rj II g^JI grafičarI Sprememba površinske hrapavosti tekstilnih materialov zaradi kapljičnega tiska in višje temperature 14. dan slovenskega papirništva Razvoj optične globine polja za topografsko analizo hrapavosti papirja Barvno upravljanje za vsakogar (upravljanje zaslona) i K / t A Jb Revija slovenskih grafičarjev H V t- r> V Optm^S^i/ČnO obarVa i O) ■ o ICO Šco www.graficar.si Imate enega najbolj učinkovitih tiskarskih strojev na svetu. Naj tako tudi ostane. Zanesljivost po zaslugi printservices in printcom. Originalni manrolandovi nadomestni deli zagotavljajo, da vaš tiskarski stroj leto za letom tiska izjemno kakovostno in učinkovito. Enako velja za naš certificiran potrošni material. Preverjanja v podjetju in certifikat DIN EN ISO 9001 zagotavljajo odlično delovanje. Vse kar potrebujete zlahka in hitro naročite v manroland STORE. 24/7. WE ARE PRINT.® manroland Vseeno je, kako vi zaznavate barve, barvno slepoto v tiskarstvu zanesljivo odpravlja V Sloveniji ga odslej lahko naročate na www.atelje.si/proof ISO Contract Proof - barvno obvezujoč preizkusni odtis Barvno obvezujoč predogled je pred in med časom natisa najpomembnejše sredstvo za preverjanje barvne in vsebinske skladnosti, potrebujemo pa ga tudi zaradi subjektivnih pričakovanj naročnika glede kakovosti. Le ne-zavajajoča preizkusna upodobitev vse prizadete strani obvaruje pred morebitnimi nesoglasji in nepotrebnimi stroški za ponovitve. Kdo ima prav? ■ barvna referenca za naročnika, agencijo oblikovalca, reprografa in tiskarja, ■ dokazilo o oblikovni, vsebinski in reprografski dovršenosti, ■ delovna predloga v proizvodnem tisku, ■ pravna podlaga v primeru spora. Fogra - inštitut grafičnih tehnologij iz Münch-na je v svojem poročilu 24038 certificiral Atelje za črko in sliko oz. naš preizkusni tisk po normativu ISO 12647-7. Ta med drugim vključuje tudi kriterije mnogih drugih standardov ISO, namenjen pa je certificirani izdelavi preizkusnih tiskov. Pridobljeni certifikat »Contract Proof Creation« je edinstven v Sloveniji. Profesionalne grafične storitve www.atelje.si ContfKt Proof Crctfio^ copyright 2(xm Lil.: 14P0ÜH1L4 Uwr; ATELJE ** ftko in nliiu (■ lU.iira/HK iRA Mclionkeil CMYK-TUT V2.0x Google želi nadomestiti slikovni format JPEG Močno uveljavljen iskalnik Google opaža znatno povečanje prometa v načinu iskanja slik. Zaradi posledično znatno večje obremenitve medmrežja predlaga uvedbo nove spletne oblike slikovnih podatkov WebP. Google je objavil statistične izsledke, v katerih navaja, da okrog^ 65 odstotkov vsega internetnega prometa ustvari transport slik. Še večji problemi se pojavljajo pri paketnih prenosih, zato opozarjajo, da mora biti čim prej vpeljan nov slikovni standard, kot je njihov predlagan WebP. WebP v primerjavi JPEG obliko zapisa zagotavlja namreč enako kakovost slike s 40 odstotno manjšo velikostjo same datoteke. To omogoča nov kodirni način zapisa VP8-Codec, pri katerem je slika zapisana v tako imenovani RIFF kompresijski zapis. Čeprav WebP trenutno ne podpira noben brskalnik, pa je na voljo že galerija, osnovana z novo obliko slikovnih podatkov, za ogled katere je možen s pomočjo PNG vmesnika. Izvorni način ogleda je najprej predviden za prihodnje različice Google Chrome. VSEBINA DECEMBER 06/10 14. dan slovenskega papirništva % Štirinajsti dan slovenskega papirništva je bil tudi letos v Hotelu Golf na Bledu, in sicer v sredo, 24. novembra 2010, s temo Priložnosti za dvig dodane vrednosti v papirništvu. Veliko je raziskav in poskusov vpeljave e-papirja ter po raznih medijih (internet, TV, radio, časopis) napovedi o izumrtju klasičnega papirja. E-papir 8 PERFECTA - korak pred konkurenco n Razvoj podjetja Perfecta se trudi, da so rešitve Perfecta v grafičnem okolju čim bolj prilagodljive, uporabnikom pa omogočajo biti korak pred konkurenco. V svetu je barvno upravljanje že dalj časa uveljavljeno na področjih profesionalne digitalne priprave in digitalnih ter analognih digitalnih tehnik tiska. Barvno upravljanje za vsakogar (upravljanje zaslona) 12 Spletni tisk kot uspešna poslovna strategija 16 Podjetje Canon Adria je letošnjo jesen znova obogatilo z nadaljevanjem programa podpore poslovanju z delavnicami EBBP. Gorenje IPC: Cenimo hitrost tiska in razmerje med stroški ter učinkovitostjo Študija primera za Xerox Nuvera 288 z dodelavno enoto CP Bourg 18 »HI-FI« z naslovnice 20 Izkušnje z barvnim tonerjem High Chroma in pogled v delo podjetja Atelje za črko in sliko, ki je pred letom dni prvo v Sloveniji in med prvimi v Evropi začelo vsakodnevno uporabljati to tehnologijo, edinstveno v laserskem digitalnem tisku. Derprosa predstavlja novost iz svojega prodajnega programa, in sicer folije za plastifikacijo Digi-stick. Soft Touch 23 Želeli ste takojšnje sušenje. Želeli ste občutek razkošja. Želeli ste boljšo ostrino. Predstavljamo odgovor. Novi Hello Hot Silk. .............................................. Razvoj optične globine polja za topografsko analizo hrapavosti papirja Papirništvu se uporabljajo večinoma metode za merjenje hrapavosti po načelu pretoka zraka, kot sta hrapavost Bendtsen ali hrapavost PPS. Sprememba površinske hrapavosti tekstilnih materialov zaradi kapljicnega tiska in višje temperature 26 J0 Tudi letos je bilo možno videti na sejmu Ipex v Birminghamu v Veliki Britaniji, da se tisk z digitalnimi tehnikami na tekstil vedno bolj uporablja. B.I.G. & HP dogodek Na vabilo podjetja HP smo 28. in 29. septembra v Köbenhavnu obiskali predstavitev rešitev digitalnega tiska velikega formata. 32 Matic ŠTEFAN odgovorni urednik revije Grafičar UVODNIK KNJIGA. E-KNJIGA ALI ENOSTAVNO APLIKACIJAP Kaj je knjiga prihodnosti? To je vprašanje, ki v svetu iz dneva v dan bolj in bolj muči založniško dejavnost. Vse več ljudi se privaja in postaja »»odvisnih« od elektronskih tehnologij. Dejansko si je težko predstavljati življenje oziroma običajni vsakdan brez njih. Zagotovo odgovor na pereče ašanje narekuje tudi razvoj tehnologij, ki nam dnevno ponuja nove inovativne tehnološke 1igitalne rešitve, s čimer nas spodbuja, da vse bolj uporabljamo elektronske sodobne pristope komuniciranja in izmenjave informacij. Vse večji interes predvsem mlajših generacij se izkazuje predvsem kot bolj udobna, atraktivna in dinamična uporaba ter enostavnejše komuniciranje oziroma možnost izmenjave informacij. Zagotovo lahko tudi trdimo, da klasična podoba knjige izginja iz dneva v dan kot posledica novih tehnoloških rešitev: tiskane elektronike, gibkih tiskanih zaslonov, elektronskega papirja, videa v tiskovini, OLED-svetlobnih panojev ipd. Razvoju novih elektronskih idej ni videti konca in nekaj skoraj vsakdanjega je integracija teh v klasično tiskovino, med njimi tudi knjigo. Integracija tovrstnih rešitev je po eni strani in po mojem prepričanju nujna, saj se z večkanalnimi vsebinami srečujemo že nekaj časa in zlahka jih pogrešimo v klasičnih oblikah tiskanega medija. Po drugi strani pa je dejstvo tudi to, da klasična tiskana beseda spodbuja različna razumevanja in z različnimi mnenjskimi zaključki spodbuja diskusijo bolj kot prikaz vsebine skozi video, ki bolj ali manj razvaja našo domišljijo in dojemanje Končno podobo zgodbe oziroma vsebine skoraj vsili. Prav v tem je morda težava negotovosti založnikov, saj se bralci vsakodnevno zatekamo h klasični knjigi, ker se ob branju nekako ne počutimo pod pritiskom vsiljene namensko načrtovane atraktivno dinamične vsebine, ki vso pozornost preusmerja v neki končni promoviran produkt. Z drugimi besedami, ob klasični obliki medijev se počutimo bolj svobodne in soustvarjalne v končni podobi vsebine. Zagotovo pa je tudi občutek knjige v roki bolj naraven in domač. Zato ob prazničnih priložnostih le sezite po kaki dobri knjigi, da občutite pravo toplino in vrednost klasičnega medija. SREČNO!!! Matic STEFAN, odgovorni urednik Klemen MOZINA Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo http://www.ntf. uni-lj.si/ 1; uvodni nagovor Maftg . ............... »92a>ča m • • m ' |||W|, - • -% J r -f ' 'TI 6 Štirinajsti dan slovenskega papirništva je bil tudi letos v Hotelu Golf na Bledu, in sicer v sredo, 24. novembra 2010, s temo Priložnosti za dvig dodane vrednosti v papirništvu. Organizatorji dogodka so Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Združenje za papirno in pa-pirnopredelovalno industrijo ter Društvo inženirjev in tehnikov papirništva Slovenije (DITP). Srečanje je z uvodnim nagovorom odprl predsednik DITP, Marko Jagodič (slika 1). Nabor predavatelj in slušateljev je obsežen, a strokovno precej enoličen, saj se zberejo zgolj t. i. papirničarji. Zelo koristno bi bilo, če bi se srečanja udeležili tudi predstavniki vmesnih in končnih