Štev. 185.
V LJnbHanl. v sredo, dne 17. avpsta 1910.
Leto XXXVIII.
= Velja po pošti: tm
Z« odo leto naprej . E 28'— aa pol leta » . » 13 — sa četrt» » , • 8-96 sa en meaeo » . » 3*20 ■a Nemčijo oeloletM » 29-— sa oatalo Inozemstva »36'—
= V npravništvu: se
Za eelo leto napre] . K 22-40 sa pol leta » . » 11-20 sa četrt» » , » 5-80 sa en meseo » . > 1-90 S pošiljanjem na dom stane na mcsec 2 K. Posamezne tU 10 t.
mseratl:
Enostolpna petttvrata (72 mm):
sa enkrat.....po 15 t
sa dvakrat . . . . » 13 » sa trikrat . . . . » 10 » sa več ko trikrat . . » 9 ►
T reklamnih noticah stane
enoatolpna garmondrrata 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanju primeren popust.
=Izhaja:;
vsak dan, lsvzemil nedelje ln praznike. ob 5. url popoldne.
Uredntttro Je v Kopltarjevl alto! iter. 6/in. Bokoplsi as ne vracalo; netrank irana plsma se ne = sprejemajo. — Urednlikega teleiena iter. 74. =
Političen list za slovenski narod.
UpravnlMro je v Ko>ltarjevl nllol iter. fl. "M = Sprejema narociuno, lnaerate In reklamaolje. = ===== Dpravnttkega telelona štev. 188. ===
Današnja številka obsega 6 strani.
1830-1910.
Jutri preteče osemdeset let, odkar se je porodil cesar Franc Jožef I., ki že nad šestdeset vlada širno Avstrijo, našo ljubo in mogočno domovino.
Ni treba veliko besedi, da kot glasilo katoliških Slovencev, ki že več kot šeststo let verno služijo habsburški ro-rlovini, izrazimo globoko veselje, ki prešinja ta trenotek vsa slovanska srca, ko naš vladar še zdrav in čil obhaja osemdesetletnico svojega rojstva. Ni treba veliko besedi, saj smo Slovenci svojo ljubezen in zvestobo cesarju vsik-dar, kadar nas je klical, tudi s krvjo svojih sinov izkazovali in naša uda-nost do prestola je tako vkoreninjena v našem narodu, da more le z njim prenehati !
Tolika ljubezen ne more biti brez globokih razlogov. In res! kaj bi bili Slovenci brez Avstrije? Nimamo še danes tiste veljave in tistih pravic, ki nam gredo, a brez Avstrije bi še teh ne imeli, ki jih imamo. Kako pa se godi tisočem in tisočem Slovencev v Benečiji? Niti ene šole nimajo, v javnosti slovenščina prav nič ne velja, edinole na domu in v cerkvi so se ohranili drobci narodovega jezika. In kako bi se nam in drugim Slovanom godilo pod drugo državo? Pod Rusijo bi nas že davnej več ne bilo, o drugih slovanskih državicah na jugu, ki se še same ne morejo vzdržati in so do dna zastrupljene po notranjih bojih, niti ne govorimo. Bodočnost Jugoslovanov je v Avstriji — da, celo bodočnost Srbov je v njej! Narodno, politično in kulturno so se najbolj razvili v Avstriji in tudi za nadalj-ni razvoj imajo v njej bolj ugodne pogoje kakor celo v lastnem kraljestvu.
Ne smemo pozabiti, da se narodni in kulturni preporod Slovencev začenja z vladarskim nastopom Franca Jožefa I., ki je v tem oziru izmed vseh či-niteljev največ pripomogel do tega, da smo se začeli kot narod gibati, dvigati in razvijati. In še nek drug moment je: v Avstriji se v boju in tekmi z drugimi narodi slovanske sile urijo, krepijo in izpopolnjujejo — sami nase navezani in sami nase oprti, bi se bili že zdavna polenili in pomehkužili. Če so Čehi danes kulturno in gospodarsko med vsemi Slovani najvišje, se imajo za to v veliki meri zahvaliti dejstvu, da se v avstrijski državi morejo na vseh poljih človeškega dejatvovanja meriti z nasprotnikom in si priboriti veljavo, eta-
po za etapo z marljivim gospodarskim delom in s proizvodi svojega uma.
Zivljenska nuja je združila avstr. Slovane pod habsburškim žezlom. Slovence je obvarovala Avstrija, da niso postali brezpomemben le v etnografskem oziru zanimiv naroden drobec, kakor so danes naši bratje v zgornji Italiji; Čehi bi bili morebiti to, kar so danes lužiški Srbi v nemškem cesarstvu; Srbi so našli zavetje v naši državi, Poljaki edino streho, pod katero morejo svobodno dihati. Ta življenjska nuja je rodila ljubezen.
Res je, da imamo v Avstriji hude boje, da se moramo ponekod prizadevati celo za preproste državljanske pravice, da nas gosposka tlači. A pomisliti moramo pri tem vedno, kaj smo prej bili. Napredujemo vendar le in mogoče je za nas v narodnem oziru veliko boljše, da napredujemo rajši počasi, v boju z drugimi narodi, z napenjanjem in razvijanjem vseh sil, kakor pa naglo in brez težav. Nobena krivica nas ne more odvezati od ljubezni do Avstrije, ker bi s tem zadali sami sebi smrten udarec. Krivice nas le opominjajo, da se še bolj energično, še bolj dosledno, še bolj žilavo borimo za svojo veljavo! In mnogim Slovanom, ki se tako radi obdajajo s svitom zasluženega ali nezasluženega mučeništva, bi bilo svetovati, da se rajši poskusijo z nasprotniki, ki jih čisto naravno imamo v taki mnogonarodnostni državi kakor je naša Avstrija., da rajši praktično delajo za slovansko solidarnost, ki nas najprej pripelje do naših narodnih ciljev, kakor da le tožijo, kričijo in slede različnim fantomom, ki avstrijskih Slovanov ne bodo rešili.
Naposled pa moramo poudarjati, da se pomembnega slavlja osemdesetletnice našega preljubega vladarja veselimo Slovenci tudi kot k a t o 1 i č a -n i. Dejstvo je in ostane, da sloni moč Avstrije na katoličanstvu. Svobodomi-selstvo je Avstrijo vsikdar dosledno sovražilo. Avstrijski svobodomiselci so bili in so ali oboževalci protestantovske Prusije ali ljubimkujejo z liberalno Italijo in povzdigujejo ter hvalijo Francijo ali pa simpatizujejo s pravoslavno Rusijo in Srbijo. Najmogočnejša in edino zanesljiva opora Avstrije je katoliško ljudstvo. Kadar so bili na krmilu liberalci, je bilo v škodo Avstriji; takrat se je vedno odkrušil kak kamen iz stavbe. Naše najbritkejše izgube so iz liberalne dobe. Avstrijo za-more vzdrževati le katoliško ljudstvo: ljudstvo, ki spoštuje avtoriteto, ima zmisel za skupnost, je nravno krepko
in vidi srečo in bodočnost Avstrije v krščanskem sporazumu med vsemi njenimi narodi, v ustavi, ki sloni na krščanski pravičnosti in ljubezni, v medsebojni tekmi, ki ne pozna liberalnega načela, da je moč pravica!
Slovenski katoličani prosimo ob osemdesetletnici cesarjevega rojstva Boga, naj nam ljubega vladarja še dolgo ohrani, Avstrijo pa varuje in podeli tistim, ki jo vodijo in vladajo, pravo modrost, da bodo spoznali, da je njena moč v sreči in zadovoljnosti vseh njenih narodov, v prvi vrsti Slovanov, ki so v njej najbolj številni. Cesarja pa Bog obvari, Bog ohrani!
Gorenisko diiaštvo.
Dne 14. t. m. so si ustanovili gorenjski katoliškonarodni dijaki svojo podružnico S. D. Z. na Jesenicah. Ob tej priliki so priredili veliko slavnost, ki se je nepričakovano slovesno izvršila, in o kateri prinese sobotni »Slovenec« daljše poročilo. Za danes omenjamo le sledeče:
Po pozdravnem govoru g. Ivana Krivica na kolodvoru se je pomikal sprevod na čelu vrli jeseniški Orli in zastopniki gorenjskih telovadnih odsekov, katerim je sledilo častno število dijaštva (nad 100) skozi z zastavami okrašene Jesenice (zastav okrog 50) v župnijsko cerkev. Po dokončanem svetem opravilu se je vršilo lepo uspelo zborovanje v »Delavskem domu«, katero so pozdravili preblag. g. Ivan Krivic, predsednik S. K. D. D., načelnik jeseniškega telovadnega odseka br. Žen, velecenjena gospa Savinškova, predsednica slov. katol. del. žen. dr. in preč. g. župnik A. Skubic, ki prebere došlo brzojavko našega prevzvišenega kne-zoškofa Antona Bonaventure. Zanimivemu predavanju tov. cand. iur. J. Mo-horiča »O namenu in pomenu gorenjske podružnice S. D. Z.« je sledila živahna debata in ravno tako globoko zamišljenemu govoru tov. teolog. M. Vilfana, ki je obravnaval temo »Katoliški laik in verska ideja«. Nato pozove predsednik tvo. dipl. exp. acad. Av-seneka, da prečita pravila, ki se brez debate sprejmejo. Sledi volitev odbora.
Predsednik tov. cand. ius. A. Me-gušar, podpredsednik tov. teol. J. Hafner, tajnik tov. teol. R. Potočnik, blagajnik tov. stud. med. Fr. Meršolj, knjižničar tov. abit. A. Torkar. Novoizvoljeni predsednik se zahvali za izkazano mu zaupanje in prebere došle br-
zojavke. Z velikim odobravanjem so sprejme nato predlog tov. cand. iur. J. Pokorna, da se pošlje našemu velike-« mu mladinoljubu premilostnemu kne« zoškofu g. dr. Antonu Bonaventuri Jegliču udanostna brzojavka. Na koncu glasovanja se oglasi še k besedi preč. g. župnik A. Skubic, ki se v lepem govoru spominja časov, ko so še sko^ sami duhovniki delali po naših načelih med ljudstvom in se veseli bodočnosti, ko vidi toliko mladih laikov z istimi ideali stopati med ljudstvo.
Popoldne smo se že bali dežja. To* da nebo nam je prizaneslo in naredilo se je vreme kot nalašč za telovadbo. Telovadili so jeseniški Orli in zastopniki gorenjskih telovadnih odsekov in dijaštva. Telovadbi je prisostvoval preblag. g. deželni in državni poslanec Josip Pogačnik, ki se je jako pohvalno izrazil o njej. Vse vaje »o izvajali z nepričakovano fineso in dovršenostjo, Zvečer pa nam je jasno obrazložil pred-i sednik »Danice« tov. phil. Lovro Suš-, nik razvoj slovenskega katoliško-na-rodnega dijaštva, nakar je sledila Borštnikova narodna igra »Stari Ilija«, ki je uspela tako lepo, da je bilo ž njo zadovoljno občinstvo, pa tudi društveni blagajnik. Tako je minul dan slavlja, na katerem smo videli stopati naše dijaštvo združeno z našimi vrlimi Orli, ki se ne strašijo javno nastopiti in prisečj zvestobo idealom poštene gorenjske matere.
Tovariši učitelji in učiteljice!
Z velikim veseljem smo vzeli na znanje, da se izleta goriškega kršč. mislečega učiteljstva na Sv. Goro dne 24. avgusta udeleži tudi učiteljstvo s Kranjskega. Prav je tako, pridimo skupaj. spoznajmo in osrčimo se za. na-daljno delo in nadaljne boje za svoje stanovske pravice, za krščansko šolo in krščansko omiko! Tovariši in tova-rišice s Kranjskega, v ta. namen vam iz dna svojih bratskih src kličemo: dobrodošli med nami! Pozdravljeni v Gorici in na Sveti Gori, kjer hočemo svoje delo postaviti pod varstvo nebeške Matere, Marije!
