PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE WM Smith Lawadala Arn CHICAGO 23. ILL* PETEK. 30. NOVEMBRA (NOV. 30). 1945 H M Yearly ŠTEV.—NUMBER 233 Acceptant» tor mailing «t »p^ial r«t« of posta«« provida« lar ki sacUon 1101. Act of Oct I. 191T, authorised a» Juna i. 191«. Jeklarski delavci se izrekli za oklic Slavke Voditelji avtne unije se sestali z delavskim tajnikom ODŠKODNINA ZA "DIVJE" STAVKE Piltsburgh, Pa« 29. nov.-^Jek- lirski delavci, člani unije Kongresa industrijskih organizacij, so se z ogromno večino izrekli za oklic stavke v vseh središčih jeklarske industrije, da izvoju-jejo zvišanje plače za dva dolarja na dan. VolHve so se vršile v 27 državah, v katerih imajo jeklarske kompanije svoje tovarne. Prva poročila se glase, da je za oklic stavke glasovalo 340,678 delavcev, proti oklicu pa 70,643. V zapadni Pennsylvaniji, največjem središču jeklarske industrije, je 79,718 delavcev glasovalo za oklic stavke, proti pa 19,-465. Poročila iz Ohia, New Yor-ka in Illinoisa kažejo isto razmerje oddanih glasov za oklic stavke. Izid glasovanja ne pomeni, da bo stavka oklicana. Voditelji avtne unije so izjavili, da bodo napeli vse sile, da se mezdno vprašanje reši brez stavke. Volitve je odredil in nadziral federalni delavski odbor. Washington. D. C» 29. nov.— Diskuzije glede končanja stavke proti korporaciji General Motor* se pričele v Washingtonu onferenco je sklical delavski tajnik Sdiwcllenbach. On je naznanil, da bo pozval direktorji korporacije, naj obnove pogajanja z reprezentanti avtne unije Slednja je oklicala stavko zad nji teden, ko je korporacija zavrnila zahtevo glede zvišanja plače za 30 odstotkov. V Washington so dospeli urad niki avtne unije, med temi R. J Thomas, Walter Reuther, George Addcs in Richard Frankensteen Imeli so dolg razgovor s Schwel lenbachom in E. L. Warrenom direktorjem spravnega biroja de lavskega departmenta. Repre zentanti General Motor Corp. se niso udeležili konference. Détroit. Mich., 29. nov.—Fore Motor Co. je predlagala, naj st avtna unija obveže, da bo pla čala odškodnino $5 za vsakegt ¿'lana unije, ki bi se udeleži "divje" stavke. Predlog je izzval senzacijo. Richard T. Léonard, direktor divizije avlne unije, je dejal, di j« predlog neumesten in ne bi hi ga unija sprejela, prepreči "divjih" stavk. Besednik Foro Motor Co. je dejal, da unija lah kontrolira svoje člane in pre-preči "divje" in neavtorizirane itavke Senator vidi nevarnost nove vojne Amerika naj vzdržuje mir z atomsko bombo Waahlngton, D. C.. 29. nov.— Senator Johnson, demokrat iz Colorada, je dejal, da Amerika drvi po poti, ki vodi v vojno z Rusijo. Če ne bo krenila s te poti, je tretja svetovna vojna neizbežna. Johnson je predlagal," naj Amerika vzdržuje mir po vsem svetu z atomsko bombo. Izrekel se je proti razkritju tajnosti produkcije atomske bombe Rusiji ali kateri drugi državi. "Vsa znamenja kažejo, da smo na poti v vojno z Rusijo," je rekel Johnson. "Kombinacija sum-nitenj, blufanja in pomirjeva-nja je pognala Ameriko v vojno z Japonsko. Zdaj skušamo blu-fati Rusijo s konskripcijo dečkov, a se varamo. Rusija ve, da ji pretimo s praznim revolverjem. Pomirjevanje, defetizem n panične akcije gladijo pot katastrofi. Rusija je ogromna in močna. Dna upošteva le moč pri drugih, az sem sem za apropriacijo mi-ijonov dolarjev, ki naj bi omogočila izmenjavo ameriških in :uskih študentov. Rusiji moramo odločilo povedati, da nočemo uii.pedi njene zemlje, toda pou-lariti moramo tudi, da ne bono mirno sprejemali njenih brc. Vli imamo atomske bombe, kar e važno. Poleg bomb imamo tuli letala, ki lahko prelete dalja-o 10,000 milj in vržejo atomske »ombe, kjer koli je treba. Ame-ika lahko z atomskimi bombami >repreči agresivne vojne." Johnson, bivši izolacidnist, je evidiral svoje stališče glede nednarodne organizacije, ki naj >i ščitila in vzdrževala mir po sem svetu. Dejal je, da nalogo e organizacije lahko prevzame Amerika, ker razpolaga z atom-kimi bombami. Dalje je rekel, la je za kooperacijo in prijateljevo z Rusijo, toda pod pogoji, catere mora diktirati Amerika. Produkcija atomskih °°rnb se bo nadaljevala Washington, D. C., 29. nov.— n(Tal V. M. Groves, direktor jjrmadnc.ga oddelka za atomski . je dejal, da se bo pro du»«'ja atomskih bomb v Ame nadaljevala, "dokler ne bo Mla odločitev glede mednarod J' kontrole atomske energije.' Ju J( nastopil pred člani senat eki za vojaške zadeve fi-dn-dnik Truman je nedavno 1 da Amerika ie izdeluje •*'msko bombe za preizkušalne •no f>*Portacija nemških b*f?unceu odložena Stnci, ÍW M, nú y¡ r* h h'»lm. Švedska, 29. nov. t taci ja nemških begun " dobili zavetje na Sved-** b«la začasno odložena '«■ni ataše ruskega posla < dejal, da ruski parnik ' fu popravljen in ne mo-i i*guncev na avoj krv. 1 poslani v cono ru-M'* bilu i pod kontrolo komunistov. - Oblast japonskega cesarja bo omejena Tokio, 29 nov—Člani japonske vlade so se izrekli za omejitev oblasti cesaria Hirohita Premier Kijuro ftldehara je dajal v viftji zbornici, da so zadevni načrti že sestavljeni. Vlada je storila korake glede razpisa splošnih volitev. Unija voznikov odobrila pogodbo Chirago. 29 nov,—Reprezentanti 40,000 voznikov, llanov unije Ameriške delavske federa-icije. ao odobrili pogodbo, katera je bila sklenjena s konipanijam» zadnji teden, Pog«*dba dolina | zvišanj«' plače za 17 centov na uro London. 29. nov. — Zunanji minister Brneet Bevin je izrazil opozicijo Velike | Britanije, da bi Veki Oder in: Neisse tvorili zapadno mejo poljske države, ko je dospel v London Vincent Rzymowski, zunanji minister v poljski vladi v Varšavi. Ta meja je bila začrtana na konferenci med premierjem Stalinom, predsednikom Trumanom in premierjem Attlecjem v Pote-damu, Nemčija. } Bevin je opozoril poljskega ministra na britsko svarilo proti raztegnitvi poljske meje na vzhod na račun sovjetske Rusije 1. 