rostnin? olarčana gotovini. LftSlLO OBNEJNIH SLOVENCEV is. ftEidpnn, dne i. oktobra Ml. Upravništvo v Gornj Radgoni, Spod. Griz štev. 9, pritličje. Telefon štev. 7. Incerati : Ena šest-sfolpna petitvrsta stane 1 Din 25 para. Pri večkratni objavi primeren popust. Pssemna štesilta n p IL loto. Balkanske rasmere, po« lit letta morala m — mh Iz „navadnega“ incidenta (dogodka) v zbornici pišem te vrstice. Prošle dni je muslimanski vodja dr. Spaho bil napaden od teroristične organizacije, ki nosi firmo „Srnao“ ; to je po vzoru naše Orjune, ki hoče biti edini posestnik patenta na jugoslovanstvo isti nasprotna organizacija. Tudi Hrvatje imajo svojo „Hanao“ in pri nas se poleg Orjune snuje „Slonao“. Toda predaleč bi se oddaljil od svojega pred-' meta, ako bi vsa ta društva specializiral. Torej „Srnao“ (organizacija srbske naci-jonaiistične* omladine) je oddala na dr. Spaha (ki ni klerikalec!) 18 strelov. Neki musliman je ta nečuveni dogodek omenil v narodni skupščini. Predsednik parlamenta, drugače spoštovan mož pa to pot ni našel načina za zadoščenje in ko je neki Popovič zaklical: „Škoda, da ga niso ubili!“ — je značajna in moralna radikalija enodušno pritrjevala, dočim je opozicija naravno glasno protestirala. To je nekaj čisto navadnega pri nas. Kralje so streljali, atentate zagovarjajo, sistematično ubijajo že v duši nežnega otroka čut moralne odgovornosti, uprizarjajo korupcijske afere in potem udrihajo po političnih nasprotnikih, češ: Glejte jih; oni so krivi, taki so . . . Vsak, tudi najnaivnejši poznavalec balkanskih razmer ve, da je Balkan torišče zločinov, da je bomba in revolver pri nas jasnejši argument kakor stvarni dokazi. Ta, sicer „malenkosten“ dogodek nam kaj jasno sprlčuje, koliko „svobode“ in „demokratizma“ je pri nas. Umor jim je parola, korupcija in mita geslo, krivični dobiček (zarada) najvišji, najsvetejši — cilj. Kam to pelje? Ali so o tem častiti gospodje radikali pomišljali? Vajeti našega državnega voza vodijo ljudje, ki jim ugaja zgolj zunanji orientalski blesk kraljevih in drugih uniform, ne briga jih pa mnogo ali nič notranja moč države in njen upiiv na zunaj. Te razmere, vse te tipično balkanske ubijalske metode — vse to je postalo že legendarno: V očeh tujih, visokokulturnih narodov smo postali po zaslugi balkanizma narod banditov. Najlepše nas nazivajo Italijani s tem, da nam pravijo, da smo pastirji, medtem ko imajo vsi drugi za nas vse lepše in bolj laskave priimke, ki pa imajo žalibog svojo stvarno razlago. Seveda, te vrste piše človek, takozvani klerikalec — zato bodo tisti, ki venomer prežvekujejo znane fraze „Država SHS ima najmodernejšo ustavo“ — „Naša ustava je cvet zapadno-evropskega demokratizma,“ — „Svobodoljubje, ki veje iz vsake vrste naše ustave daleko presega vse določbe za zaščito svobode v modernih državah“ itd. itd. padli po človeku, ki to piše — pri tem pozabivši vse atentate, vse revoiverske strele, bombne eksplozije, vso korupcijo z drž. imovino, vso pretirano „hochštaplerijo“ (zato Slovenci hvalabogu nimamo primerne besede!) balkanskega militarizma, vso krivičnost v upravi, našo papirnato enakopravnost in jedinstvo, naš famozni davčni sistem, našo politično mo- ralo, ki pridiguje: Ubij nasprotnika, ne poslušaj njegovega stvarnega dokaza —. Vse to nas „dviga“ pred velikim svetom. V parlamentu (skupščini, zbornici) je proglašeno bodalo, revolver in bomba kot zakonito dokazilno sredstvo proti opoziciji. Kdor ima glavo na pravem koncu, naj se ne čudi, kako silno raste naš ugled na zunaj. In ravno ugled države SHS — na zunaj bi moral biti smernica za naše parlamentarce, ministre kakor poslance, ki naj ne zabiio, da je zgodovina, učiteljica narodov in davnih stoletij zapisala parolo : „Iustitia est fundamentum regnorum“. — Pravičnost je podlaga kraljestvom. Ker vidijo tujci, Avstrijci, Italijani, Francozi, Angleži