Cenjeni tovariši in tovarišice s Kranjskega in drugi prijatelji in prijateljice kršč. mislečega učiteljstva, ki pridejo v Gorico v torek zvečer, naj se zbero na prijateljskem večeru v Gosposki ulici »Pri treh kronah«, kjer bo tudi preskrbljeno za prenočišča.
Na veselo svidenje!
Društvo kršč. mislečega učiteljstva na Goriškem.
LISTEK.
Miš z biseri.
Angleško spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M.
(Dalje.)
XIII. POGLAVJE.
Gorje, gorje ti, Jeruzalem !
Minuli sta dve leti, dve strašni, krvavi leti. V Jeruzalemu so divjali kruti boji med raznimi strankami. V Galileji je judovski poveljnik Jožef, pod katerim se je bojeval tudi Kaleb, napenjal vse svoje moči, toda Vespazi-jan in njegovi poveljniki so naskako-vali in osvojili mesto za mestom in pobijali njihove prebivalce na tisoče in lisoče. V obrežnih mestih in tudi dru-?od so se bojevali Sirijci in Judje med seboj. Judje so naskočili Gadaro in jaulonitis, Sebasto in Askalon, Anle-lon in Gazo in pomorili mnogo ljudi. 2atenj je prišla vrsta nanje, kajti Grki in Sirijci so se jim uprli, jih premagali m brez usmiljenja pobili. Do sedaj v iiru šc ni tekla kri, a vsi so vedeli, da nora priti do tega. Esenci so bili po •ojski prognani iz svojega domovja pri Mrtvem morju in so pribežali v Jeruza-fm; uoslali so može k Miri jam in jo
pozvali, da naj beži iz Tira, kjer se pripravlja krvavo klanje, vendar pa naj ne beži v Jeruzalem, ker je bilo po njihovih mislih to mesto izgubljeno, marveč črez morje, ako le more. Tudi kristjani so jo prosili, da naj beži ž njimi, ako ji je življenje drago, v mesto Pela, kjer so se zbirali kristjani iz Jeruzalema in cele Judeje. Obojim je Mirijam odgovorila, da mora to storiti, kar stori njen ded. Ako bo on bežal, bo tudi ona bežala, ako on ostane v Tiru, ostane tudi ona; ako odide v Jeruzalem, pojde tudi ona ž njim, kajti obljubila mu je, da ga ne zapusti.
Ko so poslanci odšli, je Mirijam poiskala svojega deda.
»Zakaj si tako žalostna, Mirijam?« jo vpraša. »Ali so ti tvoji prijatelji sporočili, da se bližajo velike stiske?«
»Da, ded,« in povedala mu je vse.
»Jaz jim ne verjamem,« je rekel strastno. »Kako morejo kaj takega trditi? Povem ti, da mi zmagamo. Ves-pazijan je sedaj cesar v Rimu in tamkaj pozabi na to malo deželo; domače sovražnike pa kmalu premagamo sami. Mesija bo prišel, pravi Mesija. Mnogo znamenj in Čudežev priča, da je že blizu. Da, on bo prišel in zmagal in Jeruzalem bo velik in svoboden in bo videl svoje želje izpolnjene nad svojimi
sovražniki. Vprašani te, kako morejo kaj drugega trditi ti neverniki?«
Mirijam je vzela izpod svojega oblačila zvitek in brala: »Kadar pa boste videli, da je Jeruzalem oblegan od vojska, tedaj vedite, da je njegov konec blizu. Tedaj naj, kateri so v Judeji, beže v gore, in kateri so v mestu, naj beže, in kateri so na polju, naj ne hodijo nazaj v mesto. Zakaj to so dnevi maščevanja, in vse kar je pisano, se bode izpolnilo. Gorje pa nosečim in doječim tiste dni! Zakaj takrat bodo prišle velike stiske nad deželo in nadloge nad to ljudstvo. In padali bodo pod mečem in odvedli jih bodo v vjetništvo med vse narode in Jeruzalem bo poteptan od poganov, dokler ne bodo časi za pogane dopolnjeni.«
Benoni je potrpežljivo poslušal, dokler ni prebrala do konca. Nato pa je zaničljivo odgovoril:
»Tako pravijo vaše knjige, naše pa nam pravijo drugače. Prav, ako verjameš svojim knjigam in se bojiš, odidi s svojimi prijatelji kristjani na varno; jaz že sam preživim ta vihar.«
»Prepričana sem o tem,« odgovori mirno, »vendar se ne bojim zase, bojim pa se zate in zato te prosim, umakni se, dokler je šc čas!«
»Ne morem, ne smem,« odvrne Benoni, »tebe še enkrat opomnim, da lah-
ko odideš. Vse storim, da boš na varnem.«
»Ded, kjer ostaneš ti, ostanem tudi jaz,« odgovori Mirijam vsa solzna in iskreno poljubi deda.
Tako sta ostala v Tiru; teden dni pozneje pa je izbruhnil vihar. Rimljani so poulično druhal hujskali zoper Judo, tako da se tem ni bilo varno prikazati na cesto. Kjerkoli je dobila druhal kakega Juda, takoj so ga zgrabili in umorili.
Benoni je čutil nevarnost in zato je svojo hišo, ki je bila star, utrjen gradič, še bolj utrdil in založil z živežem. Poslal je tudi sele h Kalebu, o katerem se je govorilo, da je poveljnik judovskih čet v Jafi, in mu sporočil o nevarnosti, ki mu preti. Ker je bila Benoni-jeva hiša res dobro utrjena, jo kakih sto najuglednejših Judov pribežalo s svojimi ženami in otroci k njemu.
Neko jutro vzbudi strašen hrup Mirijam iz spanja in v tem je prihitela tudi Nehušta k njej.
»Za božjo voljo, kaj to pomeni?« vpraša Mirijam.
»Sirijci napadajo Jude,« odgovori Nehušta, »v dolenjem mestu.«
Urno sta se za silo opravili in odpravili na streho, odkoder je bil lep razgled po mestu. Strašne reči sta videli. y, dolnjem delu mesta so gorele
Volitve v Beli Krajini.
Ko je odložil deželni glavar pl. šuklje svoj državnozborski mandat, je pisalo liberalno časopisje, da se je zbal svojih volivcev in zbežal pred njimi ter da se sploh S. L. S. boji novih volitev. Kandidat S. L. S., deželni odbornik Jarc, je jia priredil v nedeljo in ponedeljek v Beli Krajini s sijajnim uspehom Štiri izvrstno obiskane volivne shode, enega celo v kraju, kjer so pred poldrugim letom Mazelletovi pristaši dejansko napadli naše govornike. Pokazalo se je zopet kakor vedno, da je vse liberalno pisarjenje — prazna laž in da je belokranjsko ljudstvo v ogromni večini v taboru S. L. S. I
V	nedeljo je bil v Semič u shod po rani maši. Shod je otvoril deželni poslanec Matjašič, vodil ga je pa domači župan g. Plut, poleg katerega so bili na shodu tudi še ostali trije župani občin semiške župnije. Profesor .Tare je razkrinkal lažnjivo pisarjenje liberalnih časnikarjev o belokranjski železnici. Da se železnica še ne gradi, je največ kriva vlada, sokrivi pa naši liberalni poslanci, ker se Slovanska Enota ne more zanesti nanje v boju zoper proti-slovanski zistem. Govornik je osvetlil tudi »svobodomiselno« učiteljstvo, katero pozna ljudstvo ravno v semiški župniji prav dobro, ker so neznosne razmere na šoli v Štrekljevcu prisilile ljudstvo do šolskega štrajka. Nad 300 volivcev je sprejelo kandidaturo ofici-jelnega kandidata S. L. S. soglasno in z odobravanjem.
V	ponedeljek na praznik je bil zjutraj shod v Črnomlju. Predsedoval mu je domači župan Skubic. Profesor Jarc je razjasnil politični položaj sploh in posebej še rovanje Masarykovo in političnih njegovih prijateljev pri nas zoper delo poslancev S. L. S- Glede potrditve župana Hribarja je izjavil, da stoji S. L. S. na stališču, da je treba tu varovati občinsko avtonomijo ter je v Ilustracijo navedel, kar se je zgodilo svoj čas dr. Luegerju. S. L. S. ni storila proti potrditvi Hribarjevi ne doma, ne na Dunaju nlkakega koraka, ker tudi noče delati reklame za »narodne muče-oike« take vrste. Župan Hribar naj uredi to stvar sam z vlado in s tistimi ministri, ki jim je obenem v strogi opoziciji in se Jim ob istem času klanja. — Kar se tiče gonje liberalnega učitelj-Btva proti S. L. S., je izrekel govornik domnevo, da bo protest, ki ga je poslala »Zveza« na ministrstvo zoper razširjenje ljudskih pravic v novi postavi o šolskem nadzorstvu, imel na regulacijo učiteljskih plač jako slab vpliv. Volivci so navdušeno pritrdili mnenju, naj se ne podpira ljudi, ki prepovedujejo otrokom krščanski pozdrav in bi radi ustvarili francoske razmere (klici: »Če jim ne ugaja na Kranjskem, pa naj gredo na Francosko!«), ampak samo tisto učiteljstvo, ki misli in dela pošteno po naših načelih. Nad 200 volivcev je sprejelo kandidaturo prof. Jarca z navdušenjem. Vršil se je tudi razgovor glede gospodarske organizacije Bele Krajine in se bo vršil v kratkem v ta namen poseben shod zaupnikov vsega okraja.
V	Dragatušu je bil shod po do-
ninoge hiše. Ljudje so begali po ulicah in vpili. Sovražniki so jih vlačili iz hiš in jih morili, druge so pehali v najhujši ogenj. Vmes pa se je sesula zdaj ta, zdaj druga hiša. Bil je grozen prizor!
»Oh, Kristus se jih usmili,« je ihte-la Mirijam.
»Čemu?« reče Nehušta. »Oni so Ga umorili in zavrgli; sedaj je prišla kazen nanje, ki jo je prerokoval.«
»On ne bi tako govoril,« je rekla Mirijam nejevoljno.
»Ne, marveč pravica govori tako. One, ki grozijo z mečem, pokonča meč. Ravno tako delajo judje z Grki in Si-rijci po mnogih drugih mestih. Sedaj je prišla vrsta nanje in morda tudi na nas.« In hiteli sta s strehe in sami niste vedeli kam.
Drugi dan so se sovražniki bližali tudi Bennonijovi hiši. In napadeni so v svojo grozo opazili, da nimajo posla samo z navadno poulično druhaijo, marveč z razdivjanimi ljudmi, ki jih vodijo rimski častniki.
Najprej so navalili na vrata; a bila so močno utrjena in jih niso mogli razrušiti. Morali so se umakniti ker so jih napadeni iz hišnih oken kakih dvajset pobili s kamni in pušicami.
Sovražniki so se na to polastili sosednjih hiš in od tam skozi okna s puščicami napadli posadko. S tem so jih pregnali z oken, a druzega jim niso mogli škodovati.
Drugi dan so zopet napadli vrata z oblegovalnim ovnom, od morske strani
poldanski maši in ga je vodil domači g. župnik Novak. Par zapeljanccv, opi-kanih od liberalnega sršena dragatuš-kega, je hotelo nekaj godrnjati; pa so se samo osmešili pred svojimi soobču-ni. I)o 300 volivcev je sprejelo soglasno kandidaturo in niti pol tucata Mazelle-tovih prijateljev ni glasovalo proti. Nato je dr. Malnerič z govorom o izobrazbi pripravil tla izobraževalnemu društvu. Volivci so se oglasili proti škodi, ki jo povzroča zajec po vinogradih. Ljudstvo zahteva, da dobi veljavo postava, sklenjena v deželnem zboru kranjskem. Čule so se tudi pritožbe proti visokim notarskim pristojbinam.
