovenskem odrul „Marto" so peli včeraj docela drugi solisti nego v prejšnjih gledaliških sezonah. Nov je bil g. Raškovic kot Lyonel, nov g. Fediczko\vski kot Plumket, nova je bila gd 'na. Slastna kot Marta in gdč Radkievvicz kot Nam v. no 7 pa je bil tudi gosp. N o 11 i v ulogi lorda Tristana — ki je bil tako živahen in gibek lord, da ga je bilo veselje gledati na odru. Uloga lorda Tristana Mickle-forta ni pisana za Nollijev glas, ker C na nima one višine, kjer šele prav zazveni sveže grlo njegovo. A g Nolli je pel tudi to nehvaležno partijo izborno, lino, umetniško ter se je odlikoval z lepo igro in prav klasično masko, zato zasluži, da mu izrečemo prav toplo pohvalo. Prav presenetila nas je gdč. St'astna, ki je pela naslovno ulogo. Do včeraj je bila vedao tako boječa, ko je stopila na oder; menda ni zaupala sama sebi. Sinoči pa je pela „Marto" tako samozavestno in pogumno, poleg tega pa lepo, gorko in izrazovito, kakor da bi jo pela že Bog ve kolikokrat, — a pela jo je včeraj prvikrat. Nje petju in ulogi primerna je bila tudi igra, ki nam je prijala zlasti zaradi mirnosti in elegance. Lahko rečemo, da je nastopila sinoči gdč. St'astna kot zmagovalka, ki si je popolnoma os.ojila simpatije gledališkega občinstva. Vse priznanje sodi tudi gdč. Radkie\vi-czevi. Gdč. Radkievvicz — to smo že imeli pri „Aidi" priliko poudarjati — je izborna pevka, katere glas ima velik obseg, ki se odlikuje poaebao z globoko, prav močno iu zvenečo nižino. Pobg tega razvoju drŽave. Na s'ališč-i jednakopravno sti vseh narodov in plemen stoječ, ne more klub katol. nar. stranke iti za radikalno-naroJuitni stmjarni ter se za to ne da motiti niti z najhujšimi napadi. Za novo večino Nekateri krščansko socijalni časopisi se trudijo pregovoriti katoliško narodno stranku, naj stopi iz d< snice ter ee z Iruži s krščansko socijalno stranjo Temi bi se pridružili š« nekatere m jhne kronske frakcije, vebpusestniki in nekateri divjaki in nova večina bi bila ta. „Grazer Vol ksblatt" s^ posebno navdušuje za to idejo. Kreta. V najlepši m redu s j sa vkrcale turško čete na ia li;e, ki so jih odpeljale v C tr>yr.td. Samo 400 turških vojakov je šn na Kruti, a tudi ti se odpeljejo v kratkem. Angleški voj tki so vz Irž^vali v Kandiji Diej o d potovanjem red Doslej imajo Aa gleži na Kreti ^i)00 mož, Franc ja iu Italija pO 3600, Rusija pa sairo 2000 Zadaje tri vlasti pomnože svoje kontingente, t^ku da b'ale v eh skup sj do 2'2 00O mož Kriza na Franc, s'iem. Kot glavna kandi< data za bodočega ministerskega š-fk se inie'ueta Rt bo t in Dapnv, Liti poročajo, da j« R.bot naklonjen reviziji Dreyfusove obsadbe, Dapay, ki ji bil vb (asa Urevfusove objo!*.oti mnog-s b)na partiatične notab litete. Ta pretendent ima sedaj baje zopet mnogo spanja za svoja načrte. Prctianarhističria konfdrouca. Ivec se jo isrekla tudi angleška vlada Ml lako konferenco, se je udeleže* torej vse evropske vlasti. O ol C m** var o italijanski minister ZUnaujih del, dol ?čk ^aa i l kraj konference t r povabi Vsa vlade. Kar s; tiče pro-grama, por« čajo ;z Rima, d-i bo obsegal tri glavne to'ke Prva točk.t se t č • <\> ii a- 'js an u Ir.r ;riiega ■ločinstva, ali je razumeti s to besedo le nasilni nap d na ž vi,-ne ali tudi razširjanja anarhisti'u h naukov. Dtuga točka obsega vpraamje ali kazno vati anarbističas zloč ne kot političen sli prost zlo čin. Tretja točka se fc$Čđ ureditve na ina, kako bodo države izročate druga drogi zn u- s larulstft. Iz Španije prihajajo vi dno rsanajia novice. Kriza aa |oostrnje, Vodje Karlistov trd'jo z vso odloča st,.