Le t J LXXIV., št. 276
Spedlziosje Id Poštnina plaćana v gotovini
Ljubljana, torek 1« šccemfera 1?42-XX1
Cena 50 cent«
a
UHEDMSTVO LN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCULNUEVA ULICA S IZKLJUČNO ZASTUPSTVO za oglase lx Kraljevine Italije tn inozemstva trna ITNIONE PITBBIJCITA ITALiANA S. MILANO
— TELEIFON: 31-22. 31-22. 31-24. 31-25 in 31-26 — Izhaja vsa* dan opoldne — Me se ćd a naročnina 11.— Ur.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: UNIONE PUBBL1CITA ITALIANA S. A., MILANO.
Računi pri poštno čekovnem zavodu: LJubljana Stev. 10-351
^ jista di un'importante
fs&sizione in Ttmlsia
In Cireaašca puntate di mezzi eorazzati nemlci respinie
10 velivoli nemlci abbatttzti
n Qnarrjer Generale delit Forze Armate comunica hi da ta di 30 novembre il segnen-t«  bollettino n 1)1«:
In Cirenaica puntate di reparti eoraz-zati nomiei sono stare respinte.
>;i - ti "i tnnisino eolonne avversarie, sostenntc da mtzzi blindati, venjvano arre. state e perdevano molte camionette.
Un attacco delle fonte dell'Asse lm por-l&to alla conquista di ona importante posi-/    , oni carri armatj anglo-americani
BODO stati eti^t rut ti.
Sono tati presi nltre 200 prigionieri tra eni :»1 offlciali.
M ilgrado sfavorevoli condizioni atmo-sgeriche nostre formazioni di bombardieri banuo Urtensamente battuto trli aerodromi algerinj đ'strufrgendo al suolo 4 apparec-i i e c ntrando attn /zature portuali e de_ j::>>iti vari.
In velivolo 8 s tato abbattoto da eacefa-t ri tedpsehi m i cielo cirerealco.
Aei I brftannici sganciavano nuiucrose Itombe so Tripoli causando Uevi daimi* 21 retorti o 13 feriti tra       abitanti; un appa-
r rcerhio colpito dalla difesa contro-aerra >i e infranto al suolo.
Una nnova incur^onc aittiata rjuosta notte sulla citta di Torino run ha cansato tla n ni rilevanti.
In bombardiere vculva centralo dal!« ai'ti«lierit' preeipitando nei pr«'<si di Niehe-liiio. Altri tre anparecchi nemiri s»>n«> Ečafei abbattut] dura:, te la precedocite meur-sione.
]j* vit t ime drl preo»dente attaero ueroo anunontano complessivainetrte nella popo-lazione civile a 15 morti e 22 feriii.
Ecco i nomi dej Capi equipaggio di oero-silurnnti segnalat i nrllo at^ireo al fonvo-j^lio nelle aotrae algerine citato nel boPet-tiiii) n. 918:
C-apitano Giulio Mariri, Tenente Vezio TtT/.i, Tenente Francesco Hi Brila, Tenente Ferruccio Lo Prieno, Tenente Giuseppe Terrotta, Sottoteueute Carlo Pfister, Sot-tot nente Antoni© Virdis, Sottoteneute Ma tlno Airhner, Sottoteueute Mario Pa-nagini.
asedfea važne postojanke
v Tunisu
V CIrenajski ~dbiti sunki sovražnih oklepnih vozli — 10 sovražnih letal sestreljenih
Glavni stan Italijanskih Oboroženih S'l Je objavil dne 30. novembra nas'ednjc 919. vojno poročno«
V c:rc—..';!.- sq b*p odbiti sunki sovražnih oklopnifa oddelkov.
A* hmiškem sektorju so bile sovražne kolone,    podpirane   od   ok'opnjh sredstev.
le in so izgubile mnogo tovornih avtomobilov.
Napad i ih >il je prinesel zasedbo važnega ne-kaj anglo-ameriškib i k\ pnib voz je bilo unieeiifh. Razen tega bilo ujetih 200 mož. med temi 21 častnikov.
iub neugodnim podnebn;m pril'kam formacije naš h bombnikov močno bi'e a'žirska letališča, unieile na tleh 4 letala t -r sad< vale pristaniške naprave in razna skladišča. V zraku nad Cirenajko so nemški lovci zb li eno letalo.
Britanska leta'a so vr^fa štov;np bombe i u Tripolis trr povzročila lahko škodo; i ied prebivalstvom je bilo 21 mrtvih in 43 ranjenih, eno leta'o. k ga jo zadela protj-! talska obramba, se je zrušilo na zemljo.
N<:\i letalski napad, kj je bil to doc iz-1 ršen na mesto Turin it povzročil /natne škode. In bombnk je bil zadet od topni-ftva ter se je zrušil !>** Nichelfnu Druga tri sovražna letala so b la zbita v teku prejšnjega napada. Žrtve prejšnjega le-taTske$a napada dosegajo skupno med ci--'--;Jn"m prebivalstvom 15 mrtvih in 22 ranjenih.
lirična voditeljev posadk torpednlb letal, o katerih i*- bilo govora pri napadu na kon-\ o j v alžirskih vodah  v poročilu >t. 918,
so naslednja: kapitan CJiugho Marini, poročnik Vezio Ter/.i, poročnik Franesco Di BelTa, poročnik Forru/zio I^o Prieno. poročnik Giuseppe Torretta, podporočnik Car« lo Pfistor, podporočnik Antonio Virdis, podporočnik Martino Eieher in podporočnik >lario Fanagini.
Nova viteza Savofskega reds
Ivim, 30. nov. s. Nj. Vel. Kralj in C«? je na Ducejev predlog1 imenoval za vltes i savojskega r:da letalskega brigr.f.ncrra go-nerala Enrica P-zzia in polkovniku pilota Ran:eria Cup:ria, to pn za izredne zasluge, ki sta si jih oba pridobila v sedanji vojni.
Vladarica na sDlsku pri hrabrih ran|ens!!i
Kim, 30. nov. p. Tudi danes dopoldne je Nj. Vel. Kraljica in Cesaiica napravila dolg obisk v bolniSnicJ Italijanskega Rdečega križa, ki nosi njeno vzvišeno ime. Po po-klenitvi vodilnega in pomožnega osebja se je Kraljica in Cesaiica podala v oddelke, kjer so oficirji in kjer je z vsakim posebej v svoji materinski skrbi spregovorila nekaj besed tolažbe. Vzvišena vladarica je nato obiskala še nekatere izmed dvoran, kjer leže vojaki in kjer se je prav tako prisrčno zadržala v razgovoru s hrabrimi bolniki. Ko se je še poučila o poslovanju raznih služb, je Nj. Vel. Kratica in Cesaiica :-a-pustila bolnišnico ob udanlh izrazih spoštovanja.
^ VMtissenI v Turi
Tajnik Stranke se je p2k!siril žrtvam padlih ter iz~c£;t
Ducejeve pozdrave ranjencem
Turin. nov. s Tajnik Narodne faš:-f-tične stranke je v noči na 30. novembra prispel v Turin v spremstvu podlainika GUF-a nac onalnega svetnika D' Este. Sprejel ga je zvezni tajn:k, ki mu je takoj poročal vse podrobnosti o delu turinskega Fašij-a na korist ponesrečencev zaradi sovražnih letalskih napadov Tajnik Stranke Kksc. Vidusson: je izrazji željo, da b dru-zinam žrtev izročil Ducejevo sožalje. ranjencem pa njegov pozdrav in vzpodbudne besede. Z zadovoljstvom je vzel na znanje vedro odločnost, s katero je turinsko prebivalstvo odgovorilo na divje angleške napade, in je podal nekai navodil g!ede pog'cbitve ob~e/.nega podpornega dela. Med sovražn m letalskim napadom se je tajn?:< Stranke podal na prefekturo, kjer je ugotovil redno poslovanje organov za obrambo mesta in pomoč poškodovancem. Po končanem alarmu se je Vidusson: z zveznim rain'kom in člani obeh d rekto-rijev podal na prizadete kraje, kjer se je osebno zanimal za prvo nujno pomoć.
Danes dopoldne je tajnik Stranke v spremstvu podtajnika GUF-a. prefekta n zveznega tajnika ter drugih zveznih oblast; in h'erarhov izvrši] podroben obisk po me-ftu ter se prepričal o obsežnosti škode, povzročene zaradi sovražnih letalskih napadov. Predvsem se je globoko poklon l padlim, nakar je v mestnih bohviš-nicah izrekel tople Ducejeve pozdrave ranjencem, ki so se tja zatekli. Ogledujoč sj rajonske skupine Stranke na področj h. ki so bila posebno prizadeta, je ugotovil to-variško vzajemnost, s katero Stranka po sveji raz?ežni organjzacji nudi takojšnjo pomoč ponesrečencem. V teku raznih obiskov se je Aldo Vidussoni še prav posebno zadržal v družnah ponesrečencev, za katere je imel polno izrazov simpafj in to'ažbe. Kasneje je tajnik Stranke dospel v mestni okraj N chelino, kjer si je
ogledal ostanke sovražnega ^tfrmotorn< a letala, ki je bilo poneči sestreljeno.1
Popoldne je :mel Eksc. V:dussoni v Ljk-torskeru domu poročilo članom zvezn^— direktorija n turinskega Fašja ter je pohvalil zveznega tajnika in njegove sodelavce za njihoro takojšnjo akevo o korist ponesrečencem. Vidussoni je še posebej poudaril, da je treba v tež k h časih delat z vso odločnostjo in b ti na višini postavljenih nalog. To je lahko izvršiti narodu, kakršen je italjjan?k;. ki :ma na čelu svojega Ben:ta Mussolin:ju. ki je bil n je tipičn; primer italjanrkega herojstva Tajnik Stranke je zaključil svoje poročilo s pozdravom Duceju. ki so se mu navdušeno odzval, vsi navzoči hierarhi.
Italijansko kulturno udej-stvevanje v špan, Maroku
Tetuan, 30. nov. s. Tukajšnji italijanski kulturni zavod je otvoril akademsko i I j s predavanjem Kr. Konzula. O:\or.tve so se udeležili tudi Visoki komisar za Španski Maroko, osebnosti španskega in arabskega kulturnega življenja in veliko število dijakov, vpisanih na tečaje za italijansko literaturo.
Švica slabo reagira na Kršitve sv2je nevtralnosti
Berun, 30. nov. 5. V tukajšnjih političnih krogh ugotavljajo, da švicarske oblasti beležijo stalne krš'tve švicarske nevtralnosti po britanskem 1:tal tvu po tipičnem sistemu navad ih informacij. V ;sTn krogih se vprašujejo, na kaj se bo skrčila Švicar ka nevtralnost, ako bo Anglija sistematično nadaljevala s svojimi krš t vami in ako bo Švica vztrajala pri svojem dosedanjem sitemu golih b:leženj teh kipite v*
$l&e anglo-ameriSke ne rajska irgLpSe
ob aSž rskih obalah
Cd 7. do 25. novembra Je bilo potopljenih 23 sovražnih prevoznih In 10 vojnih ls3Ij, 76 prevoznih in 33 vojnih ladij pa hudo poškodovanih
Junaške akcije
naših bombnikov
Berlin. 30. nov. Dodatno k današnjemu vojnemu poročilu objavlja nemško vrhovno poveljstvo:
Odkar je bilo 15. novembra objavljeno posebno poročilo o ve!]k;h uspehih italijanskega in nemškega letalstva ter italijanske in nemške vojne momarVe proti britansko-ameriškemu invazljskemu bromov ju pr«*tl obalami severne Afrike, so se ti
uspeh; še znatno povečal;
Skupno je bilo v času od 7. do 25. novembra v lukah jn obalnih vodah Severne Al rike potopljenih 23 trgovsk b in trans-nortr^jb ladij s skupno lfi.VOOO br. reg tonami. Nadaljnjih 11 trgovskih in transportnih 'adij s skunno 100.000 br. reg tonam: ie b?Io tako težko poškodovanih, da so bile po vsej. verjetnosti prav tako potopljene. 65 lad'j s skupno 39S.OO0 br. ree f^namj jp bilo poškodovanih, en de1 -^"d n:im; tako te-'ko. da je mogoče računati, da bodo za dalj časa iz'očene.
Izmed vojnih ladij sta bili dv? sovražni nklepnici -n tri nosilke letal poškodovane, med nj;mi ena zcV težko 5 križark un -čenih, 5 rušilcev in ladij za spremljavo
uničenih, 28 križark, rušilcev in drugih ladij za spremljavo pa poškodovanih. Kazen tega so škoro vsakodnevni letalski napadj povzročili v pristaniških napravah severne Afrike velko razdejanje jn vt'M-ke požare, pr; čemer je bilo uničenega mnogo dragocenega oskrbovalnega materiala.
Gre ž z, i mije v sr. Ijču vojnih operacij
Carigrad, 30. nov. s. Poslanec Nati piše v listu rDžumhurietda jo treba resno vpoštevati dejstvo, da sta velesili Osi vestno spoštovali premirje s Francijo, sklenjeno leta 1940. Poslanec Nati podaja naio pregled polcžvja in ugotavlja, da zadobiva Sredozemlje vedno večji pomen v tej vojui in da je sedaj v središču vojnih operacij prav borba za gospodstvo in nadvlado na tem merju. Angleži upoštevajo v vsem svojem pomenu važnost vejne luke v Tou-lonu in to tembolj, ker sta velesili Osi v posesti tudi luke Bizerte, ki je strateški ključ Sredozemlja tudi za zaveznike. Kazen 1 eg 1 gospcdaiita velesili Osi nad vso evropsko obalo Sredozemlja in nad zelo važnimi otoki, kakor sta Kreta in Rodos.
IS1
nvl!I s**
■ara**
Telke teljjorlžhe izgube — Nov vđer v K2lj5iiS5$o stefto
jeni proti britanskim poljskim taboriščem in motoriziranim dam.
Bojna letala mj na czemlju Tunisa bom bard-rrda sovraž:Te ko!t*ne in  jim povzročila snatne izguh«   v tti.kt;u orožju, vosilm in oklopnih sredstvUi.
\' vzhadnem Sredozemlju je nemški lovec na podmornice pod poveljstvom nor j nariškega poručnika Klelna z zaletom po-1 tepil od AnsjU žev prevzeto prejšnjo jjrtki podmornico »Triton,, in njcd posadk«),
Nad Kasedenim sapadnim   ozemljem in nati  Ilnkavskim  prelivom je  bilo Sestrelje nih 7 britanskih '»-tal.
Nemški m>  nadaljevali   svoje po-
dnevne prodore proti južni angleški cbali in so 1 nanehom obstreljevali žch/iuslie naprave.
TimeSenkeva oSenzIva le le lokalna zmedena akcija
Curifriid. 3U. nov. s. L'-*t »Ikilai^«' objav-so sc nadaljevali in je bilo pri tem več ] tja uvodnik o ruski o»fenzrvi na južnovzh« d-
nem dolu bojišča. Pisec poudarja, de bi Ti-
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 30. riov.