Na Vinici je prišlo na shod popoldne do -400 volivccv. Poleg drugih vprašanj se je govornik dotaknil tudi liberalnih laži o deželni električni centrali. Če izpelje dežela to podjetje — prvo svoje vrste v Avstriji, — bo mogoče misliti na izrabo drugih vodnih sil in tudi Kolpe. Kakor v vsej Beli Krajini, ki je obdarjena (?) v posebni meri s »svobodomiselnim« učitelj-stvom, je tudi tukaj ljudstvo odločno na stališču S. L. S., zlasti ker so učitelji napram starišem radi šolskega obiska neupravičeno prestrogi in bi na Vinici celo radi, da bi se opustilo častivredno sedanje šolsko poslopje, rojstna hiša Ivana in Ljudevita Tomšiča, ter sezidala brez potrebe z ogromnimi stroški nova palača. Volivci so sami izrazili še razne krajevne želje in navdušeno pritrdili kandidaturi. Dr. Ad-lešič je govoril nato o kmetijskem zadružništvu. Zanimanje med ljudstvom za zadružno delo raste in upati je. da se tudi v Beli Krajini vzbudi tudi v tem oziru živahnejše delo. Shodu je predsedoval župnik Konig in je bil navzoč tudi domači župan.
Kandidat, ki ga je postavil »nerodni profesor na liceju in ustanovitelj .SkaleV, kakor ga častno naziva »Slovenski Narod«, je baje — Engelbert G a n g 1 ! »Svobodomisleci« - učitelji pač zastonj upajo, da bi po tej poti prišli do učitelja-poslanca. Začeli so že prav nerodno, ker so se obrnili na popolnoma napačno adreso, na »Skalo« in Juga. Bela Krajina je in ostane zvesta S. L. S. !
Masaryk in dalmatinski poslanci.
»Hrvatstvo«, glasilo katoliških Hrvatov, objavlja dne 13. t. m. pod gornjim naslovom članek, ki bo tudi naše čitatelje zanimal in jim pojasnil marsikaj nerazumljivega v postopanju dalmatinskih ljudskih zastopnikov na Dunaju. Zato ga tu priobčujemo v glavnih potezah:
»Vsakokratna avstrijska vlada se opira na aktivne in umirovljene uradnike, dvorne svetnike in — žalibog — tudi na predstavitelje naroda — narodne zastopnike. Globoko smo prepričani, da naprednjaštvo ni nič drugega, kakor »s podvitim repom k cilju«, toda poedine naprednjake smo vendar toliko cenili, da se nismo drznili misliti, da bi bili zmožni, delati naravnost proti življenjskim koristim naroda. Saj oni vedno naglašajo, da so edini patriot je in da le edino oni delajo za narod! Ni nam do tega, da bi raziskavah, ka-
pa so se hiši približali z ladjo, od koder so metali kamenje v hišo.
Tedaj šele se je začel pravi boj. Judje, ki so stali na strehi, so obsipali s puščicami in sulicami sovražnike pred vratmi in jih mnogo pobili; vendar se pa napadalci niso ustrašili in kmalu porušili vrata. Udrli so skozi vrata, a most ki je držal čez dvorišče v hišo, so med tem domačini razdrli, zato niso mogli takoj priti v hišo. Ob jarku so se borili s puščicami in kamenjem, in na obeh straneh jih je padlo mnogo.
Ker so tudi iz ladije vedno hujše pritiskali na hišo s kamenjem, uvidel je Benoni, da se ne morejo več dolgo braniti. Posvetoval se je z veljaki in sklenili so, da s silo vderejo iz hiše, če jih tudi mnogo pade, ker ako ostanejo v hiši, so vsi izgubljeni.
Mirijam in Nehušta sta med tem zbežali na streho in molili, ker prepričani sta bili, da ni več nobene rešitve.
V tem pa zagledata na morju, da se mestu bliža druga ladija.
»To so gotovo novi sovražniki,« Vzdih ne Mirijam.
»Ne,« pravi Nehušta, »ta ladija je judovska; saj vidiš, da ni orla na njej in tudi ne feničanske zastave. Glej, sirijska ladja se že pripravlja a boj.«
A bilo je za boj že prepozno. Judovska ladija je z vso silo zadela z rilcem v nasprotno la.dijo, ki se je takoj nagnila. Strašen krik se je razlegal po ladiji in Mirijam je zaprla oči, da ni videla strašnega prizora. Ko je zopet pogledala, ladije ni bilo več, le trupla utopljencev so plavala po morju . . .
ko je avstr. vlada uspela prepričati Ma-siiryka, velikega mojstra naprednja-štva, kako da so zahteve juž. Slovanov radi katerih so stopili v obstrukcijo — enostavno nezrele«; nas bolj zanima, s kakim odmevom je pri nas odmevalo to »prepričanje« velikega mojstra«.
Ko so Slovenci pričeli z obstrukcijo in nekako čudno potegnili vanjo tudi naše hofrate — smo takoj dvomili o iskrenem obstrukcijskem razpolože: nju naših poslancev. Ni nam namreč šlo v glavo, da bi se n. pr. admiral c. kr. mornarice —Juraj Bianchini — resno postavil v opozicijo proti tisti vladi, ki — kakor srno slišali — njemu brez dražbe prodaja zemljišče v Zadru za mnogo nižjo ceno, kakor so za isto zemljišče ponujali drugi; ah da bi se n. pr. proti vladi spuntal Ivčevič, un-serer Politik- und Zugsfiihrer na lokalni železnici med Trogirom in Kašte-lom, ki mu z okolnostjo, da je tam doma, vselej izbojuje zmago v trogirskem okraju, katera železnica pa ima za Dai> macijo toliko smisla, kolikor n. pr. koza z enim rogom na otoku Braču. Dalje, kako naj bi se ježil proti Avstriji hofrat Vukovič ali dr. Tresič, ki misli, da so se zacelile tiste stare »rane domovine« in čaka na orden za zasluge?! Zaradi vsega tega torej nismo verovali v bojevito razpoloženje naših poslancev. In evo — te dni zadobe od Masa-ryka absolucijo in, kolikor hitro le morejo, zakličejo po svojih glasilih »Našem .Jedinstvu« in »Narodnem Listu« Avstriji: »Kesamo se svojega greha in priznavamo, da so naše zahteve, radi katerih smo slučajno obstruirali, enostavno nezrele.« Potemtakem italijansko vseučilišče, pa dobi tudi v samem Trstu, ni za nas nevarno. Reciprociteta zagrebškega vseučilišča je nezrela zahteva, ker ni tebi, avstrijska vlada, v prilog itd.
Torej tudi reciprociteta zagrebškega vseučilišča je nezrela zahteva — tako je rekel vodja vsega naprednega sveta, a naši hofrati so na to — ne da bi jih grizla vest — pristavili: »Amen!« Naša nada — akademiki — na vse to molče. Niti toliko egoizma nimajo v sebi, da bi protestirali proti temu, če že za nič drugega, pa vsaj za to, ker so za reciprociteto imeli toliko zborovanj, sklenili 'toliko »lepili« resolucij, izbrali toliko odborov, pododborov, razširjenih odborov, odborov ad hoc — držali toliko krasnih govoranc in ker so končno mnogi bili tudi gmotno oškodovani, ko so raztrgali toliko čevljev s hojo k hrvaškim vladam radi jiriporočila, »da bi one s svoje strani pospešile vprašanje reciprocitete«. Da, vse to bi bilo drugače, ako bi naprednjaštvo v mladini ne bilo ubilo vsakega poleta in idealizma in ako bi mladih ljudi ne bilo spremenilo v mlade starce. Ne vemo, kaj store specielnft dalmatinski akademiki, ali bodo tudi oni smatrali, da je vprašanje reciprocitete nezrelo. Morda bo tako, ker je tako rekel na-prednjak Masaryk in večina naših akademikov pripada stranki »belih«, to se pravi: napredni stranki, obstrukcijo pa so izveli slovenski »črnulii«, t. j. katoličani, ki se v »beli Avstriji« srčnejše bore za hrvaške svetinje, kakor naši »beli« Avstrijci.
Katoliški akademiki iz vseh hrvaških pokrajin pa so trdno uverjeni, da se bodo slovenski poslanci še nadalje borili za naša prava, in da bodo ob njihovi strani vedno stali tudi tisti naši pravaški poslanci, ki ne pričakujejo od Avstrije nikakili ordnov, ampak iščejo ljubezni in zaupanja v ljudstvu ter udanosti in priznanja od strani še idealne mladine.«
Tako sodijo pošteni Hrvatje o kle-čeplaztvu naših liberalcev in njihovih dalmatinskih zaveznikov.
Strankarski shod hrvaške socialne demokracije
se je 14. in 15. t. m. vršil v Zagrebu. Navzoči so bih med drugim državni poslanec Soukup iz Prage, Skaret z Dunaja, Buchinger iz Budimpešte, Tu-covič in Milkič iz Belgrada i. dr. V imenu nemško - avstrijskih soc. demokratov je pozdravil shod poslanec Skaret. Čeh Soukup je prtzival hrvaške soc. demokrate, naj vse moči zastavijo v boju za splošno volivno pravico, kakor jo ima avstrijska zbornica. Čehom, ki imajo razven gospodarskega rešiti tudi narodno vprašanje, pripada naloga, da socialni demokraciji v Rusiji in na Balkanu kažejo pot. Buchinger pozdravi v imenu ogrsko socialne demokracije in jiravi, da moro ogrske pro-pale razmere ozdraviti le splošna vo-livna pravica. Stari prijatelj Hrvatov, Khuen, je imel nalogo, da odstrani ogrsko krizo. On in tisti, k! so ga poslali nad Ogrsko, kakor svoj čas nad
Hrvaško, in ki mu tako silno zaupajo, mislijo, da se mu je stvar z izpadom volitev, izvedenih po pristnem Khue-novskem načinu s šnopsom, slepar-stvom in nasiljem, tudi popolnoma posrečila. Temu pa ni tako in Khuen je danes kljub svoji »večini« tako slab, da si ne upa rešiti volivne reforme, niti se dotakniti najvažnejših življenjskih vprašanj Ogrske. Ravno današnji politični položaj v jasni luči kaže vso politično nezmožnost gospodujočih stanov. Ogrski socialni demokratje bodo nadaljevali boj za splošno volivno pravico, v čemur naj jih hrvaški sodrugi podpirajo. Pozdravih so dalje Tucovič iz Belgrada, Etbin Kristan, Jakšič iz Sarajeva. Nato je podal Juraj Deme-trovič tajniško poročilo; stranka se je udeležila ljubljanske in balkanske konference. Ustanovila je v Šidu tajništvo. Korač poroča o svojem delovanju v saboru in biča hrvatsko-srbsko koalicijo, ki je šla roko v roki s starim mažaronstvom. Sabor nima smisla za potrebe ljudstva, med strankami vlada največja korupcija. Volivna reforma jo bila sprejeta tako, kakor je hotel ban Tomašič, čegar vlada je reakcijonarna in fevdalistična. Koalicija, ki je molčala k znanim nadomestnim volitvam v Brodu, Bošnjacih in Moroviču (kjer so bili v smislu pakta »izvoljeni« maža-roni), se ob novih volitvah ne bo smela pritoževati, če bo vlada proti njej uporabila ista sredstva, kakor jih je pri navedenih volitvah proti opozicijonal« nim kandidatom. Tudi pri zborovanju v ponedeljek je o političnem položaju poročal Korač in povdarjal, da mora iti socialna demokracija v bodoči volivni boj z geslom: »Proti mažoronstvu in klerikalizinu!« — Sklenilo se je uvesti strankin davek in ustanoviti deželno politično organizacijo. Izdela se nov strankin program. Na ljudstvo se za volitve izda manifest v smislu navede-* nega volivnega gesla. — Pri ljudskem shodu popoldne je med drugimi govoril Tucič iz Belgrada in izvajal, da more večnim homatijam na Balkanu, ki jih namenoma netijo zunanje sile, napraviti konec edinole ustanovitev velike balkan. federacije z republikansko ustavo. Vseslovanstvo je plod carizma in pogubno za male balkanske države. — Tako se je torej tudi hrvaški social-nodemokraški strankarski shod vršil v znamenju protiverstva in republičan« stva; dobro je, da se to pribije. Vršil sg je pa tudi v znamenju zahteve pa splošni volivni pravici za Ogrsko in Hrvaško in to je dobro tudi za splošnost.