in Amerikanci, da nismo nič dragega kakor podivjani Balkanci, ravnajo z nami kakor z Indijanci ter nam jemljejo kos za kosom zemlje in najenostavnejših pravic. Quousque tandem ? ! Kako dolgo še? ! vam kliče slovensko ljudstvo s periferije države! Roman Bende. Čisto no liso nas hočejo odreti! V Beogradu so pretekli teden razpravljali v finančnem odboru o pristojbin-skem zakonu. Ta novi' zakon ogromno povišuje pristojbine. Mogotci., ki sede na vladi, pač nimajo smisla za dobrobit ljudstva. Njim gre le za to, da na nekak način napolnijo državne blagajne. Vsaka beseda o pametnem gospodarstvu je odveč; z ljudstva je treba potegniti ne le kožo, ampak mu iztrgati tudi meso. Ljudstvo naj pogine, žive naj mogotci in njih podrepniki; beograjska porodica naj se obogatuje. Da pa bo denar gotovo prišel v Beograd, za to so poskrbeli samostojni in liberalni hlapci, ki so vsakemu naprodaj, z glasovanjem za centralistično glasovanje. V tem finančnem odboru sta zastop- nika slovenskega ljudstva poslanca Pušenjak in Vesenjak. Pošteno in z vso odločnostjo sta nastopala proti točkam tega zakona. Dosegla sta uspehe, toda premoč je premoč. Vladna večina je odločila. Poglejmo vsaj nekatere točke tega zakona: V oklepajih so označene dosedanje takse. Za vloge na oblasti, ako ni predpisana posebna večja pristojbina, 5 Din mesto dosedanjih 3 Din; f za vsako prilogo k vlogam in prošnjam 2 Din (preje 50 p); za spričevala in potrdila 20 Din (preje 5 Din); najnižja rešitev za pismene rešitve o-blasti 20 Din (preje 5 Din); za pritožbe na višje oblasti najmanj 20 Din (preje 5 Din); za lepake 10 p (preje 5 p); za družabne pogodbe 20 Din in 100 Din (preje 10 Din in 20 Din), pri akcionarskih družbah 6 odstotkov (preje 4 odstotke) ; za kupoprodajne pogodbe 2 odstotka od kupne cene premičnin (preje 1 odstotek), 6 odstotkov od prometne vrednosti nepremičnin (preje 5 odstotkov od kupne eene); zakupne (najemninske) pogodbe 2 odstotka od zakupnine; lastnik hiše ne plača te pristojbine; za oferte pri javnih licitacijah pri o-biastih 100 Din (preje 20 Din); na gostilniške, hotelske, kavarniške račune v krajih z več nego 2000 prebivalci ter letoviščih 20 p od vsakega računa; za pritožbe državnemu svetu proti odlokom upravnih oblasti 100 Din (dosedaj 10 Din), upravnim sodiščem 50 Din; za takozvane „objave“ (legitimacije v notranjem ali obmejnem prometu) 5 Din (dosedaj 2 Din); za pravico točenja pijač se uvaja nova pristojbina, ki jo mora plačati vsakdQ;„ ki se peča s točenjem pijač (tudi brezalkoholnih) bodisi kot glavnim ali postranskim poslom. Pristojbino bodo plačevali kavar-narji, slaščičarji, gostilničarji, delikatesni trgovci itd. Ona znaša v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Splitu, Sarajevu in v vseh kopališčih 1500 Din, 1000, 750 in 500 Din polletno po obsegu obrata, v krajih preko' 2000 prebivalcev 1000, 750, 500, 300 Din, v manjših krajih 750, 500, 300, 200 Din. To pristojbino plačajo tudi vinogradniki, ki imajo dovoljenje za prodajanje lastnega pridelka; za potrdilo trgovskih, mojstrskih in pomočniških spričeval 50, 20 in 5 Din (dosedaj 15, 5 in 1 Din); pristojbina na konjske dirke je znižana od 20 do 10 odstotkov; gotovo je finančni minister imel ozir med drugim tudi na konjske dirke samostojnih kmetov, ki se vrše vsako leto na Bledu, in poslanci, zemljoradničke stranke, v kateri je tudi Pucelj, proti temu zakonu niso glasovali, ker sploh k seji niso prišli. Roka roko umiva; pristojbina za enovprežnega izvoščka se poveča od 100 na 200 ter za dvo-vpreženega od 200 na 500 Din letno); za potrdilo o lastništvu ovc, koz in svinj se bo plačalo 1 Din (poprej 20 p) ter o lastništvu ostale živine 5 Din (poprej 50 par); za predlog, da se proglasi kdo umobolnim, 200 Din (poprej 10 Din); trafikanti bodo morali plačati za dovoljenje nadrobne