Nemško vrhovno poveijništvo je objavilo I dan_s naslednje vojno noročilo:
\   vzhodnem Kavka.ru so se ponovni so-• rr.ž.oi   napadi   zrušili   s   te/.kimi izgubami za sovražnika. Od 27. novembra dalje je . bilo v teli obrambnih iKijih uničenih GO so- | vraž niti  oklopnih   »«»zil. l.o\-sk;i  letala so estrelila 15 sovražnik letal.
\ Ktslmiald stepi so prodrli nemški motorizirani oddelki :iroti sovj tskhn zvezam v zaledju in so unifili skladišča ter razpršene  boja;« oddelke.
Mi d Volgo in Donom so oddelki vojske v ozkem sodelovanja z močnimi letalskimi kilami znova odbili močne okie>piie in pe-hotne napade.
\ Staiiugradu samo krajevno bojno delovanje.
Lastni protinapadi v velikem Donovem lolvii so b!»i uspešni Ketalski napadi proti železniškim napravam ob srednjem Donu
transportnih vlakov težko zadetih.
Na srednjem odseka vzhodne fronte in na ozemlja ob Ilmenskem jezeru s., oib Eopel odbiti vsi sovražni napadi. 133 oklopnih vozil je bilo uničenih.
V Cir naki so nemško-italijanske ^ete cCitnu nj mcgeJ ; odbile sanke sovražnih oklopnih sil. lAtal- ofenzive nc prese-g ski napadi so bih podnevi in ponoči usmer- J akcije.
i ma.'cnko mcTil  razpolagati z drugačnimi ' sredstvi   ako bi se Iv tel -p pusti z nemško vojsko in vojsko njenih zaveznikov, Ja j b'  j:h  prisilil  k  um:ku.  Td\ nih sredatev mogd zbrati in zato pomen to presega okvira lokalno e nit jene
Vj^r c± J.4* <sitf>
fJ--
acmonovih otokih
fe^ vil     vojrAh rezilen h f3 ali p^^Kcd^vanih
tih !2if#j pctepSje3r:iif 6 p^Jkcii-vanlh — S50 letal unKenAt
— 17 psevozi?
Tckse. 30 nov s. I -n uradno poročilo jap-n kega genera^neSa glavnega stana da-ie podrebno^ti o obsegu izgub, ki jih je japonsko bredevje prizadejalo severnoameriška mornare v treh bitkah pr? Sa-Iomanskem otočju. Po novih neo\ržn*h ugotovitvah značio ce'okupne izgube ^e-vemcam-Tlškpga brodovja:
c!-lcpnice: 3 potopljene. 3 poškodovane: netilke Klal: 4 potopljene in 4 poškodovane; krizarke: 30 potop'jenih "n 5 poškodovanih; 3 Iad;e neugčtovljcnega t pa poškodovane: ruš:lc:: 18 ali 19 potopljen h in 12 ali 13 poškodovanih; podmcra*ce: 9 potop'j en.'h in 1 poškodovana. Skupno bi!o terej pc*op,fen h G4 ali 65 edi-^ic ter £Z ali 91 pc;kcdovan;h.
Kazeti tesa jo bilo pc topi jenih 17 prevoznih ladj. 6 pa pcškcdovanlh. Nad 850 s^vernrcn-erllklh letal je b.lo sestrelj"n;li al uničon'h.
Škoda, k,- jo je utrpelo japonsko bro-dovjee. je v primeri 5 temi izgubami ne-
rnutnu: 1 ck/cpnicia potopljena jn 1 poškodovana, 3 nosilke letal poškodovane. 3 kri žarke potopljene in 4 oškodovane, t> rušilcev  potopljenih   :n  3  poškodovani. 1
pedmornca potoljena jn 1 poškodovana.
Ti podatki, ki izhajajo iz povsem zanps-lj:vih ugptovjtev, dajejo približno sliko resnosti poraza Zedinjenih držav Severne Amer.ke.
Podmornice sil trojnega pakta v Ini.jskem oceanu
P:.-!in. 30. nc^'. s. Nfem:ka cficrozna agen cija doznava. d.i se uničevanje sovmžnega
trge-^kc^a brc Jo-vja na iužnoaap^dnem od reku Indijskega oceana vedno bolj ^cća. Na pek: jju pn Mozambiku m na onem med tD kolonijo in -M J i<_> ir^Varjem vedno-br-u nsra "Cj podmosni^ca nevarnost za ang!cia."ko plovbo.
Ottteta?ca testteljne pegedbe v VeS.ki vzhodni Aziji
Nanking, 30. nov. s. V tukajšnji prestolnici, ki je bila vsa okrašena s kitajskimi, japonskimi in mar.džurskimi zastavami b • z največjo slovesnostjo proslavili drugo obletnico podpisa csnovne pogodbe skupne japcnakc-kitajske-manclžui ske izjave. Zunanji minister kitajske narodne vlade je imel ob tej priliki govor, v katerem se je opomni! dogodka. Proslave so se udeležili tudi predstavniki Japonske in Mandžukua ter mnoge druge osebnosti. Predsednik kitajske nacionalne vlade Vangčingvej jo imel nato govor po radiu.
Peking, 30 nov. s. Druga obletnica osnovne pegedbe in skupne kitajsko-japonske-mandžuisKe izjave je bila tudi tu proslavljena z veliko slovesnostjo. Udeležili so se je vsi funkcionarji političnega sveta Severne Kitajske, katerega predsednik je 00-razlcžil pomeil dogodka v navzočnosti poveljnika japonskih oboroženih sil za Severno Kitajsko in mnogih drugi osebnosti.
Tokio, 30. nov. s. Predsednik japonske vlade Tojo je imel ob priliki druge obletnice temeljne pogodbe in skupne japonsko-mandžurske izjave govor po radiu.
Opera<-*isko področje, 30. nov. s. P -lo neč so težk; bombniki dolgega akcijskega radia V zaporednih valovih napadi' številna tetaliSČa v Alžiru. Zadeli so letalska oporišča pri Ma son Banche pri Alžiru, pri Ph ipvilleu. pri mestu Botigij in Boni, Visoki in go?t; stebri d ma ter številni požari So dovolj jasno označevali uspešnost teh akcij, ki so bile izvršene z izredno agresivnostjo naših bombnikov navzlic zelo neugodnim vremenskim razmeram, ki so zelo ovirale izvedbo akcije, zku-ti iskanje cljev in neposredni udar.
Čeprav je bila reakc ja protpetalskih postojank izredno žilava, n; mogla prepre-čt; našim bombnikom, da ne bi dosegli in zadeli določenh ciljev. Na letališju v Boli, ki ga je napadlo več skup"r\ v zaporednih napad h. so bili gotovo uničeni štirje sovražni aparati, med tem ko so bila druga letala zadeta. Vsi bombnk; so se v redu vračal; na svoja izhod ščnn oporišča na našem otoškem bazenu, potem ko so izvršili polet več sto kilometrov v popolni noči in na odprtem morju ter so preleteli tudi viharna področja in so se ponekod merali prebijat  skozi prave nevihte.
Operacijsko področje, 30. nov. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije St tanil. Skup ne naših bombnikov so ponoči napadle važne vojaške dlje v pomembnih krajih v Alžiru. Cilji, ki so bili popolnoma zadeti po številn h bombah ki ,0 bile od-vrž.ne. so utrpel strahovito opustošenje. Ogromrj požari so izbruhnU v velikem obsegu in potrdili u?peh letalskih akcLj. Čeprav je bilo sovražno protiletalsko delovanj silovito ni moglo preprečiti ake .;r n t-i h bcmbn kov. ki so se po izvrš nem po* slanstvu vsi vrnili na svoje oporišče.
Praslava a!ba??Si'e«a praznika v ScSZfi
Sofija, 30. nov. s. 30-letnica albanske neodvisnosti je bila proslavljena tudi v Sofiji in v ostalih večjih si* diftčlh Bolgarije ob sodelovanju tamkajšnjih albanskih kolonij. V veliki niošeii v Scfiji je bil cerkven obred, ki so se ga 110.1 težil] tudi redstav-liki italijanskega poslaništva. .Navzoč jc \A\ tudi bolgarski nu.tti.
V italijanskem dOmU se je potem vrSil I zbor albanske skupnosti pod vod-tvom Ki. poslanika in fašističnih hijciarhij. Posla.ni;: je v kratkem nagovoru spomnil na Stoletne vezi, ki združujejo albanski narod z italijanskim ter je prikazal pomen zgodovinsko obletnice. Tajnik albanskega faitja v Sofiji pa je v svojih izjavah poveličeval ta datum, izjavljajoč hvaležnost albankega naroda do fašistične Italije, ki je Albaniji dala Kosovsko polje. Mladina albanskih fašističnih organizacij je nato zapela italijansko in albansko narodno himno.
Odposlane so bile brzojavke Kr. namestniku in ptedsedniku albanske vlade v T'-tani. Predsednik bolgarske vlade in zunanji minister Filov ter šef dvorne pisarn« , pio<isednik parlamenta *n številne droge bolgarske osebnosti so na italijanskem po-Blaništvu izrazile čestitke ob priliki albanskega narodnega praznika.
Francija ni več
vojaška sila
Stockholm, 28. nov. s. Aflon-BIaclo* -I ise v komentarju o toulonsk: drami, da Je Po prostovoljni potopitv: vel kega dela francoske eskadre jn nov'h ukrepov v kan-celarja Hitlerja Francija prenehala oh-stojati kot vojaška s;la. Vse tako kaže, da so zavezniki delal, račune s pr'tegnit-v jo toulonske eskadre, k naj bj bila v pn-mernem trenutku uš!a ispod nrmskeg-a nadzorstva in odšla proti Oranu. Toda Nemci in Italijani so t>ili boli pr pravljeni in so pravočasno prepreči:;, da b. b 11 zavezniki luliko pograbili te dragocene francoske bojne ladje. Tud; »Allehanda« pi ipeminja, da Francija po vsem, kar se je zgodilo, nI ne voc kakor samo popolnoma zasedena drŽava, k se ne bo več vrnila v vrsto velikih narodov. Vsega tegci bi ne bilo brez čudnega postopanja mno-g'h francoskih generalov in admiralov, k j ni<o hotel-' poslušati Peta na. Zavezniški sen, da b; jim lahko služila francoska mornarica, je bil samo enodnevnega značaju in daleč od le^a.. da bi se bil uresn!^il.
Madrid, 29. nov. s. Usti k^mentn ijo samopotopitev francoske eskadre v Toulo-nu in poudarjajo, da je Frartcja s tem de-jjnsko ostala brez mornarice. Francija jo prenehala biti pomorska sila z zadnjim iz* dajstvom, ki so g^a. storili ljudje, ki niso bili sposobni razumeti nujnosti edinsrtva in discipline ter pravih inteiesov dižave.
Pomanjkanje delovnih sil v Avstraliji
Songna/, 30. rt(A-. s. h dneva v *Ian so večajo težav«. /. delovnimi silami v vsej Avsu.iPji. Mnofle tvornee ne BlOrCJO rcd.'i y poslovati navzlic temu da so »1 pr^Vrbclo žensko Osebje. Po vesteh ki prihajajo ve. Canbcrre so v nekaterih tvornica* nceH irriri za delo celo slepce, da hi tako-, čc-prav le v neznatni meri, tdp.^Oi po> manjkanju delovnih bil.
Stran 5 —— ■ 1111111
»StpVTCNSKl   M A ROD«,   torek. 1. decembra 1942-XXT
gtev. 276
kina ho nastopajoča
lima ?
Ali se lahki zanesemo na napovedi kmetov in drugih peznavalcev vremena, kakšna bo zima?
Ljubljana. 1. decembra.
Izi rdnesa pomena  bi b lo. če bi lahko napovedali vsaj približno, kakšna bo zima.
Napoved: vremena za več- mesecev ali vsaj Za mesec dni. najbrž ne bodo mogoče še tako kmalu. Sele. ko bodo tudi prostrani polarn; kraji preprežcn; s številnim vremen o?l ovni mi postajanv. bodo vremeno-slovci morda lahko napovedoval; vreme za več dni. Dognano je, da veliko prostranstvo severnega polarnega ozemlja zelo vpliva na vreme v Evropi s svojim ogromnim; zalogam? mrzlega zraka. V primer! s površino polarnega ozemlja je drugo evropsko obljudeno ozemlje, kjer je urejena vi emencslovna služba, zelo majhno. Vre-meno-lovne postaje v sami Evropi ne morejo zbrati dovolj zanesljivih podatkov, da hi strokovnjak5 napovedoval1, kakšna bo zimi. Ali nam pa lahko napove kdo drugi zimsko vreme?
Običaj je že. da skoraj sleherni kmet. ki .se zanima za vremenske znake- rad tudi napoveduje, kakšna bo zima    V neštet:h vremenskih rekih je izražena ta prastara kmečka modrost. Toda kmečk  reki o vremenu so prisiljeni kakor njihove rime jn preprost; ljudje verujejo v nje predvsem iz starokopitnosti. V resnicj ve kmet marsikaj o vremenu kot dober poznavalec na-.rave in opazovalec vremenskih pojavov. Kmet sprejema od prejšni h rodov tud j izročila o vremenu; izkušnje se vedno bolj množe  in  utrjujejo,  pa  smemo   reči. da -kmet marsikaj ve o vremenu, česar ne more vedet: niti izobražen meščan, k? stalno proučuje vreme s pomočjo instrumentov. Vendar je težko prepoznati, koliko je resnice v neštetih kmečkih rekih o vremenu, v verovanjih in ugotovitvah. Nihče še ni preizkušal dovolj, kaj jc resnega v kmečki modrost; o vremenu in kaj je treba uvrstiti le med vraže in predsodke. Kdor torei hoče verovati kmečkim opazovalcem vremena, jim naj verjame, toda nikakor naj ne oznanja svoje vere tudi drugim, dokler se ni dovolj zanesljivo prepričal, ali res o i/   vse, kar kmetje trde o vremenu. Med štev Inimi n noačnimi kmečkmi vremen-skimj napovedm; se jih vsaj včasih nekaj uresniči. Uresničene napoved; pa jemljejo mnogi kot dokaz  da je kmet. res nezmot-lj v napovedovnlec vremena, med tem ko o noruesničenih   napovedih   navadno vsi mo'če.
Kmetje tud; vsako leto jeseni al! celo polet, napovedujejo, kakšna bo zima. Človek bi jim še verjel, ko bi vsj trdi1 i sto. Trda kmetje napovedujejo vselej hudo in mik) zimo. Razumljivo je. da se ena teh napoved: uresniči, če že zima m posebno huda. a tud ne mila. Ugled napovedovalcev, ki se je njihova napoved uresnič:la.
