Leto Vlil. štev. 103. Pofttnlna plafiana v gotovini. V Krškem, v petek 8. avgusta^1924. Današnja štev. 1 Din Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško. Čekovni račun: NAPREJ Stane mese£no 25 Din, ža Inozemstvo 35 Din, Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din JMali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din Dopise frankirajte in pOdpisnjte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poltn. proste Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Malo odgovora. Dolgo časa sem čakal, da se je okorajiil eden Izmed urednikov in se pod svoj članek podpisal. Do Ljudakega glasu št. 31, so vedno stre* Ušli izza uredniškega plota, gotovo iz zavest), da je to naslavnejši čin odkritosti, ko ne veš, kdo te napada. V isti številki mi sodr. Bernot očita, da me je s. Svetek obdoliil zveze s sodr. Čobalom in radi nekakšne pogodbe, da bi jo naj razkrinkal kar pa ne morem, ker še danes ne vem, kakšna je in tudi nikdar v odboru Kons, društva Posavje bil nisem. Kar ae tiče prepariranja delegatov na Unij-skem zboru, mi je Bernot rekel, da sem jib premalo. in ozmerjal sodr. Šterna iz Črne, če ni kaj razumel, zakaj ni vprašal in zakaj ni bilo sklenjeno premestiti Unijo iz Zagorja. Torej si tudi pri tem za eno laž bogatejši Kar se pa tiče shoda v Črni, sem to že pojasnil na aejah, vendar hočem to še enkrat ponoviti. Zadeva je sledeča: Ko se je vršila v Zidanem mostu seja pokr, odbora SSJ, je sdr. Moderndor-fer zahteval za Črno govornika za politični shod na isti dan, ko je imela podružnica Unije v Črni svoj občni zbor, Sodr. Bernot je dejal, da naj grem jaz na politični shod in sem iatočasno tudi na občnem zboru. Stroške naj zaračunam Uniji. Tako ae je napravil račun brez krčmarja, ker so sodrugi iz Črne povabili a. Arha na občni zbor, ne pa mene in sva ae znašla dva referenta v Črni, ne da bi bil drug za drugega vedel. Ia jasno je, da je morala Unija kriti stroške samo za Arha, ki so ga sodrugi iz Črne povabili, ne pa mene, ki sem bil od stranke poslan. Zato sem tudi diete zaračunal stranki, ne pa Unij. Toliko resnici na ljubo, da o-ataneš še za eno nadaljnje podtikanje bogatejši. O pravilih Skupnega doma je bilo pri nas na rasnih sejah in sestankih dovolj govorjeno in na njih sklenjeno to, kar sem na strankinem zboru zagovarjal. To je tudi dokaz, da je v Trbovljah največ članov Skupnega doma in rad bi poznal tiste ki se oglašajo, da o tem nič ne vedo in potem je njihova krivda, če ne vedo, ker z godbo ne bom hodil po nikogar na dom. Kar se pa tiče kontumaciranja, se pa sam biješ po zobeh, ker je bil zadnji aestanek objavljen trikrat v listu, in prekleto slab je takšen tajnik, če to prezre in se tudi tako malo briga za organizacijo, da ne pride, čeravno si bil še po svojem kurirju posebe obveščen, o čem se bo sklepalo. Ds bo pa uredništvo za eno laž bogatejše, moram povedati tudi to. kar mi glede nakupovanja vina podtikate, da še niaem nikdar v svojem živ-ljanju imel z nakupom vina česa opraviti in je to navadna laž. Kar prinesite dokaze, sem vam zanje hvaležen, da boste vsaj enkrat napisali resnico, ker laži je že dovolj, tako da že druga druge ne more več pokrivati, zato tudi več ne vlečejo, ker so že precej obrabljene. Pred pokrajinsko konferenco strokovnih organizacij je .Naprej" tudi