1919 in 1920. Svarilo je bilo iggorirano s tragičnimi posledicami za Poljsko. Bevin je izrazil upanje, da bo vlada v Varšavi upoštevali stališče Velike Britanije glede zapadne meje. Britski zunanji minister ni pojasnil, kakšno zapadno polj sko mejo on smatra za pravično, predlagal pa je rpvlsljo. Poljska naj bi se odpovedala Spodnji Sleziji, da bi z Brealavo vred prišla znotraj Nemčije. Ali je Vslika Britanija za to, da pride Stettln pod Nemčijo, Bevin ni povedsl. Stettln Je zdaj pod poljsko avtoriteto z izjemo luke, kaiero upruvlja "RffslIaT R/vmo*ftr> odgovoril Bevinu, da Poljska, čeprav je njena zapadna meja ruzteg-ujenu do rek Oder in Neisse, 1-ma manj ozemlje kot ga imela pred vojno. Bevin je v razgovoru s poljskim državnikom naglaial, da je Velika Britanija za popolno demokracijo na Poljskem. Ta naj bi garantirala svobodne .volitve. svobodo tiska, govora, zborovanja In druge civilne svoboščine. Rzymowskl je dejal, da se svobodne volitve ne morejo vršiti, dokler ne bodo poljske meje definitlvno določene. Okrog milijon Poljakov ae še nahaja v Nemčiji, ^ina v britski oku-pacljski coni. Repatrlaclja nadaljnjih 1,500,(»00 Poljakov Iz krajev na vzhodni strani Cur-zonove linije fte nI dovršena. Rebelne sile se bližajo Teheranu Priprave za obrambo glavnega mesta Unije bodo branile svoje pravice Opozicija proti preklicu Wagner je-vega zakona Washington. D. Cm 29. nov.— Reprezentanti delavskih unij so na konferenci s predstavniki delodajalcev odločno poudarili, da se ne bodo odpovedali pravici do stavk in da bodo vodili opozlcl-jo proti preklicu Wagnerjevega zakona, ki garantira to pravico. Izjavili so, da so mogočni interesi na delu in da ti pritiskajo na kongres za preklic Wagnerjeve-ga zakona. Njihov namen je po-tisnjenje delavcev v industrijsko suinoat. Preiskava ameriške politike na Kitajskem Reprezentanti unij Kongresa industrijskih, organizacij ao .obdolžili predstavnike unij Ameriške delavske federacije, da so se pridružili industrijcem In podprli kampanjo, katere cilj Je zmanjšanje oblasti federalnega delavskega departmenta. Ogleda, da konferenca, katero je sklical predsednik Truman z namenom, da ustanovi ustroj, ki naj bi preprečil stavke v industrijah, ne bo izpolnila pričakovanj. Glavni problemi Še niso rešeni. Ti se tičejo stavk In od prave jurisdikcijskih sporov. Eric Johnson, predsednik Ameriške trgovske zbornice, je na sestanku s Časnikarji izjavil, da bo kohferenca dosegla vsaj 50 odstotkov namenov. Danes bodo posebni odbori predloilli svoja poročila. Mnenje prevladuje, da bo konferenca zaključena v petek ali soboto. Reprezentanti unij CIO so obdolžili reprezentuntr unij ADF in Johna L. Lewisa, predsedniku rudarske unije UMWA, da so se postavili na stran predstavnikov industrij v dlskuzijah o važnih problemih. Kongresni odsek zavrgel načrt polne uposlenosti Waahington, D. C., 29 nov.— Člani kongresnega odseku so ss-vrgli načrt polne uposlenosti, kateregu je predsednik Truman priporočal v sprejetje. Kongres-nik Menaseo, demokrat is Alaba-me in načelnik odaeka, je izjavil, da bo aestavljen drugi načrt, ki pa ne bo vseboval provizije glede garancije dela. Patton molči glede resignacije Bud Nuuheim, Nemčija, 29. nov. (leneral Oeorge S. Patton, ki Je bil odstavljen kot povelj-inik tretje ameriške urmude, ni hotel komentirati poročil, da bo resigniral in tel v pokoj. On je v urrnadi ž« 41 let. Domače vesti Smrt v starem kralu Kast Palestine, O.—Jacob Istl-nic Je iz Logatca, Slovenija, prejel brzojavno vest, du sta tam umrla brat in sestra leta 1942, nečak, star 26 let. pa je padel pri partizanih. Holenlee E velet h, Minn.—Pri drulinl John Gruden so se ustavile vile rojenico in pustile sinčka, Ker je mama članica, Je tudi društvo 130 SNPJ dobilo novega članu. Čestitke! Is Clevelaada Cleveland.—V Colllnwoodu Je umrl Frank Beck, po domače RuŠovar, star 68 let ln doma Iz Paproč pri Žužemberku, odkoder je prišel v Ameriko pred1 42 leti. Zapušča pet sinov, tri1 hčere ln brata, v starem kraju I pa brata ln sestro. Član je bil KSK J, SDZ, in kotlarske unije ter delničar zadružne sveže.— Pri družini Tony Vrh v WU-loughbyju so se zglasile rojenice in pustile sinčka.—Is armade so bili častno odpuščeni: Martin A. Stergar, v službi tri leta in v vojni na Pacifiku, Burmi in Indiji; Anthony L. Znidarslc, v službi tri leti ln letalski in-strukter v Floridi; Joseph J. Žele, sin pogrebnika Jožeta Že-leta, v službi 33 mesecev; John Pavlek, v «lutbl tri leta. se udeležil Invazije Francije ln se potem boril nà sapadnl fronti do konca; Albert J. Kltnek, v sluft-bi 3.1 mesecev. Rabina obsodili ameriško politiko Apel rta zatirana ljudstva po vsem svetu Taberan. Parslla, 29. nov.-Vlada Je uradno naznanila, da »e rebelne vojaike sile Iz province Azerbaijan na aeveru bližajo Teheranu, perzijski prestolnici. Avtoritete ao storile korake zu obrambo glavnega mesta, Kebeli zahtevajo avtonomijo za provinco A/erbalJan. Vladu Je priznala, da «o rebell zasedli Zenjan, železniško križišče, 170 milj severozapadno od Teherana, Takiatan. Kazvin ln Astaro, pristsniščno mesto ob Kaspi i kam morju Predaednik perzijske vlade Haklml Je imel razgovor * o-pravnikom po*l«>v aovjetukeg« poslaništva v Teheranu. Predmet razgovora nI bil objavljen Provinca AJi«rbaiJan meji na K ust jo, SovjeUke čete m Jo o-k upira le v teku vojne In se še nahajajo tamkaj. Perzijska vlada Je prej na zna ni I a. da m rebeli oborofant t ruskim orožjem Voditelji ri4x*lev ao po zborovanju v Tabri/u. glavnem me stu provinc« Azerbaijan, obja vili deklaracijo, da hočejo a v tonornljo v olvifU perzijske dr Podrtavljenje tinanč» nih zavodov v Franciji Pariz. 29 nov.—Načrt, ki določa podržavljanj« finančnih zavodov In bančnega sistema, je bil predložen narodni skupščini v odobritev. Avtor načrta je finančni minister Kene Pleven. Kaj ae bo zgodilo z a-rnerišfcimi in britakimi bankami, ki operirajo v Franciji, nI znano. Pričakuje se, da bo skupščina odobrila načrt, Papet Pij tolaži Nemce v pismu Rim, 29 nov.-»Papež Pij XII, j« v pismu, katero je naalovil kardinalu Michaelu Faulhaber-ju v Monakovu ln drugim katoliškim škofom na Bavarskem, sku&al potolažiti Nemre, «e glasi naznanilo. Pape* J« izrazil upanje, da bodo Nermi korakali po poti v mir, osnovan na podlagi resnic« in prsvtčnoatl. žav«, da se bodo borili zanjo, zanikali pa ao trditev, da so im popolno oderpltev od Perzije. Mew York, 29. nov.