Književnost.
* Cantica saera. Cerkvena pesmarica, I. del, za četveroglasni moški ali ženski zbor, drugi popravljeni natis, priredil Ant. Foerster, natisk odobril in dovolil knezoškofijski ordinarijat ljubljanski.
Ta vže tako dolgo pogrešani I. del omenjene pesmarice, je ravnokar izšel v zalogi »Katoliške Bukvarne« in obsega 70 raznih deloma že znanih, deloma novih napevov, domačih in tujih skladateljev. — Obseg vsebine se deli na pet delov. Prvi del obsega mašne pesmi, drugi del pesmi cerkvenega leta, tretji del Marijine pesmi, četrti del pesmi svetnikov in peti del napeve k blagoslovu, katerim je pridejan tudi psalm »Laudate Dominum«. Na koncu se še nahaja IIaydnova zahvalna pesem in avstrijska himna. — S to zbirko sta »Katoliška Bukvama« kakor prireditelj naš nedosežni in najzaslužnejši skladatelj g. Foerster, ustregla vsem cerkvenim in drugim moškim ter ženskim zborom. — Priporočamo torej to praktično in hvaležno pesmarico vsem zborom, zlasti slavnim šolskim ravnateljstvom srednjih in višjih šol, kakor tudi slavnim vodstvom zavodov. Cena lično vezani in razločno tiskani knjigi je 2 K 40 vin., in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
RAZPISANE UČITELJSKE SLUŽBE.
Nadučiteljsko mesto na dvorazred-nici v Studenem (okraj Postojna) v stalno nameščenje do 23. avgusta t. 1.
—	Na petrazrednici v Srednji vasi (okraj Kočevje) učno mesto v stalno nameščenje do 8. septembra t. 1. — V kranjskem okraju: nadučiteljsko mesto na trirazrednici v Selcah; nadučiteljsko mesto na deški tri-, oz. dekliški dvorazredniei v Cerkljah; učiteljsko in voditeljsko mesto na dvorazredniei v Javorjah (v prvi vrsti za moške prosilce); po eno učno mesto na deški trirazrednici v Cerkljah in na dvorazredniei v Križah pri Tržiču; vse te službe v stalno nameščenje do 31. avgusta t. 1.
—	Učno mesto na dva razreda razširjeni ljudski šoli v Krašnji (okraj Kamnik) v stalno nameščenje do 5. septembra t. 1. — Stalno je popolniti naduči-
tcljsko mesto na petrazrednici v Radovljici. Prošnjo do 10. septembra t. 1. — Na mestni nemški dekliški osemraz-rednici je razpisana služba učiteljice za zdaj v provizornem svojstvu, toda s prejemki, ki gredo stalno nameščenemu učnemu osobju. Prošnje do 5. septembra na c. kr. mestni šolski svet v Ljubljani. — Na dVorazredni ljudski šoli v Krašnji se razpisuje novo-siste-mizirano učno mesto z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj vlagati do 5. septembra 1910. V kranjski javni ljud-skošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državnozdravni-škim izpričevalom dokazati, da so popolnoma sposobni za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet Kamnik, dne 3. avgusta 1910. — Na dvorazredni ljudski šoli v Vremah, se razpisuje s tem nadučiteljsko mesto v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 12. septembra 1910. — C. kr. okrajni šolski svet v Postojni, dne 11. avgusta 1910.
Kršfansko-socfallno delavstvo.
"+ Shod J. S. Z. so imeli na Veliki Šmaren v Kamniku. V kamniškem domu se je zbralo do sto moških delavcev. Govorila sta poslanec dekan Lav-renčič ter poslanec dr. Zajec. Dekan Lavrenčič je seciral liberalizem, nato pa je razložil soc. delo držav, zbora. Zborovalci so g. dekanu z navdušenim in gromovitim ploskom pritrjevali. Poslanec dr. Zajec je govoril o delavskih organizacijah in priporočal ustanovitev skupine J. S. Z. Koj po shodu se je vpisalo 40 članov v J. S. Z., ki so izvolili odbor za skupino Kamnik. Kamniška skupina bo štela, kakor kaže navdušenje delavstva, do novega leta že 200 članov. Pred kratkim je nekdo rib-nikaril za N. D. O., pa živa duša se ne zmeni zanjo. Delavstvo pač ve, da je zanj prostora edinole v J. S. Z., ki sicer tiho, pa vztrajno in dosledno dela za delavstvo!
lj »Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza«, krajna skupina Ljubljana, je priredila sinoči v S. K. S. Z. dobro obiskan shod. Govoril je na njem obširno in temeljito »Zvezin« predsednik Ullreich o razmerah tobačnega delavstva. Finančni minister je izjavil, da se v najkrajšem času izvede izboljšanje pokojnin starim tobačnim provi-zionistom in provizionistinjam v odmeri, ki so jo dobili stari penzionisti državni uslužbenci. Govor je tolmačil Krhne. Poslanec Gostinčar je v daljšem govoru bodril delavstvo, naj se or-gauizuje in agitira. Gospica Uranič se v imenu ljubljanskega tobačnega delavstva zahvaljuje Ullreichu za obisk. Gospica Češnovar opozarja delavstvo na trsatsko romanje kršč.-soc. tobačnega delavstva, ki naj se ga delavstvo v obilnem številu udeleži. Obširnejše poročilo objavita »Naša Moč« in »Glasnik«.
lj Izvanredni občni zbor krajne skupine Ljubljana »Prometne zveze«,
se je ob obilni udeležbi članov, v soboto dne 13. t. m. v vrtnem salonu gospe A. I Češnovar lepo završil. Omeniti je treba, da so bile na zborovanju tudi dame zastopane, kar znači, da narašča zanimanje za »Prometno zvezo«. Posetila sta zborovanje državni poslanec Gostinčar in pa zastopnik osrednjega odbora St. Langeder. Nad vse zanimive in poduč-Ijive govore obeh prinese obširno »Naša Moč«. Ker je bil prejšnji odbor skupine le začasen, izvolili so si člani nov odbor in sicer sledeči: Kolesa Anton, predsednik; Voje Ignacij, namestnik; Terti-nek Fran, tajnik; Bizjak Alojzij, namestnik; Burkeljc Alojzij, blagajničar; Kosmač Matevž, namestnik; Kralič Iv., Knipic iMojzij, Ločniškar Ivan, Repnik Fran, Videnič Fran, Salomon Ivan, odborniki; Sluga Florjan, Ošaben Martin, Voje Mihael, namestniki; Pipp Ivan, Milavec Jaka,. preglednika računov. Jerneje Peter, Kralič Ivan, Ločniškar Ivan in Milavec Jaka so poverjeni pobirati udnine. Računski zaključek za dobo od 1. januarja do 31. julija 1910, izkazuje prejemkov 1441 K 83 v, izdatkov pa 1429 K 41 v. Premoženje skupile v prenosu za prihodnjo dobo znaša z inventarjem vred 106 K 42 v. Med izdatki pomenljive točke so: Osrednji blagajni na Dunaj poslanih 689 K 85 v, odpravnina trem članom povodom smrti njihovih žena po 200 K, skupaj 800 K; izvanredna podpora štirim bednim članom po 10 K; skupaj 40 K; upravni stroški, med katerimi pa znašajo poštnine in drugi izdatki za vabi-
in agitacijo pretežni del, znašali so
K 6 v. Revizorja gg. Bizjak in Milane sta izjavila, da je obračun v popol-"oin redu, nakar podeli občni zbor od-stopivšemu odboru absolutorij. S tem
občnim zborom preneha tudi skupina drž. železničarjev — plačilnica Ljubljana, njeno samostojno delovanje in so člani vsi pristopili skupini juž. železničarjev ter dobili svojemu številu primerno zastopstvo v odboru. .Skupina šteje sedaj 130 članov. Da se to število do prihodnjega občnega zbora podvoji, v to pomozi Bog!
lj »Prometna zveza«, krajna skupina Ljubljana, vabi k seji, ki bo v soboto, dne 20. t. m., ob pol 8. uri zvečer v vrtnem salonu g. A. Češnovar. Spored: Začrtanje poti za uspešno delovanje odbora in skupine sploh. Seji sledi prost razgovor, h kateremu se vabijo vsi člani »Prometne zveze« in njihovi prijatelji. — Pazno sledimo razvoju slovenskih krščanskosocialnih železničarjev. Gre naprej tudi v Ljubljani. Upamo, da v doglednem času izpregle-dajo tudi tisti železničarji, ki znajo že, kje da je resna volja in tudi moč, da izvojujejo železničarji svoja prava. Naj se dela povsod, da pristopijo železničarji »Prometni zvezi«, osobito ljubljanski naši somišljeniki naj opozarjajo železničarje na »Prometno zvezo«. Veliko naših železničarjev je še, ki niso v »Prometni zvezi«, ker jih nihče ne pouči. Naj se zato poučno vpliva nanje, da se stanovsko združijo v organizaciji avstrijskih krščanskih železničarjev.
lj Poseben vlak na Trsat. Naše kršč. soc. tob .delavstvo priredi 27. in 28 t. m romanje na Trsat po sledečem sporedu: 27. avgusta odhod iz Ljubljane ob 2. uri 20 minut popoldne. Dohod na Heko ob 6. uri 22 minut zvečer. Nazaj se odpelje vlak 28. avgusta ob 5. uri 45 minut popoldne in pride v Ljubljano ob 9. uri 35 minut zvečer. Vožnja Ljubljana - Reka in nazaj stane 5 K 80 v. Kdor bi se pa ne hotel vrniti s posebnim vlakom dobi posebno karto za 9 K 10 v s katero se mora tekom 30 dni vrniti. Vožnja se sme s temi listki enkrat prekiniti. Prosta prtljaga se ne dovoli. Otroci, ki so stari več kakor štiri leta, morajo plačati, nato se opozarja celo karto. Kdor se želi pridružiti romanju, naj pošlje denar na. naslov: Ivanka Kocmur, Ljubljana, tobačna tvornica. Če se pošlje denar po pošti, naj se prida v znamkah 20 vinarjev.
Dnevne novice.
+ Glasovi o Hribarjevi potrditvi.