uporabnikov papirja, kartonov in lepenk. Zato naj izrabim to priložnost in povabim vse predelovalce in uporabnike papirnih proizvodov, da se prihodnje leto srečanja udeležite in konstruktivno pripomorete k prenosu znanja, informacij in želja iz papirne stroke na uporabnike. Priložnosti za izmenjavo mnenj je veliko, zato menim, da bi bila udeležba uporabnikov zelo dobrodošla. Privlačna stran dogodka je tudi, da je za udeležence povsem brezplačen (stroške krijejo sponzorji), kar še dodatno govori v prid obisku. Za vse bi bilo lahko zelo koristno, da zgradimo most med svetovoma. Dober začetek je prav gotovo letošnje predavanje Marka Cedilnika (slika 2), izvršnega direktorja logistike v Mercatorju, z zanimivim naslovom Pogled uporabnika na papir kot embalažni material. Potrošnikove težave, s katerimi se proizvajalci zelo redko srečajo in jih pri snovanju novih proizvodov ne upoštevajo ali celo ne vidijo, so pritegnile precej pozornosti. Preprosta težava, tj. način in čas, ki je potreben, da zaposleni v trgovini odpre embalaže, je zaradi nesinergijskega in nevzajemnega delovanja dveh področij (proizvajalec/potrošnik in/ali uporabnik) precejšen strošek. Cedilnik je poudaril, da so proizvajalci embalažnih materialov že pred časom obljubljali lažje in predvsem uporabniku prijaznejše odpiranje škatel, a se do danes še ni udejanjilo. Ko beseda nanese na obljube, ne morem mimo predavanja Martyna Eustacea (slika 3), direktorja združenja TwoSides. Govoril je o zmotni predstavi medijev, kako papir negativno vpliva na okolje, in o obljubah ponudnikov, predvsem mobilnih, elektro-in bančnih, da bo uporabnik doprinesel k zmanjšanju onesnaženja okolja, če bo prejemal zgolj e-račun. Navedeno je zmotno, zavajajoče in celo nezakonito, saj je zavajanje potrošnikov zakonsko prepovedano, kar pa tovrstno oglaševanje zagotovo je. Papir in tisk lahko povesta izjemno zgodbo. Vprašanje je le, kako. Dobršen del krivde za takšno stanje je v stroki sami, saj so vsa utemeljena dejstva o neškodljivem vplivu papirja na okolje, ki je mimogrede povsem naraven material, iz narave in kot tak vrnjen vanjo, papirničarjem dodobra znana. Težava je, ker si jih izmenjujemo le med seboj, v javnost pa jih ne uspemo uspešno prenesti. Tovrstna negativna publiciteta in pogosto omenjena gospodarska kriza sta negativno vplivali na poslovne rezultate preteklega leta. Kljub vsemu bo treba poiskati način, kako lahko panoga zviša svojo dodano vrednost. Česa konkretnega nismo slišali, a je mag. Violeti Bulc (slika 4) iz podjetja Vibacom uspelo namigniti, kaj je dodana vrednost konkretnega proizvoda, kot je toaletni papir: prilagoditev barvne palete toaletnega, gospodinjskega in higienskega papirja barvam keramičnih ploščic, bodisi v kopalnici bodisi kuhinji, oziroma trenutnim modnim smernicam, ko govorimo o higienskih robčkih. 14. DAN SLOVENSKEGA PAPIRNIŠTVA Prav odzivnost in dinamiko sposobnosti prilagajanja potrošnikovim željam se pri panogi najbolj pogreša. Posledica predolgega odzivnega časa sta izpad dohodka in neizra-ba dodane vrednosti, ki bi se lahko nato naložila nazaj v proizvodnjo. Podjetje Radeče papir je navkljub negativnim ekonomskim kazalnikom in sicer ugodnim časom za investicije, saj so bile cene dobavljenih materialov znatno nižje, naložilo 20 milijonov evrov v PS5 (papirni stroj za izdelavo vrednostnega, zaščitenega in banknotnega papirja). Poteza je bila precej pogumna in drzna. Upam, da se jim bo vloženo povrnilo in obrestovalo v zadanem časovnem okviru. V sklopu dneva slovenskih papirničarjev se tudi uradno podeli priznanja za najboljša diplomska in podiplomska dela na področju papirništva. Tovrstni dogodek je nekaj edinstvenega, saj nobeno drugo Združenje na GZS ne stori česa podobnega in s tem spodbudi mlade h konstruktivnemu doprinosu panogi. Letos sta nagrado prejela dva kandidata, in sicer z Univerze v Ljubljani, Naravoslovnotehniške fakultete, Oddelka za tekstilstvo, Matej Pivar (Problem sušenja ofsetnih tiskarskih barv na papirjih višje gra mature) in s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Mateja Černevšek (Vpliv polivinilalkoholov na barierne premaze papirja). Kandidata sta prejela plaketo, s katero sta pridobila potrdilo o doprinosu k papirni in papirnopredelovalni panogi. Nagrado sta kandidatoma izročila dr. Vera Rutar z Inštituta za celulozo in papir (ICP) ter Marko Jagodič, predsednik DITP (sliki 5 in 6). Uradni del srečanja se je končal z okroglo mizo (slika 7), naslovljeno Ustvarjanje dodane vrednosti v vrednostni verigi papirne industrije: Priložnosti, ki kličejo po manifestaciji. Razprava je povzela razmišljanja o zvišanju dodane vrednosti tako samoumevnega medija, kot je papir. Predvsem gre za zvišanje vlaganj v razvoj novih proizvodov, izobraževanje zaposlenih, hitrejše prilagajanje povpraševanju na trgu ter oza-veščanje širše javnosti o pozitivnih učinkih papirja na razvoj in ohranjanje civilizacije. Upoštevanje navedenih smernic doprinese k dodani vrednosti papirja in ohranjanju neomajnega položaja v družbi navkljub vse ostrejšim pritiskom konkurenčnih proizvodov. kot je e-i Klemen MOZINA Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo Snežniška ulica 5, 1000 Ljubljana tel.: +386 (0)1 200 32 00 faks: +386 (0)1 200 32 70 http://www.ntf. uni-lj.si/ Elektronski papir ali krajše e-papir je medij, ki omogoča prepis vsebine, zapisane na »papirju«. E-papir je iz organske elektronike, ki za svoje delovanje uporablja prevodni polimerni material z mikrokapsulami, odzivnimi na električni naboj. Elektronski papir so iznašli za premagovanje določenih ovir klasičnih računalniških zaslonov. Ti povzročajo težave pri branju besedil, saj človeško oko laže zajema sliko pod različnimi koti kot s ploskih, navpičnih zaslonov. Iznajditelj e-papirja je Američan Nicholas K. Sheridon, ki je leta 1974 podal prek razvojnega oddelka Xeros Palo Alto prvo izvedenko e-papirja z imenom Gyricon, kar v grščini pomeni menjajoča se slika. V osnovi je bil Gyricon razvit za zaslone osebnih računalnikov Alto. Leta 1990je Joseph Jacobson razvil naslednjo generacijo elektronskega papirja, ki je deloval na osnovi Gyricona, le da so bile v njegovi različici mikrokapsule razporejene v oljnem mediju. Nato je Joseph Jacobson leta 1997 zasnoval e-črnilo in s tem komercialno približal e-papir. Prva prava trgovska uporaba e-papirja se je pojavila šele leta 1999, in sicer kot zaslon v trgovskem središču, na katerem so se izmenjevala oglasna sporočila prodajaln. Tehnologija Poraba konvencionalnega papirja se z uvedbo novih tehnologij vedno poveča. Razlika med računalniškim izpisom in izpisom na papirju je predvsem v udobju branja, ki ga ponuja zadnji. Dokument, daljši kot pol strani, se po vsej verjetnosti izpiše na konvencionalni papir, vsebina se prebere in nato papir odvrže. To je privedlo znanstvenike k razmišljanju o papirju, ki bi bil čim bolj podoben materialu, na katerem bi se informacija lahko izmenjevala zvezno, ne da bi bilo treba odvreči osnovo, na kateri se izpisuje. Zapis s črnilom na konvencionalnem papirju je še vedno popoln izpis, ki ga danes znane tehnologije ne zmorejo reproducirati. Delovanje e-papirja E-papir združuje dva različna dela, in sicer elektronsko črnilo in elektroniko, ki ustvarja zahtevano podobo izpisa na e-papirju. Gyrikonovo e-črnilo je zasnovano na tankem listu upogljivega polimera, z majhnimi ležišči, vgrajenimi v oljni medij, ki zagotavljajo prosto vrtenje mikro- kapsul. Vsaka od hemisfer vgrajenih ležišč ima svojo barvo in ustrezen električni naboj. Tovrstni način zapisovanja je znan kot bikromatsko ospredje (ang. bichro-mal frontplane). Podjetje e-Ink je razvilo svojevrstno različico elektronskega črnila, tj. elektroforezno ospredje (ang. electrophoretic frontplane). Črnilo vsebuje tisoče mikrokapsul, ki imajo v svoji zgradbi vgrajene pozitivno nabite bele in negativno nabite črne delce (slika 1). Svetlost in resolucija elektroforeznega e-črnila je res boljša od bikromatskega, a še vedno ostaja osnovna težava, da so izpisi zgolj monokromatske narave. Slaba stran e-črnila je tudi nizka hitrost osveževanja izpisa (premik delca z zgornje na spodnjo stran mikrokapsule), kar povzroča nezmožnost upodabljanja gibajočih se slik in videoposnetkov. Za barvni izpis je kar nekaj podjetij, kot so Fujitsu, IBM, Philips in HP, uporabilo tehnologijo t. i. kolesteričnih tekočih kristalov (ang. cholesteric liquid crystal - ChLCD). ChLCD deluje po načelu široko uporabne tehnologije klasičnih LCD. Deluje tako, da se sistemu dovede električna napetost, ki povzroči usmeritev delcev ne zgolj v ravnini, temveč tudi horizontalno. Na trgu je kot konkurenčni proizvod za barvni izpis vsebine na e-papirju znan pod imenom fotonski kristali (ang. photonic crystal) oz. krajše p-črnilo. Kljub temu je večina analitikov bolj naklonjena ChLCD-tehno-logiji, za katero napovedujejo, da bo postala prevladujoča tehnologija v razvoju e-papirja. Največja prednost ChLCD je v njihovi prožnosti, upogljivosti, prepoglji-vosti, tankosti (pribl. 