Na kaj vse se skkcujejo preprost: napovedovalci o prihodnj zimi! Večini je pa najzanesljivejši znak jesenska selitev ptičev. Ce se ptiči selijo zgodaj, bo zima huda.... če pozno, bo m'la... Ozirajo se pa še na neštete pojave v narav-, n. pr. na to, kdaj odpade listje, kdaj divjačna izmenja dlako, do kdaj jeseni rasto gobe itd Nih-če Pa menda še nj nikdar preizkusil, ali ti znaki res kaj pomenijo.
Najprej b; s^ morali spo razumet. kakšna zima je mila in kakšna huda. Spomnrre se na preteklo zimo! Ko .le pritisnil pr. e mraz in je začelo snežit; že ob koncu oktobra, so mnogi napovedoval   hudo zimo, zopet drug; so se pa sklicevali na stare izkušnje, da je zimu kratka, če se začne zgodaj. Ko je potem novembra skopnel sneg in m bilo posebno hladno, so zopet driicn začeli napovedovat. da bo zima mila. V prvi polov ci decembra n« bilo še posebno mrzlo, vendar je b;i lan? december že pravi zimski mesec. Mraz je trajal do božiča, nakar je bilo dober teden dni precej toplo. Se v začetku novega leta ni n.hče vedel, kakšna bo prav za prav zima. Do srede januarja je  bilo za zimski mesec mnoog pretopio. Mars kdo se je že veselil, da smo najhujšo zimo prestali, češ. poslej bodo že daljši dnevi in če bo že pritisnil mraz. ne bo mogel trajat dolgo. Potem je pa kmalu začel pritiskati res pravi zimski mraz. Vreme je ostalo nespremenjeno več tednov, tako da se je mraz vedno bolj stopnjeval. Hočeš nočeš smo vs  začel; govoriti o hudi zimi. Ker je bil tud;  februar zelo mrzel, se nam je zima zdela tem hujša, saj smo se mraza naveličali že januarja   Zima se nam Je zdela neskončno dolga, ker smo dobili veliko mero snega že ob vseh svetih. Končno je vsak rad priznal, da je bila zima res huda   n dolga. To smo lahko spoznal; tudi po vremenoslovnih podatk h. Pretekla zima je bila najhujša v zadnjih desetletjih. Ali je kdo lan: Jeseni napovedal, da bo zima tako huda? Ce je že kdo napovedoval, da bo zima huda. tega ni trdno verjel sam seb .
Prav tako je z letošnjim; napovedmi, kakšna bo zima Doslej so mnogi napovedovali, da bo zima m la. čim jih je pa prejšnje dni začele zebsti, So pohitel z napovedjo, da bo tudj ta zima tako huda. kakršna je bila pretekla Da ne bo povsem takšna, kakršna je b:'a minula, smo lahko sprevideli že doslej. Letošnje oktobrsko in novembrsko vreme je bil.) povsem drugačno kakor lansko. Dveh popolnoma enakih zim menda še n- blo Zato je naj-bolj zanesli iva napoved, da ta zrna ne bo takšna, kakršna je bila pretekla. Trditi smemo, da ne bo hujša od pretekle, saj hujša menda res ne more biti Najbrž se nam bo zdela tudi krajša, kor se doslej .še vofn v knTc-Čke na-*    hi :zače!a v pravem pomenu besede Pr-
na ovinku z Grudnovega nabrežja na Pru-le. Tu je že kazala rebra in bila je nujno
potrebna popravila. Prejšnji teden so na-vozili na cesto debelega kamenja. Parni valjar ga je azčel tlačiti in utrjevati. Ker so delavci nasipali kamenja visoko plast, ho cesta dobila prece; globoko novo cestišče in bo za dalj časa zopet primerna za svoj namen.
Športni nregSed
bo odpravljenih na sejme takoj še 5.000 glav goveje živine.
— Obrtniška raz* tava v Ptuju. V okrožnem domu v Ptuju so priredili ptuj:ki in ljutomenski obrtniki lepo razstavo. Razstava je bfla svečana otvorjena 23. novem-
I bra. Pred otvoritvijo je bilo ohitnisk.-) -?bo-J rovanje. Na Spodn;eštajerskem prirejenega
obrtniškega tekmovanja sta se udeležila j tudi ptujsko in ljutomersko okrožje. V i ptujskem okrožju Je bilo 20. v Ijutotner-| skem pa 7 okrožnih zmagovalcev. Ptujski
obrtniki so dobili za razstavljene izdelke I 7f>t Ijitumei' ki pa 79 diplom.
— Trije koncerti v trboveljskem okrožju.
o otvoritvi Ljudske univerze v Trbovij - h
— I" divi/iii C itali ianskega- nogometnega prvenstva je v nedeljo Pno Ciorizia I s tretjim simfoničnim koncertom oik:stra premagala Di^trctto °4 2:1, VJttooo Venero i okrožue Kl&sbene šole. ki je prčela p te~i je na Svojem igrišču igral neodločeno s Pen- <">beneia svoje šolsko leto 1042-43 je prir-_ slano 1:1. Fiuimk: Magazzm* Generali so • dii t;bo\vljski simfonični orkester pod vod-prcmaga:i M nfalcone 2:1 Fiumanu ie kot , stvom Ko "rada Teckla še tri velika kon-g I zmagala proti Pit risu 2:1. prav tako je i certo in sicer v Zagorju, Trbovljah in odnese!   .Se   t. 0k;   v/.   r\,!e   I rcviso.  ki   jc 1 Hrastniku.
— Tretja zbirka za z:msko pomoč. Tretja
s Slovenci. 22.10: D m ovi na v vojni. Himno m poenu izvajata orkester ti rbor vodi dirigent Petra! a. 22.45: Poročila v ltalijan-:C ni.
zmagal proti Gricnii celo 4:0. Najvišjo zrnato je d .-segla A m peka ki ji je Mogiia-no kloivil 10:2. V tabeli vodi Prn Gorizio s 16 točkami. Sledijo ji DistnotO in tirion / 12. Treviso in Vrttorto Vencoo z 11. Fiu-mans z 10, Ampeiea in Ponzians z S. Mon-faffccne s 7. Pieris in M:rjazz:ni Generali s 5 ter Mogikmo z 1 točk-;.
— Berlin—Dunaj 1:1. Y ofimpijskein stadionu v Berlinu jc bila \ nedeljo medmestna tekma Berlin—Dunaj. Tekma je privabila na deSettjsoče gledalcev, tako da je bil ytfldkxi skoraj poan. Končata se je neodločeno 1:1. Dunajčand tehnično prevladovali, BerUnčani pa so imeli dobro obrambo In igrali / mnogo večjim elanom. V vodstvo
j javna zbirka prostovoljnih prispevkov ' zim ko pomoč je vrgla na fttajers ; 900.403 marke. Od lega odpad? na M n
mesto okrog 80.000. na Celje tudi SO.Ooo. j na Trbovlje 17.000. na Ptuj 45.000 na Bra-; žice 18.000. na Maribor okolica 34.000 m , na Ljutomer 11.000 mark.
— Nesreče. Na Ptujski cesti v Maribora 1 ^e je pripetila v četrtek precej težka pro-: metnu nesreča. Osebni avto je povozil 9 lenega Marijana Grešnika iz Teznega. Dec-; ku je zlom lo nogo in morali so ga P'°-! peljati v bolnico. V Bohov,- pr Mariboru je padla pomožnemu delavcu Viljemu Kar-! laletzu na desno nogo bala blaga in mu \ nogo  precej   močno  poSkodovaa,   V neki
(Bel
K O L E n A K Ilaiu-N;   Torek.   1.   decembr I: Natalija, Eliglj.
I> A \ A i N I B 1'RI It ■ I) I T V E
Kino Matica: Fkročena trmoglavka.
Kino Sloga: Pota ljubezni.
Kino fnion:  Čudaška  d! ožina.
IlazMava štirih mladih v .la-kopUVt em \ki\ iijonii, odprta od 10 d-> iT.
1) K / 1 K N K L B K A K N B
Dane**: Dr. Kmet, BloAvcisova cesta 4*'.: Trnkoczv ded.. Messtni trg 4: IVtar fce-lenburgova ulica 7.
*    * *
Pravoslavna cerkvena občina javlja; pravoslavni dijaki vseh šol imajo post v torek, sredo in četrtek dne 1.. 2. in 3. d«»-I cembra. V p. tek na praznik Vaveu "ii dne 4. decembra imajo vsi dj v pravoslavnem hramu ob 9. un dopoldne spoved in obhajilo.
je prišel Dunaj kmalu po- otvoritvi drugega I Bedinčani so proti koncu izenačili
s precejšni o- srečo.
povedovalce vremena se še bolj utrdi, čeprav Je bi*o prav toliko razloga, da b; po-' slej  ne  verjeli več nobenemu napovedo-
valcu.
pravimo se pa raje na hvid.i kakor milo zemo. zato b" pa tud  žđal na i varče-'^li s j kurivom, da b nas ne zeb'o i^^nf.^   - hi pritisni] hujši mraz.
— Dunaj—Brno 2:0. Na Dunaju jc v ne-
drugo moštvo Dunaja premagalo reprezentanco Brna 2:0.
— Italijanska boksarska reprezentanca v Nemčiji in na Švedskem. Italijanska boksarska reprezentanca jc zakliučiia zadnje priprave za svoj nastop v Nemčiji m na ŠvcdsJcem. V Berlinu bo od 1. do 3. decembra boksarski troboj med reprezentancami Italije, Nemčije in Madžarske. Dne 13. t. m. p.i >e bodo italijanski boksarji sestali s švedskimi.
— Kri/a i' francoski nogometni zve/i. Predsednik Jevain. ki <^a jc postavil na to mesto br\ &i športni komisar Borotra. jt po d:-.l demisijo. K»< naslednik s.e omenja novinar Gabriol Hanot. Mnogo iz^edov trna tudi bivai predsednik Kimet. ki je predsednik Mili.
— Lađoumegue zopet na fekaliŠču, tofcrai kot am&ter. D.u dek. ki je zbudi! mm go pozornosti v irancoski športni javn- sti. je •očr&čeaje« znanega Julcsa LackAimeguca.
j Novi   v;;.lirelji lahk;:v.tktske  /veze  So bili j omenja, da je  bivša profesšonalnec Ladou-| megufe z de etiotno «.•.!«.■ rnostjo «>J amaterskih prireditev dosegei očiščenje vseh sv<i-jlli pr< ie.^io.v"'«nih grehov. Tako jc bivši re-k< rder na 1500 m dobi! znova svojo izkaz-! iveo. ki <ja opravičuje za nastope. Da bi J i««ral  na  b doeih  tekmovanjih kakšno po j sebno ViOgos pa ne smemo pričakovati I je un / st-.r že 36 let. NfjegOva reak!iv« i je bolj m- •••ainj.ua značaja.
Uran jak je pade] z lestve in se pobil na y!avi. 36 letna dekla Elizabeta Persič, Z Bukovja pr; Gornj; Polskavi |e padla po stopnicah in si zlomila desno roko. 7J letni Alojz Danko iz Št. IIja je rned rnlač\ o vtaknil desnico v mlatiln-co. ki mu jo je zmečkala. 66 letna posestn ca Alojzija Ci-rič ;z Zabjaka pri Gornji Radgoni je padla pod voz. Zlomio ji je obe nogi Vse ponesrečence so prepeljali v bolne".
— Pridelovanje "»ci v ja. v celjskem kot največjem okrožju Spod. štajerske j«. bi!o letos s socivjem zasejanega 213 ha polja, lani pa samo 30. Pridelek sočivja j. zn -š.l okrog 4.5 mil jenov kg. Tudi v drugih okrožj h z!astj maribmskem se je pridelek sočivja v piimcii z lanskim letom /notno povečal.
Letina tobaka i Turčiji
P h  poroč.lih  je  imel i Tur-
čija . :o litini lioljšo, po kakovo.--ti
pa  neko slahš<»    letino   tobaka, kakor
lar.i. V pokrajini Izmir so pridelati sadilci Okrog 35 milijonov kg tobaka. Ptitlelek v vseh pokrajinah, kjer raste tobak zniša. ektog 14 milijonov kg. Po kakovosti je letošnji turški tobak ket rečeno slabši ol l nskega. V nekaterih krajih so morali skartirati 20 do 30^ pridelka. Najboljši je bil prilelek v pokrajini Samstin. Južno o«i Samsona v pokrajini Tatova je znašal pii-delek blizu 4.000.000 kg. bil je pa tudi nekoliko slabši od lanskega.
Trenutno vlada na tobačnem trgu v Turčiji zatišje, ker so cene zelo visoke. Za iz-
roirski prvovrstni tobak zahtevajo 2 do 2.50 turških funtov k^. za slabše vrste L50. Strokovnjaki nakupovalnih tvrdk potujejo zdaj po vaseh in kupujejo tobak od sadil-cev.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Torek. 1  decembra: cb 16.30: 6estero oseb
išče avtorja. Red B Sreda. 2. decembra: ob 16.30: Gradbenik
Solru**.  Red Sreda Četrtek,   3. decembra:   ob  16.: Hamlet.
Red A
Petek.   4. decembra:   zaprto 1 generalka)
OPERA
decembra: zaprto decembra: olj 16.:  Travinta. Iz-
'1 r,,
Med Grudnovim saabrežiem in Pralami
— Gospodinjska šola y Sv.-iri. S      t: a
Marburger Zeltunej« prlobčuje daljši in-
Torek. 1 Sreda 2. ven
Ćctitek. 3. decembra: Red četrtek
Petek. 4. decembra: ob 15.: Slepa miš. Izven
ob 16.:  slepa tids.
Ljubljana. 1. decembra V sedanjem položaju je najvažnejša tranzitna cesta skozi Ljubljano tista, ki pripelje od Vrhnike in gre proti Novemu mestu. Toiej po Tržaški. Aškerčevi, Coj-zovi cesti. Grudnovem nabrežju. Prulah, Gruberjevem nabrežju, čez Kar lovski most naprej proti Rudniku. To je v obe smeri najbolj uporabljana pokrajinska cesta. Po njej gre dnevno zelo mnogo prometa z najtežjimi    vozili,    vprežnimi    in motornimi.
Tranzitni vozni promet je prejšnje čase zadajal Ljubljani precej preglavic. Cesto, ki sj služile prehodu skozi mesto, niso bile tako značilne, da bi tujec že ob prvem pogledu vedel kod mora voziti, da se bo brez informiranja najlažje in "najhitrejše preril skozi mesto. Številni so bili avto-niohilisti, ki so kljub informacijam zašli v mestne predele, iz katerih niso Imeli drugega izhoda, kakor da so se vračali po isti poti nazaj. Z mednarodnim in medkrajevnim pa je bil zelo obremenjen tudi domači,
krajevni promet kav je bilo v nekaterih oz.kih ulicah Ljubljane še posebno občutno. Zlasti velja to za starejše predele mesta ba prlmeT za Stari trg. Kar lovsko in Do-ljenskD cesto. Nekoliko boljše je bilo sicer drugod, vendar je le malo kateia ljubljanska cesta dejansko odgovarjala potrebam mednarodnega motornega prometa.