—Konferenca žldovakih rabincev Je ostro obsodila ameriško politiko podpiranja Velike Britanije in Holandije, ki skušata potlačiti gibanje za neodvisnost domačinov v svojih kolonijah s namenom, da jih bosta lahko še nadalje izkoriščali in držali v sužno-sti. "Amerika," pravijo rablncl, "je bila nedavno stavljena kot vodilna zagovornica zatiranih IjudsUrv v Aziji in na Pacifiku, sedaj pa pornagu onim, ki hočejo držati milijone v tlačanstvu in sužnosti." Konferenca j« obsodila vae rasne diskriminacije, Kabinec Ferdinand M laaerman Je dejal, da obaodba ni proteat proti antisemitizmu, temveč apel za zatirana ljudstva po vsem svetu. Hpr«J«to j« bilo poročilo, ki naglaša med drugim, da plemenu na Pacifiku ao še vedno pod kontrolo udmlnistracij, ki ščitijo interese tujih trgovcev In investor jev "Težnje prebivalcev Burm«, Vzhodne Indije, Malajskega polotoke, Korale ln Filipinskih otokov bi morale dobiti podporo pri vseh svobodoljubnih narodih," so Izjavili rablncl. "Borba 400,-000,000 ljudi v Indiji za n«odvla-nst bo uspelna kljub brltskemu terorju, kajti svolioda Je prvi bistveni korak na pot! k enotnosti, brez katere ne morejo biti ncenakoprsvnoati v socialnem sistemu odpravljene Hrce Izrae-i |u je na strani vseli onih, ki se bore za svobodo. Prepr ičani amo, da Je imperialistična doba -politična, ekonomska in kult urna • zaključena. Amerika bi morala pomagati ljudatvom, ki s« bor« /a svobodo in r»e«idvlsnoat, pri reševanju problemov, da bodo , lahko prišla v občestvo samo-vladajočih se narodov " Senatni odsek fro zašli-Šal bivšega poslanika H ur ley ja BYRNES ZAVRNIL OBDOL2ITVE Washington. D. C« 29. nov.— Senatni odsek za zunanje sade-ve bo preiskal obdolžitve generala Patricke J. Hurleyja, kl je resigniral kot ameriški poslanik v Čungkingu, da so nekateri poklicni diplomati v državnem de-partmvntu sabotirali ameriško zunanjo politiko na Kitajskem ln s tem podžigali trenje med centralno vlado generala Kalše-ka ln komunisti. Senator Connally, demokrat lz Texaaa ln načelnik odstka u zunanje zadeve, je nasnanll preiskavo po konferenci i državnim tajnikom Byrnesom. Slednji je zanikal obdolžitve o dvo-obraznl ameriški politiki na Kitajskem. Dejal je, da je politiko sačrtal pokojni predsednik Roosevelt. Amerika Je dosledno podpirala centralno vlado v Čungkingu, obenem pa se Je trudila v prizadevanjih, katerih cilj je bil končanje trenja med to vlado in kitajskimi komunisti. Hurley je dejal, ds Js resigniral, ker poklicni diplomati is-podkopavajo demokracijo na Kitajskem. Na eni strani podpirajo kolonialni imperialltem, nu drugi pa kitajske komuniste In s tem gladijo pot Izbruhu tretje svetovne vojne. Njihov namen je preprečenje enotneatl na Kitajskem. Hurley bo nastopil pred senatnim odsekom sa zunanje zadeve, ko ae bo pričelo zaslišanje o njegovih obdol-Šltvsh. Za poslanika v Čungkingu je Lil Imenovan po Hurleyjevt rt-sanaciji general Oeorge C. M 4ishall, kl je nedavno odstopil kot šef generalnega štaba. On je lm«l dve konferenci s piedsednlkom Trumanom in državnim tajnikom Byrnesom. Marshall bo kmalu odpotoval v Čungking ln prevsel posle ameriškega poslaništva. Truman ln Byrnes sta naznanila, ds ameriška politika na Kitajskem ne bo revidirana zaradi resignacije Hurleyja. Izgleda, da bodo nekateri kon-grosnlkl ln senatorji na podlagi Hurleyjevlh obdolžitev zahtevali odstranitev "komunistov" is državnega departmenta. Kon-gtesnik Curtis, republikanec is Ni hrušk«, je že posval Bryn«aa, naj odatavl vse "komuniste" ln sopotnike komunistov. On Je Imenoval uradnike, ki so po njegovi sodbi komunisti in sopotniki, Med temi so John C. Vincent, direktor urada za zadeve Daljnega vzhoda; Alger Hlaa, ki je bil generalni tajnik konference Združenih narodov v San | Kianeiaeu; Benjamin Gerlg. blv-I ftl uradnik Lig« narodov; John 8 Service, Row«na Romm«l, Krnile Depreaa in Abraham H-,Keller. Slednji je bil pravni svetovalec pomožne organizacije Zdrut«nlh narodov. Hurl«y je n« sestanku s časnikarji po konferenci s Truma-I nom In Bvrneaom primal, da kitajski komunisti niso prežeti • sovjetsko ideologijo. Komunisti so samo po Imenu Dejal j«, da edina razlika med kitaj-»kimi komunisti tn republikanci v Oklahomi, njegovi državi, j« v t«m, da oklahomaki republika ncl ne n trsi jo orožja. Dalje je rekel, da KuaJJa ne podpira kitajskih komunistov, temveč centralno vlado v čungkingu, S kataro Je sklenila prijateljsko pogodbo. PETEK, 30. NOVFMpd * Glasqvi iz naselbin !Z BELE KBAJINE Pltiftburgh, Pa«—Sledeče pismo je prejela Mary Belomarič. Pitsburgh, P»., od svoje sestre Katke Nemanič h Rožakovega pri Metliki. V pismu je jasno povedano, da prihaja relifna pomoč v Jugoslavijo, katero deli Jugoslovanski rdeči križ po potrebi ljudstva. Pismo se glasi dobesedno: "Rožakovo pri Metliki, 29 ept. 1945. Draga Mimi! Naznanjam Ti, da smo dobili Tvoje pismo z dne X. julija t. 1 in Ti odgovarjam sledeče: Hvala Bogu« živi smo, ali drugače je slabo. Oče je mrtvouden na postelji več kot 10 mesecev Leva roka in leva noga sta mrtvi in sploh ne more iz postelje Jože in France sta še zmeraj v vojski. Tone je umrl v internaciji v Italiji, in sicer v bolnišnici v Reki. Tine je pad^l v vojski Metlika je bila požgana od nemških belogardistov. Prišli so iz Hrvatskega k nam čez Vivo-dino in se ustavili v Drašičih. Od Um so hodili ropat po ostalih vaseh. Pri nas m> bili trikrat, ter so vse prevrnili in pobrali, kar je bilo zanje. Kozjana so uatrelili na njegovem dvorišču. V Drašičih je bil ubit Bajuk in njegov zet Matjaž Na Knnačmi j« bil ubit mož Reze Mikoliitec Veliko so požgali >o Drašičih; tam so imeli pošto janko osem dni Imeli so namen iti proti Ljubljani in čez Gorenjsko v Nemčijo, pa so jih partiza- Lg H WOVOiBlA P k«traN fiOfjuTTUU r. Stroj iz Indianapajisp, Ind., je od svojega brata dobila zanimivo pismo in ga nam poslala za priobeitev. *«¡«na tudi izvemo, da so po kapitulaciji Italije v jeseni ^ krajih ustanova/briško reoubliko", ki pa je VTkrstko življenje—v»aj U*o je soditi. Žal, da na U zna-, dek to pismo ne meče dosti luči, toda vest sama na sebi 91 i/p Pismo je tudi drugače vseskozi informativno. Dati-^Kobaridu U*5 in se glaai: ¡^LTosmoVli ve-eMTve-Č2ms. Žal nam je TVoJe JT Upamo, da ko dobiS to dokler niso vedeli, da se že du-Uš, Nato so te odvezali in ko ^ ur..v,------- t si .prišel nazaj k zavesti, vpili -o boš že zdrava. Nič mamo nate—pada!!! Pse so zaganjali r!" cnrpmembi v dru- na^e, da ao te grizli; to brez raz- •Hke na moške ali ženske. Oče je moral gledati nago hčer in ženo In obratno kako so jih pretepali in še huje. Italijani so pokazali svojo faiistovsko civilizacijo v vsej brutalnosti U Xcata so me poslali na prisilno delo na izsušeno ozemlje blizu Ogleja. Obdani smo bili krog in krog z morjem ter zastraženi. Tam