0,8 mm), lahkosti, nezahtevnosti po električni energiji za vzdrževanje izpisa, zelo nizki porabi energije, zadovoljivi svetlosti, kontrastu in resoluciji ter intenzivnosti barv. Raziskovalna skupina Philipsa s Karsom Michielom Lenssenom na č elu je razvila t. i. ravninsko elektroforetično tehnologijo (ang. in-plane electrophoretic). Tovrstno tehnologijo uporablja effl-knjiga, kot je Amazon Kindle. Deluje na principu delcev titanovega dioksida, razporejenih v mikrokapsulah. Z dovajanjem električnega toka se delce prisili, da preidejo v skrajno zgornji položaj mikrokapsule. V tem stanju je zaslon videti povsem bel, R B 9ft®, C Slika 1: Shematski prikaz delovanja monokromatskega e-papirja. saj se vpadna svetloba v celoti odbije oz. razprši v prostor in nasprotno. Ko so delci v najnižji točki, se vpadna svetloba vpije in zaslon je videti črn. S selektivnim določevanjem temnih in svetlih območij se omogoča monokromatsko izpisovanje besedila in slik na zaslonu (slika 1), medtem ko se z uporabo barvnih filtrov RGB omogoči tudi barvni izpis (slika 2). Uporabnost Veliko je raziskav in poskusov vpeljave e-papirja ter po raznih medijih (internet, TV, radio, časopis) napovedi o izumrtju klasičnega papirja. Kljub vsemu konven-cionalna oblika papirja, ki jo je leta 105 n. št. razvil kitajski minister Tsai Lun, ohranja svojo vodilno vlogo ne zgolj v komunikacijskih tehnikah, temveč v celotnem spektru uporabnosti (grafični, pisarniški, higienski, embalažni). Papir-ničarji si težko priznamo, da vzporedno nastajajo tehnologije, ki bodo nadomestile določene konvencionalne tehnike sporočanja, tj. časopisi, knjige, plakati, pisarniški papir ipd. Pričujoči članek je vpogled papirniškega privrženca v področje, ki bi ga najraje prezrl in ne omenjal. Za čim bolj objektivno sliko o pisani problematiki navajam nekaj področij uporabnosti t. i. e-papirja. Z E-knjige Leto 2006 je bilo prelomno na področju e-knjig. Sony je izdal PRS-500, iRex pa iLiad. Nato so leta 2007 sledile nadgradnje omenjenih dveh verzij, in sicer je Sony izdal PRS-505 in na trg je prišla zelo priljubljena oblika Mobipocket PRC ter na našem trgu bolj znan Amazon Kindle na sliki 3 (prvi z dejanskim zaslonom, ki je dajal občutek e-papirja), ki je leta 2009 doživel prenovo z uvedbo Amazona Kindle 2. Z E-časopisi Flamski dnevni časopis De Tijd je bil prvi, ki je leta 2006 izdal elektronsko verzijo oz. e-časopis. Kot osnovo so uporabili iRex iLiad. Obenem je bila to tudi prva aplikacija e-črnila v časopisne namene. Leta 2007 je podobno storil še francoski dnevnik Les Echos, ki je ponudil e-časopis izključno naročnikom. Ti so poleg dnevnih informacij prejeli v uporabo še napravo, na kateri so lahko prebirali novice. Naročnikom je Les Echos ponudil dve verziji bralnih naprav, in sicer lažjo (180 g), proizvod Genaxa, in težjo (250 g) proizvajalca iRex iLiad (slika 4). Po dostopnih virih je zaslediti, da so podobnemu izdajanju e-časopisov leta 2008 sledili tudi Nizozemci z izdajo NRC Han-delsblad in danes zagotovo že tudi veliko drugih, vendar v Sloveniji še nihče. Z Oglasni panoji Sporočanje širši javnosti prek zaslonov ni novost. Medij, na katerem se sporočilo izpisuje, je edino, kar se posodablja. Sodobni oglasni panoji na osnovi e-papirja so cenejši, prožnejši, tanjši, zahtevajo manj energije za obratovanje, medtem ko je še vedno glavna razlika med računalniškim zaslonom in e-papirjem v barvnem obsegu, ločljivosti in kontrastu, ki je pri e-papirju opazno manjši. Z Embalaža Siemens ponuja z uporabo e-papirja rešitev dinamičnega izpisa, in sicer zaradi cene proizvoda, grafičnega prikaza roka uporabe, vsebnosti energijske vrednosti in tudi večjega oglasnega prostora (slika 5). Slika 5: Siemensova uporabnost e-papirja na embalaži. GRAFIČAR - ^ Elektronske naprave in dekorativni elementi Philips je z iznajdbo barvnega e-papirja razširil možnosti uporabe. Npr. grelec vode, ki je hladen modre barve, ko pa je v njem voda segreta na 70 °C, postane rdeč (slika 6). Podobne aplikacije uporabe so možne tudi na prenosnih predvajalnikih glasbe, ohišjih osebnih računalnikov in mobilnih telefonov, notranjosti in zunanjosti osebnih vozil. Vendar je vozilo zakonsko lahko obarvano zgolj v eno ali največ dve barvi, zato v tem primeru ne vidim dejanske uporabnosti možnosti spreminjanja zunanje barve/ vzorca osebnega vozila. E-papir bi bil lahko uporabljen tudi v notranjem oblikovanju, saj bi se lahko ozadje zaščitnega stekla v kuhinji spreminjalo na ukaz ali željo uporabnika oziroma naključno. Tudi ponovna oživitev tapet ni povsem izključena. Na mestih, kjer so zdaj polimerne folije z enim vzorcem, bi se lahko z uporabo e-papirja vzorci spreminjali dinamično ali na podlagi našega razpoloženja. Možnosti uporabe e-papirja je še precej, a večinoma so to področja, na katera že zdaj konvencionalne oblike celuloznega papirja niso posegale, in zato ne moremo neposredno enačiti vpeljave e-papirja z izumrtjem konvencionalne oblike papirja iz celuloznih vlaken. Zgodovina je zapisana na papirju. Prihodnost bo tudi. Sklep Kljub želji po brezpapirnih pisarnah se to vse do danes še ni zgodilo. Še vedno ni razvite tehnologije e-papirja, ki bi povsem nadomestila uporabo klasičnega, tj. iz celuloznih vlaken izdelanega papirja. Potrebnih bo več iznajdb in izboljšav obstoječih tehnologij e-papirja. Glavne pomanjkljivosti e-papirja so: nizka belina, kar pomeni nezadosten kontrast izpisa, nizka ločljivost zaslona, nezmožnost branja v okoljski osvetlitvi, prevelika poraba energije, omejen barvni obseg in predvsem tržno gledano še vedno previsoka cena medija, ki pa v vseh pogledih, na kar se nanaša tudi predpona »e«, potrebuje za svoje delovanje električno energijo. Navedenim težavam konvencional-na oblika papirja zelo uspešno kljubuje že vrsto let. Še bolje, izjemno dobro se obnese pri ponovni uporabi, tj. recikliranju. Vsi avtorji in promotorji e-papirja opisujejo zgolj uporabnost. V nobenem primeru pa nisem zasledil, da bi kdo med njimi kaj omenil, kako ravnati z odsluženimi napravami oz. predmeti. Kakšna je lahko nadaljnja uporabnost teh naprav? Okoljska problematika je že precej ukoreninjena v našem razumevanju razvoja novih proizvodov, saj je nujno vzporedno razmišljati tudi, kaj se bo z odsluženim izdelkom zgodilo. Razvoju in udobju se človek enostavno ne more upreti. Kon-vencionalni papirji tako, kljub negativni publiciteti, ostajajo primarni medij z najširšim možnim razponom uporabnosti. Literatura: 1. Clements, I. P. How Fabric PCs Will Work , 2. 8. 2010 2. Communication of the Association for Computing Machinery , 9. 8. 2010 3. Digital Trends , 4. 8. 2010 4. FactIndex , 2. 8. 2010 5. Kroeker, K. L. Electronic paper's Next Chapter. Communications of the ACM, 2009, izd. 52, št. 11, str. 15E17. 6. Novak, G. Papir, karton, lepenka. Ljubljana, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstil-stvo, 1998, str. 21. 7. NXP Semiconductors , 2. 8. 2010 8. Philips , 10. 8. 2010 9. The Future of Things (TFOT) , 5. 8. 2010 10. Wikipedia - Electronic paper , 11. 8. 