Rešitev tega vprašanja jc bila na dnevnem redu že pred leti. Kot najkrajšo tranzitno cesto in odvodnico mednarodnega prometa proti jugu. severu in seveiozapadu so izbrali predvsem cesto Viktoria Ema-nuela. Njena lega je tako posrečena, da se začenja pri Tržaški in konča pri Blei-vvcisovi. torej dveh najvažnejših dovodnih
njo žlica
f  in odvodnih eestnh. Obenem se tudi Celovška cesta.
T?žje je bilo najti primerno pet za prehod Z Nolraniske na Dolenjsko. Kari .v/.- 1 m Dolenjska cesta sta oik za ta namen j povsem neprimerni, posebno, kei voii po | njih tramvaj. Končno so se OdloČili, da bedo progo za tranzitni promet izpeljali ob desnem bregu Ljubljanice in cb levo-o bregu Gruberjevega kanala do Kai lovskega mosta. Dasi tudi ta rešitev ni idealna in   veijotno  ne  dokončna  —  saj  se cesta
lomi in preusmerja trikrat v polnem pravem kotu je zaenkrat bila vsekakor boljša kot stara trasa.
Ne glede na že omeejene hibe sta Grudnovo nabrežje in Prule imeli še dve težavni točki, ki jih tranzitni premet nikakor m cenil. Prva jo bila kar na začetku, pri št. Jakobskem mostu. Vbod na Grudnovo nabrežje je bil ob pravokotnem ovinku tako ozek. da se tamkaj nista mogla srečati zlasti  ne  dva  tovorna   avtomobila. Odpo-
mogli so temu. ko je mestna občina odkupila sosedni vrt pc^me direkcije in da'a
podreti velik del desnega ogla To so izvedli letos in je seuaj cesta cb vbodu zna>-no širša. Drugu težava pa jo na prehodu z Grudnovega nabrežja na Prale. Enonad-stropna hisa na ovinku je pomaknjena daleč iz črte. ki jo tvorijo ostale bližnje h:š'\ Onemogoča vsak pregled in zažuje cesto skero na minimum, potreben za večji avtomobilski promet. To oviro bo. kakor kaže, težje odpraviti in bo še naprej preglavica za avtemobiliste.
Reči pa je treba, da jc še dovolj solidna in da se ni mnogo pokvaril.1.. Najbolj je ti pela ravno na najožjem delu:
C - motiven   čianr";  o   znani gospodinjski
Soli v Svečini nroJ M.\i ibcrnm. Pouk traja 10 mesecev 'n obsega kuhanje, pospravij »-nje, šivanje, pra je  likanje, delo na vrtu.
r i o perutnine :n mlekarstvo. Po!eg teore- ■ .....
. -' 1 ,-. , , * * =» . ... spreobrne puscavnik Atanaei. I enega nui 1     la e;oj nkam tudi praktičen 1 __
V prvem tednu decembra Ik> pr -miera J. MaftnrnctoTc opere v treh dejanjih -mih slikah): »T h a i s«. Libreto je posnet po romanu Anatola France-a. napravil ga jc L. Gallet. Dejanje predstavlja spokori-tev   Aleksandrinske   hetere  Thais,   ki jo
Madžarski pisatelji
in sedanja vojna
Na pobudo madžarskega propagandnega ministra so organizirali madžarski književniki kongres v Lillacuredu, Namen kongresa je bil, da se točno določijo naloge, ki pripadajo madžarskim književnikom v sedanjih vojnih časih. Otvoritvenemu zasedanju so prisostvovali madžarski ministrski predsednik Nikolaj De Kol-lay. minister narodne obrambe Viljem Nagy, minister narodne vzgoje Kvgcn Szin.velmorse in šet madžarskega generalnega štaba general Franc S/.ombathel.v. Sicvilni govorniki so podcrtali pometi književnosti v naporih vojne dobo. Vsi bo apelirali na zbrane madžarske književnike, da pomagajo s svojim okreplienim pisateljskim delovanjem pri poglabljanj misli narodne skupnosti ter narodne slož-nosti.   Med   drugim   ie   predaval tudi
madžarskega generalnega Itaba o tem Književnost in narodna obramba.
pouk. Letos se šola  v nji 45 deklet.
— Promocija. Soproga mariborskega pri-j marija dr. Herberta GrainerJR Anny Gra*-1 ner je bila ra gr:ški univerz: promovirana ! za doktorja medicina.
— življenje in umiranje \ Oeljn. V Ce-j lju so se poročili ?lart;n Straše k z Viktorijo    H >jn£k,    Matija    Hr'bar    z Ljudmilo Aplene. Jakob Po!sak z Mirijo Dobrina in
; Viktor Pirnat z Ju t no žnidar. Umrli .m>: j M-^rja  Pecak  roj.  Steblo,  Alojz L-:beco, I Josipina Tuii*. Emirja Kropeč in G.-ihart ■ Kor:š c.  vsi   iz  Cel ji.   Dalje  Marija Kion i roj.   Pol.nič   iz   Prealadola   pri Svečanih. I Frančiška    Pr*borsnik   roj.   Ssrdoner iz Dobrčne vas: pri Žalcu. Bogomir Zdolsek iz Razbora pri št. Jurjui Matilda  Pečnik roj, K: v-ie   iz Dražjevasi pri Poljčanah An-tr.n Hutter iz Soberskega. Janez Golob iz Savne p-i Ljubrem in Hel na Domik roj. PrtJovš> .: od Sv. MHiela nad Lašk m.
— SpodnjeStajerskri kmetijstvo prt J važnimi nalogami. V Celju so zborovali oni OciTi po,b!ažčcnci za prehra.no in kmetij-s:\ >. Zborovanja se je ud ležil tudi zvezni vodja Ste:ndl v zastopstvu Gaule terja dr. Uiberreitherja in deželni svetnik Dorf-meister. Deželni km čki Vodja He:a.:l y* v pozdravnem nagovoru naglasa] tesno sode. i vanje  urada  za  prehrano  in kmetijstvo
štajerskim Henimatbundom. Sledilo je več poroči o položaju kmetijstva na Spod-r |est :em in rjegovfli nalogah. Kmetijstvo mora skrbeli za prehrano 561.000 prebivalcev SpednV štnjersiro. Ker na Si d. Stajerckzm letos primanjkuje krme
Ranio Liobliana
TOREK, 1. DECEMBRA 1942 XXI 1230: Poročila v slovenščini 12.45: Operna glaaba. 13.00: Napoved čau. poučila v ItalijanSc ir. 13.15: Poročilo Vrhovnega p<*-voijstva Oboroicnili >il v sioven^ćini. 1 a.Ji': Pkžee. 1335: Operno glasno izvaja orkester, vodi dirigent Moreili 9odeiujc sepra-niMka Marija Bcrtorzini, 144)0: Poroo»la v italijanščini. 14 15: Koncert radiiskega orkestra, vodi dingcnl D M §ijanec. Pisana glssba. la.tMi: Poročna v rfovenšemi. 17.00: Poročila v rtalijanščini. 17.10: Pel minut <j.<-^poda X. 17.15. KonCCft tlantista Arriua Ta<*'nari :,a. 17.40; K« ncen sopranistke N\a-rije   Urban-    19.30:  Pocočrla   v   s,'c\ cn>Clni.
19.45: Lahka -'-'ca. 20100: zapoved časa; ! poročila   v   itiilijan^čmi.   20.20 komentar i dnevnih dosjodkov v slovenščini. 2030: Vo-iake pesmi 2045: Tipična glasba. 21.00: : Koncert sopranistke Pavle Lovšetove. 2130 Pisana glasba. 22.00: A Nicotera: Pogovor
Nov otek Danskatn
Danski in/enjorii se odlikuje jo pb veličini svojih zasnov. Mod 1c uresničeno zasnove spadajo nešteti jezovi, mostov., bazeni. Vsi ti čudoviti z.;im:sleki imajo namen, kako čim bolj olajšati promet v »kraljestvu 500 OtOkOV«, Osrednja pozornost Dancev pa je sedaj posvečena pomembnemu načrtu, katerega uresničenje bo izvedeno ob sodelovanju z najodličnej-šimi nemškimi in/enjerji. Gre za ustvaritev zveze s pomočjo mostov ter jezov med večjim številom oU>ko\ v vodah južno od otoka Flonia. Toko bo nastal nov otok, ki  bo četrti  največji   danski otok.
SPORT
— Ali se bavi tvoj mož s sp>rt -m?
— Ne.
na ispreood?
ne  h^<li.    Samo včasih
A MI IA
za ženo
lepe
— Ali hod: vsaj
— No, nikamor skoči iz kože.
B!<
— k.id bi dob I d iblt) kuharico.
— \'ul:m. di Si najinjen k bijjamiji.
HUDOBEN JKZ1K
— Rada bi vedela, če me bo m ljubil tudi ko bom že stara.
— O tem se bcš lahko Kmalu prepričala.
Kazni zaradi prekrškov predpisov o prehrani
in preskrbi
Hipnotizer
— Spoštovane dame in gospodje! — je utegnil izgovoriti s ploskanjem zaglušeni hipnotizer na odru. — Dovolite pokazati vam  nekaj   zanimivih poskusov.
Stopil je z odra pred prvo vrsto gledalcev in se obrnil k neki gospe srednjih let. ki je pazljivo motrila vsako njegovo kretnjo.
— Milostiva, izvolite pogledati v svojo ročno torbico; morda vam kaj manjka v nji.
Očividno presenečena dama je poslušno pogledala v torbico in kmalu je opazila, da je izginila iz nje škatlica za puder.
— Evo je. — je dejal hipnotizer in potegnil škatlico iz žepa. — Izvolite!
Občinstvo  se je zasmejalo.  Gotovo so nekateri   domnevali,   da   je   dama dogo vorjena  s hpnotizerjem.    Hipnotizer je pa ta čas uganil misli občinstva, rekoč:
— Da prepričam cenjeno občinstvo, da gre res za pravi poskus, ne pa za sleparijo, prosim, da se mi javijo vsi tisti, ki bi želeli preizkusiti svoje sposobnosti.
Javilo se jih je precej.
— Kaj pogrešate vi? — je vprašal prvega.
Dot eni Ho"pod je jel obračati svoje žepe, pogledal je v- denarnico in.končno je začudeno odgovoril:
— Ničesar ne pogrešam.
— Poglejte bolje, — se je nasmehr.il hipnotizer.
Gospod ga je ubogal, toda zopet ni ničesar opazil. Vse je bilo na svojem mestu. Šele v zadnjem trenutku je opazil, da mu padajo hleče.
— Moje naramnice! —  je vzkliknil.
— Evo jih! — se je spoštljivo priklonil hipnotizer in  jih potegnil  iz rokava.
Sledilo je še nekaj podobnih poskusov v splošno presenečenje občinstva, ki je hipnotizer ju navdušeno ploskalo. Temu je manjkala samoveznica. drugemu žepni robec, tretjemu stotak v denarnici.
Nastop*je bil končan. Hipnotizer je prišel trikrat pred zastor, izzvan po ploskanju, potem je pa zopet izginil.
— Hej! — je zaklical nekdo sredi Iz sredine dvorane. — Kaj je pa z mojima stotakoma?
Občinstvo se je na ves glas zasmejalo, ker je smatralo to za posrečeno šalo. Cim je pa opazilo izraz obupa na obrazu do-tičnega gledalca, je smeh utihnil.
Hipnotizer se je zopet pojavil pred zastorom:
— Gospodu manjkata dva stotaka? — je vprašal začudeno.
— Do. izginila sta mi iz denarnice. — je odgovoril glodalec srdito.
Sirrrpptije se- zelo hitro menjavajo. O tem se je hipnotizer prav lahko prepričal.
O i vseh strani so se začule opazke na riičun njegove poštenosti in časti. Začulo se je tudi nekaj žvižgov.
Hipnotizer ju ni preostalo nič drugega nego vzeti iz žepa dva stotaka in dati ju gospodu, ki se je bil tako nepričakovano oglasil  iz občinstva. Občinstvo je ostalo
Urad za nadzorstvo cer. pri Visokem ko-misariatu sporoča:
Okrajno n&ectetvo v Ljubljani je v mesecu oktob:*u 'izreklo naslednje kazni glede prekrškov določil o trgovini z živili: zaradi nakupa racioniran.ga blaga brea odrezkov: Žagar Dara, stanujoča v Ribnici. 200 lir globe n zaplemba blaga. Jei s Vinko, stanujoč v Ribrlei, 100 lil g3 be in zaplembs blaga. Srcelj Cecilija iz Bizo-v ka 100 lir globe in zaplemba blaga, B;j-žič Marija iz Ljubljane 100 lir globe in zaplemba blaga. Omahen Božo iz V.
to pot hladno.
Gospod je zadovoljno spravil hipnoti- j ve 200 Ur globe in zaplemba blaga, Hiiber. zerjeva   stotaka  v  žen. nik Zdravko iz Ljubljane 200 lir globe :n
— Torej. — je namignil svojemu sose-
du. — ali si videl kako lahko pride človek do denarja. Treba je samo znati iz^ koristiti položaj.
Hipnotfzer se ie bil ta čas vrnil na oder in  izginil za zastor.
Domov grede sta dotična gledalca obujala spomine na račun trika, ki se je bil tako imenitno posrečil. K?r se je oglasil tisti, ki naj bi mu bila ukradena iz žepa dva stotaka.
— Cuj . .. meni.. . meni je nekdo ukradel denarnico.
Sesal je v drugi žep in vzkliknil presenečeno:
— In uro tudi!
Br? ie ceael po vrsti še v vse druge žepe in vzkliknil:
— Tudi doze ni nikjer! Zares vražje sposoben mož! Dolg vrne takoj z obrest-
Zalaznik Ivan
zaplemba blaga.
Ker   ni  prijavil prašičev: iz Zaklanea, 200 "ir globe.
Zaradi  skrivnega zakola in nedovoljene prodaje mesa: Fink Alojzij iz Račne 1000 l*r globe. Podržaj Alojzij iz Cušperka 100 lir glob?. Fink  Jo:sp z Rudnika  1000 lir globe. Nik Matija z Rudnika 1000 lir globe. Adamič Agata z Grosupljega 500 lir globe. Kcnk Jakob iz Notranjih gork- 1000 ! lir globe. 10 dni zapora in zaplemba blaga, štefančič Ivan z Brezovice 500 lir globe, Kavčič Matija iz L,oga 500 lir globe Tar-' nič Jakob iz Spodnjega Kašlja 1000 lir gl<>-; be in zaplemba blaga. Hrjn Anton iz Ma-! lega   Mlačeva   500   lir  globe   in zaplemba blaga.