tako pisal, da bi res človek mislil, da se bo vse do zadnjega moralo zrušiti, a vendar so delavci pokazali, da znajo več misliti kakor pa razni domi-šljavci, ter so bili vsi sklepi storjeni soglasno, kakor tudi dosedanjemu vodstvu je bila izrečena zaupnica s 4558 proti 423 glasom. Najvažnejšo resolucijo pa, ki se nanaša na konsolidacijo delavskega gibanja, je kongres sprejel soglasno, To je ponoven dokaz, da delavstvo iskreno želi enotnosti, ne oziraje se na razne sufterje, ki igrajo žalostno ulogo denuncianstva pod firmo socializma v delavskem gibanju. Volja delavstva je močnejšo kakor pa volja ljudi, ki hočejo za vsako ceno imeti delavstvo v dveh taborili. Zato je vsako upiranje proti delavski volji le pobožna želja raznih vročih glav, ki se pa bodo v kratkem ohladile, ker proti vodi se ne da dolgo plavati in kdor bo hotel le po sili plavati, ta bo izginil v valovih za večno. Pokr. strok, kongres je za nami, ki nam daje novega življenja za nadaljnje delo in ni več daleč čas, ko bomo tudi v politični stranki enotni Smernice za zedinjenje so začrtane, po teh bomo vodili nadaljnjo borbo za enotnost delavskega gibanja do končnega zedinjenja, ki ni več daleč. — Ivan Krušič. * * * Ker lepo po vrsti začnimo pri začetku! Kadar je Krušiču všeč, zahteva naj se urednik pod svoj članek podpiše, kadar mu je drugače všeč, zahteva naj ne govori v svojem imenu in naj se ne podpisuje, ker to izgleda kakor pohlep po slavi. Meni pa, bi moram pred stranko in vso javnostjo — pa tudi pred kazenskim sodnikom — zagovarjati vse, kar kdo brez podpisa pove v »Napreju*, se zdi to vprašanje le zadeva okusa. Ponavadi se podpisujem le takrat, kadar čutim da sem koga tako nerodno lopnil, da bi lahko čitatelji koga drugega sumili za pisca. Izza uredniškega plota streljajo samo tisti, ki se skrivajo za urednika, ne pa uredniki sami. ki ta plot tvorijo! — Da o Čobalovi pogodbi ničesar ne ve, je interesantno. Če mu bodo Trboveljčani verjeli, bodo rekli: »Res zmožnega voditelja smo imeli!" Jaz pa, ki nikomur nič ne verujem, ne verujem niti Krušiču, da bi bil tako strašno neroden in nezmožen in da bi se dal od svojega prijatelja Jeretina tako za nos vleči. — O prepariranju delegatov bi bilo najbolje £e počakamo na mnenje s. Sterna samega. Gotovo je, da tudi jaz nisem bil zadovoljen, da je ostala centrala v Zagorju. in da sem rekel, da bi bil moral Krušič bolj jasno in razločno proti temu nastopiti, ampak brez demagogije) Ne preparirati razne delegate različno, ampak vsem skupaj bi bil lahko na kongresu vpričo Čohala povedal resnico. Kako sem zmerjal so-druga Šterna, bo tudi sam najlažje povedal, res pa je. dB sem Krušiča takrat branil, ker sem mislil, da je le nesporazumljenje in nisem verjel, da bi hotel Krušič uganjati demagogijo: enako sem pa na-pram Krušiču branil Šterna in delegate sploh, slučaj sem pa tudi vzgojno porabil za dokaz, da je treba odkrito in jasno delati, če hočemo zmagati. Upam. da bo s. Štern yso zadevo natančno popisal in pokazal, kdo je »za eno laž bogatejši"; če ne bo mogel sam, bo pa kdo drugi, saj sem govoril o zadevi z mnogimi, zlasti bo pa s. Moderndor-fer lahko popisal vso zadevo, ki je bil tudi navzoč in mu je zadeva še bolj znana nego meni. — O stroških za ahod ni bistveno to, da je imel Krušič pravico zaračunati potnino. ampak