sem bil tri tedne. Ker so prišle proti meni še druge obtožbe, so me peljali nazaj v Koroneo, Tsst. Tam aem bil še 4? dni. Ko je propadel fašizem, smo mislili, da nas bodo pustili pod Badoglijevo vlado domov, ali motili smo se. Ker^mo^ili tudi antiitalijani, ker Italijani so bili vsi fašisti, le majhen del je bil drugega mnenja, nas je Badoglijeva vlada, katera se je tudi borila proti zaveznikom, odpeljala v internacijo. Iz Trsta smo se vozili dva dni v železnih, za jetnike napravljenih vozovih, zaprti, vklenjeni, v julijski vročini, brez* hrane. Nisem več upal, da pridem živ na me&tp. Proti koncu vožnje so mi radi premale cirkulacije krvi začele otekati noge, da sem se moral sezuti. Na koncu postaje so me mpgaH odkleniti od drugih (bili smo po 6 skupaj vklenjeni), ker nieem mogel hoditi. Orožnik je javil tenentu, da je eden v vozu, ki ne more hoditi. Tenentov odgovor je bil: "Počakaj, mu bom ie jaz pomagal z bičem." Kq sem to slišal, sem si po rokah pomagal iz voza ter hodil bos po špičastam kar menju, opiraje se na orožnika, še dva km. Tenente je kričal name: "Z banditi si mogel hoditi, . (Konec prihodnjič.) Bomogi m raztrgani otroci... . V uradu Ameriškega odbora za jugoslovansko pomoč v New Yorku si lahko vsakdo ogleda kupček slik, ki predstavljajo gorje in bedo v Jugoslaviji. Morda najbolj stisnejo človeku srce slike, ki kaftejo otroke, o-blečene v razcapane kose nečesa, kar je morda enkrat bilo obleka—noge so jim ali bose ali pa zavite v cunje. Obrazi teh otrok niso veseli in nasmejani, pač pa so prezgodaj postarani in preplašeni'. . . In to so otroci -oaftih ljudi . . . deca našega naroda . . . deca, ki ni nikomur nič zalega storile, pa mora vseeno toliko trpet! Ameriški odbor za jugoslo-vansko pomoč je na delu, da pomaga olajšati bedo in trpljenje teh otrok . . . bedo in trpljenje jugoslovanskega ljudstva sploh. In ameriški Slovenci sodelujejo v tem potom svoje narodne organizacije SANS ter potom postojank Ameriškega odbora samega. Toda vsi še ne sodelujejo, zato pa naj se potrudi, da ( ___ _____ps rojakinjo, T ~ Zmerjali Jj'dp ¡edsTše ni prispevsla za Dorja in Gan- najk ^ to stori tekom letošnje kampanje v novembru (»n deoetnbru. Tudi one naše za m mena so od- skupine ali organizacije, ki do | T najhujši zapor Koro- sedaj še niso bile na delu za zbiranje pomoči, naj se zdramijo in gredo na delo. ir; m,.........m- •■; j Če vzbudi gladna in raztrga- jo Vaši spremembi v azu februarja meseca. Hra-0 nam nosili od doma. Po iz-^anju so nas gnali v kasar-olubin. N» je bilo strašno. Ker so tovariši partizani dnev- »Padali in ker so imeli žrtve ,z8ube, so nas hoteli vojaki kar pobiti. De- otr<>< P> I k- /t 8traie Pit 08 VIT A ni vojni gorje onim, ki so trpeli vsled vojne—sedaj pa je trpljenje nepopisno večje in žrtve še vedno pgdajo, čeprav je sovražnosti konec že nekaj mesecev. "Vračajo se," pišejo ljudje iz starega kraja, "živi okostnjaki iz taborišč smrti v Nemčiji . . . bolehajo nam otroci, ki so bili ves čas vojne podhranjeni in preganjani s starši vred . .. razsaja jetika in bolezni, ki so nam bile prej nepoznane. Vsega tega, je krivo pomanjkanje najpo-trebneših stvari za vsakdanje življenje. Pomagajte, če morete kaj iz Amerike . . . vsaj do prve žetve ... do časa, ko bodo naše tovarne popravljene ... ko bomo mogli dobiti surovega materiala za izdelavo potrebščin . . Tej prošnji se moramo odzvati vsi brez izjeme. Stopite do sosedov in znancev v svojih naselbinah in jim povejte, kako trpi narod doma, pa bodo radi dali kaj obleke, obuvala, orodja, mila, itd., da odpomorejo zavezniškemu narodu. Prebrskajte svoje shrambe za obleko in izročite, kar ne potrebujete več za ljudstvo doma v starem kraju. ali so delavski prihranki jamstvo blagostanja? Napisal senator Claude Pepper Mnogo prvakov podjetništva in industrije in celo gospodarskih strokovnjakov, .ki bi morali biti pač bolje podučeni, nam pridiga danes naslednje: "Ameriški delavci so si prihranili ogromno denarja tekom vojne. Zdaj bodo te svoje velikanske prihranke začeli truiUi in bodo tako ustvarili blagostanje. Nikomur ne bo hudega.M Zategadelj ni potrebno, tako izjavljajo, da ukrenemo kar si bodi v svrho zvišanja plač in mezd, ali za polno zaposlitev. Temeljito se motijo. Stvarnost je drugačna. Poglejmo, kaj govore dejstva o prihrankih delavstva tekom vojne. Meseca avgusta 1945 so znašali prihranki 85% ameriških rodbin, to je, vseh onih, katerih dohodki so izpod $5,000 na leto, le malo več kot |600 na družino. Navzlic zatrjevanju reakcionarnega časpisja pa niao potrošili večine svojega denarja s tem, da so živeli preveč razkošno. Draginja jp požrla dober, del njihovih dehodkov. Mnogo je bilo rodbin, ki so imele še stare dolgove, kot na primer račune zdravnikov—in te dolgove ao odplačale. Kako dolgo bo mogla ena teh rodbin živeti od zneska $600, ako so rodbinski očetje izgubili svoj zaslužek, ali ako se z Izgubo čez-urnega dela resno zmanjšajo njihovi dohodki? ' Draginja je ostala in še vedno raste. Mnogo pa je tudi rodbin, ki nimajo niti teh $600. Tri četrtine vseh prihrankov v skupni rodbini, katerih dohodki so izpod $5,000, so v rokah najvišje skupine, to je tistih, ki imajo najvišje dohodke. Skoro polovica vseh delavcev ima manj kot slsv Belial, 205 Eaal lltk st. Nsw York X N. Y. -ZOJ8A. Francozi jezni na De Gaulla Pišite, ako tako želite, na urad Ameriškega odbora po ' $3W^ihraniiV, a"25%"je de- drug kampanjski material, da j £ w imajo j kot lahko boljše predocite trpljenjei ' , . ' , w ¿..7. . ljudstva v stari domovini ame-l V Birminghamu v Alabami je riškim ljudem. Naslov je: Tha,bll° v, rukah, prebivalcev Amarkcan Commlttea for Yugo-lmanJ ^ prihrankov celo- kupne občine. V neki farmarski občini v Illinoisu je bilo v rokah 50% prebivalcev komaj 19% prihrankov. S takimi vsotami pa ne bo nl-kdo kupoval velikega števila hladilnic, avtomobilov in novih hiš —prav posebno še, ako je bodoč nost negotova, ako ni zanesljive zaposlenosti oziroma socialne za Pariz. — ONA. — Razrešitev ¿¿^ zavarovanja proti neaa francoske ministrske krize je poslenosti—in nobene možnosti, bila pozdravljena z velikim na- ¿a »e izogneš večni grožnji vlao-vdušenjem v časopisju, toda jav- zdravniških računov, nost - mali človek iz naroda — To j da naatopi in šena, vendar v veliki meri razkačena. Čemu smo morali imeti to krizo? se