Zaradi prodaje tkanin   brez odrezkov: Krenos Ivana iz Zaloga 500 lir globe. Zaradi   nepravilne  prijave   in  poman jk-! live oddaja žita: Lnzzarini Ludvik z Bo-
rni vred. Vendar ie na zelo obziren, da mi | stanja 2000 lir giobe in 30 dni zapora, je pustil  vsaj  hlače... J     Zaradi nedovoljene oddaje mleka: fcab-
j»»k Alojzij iz Gornje Hru^ce 500 lir globe, Satler Kocjan iz Kleč 500 lir glob<\ Ahlin Frančiška 2 Jezica 500 lir globe. Det man Lovio ■ Stožie 500 lir globe. Dinin.k Ivan iz Jarš 500 l.r glo Smole Ernu z Rudnika 200 lir globe. Kruilč Ivan iz Ljubljane 200 lir globe.
Ker ni od Jal pr.nnemalnika: Zaje Miha I Mul.ave 100 lir globe.
* * *
Okrajno >°diš<V v IJubljari y v 111
oktobru t. 1. izr. klo nasl alnje kazni v lat h zadevah: Zaradi navijanja cen Pavk Ta-dija. trgovec. Kolodvorska 7, 1 "*<><» lir gk»-tb, 1 mesec zapora.
Zaradi nezakonite posesti živilskih nakaznic: Zalar Amalija, učiteljica. Ljubljana, Rožna dolina H 149 200 lir globe Rn-bič Frančiška, gospodinja, Ljubljana. Rožna dolina II 140 200 Ur globe.
Zarad! opustitve inventarizacije in zaradi nakupi tkanin bf*2S točk: Bajda Marija, trgovka.. Pred škof:jo 16, 900 ln globe.
* * *
Okrajno   natVl ,tvo  v  Kraten  je v   m -
secu oktobru  v istih zadevah izrek]o naslednje  kazni:   zaradi  skrivnega zakola: Hodnik  Ivan,   Dolenji  Logatec 8,  500 Ur globe;   zaradi  prodaje  rac.oniran ga Mag* brez odrezkov: Ot'in Katarina. Rovte ltO 500 lir globe.
Okrajno načelstvo v Črnomlju je V me-
recu oktobru kaznovalo Skubica Julija, go_ stilničarja in mesarja v Črnomlja, na 25 dni zapora, 1500 iir glo'ae in en meste dni z pora obrata zaradi navijanja cen.
Ste*. 27e
SLOVENSKI  NAROD«,   torek. i. decembra 1ZC2 ZTK1
Stran" 3
DNEVNE VESTI
Korporacijski minister v Bologni
Minister Ricci je predsedoval v Bologni pokrajinskemu korporacijskemu svetu, ki so mu prisostvovali bok-gnski prefekt. Zvezni tajnik, upravitelji pokrajin kcga korporacijskoga sveta in predstavniki drugih oblastev. Na tem sestanku B k bili obravnavani važni problemi, ki se tičejo proizvodnje delavrosti v pokrajini ter delovanja, ki ga morajo razvijati korporacijski in sindikalni organi. V štev;lnem spremstvu si ja po kandinem sestanku ogledal korporacijski min'ster r^.zne bo-kgnsko obrate in >e je delj ča?a razgo-varjal z upravitelji obratov, pa tudi z delavci, ki jim je spregovor 1 izno Ibudne besede. Ogledal si jc tudi ortoped.eno središče »Putti<t kjer se je zannial za vse ortopedlćne zdravstvene p~drobnos'i i A
— Junaška  smrt  kapitana   Intilb. Na.
afriškem bojišču je pad."d po hrabr: borbi kapitan Silvator I^tilla, ki je bil član Zveznega ravnateljstva v Caltanisetti. Po-kojn; Intilla je bil rojen 1911 v San Ca-taldu. udeležil se p kot prostovoljce španske vojne, kjer si je pr dobil štiri odlikovanja. Na polju slave sta padla pehotni podporočnik Lucij ui Milost ir. pehotni poročnik Henrik B.sa.na. Milesi je bil *ojen leta 1920 in je bil vseučil'Ski prostovoljec. Redom je hil iz Mirana Besana pa je žrtvoval svoje mlado življenje v Ege» kam morju. Rojen je bil 1915 V Marijanu Comense Stanoval jo s svojo družico v Monzi.
— Pomoč v primeru bolezni družinam nbičov. m d predstavniki federacij 'ndu-strijcev ti delavcev v stroki ribištva je b*l polpi on te dni dogovor, ki se nanaša na raztegni te v pomoči v primeru bolezni na svojce ribičev. Dolcčbe novega dogovora otopijo v veljavo dne 1 dec.^mbia. Plačevanje prispevkov pa se je pričelo že s 1. novembrom.
— Izročitev diplom »najboljšega «lelav-ca«. Zvezni tajnik z Tri.ste G. Spangaro je posetll v spremstvu Zveznega podtajnika MeUija obrate Solay in Pa^ero v Monfal-conu. S piimernim nagovorom je razdelil Zvezni tajnik številnim delavcem omenjeni obratov diplomo rajboljšegs de'avea. Po končanem slavju se je Zvezni tajnik G. Spangaro delj časi razgovarjal z delavci in skvadristi,
— Smrt uglcd.ncga italijanskega indu-strijca. V Bologo jc umrl grof Karel Binacoli. Pokojnik je bil zaslužm industriji i-, cigar ime je bilo znaro tudi v inozem-sk h industrijskih krogih. Pokojni grof B:ancoli je bil tudi odličen industrij ki organizator, saj je ustanovil med drugim bolegns.ko električno družbo (Societa ba-lognes^ di elettricita).
— Nagrajena odvetnika. Iz Neaplja poročajo: V knjiživčni dvorani v Ca vtelca-puanu je bila javna razprava za natečajno ngrado »Nicola Amore«. Zanimivi javni razpravi so prisostvovali predsednik konfederacije profesionistov 'n umetnikov nc. svetnik Di Marz o. razen tega pred tavniki oblastev, s4 ranke in kulturnih ustanov. Raspravne tekme ^t.i se udeležila odvetnika Rafael Russo Sper.a. ki mu je bila primana prva nagrada 5000 lir. ter Alojz Fusclla. ki je prejel drugo nagrado 3000 lir.
— Pastirji in ovco v metežu   Iz Rocca-
rasa poicčajo: Po pomladansko prijetni jeseni so se črede ovac vračale pod vodstvom pa> t4rjev v Puglle. Na povratku pa je pričel naletavati s"og. ki je padal v vedno hujšem m težu. Snežni vihar je bil tako močan, da se nad 2000 ovac in okoli 100 konj sploh ni moglo gibati naprej. De-set pastirjev si ni vedelo pomagati, saj je trajal neugnari snežni m-tež polne štiri dneve. Pastirjem, ovcam in konjem je pretila nevarnost smrti in pogina. Stvar bi se
bila nedvomno končala tragično, ko se ne bi .podala na pomoč skupina izveibanih smučarjev pod vodstvom planin* kega suii"-čarskega učiteljaTilha Del Castella. Po 4 dneh nap irnega prizadevanja se je posrečilo smučrjem io.;ovalccm, da so oteli pastirje, ovce ir konje.
— Mrt\a -tarka \ stanovanju. 60-lotno Ki' mentino Piero iz ulic? Sorgente v Trie-stu so našli mrtvo v njerem stanovanju. Ker je socedje žc delj časa niso V*deli so opozorili na ti' prTstojne organe, k: so udrli v rj no Stanovanje ter jo našli mrtvo v kuhinji Zdravnik je dognal, da je Kle-menti-a Piero umrla zaradi srčne kapi.
— Por ena in rojstna darila, v dvome-sečju september—-oktober 1942 je bila podrejena 3101 poročna nagrada, rojstn h nagrad pa je bilo podeljenih 12.170. Poročne nagrade izkazujejo -kupno 6.651.014 ur. rojstne ragrade pa 13.2S9.000 !ir. Demo. irrafske n airrade izkazujejo od 1. marca 1935 pa do 31. jul ja t. 1. 6S0.199.638 lir in sicer j bilo iz tega zneska podeljenih 109.311 i i ir h nagrad v iznosu 24:: milijonov 000 361 lir in 379.523 rojstnih nagrad v skupnem iznosu 43S.293.277 n. Razen tega je b:lo podeljenih od 1. januarja 1937-NV t a do 31   oktobra t  1. še 52.037
lir drugih nagrad, ki znašajo skupno 34 milijonov 410.313 lir.
— Novi ordinarij za madžarski jezik na bo'.ognski univerzi. Iz Rima poročajo, da je prosvetni minister Eksc. Bottai imenoval madžarskega »'ssučiliškega profesorja dr. Emeriha Varadva za ordinarija madžar_ skega jezika in književnosti na bolognski unverzi. G. minister je sprejel prof. dr. Vradvja v avdijenco in je obravnaval z njim vse zadeve, k* so v zvezi z novo stolico. V posebnem pismu, ki ga je na» lovil pix>svetni minister na dr. Varadava. mu je izrekel prisrčen pozdrav tudi v imenu profesorskega osebja .'rugih italijanskih vseučilišč. Prof. dr. Varadav je prevzel tudi vodstvo madžarskega vseučiliškega zavoda.v katerem se madžarski profesorji znanstveno  pripravljajo za  pouk italijanščine.
— Madžarski kirurgi ie zbero dn? 7. in 8. decembra v Budimpešti pod predsedstvom u-iv. prof. dr. Ludvika pl. Bakaya. Na tem svojem dvodnevnem sestank'. bodo razpravljali madžarski kirurgi o pridob t-vah ter izkušnjah sodobne vojne kiiurgije
-- <*leda!išea v Oslu zaprta. Zaradi pomanjkanja kuriva so gledališča v Oslu že nekaj dni zaprta. Državno gledališko ravnateljstvo bo skušalo zadevo urediti tako. dn bi bilo mogče priče; s predstavami vsaj v čveh gledališčih.
— Filmska zvezdnica v tigrovih kremp-Ijili. V cirkusu Mediano, ki potuje tienutno po vseh večjih švicarskin mestih, je nastopila s tigri v kletki tudi filmska zvezdnica Gina Manes. Krotilec tigrov jo je že pred predstavo resno posvaril, naj se ne ootakne brez skrajne potrebe tigrov z bičem, zlasti ne tigi a RoyaI". Gina Manes j«- očividno pozabila na ta krotilcev nasvet in je udarila tigra »Roval - z bičem. To je tigra tako lazdražilo. da je navalil na filmsko zvezdnico ter jo ranil na vratu, licu in hrbtu. Vrgel jo je na tla in jo obdeloval s svojimi šapami. V splošni paniki so naravnali cev z vodo proti krotilcu, ki je zaradi močnega curka za hip omedlel. Stražniki so pričel« streljati in so ustrelili dva tigra in dva gledalca. Toda • Rovala« ni bilo mogoče odstraniti od filmske igralke, ki je bila vsa v krvi. Končno se je po-siečilo krotilcu, ko se je osvestil, da je nagnal tigre po zamreženem hodniku v njihove kletke. K sreči sta tigru Rovalu« pred nedavnim odpadla najostrejša zoba. tako da je upati na okrevanje nevarno ranjene filmske zvezdnice.
— 1 10 let madžarskega nacionalnega mnzeja. Dne 25. novembra t. I. je poteklo 140 let. kar je grof brane Szechenv podpisal darilno listino, s Katero je bil postavljen temelj madžarskemu nacionalnemu muzeju, ki ie med najpomembnejšimi evropskimi zgodovinsko kulturnimi ustanovami.
— V šestih letih sedem sinov. Družina delavca G. B. Brasole iz Sune d; Verba-nia je narastla te dn- za krepka, zdrava dvojčka. Italijansko časopisje poroča s priznanjem v demografskem deležu njegove žene. ki je rodila v šestih letih sedem sinov.
— Učitelj rešil človeški življenje. Osemletna Helena Bertob iz Bresc e se je spodrsnila na obzidju reke Ogio jn padla v vodo Na pomoč j; je prihitel avantgardist Angel Gozzini. k j so ga pa vodne rastline tako ovirale pr plavanju ter reševanju, da bi bil nedvomno še sam utonil, ko ne bi bil spoznal smrtne nevarnosti obeh po-tapliajočih se učitelj Jakob Zambelli. k; se je pognal v reko in zaplaval najpreje proti Bertolijevi. k" jo ie rešil, nakar je zaplaval še h Gozziniju in ga tudi sprvil na varno.
— Justificirana. V oktobru sta se izkrcala p pomočjo angleške podmornice v Si-ciliji dva moška, ki sta imela pri sebi lažne listine, polno denarja, radijski sprejemno ter oddajno postajo. Ugotovilo --e je, da grrc za 36-letnega Emila Zappalo iz kraja S. Venerine pri Cataniji ter 31-letnega Antona Gallo iz S. Elene pri Padovi. Pred posebnim sodiščem • za zaščito države sta bila obsojena r.a smrt z ustrelitvijo. Justi-fikacija je bila izvršena v okolici Rima.
— Izžrebane nagrade. Izžrebane so bile v seriji 12 sledeče nagrade: dve nagradi po 100.000 lir za Btev. 409.179 in 577.604. štiri nagrade po 50 000 lir in sicer za štev. 530.501. 613.245. 1 253.507 ter 1.506.715. V seriii 13: dve nagradi po 100.000 lir za št.
48 929 ter 832.880. Štiri nagrade po 50.000 lir za štev. 332.852, 760.101, 1,398.S72 in 1.429 302.
— Loterijska sreča. Dne 28. novembra -o bile izžrebane sledeče loterijske štev.: Baii 6. 38. 9. 30. 52. Cagliari 32, 63, 31, 78 in 53. Florenca 39, 11. 25. 74 in 76. Genova 6. 26, 68, 7 in 46. Milan 58, 90, 84,
49 in 31. Neapelj 36. 58. 54, 27 in SS. Pa-lermo 13, 25. 21. 65 in 43. Rim 18, 22. 46. 51 in 5S. Torino 24. 21, 80, 61 in 14.• Benetke 7. 55, 25, 58 in 42.
— Selitev levov, tigrov in slonov. Iz milanskega živalskega vrta so bili preseljeni levi. tigri in sloni, štirje levi, dva tigra in šest leopardov je bilo prepeljanih v Villa
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob delavnikih v kinu Matici in Inlonu: ob '%16. in ['219. uri; v Slogi neprekinjeno od 14. ure dalje. Ob nedeljah in praznikih v kinu Inion ob 10.30. v kinu Matici in Slogi ob 10.. v vseh treh ob V:jl4.. 1.2 16. in U18. uri
tilNO SlAKiA TELEF. 27-30
Film za zaljubljene, film za vas: Ljubezen potrka »samo« trikrat ali
Pota ljubezni
Fredrick March, Virginia Bruce, Patsv Kellv in  Xancy Carroll
KINO INION TELEF. 22 21
Nenavadni domisleki brezdelnih članov bogate obitelji
Čudaška družina
V glavnih vjogah: A. Falconi, Maria Mercader. Sergio Tofano in drugi
KINO MATICA TELEF. 22-4 1
Ljubki demonček —  Lilfia Silvi v
pikantni  veseloigri najmodernejšega okusa
Ukročena trmoglavka
Odlični igralci: Amedeo Nazar.ari, I'aolo Stoppa, Lauro Ciazzolo Alida Valli — Carlo Ninehi
■
Reale di Monza. Sloni so bili spravljeni v bližini Porta V-rnezia.