to, da ni mialil na strankine finance; vzel je denar is Krsjevne blagajne in namesto denarja je dobilo tajništvo pri obračunu le njegov račun za shod — brez opozorila! O .Skupnem domu” je bilo v Trbovljah (oliko diskusij, da ima tam sicer rea 21 članov [grozno veliko!] toda nič hranilnih vlog. šele zdaj začenjajo delavci varčevati v svoj prid in obračati prihranke za svoj napredek. Krušič bo imel na občnem zboru pravico na 2 glasovs (enega zase, enega za SSJ] pa še kdo drugi mu bo tudi dal svojo člansko knjižico, tako da bo imel Krušič [po starih Krist&nov-skih pravilih »Sloge*, dokler nova pravila »Skupnega doma" ne bodo potrjena] morebiti precej odločilno besedo, finančne moči pa zadrugi ni dal niti ficka, niti ni agitiral, da bi jo drugi dali. Niti denar Kraj. org. SSJ ni naložen pri Slogi! To se pravi skrbeti za svoje pravice in ne izvrševati svojih dolžnosti; čskati na užitek iz sklede, ne pa skrbeti, da bo kaj v njej. Da namreč »Sloga* s samimi deleži ne more delati, ve vsak — saj je delež le 50 Din) Za Krušiča že verujem, da ni treba pojas-nila o pravilih, on že ve. da so mu ts pravila škodljiva tem bolj. čim več delavcev jih bo spoznalo. Kar se ps kontumaciranja tiče, so Krušičeve besede velika in zelo bedaata demagogija. Da aem o zadnji seji vedel, se vidi iz takratnih »Naprejev’ ki so pokazali Krušiča v kabini kako si slači pošteno proletsrsko obleko in oblači Kristsnov triko in Korunov plašč. Čemu bi hodil pobijat Krnšiča jaz, če ga pa pobija Krušič sam. Kar še enkrat nai prečita uvodnik v »Napreju* z dne 24. julija, pa bo videl svojo sramoto. Da je z diplomacijo dosegel. da njegova stara resolucija ni prišla na glasovanje — ali to kaj izpremeni na stvari? Sicer pa, zakaj je bila objavljena ssmo zadaja seja? In konec koncev, ali je strankin tajnik policaj, da bo UPTON SINCLAIR: 122. nadalj. France Kremen. (Po avtoriziranem prevodu Ivana Moleka.) Pojavili so se ledeniki v nizko viseči megli, skalnate kleči, pokrite s snegom in jste galebov, ki ao frfotali okrog transportov. Več dni in noči so brodili v teh arktičnih vodah in naposled so priili v Belo morje ter v pristanišče Arhangelsk, Zavezniki so bili tu že od početka vojne; gradili so pomole, šupe in železniške postaje, ali nikdar niso mogli zgraditi dovolj, in ko je transportni oddelek korumpirane ruske vlade razpadel v kosce, so ležale tuk8j cele gore materi min vsake vrste, nskopičene na morskem bregu. Vsaj tako so povedsli Francetu, tako so poročali časopisi in tak je bil uradni odgovor na interpelacijo v britskem parlamentu. France je razumel, da je jzato prišel aem, ds reši te gore msterisla roparskih pesti Nemcev — sli ko se je izkrcal na suho in se oziral kroginkrog po obrežju, 8e je začudil Kupov materiala ni bilo nikjer! V ozadju mesta so bile neizmerne šume jelk, med katerimi so se razprostirala z mahom pokrita močvirja, v katerih ae človek pogrezne do vratu v poletnem času. Zdsj v septembru je bilo seveda vse zamrznjeno in lahko si potoval po močvirjih na saneh, katere je vleklo par jelenov, in kadar si hotel na pot, si se moral zaviti v koiuh, potegniti koasMto knčmo čez ušesa, tako da ai bil podoben Miklavža, kakršne vidijo otroci o Božiču. Največ prometa v armadi pa je bilo na rekah, ki so rezale gozdove in močvirja, ter na edini železnici