prodaje tobaka, poštnih znamk, smodnika, orožja, v večjih mestih 200 Din (poprej 80 Din, v manjših pa 100, 50, ozir. 20 Din (poprej 15, 10 ozir. 5 Din); za vsako igro, igralne karte, domino 50 Din (poprej 15 Din). To pristojbino imajo piačati tudi zasebniki, drugače jih zadene visoka kazen (domino bomo sedaj morali vsled visoke pristojbine, ki je ne zmoremo, poslati finančnemu ministru, da se bo lahko dominai z beograjsko porodico in po potrebi ustanovil tudi ministrstvo za domine); kdor hoče zidati tudi najmanjšo bajto mora plačati 50 Din (poprej 10 Din), za pregled stavbenega načrta ter za kolav-dacijo stavbe 300 Din (poprej 50 Din), v mestih, ter 100 Din (poprej 20) na deželi; zdravnik za izvrševanje svojega poklica po 1000 (v večjih mestih), 600 in 300 Din, babice bodo plačale pristojbino 60 Din, kolek za izpričevalo o položenem učiteljskem izpitu bo stal 150 Din, za profesorski izpit 200 Din; tudi naše javne šole, ozir. starši bodo morali precej poseči v žep in bodo morali plačati za raz- 40 Murska Straža, dne o. oktobra redno izpričevalo v ljudski šoli 5 Din, za višje srednje šole po 10 Din, maturitetno izpričevalo 30 Din; za vseučilišče so pa pristojbine, ki jih mi navadni zemljani ne zmoremo razen beograjske porodice; prayica se je tudi podražila. Za civilnopravne spore bodo znašale v bodoče pristojbine 3 odstotke od vrednosti spornega predmeta, povrh pa se mora pri izročitvi tožbenega spisa plačati od 30 do 300 Din pristojbine po vrednosti. Pritožbe na višje (apelacijskoj sodišče plačajo takso 50 do 200 Din za prvo polovico pole, za vsako nadaljno stran pa četrtino te pristojbine. Za kasacijsko sodišče veljajo pristojbine 100 do 400 Din za prve pol pole. Tudi sodbe kazenskih sodišč so natančno razpredeljene. Kdor bo obsojen na 3 dni, bo plačal 50 Din, kdor dobi 15 let, bode prilepil kolek 500 Din na svojo obsodbo. Če se čutiš nedolžnega ter se pritožiš, plačaj za vsake pol pole 50 Din, odnosno 100 Din, kadar greš na kasacijsko sodišče. Seveda, če pa kakšna vloga ne bode prav kolkovana, potem roma v koš. prav tako, kot bi bila prav. Saj je znano, da raznih vlog v Beogradu sploh ne rešujejo, ampak zavijejo v nje rajši piške, kot se je to že dogodilo. Ta zakon se smatra lahko za sprejet. Od opozicije je bil navzoč pri glasovanju, le en liberalec, ki je glasoval proti, ostali so pa ostali lepo v beograjskih kavarnah in gostilnah, da se ne zamerijo vladi. Od zemljoradnikov, kjer je. tudi Pucelj, pa sploh ni bilo nobenega navzočega. Ostèlli opozicionalci, katerim sta prednjačila v boju proti temu zakonu zastopnika Jugoslovanskega kluba Vesenjak in Pušenjak, so storili svojo dolžnost. Domoljub. Naš poslanec g. dr. Hohnjec je v krasnem govoru opisal v zbornici reško tragedijo in br.al nesposobni vladi pikre levite. Radi pomanjkanja prostora ne moremo govora v celoti prinesti, pač pa bomo prinesli razpravo na podlagi istega. Naš poslanec je žel za svoj govor burno pritrjevanje! — Na Nemškem je izbruhnila revolucija. Prišlo je do krvoprelitja. V več mestih je proglašeno obsedno stanje. ^Oblast prevzamejo generali. — Francija vstraja na svojih sklepih glede Nemčije. Dvomljivo je, ako bo to od trajne koristi. Kolečka Ivanovič: Mrak. (Novela.) (Nadaljevanje.) — Zdravo Verica, nisem še mislila, da si že tu. — Že pol ure sem tu. Gospod Rastko veste kaj je novega? -Ne!? — Danes so aretirali skrito teroristično družbo. — Kedaj? Kdo je zraven? — Dijaki, gimnazijcev je doslej aretiranih osem, iz našega razreda šest ; videla sem, ko so jih gnali, nekateri ljudje so jih pomilovali, drugi pa zasmehovali. Vsi so šli ponosno; bombe so nesli. — Kdo, dijaki? — Ne, stražniki, ti, to je dijaki so osnovali atentat na ministra D. — Pa ne veste, kako so jih dobili? — Izdala jih je Govoričeva. — Toraj tudi ta denuncianka, odpadnica. — Rastko, glej, povej mi