— Otvoritev potujoč«' razstavi* v Vem*-ziji. V palači Dueale v Benetkah je bila otvor jena v navzočnosti predstavnikov Obiantev in stranke druga potujoči razstava fašizma. Razstavo si je ogledalo številno občinstvo. Is Benetk pojde razstava v druga večja italijanska mesta.
— Nesreče. V zadnjih dneh so iskali pomoči v ljubljanski bolnici naslednji ponesrečenci: Pr. Lampič, 321etni delavec :z Zg. Hrušice, si je porezal prste desnice na slamoreznici. — Emcsta Jamšek. 661etna vpokojena učiteljica, se je ranila pa prštili levice. — Jožefa Črepon. 641etna žena zasebnega uradnika iz Ljubljane, s: je pri palcu doma zlomila desno nogo. — Lovro Marinšek, 60ktni laborant iz Ljubljane, e paciel na cesti in se potolkel po glavi in rokah. — Herman Zupan, ISletni knjigovez iz Ljubljane, se je pri padcu potolkel na glavi.
IZ LJUBLJANE
—lj Se lepo vreni'? Sedanje suho in lepo vreme traja že tako dolgo, da moramo pričo kovati kmalu spremembo. Toda zračni tlak je še vedno visok. Včeraj je zopet zelo Ponoči je bilo nekaj čast so nebo pokrivali precej visoka megla, tako da je Včeraj popoldne ^e je sredi mesta. Današnja temperatura   je   pa znašala
narasel do davi jasno,  davi pa gosti oblaki ali bilo dolgo mračno še ogrelo na 5.6" minimalna —5.2'.
—lj Za Miklavža obiščite knjigarno Tiskovne zadruge. Tam najdete najprimernejša darila za male in odrasle. Bogata zaloga mladinskih knj^g in slikanic.
—lj Davščina na nezazidane parcele v Ljubljani. Posestnike, ki so prejeli zavrnjeno odločbo na vloženo prošnjo in proti temu niso vložili v določenem roku pritožbe, vabi Prvo društvo hišnih posestnikov, da se takoj oglase dopoldne v društveni pisarni.
—lj Sindikat mesarjev in klobasičarjev v
Ljubljani sporoča po nalogu Visokega Ko-misarijata cenjenemu občinstvu, da bodo pro lajali v Ljubljani v sredo dne 2. decembra mesarji na nabavne knjižice za meso po 10 dkg salam odnosno krvavic na osebo.
Iz pokrajine Gorizia
— Nad milijon lir za bolnice. Tudi v oktobru je bilo delovanje gorizijske pokra-j tiske bolniške blagajne zelo živahno. Poudarka vredno je dejstvo, da je izplačala omenjena bolniška blagajna svojim zavarovancem v desetih mesecih t, j. od januarja do oktobra t. 1. skupno nad milijon lir. V oktobru je bilo povprečno število zavarovancev 16.899 in sicer 12.538 moških in 4361 žensk. Povprečno število boln h članov je bilo v oktobru 391, t. j. 2.32" o vseh zavarovancev. V ambulatoriju za splošne bolezni se je zdravilo 3461 oseb; v okulističnem ambulatoriju 203; v derma-tološkem 181; v ambulatoriju za vratne, ušesne in nosne bolezni 182; v porodniškem ambulatoriju 236; v zobnem ambulatoriju 221. Lekarna bolnike blagajne je izdala v oktobru 4763 zdravilnih listkov. Na podporah za bolezni je bilo izplačanih 111.723 lir 15 c; za podporo ob rojstvih 3600 lir, na izrednih podporah pa je bilo izplačanih 3254 It; skupno je bilo torej izplačan h 122.139.65 lir. Od 1. januarja d0 31. oktobra je izplačala omenjena bolniška blagajna skupno 1.068.798.30 lir.
Malo jezikovne paše
Sprememba razveseljuje — to je prislo-vica; toda danes se nameravamo pasti na prislovih, ne na prislovicah. Sprevideli bomo, da se prislovi precej razlikujejo od prislovic. Razlikujejo se pa celo od pridevnikov, čeprav tudi to ni splošno znano. Vse to smo včasih vedeli, a slovnice se učimo, da jo pozab'mo. Zato pa tudi p:šemn predvsem zato, da mrcvarimo jezik To je na baje laže opravičiti in upravičita kakor grajati, kajti na svetu je vse opravičljivo, kar ie človeško (tudi to bi bila. vsaj za lase privlečena prislovica). kajti ljudje radi zagovarjamo vse grehe. Kljub temu ni vseeno, kako kaj počnemo in ne kje, kdaj in zakaj kaj počeniamo. Zato tudi razlikujemo prislove, predloge, pridevnike itd. med seboj, odnosno, vsaj priporočiiivo je. da jih razlikujemo, če ze raje jezik vrtimo kakor bi se ugriznili vanj.
Ne razlikujemo le prislovov od drugih besednih vrst. temveč je treba razlikovali še številne vrste prislovov, če se nam že prislovi ne zde tako pomembni po svoji nalogi, jih pa moramo upoštevati vsaj. ker jih ie toliko. Brez njih bi bil jezik suh in brez okusa kakor slama. Morda ste kdaj odprli slovnico na strani, kjer govnri o prislovih in ste zvedeli, da so prislovi besede, ki natančneje (tudi prislov) določujejo glagolsko dejanje. To se iravi. prislovi nam povedo, kdaj. kje. kako in zakaj se kaj godi. Tako je pač,
da ima vsak dogodek li dejanje svoje prizorišče. Kdor piše, navadno tudi pove? kdaj se je godilo in rad bi vsaj povedal, kako se je zgodilo. Poročevalec, čeprav opisuje dogodek še tako suho in zbegano, bi moral pogosto tudi povedati, zakaj se je vse to pripetilo, o čemer "piše. V besednem zakladu slehernega pisca mora biti tud; nekaj prislovov. Tudi na tej paši jih ne moremo pogrešati. Slovenščina pač spada med jezike, ki imajo tudi prislove.
Ko se pasemo, je to tudi dogodek. Pa-semo se pa tukaj ali tam, nekje, povsod, znotraj, zgoraj, spodaj, spredaj ... Ce se* zdaj malo ozremo po nesrečnem prednjem stavku, ne bomo mogli prezreti krajevnih prislovov.
Tisti, ki jih naša paša bode v oči, se vprašujejo, kako dolgo se bomo še pasli. Odgovorimo lahko: danes in jutri, zdaj in vekomaj; pozno smo se začeli, a nikdar ni prepozno: kdor zgodaj začne, prej opravi: če nad jezikom večkrat grešiš, je prav, da se pogosto kesaš; če neprestano premlevaš isto, se ti včasih tudi zaleti. — Izvolite vzorce časovnih prislovov!
Da. vedno se bomo morali pasti, ker se vsi ne vprašujemo, kako je treba pisati. Odgovora na to vprašanje ni brez nači-novnih prislovov. Najbrž bi se nam ne bilo treba niti prepirati, ali je ka} napak ali napek. ko bi vedeli, da je napačno tudi načinovni prislov. Napačno pa je, kar ni prav, kar je menda povedano dovolj jasno. Kdor piše. mora to napisati tako. o čem drugem bo pisal drugače. Vsi pe
tudi ne pišemo enako. Pesnik lahko piše pesniško, šušmar pa še laže šušmarsko. Beseda zveni lepo, če je lepa, a zaradi samih lepih besed ni še lep stavek; če hočeš pisati lepo. moraš pisati tudi pravilno, to se pravi, da je treba pero vihteti vsaj tako vestno kakor rovnico. Kdor rabi jezik, mora rabiti tudi pamet, da bo ravnal pametno. Komur jezik ni le potrebno zio. bo znal vsaj nekaj napisati dobro. — Lepa prilika, da se seznanite z načinovnimi prislovi!
Nikar se ne vprašujte: Zakaj vse to° Ce se pa že vprašujete, naj povemo, da je tudi zakaj prislov (vzročni). Zato. torej, da bomo vedeli razlikovati prislove med seboj in od drugih besed; zaradi tega, da bomo prihodnjič vsaj vedeli za kaj gre, ko bomo govorili o prislovih. Ne bo nam škodovalo, če bomo kaj vedeli tudi o takšnih preprostih jezikovnih zadevah, ki jih tako dobro razume še Janezek v ljudski šoli. Zakaj? Vprašanje na vprašanje: Kakšna beseda je n. pr. seveda? Po tem. da določa vsebino stavka, je pritr-jevalni prislov kakor so podobne besede: saj, že, da, res. Ce pa imamo že pritrje-valne prislove, moramo imeti tudi ni-kalne. Ali jih poznate? Kdor bo odgovoril: Ne! se jim ne bo mogel izogniti.
Po vsem tem končno človek lahko izrazi upanje: Morda se nas je kaj prijelo. Vendar je morda dvomni prislov in dvom je upravičen. Še vedno se bomo morali vpraševati kratko s postransko mislijo: No? (vprašalni prislov) — Ali je bilo vse zaman (nikalni prislov)?
— Ljudsko gibanje. Dne 23. novembra je bilo v Goriziii pet rojstev. 4 smrtni pr-merj ter 1 poroka.
— Na polju slave so padli sledeči Gorl-zani oziroma okoličani: kapora] Friderik Voleh iz Tarnove della Selva! pešec Kornelij Brcssan iz Sagrarta; pešec Štefan Cvoeck iz Gracove Serravalle; pešec Karel Svara Comena; pešec Gino Fantin jz Gcrize: narednik Angel Bressan z G«1-rizie". pešec Alojzij Bracco z Cc.rmona: pešec Honorij Olivo iz Maiiana del Friuii
— 42.000 lir nagrade za povečanje po}j. -dc'skega pridelka. Pokrajinski poljedel i; odbor v Gcrrz ji je določil s'edeče nagrade za na i lepše uspehe ob zvišanju poli^kega pridelka! V skupim velikih kmet.-k h Ro-BpodarsteV 8000 lir in 5 cer prva n:.orada v znesku 5000 lir, druga nagrada v zneski; 3000 lir. V skupini sredo j h kmet.-k h gospodarstev 13.000 hr in sicer prva nagrada v znesku 3<Ui0 lir. druga nagrada 2300 lr. tretja 2000 lir, četrta 1500 lir, razen tega še pet nagrad po 1000 Ur. V skupni malih kmetskih gospodarstev' nagrade v skupnem znosu 21.000 lir: piva nagrada 2^0 lir, dve drug; nagradi po 2000 lr. tri tretie nagrade po 1500 lir. pet četrtih na-grad po 1000 lir, deset petih nagrad po 530 tir.
— Ponesrečenca. Levico s; je poškodovpl med vožnjo na kmetskom vozu 51 le1n Avgust Marčni i/. Vertobe 262. Mladi Ivan Lpušček iz Tolmina si je pri nesrečnem padcu čez stopnice zlomil levu ključnico. Oba ponesrečenca sta se zatekla v gor z -sko bolnišnico Briagta Pav a.
— Telefonski promet m**d Nemčijo in Srbijo. V teelfrmski pr»*uet  nM 1 Nemčijo in Srbijo m> vključeni tudi «*rbska mest:« B gra.. Pančev ». Veliki Bet Iv;'rek  in Velika Plana.
— Kovani t!rul»ii biv&c Jug;i>*l.r\ ije '/unV»
\t*ljavo. Na ozeml.u nem&kega vojaAkeg 1 poveljstva v Srbiji bo kovani drobil btv*e
Jugoslavije po -   I, 0.."0 in 0.25 izvzet *z prometa, s 1. januarjem 1949 neha biti ta drobiž plačilna srodstvo.  BaaMRJ*va.'a   | 1 bo da '11. t. m   srbska N:%r-d.i9 banltS k hhk t»po p^liebi pOjaijag l:::i .1. t • m H menja \ e.
Za nteh
POREDEN OTROK
— Nt_/_id. • o. ima* v reden u! mari Niiivi. —  <) t- tu r-Or otn ni n'-• p. .h ocu v .-junu OČCtU. \ z-.iradi   lepegs   vedenja   > .'pa*: rrbije.
DVORNI ZDRAVNIK L ■ 11'l -nsk:  > <n i\ nik  \\ John Imenovan aa Bdravnlks Nj Vel kraljice Za«
to je moral odpovedali vso svojo javno prakso. Svcjmi pacijentom je poslal nas -njo okrožnico:
— Opustiti moram SVOJO javno prakso. Imenovan sem za osebnega zdravnika Nj, Veličanstva. Bog varuj k; iljic
' Prav
mu so
le '.'i
Iz Hrvatske
— Svinjske kože za lastno porabo. Hrvatsko gospodarsko ministrstvo je izlalo odlok, s katerim se dovoli kmetovalcem, ki zakol je jo prašiče za lastno porabo, uporabiti tudi svinjske kože.
— Gostinski obrati en dan v t.Onu zaprti. Ministrstvo narodnega gospodarstva je odredilo, da morajo biti gostinski obrati v Zagrebu en dan v tednu zaprti.
— Bogat spored zagrebške oddajne postajen Posetniki nedavno prirejenega prvega simfoničnega koncerta zagrebške Filharmonije v letošnji sezoni so dobili obenem spored 16 orkestralnih koncertov hrvatske radisjke oddajne postaje. Koncerte priredita zagrebška Filharmonija in radijski komorni orkester. Na sporedu je 51 del med njimi 28 prvič izvajanih. Koncert obsega dela Richnda Strauasa in Bacha. Pnescobaldia ter italijanskih in hrvatskih modemih skladateljev, skratka dela iz treh stoletij. Približno v enakem razmerju bodo zastopani  italijanski,  hrvatski  in nemški
ladatelji.
Mali osi
Iz Srbije
— Cement  v nemako-srbskem prometu.
Za magnezitno opeko itd. veljavna tarifna postavka ol v blagovnem prometu med Nemčijo in Srbijo velja odslej tudi za cement »portlandcement).
KIM K N O KOR B N J E
repo za ribanje, krmilno peso in rumeno kolerabo je čas kupiti samo še nekaj dni. V trdem zimskemu vremenu ne bomo mogli več uvoziti gornjih vrst blaga, zato opozarjamo vse reflek-tante. da jih prodajamo samo še nekaj dni v našem skladišču v Maistrovi ulici st 10 In v mesarski stojnici Fr. Ocvirka na Poga-čarjevem tigu. Založite se pravočasno! — .Gospodarska zvrzar, Ljubljana.