\ da n usta ne po sklepa miru splošen kar-liatičen vatanek, ki se prične v N tvar-i fer sn bo razširil preko baakiškln pokrajin, Arag inije, Katalonija in Vaienoije. Don Carloi namerava baje pra-stopiti mejo pri Navarri, kj^r ja ondi najlažje zbrati nek-j tisoč mož. Ako j-i to resnična, potem stoji Španija na pragi krvave meščanske vojne. Dopisi. Prejeii smo naaed.ija popravka: Slavno uredništvo 1 Izvolte aprejeti na pol lagi § 19 tiskovnega zakona na dopis: „iz Vipave* v lil S it, Vašega lista z dno 15 oktobra t. 1. sledeči popravek: 1. Ni res. da bi si b! z dop:snm v ^Slovetcn" v zadevi nedost.ilk iv pri oskrbovanji je g lč. Radk evvicz rutinirana igralka, ki se vede na odru lepo in odlično tat vedno Svoji ul igi primerno. G. Baškovič* ter g. Fe, dickovvski sla ao tudi v MMarti" popela do popolnega aspeba. Oia gospoda sta odlična pevca, ia je njihovo včerajšnje petje \relno vse pohval-*. Oia st* umorila svojima nalogama priklalao igro ter t-iko v vnen in veakem zaslužila, da jima urejeino prav posebno pohvalo. Manjše ulogo so peli d bro gdč. Slavč aova, gdč. B i t e n c in gdč. P u b o k ter gg Prej ac, Ru-i, Črne in Pol a še k. 1'risnauja in pohvalo pa zas uži tuli zbor, ki je p, I in igral eksaktno in živahno. Orkester je bil tudi na mesto. Sploh je opera v vsakem oziru docela uspela: dostojna je bila nje uprizoritev, izborno jo bilo petjn, za katero so zeli z'asti solisti vsak za ne in skupno iskreno, glaHno pohvalo, ki jo je izražalo občinstvo z dolgotrajnim ploskanjem. G. Benišek je tudi to pot naštudiral in vodil „Marto" z njemu lastno vztrajnostjo, odločnostjo in preciznostjo. Hvala in čast mu ! Jutri, ko nam zop-t uprizore .Mirto", bo gledališče nemara bolj obiskano, zakaj včeraj je bilo na pel prazno. In taka „M trta* vendar tega ne zasluži, - a_ občinskega premoženja v Vipavi „ hladil svoje po maščevanji hlepeče srce" proti županu Antonu Hro-vatmu; res pa je, da nisem jaz spisal zadevnega dopisa, in da sem ga prvikrat čital, ko ga je prinesel sSloven«c". 2. Ni res, da sem sestavljal podžupanu gradiskemu dotičnu pritožbe proti župana Antonu II ovatinn; res pa je, da niše-*. Še nikdar kacega spisa, ali sploh kake pritožbe naredil za navedenega podžupana. — Vipava dne 19. oktobra 1898. — Matija Erjavec I. r., dekan. Slavno uredništvo I Izvolite sprejeti na pod lagi § 19. tiskovnega zakona na dopis: „lz Vipave" v 218. št. Vašega lista z dne 15. oktobra 1898 v prvi prihodnji številki „Slov. Naroda" sledeči popravek: l. Ni res da o odloku deželnega odbora z dne 3. decembra 1897 pred dopisom v „Slovencu" n ti v Vipavi živ krat vedel ni; res pa je, da so skoraj vsi Vipavci vedeli o dopisu in njega vsebini, i 2. Ni res, da bi bil dekan vipavski meni kako pritožbo proti županu Antonu Ilrovatmu sestavil ali Spisal Ni res, da sem trabant, ni res, da sem - roi sluga gospoda d kan vipavskega ; res pa je, tla som o lanski dežolnozbjrski volitvi glasoval za gospoda Ivana Božiča. Ni res, da v zadevni ob- j i .uski siji uikilo ni ugovarjal proti občinskeina ! računu ; res pa je, da sem ugovarjal jaz od začetka do zaključka omenjene sej«. — V>pava, 19 oktobra | 1H9S. Fianc Andlovic 8. r., podžupan gradiški. OpOniba uredništva: Visu retenra! No- i beden nuče bdi kriv ob udnega napada na občespo- j štovanoga vipavskega župana. Najprej so mu po- j nknsili v „Slovencu" čast ukrasti, zduj pa ae opirajo, j Ko )fl priobčil R Slovenec" popravek g. H rovati na, I je koj lačel nekako moledovati, naj bi se mu pri- j