katero so zdsj popravljsli. V tem kraju kajpada ni bilo cest za kolesarje niti v poletnem času. France je kmalu izvedel, da bo njegovo delo v mesto in bližnjih taboriščih. Kidali bodo sneg z ulic in skrbeli ds bodo ceste čiste. To še ni tako hudo; France bi se čutil sreč-negs nadzoroval bi avojo četico — če ne bi bil imel druge skrbi. Nekaj dni ni imel čass za razmišljanje, ker je bil zaposlen kakor mravljs. dokler ni bila pripravljena delavnica, v katero so znosili potrebno orodje in postavili ogromno železno peč, n8 drugi konec delavnice pa zložili velik kup polen, ki so jih pripeljali mužiki na težkih saneh. France in njegovi delavci so delsli ne samo podnevi, marveč tudi ob večerih in nedeljah. V Arhangelsku je bilo le pet-tisoč mož — in izkrcavanje potrebščin se je vršilo s takšno vročico, kakor da bodo Nemci vaako uro tu. Preteklo je več dni, predno je France imel toliko časa, da se je malo razgledal po mestu. Sre-čsl je sngleške »Tomije*, ki so dospeli sem mesec dni pred njim. Zapletel se je z njimi v pogovor in jih izpraševal, kaj delajo v Rusiji. France je amatral, da se ima ekspedicija bojevati z Nemci, ali zdaj je bil razočaran: iz besed angleških »Tomijev* je spoznsl, da je njegova težka slutnja potrjena — Američani se bodo bojevali z boljševiki! Socialna revolucija je bila že izvršena v Arhangelsku in delavsko-kmetski sovjet je vla- dal v mestu, ko so prišli Angleži in nensdoma napadli revolucionarje, okupirali pristsnišče in iztirali boljševike iz mests. Ravnokar ae odpravlja ekspedicija po železnici in druga po reki Dvini za umikajočimi se ruskimi socialisti, ds jih požene na zmrznjena močvirja. In tukaj so ameriške čete. z vsem pripravljene, da se pridružijo napadu na organizirano delavsko vlsdo! France Kremen je bil grozno pobil Spoznanje je prišlo naenkrat, iznenada, padlo je ko strele z jasnega — in nikogar ni imel, da bi se mu potožil in vprašal za svet Doma, kadar je bilo treba rešiti kak socialistični problem, je nsvsdno vprašal za svet Maliča, Stankeviča, organizatorja Jakoba ali Berto Kolarjevo, predsednico odbora za tiskovine. Ampak zdaj je grozno sam! V vsej ekspediciji ni France poznal človeka, ki bi bil simpatiziral s socialisti; vsi so zdi na boljševike kakor na stekle pse, izdajalce, zločince, norce — čim grša je bila psovka tem boljša zanje. Boljševiki so izdali zaveznike in ae združili z Nemci da uničijo demokracijo. To je slišal France sleherni dan. In zdaj so prišli Američani da nauče Ruse reda in zakona. Američani v Arhangelsku so se sms« trsli za prednjo stražo velike vojske, ki pride za njimi in ki bo marširala v Petrograd in Moskvo ter izbrisala boljševizem s površja Rusije 1 In France Kremen mora pomagati! France Kremen, privezan k bojnemu vozu militarizma in z zamašenimi ustml mora sodelovsti pri uničenju prve proletarske vlade v zgodovini! IDalje prih.] hodil tja. kamor ni vabljen? Ima preveč potov v tiate kraje, kamor o& zahtevajo, ne bo se štulil tja. kjer ga ne marajo. O nakupu vina bodo govorili drugi. Morebiti bo tudi v tem slučaju Krušič trdil, da ničesar ne ve [kakor glede Čobalove pogodbe!] pa ne bo držalo. V Kristanovem Koos. društvu za Slov. člani ne smejo vedeti, kako se vino kupuje in tudi računov za vino ni treba (.ker vinogradniki niso vajeni dajati račune”], pa