2010 ® S 'A ul \ Perfecta 132 S-TS kot del dodelavne linije. jaffljjrM ■■ ■■—■*}■■] ■ BGB II Dodatna možnost pomoči. Perfecta 92 v novi preobleki s še več dodatnimi funkcijami Da bi manjši tiskarji svoj proces opravljali čim bolj racionalno, odslej rešitve razreza Perfecta ponujajo samodejno odvajanje odpadnega materiala (sistem AWR - automatic waste removal). Omenjena nova funkcija je na voljo tudi za serijo 92, prej je bila s serijo 115. Podjetje Perfecta se je začelo zavedati vse večje nujnosti te funkcionalnosti tudi v okviru rešitev nižjega razreda zaradi nenehnega nižanja stroškov proizvodnje oziroma večanja časovne učinkovitosti. Ta se s sistemom AWR poveča tudi do 40 odstotkov, še zlasti v zahtevnejših operacijah razreza. Naslonila pol odslej z dinamičnim prileganjem omogočajo tudi korekcijo razreza neustrezno poševno odtisnjenih pol. Stroj se upravlja prek ekrana 19". Opremljen je tudi s sistemom primežev s samodejnim uravnavanjem pritiska prijema. Z vsemi temi naprednimi možnostmi je Perfecta edini proizvajalec, ki tako omogoča še dobičkonosno dodelavo. Prilagajanje naslonil Perfecte 92 TS glede na napake poševnega odtis. Perfecta 132 z vlaganjem od zadaj Perfecta je razvila nov sistem vlaganja z zadnje strani podajalne mize. Osnova sistema je ser-vomehanizem, sestavljen iz premikajočih se stranskih naslonil, ki omogočajo prost dostop za vlaganje pol s strani. Sistem je zasnovan tako, da je razrez zanesljiv tudi pri površno vloženem materialu. Zmogljivost mehanizma omogoča hitro sproščanje naslonil s hitrostjo kar 1 m/s za hitro in nemoteno delo. Nove upravljanje možnosti stroja Nadgrajene so tudi upravljalne možnosti stroja. Dodatna je nadgradnja programskega dela stroja s podporo CIP-podatkom. Dodana je tudi energijsko varčna komponenta oziroma funkcija pripravljenosti stroja, ki po določenem času neaktivnosti stroja samodejno izklopi glavne energijsko potratne dele stroja, kot so motor, kompresor, luči, ekran. Tako je stroj tudi stroškovno bolj učinkovit. Vmesnik je izpopolnjen tudi z vsebino pomoči, ki je operaterju na voljo kadar koli in v pomoč predvsem pri menjavi nožev. PlElRlFlElC iTlA Navodila za zamenjavo nožev. n e i d s y s t e m e Dejana JAVORŠEK, Andrej JAVORŠEK Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo Snežniška ulica 5, 1000 Ljubljana tel.: +386 (0)1 200 32 00 faks: +386 (0)1 200 32 70 http://www.ntf. uni-lj.si/ V svetu je barvno upravljanje že dalj časa uveljavljeno na področjih profesionalne digitalne priprave in digitalnih ter analognih digitalnih tehnik tiska. Večina preprostih oziroma domačih uporabnikov še vedno slabo pozna njegove lastnosti in prednosti. To pogosto vodi do napačne izrabe posameznih naprav in s tem slabših rezultatov. Nenadzorovan prenos barv med mediji pripelje do nepotrebnega izgubljanja vizualnih informacij v svetlih in temnih tonih, nevtralnih in zelo nasičenih barvah ter povzroči nepredvidljivost rezultatov. V članku bi preprosto in praktično poskušali barvno upravljanje približati čim večjemu krogu uporabnikov, tako zahtevnejšim, ki bi sami izdelovali svoje ICC-barvne opise, kot tudi preprostejšim, ki bi uporabljali zgolj napravam priložene opise. Na splošno naprave delimo na: vhodne (digitalni fotoaparat ali optični čitalnik), izhodne (projektor, tiskalnik - kapljični, laserski, tiskarski stroj - ofsetni, flekso-, knjigo-, globoki tisk) in zaslon. Različne naprave imajo različne velikosti barvnih območij (zmožnost prikazovanja ali zajemanja različnega števila barv; ang. gamut). Vhodne naprave lahko praviloma zajemajo velika barvna območja, medtem ko so izhodne praviloma precej bolj omejene v velikosti barvnih območij, ki jih lahko upodobijo oziroma prikažejo. Na sliki 1 so prikazane velikosti barvnih obsegov posameznih naprav. barvni tiskalnik y 0 0,4 0,8 Za izvedbo barvne reprodukcije se uporabljajo metode, ki jih predvideva ICC (International Color Consortium) za barvno upravljanje. Profil naprave predstavlja opis lastnosti posamezne naprave in zajema barvne preslikave med barvnim prostorom naprave in veznim barvnim prostorom (PCS-Profile Connection Space). Format ICC-profila podpira različne odvisne in neodvisne barvne prostore, ki jih delimo na: ^ CIELAB ali CIEXYZ, neodvisna barvna prostora, s pomočjo katerih pride do povezave med barvnimi prostori posameznih naprav (pretvorba iz barvnega obsega RGB v CMYK), ^ RGB, odvisni barvni prostor, ^ CMY (vključno s CMYK), odvisni barvni prostor. Toliko kot je naprav, toliko je barvnih prostorov RGB in CMYK, zato jim rečemo od naprav odvisni barvni prostori. Za zaslone ter nekatere vhodne naprave se pogosto izdelajo profili z matematičnim matri čnim zapisom preslikav med barvnim prostorom naprave in neodvisnim veznim barvnim prostorom, za preostale vhodne in izhodne naprave pa se izdelajo barvni profili z večdimenzionalnimi barvnimi preglednicami (LUT- Look Up Table). Slika 1: Barvni obsegi posameznih naprav. Zaslon je vizualna povezava med našim načinom zaznavanja barv in grafičnimi programi. Omogoča nam takojšen predogled pri spreminjanju in urejanju fotografij ali dokumentov. Običajno na- stavimo njihovo belo točko (ang. white point) na standardno belo svetlobo D50 (5000 K), t. i. toplejšo belo, ali D65 (6500 K) oziroma D93 (9300 K), ki sta nekoliko hladnejši (modrikasti) beli. D50 se uporablja pri zaslonih, ki so namenjeni profesionalni barvni korekciji fotografij za tisk, predpisuje pa jo standard ISO 12646. D65 se uporablja na področju priprave fotografij, namenjenih za ob- Slika 2: Okno računalniškega vmesnika Argyll CMS, ki je bil izdelan v diplomskem delu Gorazda Krumpaka (mentorja: Tadeja Muck in Andrej Javoršek). PSO-standardi bodo dodelani V letu 2011 bo izšla nova različica PSO procesnih standardov ofsetnega tiska, je obvestila institucija Fogra. Obdelana različica bo nastala v sodelovanju z nemškim združenjem za tisk in medije (BVDM). Po več kot petih letih Fogra zaznava vse večje povpraševanje po certificiranju procesov priprave in tiska. Certifikat je trenutno pridobilo več kot 400 grafičnih podjetj oziroma agencij. Certifikat, ki potrjuje, da podjetje procese izvaja v okviru toleranc standarda ISO 12647, velja dve leti. Nato ga je treba obnoviti. S pridobitvijo certifikata so podjetja vpisana v register certificiranih podjetij na spletnem portalu institucije Fogra. Certifikaciranje poteka ob navzočnosti uslužbenca/ pooblaščenca Fogre ali omenjenega nacionalnega združenja na terenu. Preskus sestoji s pomočjo posebne testne forme, ki pokaže ustreznost izvajanja priprave, izdelave plošč, tiska in samega nadzorovanja kakovosti procesov. Vrednotenje forme poteka v vnaprej določenih laboratorijskih razmerah v prostorih laboratorijev institucije Fogra oziroma prostorih pooblaščenih sooveriteljev. Poleg dveletnega obnavljanja certifikata je pomembna tudi letna revizija, ki predstavlja krajši test zagotavljanja standardiziranih procesov zadovoljive kakovosti. www.graficar.si javo na spletu in v drugih elektronskih medijih po standardu ISO 3664. Barvni prostor zaslonov je RGB. Prvi korak za uspešno izdelavo ICC-pro-fila zaslona je izbira in nastavitev ciljnih vrednosti, kar lahko naredimo vizualno, bolj priporočljiva pa je uporaba primernega merilnega instrumenta (spektrofo-tometer ali kolorimeter). V tem koraku lahko nastavljamo svetilnost, belo točko in gamo. Za CRT-zaslone izberemo gamo 2.2, belo točko D65, medtem ko za LCD-zaslone v večini primerov zaradi tehničnih zakonitosti spreminjanje nastavitev zaslona zunaj privzetih nastavitev (ang. default) ni priporočljivo, primeren zaslon mora dosegati svetilnost vsaj 100 cd/m2. Nekateri LCD-zasloni so preveč svetilni, da bi lahko primerjali barve na zaslonu z odtisnjenimi na poljubnem materialu. V tem primeru je za boljšo primerjavo z odtisom treba znižati maksimalno svetilnost zaslona. Sledi merjenje odzivov zaslona, ki zajema prikaz znanih referenčnih podatkov in merjenje na zaslonu upodobljenih barv oziroma barvnih polj. Uporabljeno število barvnih polj je odvisno od želene kakovosti profila in časa, ki smo ga pripravljeni nameniti izvajanju meritev. Zadnji korak je izdelava ICC-profila s pomočjo podatkov, pridobljenih v prejšnjem koraku. V tem koraku se izvede nekaj matematično in procesorsko zahtevnih operacij, računanja večdimenzionalnih barvnih preglednic ali matrik, ki se pri uporabi profilov uporabijo za barvne preslikave. Barvna polja na zaslonu lahko merimo s pomočjo kolorimetrov (npr. EyeO-ne Display ali DTP92, proizvajalca X-Rite ali Spyder2 proizvajalca Colorvision) ali spektrofotometrov (npr. EyeOne Pro, proizvajalca X-Rite) in v programih, kot so EyeOne Match ali Profile Maker, ki sta predstavnika komercialnih programov, ali Argyll CMS, ki je na spletu dostopen pod različicami licenc odprte kode na naslovu http://www.argyllcms.com/. Argyll CMS je programski paket, ki je v osnovi narejen za delo v ukazni vrstici ter vsebuje različne module za merjenje barv, izdelavo, popravljanje, nadzor in uporabo barvnih profilov. V nadaljevanju bomo razložili postopek izdelave profila v programu Argyll CMS s pomočjo grafičnega uporabniškega vmesnika Argyll CMS GUI, ki je bil izdelan v diplomskem delu Gorazda Krumpa-ka, UL, Naravoslovnotehniška fakulteta (mentorja: Tadeja Muck in Andrej Javor-šek), in je dostopen na spletu http:// x3.n tf. uni-lj.si/~gojc/ArgyllCMS_GUI/ (slika 2). Argyll CMS GUI je bil izdelan za širšo množico uporabnikov, saj omogoča enostavnejšo uporabo programa Argyll CMS. Ponuja podporo pri izdelavi barvnih profilov za zaslon, tiskalnik, čitalnik/ digitalno kamero. Argyll CMS deluje na veliko platformah, kar je bilo vodilo tudi pri izdelavi omenjenega uporabniškega vmesnika; vmesnik je namreč v celoti napisan v jeziku html in java skriptu. Ker v tem primeru neposredna interakcija s programom ni mogoča, nam uporabniški vmesnik ustvari celotno ukazno vrstico, ki jo mora uporabnik nato sam prenesti v ukaznovrstični vmesnik