zaneslo, ker ^e je vatra^il tožbe in na is o struuo je udaril tudi dokad Erjavec. Tako pestopajo klerikalci * edno Najprej grde in obrtikujejo, poteui pa bera čojo, naj se jim s tožbo pnzaue.se. Popravek gr*-diškpga podinpana Franca Aadlovica bi bili lahko vrgli v koš, ktr ue odgo/arja predpisom zakona. And'ovic popravlja namreč, da „ui res, d* o odlokn deželnega odbora pr^d dopisom v »Slovencu* niti v Vipavi Hv krit ved 1 ni" ; s tem popravlja Aodiovic i"t-aj, česar ni legitimiran popravljati Žito bi biti r;nh-o odklonili sprejem tega popravka. Vzr k, da Smo k«4 vzlio tema priobčili, je ta, da je bil popravek s[)sjn v pi3nrni dr. Sušteršiča, in da nam do -kazuje, d t ta tnlent vseh klerike'nih talentov, jurist in cđvetnik dr. SaitaršiČ, tiskovnega za .ona niti toliko ne pozna, da bi znal sestaviti kor-kten popa vek fg. Orađcai, 25 oktobra. (Koseškega proslava o priliki stoletnice njegovega rojstva) Mal^n« polnošieviluo so ae zor.ili slovanski akad miki v sobo*o, dne 22. t ra. zvečer v gostilni g."K *nbrj;j, da se spomnijo rojstva moža, 0 katfreru se je soddo, kolikor ia kakor se jo upoštevalo DJegovo slovstveno delo, najrazličnejša, nii^j n^govimi rojaki. Par narodnih rodbin grašk h se oani je pridruži'O, žal, da le par; pričakovali smo jih več. Znanstveno slovstveni kiub akademiČ-nega društva „Triglav" je določit g junsta Ptrnata kot cž ega roj.ka slavljenčevega za slavnostnega govornika. V navduši nem govoru je slavil le ta Ko-eeskega kot pevca-buditelfa v j^-dui najtušnejšin dob slo enskega naroda, spominjal sa je lepega rojstnega kraja Veaelovega, povdarjai narodno mišljenje in čutenje pesniko'0 ter z vnemajočo besedo slikal preporod slovenskega naroda in zasluge BUiw isove in njegovih sidelovalcev, mej katerimi nafisjamo i Koseškega. Historično ozadje pesnikovo, njegov ve- 1 ki upliv na sodobni politični razvoj „Slovenije" govorrdk vrlo dobro načrta I, a pesnikom Ko- satkim se je malo bavil, mislimo, s Koseškim kot umetnikom po naš h modernih nasor;h o umttnosti. Na to stran giede Koseškega tudi ni posebno vo-liko povedati; to je čut'1 in dokazal ž-i Levstik, in njegova sodba (z malimi izjemami) ima š^ dandanes SVOJO vrednost in veljavo. V skromnem št"Vil. .»j a mi klerikalne stranke in z interesi nenasitnih bisag n*ših klerikalcev, katerim je vera la sredstvo, da si zagotovo absolutno gospodarstvo v vsem javnem življenju in si polne svoje žepe. — (V znamenju sprave) ^Slovenec" naznanja z velikim zadoščenjem, da je v Trnovem na Notranjskem začelo svoje delovanje »gospodarsko društvo". To „gospodarsko društvo" ni druzega nič, kakor povsem navadno konsumon društvo, katero so krstili na ime „gospodarskoga društva" samo, da bi ■ e megli izgovarjati, da niso k-.šili „sprave". Toda nam se ne gre za ime, gre so 7i stvar. Gospodarsko društvo je čisto navadno kon-aumno društvo, katero bi so glasom sprave ne bilo soelo ustanoviti, katero pa se je vzlic temu ustanovilo, dasi so klerikalni poslanci s svojo osebno častjo garantirali, da se bo cela stranka sprave držala. Slava možem, katerim je *~,ko malo za svojo osebno čast! — (Ravnopravnost pri graškom nadao-dišou) Naše poročilo o prizivni razpravi pri graškom nadsodišču, pri kateri je dr. Stor interpeliral, se je nekim nemškim listom zljubilo deloma demen-tovati. Očitno je, da so bile dotične notice inspirirane. Z ozirom na to se sklicujemo na raz-pravni zapisnik, kateri podaja dokaz, da je bilo naše poročilo resnično, in da so dementujočs notice nemških listov tendencijozne. — (Repertoir