vprašujejo. Ali ni bilo te rešitve prej, predno se je prerekanje začelo? Vaš poročevalec se je prepričal na svoje lastne oči, da je bila javnost tekom dobe krize v velikih skrbeh. Po razgovorih, katere sem imel o tej zadevi s Francozi iz vseh slojev, moram poročati, da je bil narod — to ja, lzvzemši fanatike in disciplinirane privržence političnih strank — pretežno proti stalilču, katero je zavzel de Gaulle, in istota- sam podpre zaposlitev s tem, da ko proti načinu njegovega po stopka. Francozi štejejo med najbolj demokratična ljudstva sveta In so mnenja, da njegovo postopa nje ni bilo demokratično. Tud Francozi, ki so hudi nasprotnik komunistov, izražajo mnenje, ds de Gaulle ni imel pravice reči da n« mor« "zaupali" komuni stom enega treh poglavitnih portfeljev, kajti sam demokra tični princip je zahteval od nj ga, da se ukloni ljudski volji. bi nakupoval velike množine dragih tovarniških izdelkov. Tež-te izkušnje depresije so Še preveč biku v naši nepoaredni preteklosti, da bi se delavci upali jotrošiti svoje malenkostne prihrani«. Bedi lega bedo stiskali svoj denar V večnem strahu, da utonejo nastopiti težki čaai. —lavasaait le alutalao. U bomo imsll sskona. Id mu Me tsposlltav. primarno od* ****ifl!iio aa brospoealnost In prlmerao sevaretvalnino «a sdravje. neamoinoat dela la sta* roat. Nekateri iamed onih, ki so zares bogati, morda 10% našega prebivalstva, so si prihranili to-iko denarja, da ne vedo kam s njim. TI utegnejo ustvariti nekaj blagostanja tam, Kjer je tudi sedaj že dovolj dolarjev. Toda izkušnje so .nas naučile, da morajo prav val plačati račune solnega gospodarstva, čim je nekje večji del prebivalstva nezaposlen, siromašen ali prisiljen, da ftivi v negotovosti. Depresije se nalesljive. Brecobzirne so na" pram osebam—kot smrt. Ako hočemo blagostanje, moramo Imeti politiko polno zaposlitve z visokimi mezdami in [ledatt, da nam ta polltiks uspe, Resno svišanje pla£ in mezd je potrebno, In sicer takoj, Splošen »rogram socialne vernosti ln sdravje pa mora jamčiti vsakomur najboljše nego za oeno, ki ne sme biti previsoka. Dokler ta politika ne bo uvedena v Ameri-(1, ameriški delavci ne bodo mogli potrošiti svojih prihrankov. Radi tega pa njihovi prihranki ne morejo ustvariti splošnega blagostanja. V Rimu le demonatrUalo okrog 100.000 Uudi proti odlaganju aplofcük volltav. Med protestnlkl so bUl člani vaeh politUalk strank. Slika kaša prlsor ,1s demonstracij. Vesti iz nave, prerojene Slovenije in Jugoslavije Glasovi iz naselbin s ' 'TlL Df" ne sodelujejo, zst« > T Tf11 Pntl 1C vsskdo izmed na. 'DisKat, govoriti sem mo- nridobi roiaka ali "«ven stra*p ZmTi.iJ pn®°bl . * iz Tolmina peljali v nčutje Z J. /,(rdr? (bu4- med tujimi ljudmi, tedaj je sko-Ifch d U J,h nMd€U ro nemogoče verjeti, da bi osta-» v,n V' Jf prilI° bUto lo mrzlo srce rojska ali rojakinj 11 nohte s prstov, nje ki se zaveda revščine, ki •r * n Prii»g«ll brado, tepe naše junaške ljudi to zimo »iLT nH}huf~' te pri-'T. da. to zimo. ko je sovraž-k Uom pritrienim nik odnesel svoj krult 1 «ftut ,ir Vlnak vPregnili škorenj z njihove zemlje, s pu-^f ' mizo ter na drugi stil pa je za seboj opustošenje. /:' "I' za obroče k kskršnega nsrod prej ni nikoli m t u vazali m šlo, nategnili''Tepli in 'nosno za obroče k kakršnega ti stopili na doživel Prva zima končani vojni —vegmu. lepn Prva zima po Kamor je padlo z u vedno strašna za ljudstvo, ki 12.'' i. Lil a * . .. fur )«• bilo, ko so ]« občutilo bič vojne vihre. ^ J««o cev ns vodov- Mnogi naši ljudje se spominja-t«le rt 111 v usta, jo kako je bilo po prvi svetov- Vač ko S00 sradaMolsklJi dliskor )• protestlrslo prad šolskim odboro« v Los An«. Umi. Celil« proti d^rohtvl. ds bi* rsnl voTorll snanl Ušističml hulskač Oersld L. K. Smith. Stika kaše dijake In dijakinje v akcij L (Nadaljevanja s S. strani) obuvala in obleke, prav tako ne mesti, ker niso imeli nič kleti do ma, ne ftivine ne prašičev, redili pa so kokoši, zajce in koš trune, tako da so imeli vs*J včasih meso. Bedaj Je ie vedno vse odmerjeno na karte, tudi vliga-lice. Dalje piše, da Francka Sala kova pozdravlja svoja dva brala Franceta in Jakoba, če še iWita. Oče ps je umrl; pred leti je žive v Kansssu, potem pa je odšel k hčeri v staro domovino, ln sicer k Alojziji, katara ie vadne ftivi Prav tako pozdravlja Rosika Parkel braU Jožets, če ie ftivi Slišala aem, de Je bil nekje Californiji. Omen Je tudi, de Je bil Tribuščkov sin is Stare Buč ke ujetnik v Nemčiji, toda že dve lati ni nobenega glasu od | nJega. Ko pišem te vrstice, imamo v Indien! ie vedno lepo vreme Delavske razmere pa so take kot drugje. Nekateri ie vedno sta) no delajo, zopet drugI pa so do ma, vendar ps lahko dobi vsak delo, sko hoče delati. Seveda vsako delo ni dobro in čakajo boljšega Tudi moji fantje so do ma. Sicer pa so še mladi In Ne bodo ie še nadelali. Ob tej priliki se morava z možem nsjlepše zahvaliti vsem na* šim prijateljem, ki so nas obiskali v tako velikem številu, ko sva slavila 2&-l«lnico najinega zakonskega življenja, de pos« . bej sa zahvaljujeva mrs. Mary Rodich, ki je pilile Is Milwau-keejs Z njo sva prišli skupaj iz stare domovine pred 2ft leti Torej ie enkrat nejlepfta hvala vsem skupaj. Upem, de mi ne bo kdo zameril, ker se ne motam vsakemu posebej zahvaliti. Ob priliki bova ps vrntls Zdsj vidimo, da živi ie nekaj naših prijateljev MoJ naslov je 720 N Warrnan sva., Indianapolls. Ind Na Martinovo nedeljo smo imeli veselico v Slovenskem do-j mu, in sicer v korist druitvene blagajne Hib Je U»pe udeMba —vsa je o*tvelo In rajalo, Zaključujam in pozdravljsm vsa nafta prijatelj In znane«! Mary Drafan. Knjižic« "Mladi «Ur" Kakor amo ie pisali, je isila v Ljubljani v založbi "Mladinska knjiga" knjižica ''Mladi o-der.M Zbirka vsebuje, lrajie i-gre. Vsekakor Je knjiga poleg nekaterih ilbkoati prvi in naj-vidnejil pojav na tem poprišču našega mladinskega čtiva. Mladinska knjižica "Mladi o-der" bo koristila pri nastopih naših mladih, posebno ker je čutiti pomanjkanje dobre in časom primerne snovi.—Prva igrica v zbirki je "Zaplenjena puška." V njej France Kosmač v verzih opisuje zgodbico skupine pionirjev, ki so spečemu nemškemu vojaku izmaknili puško.