iskreno, čisto iskreno. Ti nisi bil zraven, kaj ne, da nisi bil? Če bi tebe aretirali . .. — Jaz? Pusti ti, kaj bi storiia če me zaprejo? — Ne, saj te ne bodo. — V Bolgariji se je razvnelo medsebojno klanje v obliki neorganizirane revolucije. Voditelji vstašev so deloma zbežali. Več krajev je v plamenih. — Otok Krk, po naših pojmih in po vseh predigrah naša last, je zopet zaseden od Italije. Italijanske ladje so se nedaleč od Krka vsidrale! — Reko smo torej slavno izgubili. Kedaj smo pa mi sploh kaj dobili? — Princ Pavle Arzenovlč se poroči koncem oktobra z grško princezo Olgo. — Sveta bo konec po zelo zanesljivih računih in prerokbah točno ob 9. uri predpoldne 10. oktobra 1929. leta. Vendar vsaj malo upanja na boljše čase. — Pravoslavni koledar se je zenačil z našim — z dnem 1. oktobra. Sedaj imamo vsaj enake datume! Tudi kos jedinstva. — Deset miljonov zlatih kron moramo v najkrajšem času dvigniti pri Narodni banki v Budimpešti (prej avstro-ogrska banka). S tem bo zlata podlaga povečana. — Sto miljonov dinarjev so dovolili za novo velikansko ministerijalno palačo v Beogradu. Na hrbtu potrpežljive raje se bo poznalo. — Rusi so postavili spomenik Judežu iškarjotu. Lepše pač niso mogli ovekovečiti svojega zločina nad narodom. Prepirali so se dolgo, kakšnemu „patronu“ bi poverili svojo boljševiško moralo. Bili so trije tekmeci; Kanj, Lucifer in Juda Iškarjot, ki je dobil spomenik v imenu bratstva, svobode in enakosti. — Poslanci (ne naši) zahtevajo ponovno povišanje svojih dnevnic. — Pomankanje denarja v Zagrebu in vseh ostalih mestih se zadnji čas občutno čuti. Nekatere banke niso mogle 1. oktobra iaplačati svojih u-radnikov. — Praški nadškof dr. Ciril Stojan je umrl. R. i. p. — V Poruhrju je prišlo tudi do krvavih izgredov. — V Avstriji se izvršijo državnozborske volitve 21. oktobra. O predpripravah in o razpoloženju strank poročamo. Mariborski Orel kot kulturnovzgojni činitelj ob meji slavi v dneh 6. in 7. okt. svojo 15-letnico z obširnim programom. Ob tej priliki se blagoslovi tudi novi prapor. Priporočamo našim prijateljem iz Prlekije, da se tega slavlja udeležijo v kar najlepšem številu ter tako dajo Mariborskemu Orlu, pod čigar okriljem se je vzgojila cela vrsta pokojnih in še živečih narodnih delavcev in boiiteljev — svoje skromno priznanje. Mariborska „Straža“ - Zinka, jaz se bojim za g. Aleksandrova. — Ni se treba Verice. Rastko je v tem že odšel v kabino ter se pričel slačiti. Pred očmi mu je stala vedno razkrita zarota in Olja, katero je naenkrat zasovražil. In slačil se je počasi, da je minilo najmanj deset minut, preden je prišel v kopalni obleki iz Rabine. Zunaj je stala tudi Zinka že preoblečena, Verica pa je ravnokar skočila v vodo in plavala po reki navzdol. Kmalu nato sta šla v vodo tudi Zinka in Rastko in veselo sta se igrala ter se lovila v nji. Toda vkljub temu, da je bil Rastko navidezno vesel, mu je bilo vendarle na očeh brati nekaj nenavadnega, kar ga je globoko v srcu tiščalo. Radi tega ga je tudi Vera vprašala, če je mogoče bolan, na to pa ni dal odgovora, Zinka pa je bila mnenja, da mu je žal tovarišev, katere je zadela tako kruta usoda. In nekaj časa so molčali ter sedeli na žgočem soincu. Rastko je trudno naslanjal,glavo na roke, premišljeval in gledal v valove. Čez nekaj časa pa je prijel Zinko za roke, se pritegnil bližje k nji in jo tiho vprašal : — Zinka, Zinočka, kaj ne ti bi ne mogla kaj takega storiti? Preklinjam Olenko! Vrag jo vzami ! — Rastko, ne govori tako, radi mene! Ko si jezen, si tako tuj, nič nisi sebi podoben, nekako čuden, grd — no to ravno ne — toda . . . glej sedaj si tako lep in jaz—jaz te ljubim — Žinočka, dobra — sladka. In rahlo ji je položil okoli vrata roko ter izide ob tej priliki v slavnostni obliki. — Pridite ! Cenjenim naročnikom, ki že celo leto dolgujejo naročnino smo deloma z