slovenskega gledališka.) Jutri, v soboto, 29. t. m. se bo pela drugič opera „Marta*. — V torek 1. novembra se bode predstavljala priljubljena žaloigra „Mlinar in njegova hči". — V petek, 4. novembra in v nedeljo, G. novembra se bodo igrala nova opereta „Klari ca na vojaških vajah", v 4 dejanjih uglasbil Roger, iz francoščine prevel Iv. Cankar. — V torek, 8. novembra se bo igrala prvič klasična Les-singova žaloigra v 5 dejanjih „Emilija Galotti", poslovenil T. Doksov. — Dne 10. in 12. novembra pa ae bode pela opera „H alka". — (BNafia straža") ima 15. novembra ob 8. tiri zvečer svoj notanovni shod v .Katoliškem doma". — (Kmetijsko • kemičnemu preskušališča ▼ Ljubljani) poslale so oblasti, društva in zasebniki do 20. t. m., to je v prvih dveh mesecih njegovega obstanka 55 različnih predmetov v znanstveno (kemično oziroma mikroskopsko ali bakteri-jološko) preiskavo in sicer 23 poskušenj vina, H poskušenj Tomasove Žlindrovke, 9 poskus« nj vodo iz studencev in vodnjakov, nadalje 4 poskušnje ilo -vine, 3 poskušnje vinskega mošta (grozdja) in po jedno poskušnjo zemlje, mleka piva, sladorja in tkanine. Poleg tega no se obračali na zavod v različnih kmetijskih in tehniških zadevah. Iz trga se razvidi, kako je bil potreben ta znanstveni zavod za našo deželo. — (Občni zbor slovenskega tesarskega in zidarsko a društva v Ljubljuui) vršil se je dne 9 oktobra po naznanjenem vsjmredu. U leležilo sega je 40 členov. Predsednik f-;. M Srakar otvori zborovanje, pozdravi navzoče ter povdtrja v nadalj -nem govoru potrebo tega društva, kojega nalog »je, skrbeti za to, da s-^ členi mejsehojno flpozrjava;o, strokovno izobražujejo ter gojijo slovansko pesem. "V ta namen He je ustanovila risarska frda, kojo je marljivo in vapeSno vodd g. Fran Pust ; g kapelnik llilarij BentŠek pa je po svojem neutrudljivem prizadevanju izuril člen« nevco tako, »ia lai ko povsod brez skrbi nastopijo. To se jo pokazalo pri vevelici dne 20 septembra 1807. v „Narodnem domu", nadalje pri letošnji sporni »danski vesel ci, prirejeni v korist strokovne fii.le, posebno pa se o priliki bla-goslovljenja krasne društvene zastave, ki se jv na uprav sijajen način vršilo dne 4 septembra t. 1. Dne 8 septembra t. 1. udeležilo ue je društvo z zastavo i od i slavnosti biagoalovljfnja '/a-«*ave pevskega in tambnrafikcga društva „Zvon" v Šmart-nnn pri Ltiji — Društvo imelo j", v pietečenem letu 192 rednih in 71 podpornih členov; kot usta novnik pristopil je g Filip Supančič. Pevski >.bor Stel je 35 členov. Predsednik spominja 6e tudi dveh mej letom umrlih členov, jednega rednega in jed-nega podpornega; v znak žalovanja dvignejo se navzoči raz sedeže. — B ag*jnik poroča , da je imelo društvo v pretečenem letu 2408 gld. C7 kr. dohodkov in 2220 gld. 07 kr stroškov, tako da ima gotovine 188 gld. 0« se prišteje še vrednost inventarja, ima društvo 1532 gld. 90 kr. premoženja. Zastava stala je 990 gld. 90 kr, pohištvo 351 gld., za dmštvene prostore, razsvetljavo in šolske potrebščine pa *e je izdalo 750 gld Ostala svota 125 gld. 77 kr. porabila se je za tiskovine in U'zne druge potre biči ne, — V odbor bili so končno izvoljeni: Gg Fran Make r^ti, predsednikom, Miha Brakar, podpredsednikom; Hinko Magister, blaga1 ni k oni; Josip Cilonisk, tajnikom; Fran Pust, njegovim nameatnikom; Anten Gutnik. predsednikom pevskega zbora; Fran Mozetič, Fran Pregelj, Krn. Noth, Anton Jevnikar, F;-an Mekinec. Ani. J-nko, Ivan Jiiger in Pran Zskotnlk odbornikom; »namestnikom pa: gg. Josip AnžiČ, Ivan Pregelj, Anton Pregelj