—F. S. Flnžgsr v igri "Vedel" opisuje otroke, ki so šli k vedeiu, ki naj bi jim pokazal pot do zlata. To Jim Vedež tudi pokaže. Uredo kopat, a izkopljejo šolsko torbico in Vedež Jim pravi: "tam notri Je zapisana pot do zisla.M— Tretji igrokaz je Ribičičev "Kralj Matjaž in črni gavranl.M Kralj Matjaž vidi prerojene in osvobojenje dotnpvlne, zate pra vi; "Končano je moje poslanstvo, nič več ml ne bo treba iz-dirsti meča, kajti domovina je enotna, budna in pripravljena." —Četrta kratka sborna igrica Je "Begunček"—delo Vide Brest.- V daljii igri J. Ribičiča "Me-zinček" nastopajo otroci stariev, katere ao postrelall fašisti. Otroci so s svojo bistroumnostjo pregnali Is svojags doma izdajsl-skega oskrbnika,—Zadnji igrokaz v zbirki je Koamačev "Pojdimo se partizsne.H RAZSTAVA SLIK IZ BORB MAKEDONSKEGA NARODA V Skopi ju so otvorili razstavo slik iz borb makedonskega naroda. Prvi del razstsve prikazuje borbene nspore Makedoncev po letu I (MM ps do faiistične okupacije, DrugI del Je posveten narodno osvobodilni borbi od lota 1941. dalje. ODLOMEK S POHODA Peiev Leva* (V poletju 1944) V vsšsr paleta! »lopa mlada lets. šss poli* *'• vtftev* In isatins. t« mejak ob petek ket prejšnja leta pojo asm murni—in aate msllaa Nalahno •sdovnjskl is mrafte ss. Zdaj poomo v aaie ess sa pakllsala la tika pa I A ml frsmo in 1*4 Je naš koraki la Is naprej—do smsfa nam mudi ss V somrsk poglod Jo oistarln uprl. as essl m Iskrijo sa brssnlM . . , POLETNA NOČ Prsne Krllsni* Not. Tsiko, sivo )• no ho j kot setwSswo v dušo tofs in pvUUks no samita. PniM soslo so. vosi. Slišs sdoj so t— »•utjo— In «as polja v SalJ hiti v Mtmw plotu alejo kurjs. Oram Sss brSa ao raaiasa In odmovs od noho«. Bhak vsmvotlU krst lo V v aal )« sala tal ao«. USTANOVITEV KULTURNO PBOSVETNEOA DRUlTVA | V Horovu v Klavonlji J« bilo ustanovljeno kulturno»prosve-tno društvo "Maksim Gorki." Namen društva Je čim uape-šnajše razvijanje kulturnegs življenj* v Borovu. Društvo I-ma namen, sbratl v svojih vrstah vse kulturno prosvetne odseke, ki so bili doslej v glavnem pod upravo raznih sindikalnih . podružnic. KULTURNO UDEJSTVOVA-NJE NA PRIMORSKEM Kulturno udejstvovanje na Primorskem. V Kobaridu so po dvajsetih letih obnovili kulturno druitvo "Llvok," ki ima po kratkem obatoju ie več ko 200 Članov, po večini mladine.-— Prav tako Je v kanalskem okraju obnovljeno druitvo "Zarja." V Nabrežini pa se Je po dvajsetletnem zatiranju slovanske baaede vritl zbor novega nabre-žinskega prosvetnega druitva. Primorsko-koroikl večer v Sarajevu. Slovenako kulturno druitvo "Cankar" je v Sarajevu priredilo manifeatecijski kulturni večer, posvečen naii Primorski ln Koroikl. Slovenska umetniška razstava v Trstu. Razstsva slovenskih sllksrjev Primorcev Je v Trstu vzbudila veliko zanimanje tudi med zavesnlšklmi krogi In italijanskimi umetniki, ki prisnsvs-Jo, da Je kskovost rszstave veliko veČjs, kakor bi il Jo predstavljali. Tekmovanje za najboljše delo narodne umetnosti. V Moskvi se je končalo tekmovanje za najboljše delo ljudske umetnosti. Pripovedovalci in sbirateljl narodnih umetniških del so se udeležili tekmovanja s več ko last tisoč pesmimi in pregovori. MED NAlO MLADINO V vasi Beričevo pri Domžslah je mladina zbrala v zadnjem tednu 1200 kilogramov stsrega železa. Krsnjsks mlsdina je s tovsri-ii ls 7. divizije priredila žalno svečanost na grobu partizanke Milene Korbar—Irene in Jeze Maksa™ Droga Mladenki- Is Mtrsnj pri Kamniku so izkoristile nedeljo, da so ila pomagat pri delu pomoči potrebni družini, ki je žrtvovsla tri sinove v borbi za svobodo. Mladina is okraja Konjice je poslala toplo pozdravno pianu) tržaški mladini. V Mosirju v Hav. dolini ao imeli 20 Julija pionirji lepo prireditev, ki je pritegnila zelo veliko itevllo gledalcev. Mlatlins v Kočevju ima svojo kulturno skupino, kstero so krstili "Matej Bor". V Ilirski Bistrici ns Krasu so si mladenke organizirale delovno četo 25 mladenk, Sedaj čistijo porušeni bivši fašistični dom. katerega hočejo preurediti v Mladinski dom MLADINA CEUSKBOA OKROŽJA V teku akcija ja mladina is okraja Arnarje zbrala že: 10 ton «lokla, 10 ton žalasa in 600 kg starih krp. Mirnima ir okraja Vransko .'MM) kg papirja, is okraja ¿alec pa 50 ton železs, Mlsdina iz okraja Konjice Je ns brata 20 ton teless 2000 kg papirja ln 10 ton stekla, mladine v Klov*»riekih goriesh 40 ton železo, v Celju pe 6 ton železa. —Po Mladini. V Prostati aa dnevna svetovna le delevske vesti. AN lik čl t s le vssk dsn? PROS Hüft* ütik i c. (Nadaljevanje) Sedaj so se oglašale prošnje: 'Tonček, zbriši! Saj nismo ničesar storili!" Zaman! Ko je zabingljal zvonec, Ifi Je naznanjal pričetek poduka, je Tone Pengal končal svoje delo na Ubli ter pripisal: "geschwätzt". Z veliko zavednostjo je odšel na svoj sedež v zadnji klopi. Takrat je vstopil Kapui, vsega-mogočni, siloviti in grozni. Veljal je za vzornega učitelja, ker je bil svojim učencem prototip groze, strahu in trepeta! Ljubljanske matere so strašile ž njegovim imenom otroke, kadar zvečer niso hoteli zaspati. Učenci so vstali in pozdravili: "Hvaljen bodi Jezus Krist!" Nekaj je zamrmrljal kot medved na verigi, gledal v tla ter kazal podobo skrajne neizprosnosti. Na usnjatem obrazu niti ena črta ni govorila o usmiljenju in o ljubezni do malih, ki so mu bili izročeni v odgojo. Na klin v steni je obesil cilinder, nato pa je z otroki zropotal običajno šolsko molitev. Sele potem je slekel dolgopeto svojo suknjo ter jo obesil pod klobuk na steni. Iz malega katedra je vzel veliko črno tobačnico in krajšo, že zelo obrabljeno suknjo in jo slovesno nateknil pred vsem razredom. Istotako slovesno si je nateknil na plešasto glavo malo žametasstp čepico. Nato je počasi odprl tobačnico ter si nasul nos s tobakom. Sele sedaj se je orzl po razredu — temno kot nevihta. — Nato je avtomatično zasukal obraz proti črni deski. Pretreslo ga je. Kar okamenel Je in z odprtimi usti je čepel za ka-tedrčkom, prav kakor bi ne mogel svojim lastnim očem verovati! "Torej tako!" se mu je končno Izvilo iz grla. "Die ganze Schule hat geschwätzt!" Tedaj se je, kakor mu je bilo za take slučaje zabičano, v predzadnji klopi dvignil Anton Pengal. Hinavsko je zaprosil: "Ich bitte für sie!" Zaman! Laže bi se omehčal kamen! 