Nemški listi pišejo: »Dunajski poučeni krogi, ki so jim znane tudi kranjske politične razmere, so mnenja, da se zato razširjajo poročila, da ljubljanskega župana Hribarja cesar ne bo potrdil, ker se hoče iz Ljubljane vun delati z gotovim namenom reklama. Vladi ne pride niti na misel, da zavzame strogo stališče in da obda Hribarja z ozadjem političnega mučeništva. Razlogi, ki govore za nepotrditev, so že preveč v preteklosti, da bi se zdaj upoštevali. Ob septemberskih dogodkih, leta 1908., bi bilo komaj presenetilo, če bi bili razpustili občinski svet, kar bi bilo vsaj zadoščenje Nemcem. Danes je Ljubljana vsaj na zunaj razmerno mirna. Vlada bi celo napravila napako, če bi zdaj udarila po slovenski liberalni stranki in, kakor že naglašano, na to niti ne misli. Neutemeljena so zato vsakdanja poročila, o tem, da Hribar ne 1)0 potrjen in so napravljena zato, da ustrežejo neomejeni Hribarjevi č a-stihlepnosti, ki hoče, da se piše o njem tudi o poletnem počitku in pa, da se prikrijejo gotova n a s p r o t s t v a med ljubljanskimi liberalci in se potlači nezadovoljstvo proti Hribarju v njegovi lastni skupini. Izkratka: ose-b e n in političen manever ,ki naj se mu išče povzročitelj ne na Dunaju, marveč v Ljubljani. Manever so ljubljanski Nemci takoj pregledali, ker .natančno vejo, da so poročevalci za gotov del zunanjega nemškega časopisja v neposredni Hribarjevi bližini. Vsa poročila o osebi in o postopanju ljubljanskega župana naj se previdno sprejmejo.« — Beležimo in pravimo: Reklama, reklama in samo reklama! Zal, da se ni posrečila! ....
+ S slovanskim narodno-gospodar* skim kongresom v Ljubljani se liberalci zdaj prav postavljajo, ker se nimajo z drugim. Mi bi nič proti temu ne imeli, če ne bi se obenem neumestno ob nas obrogavali. Ogorčeni so namreč, ker smo se od tega kongresa absenti-rali in nismo o njem nič poročali. Zakaj pa, ko ste naše ljudi iz odbora iztisnili, samovoljno vzeli referate in potem pisali, iln vam je prav tako? Vrag te ljudi razumi, kaj hočejo! Prav jim je, da nismo bili zraven, in ni jim prav, da nas ni bilo! Ali so taki ljudje sploh še pri zdravi pameti? Sicer pa bomo liberalcem o tem kongresu povedali par gorkili, da nas ne bodo zastonj izzivali — če bi bili molčali, bi mi tega ne bili storili. Torej, ta »slovanski narodnogospodarski kongres« sploh ni
bil nikak slovanski kongres, ampak izključno češki. Kar pa je najbolj značilno, je to, da se ga Slovenci niso prav nič udeležili, tudi liberalni interesentje ne! Pri tem kongresu je zborovalo 40 Čehov in — 5 Ljubljančanov, in še ti so še pred koncem ušli. Z dežele ni bilo žive duše; noben trgovec in obrtnik se ni zanj zmenil. Referata Franchettija in Novaka sta bila golo prežvekovanje zdavnej premletih fraz. Resolucije tega kongresa bodo ostale vse na papirju, za kar nam garantirajo naši liberalci, ki so to reč aranžirali. Vsemu kongresu so dali naši liberalci značaj osebnega kadenja Ivanu Hribarju, kojega slavo so izkušali zadnji čas povzdigniti z reklamnimi noticami o nepotrjenju. Da so naši liberalci pri tem kongresu imeli pred očmi samo komedijantstvo, se razvidi tudi iz tega, da so tako važno prireditev združili z gasilskim zle-tom, ki je bil tudi prikrojen v slavo Ivana Hribarja, prvega gasilca v deželi. Na shodu obrtnikov ob ustanovitvi obrtnopospeševalnega urada junija meseca je bilo zbranih nad 200 kranjskih obrtnikov in storili so se važni sklepi ter tudi dejanski koraki za po-vzdigo našega obrtništva. Kar pa liberalci prirejajo, je gola pustna šemarija. Od kongresa, ki so ga liberalci aranžirali, bo prebito malo koristi za slovenskega obrtnika, trgovca in kmeta. Zato ni prav nobena škoda, če nas ni bilo zraven, saj še pristašev liberalne stranke ni bilo na tem zborovanju, na katerem so reševali slovansko gospodarsko vprašanje možje ki so se s pisano pogodbo zvezali z našimi najhujšimi gospodarskimi nasprotniki — Nemci! Da pa je »slovanski gospodarski kongres« v Ljubljani pokazal, da so liberalci na Slovenskem vse, »klerikalci« pa ne pomenijo nič, to tolažbo liberalcem radevolje pustimo. Norec tudi misli, da je kralj. Naša stranka, ki koraka od zmage do zmage in ki se je ljudstvo, kakor pravkar dokazujejo sijajni shodi v Beli Krajini, oklepa s čedalje večjo vnemo, lahko s prezira njeni taksira te »Narodove« oslarije.
+ Izvestnl smrkolini v Ljubljani zopet hujskajo zoper veteranska društva in hočejo posameznike terorizirati, da bi jim ne pristopali. To pa je že od sile! Kaj pa so komu veteranska društva na poti? Veteranska organizacija je ena najbolj čestitljevih in najstarejših in popolnoma brez vsakega blagega čustva mora biti človek, ki bevska na može, ki se z veseljem spominjajo svojih junaških let. ko so trpeli in kri prelivali na bojnih poljih za moč tiste Avstrije, ki dobro redi in hrani tiste neizkušene mladiče, ki napadajo vsako palriotično ustanovo, misleč, da so si s tem že zaslužili lovorov venec na svojo zeljnato glavo. Veteranska društva so tudi humanitarna in se morejo ponašati z bolniško podporo kakor malokatera druga, zraven-tega pa ohranjajo avstrijskega domoljubnega in vojaškega duha, ki je seveda nerazumljiv za tiste zelenčke, ki vidijo svoj vzor v državah, koder je ne-disciplirana armada gnjezdišče zarot, anarhije in stalne korupcije. Pametni možje se seveda od teli neprekuhanili mladičev, katerim se še svinčnika v roko ne sme zaupati, ne bodo dali ustrahovati. Veteranska organizacija bo še dolgo cvetela, ko bo puhla ireden-tovska zelenjava že davnej pozebla.
-j- Ovržeua sodba novomeškega okrožnega sodišča. Kakšen hrup je vladal v liberalnem taboru, ko je bil obsojen v Novem mestu župnik Oblak! »Narod« je prinesel dolg članek, poln psovanja na eni strani in proslave sodišča na drugi strani. Tam, kjer je predsednik sodnega dvora Mazzelletu v sodni dvorani roko stiskal in mu čestital k njegovi poštenosti, tam je bil duhovnik obsojen. Kaka glorija! No, te glorije je konec. Kasacijski dvor je sodbo novomeškega okrožnega sodišča razveljavil. Posebno pomenljivo je pa to, da. se ne odredi novo postopanje, ampak da je kasacijski dvor obsojenca sam popolnoma oprostil. Zdaj bi bilo dobro ponatisniti, kaj je »Narod« svoj čas pisal, da se razvidi umazanost vse te gonje in njen izvori
+ Vsesokolska slavnost v Gaberju pri Celju je bila, kakor je jasno raz-videti iz poročil slovenskih liberalnih listov, kaj žalostna. Vsi so stali pod vtisom, da ni za Slovence častno, če ne smejo aranžirati zleta v Celju, koder so se svojčas že zbirale cele slovanske narodne armade. Pri banketu v Gaberju so se pa sokolskim veljakom zato tembolj odvezale duše in starosta slovenske sokolske zveze, dr. Oražen, je dejal v svojem kipečem narodnem navdušenju, da »Sokol ni boječa ptica; danes mu je vlada z bodali zaprla pot v mesto (čeprav je pri vladi interveniral sam hofrat dr. Ploj), a vrnil se bode in vrnil se bode tolikokrat, da si osvoji to nemško ghjezdo!« Tako se jo uslil
Oražen, a dr. Kukovec ga je takoj pobil. rekoč: »Gospoda! dokler ne bode na Slovenskem trdne in močne skupne politične organizacije, ki bode imela braniti napredna društva, dotlej tudi sokolstvo ne bode doseglo nobenih uspehov. Lepe nade, da bodemo v malo letih tudi v Celju doživeli Slovencem ugodne razmere, bodo ostale, kakor se jaz bojim, še dolgo prazne sanje!« Kaj je nato rekel Oražen? Starosta sokolske zveze je obljubil, da bo s svojimi sokoli tako dolgo letal v Celje, da ga v kratkem zasede, dr. Kukovec pa izjavlja, da so to prazne sanje in da sokoli ne bodo u tvarili Slovencem boljših razmer. Seveda ne, ko so postali iz skupne nepolitične organizacije privesek liberalne stranke, za kar jih danes usoda tako zelo tepe, da se danes niti v Celju ne smejo več pokazati!
+ Jugoslovanski krematorij. »Narodni Dnevnik« poroča, da je vlada shod sekcije »Svobodne misli« v svrho ustanovitve »jugoslovanskega krema-torija« prepovedala. S krematorijem imajo naši svobodomisleci že tolike smole, da bi zadostovala, da z njo lahke že zdaj zažgo ostanke vseli svojih pristašev.
Otvoritev nov. mostu na Brodu pod šmarno goro. Težko pričakovani most na Brodu pod Šmar. goro se bode izročil javnemu prometu dne 18. t. m. povodom SOletnice Njegovega Veličanstva presvit. cesarja Franca Jožefa I
V	spomin otvoritve priredi prostovoljno gasilno društvo Vižmarje v nede« ljo dne 21. t. m. ob i. uri popoldne vrt-no veselico v gostilni g. Jos. Bitencu na Brodu s sledečim sporedom: Od .1 do 4. ure sprejem došlili gostov, ob 4 uri začetek ljudske veselice, pri kateri sodeluje pevski zbor iz Št. Vida. Na sporedu je še šaljiva pošta, srečolov. godba in druge mikavnosti. Če bo ugodno vreme, splava tudi najnovejši zra. koplov. — Veselica se vrši ob vsakem vremenu. — Vstop prost. V mraku bode novi most krasno električno razsvetljen, kakor tudi veselični prostor. Električno moč in razsvetljavo bodt dal g. Ignacij Češenj, posestnik na Brodu iz lastne ravnokar dovršent elektrarne tik mostu. Čast možu, ki jt iz lastnega nagiba dovršil tako veleko-ristno napravo. Gasilno društvo pa vabi že danes slavno občinstvo in društva na to vrtno veselico, na kateri bo mnogo izvrstne zabave.
-f- češki gasilci v Postojni. Včeraj ob pol 9. uri se je pripeljalo nad tisoč gasilcev v Postojno. Na kolodvoru jih je pričakala deputacija z županom na čelu, mestna godba in domače gasilne društvo z zastavo. Po kratkem pozdravu so si izletniki ogledali postojnsko jamo in je kar niso mogli prehvaliti Čuden vtis so pa nanje napravili jamski samonemški napisi, kol pri briljan-tu, potem drugi napisi, kjer se nemščina šopiri na prvem mestu. Če je žc nemščina radi tujcev potrebna, pa naj se postavi na drugo mesto. Po obedu so se Čehi odpeljali v Trst ob pol 2. uri. od tam si še ogledajo Menetke in Bled nakar se odpeljejo domov.
—	Vožnja okolu sveta. London 14 avgusta: Čez Bruselj in Ostende dospel včeraj v London. Razstava v Bruslju im ares svetovni značaj, zato dohaja toliko tujcev. Samo cene za stanovanja so visoke, najmanj 6 frankov na dan. Iz Ostende smo se vozili z belgijskim parnikom tri ure v Dover. Prijetna vožnja brez viharja. Človek se pc neznosnem ropotanju v železniškem vozu prijetno odpočije na morju. London nas je pozdravil z običajno meglo ki jc iz nje še pršil droben dež. Velikanska katoliška katedrala, po stenah obložena z marmorjem. Glede stavb jt London mnogo pred Parizom in Dunajem. Tu jc vse veliko, ali celo ogromno nič majhnega. — Pozdrav! J. Lavtižar
—	Umrln je dne 15. t. m. v Gorici gospa Emilija Golja v starosti 67 let. Njen sin, Anton, je uradnik pri deželnem odboru.