takih backov kakor teh 17.000 članov je malo na svetu. V Trbovljah so drugačni tiči, tam člani vse vedo. kakor je izjavil Jeretin v »Napre-ju* it. 95, samo Krušič ima pravico nič vedeti, ker ni član, ampak predsednik zadruge... O strokovni konferenci bo pa še mnogo govora, in marsikate* remu Krušiču bo še žal, na je bil na strani demagogov, ki so zastopali nezavedno maso proti njenim najbolj perečim interesom. Cvajnarjeve besede vam bodo še zvenele po ušesih I Kajti zedinjenje s Kristanom bo samo zedinjenje bogov, ne pa zedinjenje tistega delavstva, ki je nosilec socializma. »Naša moč je v zavednosti", vaša pa v Kristanovi banki Ne bo več dolgo, ko bomo videli pravo resnično in trajno združitev delavstva, ki zlasti v Trbovljah šele iz Krušičevega slučaja spoznava, da .Naprej" res ni več Kristanov, Razno. »Slovenec* poroča, da je bilo predloženih dosedaj 20.000 pritožb radi prevedbe. Definitivna razvrstitev uredništva — in ualuibencev ne bo še mogoča v najkrajšem času, ker je sprejel državni svet čez 20.000 pritožb. Kaj bo, ko bodo še drugi železničarji s svojimi pritožbami začeli?! Ukrepe prejšnje vlade proti strokovnim organizacijam je sedanja vlada razveljavila. Pri zopetni otvoritvi narodne skupš£ine 6. tm, se je izvršilo vse v redu. čeprav je bil Pribičevič nekoliko dni prej hujskal svoje hlapce in radikalce, naj bi sejo s hrurom onemogočili. Davidovič je podal deklaracijo, ▼ kateri je med najvažnejšimi točkami vladnega programa solidarnost z zapadnimi demokracijami, vzdrženje prijateljske pogodbe z Italijo, sporazum z Rusijo, boj proti korupciji in terorju, pospešitev samouprave, takojšnja rešitev invalidskega zakona, zakon o pomoči prebivalstvu, ki je trpelo radi poplav, zakon o poljedelskih kreditih in spremembe oz. dopolnila k zakonu o državnih uslužbencih, Izvršila se bo tudi obširna davčna reforma. — To so torej stvari, ki so jih vse prejšnje vlade !udi obljubljale. Če jih bo ta izvršila, to bo takoj videt. Toliko pa rečemo: Beaed je bilo ie dovolj, aedaj delajte 1 Iz Radičeve stranke bo izstopil dr. Horvat, ki ae ne-strinja a pristopom k aeljaški internacionali. Radi odpuščanja delavcev v mnogih industrijskih podjetjih je izdal socialni minister strogo naredbo, da se morajo odpuščati predvsem tujci in šele v skrajni sili domačini Če bodo industrijci postopali proti tej odredbi, se bo minister t oslužil zakona. — Nova vlada izgleda v socialnih zadevah nekoliko previdnejša nego prejšnje. Ali ji bo padlo na misel, da je našega delavatva več v inostran-stvu nego inostranskega pri naa in da bi bilo zelo neprijetno, če bi ae inoatranske države začele proti našemu delavatva posluževati istotakšnih odredb in zakonov kakor naša vlada napram inostranske-mu delavstvu? Rešitev brezposelne krize ne tiči v izganjanju inostranega delavstva, temveč vse kje drugje. Samo Žerjavovi orjunaši imajo toliko pojma. da izganjajo pri njih hudiča z Belcebubom. Socialistični kulturni teden se je otvoril zadnji teden v Lipskem. Udeležile so se ga socialistične dečje organizacije iz več držav, med njimi tudi delegat s, Hanson iz Amerike. Cilj tega kon- gresa je ustanoviti skupno bazo za čim uspešnejše socialistično vzgojno delo med deco. Ko se je londonska konferenca zedinila glede reparacijskega načrta, ae je izrazil Macdonald no-pram