in Ai.ton Merlak. Nadalje sta bila izvoljena gg Fran Vnlla in Autou Steiner ru'-unskim pre-gfedovaloem, — (Podpore g >silnim društvom ) Cesar je iz svoje zasebne blagajnice daroval gasilnemu dru štvu na Dobiavi, v Velikih Laščah in v Loškem potoku vsakemu po 80 gld. podpore, gasilnemu društvu v Rejntbain pri Mozlju pa 50 gld. — (Kje je zavora V) V letošjeni poletju mi nulo jo še jedno leto odkar je posl. Lavrenčič, ki je bil I kratu član okrajnega šrlskega sveta v Postoj i ni, unol; kljubn tema mu ni še naslednik v okrajnem šolskem svetu Pnstojinskem imenovan. Kje je savora? JMenda vender ne namerava pred sidru k okrajnega šolskega svetu v Postojiui, gosp. vitez Lanclian po'agom a vladati brez tega sveta, kajti 7, matematično gotovostjo sme ra'unati, da bodo sedi.nji udje okr. šolskega sveta s časoma pomrli. Ako ne bodo pravočasno skrbel zato, da se Jim lushdmki z volitvijo ali imenovanjem postavijo, utegne nastati tak ropot, da ga bodo v tej samoti — strah. — (Z doma všla) je Frančiška Papež, 24 let stara hči posestnika Josipa Papeža v Prevalih v ob« 'dni žužemberški, Frančiška Papež jo srednje velikosti, plavili lan, ima rujavo obleko in rudeč predpasnik in je bebuBta. — (Celovec proti Ljubljani.) Piše se nam: To so zijali naši mestni očetje, ko je slovenski odpadnik dr. Abuja stopil prednje in jim povedal, da •o morajo upreti ustanovitvi nadsodiSča v Ljubljani! Kar v glavo jim ni hotelo, da bi bilo to zanje slabo m velika nesreča za vse koroške Nemce, nekaterim m je celo zdelo, da bi bilo za Celovec še bolje, če bi bilo nadsodišče v Ljubljani, češ, kadar bo želez niča do Kranja, ne bo slabo, Če bi bile prizivne razprave v Ljubljani, a črbnil ni nobeden besede. Kako tod i, saj je vsak vedel, kaj ga čaka, ako bi sluSal glas svojega razama in ne glas dr. Abnje. Tako se jo zgodilo, da so glasovali za predlog, naj pravni °d»ek poroča o korakih, ki naj ae store proti nad- sodišču v Ljubljani. Ne vemo, kako bo odsek zmagal to nalogo. Težko bo dobiti razlogov, a ker poznamo skromne duševne spos ibnoati prtvnegt odsek«, mu svetujem", naj si ns beli preveč ghtv svojih členov, ker z nadsodiščem — žal — še dolgo ne bo nič J — (Osebna vest.) Dež-lni okrajni živino-zdravnik gonp. Anton Slivnik v Št. Juriju ob južni žolezmci je im novan kraljevim kotarskim veterinarjem v Slunju na Hrvatskem. — Premeščena sta davčna pristava gg. Alojzij V in d i še r iz Ljutomera v Ptuj in A. Planine iz Ptuja v Ljutomer. — (Istrski deželni odbor) je županstvu v Podgradu prepovedal, vlagati objinski denar v domačo posojdnico. To je že vrbunec laške na« silnosti. — v Ujet anarhist) Tržaška policija je včeraj ujela itahjannkega držsvljaua Alfonza Robustello, katerega je italijanska vlaia osnačils kot jako nevarnega znašli uta. — (Iz učiteljskih krogov Istre) nam pisa oni dopisnik, ki se jh prvi Oglasil: Javim v ravnanje g. kolegu, dopisniku z (ir škega v »SloV. Narodu" št. 242., kateri me potiva, n-j bi sklical shod urimcrskih nčite'.j -v v T't, d i za stdaj jaz tega ne napravim z ozirom na to, k.kor sem že javil, ker Dčiteljatvo v Isni deluje organizovuno v zrn ud u moj h predlogov, Torej radi imeŠOJSV ne. Iv j pa"' no oi uuMjstvo ta (} n itn — ni še nič ja*no Naj bi preds-djVin-razr«dnici v Kamniku maato nadučitelja. Prošnje do 20. novembra pri okrajnem eolskem svetu v Kamniku, — Na đvorazrednioi v Slavini meato nad'irit'ija. Prošnje do 20 novembra pri okrajnem šolskem svetu v Postojm — Pri okrajnem sodišču I v Kamniku mesto kancelijsk- ga pomočnika. PJafa ni»8?