oziroma konzolo (npr. Terminal na Apple OSX ali Command Prompt v MSWindows). Delo v uporabniškem vmesniku začnemo z izbiro ukaza dispcal v mapi bin, ki je sestavni del v strukturi programa Argyll /Sv ^ O Termi rial d i s pcal — 50x2 S Setting up the instrument No calibration available for instrument in this mode Setting up the instrument Place instrument on test window. Hit Fsc, AC or Q to give up, any other key to continue:] CMS. Dispcal omogoča kalibracijo zaslona. V naslednjem koraku izberemo stopnjo (Verbosity level), s katero določimo, kako podrobno nas bo program obveščal o posameznih stopnjah, ki jih med svojim delom izvaja. Nato določimo število ponovitev, s pomočjo katerih program izdela kalibracijo zaslona (privzeta je medium), tip zaslona (CRT ali LCD), belo točko, položaj na zaslonu, kjer bo instrument izvajal meritve, ter po potrebi vključimo ali onemogočimo predhodno kalibracijo instrumenta. V zadnjem koraku ukaz v ukazni vrstici kopiramo v konzolo, nato ga zaženemo in sledimo navodilom, ki se v konzoli izpisujejo (primer je prikazan na sliki 3). Po končanem postopku dobimo izdelan barvni profil, katerega privzeto ime je sestavljeno v obliki datum_ura_ DisplayColorProfile.icc. Na Microsoft Windows so profili zaslonov upoštevani samo v programih, ki so namenjeni polprofesionalnemu ali profesionalnemu delu s slikami. Profili morajo biti v naslednjih direktorijih: Z Windows NT: C:\Winnt\system32\ spool\drivers\color in Z Window 2000 in XP: C:\Windows\ system32\spool\drivers\color. Na Apple OSX se profili zaslonov upoštevajo v večini programov, ki lahko prikazujejo slike. Profili morajo biti na eni od naslednjih lokacij: Z /Network/Library/ColorSync/Profiles, Z /System/Library/Colorsync/Profiles, Z /Library/ColorSync/Profile in Z ~/Library/ColorSync/Profiles. Na Linux in drugih Unix sistemih lahko profile uporabljamo samo v programih, ki sami podpirajo delo s profili. Lokacija ICC-profilov ni natančno določena, priporočene pa so naslednje: Z /usr/share/color/icc, Z ~/.color/icc in Z /usr/local/share/Scribus/profiles. Izdelan profil zaslona je treba temu dodeliti. Na Apple OSX se profili zaslonov Slika 3: Navodila v konzoli. določijo v System Preferences — Displays — Color (slika 4). Na MS Windows je pot za določitev profila zaslona naslednja: Settings — Control Panel — Display — Settings — Advanced — Color Management. Profil zaslona je za izdelavo eden izmed najmanj zahtevnih, uporabniško gledano pa med pomembnejšimi, tudi oprema, ki jo potrebujemo, je cenovno razmeroma dostopna. Kljub naštetim prednostim izdelava lastnega profila zaslona v praksi ni pogosta in pomeni precejšen izziv. Slika 4: Prikaz okna za določitev profila zaslona na Apple OSX. Nataša PORENTA Canon Adria, d. o. o. Dunajska cesta 128a 1000 Ljubljana tel.: +386 (0)1 530 87 20 faks:+386 (0)1 530 87 45 e-pošta: natasa.porenta@canon.si www.canon.si Spremembe trga zahtevajo drugačen pristop Časopisi, revije in druge tiskane publikacije vedno teže tekmujejo s spletom, zato je glavna zamisel industrije, da se z njim povezujejo oziroma nas z informacijami vodijo nazaj v splet. Že res, da se v zadnjem času veliko govori o novih digitalnih platformah, ki po eni strani pomenijo rešitev založništva, po drugi strani pa še pospešujejo zaton tiskanih medijev. »Tisk ni mrtev!«, se je izrazil Lancaster, »pomembno je, da ga z inovativnimi prijemi naredimo bolj interaktivnega.« Da je to ena ključnih usmeritev tiskanih medijev v prihodnosti, je razložil s ključnimi dejstvi razvoja medijev zadnjih nekaj let. Spremenili so se časi, tehnologija, ljudje in s tem trg. Prav zato Lancaster poudarja, da je za uspešen poslovni načrt zelo pomemben dober strateški načrt. Treba je poznati spremembe trga, navade ljudi, tehnologije, ki se s sodobnimi aplikativnim rešitvami različno približajo še tako specifičnemu kupcu, naročniku itn. Dejstvo je, da so se mediji v manj kot petih letih preobrazili v popolnoma druge oblike: glasba in radio sta dosegljiva prek spleta, posledično fizični mediji ne žanjejo več tolikšnega interesa; film in televizija sta prav tako dosegljiva prek spleta, digitalna osnova zapisa je bistveno izboljšala kakovost slike in zvoka; telefonija Interaktivni tisk Večina je v medijih stvarjo novo in el« 1 dm9ih ie na voljo. S te! ? ' °Ž6SU boli P^zne s« izredno priljubljene sai »h P Strcm'ki fe zapisana « 2Lo° Qplikacii0 na tel pa kLe ; iU;s°a;aeb,iQ ^ 9° up n° ^ nekateri izogibajo, ker XP teden- PrektičnoTn ^ , tele*°nov.' nosijo podatkov Whtevo'° ^"tno PodatkovnTz^ko P° * m v sebl SQme po sebi z " same p0 sebi ki »o m oko kamere in nomeifena ZZ, , «en nevMm v zig, ki ga zazna oko kamere in nam^enaZr5"6 T ČI°Veškemu o£esu neviden v, brskalnik za različne promocijeXmaCTe o S * T *Sk P°StQ"e sp s Prstnimi odtisi žig v sebi „U informaL aS!*" ^ V pri™ (poveže napravo na splet, sproži nepos den odz " ^ * Pr6brQn° 'mformQcii° Prav tako ne potrebuje referenčne Zatko!, k prikaie Uradni ki dodatne informacije. Podatkovne zb.rke, od koder aplikacija črpa Za to tehn°logij° ^ Potrebno psebno IrnAo, prav tako ne zahteva sprememb s™ tkske produkcije, sa je programsko opremo zanjo enostavno integrirat stoječe delovne tokove. Podjetje Canon Adria je letošnjo jesen znova obogatilo z nadaljevanjem programa podpore poslovanju z delavnicami EBBP. Tako kot na prejšnji i je tudi tokrat udeležencem predaval strokovnjak za spletni tisk in zunanji Canonov svetovalec Peter Lancaster. Prvi njegov nastop v Sloveniji je bil namenjen predstavitvi možnosti spletnega tiska (Web-to-Print, W2P), * tokrat pa je šel korak dlje in predstavil najučinkovitejše strategije uvajanja ^ i W2P v obstoječe poslovne procese. 1, Spletni tisk je vrsta elektronskega 1 V poslovnega procesa, ki spreminja odnose \ i med naročniki in ponudniki storitev ter 11 zahteva precejšnje spremembe v načinih , 1 prodaje, produkcije in obračunavanja • 1 opravljenih storitev. Razumljivo je, da moramo e-poslovanje implementirati tako, da pri tem ne trpi naše dosedanje 1 poslovanje, zato je dobro vedeti, kako so i se tranzicije lotila uspešna podjetja, in slediti njihovemu zgledu. Peter Lancaster je velik poznavalec sodobnih rešitev spletnega tiska in tiska variabilnih podatkov, saj se že 30 let ukvarja z grafično industrijo, upravljanjem digitalnega tiska in z rešitvami delovnih sistemov. Vrsto let sodeluje s Canonom, kot neodvisni svetovalec s področja tehnologij spletnega tiska pa je ugotovil, da je obstoječim ponudnikom grafičnih storitev treba bolj jasno predstaviti dejstva oziroma spremembe na grafičnem trgu oziroma trgu večkanalnih medijev. Tudi tokrat je presenetil z inovativnimi rešitvami interaktivnega tiskanega medija, obogatenega s tehnologijo CWcIc^s DIGITALNATEHNOLOGIJA (pr-clanek) in mobilna telefonija sta prav tako spletno naravnani, ponujata več upravljavnih možnosti v primerjavi s klasično; fotografija in video sta vse bolj domena mobilnih naprav, saj omogočajo poleg priročnosti zajemanje v zadovoljivi kakovosti; tisk postaja orodje za prodajanje spletnih informacij, sodobni spletno naravnani sistemi omogočajo per-sonalizirano izdelavo tiskovin, prilagojeno enemu samemu bralcu/kupcu. Splet je dejansko postal hrbtenica sodobnih medijev in vseh elektronskih naprav, ki so trenutno na trgu. Vsebine so sledljive, učinek oglaševanja meroslovno dejstvo. Prav zato je poudaril, da ni dovolj, da imajo tiskarji v svojem poslovnem načrtu rešitev, kako natisniti kako informacijo. Poznati morajo najustreznejši način, kako informacijo podati, da bo naložba potencialnega naročnika v promocijo ali kampanjo učinkovita. Dober poslovni načrt mora sodobnemu naročniku ponuditi naslednje: ^ rešitev za njihovo težavo - ne zanima ga težavnost njegovih zahtev, ^ rezultat investicije - ne zanima ga le končni izdelek, ^ meroslovni učinek investicije - ne zanima ga le izdelek brez vrednosti, atraktivnosti, učinka ipd., ^ dodana vrednost končnega izdelka - ne le cena realizacije, ^ preračunljiv pristop - ne le administrativno vodena realizacija, ^ inovativnost - ne le realizacija ali reprodukcija, ^ partnerski pristop - ne le prodajni/ tržni pristop, ^ prepričljivost/zaupljivost - ne le pohlep po naročilu/poslu z občutkom naročnika, da je ponudnik nesposoben učinkovite realizacije. Zaradi zadnjega merila igra spletni tisk vse pomembnejšo vlogo na trgu tiskovin. Splet je namreč vse mlajši aktivni generaciji bolj blizu, zaupanje informacijam s spleta se bistveno povečuje v primerjavi z osebnim ali direktnim marketingom ena-na-ena. Preverjanje ustreznosti in kakovosti je na podlagi podanih ocen ali komentarjev obstoječih kupcih/naročnikov specifičnega ponudnika enostavnejše