današnjo številko in bomo deloma prihodnjič priložili položnice v svrho poravnave zaostale naročnine. Kdor iste ne poravna, mu list ustavimo ker nikakor ne gre, da bi ga pošiljali zastonj. Mi ne dobimo podpore iz strankinega fonda ali od kakega bogatega strica in smo zato navezani na sami sebe in na naročnike. Malenkost, katero date za časopis celoletno — zapije marsikdo ' v par urah. Širite „Mursko Stražo“ in ji pridobite novih naročnikov! Vsak zvest čitatelj naj pridobi vsaj enega. Do konca leta znaša naročnina le malenkost 10 Din. Ljutomer. Obdarovanje zvestih p o-slov. Zveza kmet. podružnic je dne 9. sept. priredila v Ljutomeru v hotelu Triglav po občnem zboru ljutomerske kmet. podružnice slavnostno obdarovanje dolgoletnih pridnih in zvestih poslov, viničarjev itd. torej že tretje v tem času. Slavnost je bila nad vse pričakovanje lepa, tako-rekoč nepozabna. Obdarovanih in pogoščenih je bilo 60 pridnih viničarjev in poslov tako, da je bila dvorana polna. Zvezni predsednik Nemec pozdravi navzoče gg. zastopnika okr. glavarja jir. Mlinarja, nač. okr. zastopa Jak. Rajha, člane kmet. podružnice in vse slavljence. Slavnostni govor sta imela gg. živinonadzdravnik Škof in nač. Rajh. Lepo je pozdravil tudi slavljence g. dr. Mlinar. Nato je sledilo obdarovanje. Vsak slavljenec je sprejel darilo kmet. podružnice in tudi nekateri darilo gospodarja. Device so pa je okinčale z lepimi šopki. Razdelilo se je 15.000 kron. Obed, ki je obdarovanju sledil, je stal 7400 kron. Vino pa so darovali občina trga Ljutomer in drugi pridni gospodarji. Da se je za-moglo vse tako lepo izvršiti pa gre prva zasluga delavni kmet. podružnici Ljutomerski posebno njenemu načelniku Roškarju, tajniku živinozdrav. Škofu in blag. Deoku. Kmet. podr. Ljutomerska je prispevala 15300 K, okr. zastop 800 K, zveza kmet. podr. 300 K in gospodarji 6000 K. Bil je srečen dan. To smo občutili mi in slavljenci. Zato prisrčna hvala vsem darovalcem, ki so k slavnosti pripomogli. Mala Nedelja. Narodno kulturno društvo priredi v nedeljo 14. oktobra v Društvenem domu pri Mali Nedeiji vinsko trgatev združeno s plesnim venčkom. Začetek ob 5'. uri popoldne. K obiini udeležbi vse vljudno vabi odbor. — Smo radovedni, koliko jih bo topot „zdreganih“. S tem se namreč pri nas širi takozvana narodna kultura! Sv. Jurij ob Ščavnici. Bralno društvo vabi na lepo igro „Cvetina Borograjska“ v 7 dajanjih, ki jo uprizori v nedeljo dne 7. oktobra po večernici pri Repenšeku. Pridite mnogoštevilno. Vstopnina je razvidna iz lepakov. —• (NB. Šentjurčani oz. jurjevčani se nekam slabo oglašate v „Murski Straži“, tako da vzbujate znano mnenje o začetku zimskega spanja. Upamo, da je notranje društveno delo bolj živahno, kakor pa vaši silno, silno redki dopisi. Pozdrave ! — Uredništvo). Sv- Jurij ob Ščavnici. K zadnji uri si je sviral 40-letni muzikant Jurij Muhič iz Drakovec. Imenovani je bil povodom veselice gas. društva v Okoslavcih dne 30. septembra pri godbi ter še ves čas zdrav godel pri gostih. Naenkra^ poljubljal. Verica pa ju je z solzami na očeh gledala. — Zinka, tebi je tako zelo lepo, mene pa nikdo ne ljubi. — Tudi tebe ljubijo, še te ni nikdo ljubil? — Nekdaj dolgo me je ljubil gospod Rastko. — Res? — Da, takrat še tebe Zinka nisem poznal. In Zinka je bila na videz potolažena, toda v srcu jo je nekaj zabolelo, nekaj čudnega, česar še doslej ni čutila; hotela je, da bi Rastko ljubil sarno njo, vedno samo njo, tudi tedaj, ko je še ni poznal. — Rastko, kdo ti je danes pisal? Veš, tisto pismo, ki je pomotoma prišlo k nam. To je Rastko že dolgo pričakoval in si izmišljeval razne stvari, ki bi jih povedal mesto istine, toda tedaj naenkrat ni znal odgovora, vse je pozabil bil je kot nem. — Kdo Rastko? — Ah nikdo! Ona izdajica. — Ona-a? In pisala je? — Sem namerava priti. — Vi ste po mojem mnenju značaj, je gotovo