čoih 30 gld. Prošnje tnkoj — M-sto kanoe lijskega ofi ijala 11. razreda pri okrajnem sodišču v Mariboru. Prošnje do 5 novembra pri okrajnem sodišču v Mariboru. — Mesto poli lega odpravnika pri c. kr poštnem i t; brzojavnem uradu v Grad-ica, okr.ti Ornomelj, p^o'i pogodbi in kavciji 200 gld.; letni plača 200 gld. za oskrbovanje poštne službe, letna plača za cskrbovan;e brzojavne službe 80 gid , in uradni pavšal 00 g!d. Pr-š-ie v teku frth tednov na poštno iu brzojavno vodatvo v Trstu. * (Mati in Loi tekmovalki) Ogerska lGietna ciganka Ana Vusy je im-ta ljubavno razmerje s ciganom, ki ji je obljubil zakou. 25. t. m. pa je deja) mladi cigan, da ne bo vzel nje, ampak da se oženi z njeno materjo, 50letno ?eniko. Ddjjal "e svoji ljubici, da mora vzeti mater, ker ima ž njo že potomca. JMI-da ciganka je zgrabila nož ter razmesarila materi obra;. Potem je skočila v Do-tav, iz ksterega eo jo potegnili mrtvo. * (Morilec ali blaznik?) V Bourga na Fran-j coskem se je začela obr.vnava proti glnsovitemu morilcu Baoherju, ki je umoril več Ijudij, mej temi celo družino, katero je postrelil in zaklal. Ko j so pripeljali orožniki Bacherja pred sodišče, je j vzkliknil: »Hvalen bodi Jezus in I ana d' Aro!* j M »-j zasliševanjem ho je mrzlično tresel ia mahal z } rokami kakor blazen. Preds- dnik mu je naštel celo, vrsto krvavih zločinov, katerih obtoženec ni tajil j ampak dejal, tla so krivi vsega le zdravniki, ki so ga pustili iz blaznice. Sicer pa ga je poslal Bog na svet v kazen grešnikom. Btcher smatra samega sebe za velikega mučenika Knjliovnost« — ^Popotnik". Žtev. 20. Vsebina: Iz duševnega življenja o*ro>keg»i. (L Črnej). — Stauj* i želje hrvatsko slovenskog učiteljstva Istre. (Božo Du-brovič). — Vi. štajerska deželna učiteljska konferenca. — Drsštveni vestnik. — Dopis in razne vesti. — Natečaji in inserat. ^ — .Planinski Vestnik". Štev. 10. Vsebina: Potovanje okoli sveta ^Črtice iz dnevnika slovenskega pomorskega častnika ) — Crez Triglav. (F. Finžgar) — Črtice s potovanja hudomušnega Janka. (I. M.) — Popis vseh planinskih koč. — Društvene vesti. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 28. oktobra. Vsi nemški o pozi cijonalui klubi so imeli sinoči seje. Nemški na cijonalci so sklenili, naj njihovi zastopniki iz konference klubovih načelnikov izstopijo, sicer pa bo stranka v narodnih zsdevah skušala postopati vzaje' no z drugimi nemškimi strankami. Nemška napredna stranka je izdala komunike, v katerem pravi, d* je prenehal eksistirati skupen taktičen organ vseh nemških strank, da pa bo stranka vzlic temu delovala za skupno postopanje nemške levice. Prot seinitje so izstop nacijonalcev vzeli z obžalovanjem na znanje io izjavljajo, da se bodo od slučaja d i slučaja dogovarjali radi skupnega postopanja z drugimi strankami. Dunaj 28. oktobra. Obstrukcijonisti so radi izstopa nemških nacijonalce/ iz nemške »GemeinbttrgschaiV vsi zbegan', zlasti nemška napredna stranka, katera ne ve, kam naj se nagne in skuša ra-por predstaviti tako, kakor da se je razbila satno oblika zveze mej nemškimi strankami, s Ctr pa da ostane vse pri starem. Dunaj 23. oktobra. Izmej obolelih za kugo sta v nevarnosti samo Pedia in H >th-egger. Slednja se počuti že nekoliko b lje, Pecha pa je silno slaba. Danes opoldne je imela 38 4° temperature in krvavi na hrbta in na nogah. Injieirali so jej sopet GO kubičuih tentitin trov seruma. Budimpešta 28 oktobra. Neodvisna stranka je \čera) zvečer skleni* nad lijevati obstrukcijo z vso silo. Soflia 28. oktobra. Knez Ferdinand