—	Slovenec umorjen v Ameriki.
V	Frontenacu, državi Kansas v Ameriki je šel Jakob Podbevšek dne 23. julija v Breezy Hill, Kansas, na neko veselico, od kjer se ni več vrnil. Poizvedovanje za njim je bilo brezuspešno in 25. julija so ga našli na Breezy Ilill v rovu štev. 6 mrtvega. Preiskava je dognala, da je bil rajnki napaden z nožem in s prerezanim oprsjem vržen v rov Kdo ga je bil napadel in zakaj, je do danes še tajno, toda roki pravice no ,sme oditi. Omenjeni rojak je tri i stat 27 let. Rojen je bil v Št. Ožbaltu na Kranjskem in njegovo zadnje bivanje pri Mariji Devici na Boki na Štajerskem, kjer zapušča žalujočo ženo s tre. .mi otročički.
—	Slovenka ponesrečila v Ameriki. Iz Adridge, Mont., v Ameriki se poroča: Dne 12. julija je gospa Marija Sturgel, doma iz vasi Lučc pri Ljub
nem na Spodnjem Štajerskeim hotela' ugasniti petrolejsko svetilke*. Goreči petrolej se je zlil po njeni obleki. Ne-srečnici je prihitei ua pomoč soprog, kateremu pa ni bilo mogoče, jo rešiti, temveč se je še on nevarno opekel na rokah, tako, da ne bode kmalu okreval. Prinesli so jo v tukajšnjo bolnišnico, opečeno po vsem životu, kjer je drugi lian zjutraj ob dveh po gffoznih bolečinah izdihnila svojo dušo. Rajnka zapušča tukaj svojega soproga 'in pa tri nedorasle otročiče.	v i
—	Jesensko zagrebško razstavo, takozvani »Zagrebački zborv<, je 15. t. m., torej na dan otvoritve, posetilo 10 tisoč ljudi.	,
—	V Krki je utonila v ponedeljek dne 15. t. m. okolu pol 6. ure popoldne Matilda Kastelic iz Irče vasi (fara Šmi-hel). Služila je za natakaric» pri g. Kondi v Kandiji. Nekam preveč vesela se je šla vozit po čolnu z dvema zidarjema Goričanoma, a ker je bil! čoln za tri osebe prelahek, se je par metrov od sredine roko proti levemu briegu prevrnil, ravno nasproti gostilne g. župana Zurca. Zidarja znata plavati in sta so rešila, Matilda Kastelic pa "je kmalu zginila na dno. Na pomoč ji je prihitelo mnogo čolnov, priveslalo je tudi s kopališča nekaj ljudij, ki so se ravno kopali; eden od teh se je spustil par-krat na dno, je našel ponesrečenko in jo dvignil v čoln. Dr. Defranoeschi, ki je bil tudi sam s čolnom na. Krki in iskal utopljenko, jo je skušal spraviti k življenju, a bilo je že prepozno.
Ljubljanske novice.
lj Naši stekli liberalci. Minule praznike sta bili v Ljubljani gasilska slav-nost in pa slovanski gospodarski kongres. Deželni glavar dvorni svetnik pl. Šuklje je osebno počastil slovansko gasilstvo pred deželnim dvorcem oh de-fileju. Zdaj pa liberalci v svojih listih kakor stekli volkovi psujejo našo stranko, češ, da se ni udeležila gasilskih slavnostnih zborovanj. Mi zelo simpatiziramo s slovanskim gasilstvom. Liberalci naj pa vedo, da naša stranka, ki je najmočnejša slovenska stranka, ne bo nikdar privesek onemogle, zdaj že razdjane, nedisciplinirane slovenske liberalne stranke. Simpatično smo pozdravili gasilsko slavljc. Tudi naši pristaši so okrasili svoje hiše z zastavami, kljub temu, da smo zelo dobro vedeli, kako bodo tiščali v ospredje ob tej slavnosti tisti veliki svobodomiselni Slovani, ki danes pošiljajo brzojavke avstrijskemu cesarju, a ki so včeraj romali v St. Pcterburg, tisti ki so pred leti videli vse svoje vzore v Rusiji, katerih imena se pa še morebiti za-blišče na kaki pogodbi z Nemci. Taki šviga-švaga čez dva praga ljudje nas ne bodo učili slovanskega domoljubja, nas, ki smo boljši Slovenci in boljši Slovani, kakor takozvani zakupni slovensko - rusko - srbsko - avstrijsko in pojutrišnjem morebiti že culukafrski ljudje. Prav so imeli naši poklicani zastopniki, da so postopali tako, kakor so postopali, četudi zdaj lajajo stekli liberalci. Sicer bi pa lahko liberalci pisali druge zanimivosti, ki bi jih mi gotovo ne bili omenjali, če bi dali liberalci mir. Ali res mislite, da ne vemo, kako zlomkovo slabo ste skrbeli za tudi nam ljube in mile slovansko goste? Dobro vemo, da so morali vlačiti slovanski gostjo sami po Ljubljani prtljago v tista beraška stanišča, kjer so morali spati na golili slamnicah brez rjuh in brez podzglavnikov. Gasilcc gosto so pa v Ljubljani tako nesramno odirali po različnih liberalnih gostilnah in hotelih, da so Cehi glasno protestirali proti tolikem lumparstvu! Kako je rinil v ospredje Ivan Hribar, ki je gotovo najboljši gasilec, kar jih nosi zemlja! No vemo, če zna prijeti v roko gasilno cev, tožko, da bi znal splezati na Ma-girus lestvo, no, zato, ker jo tako dobro izvežban gasilec, je vodil slavnostno zborovanje v »Mestnem domu«. In Pope! Ta sc je tudi postavil na svojem konju in s svojim kričanjem in s svojimi novimi ostrogami ter s svojimi popolnoma napačnimi komandi! »Roke v oboki« Vse sc je smejalo in šepetalo, ko jo kričal nad slovanskimi gosti: »Pepe misli, da ima svoje hlapce pred seboj!« To in še marsikaj bi bili zamolčali, čo bi bili liberalci pametni, a ker niso mogli držati jezika za zobmi, tudi nam ni potrebno, da molčimo. Ne tni, ampak liberalci sami so krivi, da pričnemo podajati tudi črno sliko dni ljubljanskega slovanskega gasilskega slavija. Liberalci in no mi bodo povzročili, čo
pričnemo delati na to, da se loči sio-vensko gasilstvo, ker končno znamo tudi mi izgubiti potrpežljivost in pričnemo delati proti neki gotovi zvozi, v katere načelstvu ni niti enega našega, somišljenika. Slovensko gasilstvo jo gotovo človekoljubna naprava, ampak če se pod njo skrivata nam dobro znana strankarska liberalna nestrpnost in vihtenjc kadilnic pred liberalnim ma-likovalstvom, bo potrebno prevreči liberalne malikc v dobro slovenskemu gasilstvu, ki zdaj žal no napreduje, ampak nazaduje in celo vsled mali-komanije gotovih ljudi le vegitira gotovo no v dobro gasilstvu.
lj Jeza tare liberalce, ker se naša stranka ni udeležila slovanskega gospodarskega kongresa. Zakaj li? Saj so sami izpletkarili, da nam ni bilo mogoče priti na shod. Naj se vesele in ra-dujejo v svojih sanjah, v katerih smatrajo, da so le oni, slovenski liberalci, Slovenci. »Narod« pravi, da je slovanske goste bolelo, ker naših reprezen-tantov ni bilo na tiste bankete in zborovanja, kjer so imeli glavno besedo taki govorniški velikani, kakor n. pr. Bol-čev Pepe in Novak, katerih govorniško reko je moral omejevati nekje celo dr. Tavčar sam. Zlasti Pepe je govoril veliko in »zmiri glih«, kakor pravijo tisti Ljubljančani, ki so prenesli vse Pepc-tove »guvernance«. So čudni ljudje, naši liberalci. Če se mi udeležimo kakoga slavlja, gledajo, da nas toliko časa zba-dajo, da nam udeležbo onemogočijo, in ko jim ustrežemo, jim pa zopet ni prav. Liberalci naj si lepo zapomnijo, da jim mi, najmočnejša slovenska politična in najjačja slovenska gospodarska organizacija, ne bomo delali štafaže. Tistih nekdanjih časov danes ni več in se tudi nikdar več ne vrnejo. Domišljavost reprezentance slov. liberalni strančici radi prepustimo. Slovanski gostje so prebistroumni, da bi ne vedeli, da slovensko ljudstvo politično in gospodarsko ni organizirano v liberalni slovenski razdrti strančici, marveč v taboru mogočne Vseslov. Ljudske Stranke!
lj Naše uredništvo je obiskal danes č. g. F. S. Šušteršič, urednik »Ame-rikanskega Slovenca«, ki se je prišel v svojo domovino zdravit.
lj Povodom 80. rojstnega dne Njegovega Veličanstva cesarja ostanejo zaprte za stranke dne 18. avgusta 1910 popoludne blagajne tukajšnje podružnice c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt.
lj Vincencijeva družba. Slavnostna seja konference sv. Nikolaja Vincenci-jeve družbe dne 16. t. m. pod predsedstvom svojega predsednika g. Janeza Nen. Roger-ja star., se je vršila tako-le: Z običajno društveno molitvijo otvori g. Roger sejo in pozdravi presrčno navzoče delavne ude. Po rešitve nekaterih predlogov in končanem dnevnem redu prične predsednik govoriti o 80-letnici rojstva Njegovega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Josipa I. tako-le: »Kakor jo vsem znano, praznuje naš vzvišeni vladar in ljubljeni cesar dne 18. t. m. redki praznik 80-letnega rojstnega dneva. V vztrajni in brezkončni skrbi dola neomahljivo za blagor vseli narodov svojega mogočnega cesarstva. Tega dneva se bo vsak državljan s hvaležnostjo in s spoštovanjem spominjal jubilarja. Veselje in ponos bo napolnjeval srce vsakega Avstrijca. V molitvah k Rogu, Vsegamogočnemu se bodo vsa srca v hvaležnost zjedinila, da je Bog ljubljenemu cesarju tako visoko starost dočakati dal. — Zgled največjega dobrotnika revežev jo nam bratom Vin-cencijeve družbe, presvetli cesar Franc Josip I. Zatorej mora biti naša sveta dolžnost, ga po možnosti posnemati. Vsogamogočni Bog naj ohrani Nj. Veličanstvo v zdravju do skrajne meje človeškega življenja na srečo in veselje njegovih narodov!« — Pričujoči, ki so stojo poslušali predsednikov govor, so svojo navdušenje očito pokazali s tem, da so jednoglasno sklonili, da. se revežem na slavnostni dan podari jod. Ra-zun toga bo tudi g. predsednik Roger reveže z denarjem in vinom obdaril. Zaslužni ud družhin, lekarnar g. Ga-bricl Pircoli, c. in kr. in papeževi dvorni zalagatelj, jo v spomin slavnostnega d nova podaril 100 kron konferenci za podporo revežev. Potom so je soja z molitvijo za Nj. Veličanstvo končala.