kot kdaj prej. Cena realizacije je vse manj pomemben dejavnik nakupa, bistveno bolj pomemben je dober komentar, ocena ponudbe nepristranskih naročnikov. Učinki spletnega tiska Po drugi strani se vrednost spletnega tiska zvišuje zaradi dejstev, kot so časovna in ekonomična učinkovitost naročanja, eno- stavnost, dostopnost naročanja, ekološki vidik, geografska neodvisnost, stalna dostopnost storitev. Analize naročnikov spletnega tiska kažejo, da so se njihovi stroški zmanjšali za do 14,4 odstotka. Tiskarji tega ne morejo zanemariti, zato je izredno pomembno, da znajo prisluhniti naročnikom in svojo ponudbo prilagajati njihovim pričakovanjem. Ena od prednosti spletnega tiska je avtomatizacija procesov, ki lahko vključujejo različne funkcionalnosti, kot je tisk variabilnih podatkov. Zaradi pomanjkanja znanja in motivacije se zanj odloča malo tiskarjev, pričakovati pa je, da bo potreba po personalizirani komunikaciji z leti naraščala in z njo tudi povpraševanje po tej storitvi. Prav rešitve spletnega tiska z integriranim verzioniranjem in možnostjo posredovanja podatkovnih zbirk poenostavljajo obdelavo naročil s spremenljivimi podatki. Veliko tiskarjev je z leti razvilo lastne sisteme naročanja tiskovin s posredovanjem elektronskih datotek na ftp strežnike, datotečne sisteme ali kar po e-pošti. Tak način je za mnoge zadovoljiv, tako na primer še vedno posluje 20 odstotkov reprograf-skih oddelkov v podjetjih po Evropi, 15 odstotkov pa jih že uporablja spletni tisk, ki je z vidika uporabnika najbolj univerzalen, saj od njega zahteva samo uporabo spletnega brskalnika. Rešitve za spletni tisk, kot je Canonov Helix Production Workflow, so sicer tesno povezane z digitalnimi tiskalnimi sistemi, vendar so v osnovi spletni portal, vstopna točka za naročnika. Tiskarjem omogočajo nenehno širitev ponudbe z dodatnimi izdelki in storitvami, kot jih zahteva trg. Vrednost spletnega tiska se neizbežno tolmači skozi ohranjanje strank, obenem pa pomeni večjo količino naročil. Kot kaže razvoj novih možnosti in tehnologij, so tudi v tiskarskem svetu rezultati še vedno omejeni samo z domišljijo ponudnikov. Admir JOLDIČ, PSG Manager Xerox Slovenija, d. o. o.; Bravničarjeva 13; 1000 Ljubljana tel.: +386 (0)1 600 10 83; gsm:+386 (0)41 329 826 e-pošta: admir.joldic@xerox.com; www.xerox.si Admir JOLDIČ r CENIMO HITROST TISKA IN RAZMERJE MED STROŠKI TER UČINKOVITOSTJO študija primera za xerox nuvera 288 z dodelavno enoto cp BouRg Podjetje Gorenje IPC, invalidsko-podjetniški center, ima sedež v Velenju v neposredni bližini svojega matičnega podjetja in proizvodnih hal Gorenja, d. d. Tiskarski oddelek Gorenje IPC zagotovi večino tiskovin, ki jih prilagajo Gorenjevim strojem po vsem svetu. O vsakdanjem delu tiskarne in njihovih naložbah smo se pogovarjali z Gregorjem Šilcem, vodjo tiskarne. Tiskarna zaposluje 50 oseb, ki delajo 24 ur dnevno v treh izmenah. Mesečno natisnejo izključno z digitalno tehnologijo približno štiri milijone A4-izpisov, večinoma na recikliran papir. Povprečno za programe in izdelke Gorenja natisnejo 25.000 tehničnih navodil dnevno v tridesetih jezikih in različicah za ves svet, kar kaže na res obsežno proizvodnjo tiskovin in še pomembnejšo organizacijo, saj imajo hkrati v povprečju aktivnih po 4000 različnih tiskovin. Navodila s skicami in prevodi v številne jezike dobijo od matičnega podjetja, oblikujejo in tiskajo pa sami. Kljub velikim tiskarskim zmogljivostim nekaj promocijskega materiala Gorenje zaradi specifičnih zahtev še vedno tiska drugod. So ponosni imetniki številnih certifikatov EMAS, OXAS, ISO9001 in ISO9014 - za kakovost, varnost pri delu, okoljevarstvo in drugo, ki so jih pridobili celo med prvimi podjetji v Sloveniji. S certifikatom EMAS se z nadzorom sistema nad odpadki, predelavo, shranjevanjem, zaščitnimi sredstvi, varstvom pri delu in oceno tveganja za delavce pomembno osredotočajo tudi na okoljevarstvene vidike, ki jih želijo čim bolje izpolnjevati na vseh oddelkih, od pisarn do tiskarne. Raziskava trga zaradi racionalizacije Ves čas aktivno spremljajo trg in svetovne tiskarske smernice ter redno izobražujejo svoj strokovni kader, kljub temu pa so z željo po nakupu novih strojev, ki bi zadostili potrebam Gorenja, novim programom ter zahtevam po optimizaciji in okoljevarstvu leta 2005 izvedli podrobno namizno raziskavo trga. Predvsem so se osredotočili na racionalizacijo poslovanja in zmanjšanje stroškov za tisk tehničnih navodil za Gorenjeve aparate. Tako v Sloveniji kot v bližnjih državah so preverili ponudbo tiskarskih strojev in možnosti, ki so na voljo, ter se po primerjavi vseh ponudnikov in temeljitem preučevanju 'drobnega tiska' odločili za Xeroxovo ponudbo, saj, kot pravi Šilc, »zadosti vsem zahtevam tiskarne, vključuje učinkovit in hiter servis, obenem pa je bila njihova ponudba tudi najugodnejša.« Hitrost in učinkovitost Za črno-bele izpise so se tako odločili za nakup Xerox Nuvera 120 s 120 izpisi na minuto. Prepričala jih je predvsem hitrost tiska in razmerje med stroški in učinkovitostjo. Še danes ves čas aktivno spremljajo ponudbo na trgu in razvoj novih tehnologij, zato so zaradi dodatnih potreb digitalno produkcijo že po letu dni okrepili kar z naslednikom prvega modela - Xeroxovim Nuvera 144. Letos poleti so portfelj digitalne opreme znova nadgradili in tako danes tiskajo že z dvema najnovejšima strojema Xerox Nuvera 288 z dodelavno enoto CP Bourg, ki tiskata že izjemnih 288 A4-kopij na minuto. Kot pravi Šilc, so pri Xeroxu za Nuvero 144 jamčili 40 milijonov izpisov, dejansko pa so jih pred menjavo z novejšim modelom opravili več kot 51 milijonov. »Xerox inovativno razvija ne samo stroje, temveč tudi celotno tiskanje, njihova strokovna ekipa pa nam sledi pri izpolnjevanju zahtev in potreb ter nam pomaga pri rešitvah, zagotavljanju programske opreme, ki jo potrebujemo, rednem servisu ter hitrem odzivnem času, kadar je treba. Z odličnim dolgoročnim sodelovanjem smo tako vzpostavili že kar pravi partnerski odnos,« pravi Šilc. Racionalizacija pri Gorenju in njegovih hčerinskih podjetjih, med katere sodi tudi Gorenje IPC, se je torej začela leta 2005 in se še ni končala. Tako skušajo ves čas optimizirati tisk, zniževati naklade in prihraniti, hkrati pa slediti tudi smernicam na trgu - tako tiskarskim kot oblikovalskim. j j/JL \ m^^ fei Izdelana tehnična navodila na Xeroxovi Nuveri. rHB t / . Izdelana tehnična navodila za Gorenjeve stroje. Gregor Silc. Prav tako so se ob racionalizaciji poslovanja in posledično tiska odločili tudi za uporabo recikliranega papirja, v tem primeru kar Xeroxovega, saj tako posredno vsaj delno pripomorejo k okoljevarstvu, hkrati pa imajo manj težav tudi s stroji. Gorenje trži svoje aparate po vsem svetu in tiskarna se temu prilagaja s tiskom navodil za vsak aparat, model in jezik posebej. Nekoč so še pavšalno tiskali knjižice z navodili v več jezikih hkrati kar za vse trge, z racionalizacijo pa so ta del optimizirali tako, da vsaka država dobi izdelek z navodili samo v svojem jeziku, s čimer so pri Gorenju občutno prihranili. A takšno prilagajanje je za seboj potegnilo tudi številne procesne spremembe: manjše naklade za isti model v izbranem jeziku in posledično več različnih tiskovin, dobava tik pred zdajci (just-in-time), spremembe vsebine (novosti), načrtov ali naklad tik pred tiskom ali celo med njim, zahteve po samodejnem zgibanju, šivanju in porezavi, ki so del procesa stroja, pri tem pa seveda niso smeli zanemariti niti kakovosti odtisov in minimali-zacije skladiščenja. Ofsetna tehnologija za te zahteve ni bila več racionalna, zato so preverili ponudbo digitalnega tiska in se glede na zahteve in spremembe odločili za Xeroxovo Nuvero 120 oziroma njene naslednice, s katerimi zadovoljijo vse potrebe, na Gorenjeve spremembe naročila števila ali vsebine tiskovin pa se lahko odzovejo že v dobri uri. Visok standard servisa Pri tem sta nadvse pomembna reden vzdrževalni servis, ki je v Gorenju IPC glede na količino iztisov kar tedenski, ter odzivnost servisne ekipe ob morebitnih težavah, saj se v tiskarni pri tem pozna vsaka ura. Navadno so težave odpravljene že v dveh do štirih urah, kar je zelo zgledno glede na to, da je Gorenje v Velenju. »Xerox zagotavlja zelo visok standard servisa, oskrbijo pa nas tudi s pravimi nasveti o tisku,« pravi Šilc. Xeroxovi strokovnjaki že ob montaži in zagonu novega stroja poskrbijo za večurno šolanje ekipe, ki bo s strojem delala, da se seznani z načinom dela, možnostmi, ki jih stroj omogoča, prilagoditvijo sistema potrebam uporabnika, preverjanjem rednih kontrolnih točk, ukrepanjem ob manjših zapletih in drugimi ključnimi aktivnostmi, ekipo pa tudi pozneje redno šolajo