2e je treščila rumena paličica po katedru: "Kapus vam pokaže hudiča!" Planil je med ldopi: 'Ti, ti! Vsak po tri!" Pet jih je določil, ki naj bodo za ves razred kaznovani. Brez preiskave! Kakor vselej, tako tudi danes tistih pet, ki so mu bili najmanj simpatični. Eksekuciju ae je takoj pričela. Melhior Sirek, višjega vzornika namestnik, je začel svoj uradni posel. Priromal je z debelo palico iz svoje klopi ter obstal pred podijem. Obsojenci so morali po vrsti poklekniti ter zavzeti primerno pozicijo. To pa ni bilo tako leh-ko, ker Kapus je neprenehoma vpil: "Premalo je napeto! Premalo je napeto!" Kadar je bila dosežena zaddsti primerna pozicija, je vihtel Sirek palico, da je žvižgaje padala ter vzbujala jok in stok. Pri vsakem udarcu je Kapus vpil: "Premalo tolčeš, Sirek! Saj ne tolčeš po kurjih jajcih, da bi se ti ubila pod palico!" Sirek je pomnoževal svojo moč od palice do palice, in jok in stok sta se krepkeje glasila od udarca do udarca. Ko je dobilo vseh petero svoje pUčilo, je u-čitelj zaklical: "Korle Selan!" V tretji klopi je vstal še precej močan deček, kateremu se je na obrazu kazala nekaka ponos-nost. "Korle Selan," je nadaljeval Kapus, "še od včeraj imaš tri na dobrem! Zazvonilo je, zatorej ni bilo časa, da bi se ti bile odštele. Pa pri-zanesti ae ti ne morejo, in naj ima tvoj oče tudi zidano hišo v Krakovem!" Korle Selan je še precej pogumno prikrev-sal iz klopi. Ne da bi ga bil kdo k temu posebno opomnil, je takoj pokleknil ter se sklonil ob podiju. Kazal je preveč radovoljnosti; to pa je ravno osupnilo šolskega trinoga ter ga budilo k previdnosti. Sklonjeni Selanček je vzdihnil: "Sirek, udari no! 2e bi bil lehko vae trt prestal!" Kapus je z bistrim očesom opazoval dečkovo ozadje. Nato pa je bliskoma pograbil Selana za vrat, a z desnico mu je švignil pod hlačice ter izvlekel od ondot velik kos stare, debele rjuhe. Kapus se je prav satansko zasmejal: "Moja setev se posreči le na njivicah, ki niso pognojene! Ha, ha! Sirek, zdaj pa le!" Sedaj pa zopet Selan ni bil# zadovoljen in nikakor ni hotel upognitl telesa, da bi prišel Sirek do svojega kruha. A učitelj je napravil kratko pravdo: pograbil je fantka, ga z veliko spretnostjo položil čez svoja kolena, iztrgal Sir-ku palico ter švrkal ž njo po SeUnovih napetih hlačicah, da se je kar kadilo. Pri tem udarcev niti štel ni; namesto treh jih je dobil Korle Selan vsaj — deset, kar je bilo spričo njegove upornosti vsekakor pravično! Eksekucija je bila pri kraju! A poduk se še ni pričel. Učitelj, položivši palico predse, vpraša: "Ali ima še kdo kaj'povedati?" Res se dvigne Albin Kanduč, bogatega trgovca sorodnik in zategadelj Kapuaov prvi ljubljenec. Rad je tožaril In tudi danes je zatožil: "Topolščak je kranjsko govoril." Pa je bil zopet ogenj v strehi! Učitelj je kar tulil: "Kranjako, kakor krščenice in perice! Ali že niaem desetkrat prepovedal? Zverina, kdaj si že vendar zapomniš? Hajdfv oslovsko klop, ker si res osel!" Janezek je moral v posmeh razredu odriniti v naj zadnjo klop, ki navadno ni bila zaaedena ter je slovela pod imenom "Eselsbank." Pa tudi sedaj ae poduk še ni pričel. Kapus je iz svoje suknje ob steni izvlekel velik zavitek ter izpregovoril z važnim glasom: "Gospod direktor so na mojo prošnjo dovolili denar za nov jezik. Stari res ni bil več za rabo!" In iz zavitka je počasi izvlekel dolg kos usnja, ki je bil na eni strani z rdečo barvo prevlečen. V tisti dobi je bil ta "jezik" Imenitno odgoje-valno sredstvo. "Radoveden sem," je pristavil Kapus hudobno, "kdo ga bo prvi nosil?" Sedaj se Je šale pričel poduki (Dalje prihodnjič.) ti simbol ljubezni, porodnice vseh velikih dejanj od konca do konca sveta! . . . Tedaj pa se je zgodilo nekaj, da* sva oba zatrepetala. Pod lovčevo nogo se je udri sneg: reak—. Na bukvi pa: štrof-štrof-štrof—. Petelin se je prepeljal. Videla sva samo črno čr to, ki je izginila nad gozdom. Moja napol dvignjena dvocev-ka se je povesila in povesili so ae še bolj lovčevi brki. Tako ga je bilo sram, da je potegnil klobuk jia oči in mi ni pogledal v lice. (Dalje prihodnjič) Razni mali oglati PORTERS 8 AM to 4:30 PM 70c per hour Steady CHICAGO ROTOPRINT CO. 4601 Belmont OPERATORS Single' Needle Machine. Nurses Uniforms and Cotton Dresses, also Marrow and covering machine, and nit cotton cloth. Steady work. ALDRICH & ALDRICH, Inc. 1857 Milwsukee Ave. Črtice in povesti Spisal F. S. Flnšgar (Nadaljevanje) Začela se je tekma, ki tudi staremu lovcu požene kri v lice ln mu iztisne kaplje izpod klobuka. En korak, za košček sekunde prekesen, droben pok, če se ti utare pod nogo suhljad, če trči vejica ob puško—petelin te je začul—po vejah štropot—ln tvoja pot je prazna. Sprva je bil prostor zelo ugoden. Pripravne jase so se od-pirsle iz mrsku in nsma delale cesto. Toda priftli so jarki in kotanje. V njih snega na debelo. Da bi se jih ogibala? Vsak hip je dragocen. Torej naprej, naravnost do clljs, brez ovinkov! Da bi vsaj srcn držal!— Drži.—-Samo ponekod —Drugod m« udira do kolena, Sne^ grozno zahrešči, da zagoma/t po živcih do mozga. Noga—leva— do kolena v »nrgu--dt»sna dvignjena. Petelin premolkne —Pet minut nobenega petja več.— Midva visiva v kotanji. Z desno nogo ae ne smeš upreti, ds na zaškripljc s ran Leva noga rmaguje. fe naju je zaslutil' Vendar . . . Krepko mlaskanje. —Bo. Je že zapel« Hitro nogo is snega!—Na kolena'^Tri krepke sunke—lz kotanje sva, na robu čepiva, kakor okamenc-la upirava pogled v tla. In zopet: "pluk, pluk. pluk?" Na no-g»—pogled kvišku! Zagirdula ava ga. Na iztegnjeni roki stare bukve je »tal—v tem hipu miren kot naslikana Črna ptičja senca na sivo platno gostega mraka. Kakor bi nekaj sumil. Toda midva nisvs trenila z očmi in dihanje je bilo brezslišno. Pa je visoko dvignil nogo in se izpre-hodil po veji s počasnim, tehtnim korakom. Tako stopa kralj. Nato je iztegnil vrat in prisluhnil na levo, na desno, upognil glavo nizko pod vejo in iskal po tleh, pa jo zopet dvignil ter pogledal kvišku in iskal po strmini. Molk. Kdo bi govoril, kadar ima besedo kralj? In vendar on želi govorice. Vznejevoljen potrese bujno perje in »c zamišljen sprehaja po veji. Kje ste, kokoške—ljubice? Ali vaša glava še počiva pod krcljutjo na mehki pernici? Zori se. pa se ne ganete? - Ne slišite, kako ae razlega pesem o ljubezni? Ali—vam je moja pesem prestroga. premoškaV Ha, ve norice, mladcev čakate? Maldcev sladkogolkih?" Petelin je obstal in poslušal s dvignjeno glavo. "Ali morda res golči mladec, dolgovezni pevec"* Neoprezni sladkač*" Jezen je zagrabil s kljunom brsteče popje nad seboj in ga odlomil ter vrgel na tla. "Strem te ln pohodim, da bo krvavelo po mahu, če