I j Nevarno je obolel voditel j • slovenske radikalne mladine, dr. Žerjav.
lj Veselico motil. Ko so bili v nedeljo v neki gostilni na Dolenjski cesti gostje najboljše volje, jih je začel nek želozostružcc zmerjati z različnimi psovkami. Ko je pa videl, da sc nihče
zanj ne zmeni, je obdolžil nekega gosta. da mu je izlil pivo. Ko je hotel gostilničar napraviti red, se je spustil železostružec vanj in ga podrla na tla. Nato jo pristopil na pomoč tam službujoči stražnik. Tudi njemu sc je silovi-tež uprl in še-le s pomočjo štirih gostov ga jo bilo mogoče naložiti v policijski voz. Pri tem je silovitež bil okoli sebe kakor besen ter stražniku izvil kazalce. Nasilneža so oddali deželnemu sodišču in sc bodo moral zagovarjati zaradi javnega nasilstva.
lj Umrl je danes ponoči ob 1. uri po dolgotrajni bolezni gosp. Peter M e d i č , oskrbnik pokopališča. Obče-znana rodbina Medičeva oskrbuje že nad 60 let ljubljansko pokopališče v popolno zadovoljnost slav. občinstva. Pokojnik jc bil blaga duša, naj počiva v miru!
lj V vlaku okraden. Ko se je ponoči peljal trgovec s prašiči Ivan Perne v vlaJui iz Ljubljane do Zidanega mostu in med vožnjo zaspal, mu je med tem časom nekdo prerezal pri telovniku žep in mu ukradel denarnico, v kateri je imel 1000 kron denarja. Orožništvo je v Zidanem mostu prijelo dva tujca, pri katerih pa ni dobilo ničesar.
lj Aretovan tat. Te dni je dobila ljubljanska policija od orožništva v Tržiču obvestilo, da je bilo dne 9. t. m. med 10. in 11. uro dopoldne v Tržiču ukradena pri mesarju in gostilničarju Franu Perkotu službujoči natakarici Jerici Bogotajevi ukradena natakar-,ska torbica s 700 K ter da jc te tatvine sumljiv nek berač, katerega je orožništvo zasledovalo do Otoč, od tam pa je izginila za njim vsaka sled. Ljubljanska policija je jela na podlagi časnikarskih poročil že preje poizvedovati po nevarnem tatu in prišla na sled 461et-nemu beraču FTorijanu Posavcu iz Kamne gorice pri Radovljici, o katerem jo dobila toliko obtežilnega materiala, da je izvršila v Posavčevem stanovanju v Cerkveni ulici hišno preiskavo. Pri tej so našli več zaznamovanih rjuh, preoblečkov za blazine, moških spodnjih hlač, kakor tudi železen piskerc, v katerem je bila večja vsota denarja, katere provenience Posavec ne more dokazati. Posavec je tajil, da bi bil v kritičnem času v Tržiču, konečno pa to priznal, a tatvino taji. Lc-ta je zelo nevaren tat. Ze leta 1903 je pokradel v hotelu »Luisenbad« na Bledu več predmetov ter odšel čez Koren na Koroško. Pozneje pa je bil leta 1905 zasačen v Bevkah, ko jo ravno v neki hiši izbiral obleko, katero bi bil odnesel, ko bi ga ne bili prijeli ter izročili sodišču. Po-savca, kateri je poskusil že prisilno delavnico, so izročili sodišču.
Telefonska in brzojavna poročila.
HRIBAR SE ZAGOVARJA.
Praga, 17. avgusta. V listu »Union« izjavlja poslanec Hribar, da ni nikak panslavist. Njegova potovanja v Petcr-burg in Moskvo so imela le namen gospodarsko okrepiti avstrijske Slovane.
POSLANEC UDRŽAL O POLOŽAJU.
Praga, 17. avgusta. Poslanec Udr-žal jc na nekem shodu izjavil, da je najnujnejša politična zadeva Slovanov konsolidacija češke delegacije in Slovanske Unije, ki se mora zjediniti na skupnem programu. Potem bo Slovanska Unija nepremagljiva in bo vladi, ki rabi denar, lahko prizadela silne težkoče.
ŠPANIJA IN VATIKAN.
Rim, 17. avgusta. »Osservatore Romano« dementuje vesti, da je Vatikan .nekoga poveril, da se pogaja s 5p n-,sko vlado, da so sklene kak sporazum. Tudi ni res, da jo Vatikan kaj vplival, da sc odpove protestni shod v San Se-bastianu, ker se Sveta Stolica v te demonstracije sploh ni v nobenem ozi-ru nič vmešavala.
Madrid, 17. avgusta. Ministrski predsednik Canalejas odpotuje sredi septembra na Francosko, v Belgijo in Angleško, da konferira z ministri Bri-andom in Asquithom. Mož očito kaže, da je od francoskih in angleških lož plačan, zato bo pa tudi — pogorel!
POŽAR V ROGATCU.
Rogatec-Slatina, 17. avgusta. Tu je izbruhnil velik požar, ki je uničil zdraviliški salon in hišo. Gostje so sc rešili. Zdraviliška doba jc prekinjena.
VELESRBSKI ANARHISTI.
Reka, 17. avgusta. Tu so zaprli dva .velesrbska anarhista, Rado Mihajlovi-
ča in Petriča, ki sta nameravala izvr-•Siti bombni atentat na črnogorskega kneza Nikito. Prvi anarhist je bivši srbski častnik, drugi pa dijak.
ŽELEZNIŠKE NESREČE PRI SOU.
JONU.
Pariz, 17. avgusta. Notranji mini. ster je brzojavno naročil prefektu in podprefektu departementa Charente Inférieure, naj zastopata pri žrtvah že-lezniške nesreče pri Soujonu vlado.I Žrtev katastrofe je 53 mrtvecev in 65 ranjencev. Ranjenci so večinoma tež-ko poškodovani, tako, da se dvomi, Čc bodo okrevali.
POŽAR NA BRUSELJSKI SVETOVN RAZSTAVI.
Bruselj, 17. avgusta. Sedaj, ko se je poleglo prvo razburjenje, se more preceniti škodo, ki jo je povzročil po-žar v razstavi. Veliko industrijsko raz stavno poslopje je popolnoma uniče. no, samo dragocenosti in diamanti, ki so bili zaprti v močnih železnih blagaj. nah, so se rešili. V francoskem oddel ku so uničena vsa živila in mnogo dm gih dragocenosti. Paviljon mesta Pon-za je zgorel, vendar se je posrečilo rešiti nekaj dragocenejših predmetov. Od angleškega oddelka je ostalo sama nekaj predmetov, brez posebne vred nosti. Vrednost uničenih umetnin je velika. Samo zgorelo starodavno po-hištvo je bilo vredno 5 milijonov fran|( kov, kot trdijo razstavni uradniki^ Škoda v italijanskem oddelku je večji kot se je mislilo včeraj. Pri rešilnih delih so poškodovali številne umetni-ne. Dva uradnika razstave pogrešajo Iščejo njune ostanke med razvalina mi. Največje izgube imajo mali razstav ljalci z zneski 3000— 5000 frankov. Nih če izmed teh ni bil zavarovan. Vsi ino zemski poslaniki so izrekli v imeni svojih vladarjev sožalje bruseljski vla di. Izostali niso pri tem tudi župan vseh velikih mest. Danes že popravlja jo zgorele predmete v francoskem ii italijanskem oddelku, kjer bodo zope uredili razstavo.
Mnenje gospoda dr. A. N. P a pa s o g 1 o u, vodje sifilitične kliniki bolnišnice »Hamidie«
Solun.
Gospod J. Serravallo
Trst.
Zelo me veseli, da Vam morem Če stitati na Vašem Serravallovem Kina vinu z železom, ki mi je dalo vedno d« brih uspehov pri malokrvnosti in kor. valescenci. Pripisujem ga navadno ve dno.
S o 1 u n, dne 1. junija 1909.
Dr. Papasoglou.

Materam! Mleko v mestih je naj vzlic visoki ceni in policijskemu na zorstvu le jako redko prosto bakteri pač pa je mnogokrat popačeno in pre vsem drugim za dojenčke »ni enakt merilo dovolj. Kaj naj torej mati stor katera iz kakoršnih koli vzrokov n more dojiti sama? Skrbi naj za mlečn hrano, katera ima vse za prospeh ne; noga deteta potrebne sestavine. Te n mnogozahtevne pogoje izpolnjuje ; kmalu 50 let preskušena in starozn na N e s 11e j e v a otroška m o k ker vsebuje povsem bakterij prost polnomastno alpsko mleko v dovolj] množini, tako, da se potrebuje za n prireditev le vode. Ena porcija, zad ščujoča za najmanj 25 južin, dobi »e vsaki lekarni za 1 K 80 vin.
TRZIE CEN Ei.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 17. avgusta.
Pšenica za oktober 1910 .... Pšenica za april 1911 ....
Rž za oktober 1910 .....
Rž za april 1911......
Oves za oktober 1910 .... Koruza za avgust 1910 .... Koruza za september 1910 . . Koruza za maj 1911.....
9 10'
7'
T 5 5' 5-
Meteorologicno poročilo.
Višina n. morjem 306-2«, sred. zraïni tlak 736'Om
D 8	C.9 Op.* zovnnja	Slanic baro-melia v mm	Temperatura po Celtiju	Vetrovi	Nebo
16	9. zveč.	7389	20-6	sl. jzah.	oblaïno
17	7. zjutr. 2. pop.	397 394	18-3 238	brezvetr. p. m.jvzh.	pol obl.
Srednja včerajšnja temp. 20 4", norm. 18 8'-
7 I 7 IKO
707
Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena*
Sc dobi samo pn H. S&JTTHER, Ljubljana, mestni trg
Lastna tovarna ur v Švici.
2018
Tovarniška varstvena znamka „IKO".
7 I IK 70
napoi) pripravno, prism
Dorševo med. ribje olie
steklenica 1 K, večji
pri .Marlll Pomagal*
m. LE1ISTEK
Ljubljana, Resljeua cesta f
zraven cesarja Franc Jožefa jab. mostu
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno, pristno, Cisto in sveže ugod. okusa, lahko prebavljivo. Mala večja 2 K.
Tanno-chinin tinktura za lase,
preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 1 K.
Slovita Melusine ustna in zobna voda ¡zborno proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K,	3499
Zaloga vseh preizkušenih domaČih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat.
HŽ3B5. , i , I .liairH-T-rrssasglinSi'. 1 111315
Dva dijaka
ali dve dijakinji
se pri pošteni družini v Trstu vzame na stanovanje in hrano. Kje, se izve v upravništvu Slo-2205	venca v Ljubljani.	6—1
Sode
Iz belega hrastooega lesa, trpežni, močni
D B
H
M
S5
B. a wi je
al
B M
S JC _ H
"O M O B
t/i
Sode
od finega špirita
vinski sodi
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, moCne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1G00 litrov držeče, na zahtevo tudi 103 do 200 litrov ali manjše po prav solidnih nizki ceni
Iv. 1.
flvg. Tomažii,
Ljubljana, Marije Terezije cesta
t/i
¡5	Ï
CL	M
a	m
B	B
m
N	»
"	£
b	£
Cene
nizke in solidne, fo£na postrežba.
novi
iTlerkur
Peter Majdič
Celje
2334 se priporoča.
D'losipBuh
Vrhnika
ne ordinira od 19. avgusta do 24.
2345
Eiektroradiograf „IDEAL"
hotel „pri Maliču" zraven glavne pošte
SPORED:	2198
Od srede 16. avgusta do petks 18. avgusta.
1. Konske dirke v Mirafioru. 2. Ogledalo tatvine. 3. Nasadi kokosovih orehov v Singapuru. 4. Pustolovščine v dolini zlata. 5. Anton bel in črn. (Komično.) — Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in '/29. uri zvečer. — Samo komične slike! 6. Lepa mlinarica. 7. Trije tatovi. 8. Nezmotljiv trik.