I paketne \ UVah::
in   škatle   za Vojne ujetnike Ima stalno v zalogi   —   Zaki/i jk ] MiklošK'.>\ a  t ,-/:.    ; •
(iOSrolMr \
K lo t »učar na    pPA fl\ I
vam stf okovnjasko očisti,  preoblikuje m
prebarva Klobuke rseh
vrst po nizkih cenah« Lastna delavnica — Se priporoča - *tu-doif »vuk  Sv, Petra
cesta 3S.
Inserirajte
Umrl je v 90. letu starosti, previden s tolaž'li sv. vere, moj dobri nepozabni brat, stric in bratranec, gospod
Alfonz Paulin
šolski svetnik, profesor in ravnatelj univ. botaničnega vrta, častni član prirodoslovnega in muzejskega društva, dopisni član akademije znanosti in umetnosti, meščan ljubljanski
Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, dne 3. decembra 1942 ob 3. uri popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopaliace k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 1. decembra 1942.
Žalujoča sestra HEDVIKA MARTINAK, vdova sod« svetnika — in sorodstvo
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tu/no vest, da nas je po kratki in mučni bolezni za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče. stric, svak in tast. gospod
gostilničar in pasestnik
Pogreb dragega pokojnika ne bo vršil v sredo, dne 2. decembra 1942 ob !z4. url popoldne z Žal — kapele sv. Petra — na pokopališče k Sv. Križu.
LJIBLJANA, dne 30. novembra 1942.
Globoko žalujoči: HKLKNA, soproga — ing. IGNACIJ, dipl. jur. JA.NKZ, MARJAN, sinovi — M INKA. VIKA, por. KLEMKNC, T" \. hčerke — vnuka, vnukinje   —   iu ostalo
sorodstvo
Stran 4
»SLOVENSKI NARODc, torek, 1. decembra 1942-XXI
Štev. 276
LJuMJana kot trgovsko
že v najstarejši dobi je bila trgovina v pred Miklavžem in božičem
Ljubljana, 26. novembra. Če Ljubljana r i dandanes predvsem trgovsko mesto, s tem ni rečeno, da ni biia včasih. X< L< i zgodovinski viri nam pričajo, a a je včasih trgovina v Ljubljani zelo cvetela in da je mesto obogatelo pied_ Vsem zaradi nje. Vladarji so zelo podpirali razvoj trgovine v Ljubljani m rado« oVirho d-Mii mcšOtnom izredne pravde-(pi vileg je) Ljub'ja' ski trgove! so trgova1: tudi z drugim] deželami, številnimi oddaljenmi kraji, kar je še tem bolj raz-Brlo En utrdilo sloves ljubljanske tig>-vine.
L;ub!jana in Žid:
Razumljivo je. da je Ljubljani  tudi pri-vabljala  židc. kakor  številna   sr dn eve-ška me ta, kjer s,- je obetala dobra trgo. vina. Toda Ljubljančani so se že v najstarejši dob.  dobro zavedali  židovske nevarno.t i  ta  nI so dovolili, da bi se židovstvo r; zbohotilo v mestu že t daj sd bil: žid. zelo osovraženi v evropskih mestih in povsod so se jih otepali  na vse kriplje Žid so se hoteli naseliti v Ljubljani, a meščani so se t mu odločno uprli. Tedaj me:-lo še ni segalo  ra levi   breg  Ljubljanice Židi. ki niso mogli prodreti v mestu  so s skušali naseliti vsaj čim bliže. Tako je nastal njihov okraj  na   Novem  trgu   najbrž že v dobi, ko še ni  bil  priključen k mestu. Kdaj jo nastala 2 dovka ulica s stranskimi uličicami, ni ugotovljeno. Znano pa je, da je bi ž dovski okraj zelo star. že leta 1213 so   i Židi sezidal; lep.-o sinagogo v 5\ .'eni okraju, jz "esai  pač moramo sklepat., da  so bili tam že dolgo prej. Dalje nam pričajo zgodovinski viri o močnih trenjih med   ž di in   meščani v 13. stoietju. L. 1290 je piišlo do hudega spopada med žid in kr stjani. Spopadi so se pogoste) ponavljali  zlasti  pozneje,  ko  se  je števih zidov  pomnožilo.   Ob   koncu   14.   ir   \ za-Či :l:u 15.   toletja ie bilo že toliko Židov da n-.> začeli na'topat: proti meščanom zelo  .izik«. Dr hudih spopadov je prišlo *la-&t\ ko so meščir' ciljali nekega Žida, *v se je spečal s kristjanko, in era usmrtili. Žid   so se zelo razburjali zaradi tega ter so izzivali meščane   Vrstili so se številni pretepi in sovraStvo do Židov se je še po-glcl lo.  Posebno    e je  vnemalo sovraštvo do Židov  po priključitvi židovskega okraja v mesto. Meščani so si prizadevali da bi ž!-i' zapustili mesto, a to so dosegli šele pod vlado Maksimilijana I. i. 1513. Cesar je prepovedal zidom vsako trgovino w me-•ctj. a mešftanJ so zahtevali tudi izgon zidov   iz  Ljubljane   Kako  hudi nasprotniki zidov so bili Ljulljamčanl, sprevidimo iz t ga,  da židi   niso smeli bbakovati Ljubljane niti ob   ejmin. ko je bila sicer dovoljena  prodaja v mestu vsakemu tujemu trgovcu.  Cesarska   prepoved  je ostala v veljavi tudi po smrti Maksimilijana I. Celo Jožef II.. ki je bil zlo liberalen, je poti d 1   Maksimilijanov patent. Tako  je tala Ljubljana   zavarovana   pred   židi. Mc-t-ani so se še 1. 17S6 lahko pohvalili, da m bilo nobenega primera, da bi židi kdaj obiskali ljubljanski   trg,   odnosno   sejmi.   Ce se je pa kdaj vtihotapil v Ljubljano žid in so ga   pr: poznali,   so  ga   izgnali   iz  mesta s primernim hrupom in med splošnim cdo-ra van jem meščanov.
Mestna in podeželska trgevina
Meščani so odločno branili svoje trgov- . ske pravice zlasti pred plemstvom Vedeti moramo, da so po srednjeveških razorih imeli pravico do trgovine le trgi in mesta. Prebivalstvo drugih krajev se ni smelo pečati s trgovino. Toda plemstvo je dajalo potuho podeželskim trgovcem ter je vneto podpiralo razvoj trgovine v svojih krajih is: ščani ,o bili odločni nasprotniki vseh poaeželskib sejmov, kjer sg p Dodajali j. dežeiški trgovci. Nasprotovali en Pa podeželskim somom sploh, ker je zaradi njih trpela tigovinav mestu. Tako je znan primer o sejmu v št. Vidu na Dolenjskem. Tam je bil nedeljski sejem navadno precej živahen. Dobiček tega sejma se je stekal ogle i kerou patriarhu. Me-SčahSKi trgovci so se pritožili zaradi tega sejma cesarju. Na podlagi te pritožbe je cesar prepovedal trgovanje na deželi P vsog :n ne le v št. Vidu. vladarji so zlasti Ščitili ljubljanske trgovino s številnimi p hdlegiji. Ob tej priliki lahko navedemo le nekaj primerov.
Carina, mostnina in cestnina
Pospeševanju mestne trgovine so biie name jene tudi razne dajatve, že 1. 1361 je vladar zapovedal, da morajo tuji trgovci voziti vse blago, namenjeno iz Triesta na vzhod, skoz Ljubljano ter se ne sme:o izogibati mostov, kjer je bilo treba plačevati mostnino. Mostnino so pobirali v mestih in trgih že od nekdaj deželni knezi. V Ljubljani so meščani dobili mostnino v najem Ljubljančani I. 1432. Mostnina je
bila precej visok i. Mostnino so pobirali pri vseh mestnih vratih, ne le pri mostu. Moral jo je plačati vsak tudi pri tranzitu in razumljivo je. da so se zaradi tega skušali izogniti me ta
Ljubljanski trgovci trgovali do Dunaja
V tistih č^.sih so ljubijanski trgove: trgovali daleč v državi že 1. 1376 je vojvoda Leopold dovolil, da so Ljubljančani smeli trgovati po Koroškem in Štajerskem z vsem blagom. razen ptujskim vinom. Kranjski trgovci so potovali do Dunaja in včasih še dalje. L. 13S9 so pa dobili še pravico, da so smeii trgovati tudi z b:ne-c'*iskm blagom po vseh Leopoldovih metih, celo na Dunaju.
Ljubljana in Trieste
Ljubljana kot trgovsko mesto je nekaj časa celo prednjačila Trie tu. Trieste je prišel pod habsburško oblast 1. 1382. Tudi Trieste je uživai posebee pravice, ki so mu jih podelili avstrijski 'knezi. Toda kranjski deželni stanovi se na to niso czirali ter so zahtevali, naj bi tudi Trešte kot del Kranjske pomagal nosit; davčna bre-mena Trieste e je temu upiral kot svo-1 mesto. Trgovina je bila precej do-
bro razvita tudi v Triestu vendar je bil srednj vošl--i T.iesrr marrjšl od Ljubljane; štel je le okrog 4000 prebivalcev.. Do leta 1719 je njegovo prebivalstvo naraslo na približno 6000. Ljubljana je pa že v Valvasorjevih česih štela okrog 20.000 preli v ilcev. M d ljubljanskimi in triestinski-mi trgovci je prišk kmalu do trenj, zlasti še. ker so Ljubljančani živahno kupčevali z Benečani. Od aph so kupovali predvsem dragoceno orientalsko blago in južne pridelke, dišave itd. Razen tega <o jih Benečan: zalagali z umetno izdelanim orožjem, lepimi tkaninami, s svilo in usnjem. Ljublja-ski trgovci so pa prodajali platno, kožuhovino   železo, živo srebro itd.
Zastoj ljub'bnske trgovine zaradi vojn
Ljubljanska trgovina je bila zelo prlza-i   zt radi  turških  vojn.  Ljubljanski tr-
esto
i zel* razvita — Tradicija kupčije
i govci so začeli izgubljati številna tržišča, ko so Turki prodirali čedalje bolj proti srednji Evropi. Zaradi pogostih tur.Skih napadov je ljubljanska trgovina čedalje bolj pešala, ker so dežele obubožale, tržišč je bilo manj in draginja je naglo naraščala. Mestna trgovina je pa tudi čedalje bolj trpela zaiadi podeželske konkurence. Zaradi razvoju podeželske trgovine fe je spor med plemstvom in meščani zelo zaostril. Kljub vsem prepovedim se je prekupčevanje nezadržno razpaslo. Kljub vsem udarcem, ki jih je doživela ljubljanska trgovina, je Ljubljana ostala ugledno trgovsko mesto. Meščani so sicer v primeri z boga tvom prejšnje čase precej obubožali, a med njimi je bilo vendar tudi poslej vsaj nekaj  res  bogatih trgovcev.
Ljubljanski sejmi
Se dandanes čutimo, da imajo ljubljanski sejmi, ki so se sicer sčasom spremenili v prigodno, skoraj brezpomembno kupčeva-nje, kakršno je n. pr na Miklavževem sejmu, veliko tradicijo. Nekaj starega sejm-kega razpoloženja je še vedr.o ostalo, kakor da se je v njem ohranilo izročilo o hrupnih srednjeveških sejmih. Ljubljanski sejmi so bil imenitni in v nekem pogledu jih smemo primerjati z dandanašnjimi ljubljanskim mednarodnimi velesejmi. Posebno imeniten je bil Elizabetin sejem ki je tra. - cei'h 14 dni. Menda je prav zaradi tega. Miklavž postal pri nas tako popularen svetnik in ga proslavljamo s takšno vnemo. Najbrž ni brez pora.ea, da -;e pred Miklavžem začne sezona živahnejše trgovine; ali ni v tem trad cija nekdanjega Elizabetinega sejma? Ta sejem je dal Ljubljani Federik IV. 1. 1479. V začetku vlade Friderika IV. ie imela Ljubljana pravico le do dveh sejmov na leto, ob njegovi smrti 1. 1493 je pa imela že 5 sejmov. Ta vladar je zelo pospeševal ljubljansko trgo-viro in njegova zasluga je bila tudi, da je bila zvišana mostnina. Prepovedal *e pre-kupčevanje. ki je škodovalo mestni trgovini. Zapovedal je tudi u ver. potrebnh pridelkov v mesto, da bi prebivalstvo ne trpelo zaradi draginje.
Križanka št. 2
1 / / i H	!
150	
	"
Besede pomenijo
Vodoravno: 1. kolektivno ime za prebivalce Azije, velikega dela Azije, Amerike in Avstralije, 10. predstojniki fakultet, 15. pristanišče v severni Norveški, lo. angleško mesto znano po svojih konjskih dirkah (grofija Surrev), 13. stročnica, 19. preprosto orožje, 20. vsebuje največ vitaminov, 22. dogovor, ki mora bili glede na izpolnitev tvegan za vse soudeležene, 24. zasilna shrambi. 25. najmanjši, nedeljivi sestavni de!. 26. zver, 28. Italiji Ski voznik. 29. latinska kratica za v letu Gospodovem^. 30 junak svetovnozha-hega romana, ki ga je napisal Defoe. 32. srednjeveška strokovna organizacija. 34. šop las ali perja kot okras, 35. sredi ribe. 36. avtomobilska značka za anconsko pokrajino 38. Iiuški državni poglavar. 40. prizorišče, vzvišen prostor, 43. španski spolnik. 44. medmet. 45. egipčanski solnčni bog. 46. vrtna naprava 48. hodnik s ste-brovjem na eni vzdolžni strani odprt (množ.), 50. azijska reka. 51. španska pokrajina, nekoč samostojna kraljevina, 52. pokrajina, k: je biln v prejšnji svetovni vojni glavno pozorišče vojne med Avstrijo in Rusijo.
Navpično: 1. pomnožitev denarja v obtoku preko potreb rednega gospodarstva, 2 zavedno se priznavajoč k svojemu narodu, 3. tkanina, barva, 4. kmečki delavec, 5. že, nekoč (italj.), 6. katoliški teolog, Lutrov nasprotnik (fon.), 7. sad rastline, ki spada k bučnicam (množ.). 8. kra-
tica za gospodarsko politiko Sovjetske zveze, 9. belgijsko mesto, v prejšnji svetovni vojni središče bojev (fon.), 10. predlog, 11 reka v severni Nemčiji, 12. v sv. pismu: kraljestvo mrtvih, tudi angel kraljestva mrtvih; slovenski roman. 13. prav kar izdelan, še nerabljen. 14. reka v Šr-biji. 17. zvezek za načrte v grobih potezah, 20. ugotovit« najti ž rekami. 21 tnte'ektu-alno. 23. prebivalec ene izmed grških pokrajin. 25. finsko pristanišče, v kater« je bil 1. 1743 sklenjen mir med Švedsko in Ku-ijo. 27. pripadnik slovanskega naroda. 31. del glave, 33. Zevsova sestra in žena. 37. stanovanjski prostor. 39. se rodi vsak človek, 41. veznik, 42. enota za mehanično delo. 43. okrajšano moško ime. 44 velik ptič. 46. nedoločni spolnik v romanskih jezikih. 47. začetnici imena m priimka izdajatelja slovenske literarne revijo (1823—1869). 49. kemični znak za prvino.