se drgneš . . In je oprezoval z napetim vratom. Toda krog in krog grobn mir. Jeza je ugasnila, zopet je zaigralo srce, razprostrl je krasoto svoje obleke in zadonela je pesem. "Vsaj še dvajset korakov," aem tiho zaželel, ko sem se z velikansko stopinjo pognal naprej. Petelin je pel zdržema kakor bi se bil zamislil v nov nape v, nama so se pa odsedal naskoki. Se krog tega grma! Samo pet korakov! Potem ... Za grmom sva obstala zopet na snegu. Petelina so zastirale veje. Lovec me je vprašujoče pogledal. O-krenil je samo oči, z glavo n genil. "Ne streljam v negotovost skoz gosto vejevje!" Tako so mu povedale moje oči. Takrat je petelin zopet pre-molknil, obstal—povesil perot priklonil glavo, kakor bi misli teike misli . . . Morda miali 0 ljubezni? O ljubezni, katera dina ga oslepi, da ne vidi smrti, ampak vidi aamo življenja! O tisti ljubezni, ki daruje sebe, da nasiti druge; ki zida iz srag laatne krvi otrokom hiše. K strada, pa ne čuti gladu, ki je peovana, pa ne ališi klevet, ki hodi preko grobov, pa se ne trese pred smrtjo! O tisti edini začetnici vsega velikega, ki lije v dušo moči. da umetniku ne odpade kist, dasi je padlo od zla roke blato na njegovo platno, o tisti mogočni ljubezni, ki sprejme kamen za kruh in kačo sa ribo in vrne za kletev blagoslov. . Pozdravljena kraljeva ptica, TOOL & DIE MAKERS Top Wages Steady Position TOOL CRAFT CORPORATION 3235 West Chicago Ave. Razni mali oglasi APPRENTICES Learn foundry business while being paid; no experience necessary; modern equipment; training includes metallurgy, sand testing schooling, etc. Ferguson & Lange Foundries, 1039 Willow. PLATFORM WORKERS Nights Experience not necessary EDWARD J. MEYERS COMPANY 1014 W. Van Buren Street Telephone Monroe 3202 Prva vknjižbe na posojila sa pre-novljenje in refinanciranje, dobita po zmerni obrestni meri pri: KORUNA SA VIM O k LOAN ASSOCIATION 2832 W. Cemak Bd.. Chicago. Ill Rockwell 0538 GIRLS -for Light Assembly work - Steady positions - Good future. Apply at once BANTHRICO 17 N. Des Plaines St. PETEK, 30. NOV AU POTREBUJETEl $1000 - - $2000 - ■ $301 DA PREPREČITE PRÖDAJO VAŠEGA IMETJJ Pišite aU pa telefonirajte D. L. KRUEGER 111 West Washington Street Central 5225 WOMEN Assembling work - Good wages Ideal working conditions Apply TURNBUCKLES, INC. 650 W. Lake MAID fyr general housework and plain cooking. Stay or go. Own lovely room. Good working conditions and pleasant Some. Personal laundry only. Good Salary. SHELDRAKE 6738 . SPOTTER For women's alteration department. Good pay. Steady work. Pleasant working conditions. 3rd floor employment office. MARSHALL FIELD & CO. Estate-Washington SPOTTER-PRESSER Cleaning and dyeing workroom. Experienced. Good pay. Steady work. Pleasant working conditions. Employment office 3rd floor. MARSHALL FIELD & CO. 8^ate-Washington CAJiDY PACKERS Candy kitchen. No experience necessary. Good pay. Permanent work or full time for Christmas. Employment Office 3rd floor. MARSHALL FIELD & CO. State-Washington BUY ¿ft**«« SEALS WOMEN to 50 yis. For light* clean, assembly work on Lighting Fixtures. ELECTRO MFG. CO. 2032 W. Fulton - HAY. 6350 WOMEN NEEDED for factory manufacturing corrugated article« Steady work. Night bus and bonus system. Group and vacation insurance. Kafeteria in building. Clean, light factory, one of the safest in Chicago. Apply 4500 S. Kolin Ave. or telephone Mr. Wood LATAYETTE 8821 from 8 AM to 5 PM Rami mali oglasi POMAGA HITRO HRBTOBOLU Tukaj J« tisti, moderni način olajlaU navaden hrbto-. bol. JeluMOM'« Back Plasterl Olajto bolečine, otrple, ne-tegnjenoet. Vpliv» prljetaol V vaeh lekarnah. Zahtevajte Jehaeoa a Johneon kakovoet. GIRLS - WOMEN \ tor y .1 * LIGHT. CLEAN FACTORY WORK SITTING IF PREFERRED No experience necessary Parker 1550 DAYTON ST. MOH 4818 Razni mali oglj 5 JANITRESl LOOP OFFICE BUILDI 5:30 AFTERNOON UNION WAGES 141W. Jackson APPLY superintendent! BASEMENT OFFICE: 9 MEN NEEDED for factory manufacturing corrugated articles Steady work. Night bus and bonus system. Group and vacstion insurance. Kafeteria in building. Clean, light factory, one of the safest in Chicago. Apply 4500 S. Kolin Ave. or telephone Mr. Wood LAFAYETTE 8821 from 8 AM to 5 PM GIRLS for LIGHT PACKING IN COFFEE DEPARTMENT STEADY WORK Stewart & Ashby Coffee Co. 845 WASHINGTON BLVD. C I R L S TO PACK DRIED FRui Pleasant working conditii 5 day week Apply 536 W. Erie St. BOYS 6 JANITORS LOOP OFFICE BUILDING 4 PM, OR 6, .7, 8 AM UNION WAGES' 141 W. Jackson Blvd. APPLY SUPERINTENDENT BASEMENT OFFICE: 9 to 4 • AGITIRAJTE ZA PROSVETOt for GENERAL OFFICE WORK AND ERRANDS in large Publication Office , on Michigan Are. 40 Hours per Week » PAID VACATIONS Whitehall 7960 All ate naročeni na dnevnik "Proeveio"? Podpirajte svoj liait ŽENSKE Id ate bile uposlene t Industriji All gledate zs delo? TELEFON KOMPANIJ RABI HIŠNICE (JANITRESSES) Ženske za čiščenje v delih mesta od 5:30 pop. do 12. ure Rabimo tudi POMAGALKE V JEDI Oglasite se v uposlovalnem uradu j za ženske ILLINOIS BEL TELEPHm COMPANY v pritličju 309 W. Washington St CHICAGO Straw Operators — Experienced & Learn FOR BOTH WIDE AND NARROW SWISS BRAIDS - HIGHEST P WORK PRICES - NO LOST TIME - FREE LIFE INSURANCE HOSPITAL BENEFITS - IDEAL WORKING CONDITIONS. LEPMAN BROS. CO. 600 SO. MARSHFIELD SEELEY "a nation of nations" A NEW BOOK BY LOUIS ADAMIC Price $3*0 Also the following books by the same author: My Native Land......t.. 375 From Many Lands....... 3.SO Grandsons..........................2 SO • Laughing in the Jungle. . . 3.00 f i 'j . My America...............375 Native'm Return..................275 Two-Way Passage.......2.50 What9» Your Name?.....2.50 mm-* Order from Proletarec 2301 South Lawndale Avenue Chicago 23, III. drop forge die sinke! STEADY WORK THROUGHOUT THE YEAR Time and Vt over 40 hours APPLY armstrong bros. tool CO. 317 N. FRANCISCO AVENUE 100 BRICKLAYERS NEEDED IMMEDIATELY FOR (j. S. VETERANS HOSPt at Tomah, Wisconsin 54 HOUR WEEK TIME AND A HALF AFTER 40 HOURS GUST K. NEWBERG CONSTRUCTION < Tomah, Wis. Apply in.person or phone to Chicago office State 5140 9 So. Clinton WOMEN WE NEED ■ely" 1 25 WOMEN IMMEDIAT1 for handwork around machines and generalL Assembly work Good working conditions and beginners' rate with Inrr#H in Production CONTINENTAL CAN CO. IN 4633 W. Grand Ave. ' ALBA N > #