ne pogledate? — Ne, nikoli ne ! Ona je gnusna - ostudna, blatna br-rr-r - nikoli ne. — Sedaj pa grem domov. Par ur sem že tu, moram iti. -- Tudi jaz grem, ti Verica tudi? -- Grem, malo še posedim v parku. (Dalje prihodnjič.) vtihne njegov „bombardon“ še ko ga je njegov tovariš ruk nil v rebra naj ne spi med godbo, se. ie Muhič naslonil na mizo in zaspal za vselej. Res lahka smrt. N. v m. p. Veržej. Pri nas je bilo dne 27. septembra predpoldne vlomljeno v hišo posestnika Ivana Sonaja. Zločinec je odnesel nove moške ševro čevlje, zlato žensko urico, usnje, podplate itd. Zvečer istega dne je pa bilo vlomljeno v zadrugi v stanovanje trgovca Lorbeka in odnešeno 28 tisoč kron in razno perilo. Sumi se, da je oba vloma izvršil prejšnji Šonajev hlapec, 19-letni Janko Šegula iz Logarovc, ki je v spomladi ti. že enkrat okradel svojega gospodarja ter bil radi te tatvine zaprt, a sedaj amnestiran. — Pri Šonaju ukradena urica ima na pokrovu graviran monogram M. K., iz zadruge odnešeno perilo pa ima monogram M. N. Svari se pred nakupom ukradenih stvari. Urožništvo ga pridno zasleduje. Kapela. Minulo nedeljo srno imeli tukaj kratko predavanje o vinarstvu in kletarstvu, ki je povsem za današnjo vinsko krizo bilo primerno in podučno. Grajati imamo samo to, da se je izbral prema! prostor za iako velevažno predavanje povsem pri toliki udeležbi vinogradnikov (20 !) Smo pač bogati Prleki, vse gorice župnije Kapelske lastnina samo dvajsetih posestnikov ni malenkost (pazite, da agrarni urad ne izve za vaša veleposestva), medtem, ko so bile gostilne polne pivcev — se vidi da je vino Prijetneje imeti v kozarcu, kot samo v besedi. To v pouk vsem neudeležencem, drugič pa na svidenje! — Sosedje Jurjevčani so baje zopet srečni; te dni se je otvcril zopet gospodinjski tečaj za dekleta, katerega prisrčno pozdravijamo, vidi se, kako Priekija skrbi za dober gospodinjski naraščaj, opuščajo in zanemarjajo pa isto stopnjo, ki je najvažnejša. Ako hoče umna gospodinja v čem napredovati ali ne potrebuje denarja pri okusnem obedu, ne potrebuje raznih poljskih pridelkov, od kod jih pa dobiti — ali morda od pijanca — gospodarja, zato je treba tudi fante mlajše, nove gospodarje pripraviti za novi stan in do prepričanja, da praktično J n umno obdelovanje zernije več koristi kot ves trud in znoj napačnega gospodarstva. Povdarjam, da smo potrebni poduka v gospodarskih panogah, tudi manj „muzik“, bi preletal naš fant, manj „aufbiks“ bi slišali po cestah — če bi zvečer — nedeljski popoldan (v zimi) imel skrb za napredek svojega tmdapolnega stanu. Vem da bodo ostale te vrste kot bob ob steno, voljo našo in željo sem pokazal, činitelji zganite se! Ukradena je bila v osebnem vlaku proga Maribor—Zagreb dne 23. septembra zvečer delavska knjižica z jednim 100 Din bankovcem in nekaj drobiža, izdana od občine Grabonoš, okraj Ljutomer, Martinu Hrašovec, podvorniku Hrvatske Eskomptne Banke, Ilica br. 3 v Zagrebu. Ako se kdo hoče s to knjigo izkazati naj se ga javi na pristojnem mestu. Tedenske novice Osebna vest. V pokoj je stopil g. Fran Men h art poclinspektor finančne kontrole v Gor. Radgoni. Deloval je vestno in neutrudljivo nad 44 let in je bil vedno, tudi za časa Avstrije, odločen narodnjak. V vseh narodnih krogih zelo priljubljenemu in spoštovanemu gospodu želimo, da bi še mnogo let mirno in srečno vžival prezasluženi pokoj. Kralj kupuje grad Mokrice? Zagrebški listi poročajo, da namerava kralj kupiti grad Mokrice na Dolenjskem, ki je eden najlepših v ceii Sloveniji. Krst prestolonaslednika. Prestolonaslednik bo krščen 14. oktobra in takoj drugi dan se vrši poroka princa Pavla z grško princeso Olgo. Tem rodbinskim svečanostim bodo prisostvovali rumunski kraljevski par, rumunski prestolonaslednik s soprogo, grški kraljevski par, vojvoda od Yorka in rumunska princesa Ileana. izvoz vina