Rešitev križanke št. 1
Vodoravno: 2. Alison, 8. rabarbara, 16AN, 18. Ainadis, 20. notorno, 21. sam. 23. era, 24. opera, 26 zt. 28. opet. 30. Edi. 31. mnoge. 32. vodoravna, 36. nit. 37. L (iunt štcrling) D (pennv). 33, aligator. 39 zaverovan, 41. Lena, 42. Ilijada. 44 AN, 45. si, 46. eoa. 48, acetilen, 49 čik, 50 on, 51. polnomoč.ie. 52. remi.
Navpično: 1. vasovalec, 3. La'. 4. ime, 5. Sarmati. 6. jpda. 7. Ni. 9. Ane. 10. Bora, 11. ala, 12. ro. 13. Brinton, 12 ro, 14.  AN,  15. razglasim,  17.  Napoleon, 19.
Afriško bojišče: Italijanski protitankovski topovi odbijajo napad s»o\ raznih tankov
soda, 22. Medina. 25. Pi, 27. tedniki, 29. toga, 30. Enrico. 31. M'ran, 33. Ra, 34. volan. 35. radič, 36 ne, 39. zato, 40. valj, 43. jem. 47. Po. 48. če.
Obvezna oddaja premoženja v Turčiji
V Turčiji je izšla nedavno naredba o enkratni oddaji premoženja, takozvanom vojnem dobičkarskem davku. Po vseh upravnih središčih so bile imenovane komisije za ocenitev premoženja in dob:čka cddaj istega zavezanih državljanov. Proti Ugotovitvam komisije ni nobene pritožbe. V zvezi s temi ukrepi namerava Tur-č;ja zman.'; : tudi obtok novčanic. Ti ukrepi so r... -Leli zlasti med židi na brid-
ko razočaranje in prikrit odpor. 2idje skušajo zastaviti ves svoj vpliv, da bi rešili čimveč premoženja. Mnogo ugledn.h zidov iz Istanbula je prispelo v Ankaro, kjer hočejo na odločilnih mestih doseči vsaj omiljenje naredbe o enkratni oddaji premoženja. Ankarski hoteli so polni bogatih Židov iz Istanbula in Smirne.
Naredba določa, da bodo poslani na prisilno delo vsi, ki bi pravočasno ne oddali svojega premoženja. Ta grožnja je vzbudila pravo paniko Obdavčenje vojnih dobičkov je pa po razmerah narekovana nujnost in državne oblasti se za židovske intervencije ne bodo prav nič zmenile. Zarije baje nestrpno pričakujejo povratka ameriškega poslanika Steinhardta. kar upajo, da bo njegova intervencija zalegi i več kaKor njihova. Toda tudi to upanje bo ostalo prazno.
F
fiassljevaiijs
Dsslej se je naselilo v tej deželi že sto tisoč bc!^?-ćksh kmetov In zbrtnikdv
Bolgarsko notranje ministrstvo je objavilo poročilo o naseljevanju bolgarskih kmetov in obrtnikov v Traciji. Naseljevanje gre po načrtu. V7 Traciji se je naselilo že 100.000 bolgarskih kmetov in obrtnikov, največ v dolinah rek Mesta in Stru-ma. Več:noma gre za povratnike, kajti zemljo in gospodarsko poslopje dobe v prvi vrsti tisti bolgarski kmetje, ki so bili v Traciji naseljeni že pred prvo svetovno vojno. Bilo jih je mnogo. Po ljudskem štetju, ki so ga odredili v teh krajih Francozi, je živelo v Traciji 80.000 bolgarskih kmetov, Turkov 73.C00. Grkov pa 51.000. Bolgari so imeli torej relativno :iha Del bolgarskih kmetov se umaknil ob odhodu Francozov prodirajoč:m grškim četam preko stare bolgarske meje, drugi del se je pa v manjših skupinah prostovoljno ali proti svoji volji izselil. Končno je b'la leta 1923. sklenjena meri Bolgarijo in Grčijo pogodba o izme-njavi prebivalstva Potem ie ostala Traci ia praktično brez bolgarskih naseljencev.
Nemške ćele. ki so lani zasedle Traciio, so našle tam samo še okrog 8000 orto-doksnfh Bolgarov in 35.000 takozvanih P( makov. To so mohamednni bolgarske narodnosti, ki so bili v 18 stoletju prisilne isJamržfrahjL Bolgarska narodrost je torej nazadovala v Traciji od 45 na p:člih 7' •, dočim se je bilo število Grkov poveča lo cd 51.000 na 300.000. 30 000 teh Grkov se je bilo ta čas vrnilo v Grčijo in lahko bi i;h bili nadomestili z bolgarskimi priseljenci, če bi bilo šlo za kmete, toda kmetov je bilo med njimi razmeroma m^io. Po pretežni večini so se Grki v Traciji pečali s trgovino, kar je razumljivo, saj so izrazito trgovski narod.
Zato Bolgariji ni lahko dati povratnikom dovoli zemlje. Velike težkoče so zlasti z dodelitvijo hiš in gospodarskih poslopij. Bolgarski parlament je moral v ta namen odobriti izdatno podporo, in še ta denarna sredstva so komaj zadostovala za   najnujnejše  potrebe.  Toda bolgarski
kmetje So skromni, pod letni in iznajdljivi, tako da si znajo tudi sami pomagati Tako so si v Traciji kljub nezado.'ni podpori iz javnih sredstev uredili skromne domačije. Tr^cija je sama po rodovitna    Doslej   so   pridelovali krn^t..
v tej deželi večnoma tobak, v bodoče M bo pa moralo kmetijstvo preusmeriti na pridelovanje drugih poljskih pridelkov v prvi vrsti žita. V nekaterih krajih Tra-c:je je zemlja tako rodovitna, da daje 2 ali celo 3 letine. Za Bolgarijo in Rploh za Evropo je Tracija kot izrazito poljedelska  dežela  velikega pomena.
Szčivje namesto rož
Glavna zveza nemških vrtnarjev je d nove smernice za preureditev cvetličnih nasadov v njive in gredice v katerih se bo pridelovalo seči v je. V okrožnici je rečeno, da je treba v interesu prehrane prebivalstva že v zadnjem letu močno povečano površino s sečivjem zasejanega polja še povečati in posvetiti posebno pozornost zgodnjemu sočivju- Do konca decembra naj se poseje sočivje povsod tam, kjer so bili doslej cvetlčni nasadi. Najmanj 65''«» vseh cvetličnih hasadov je treba izpremeniti v njive odnosno gredice, kjer se bo pridelovalo sočivje. Izvzeta so samo manjše vrtnarije, za katere je določena  najmanjša  količina  50' >».
Goethejev s«?rmen:k v Bratislavi
2.0 pred leti je dobila ena najlepših cest v L atislavi ime po največjem nemškem pesniku Goetheju. V parku ob Goethejev i cesti pa nameravajo postaviti Goetrn spomenik. Kip je izdelal znani bratisJavski kipar Viktor Tilgner, ki bo povečan. Kipar si je zamislil Getheja s knjigo v roki. ! koraka po trgu F<m um Romanum in opazuje rimske umatnostne spomenike.
J. O. CURVVOOD:
10
ROMAN
§mova
polja
»Najlepše tri pipe, ki sem jih kdaj videl,< mu je naznanil. Ena je nizozemski, druga londonski, tretja ameriški izdelek: in k temu pet funtov virgin-skega tobaka. Hemi. . . in tu. evo. kućma, plašč in par škornjev, ki se boš z njimi v vsaki družbi postavil. Oho! Kaj pa to? je vzkliknil nato in začuden odskočil kakor da je vreča izpraznjena in ni v nji ničesar za Jeemsa.
Dečku se je zdelo, da traja ta stričev preplah celo večnost. Nato je Hepsiba S stisnjenimi ustnicami in nalašč prav počasi spet pobrskal po vreči.
Nihče izmed trojice, ki je napeto gledala njegovo početje, ni mogel slutiti, da bo imelo to, kar se je pripravljal storiti, usoden pomen za njihovo prihodnost; da bo izpremenilo pota človeških življenj, ponižalo visoke in povišalo nizke, sprožilo strast, sovraštvo in ljubezen ter povzročilo enemu radost, drugemu gorje. Da je Hepsiba ta mah položil zavitek, ki je bil prav za prav namenjen Katarini, v njene roke, bi se bilo marsikaj drugače obrnilo. Toda na svetu je že tako, da iz malenkosti radi nastanejo veliki dogodki. Hepsiba je potegnil iz zadnjega
kotička vreče zavoj, ga razvil in s strani pogledal dečku v tesnobno napeti obraz.
^Jeemsy,<- je rekel, - če me spomin ne vara, si se rodil najbolj mrzlega januarskega dne, ki ga pomnim, in si po tem takem nocoj dopolnil dvanajst let in štiri mesece; to pomeni, če dovoliš, da ti manjkajo samo še tri leta pa osem mesecev, in boš veljal za moža. Po zakonu postaneš s tistim dnem kraljev podložnik in boš lahko ukrepal sam s seboj, kakor te bo volja, dokler boš pošten, ter užival enake pravice kakor najbolj nalasuljeni sodnik v kolonijah ali v Novi Franciji. Z drugimi besedami, Jeems, reči hočem, da boš čez pičla štiri leta odrasel človek 1
Po teh uvodnih besedah je Hepsiba odprl zavoj. Še nikoli ni bila Katarina videla tako krasnega žameta, kakor ga je ta mah njen brat razgrnil pri luči sveč. Bil je najdragocenejše in najfinejše, kar je bil prinesel, blago nedosegljive lepote in spremi-njaste temnordeče barve, ki mu je skoraj živelo v rokah. To je gotovo spet darilo za mamico, je Jeems pomislil. Ali v njegovo neizrekljivo začudenje Katarine same je Hepsiba položil žamet prav njemu v roke.
■Za Mademoiselle Marijo Antonijeto Tonteurje-vo,« je dejal, »od njenega vdanega občudovalca Danijela Jamesa Bulaina; Jeemmsy, nikar ne zardevaj. Dvanajst in deset ni kdo ve kako daleč od šestnajstih in štirinajstih, in s šestnajstimi in štirinajstimi leti ne bosta več otroka, marveč ženska in mož. In zapomni si: če se je kdaj mogla hči kakega barona ateti srečno, &e bo lahko štela tista, ki jo povede dečko iz Adamsovega rodu pred oltar. Listek, ki je
na zavitku. Jeems, pravi, odkod prihaja blago in koliko stane. In poleg tega sem ti piinesel še nekaj sukna za obleke, štiri srajce, trirogelnik s črnim trakom, šest žepnih rutic, nož. dva para čevljev in pa ... tole Tako govoreč je potegnil iz vreče, ki je bila zdaj zares prazna, lepo dolgocevno pištolo, ki jo je z dopadenjem izkušenega bojevnika pokazal Jeemsu. Dokler boš živel, Jeemsy, se nikar nikoli ne loči od te pi?;ole. Nova ni, kakor vidiš, toda opravila je čudovite reči. ki ti jih kak dan povem. Ta ubija, dečko moj. zanesljivo ubija na sto korakov ... S temi besedami je položil pištolo Jeemsu v roke.
V Katarininih očeh se je za hipec pokazalo nezadovoljstvo.
Zelo ljubeznivo je. Hepsiba, da si prinesel to obleko za Antonijeto; a piHole prav res da ne bi bilo treba, ie dejala. Pištola mi zbuja misel na ljudi, ki pobijajo drug drugega. Mi tukaj pa živimo v božjem miru, in puška pa Jeems v je v lok nam zadostujejo, da si priskrbimo mesa. kolikor nam ga je treba. Boljšega si ne moremo želeti.«
Ko je tako z zaupanjem govorila o miru, se je Hepsibi za trenutek stemnil obraz: a takoj nato se je zasmejal, rekoč, da bo kmalu enako ponosna na sinkova dejanja, kakor je zdaj v skrbeh zaradi vpliva te pištole na njegovo prihodnost.
Ko je Jeems uro pozneje ležal v svoji postelji, ni mislil več ne na pištolo ne na dejanja, o katerih je stric namigoval, marveč na blago iz temnordečega žameta, ki si ga je bil položil ob blazino, preden je upihnil svečo in se zleknil k počitku. Čeprav se mu
je bilo srce umirilo, je bil vendar še srečnejši kakor prej pri mizi, ko je stric razdeljeval darila. Dež je tik nad njegovo glavo gosto in enakomerno ropotal po str hi in mu ni dal slišati glasov, ki so se še vedno pogovarjali ob kaminu. Rad je imel godbo dežja, kadar škrablja po strehah in okenskih šipah, kajti zazibavala ga je v sladke sanje; in ko je zdaj držal roko na blagu, ki je bilo namenjeno Tonijcvi, in poslušal šum dežja, se je rana, ki ga je pop°ldne tolikanj skelela, zapirala, in njegove sanje so dobivale obraz in obliko.
Za drugi dan je bila napovedana dražba pri Lus-sanu, bogatem posestniku, ki je bil s svojimi zemljišči mejaš barona Tonteurja. Lussan se je hotel vrniti na svoj stari dom blizu Orleanskega otoka, kjer mu je bilo bolj všeč kakor tu ob Rieheiieuju, in je zato prodajal nekaj orodja, med drugim železen plug, kotel, ki je držal sto petdeset litrov, in statve, same reči, ki bi jih bil Henn Bulain potreboval: in tako je Jeemsov oče mislil na to. da bi jutri zapre^el in se udeležil prodaje. Jeems je bil slišal Tonteurja, ko je rekel, da misli na tej dražbi kupiti tri sužnja, očeta, mater in hčer, ki jo je namenil Tonijcti za postrežbo. Pričakovati je bilo torej, da bo deklica spremljala očeta; ako vzame dragoceni zavoj s seboj, ji ga lahko pri tej priložnosti izroči.
Če bi bil pa tudi Pavel Tache na dražbi in bi skušal ponoviti današnji nastop in spet tako nesramno zasmehovati Jeemsa, ali če bi zinil le eno žal besedico o njegovem darilu Tonijeti, tedaj ...
Urejuje J—*p *r*»»«* «- Za Narodno t*"***1-"^ Fran Jeran — Za inaeraini del Usta: Ljubomn Volčič — Vsi v Ljubljani