9. Ubegln miza. Vsak torek in petek od 6. do 10. sodeluje slavna Slovenska Filharmonija.
¿enitbena ponudba!
Vdovec brez otrok in lesni trgovec na deželi se želi seznaniti s kako gospodično y starosti 20 do 30 let ter s premoženjem najmanj 3000 \\ bi bila zmožna tudi nekoliko pisave in računstva. Vdove brez otrok niso izključene. £e resne ponudbe naj se z natančnim naslovom in ako mogoče s sliko, pošljejo do konca tega meseca y zaprtem pismu na naslov „Zvestoba" na upravo „Slovenca".!

popolnoma vešč slovenščine in nemškega jezika, z večletno pisarniško prakso in dobrimi spričevali ter lepo pisavo želi nastopiti primerno službo. Ponudbe pod „Uradnik" na upravništvo „Slovenca".	2366
Gospodična išče službe za 2367 i-i
knjigovodkinjo
korespondentinjo, strojepisko ali kontoristlnjo, ki je dovršila enoletni trgovski tečaj prav dobro. Ponudbe sprejema uprava „Slovenca" pod 2367.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
Ka/bo l/. Aosm. zobo-čistil, sred-
Izdelovatelj 6. oSfyoV
Ljubljana, Stritarjeva ulica 7
Razglas.
2357
Kranjski šolski svet občina trg in občina okolica Sv. Jurij ob juž. žel. prodajo potom javne ustmene dražbe staro dekliško in deško šolo, kakor tudi hišo, v kateri je sedaj konsumno društvo.
Izklicna cena za dekliško šolo znaša ......... 5000 K
za deško šolo................. 4500 K
in za hišo, v kateri je konsumno društvo........ 7000 K
pod katero ceno se ne bode prodalo.
Poslopja so v dobrem stanu, stoje v sredini trga Sv. Jurij ob juž. žel. zraven cerkve, zelo pripravna za kako trgovino, obrt, pa tudi za privatna stanovanja.
Ustmena dražba se bode vršila dne 21. avgusta 1910 in sicer za dekliško šolo v novi šoli, soba krajni šolski svet, točno ob pol 9. dopoldne, za deško Šolo in hišo, v katere) je konsumno društvo v občinski pisarni okolice Sv. Jurij ob juž. žel. tudi isti dan točno ob desetih dopoldne.
Kot varščino je položiti za vsako poslopje 1000 K v gotovini, ali v hranilnični knjigi, ostanek kupnine je plačati v teku osmih dni.
Natančneji pogoji se bodo objavili pred dražbo.
Za občino trg Sv. Jurij ob j. ž.,
Franc Pisanec,
župan.
Za občino okolica Sv. Jurij ob
Jožef Ratej, župan.
j. ž.
Za krajni šolski svet
dr. Jos. Povalej,
t. i. načelnik.
Globoke žalosti potrta naznanjam v svojem in v imenu sorodnikov vsem znancem in prijateljem prežalostno vest, da jc moj predobri in nepozabni soprog, oziroma brat, svak in stric, gospod
Peter Medic
danes ob 1. uri zjutraj po dolgotrajni bolezni, previden s tolažili svete vere, v starosti 34 let, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo nepozabnega pokojnika se bode v četrtek dne 18. t. m. ob pol 6. uri popoldne slovesno blagoslovilo in preneslo iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Tomačevo, dne 17. avgusta 1910.
Pavla Medič, roj. Flnžgar, soproga.
E306/10
Dražbeni oklic.
V Belipeči na Gorenjskem se proda dne
24. avgusta 1.1. dopoldne ob pol 11. uri
innaslednje dni na javni dražbi in sicer: manufakturno, galanterijsko, špecerijsko blago in emajlna posoda.
Predmeti ki so prodati na dražbi so cenjeni na 1843 K 69 v, se nahajajo v do brem stanju in se isti lahko vsak čas ogledajo pri upravitelju konkurzne mase g. Simonu Martinschitz v Belipeči ali pa neposredno pred dražbo.
2348 3
C. kr. okrajna sodnija odd. II.
Kranjskagora, dne 11. avgusta 1910.

Hrhiteht in staubenlk
Karol Kolinsky
s
je preselil
2342
tehnično pisarno
o Prečno ulico čtev. 6. i. nadstropje (nasproti mestni kopeli).
Izvršuje načrte in proračune, prejema stavbna vodstva in nadzorstva
IMeso ceneje!
Slavnemu občinstvu se naznanja, da sc bode od torka, to je 16. t. m. naprej
na stojnici gosp. Žana na Vodnikovem trgu
poleg Mahrove hiše
prodajalo meso mlade živine in telet
prednje meso kg po 1 K 12 vin. 2356 zadnje meso kg po 1 K 20 vin.
Priporoča se za obilen obisk
ANA ANŽIČ.
Živina se kolje v tukajšnji mestni klavnici pod nadzorstvom gosp. živinozdravnikov.
Parna opekarna
Josip Lavrenčič v Postojni
priporoča razno opeko, kakor zarezani strešnik I. in II. vrste, strojni strešnik (kavler), strojna korita (žlebake), opeko za tlak in zidno opeko najboljše kakovosti, po nizkih cenah in v poljubni množini.
üüüti limfnim'
2359 10
IZPELJAVA
vseli poslovnih transakcij. - Izdajanje Čehov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa glavna In stranska mesta tu- in inozemstva-
C. KR. PRIYIL. BANČNA IN MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA
* 71/1 CDrTTD / OSREDNJA MENJALNICA: MKiCntUIl^ DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
Pnrlrii7niro- B,den< Ce5ka Kamnlca, CeSka Upa, Brno, Dux. Gablonza, N. Graslltz, Krakov. Litomerice, Moravski 1 UUl U&1UCB. Zumberg, MOdling, Meran, Novi JI6in, Plzen, Praga, Liberoe, Dunajsko Novomesto, Cvitava.
NAKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akci), prioritet, zastavnlc, srečk l.t. d., i. t. d.
Zavarovanje proti iziuDi pri mm sreCH in vredn. papirjev
Prospekte in cenike premij zastonj in tranko.
Vzorci na razpolago!
NOVOSTI MANUFAKTURNEGA BLAGA 1910!
Vzorce pošiljava franko!
X.EXVASI & fiEEKMAN
Ljubljana, Stritarjeva ulica 4.
Sn'no, kamgarn; damsko blago, delen, batlst, zefir, kreton, platno, šiion, gradi, garniture, preproge, zavese, odeje, pleti, šerpe, rute v veifki Izbiri.
SOLIDNE CENE.	s
Kdor zida ali rabi cementne izdelke tvornice cementnih izdelkov
naj zahteva
cene od
m. OIHLAR,
Dnnaisfea cesta št. 67
2330
Naprodaj je: psi hmetskih hiš,
od 14 do nnciilno od 15 do
20.000 k, gosiiine 20.000 k
od teli sta dve ob cesti in ena tik cerkve,
4 manjša posestva
3000 do 4000 K, dve od 1500 do 2500 K. Vodna moč za mlin, :5ago ali za kakšno drugo tovarno z malim posestvom 2800 K. Več se izve pri Jožefu Sušič, p. d. Martine, na Bistrici p. Št Jakob v Rožu, Koroško.	2214 3-1
železnatega vina lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in
kr. dvornega založnika, vsebujejo množino železa, ki jo mora zavžiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medici-niške vrednosti. Polliter-ska stcklenica 2 K.
2161
Sanatori! „mirni dom
sprejema v prvi vrsti bolnike in to moške na živcih bolehajoče, potem alkoholike in od težkih bolezni okrevajoče. V porabi so različne kopeli, kakor: tople, mrzle, solčne in električne kopeli s pridatki in masaža. Zdravilišče je tudi po zimi odprto. Cene so zmerne. Ceniki se dobijo zastonj. Pojasnila daje lastnik in vodja dr. Fran Čeh, pošta Gornja sv. Kungota pri Mariboru.
St. 14.751
Razpis
2318 3
Za zgradbo uodoooda za Gotenico, poiifiCni okraj KcsCeuje na 23.753 S2 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe naj se predlože do
31. augusta 1.1. ob 12. opoldsig
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Gotenico, politični okraj Kočevje."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Ravnotako je izrecno izjaviti, od kje da hoče ponudnik armature dobaviti.
Ponudbi je tudi priložiti seznamek enotnih cen za pri hišnih vpeljavah potrebna dela in dobave.
Razventega je dodati kot vadij še 5 o/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pu-pilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, ponudbeni pripomočki in stavbni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu za znesek 6 K
V Ljubljani, dne 10. avgusta 1910.
se išče za župnišče na deželi. Nastop takoj. Vprašanja na I. Dežman župni uprav. Gojzd, p. Kamnik.	2340 2
v pondeljek 22. avgusta ves
dan svoje posestvo v D. M. Polju št. 19. obstoječe iz 15 njiv (stav-bišča), 7 travnikov, 4 gozdne parcele, 16 oralov zaraščenega hriba v Gostinci, delež gmajne in vso gospodarsko orodje.
2339 (3—1)
Deželni odbor kranjski.
lina „Mol. tli tttrj Ljiiani
se priporoča v izdelavo vsako?rsinih knjigoveških del.
Speci jaiiteta: črtagils poslovnih knjig
za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno.
Vila Epos
Bled-Mlino blizu hotela Petran se vsled smrti posestnika proda dne 27. augusta 1910 ob 3. uri popoldne na licu mesta potom prostovoljne javne dražbe. Pojasnila daje D. Repe, Bled 2336 3
Men Breskvar
stavbni ključar
Ljubljana, Florijanska ulica štev. 9
priporočam sc slavnemu občinstvu, kakor tudi častiti duhovščini za vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor:
ogra e za grobove, križe, obhajllne mize, navadne In žične ograje, vrata.
UMI
kurjavna in pepelna vratca, zapabl dimnikov, strelovodi, zastorl na valjclh Itd. Itd. Priporočam se tudi za vsakovrstna popravila, katera Izvršujem hitro In po r.izklh cenah.	2130
Mar. Juvan.
s
itel Tratnik
..¿lata kaplja"
, Sv. Petra cesta štev. Ti.
s?
v bližini kolodvora.
2072
Lepe zračne sobe. - Priznano fina kubinja. • Izborne pijače. • Hlzke cene. • Lepi restavracijski prostori In povsem na novo urejen
= velik senčnat vrt. =
Vsako sredo pri ugodnem vremenu
VELIK KONCERT!
Uoieliica
vešča slovenskega, nemškega in italijanskega
SM odgoiiieliica
v kako boljšo družino z enim ali dvema otrokoma. Ista je zelo finega in mirnega značaja. Pismene ponudbe naj se pošljejo pod „G. D.u na upravo „Slovenca". 2201
Izvršuje vse : bančne : : posle. :
C. Mayer, Ljubljana, Stritarjeve ulice. —--Banka in menjalnica,-—
Manufaktiirna trgovina na debelo in drobno.
: Zaloga :
vseh vrst sukna, platna ter manu-fakturnega blaga.
3027
Dinamo stroji, elektr. motorji. Naprave za elektr. razsuet-Ijauo in preua janie elektr. sile. Električni obrai vseh vrst. lfeniilatorji. Turbo-generatorji, elektr. železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. ObloCnice in žarnice vseh vrst. 2073
Elektrotehniška delniška
preje Kolben in dr,
Praga-Vysocany
1MB
Vodne turbine vseh sestav, UFrancis, Pelion). Točna, cena in hitra popravila vseh elektr. strojev od drngih tvrdk. vse potrebe za inStaliranie. Odlitki iz Sieraens-Martinove-ga jekla, ameriška knjna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. Za vele-in malo obrt.