in seznanjajo z novostmi. Ob nakupu Xeroxove Nuvere so odpadle tudi številne etape dela in tako so lahko namesto 12 oseb, ki so jih za enako delo potrebovali prej, izšolali le tri, druge pa so prerazporedili na druga mesta v tiskarni. Že tretja generacija modela Xerox Nuvera Tiskarski stroj Xerox Nuvera 288 z dode-lavno enoto CP Bourg, ki je že tretja generacija tega modela pri Gorenje IPC, odlikuje predvsem hitrost tiska ter kakovost in konsistentnost odtisov. »Pri vsakdanjem delu so za nas izjemno pomembne tudi funkcije zgibanja, šivanja in porezave. Le z vsemi prednostmi obeh strojev lahko dosegamo visoko, a kakovostno produkcijo in s tem izvrstno podporo matičnemu podjetju, saj celotna skuina Gorenje stremi k istim ciljem: visoki kakovosti ob racionalizaciji poslovanja,« je poudaril Šilc. Pri Gorenju IPC je poleg dobro organiziranega in odgovornega osebja izjemno pomembna tudi programska oprema tiskarskih strojev, saj imajo v povprečju hkrati aktivnih 4000 projektov oziroma različnih tehničnih navodil, ki jih organizirajo po šifrah. »Delamo sicer po tedenskih načrtih, a tekoči tisk dokumentov določamo dnevno. Pri tolikšni količini tiskovin je pomembno, da nimamo zalog,« pravi Šilc. Pogosto se namreč zgodi, da tik pred zdajci spreminjajo dokumente ali prilagajajo njihovo naklado, kar s Xeroxovimi stroji lahko priročno uredijo kar na stroju. »Xeroxove strokovnjake pa odlikuje predvsem podrobno poznavanje naših zahtev in tako nam lahko sproti svetujejo ob naložbah v nove stroje in z informacijami, kako primerno uporabljati programsko opremo, obenem pa nas sproti seznanjajo tudi z novostmi, ki prihajajo na trg,« je sklenil Šilc. v* z* m v • ■gs t: - § s s- Skrb za okolje tudi v pisarnah. Dostavljeni Xerox Nuvera 288. _£RAF+ČAR^" 19 ' » Matjaž BABNIK Konica Minolta Slovenija, d. o. o. Vodovodna c. 101, 1000 Ljubljana tel.: +386 (0)1 568 05 11 gsm: +386 (0)31 68 33 31 faks: +386 (0)1 568 05 69 e-pošta: matjaz.babnik@konicaminolta.si www.konicaminolta.si 2 NASLOVNICE Izkušnje z barvnim tonerjem High Chroma in pogled v delo podjetja Atelje za črko in sliko, ki je pred letom dni prvo v Sloveniji in med prvimi v Evropi začelo vsakodnevno uporabljati to tehnologijo, edinstveno v laserskem digitalnem tisku. Atelje za črko in sliko (www.atelje.si) je specializirana grafična delavnica, ki z vrhunsko tehnologijo in večdesetletnimi izkušnjami grafičnih operaterjev vsakodnevno uresničuje zamisli na področju tiskanih medijev. Med glavnimi storitvami so kreativno in izvedbeno grafično oblikovanje, studijska fotografija, reprografija in tipografija, fotoliti za ofsetni tisk, sitotisk in fleksotisk, ISO in specialni poskusni od- tis, digitalni tisk plakatov in posterjev ter digigrafija. Tiskajo tudi različne publikacije in poslovne tiskovine. Podjetje je leta 1993 ustanovil Dušan An-tolin, kije po srednji šoli tiska in papirja nadaljeval strokovno delo v murskosoboškem Pomurskem tisku, pozneje pa še deset let v Zürichu in Gradcu. Med pogovorom smo izvedeli še marsikaj. Kaj ustvarja Atelje za črko in sliko? Naše podjetje je bilo do pred nekaj leti dejavno kot tipični reprostudio, pretežno le na področju profesionalne grafične priprave. Skozi vsa ta leta so postale zelo cenjene naše storitve priprave in izvedbe zahtevnih knjižnih izdaj, likovnih monografij in katalogov, umetniških reprodukcij itd., ne smemo pa pozabiti na fleksografijo za embalažno industrijo in prototipnih maket, skratka, Konica Minolta High Chroma ali laserski digitalni »hi-fi« tisk Najpomembnejša lastnost tonerja High Chroma je sposobnost reprodukcije večjega dela sRGB barvnega obsega (gamut), kot je bilo do zdaj mogoče. Posledica je, da je barvni obseg bizhub PRO C65hc ekstremno blizu barvnemu obsegu sRGB. Podobnost obeh barvnih obsegov omogoča enostavno pretvorbo barv. Zahvaljujoč tako dobremu barvnemu ujemanju je bizhub PRO C65hc sposoben reproducirati barve skoraj tako, kot jih na primer vidimo na računalniškem zaslonu. To pomeni, da je aparat primeren za tisk barvno bolj bogatih vsebin. Da pa ne bi bilo vse samo pri besedah, smo tokratno naslovnico natisnili pri podjetju ATELJE ZA ČRKO IN SLIKO, DUŠAN ANTOLIN, S. P., iz MURSKE SOBOTE, ki za svoje vsakdanje delo uporablja prav tak stroj v digitalnem tisku. sRGB barvni prostor. Običajni CMYK barvni prostor. Produkcijski digitalni stroj Konica Minolta bizhub PRO C65hc je nekaj posebnega v celotni liniji Konica Minolta barvnih aparatov PRO za digitalni tisk. Od drugih ga ločuje edinstveni, že kar revolucionarni toner. Nadgradnja tonerja SIMITRI® HD je toner High Chroma (od tod tudi »hc« v imenu aparata). High Chroma toner barvni prostor. European Digital 911(10 Press Awards i Z.UU7 best full colour light production printer 20 - GRAFIČAR DIGITALNATEHNOLOGIJA (pr-clanek) storitve zahtevnejših reprografskih procesov. Ti so tesno povezani z (orto)tipografijo in/ali natančno reprodukcijo originalov in posledično specifično prilagojeno repro-modulacijo glede na ciljno tehniko tiska. Za slikovno digitalizacijo v vrhunski reprodukcijski kakovosti imamo v ateljeju na voljo fotostudio s profesionalno digitalno kamero in snemalnike, med njimi je še vedno neprekosljiv bobnasti skener. Za kar najbolj korekten prenos barvnih informacij z originala in za konsistentno reprodukcijo barv skozi celoten grafični proces zaposleni uporabljamo uporabna znanja s področja barvnega upravljanja in trenutno razpoložljiva orodja za barvni nadzor, od strojno kalibriranih zaslonov, tablic za barvno umerjanje/vrednotenje, spektro-fotometričnih in denzitometričnih instrumentov pa vse do programske opreme za kreiranje in prirejanje barvnih opisov itn., brez katerih si ne moremo zamisliti optimalnega izvajanja barvnih procesov po veljavnih standardih, sploh pa ne individu-aliziranega po hišnih standardih. Pred dobrimi desetimi leti je podjetje ponudilo tiskarnam takrat inovativne »hi-fi color« barvne izvlečke za šestbarvni proces Hexachrome (CMYK, oranžna, zelena), nato postopoma in v zadnjem času čedalje bolj pogosto pa še v poljubnih drugih barvnih kombinacijah (multicolor proces ali n-co-lor proces), s katerimi resnično dosegamo brezkompromisni barvni tisk. Že več let je naša specialnost izdelava poskusnega odtisa. Ta je pri individualnih rešitvah nadvse pomemben, sicer lahko postane vsak konvencionalni, še bolj pa nekonvencionalni proces s posebnimi barvami, kot je stalna praksa npr. v fleksotisku, nepredvidljiv in predrag. Poskusni tisk se izvaja iz osvetljevalnih, že rastriranih datotek ali pa se jih namensko vnaprej obdeluje z RIP-sistemom, da se na njem izkažejo morebitne napake pretiska, izločitve ipd., skratka, referenčni odtis mora dokazovati barvno in vsebinsko reprografsko dodela-nost, le takšen je merodajna, obvezujoča referenca za naročnika/kupca, agencijo, fotografa, oblikovalca, reprografa in tudi za tiskarja. Da v podjetju obvladujemo izdelavo poskusnega odtisa, smo dokazali tudi s pridobitvijo v Sloveniji doslej edinstvenega uporabniškega certifikata za celostno izdelavo poskusnih/pogodbenih odtisov, Fogra-Cert - Contract Proof Creation. Kako to, da ste se odločili za Konico Minolto in model High Chroma? Ko smo se pred leti v Ateljeju za črko in sliko odločali za nov, dodatni poslovni model - nizkonakladni produkcijski tisk, odločitev med digitalnim in ofsetnim tiskom ni bila težka. Znane so stalne primerjave digitalnega s konvencionalnim ofsetnim tiskom. Nekateri digitalni sistemi na mnogih področjih že krepko prehitevajo ofsetnega, vsekakor na področju tiska nižjih naklad, unikatnih in personaliziranih tiskovin, pri rokih izdelave itn. Digitalni tisk ne potrebuje nobene CTP-podpore z dragimi ploščami, visokopi-gmentiranih barv ipd., kar je nujno za atrak-tivnejšo ofsetno tiskovino. In odločitev za Konico Minolto med ponudniki digitalne opreme? Tudi ta ni bila težka: najprej je tu pozitiven test naših zahtevnih poskusnih datotek v predstavitvenem centru, potem dobro mnenje o podpori med uporabniki, toner na odtisu je manj neprijetno bleščeč in okolju prijaznejši kot pri konkurentih in tudi cena je primerna. S tonerjem High Chroma je Konica Minolta postregla s povsem novo tehnologijo na tiskarskem trgu odličnosti in barvne kakovosti. Toner reflektira 20 odstotkov več svetlobe in upodablja živahnejše in svetlejše barve. Primerne so za tiskanje datotek RGB in tako je pojem zaslonskega principa WYSIWYG (What you see is what you get), izvirajoč še iz pionirskih časov priprave, ponovno oživel in je skoraj povsem uresničljiv tudi v barvnem tisku - datoteke izvora sRGB (Microsoft & Co. in digitalne fotografije) pošiljamo brez barvnega transformiranja v tisk! Še nekaj zelo ugodno vpliva na ceno tiskovine: med certificiranjem »Pantone Colour Approved« se je izkazalo, da so bili Darvni razmiki AE*ab < 3 kar pri 70 odstotkih barvnih odtenkov Pantone in je C65hc celo prvak med štiribarvnimi digitalnimi in ofsetnimi konkurenčnimi stroji. Te možnosti nam ponujajo nove tržne priložnosti pri vseh ciljnih skupinah naročnikov (grafična podjetja, oblikovalci, oglaševalske agencije ipd.), ki jim je kakovost najvišja prioriteta. Bizhub PRO C65hc je sistem za proizvodnjo manj in bolj zahtevnih tiskovin, kot so knjige, brošure, letaki, plakati, koledarji, zgibanke, razglednice, vizitke, fotoknjige, individualizirani dopisi itn. Pri večjih nakladah so barve vseskozi dosledno enake, kljub temu je hitrost tiskanja visoka (pribl. 