Herriotu sledeče: Sporazum med zavezniki je sklenjen. Sedaj nas more samo Satan ločiti. — Macdonald ai je pod Satanom gotovo mislil kapitalizem. ki je tolikokrat ločil sporazume, katere je bil sklenil. Ameriški finančniki sami bodo dali polovico od 800 milijonskega posojila Nemčiji. Angleško-ruska pogajanja so se v zadnjem trenutku pred podpisom pogodbe a strani obeh delegacij razbila. Ruska delegacija je namreč izjavila, da za Socializacijo inostrane imovine Rusija ne more plačati niti ficka. — Najnovejša poročila vele, da se je pozneje vendarle doaegel sporazum. Na postaji Pragi pri Varšavi se je radi napačno postavljenih kretnic zgodila težka železniška nesreča. Izpod razvalin so doaedaj izkopali 59 mrtvih. Skoro vsi ostali potniki so bili težko ranjeni. Podpisana obžalujem in prekličem vse dne 6.7.24 v gostilni Delavskega doma v Trbovljah čez njegove odbornike izgovorjene žaljive besede kot neresnične, in se zahvaljujem odboru, da je u-maknil tožbo. Marija Ovaenk. Kopajte čevlje samo z znamko .Peko”. Kar vi potrebujete, to je Glzafluid. To je pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 27 — Lekarna Evg. v. F»U*r, Stubtca Donja, Elzatrg It 252. Hrvatska. Kristanova »Produkcija«. Predsednik Anton Kristan, blagajnik Štefan Dražil, tajnik Valentin Vrhunec; odborniki: kovinar I. Selan, železničar Jos. Udovč, čevljar V. Brezar, mizar Andr. Bradeško, Jeseničan A. Zugwitz in kovinar I. Hladnik. Ožje nadzorstvo: E. Anžič, I. Čolnar, L Celarc, Jakob Kovač [železničar], Ig. Kovačevič [brivec]. Rih. Firm iz Mo8t. Jos. Kolenc, Alb. Magister, Josip Otorepec, Karl Tekavc. Albin Jerin, Josip Zupan. Širše nadzorstvo: Jernej Oblak, Franc Padar, Henrik Snoj, Ivan Kramar in Blaž Hribar [vsi za tržiško okolico]. Karl Doberšek, Franc Hočnik, Ant. Čop, Ožbald Belej in Ant. Topolovec (za mežiško dolino]. I. Zupančič [učitelj], Jos. Beguš, Ivan Galo-bič in Ivan Erlah [vsi za Jesenice). Za vse druge kraje pa: Ivan Jeretin, vodja .Del. doma' v Trbovljah. Tako torej. Zdaj bodo menda vendar že na jasnem vsi tisti delavci, ki čakajo v ozadju, da se delavsko gibanje konsolidira, namesto da bi se sami pobrigali za to! Zlasti tisti naj si ta imeaa dobro ogledajo. ki so verjeli korunovcem, da jim gre res ze združitev delavstva, ker niso še izprevideli, da hočejo le peska nasuti delavcem v oči. da ne bodo videli, kako so se oni že združili s Kristanovim kapitalom. Komur ni bilo dovolj, da je Fr. Svetek vstopil v Kons. društvo za Slov., ta naj si zdaj ogleda člane vodstva Korunove SPJ, kako sedijo v enotni fronti s Kristanom! In Otorepca si lahko ogledajo, kako lepo se mu poda njegov komunizem in klerikalizem pod Kristanom. Kovinarji, ki so videli v njem samo .strokovničarja”. ki se v politiko ne mara vmešavati, in so mu zaupali vodstvo .Jugometa-lije", naj se zdaj praskajo za ušesi ali pa naj gredo še tudi sami za njim h Kristanu. Kemični že poidejo. Valentin Rejc je že v zadnjem „Delavcu” priporočal .Produkcijo* in sicer še prav na poseben način, da naj se tudi celjska .Splošna gradbena produktivna zadruga" in kovinarska »Jugometalija* .združita* h Kristanu. Malo sram ga je še bilo in opravičeval se je. de ni kristanovec, ampak da je sam prišel na to idejo, pa vendar se mu vidi. da mu je žal, da ni še v odboru kakor njegov prijatelj