je včeraj otvoril novo zusedanje sobranja s pre-Btoloim ugovorom, kateri povdarja dobro razmerje mej B Igarsko iu vsemi dragimi dr-žu vaini. Pariz 28. oktobra. „Journal des Debats" naznanja, da sestavi novo min sterstvo D u p u y, vojno ministerstvo da prevzane Frejcinet, pravosodno ministerttvo Con stan 3, naučni portfelj Bourgeois, finance Kibot, zunanja dela pa DA casse Pariš 28. oktobra. Kasacijsko sodišče je včeraj začelo razpravo o Dreyfu30vi aferi. Razprava je trajala vea dan in se danes na-da'.jije. Poročevalec Dar d je nasvetoval ra?-veljavljenj obsodbe, ker ni dokazov za l)rey-fusovo krivdo, ParlS 28. oktobra Lsti sn mnenja, da se kasacijski dvor ne iareče za revizijo Drey-fusove zadeve in da tudi obsodbe ne razveljavi, ampak da izreče le, da izdajstvo ni doka/ano, vsJrd česar postane obsodba neveljavna. Gede včerajšijih izvajanj Bardovih pravijo republikanski listi, da so dokazala ntdolžnost Drey-fasovo, monarbistiČni in klerikalni listi pa pra-\ijo, da je lUrd govoril prstransko. ^a^odno-gospodariike stvari. Zaprtija proti Hrvaški Trgovina s svinjarri in naša svinjereja. (Konec) Poprej so ves dobiček odnesli „Hrvaški fr-govoi", dvloma tudi nad trgovci — Podgorci in Btdokranjci — sedaj pa o.stane deuar lepo v deželi, večinoma v žjpu svinjerejca! La poglejte, gospod dopisnik, koliko prašičev se je na primer pretečeno leto in tudi letos na dolenjskih pastajab natovorilo in prodalo na Tirolsko, Solnogriško Gor. Avstrijsko, Češko itd. N. torzo dne 28 oktobra 1698. Bkupot državni dolg v notah.....100 gld 35 Skupni državni dolg v srebru .... 100 Avstrijska zlata renta.......119 Avstrijska kronska renta 4 1 , .... Ogerska slata renta 4" ,...... Ogerska kronska renta 4" , .... Avutro-ogerake bančne delnice . , . ■kreditne delnice........ London vista......... Hemski drž. bankovci za 100 mark . , SO mark........... SO frankov.......... Italijanski bankovci.....i C. kr. cekini.......... ki. 101 119 97 915 352 120 58 11 9 43 5 «5 50 20 25 60 50 80 87 77 541 90 68 Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o smrti našega preljubijenega sopr-ga, oziruma očeta, starega očeta in tasia, gospoda Ivana Pribita inženirja kateri je danes zvečer ob 8/410. uri. previden s sv. zakr«meni za umirajoče, v G8. letu svoje starosti, v fiospodit zaspal Pogreb dragega pokoju.ka bode v sobot««, dne 29. oktobra t. 1., ob 4. uri popoludne iz hise žalosti, t'redilcke ulice (hisa Jonko), na pokopališče k sv. Krištofa Sv. m* se zaduSnice brale se bodo v raz m h cerkvah. Ljubljenega pokojnika priporočamo v blag Mpouiin in moj.tev. v16!j2) V Ljubljani, dne 27. oktobra 1-98. Ivana Pribil roj Kooevar. soproga — Ivan P.lbll, sin. — Ljudmila Ffibll vdov. Ora-ikovto, Marija Pilbtl omož Hleng-, Ana Ffibll, hčere. - Ernest Hleng, zet. - Ivan, Ernestlna Pribil, Adellna, Ernest, Ivan, Herman Hleng, vnuki. Mi kadilci izjavljamo s tem javno in naznanjamo vnem, ki hote pu&iti dobro pipico, da ie to možno le, ako rabijo , Mttrathon''. Kaj J« ,,Morathon' 7 ,,Morathon 1 je aromatična zmes zeliSČ, ki. ako se primeSa tobaku, daje dimu izboren duh, odstrani škodljive učmke nikotin* in je torej jako zdrava Kadilo!! Poskusite ..Mbrathon", zahtevajte novsodi „Mi5ratbon", kajti, kdor je kdaj poskusil „Mttratbon", ne more več kaditi brez .Mtirathona". (1675—1) Dobiva se v zavojih po 30 kr in po 10 kr. pri izdelovalca: Th. Morath, drogerija, Gradec, Jakominigasse 1. Prlaten te tedaj, če je na zavoja „Mdrathon". 