4000 barvnih A4-strani na uro). ATELJE za črko in sliko Za primerjavo z digitalnim tiskom High Chroma (na ovitku) ponavljamo motiv z naslovnice na tej strani v ofsetni tehniki. Ovitek: Kompozit ilustracij (RGB) in drugih elementov (CMYK) z naslovnice je zapisan v isti datoteki PDF 1.5 in natisnjen v obojestranskem načinu z drugimi stranmi ovitka - datotekami PDF (CMYK). Tisk: Atelje za črko in sliko, Konica Minolta produkcijski digitalni stroj bizhub PRO C65hc z barvnim procesorjem Efi Fiery IC305. Papir: Scheufelen BVS 150 g/ m2 je dobavil Europapier Slovenija, plastifikacijo je izvedla tiskarna Korotan. Avtor ilustracije: Anton Buzeti, oblikovanje: Dušan Antolin. bizhub PRO C65hc^ Konica Minolta Slovenija, d.o.o. Vodovodna c. 101,1000 Ljubljana T: 01 568 0511, M: 031 683 331 matjaz.babnik@konicaminolta.si http://www.konicaminolta.si scale The essentials of imaging KONICA MINOLTA MATERIALI Soft tquch Derprosa je špansko podjetje, ustanovljeno leta 1988. Njihova glavna dejavnost je izdelava in prodaja biorientiranih polipropilenskih folij (BOPP) in biorientiranih poliestrskih folij (BO-PET) za uporabo v grafični industriji. Za zagotavljanje nenehne kakovosti svojih folij uporabljajo najnaprednejšo tehnologijo izdelave ter hkrati zaradi vedno novih zahtev trga nenehno vlagajo v razvoj novih folij. NOVOST! Folije za plastifikacijo digitalnih tiskovin DERPROSA DIGI-STICK DERPROSA predstavlja novost iz svojega prodajnega programa, in sicer folije za plastifikacijo DIGI-STICK, izdelane na podlagi biorientiranega polipropilena (BOPP). Folija DIGI-STICK je z uporabo specialnega lepila zasnovana posebej za plastifikacijo digitalnih tiskovin. Z napredkom digitalne tehnologije se je v zadnjih letih izjemno povečala uporaba profesionalnih digitalnih tiskalnikov. Prednosti, kijih prinaša digitalni tisk, so hitra izvedba ter cenovno ugoden tisk manjših količin. DERPROSA ostaja zavezana novostim, zato je predstavila tri nove folije: » DD230:35-mikronska termalna sijajna folija » DD240:35-mikronska termalna mat folija » DD241:35-mikronska termalna mat folija SOFT-TOUCH (mehek, žameten občutek) Te folije ponujajo enako kakovostno raven, kot smo je že vajeni pri drugih termalnih folijah Derprosa, glavna prednost pa je večja moč oprijema na vseh vrstah podlage. Pri klasičnih termalnih folijah je pri lepilu uporabljena sestavina EVA (etilen vinil acetat), ki ne omogoča odličnega oprijema na vse vrste podlag. Zaradi tega je treba pri procesu pla stifikacije zmanjšati hitrost in povišati temperaturo, kljub temu pa še vedno obstaja veliko tveganje odstopanja folije od tiskovine. Derprosa je razvila novo folijo z namenom, da rešijo vprašanje plastifikacije tako digitalnih kot zahtevnejših tiskovin, kot so: » tiskovine z velikim barvnim nanosom » tiskovine na voluminoznem papirju in debelejših kartonih, ki zahtevajo še dodaten pro ces zgibanja Miha MACUR Papir Servis, d. o. o., Ljubljana, podružnica GRAFIK e-pošta: miha.macur@grafik.si www.grafik.si/ *S folijo DIGI-STICK Soft-Touch je plastificiran ovitek GRAFIČAR št. 6. i* 1 /i M / n CELOVITA PONUDBA VSEH VRST PAPIRJEV VODILNIH SVETOVNIH PROIZVAJALCEV S POUDARKOM NA OKOLJU PRIJAZNIH PAPIRJIH. Maja Dolgan Valenčič Alpe papir, d. o. o. Letališka c. 16, 1122 Ljubljana tel.: +386 (0)1 546 64 79, faks: +386 (0)1 546 64 98 e-pošta: maja.dolgan-valencic@alpepapir.si www.alpepapir.si PREDSTAVLJAMO ODGOVOR. NOVI HELLO HOT SILK. Alpe papir in podjetje Sappi predstavljata Hello Hot Silk, najbolj luksuzen in inovativen izdelek, kije bil kdaj vključen v paleto Hello. Gre za edinstven papir s posebnim premazom, zasnovanim s pomočjo nanotehnologije in novih mineralnih spojin. RAZKOŠJE Na prvi pogled je to mehak svilnat papir, katerega površina že meji na mat učinek. Zato ustvarja prefinjen vizualni vtis. Na otip je žametno gladek in omogoča izjemno ostre rezultate tiskanja. Slike, natisnjene na tem papirju, imajo vrhunski videz. PREDNOSTI PAPIRJA Papir Hello Hot Silk je na otip žametno mat, učinkovitost pa je podobna sijajnemu papirju. Njegova revolucionarna prevleka pomeni, da teče tako hitro kot sijajni papir, suši in obrača pa se še hitreje. Tiskarji lahko takoj tiskajo hrbtno stran in prihranijo od 50 do 100 % tiskarskega prahu. Le redko bodo morali za zaščito uporabiti folijo ali lak, saj je odpornost papirja Hello Hot Silk proti brisanju vrhunska, površina pa naravno gladka. Vse to omogoča hitrejšo končno obdelavo in doseganje krajših dobavnih rokov strank. PREMAZ Učinkovitost papirja Hello Hot Silk je rezultat razvoja z nanotehnologijo. Posebni mikroskopsko majhni mineralni delci ustvarjajo bolj plosko in gladko površino, ki ni primerljiva z nobenim drugim papirjem na svetu. OKOLJE Papirji Hello se izdelujejo po najvišjih okoljevarstvenih standardih. Vse papirnice se ponašajo s certifikatoma EMAS in ISO 14001 ter zagotavljajo upoštevanje dosledne okoljske učinkovitosti in sistemov upravljanja. Vlakna Hello pridobivamo v skladu z odgovorno nabavno politiko. Zagotavljamo, da Hello nabavlja samo celulozo, pridelano iz lesnih vlaken iz gozdov, ki se upravljajo v skladu z okoljskimi in družbenimi standardi. Celotna paleta izdelkov Hello ima certifikat PEFC, ves papir pa je za projektno izdelavo na voljo tudi s certifikatom FSC. Vsi izdelki Hello so 100-odstotno primerni za recikliranje. Informacije v živo o tem, kaj tiskarji menijo o papirju Hot Silk, lahko preverite na spletni strani Hellopaper.com. Hello je vrhunska evropska znamka premaznega papirja, naprodaj v 16 državah. V Sloveniji jo prodaja podjetje Alpe papir, d. o. o. Za več informacij se obrnite na prodajno službo podjetja, tel. 01/546 64 50, ali obiščite www.Hellopaper.com. Hot Silk Leopold SCHEICHER, dipl. graf. inž. Inštitut za celulozo in papir Ljubljana tel.: +386 (0)1 200 28 49 faks: +386 (0)1 426 56 39 e-pošta: leopold.scheicher@icp-lj.si www.icp-lj.si RAZVOJ OPTIČNE METODE GLOBINE POLJA ZA TOPOGRAFSKO ANALIZO HRAPAVOSTI PAPIRJA V papirništvu se uporabljajo večinoma metode za merjenje hrapavosti po načelu pretoka zraka, kot sta hrapavost Bendtsen ali hrapavost PPS. Zadnja je s tiskarskega vidika boljša (ofsetni, globoki in visoki tisk), saj daje poleg rezultatov hrapavosti tudi vrednosti za stisljivost in linijaturo rastra. Vendar pa imata obe metodi tudi pomanjkljivosti pri merjenju hrapavosti, saj ne omogočata razlikovanja med posameznimi velikostnimi razredi oz. območji hrapavosti (mikro- ali makrohrapavost). Doslej preizkušene mikroskopske metode so omejene predvsem s premajhno merilno površino, profilometrične pa s prenizko občutljivostjo, saj ne omogočajo analize ekstremnih vzorcev (vzorcev z izredno občutljivimi premazi, izredno hrapavih vzorcev itn.). Parameter Slika 1: Linijski profil hrapavosti. Tabela 1: Določanje parametrov hrapavosti teksture površine po standardu EN ISO 4287-2000. Formula Z novorazvito metodo globine polja lahko številčno določimo parametre teksture površine po standardu EN ISO 4287-2000 (Ra, Rq, Rmax itn.) s pripadajočo sliko površine (izostrena slika) in 3D-barvnega diagrama. DOLOČANJE PARAMETROV TEKSTURE POVRŠINE EN ISO 4287-2000 ^ Linijski profil hrapavosti Kadar popisujemo oziroma opisujemo površino papirja po metodi globine polja, obravnavamo njeno hrapavost kot mikrogeometrijo in valovitost kot makro-geometrijo. Kot hrapavost označujemo naključna odstopanja od idealne ravne površine, ki jih lahko vsaj približno prikažemo kot zelo kratke valove deviacije. Najpomembnejše veličine za določanje hrapavosti so zbrane v tabeli 1. METODA MERJENJA HRAPAVOSTI POVRŠINE - METODA GLOBINE POLJA (DEPTH OF FIELD) ^ Opis aparata Aparat za topografsko analizo hrapavosti papirja se imenuje topografska mizica, sestavljajo pa ga: računalnik, koordinatna mizica, krmilna enota, koračni motorji in optični mikroskop (20 x 2-kratna povečava) in CCD-kamera (7,5 mio. točk). R (Pa-Wa) Rq RMS(Pq, Wq) R (P„WJ R (P,W) p1 ' p' Rsk