v Švico. Med našo in švicarsko vlado „se vrše pogajanja za izvoz našega vina v Švico. Kakor se čuje, bi se za izkupiček vina nakupila švicarska živina, v prvi vrsti simentalsko pleme. Švicarska vlada je pripravljena, da odpremi živinske transporte brezplačno do švicarske meje in bi tudi dovolila v svrho znižanja cen znatne subvencije. O načinu prodaje vina se pogajanja še vrše. Sodijo, da se v slučaju izvedbe te akcije naša vinska kriza znatno olajša in da se bo mogla pospeševati tudi živinoreja v naši državi. Finančna kontrola, sprejem novincev. V finančni kontroli je popolnih večje število pripravniških mest. Prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane in kol-kovane z kolekom za 3 Din, je naslovljati na Oblastni inspektorat finančne kontrole v Ljubljani. Prošnjam je priložiti : 1. nravstveno spričevalo pristojnega županstva. 2. Izpričevalo državnega zdravnika. 3. Krstni list. 4. Šolsko izpričevalo. 5. Vojaško listino. Prilogi 1 in 2 morata biti najnovejšega datuma, kolkovani po 10 Din, 3 pa 2 Din. Originalno ljudsko-šolsko izpričevalo in vojaška listina sta kolka prosta. Ustmena navodila prejmejo prosilci, ki ne smejo biti mlajši nego 18, a ne starejši kakor 35 let, pri vsakem oddelku finančne kontrole. Nuna z doktorskim naslovom. Na lvovskem vseučilišču je bila pred dnevi promovirana za doktorico filozofije nuna s. Cecilija Labinska. Izpite za doktorat je izvršila z izvrstnim uspehom ter bo nameščena kot učiteljica na neki samostanski šoli. Kolikor je znano, je to prva nuna, ki je dosegla doktorski klobuk. Prošnje za uvoz sladkorja za popravo vina je ministrstvo poljoprivrede odbilo iz razloga, da ne kaže podpirati ponarejeno vinsko produkcijo v času, ko vlada v državi vinska kriza. Raje v smrt, kakor pa gladovati. Tako sta si mislila finančni paznik F. Prohazka v Mariboru in železničar F. Skopec. Nista se mogla preživljati. Izbrala sta si smrt. Prohazka se je obesil, Skopec pa si je z britvijo prerezal vrat. Da, beda je ponekod danes hujša, nego je bila svoj-čas. Ko bi gospodje pri vladi pa drugi odločilni možje imeli več srca za siromake, bi bilo boljše. Pa vsak le preveč na sebe gleda. Tobak in cigaretni papir, bodo podražili v kratkem. Še kakih 15.000 vojnih ujetnikov (zgrabljenih) ie v Rusiji. Tudi iz Prekmurja jihje tam precej. Mnogi pa seve sploh več ne pridejo domov, ker so se v Rusiji udomačili. nizkih cenah kupite letos S volneno blago za ženske in sukno za ; moške obleke, kakor tudi vso drugo manufakturno robo v veletrgovini R. Sterni ecki, 3s-cene. Radi splošnega pomanjkanja denarja treba povsod štediti ter je dolžnost vsakega, da se pelje v Celje in poskusi enkrat kupiti v veletrgovini R. Sfermecki. Posestvo s tremi orali takoj na predaj z senom in bratvo vred. Natančnejša pojasnila daje posestnik Franc Roškar, Aženski vrh. Police pri Gornji Radgoni. Lape posestvo ob glavni cesti, i/4 ure od mesta Radgone, približno 5 oralov zemlje, vse pri hiši, lepa hiša z gospodarskim poslopjem je takoj naprodaj. Več se izve v upravništvu Murske Straže. r s I i % Toliko jajc mi znesejo moje kokoši, da je veselje. Najrajši jih prodam RATNIKu v GORNJI RADGONI SPOD-NJI QUII štev. 12 kateri plača po najvišjih dnevnih cenah. e I Kupuje tudi surovo maslo (Butter) po najvišji dnevni ceni (Slavenska banka d. d., Zagreb) (podružnica GORNJA RADGONA Delniška glavnica 50,000.000 Din a rezerve preko 12,500.000 Din Podružnic Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Kranj,^Ljubrana, Maribor Vloge črez 125,000.000 Din M. Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Vršac,Wien. : EHspozifsiFB: Jes"ice’ Rogsäk?sla‘i,,a (sezonska), Škofja Loka. agencije: Buenos-Aires, Rosano de Santa Fe. čPliiHrii» * Slovenska banka, Ljubljana. — Jugosl. Industrijska Banka MüIljÜuIjs* d. d., Split. — Balkan Bank r. t, Budapest, Vaczi utca 35. I ___________________________ j Izvršu j e vse bančne posle najkulantneje. * ......111 mirna i i mi ■ MiniMniin m riiiniiiinMii m ■umni—i in—inrnr it nrrrrnn ur i—inn i ~~ •*" ~ HRANILNICA IN POSOJILNICA v RADINCIH obrestuje slep po nojDišji obrestni ieri r. z. z n. z. daje raznovrstna posojila in izplačuje dvige brez odpovedi. račun ček. urada št. 12.168. Posojilnica o Gornji Radgoni ZVila s 1. oktobrom 1923 obrestne mere za hranilne uloge no S % Vloge na odpovedni poh pa 7% VSagajte! Štedite ! Uraduje vsaki dan razun nedelje in praznikov predpoldanš Počne izredno močne s furami in brez fure prodaja najceneje I. Postružnik, klobučar Sv. Jurij @1» Ščavnici. Imam 3 dobroohranjene sode, katere zamenjam za vino. 1 sod drži 12 hi, 2 soda po 30 hi je skupaj 72 hi. Pismene dopise na 3anh8 Basi trg. Javornik Eorensko. Sodi za vino vedno v zalogi pri FHAM ÜEPiC» Ljubljana, Trnovo. Posestvo 1 s 3 orali, nekaj vinograda, njiv in sado-nosnika se proda. Cena in naslov se izve pri upravništvu „M. Straže“. Pozor! NaJcenejše! Pozor! N A Z N A NI L O ! Naznanjam cenj. občinstvu v G. Radgoni in okolici, da sem odpri nem trgovinp z manufakturnim M a-gom v Uadmem v hm g* Kaufmmnnm tik g. Korošca. — Nudim najceneje in najboljše blago v vseh strokah, kakor za moške in ženske obleke, sukno, hlačevino, vseh vrst barhentov, belo, pisano in rujavo platno, vseh vrst drukov, koc, odej, robcev, zašitih srajc, spodnjih in zgornjih hlač, predpasnikov itd. Se priporočam vsakemu, da enkrat poskusi kupiti in se bode prepričal, da zmiraj kupi najboljše in najceneje v trgovini Inali Uralte® O«® Radgona ali pa pri §Cap@i v moji podružnici, ki bom jo vodil ravno po istih cenah. — V lastnem interesu se vsakemu priporoča trgovina Ivan Bračko, Gornja Radgona, podruž. pri Kape! 1 I 1 1 1 1 1 é r Vi 1 m i s I m i 1 I BENJAMIN DIBELČAR | ^kleparstvo in ključavničarstvo v GORNJI RADGONI i NAZNANILO! Naznanjam cenj. obtinsluu iz Gornje Radgone in okolice, da sem se preselil z mojo trgovino s kleparskimi izdelki in kolesarskimi potrebščinami s 30. septembrom 1923 od iCaufmann-a v mojo novo hišo v Gornji Radgoni tik kavarne Čirič. — Mojo zalogo sem zdatno povečal, ravnotako sem mojo kieparsko in ključavničarsko delavnico opremil z modernimi stroji in sem v stanu, vsem zahtevam cenj. občinstva zadostiti ter se priporočam s spoštovanjem kolo Prode se popolnoma novo znamke „Kosmos“ ter malo rabljeno kolo znamke „Puch“ po zelo ugodni ceni. Isto-tam se proda dobroohranjen D. K. W. motor po zelo ugodni ceni. Kje pove uprava „M. Straže“. Licitacija Dne 6. oktobra 1923. točno ob 16. uri se vrši pri tukajšnji carinami licitacija zaplenjenih 237 komadov Židanih ženskinih rut (robcev) in 63 in pol metra židanega manufakturnega blaga. Iz pisarne carinarnice Gornja Radgona štev. 2955. Večje množine novih in rabljenih vinskih sodov po 300—900 litrov, kakor tudi maio rabljeni koleselj proda po nizki ceni tvrdka Bratje Straschek, Radgona (mesto). Prodam čisto novi, še le dva meseca vporabljeni ft PS. Siiln-leml-mater ležeči — 450 tur, tip LB. 572 kompletno. Vprašati pri Karlu Sterman, hoteljir v Ljutomeru. Perfektna Buhari« je potrebna k eni dobri ugledni rodbini v Osijeku. Nastop takoj. Obširne ponudbe poslati na Publicitas d. d. Osijek Lončarska 7 sob. št. 460. Posesti© se takoj proda. Meri 15 oralov. So njive, travniki, gozd, sadonosnik in vinograd, vse na lepi legi. Zraven je lepa preša, mlatilni stroj, klet, novi hlevi in gospodarsko poslopje. Vpraša se pri upravništvu „Murske Straže“. loie vinske soie od 25 — 700 !, prvovrstna izdeljava, vsako količino takoj po cent od Din 176 od hi naprej. Skladiščne sode od 20—50 hi z vrati in patentno zavoro, za ceno po Din 236-—, od hi naprej — franko tovarna — ponuja ZagFEltačkn tvornica bacava i d. Zagreb. Telefon 436 Telefon' 436 111 « (Sà. JB 1