12 malih ali 4 veliki zavoji s povzetjem franko 1 gld. 26 kr. Mnogo pnznalnih pisem je na ogled. Gostilna v najem! l*e> a« goatllnK a ledenico v Ktulolfovena ali v kaki večji vasi blizu Rudolfovega (Novega mesta) a dobrim prometom v na\|«»in. Ledenica mora biti zraven, ker se bo nahajala intotain nalog* i»lv*. — Ponudbe na upravni&tvo „Slovenskoga Naroda* pod ,,*t. HO" vsaj do 4. aoveiubra i. 1. (1670—3) Nagrobivenci trakovi v največji ln naj lepći izberi po se dobe pri (1618—8) Karolu Recknagel Mostni trg 24. VIZITNICE pnporoča „Narodua Tiskarna" po nizki ceni. Moja. notarska pisarna nahaja se od sedaj na Rimski cesti štev. 7 v prvem nadstropji v novi Gorupovi hiši, poleg Zajčeve gostilne. V Ljubljani, dne" 23. oktobra 1898. Ivan Plantan c. kr. notar. Št. 36435. Razglas. (1676-1) Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je z najvišjim ročnim pismom z dne 18 avgusta letos povodom 50letnega vladarskega jubileja ustanoviti blagovolilo : a) ..Jubilejno svetinjo (medaljo) aa civilne državne nsliižncaice iu b) častno svetinjo za 10 lotu© zvesto službovanje". Jubilejna svetinja gre po dotičnom statutu vsem onim osebam brez razločku stanu ali spola, katere so bile od 2. decembra 1848 do 2. decembra 1898 ali bo ie v civilni državni ali pa tej jednaki službi in sicer aktivnim državnim uslužbencem bres ozira na dobo službovanja, bivnim uslužbencem pa le, ako dokažejo najmanj desetletno službovanje in nhi bili odpuščeni disciplinarnim potom in niso bili obsojeni kazensko-pravni m potom, da izgabe rede in častne znake. Državni službi jednako javno službovanje je isto, z i katero se vsaj deloma rabijo ista disciplinarna in penzijska določila, kakor za državne uslužbence. Uslužbenci, ki imajo pravico do provizij, kakor c. kr. cestarji, imajo tudi pravico do svetiojp. Častna svetinja podeli se za nepretrgano 40let.no zvesto in zadovoljno delovanje v jedni in isti javni ali privatni službi brez razločka stanu ali spola. Zakonito aktivno službovanje pri vojakih sicer ne pretrga pričete 40letne dobe, vfiteti se pa v isto sme le pri državni službi, sicer ne. Bivšim uslužbencem pri državnih Železnicah, kateri so se a prodajo teh železnic prevzeli v upravo privatnih družb, ter uslužbencem privatnih železne, kateri so se po podržavljenju dotično proge prevzeli v državno železniško službo, je tudi pripoznati to svetinjo. Po naročilu deželnega predsedstva z dne 19 t. m. Atev. 5006/pr. in 5077/pv. se vabijo vse v Ljubljani stanujoče osebe, katere menijo, da imajo po predstoječih prophih pravice do omenjenih svet n j in katere ne stoje več v aktivni c kr. državni službi da se cimpreje najkasneje pa «lo Si. »o« vembra t. I. v uradnih urah zglase pri podpisanem magistratu ustno ali pa pismeno in svoje dozdevne pravice z dekreti ali drugimi njih pravice do-kazujočimi dokumenti dokažejo. Vlog in prilog ni kolekovati. Glede vseh tukaj nenaveden>h okolnosti, ki pridejo v poštev, dajal bo magistrat potrebna pojasnila. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 22. oktobra 1898. usu jata si uljudno naznaniti, da so došle tlOOOSfi za jesensko in zimsko sezono o oelihi izberi. Velika zaloga narejenih oblek za gospode in dečke, orhnih suhenj, zimskih suhenj, nepremočnih haoelohoo, sploh oseh narejenih oblačilnih predmetoo. Đtajoečja izbera pravih pariških in berolinshih damskih modelov: jopic, plaščkoo in plaščeo, jopic in plaščeo za dekleta o poljubni oetikosti in najmodernejših baroah. Jlustrovani cenik zastonj in franko. Izdajatelj in odgovorni urtduik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".