Firm. Komunistični lesni delavci so tudi zraven po svojem tajniku Bradešku, čevljerji pa po svojem Brezarja, podravnatelju Pollakove tovorne. Rudarji so »dobro” zastopani po korunovski trdnjavi v Prevaljah, učitelji pa tudi po Doberšku in Zupančiču. Zadnji je šel h Kristanu najbrž po svetopisemskem reku. po katerem gre gnoj in zlato vaelei tja, kjer ga ie že veliko in preč od tam. kjer ga ie malo. No — socializem ne računa ne z gnojem ne z zlatom, ampak z ljudmi! Kruiiča še ni zrsven, pač pa je njegov prijatelj Jeretin, in to je zanimivo zato, ker je ta mož obenem tudi član naše stranke. Zdaj bo čas. da se izjavijo aodrugi v Trbovljah, če se s tem strinjajo. Na pr. s. Majdič, ki ne mara biti Kristanovec. ima zdaj dolžnost povedati javno svoje mnenje, drugače bo beseda, da ni kristanovec. ostala prazna. Kajti pravila .Produkcije” so izrazito kapitalistična in to se vidi iz tega. da je že 430 deležev podpisanih, da pa še vedno ne vemo in najbrž sploh ne bomo zvedeli, k liko članov da je! Morebiti so člani samo ti, ki so izvoljeni, vse druge deleže ima pa Kristan tako razdeljene, da bo imel v žepu večino občnega zbora. Upamo, da se Majdič s tem ne strinja, ker pri socialistih imamo vsi enako volilno pravico, ne pa vsak toliko glasov, kolikor — denarja. Sicer pa je morebiti tudi Majdič član „Produkcije* ? Ce ne sam, ga potom »Delavskega doma” ? To bi bilo zelo interesantno vedati, ker šele potem bomo znali pravilno oceniti Krušičevo .zedinjevalno* akcijo. Dopisi. Iz Črne Odbor naše podružnice Kons. društva za Slovenijo je razpravljal na svoji seji, ki se je vršila pretekli mesec o sledečih zadevah: 1. o zvišanju stanarine v hiši Kons. društva; 2. o povišanju najemnine na svetu, ki ga imajo nekateri člani v najemu; 3. o zgraditvi nove filiale v Žerjavu; 4. glede čiščenja stranišča v zgoraj omenjeni hiši. U-deležilo se nas je seje samo 7 odbornikov namesto II. Že tukaj je znak. da se članstvo ne zaveda svojih dolžnosti in radi tega potem načelstvo tako lahko absolutno gospodari in izvaja diktate, ki jih bčm na drobno opisal. Stanarina ae je povišala, ne da se kdo vpraša, od 10 Din na 25 Din. Najemnino je povišala centrala od enkratne vrednosti na osemkratno, v številkah navajam en primer: od 550 Din na 45 Din. Poudarjam, da se niti ena teh zadev ni predložila krajevnemu odboru v pretresi Čujte. kaj vam še centrala/ napravi: vsak najemnik stanovanja mora plačati za čiščenje stranišča 20 Din! Kaj takega še pri kapitalistih ni v modi v dobro se razvijajočem centru rudnika The Cen tral European Mineš Ltd. Mežica. Center se nahaja namreč v Žerjavu in se je po prizadevanju merodajnih faktorjev doseglo, da prepusti ravnateljstvo prostor za zgradbo filiale Kons. dr. za Slovenijo. Toda centrala oziroma načelstvo ne potrebuje prodajalne, potrebuje Jo pa delavstvo, da se zavaruje pred zasebnimi trgovskimi špekulanti. In v Žerjavu potrebuje delavstvo fllialko. Videti pa je, da cen- trala popolnoma resignira na to važno točko in vi-deti je, da so postali ravnatelji največjih kapitalističnih družb boljši nego pa ravnatelji proletarskih organizacij, kakor je n. pr. Kons. dr. za Slovenijo. Ravnatelj kapitalistične družbe je dal prostor na razpolago, konsumsko načelstvo v Ljubljani pa mirno spi, čeravno ni boljšega trenutka, da se konkurenčno utrdimo, kakor ga imamo sedaj v našem Žerjavu. Pogoji za zgraditev primerne hiše so tako dobro dani, da bi jih zmogel vsak kramar, ne pa Kons. dr. za Slov. Načelstvo se za takšne stvari ne interesira, pač pa se interesira za s. BOhma in sicer s tem, da pošilja odborom okrožnice o njego- vi izključitvi iz nadzorstva, ker jim je s. BOhm neprijeten nadzornik. Sodrugi, treba bo začeti delati, ne pa spati. Kristus je rekel: Molite in čujte. — Mi pa pravimo: Poglejmo v knjige! Poglejmo, kako se posluje sploh, poglejmo dobavne liste, če se prodaja po cenah, v njih označenih, poglejmo pov-sod, pa ne bomo varani! — Še nobeden ne ve. če ima poslovodja v svoji pisalni mizi mlade miši ali kakšna stara zaljubljena pisma ali pa morda celo privatno trgovsko korespondenco, ključ od blagajne ima sam, obračunava sam, cene tudi lahko sam nastavlja, če hoče, saj ga nihče ne kontrolira od spodaj navzgor, še manj seveda da bi mu kdo pomagal. To bi bila približna slika naših konsumov v Sloveniji, ni čuda potem, da imajo konsumski gč-nerali moč in si upa že zadnji feldvebel repenčiti se nad člani, češ. da morajo njega vprašati, predno smejo njega nadzirati. Čisto po vojaško! Člani, bodite pozorni 1 Odborniki zavedajte se svojih dolžnosti! Pravila v roke, rešite vsaj to, kar se rešiti da. Spite rajši potem, ko ste si pošteno postlali. Toliko za danes. Če bo uredništvo imelo kaj prostora same. bom pa še drugič kaj povedal. — Drugi gad iz črne. Bili so resni časi tiste dni, ko je neki jeseniški delavec napisal v ,Napreju' tisto storijo o žagarju, ki se je namenil priti žagat na Jesenice močno vejo, ki pa ni vedel, da na tej veji sam sedi. Že takrat smo bili mi. ki nikomur ne zaupamo, re-snega mnenja, da se temu žagarju ne more zgoditi nič hudega in da ne bo padel, ker ga bo veja s svojim pokanjem opozorila na to, da je ie dovolj odžagana in da se bo od drevesa ločila. Zgodilo se je tako in žagar je ostal zdrav, skočil je pač pravočasno z drevesa ter se sedaj zadovoljno smeje poleg odžagane — trhle veje. In ta veja mu daje za zahvalo še prav gorko toploto, obvarovala ga je celo smrti od mraza. Dobrota še ni sirota! Samo tisti je osel, ki se nad tako dobroto iz usmiljenja razjoče. (Če se ne motimo, velja ta štorija kovinarjem in konsumarjem — eni so zgubili, drugi pa dobili luč, ki .sveti*.) Iz stranke. Kra-‘evna organizacija SSJ v Celju je na članskem sestanku dne 5. avgusta 1925 sklenila objaviti vsem socialistično zavedno proletarcem v Celju, in okolici, da Produktivna zadruga krojačev v Celju ni sociali8tično, ampak docela kapitalistično podjetje, ker se njeno vodstvo kreta predvsem v kapitalističnih krogih in išče delavstvo le pri svojih denarnih spekulacijah in materialnih potrebah. [Tako na pr. so člani tega vodstva v demokratski stranki in pri meščanskih kulturnih društvih, pri razrednem društvu ni nobenega, kaj šele pri kakšni razredni bojevni organizaciji.] — Odbor. Člansko zborovanje krajevne organizacije SSJ v Celju je uvidelo potrebo po čim temeljitejšem in uspešnejšem napredovanju delavske zadruge »Sloge* [bodočega .Skupaege doma*] ter so se člani zavezali, da bodo po svojih no?eh gledali na njen razvoj in obenem tudi na razvoj Splošne Gradbene Produktivne zadruge v Celju. Predvsem bodo postajali člani obeh ali vsaj .Sloge* ter j