PREDSEDNIK TITO PRIHAJA V BOHINJ — Številni udeleženci prvomajskega tabora Gorenjske so nestrpno pričakovali tovariša Tita. Pred novim domom Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici so ga pozdravili in sprejeli predstavniki družbenopolitičnih organizacij Radovljice in Gorenjske... leto XXXII. Številka 33 -lUnovitelji: občinske konference SZDL ^w«uee, Kranj, Radovljica, Skofja Loka * Triie - Izdaja Časopisno podjetje Zim Kranj - Glavni urednik Igor Slavec •» Odgovorni urednik Andrej Zalar Kranj, petek, 4. 5. Cena: 4 din 1979 List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO jtdjica riMCA PRI TRŽIČU £^ UmzEM kstta • V soboto na Martinj vrh! 5. maja 1944 je bil pri Poseč-niku v Martinj vrhu nad Železniki ustanovljen V. bataljon legendarne brigade VDV. V počastitev 35-letnice ustanovitve bataljona bo v soboto, 5. maja, ob 11. uri pri Presečniku . proslava, na kateri bo govoril komandant republiškega Štaba teritorialne obrambe Slovenije, generalpod-polkovnik Branko Jerkič. Odbor za pripravo proslave vabi na to spominsko slovesnost vse preživele borcev, vse druge borce, aktiviste in krajane Gorenjske. Po proslavi bo v Martinj vrhu tudi družabna prireditev. Več tisoč delovnih ljudi in občanov se je zbralo na prvomajskem taboru v Bohinjski Bistrici — Odprli spominski muzej Tomaža Godca ter nov dom Joža Ažmana, v katerem je bila tudi slavnostna seja C K ZKJ, ki jo je vodil France Popit — Slavnostni govornik Stane Dolanc — Tito je pozdravil delavce ter številne kulturne skupine, ki so se zbrale ob domu ter si ogledal muzej Tomaža Godca SLA VNOSTNA SEJA C K ZKJ V BOHINJSKI BISTRICI - Predsednik SFRJ in ZKJ Josip Broz-Tito se je 1. maja udeležil slavnostne seje CK ZKJ, kije bila v Bohinjski Bistrici. Seja je bila posvečena 40Jetnici konstituantne seje CK KPJ, ki je bila od 15. do 18. marca 1939 v hiši Tomaža Godca. Goste je najprej pozdravila Vlasta Vidic, sekretarka občinskega komiteja ZKS Radovljica, sejo je vodil predsednik CK ZKS France Popit, slavnostni govornik pa je bil sekretar predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc - Foto: F. Perdan ivomajsko slavje _ Predsednik kranjske občinske UKOVANJA PREDSED?/*lZek 26. aprila, zaslužnim borcem, akt, litine Stane Božič je izročil iceu ' darittvenikam visoka odliko k**«, družbenopolitičnim "raln'.Tita. Odlikovanci so prejeli red de/a predsednika SFRJ Jo"P?B™„cem red republike z bronastim vencem. Titova tS*k£o zastavo, red dela 2 *latl™ red dela s srebrnim vencem \*za*lugza narod s srebrno 2™2«0f ž jrAiff Tone Volčič, ki so mu hkrati SŠtoZja so prejeli Franc Golub č Jo Von(imi< F%fin ninbi>to Civilne zaščite, Anton Japclj, Franc Marija Mar-dliko BOHINJSKA BISTRICA Bohinjska Bistrica je bila že nekaj dni pred prvomajskim taborom delavcev vse Gorenjske ter gostov iz Slovenije in Jugoslavije vsa lepa in praznična, lepo okrašena s številnimi državnimi in partijskimi zastavami. Od Bleda do Bohinja so viseli transparenti, na sleherni hiši zastava, po skalah na okoliških hribih so bili napisi s pozdravi najdražjemu gostu, predsedniku Titu. Na predvečer so zagoreli po vsej Gorenjski kresovi, ki so bili letos še večji in še bolj vidni, kajti v Bohinjski Bistrici je bila slavnostna seja CK ZKJ posvečena 40-letnici konstituantne seje CK KPJ in 60-letnice naše partije. V Bohinj so že zgodaj zjutraj prihajali ljudje z vseh gorenjskih občin, vozili so posebni vlaki in avtobusi. Na prireditvenem prostoru ob domu so se zbirale kulturne skupine, pevski zbori, fokloristi, šolska mladina, ljudje so prihajali z velikimi rdečimi nageljni v gumbnici, z zastavicami v rokah. Po otvoritvi muzeja so si ogledali najprej spominsko sobo ter ostale prostore v stari usnjarni Tomaža Godca, nato pa ob cesti čakali na najbolj spoštovanega gosta, na Tita. ni Dež, ki je venomer padal, mogel zmotiti nestrpnega, veselega pričakovanja, da ob l.maju prihaja v Bohinjsko Bistrico Tito. Številne roke so se dvignile v prisrčen pozdrav, ko se je nekaj minut pred enajsto uro dopoldne pripeljal v Bistrico, v spremstvu naših najbolj uglednih družbenopolitičnih delavcev in članov Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Tito je pozdravil zbrano množico gorenjskih delovnih ljudi in občanov, množico, ki se je nato zbrala pred domom Joža Ažmana in poslušala slavnostno sejo CK ZKJ. Po uvodnih besedah sekretarke občinskega komiteja ZKS v Radovljici Vlaste Vidic je bil slavnostni govornik Stane Dolanc. Po svečani seji je na ploščadi pred domom govoril Vinko Hafner, predsednik Zveze sindikatov Slovenije, za njim pa je udeležence prvomajskega tabora pozdravil še predsednik Tito, ki je vsem čestital praznik dela, 1. maj. Mladi iz Bohinjske Bistrice so mu ubrano zapeli dobrodošlico, nato pa si je tovariš Tito ogledal še muzej Tomaža Godca. Letošnji prvi maj je bil za Gorenjsko svojevrstno in posebno doživetje, snidenje s tovarišem Titom. Zato so bili pogovori nekdanjih borcev, komunistov, ki so se srečali v Bohinju, še posebno veseli in sproščeni in se nadaljevali še dolgo potem, ko je seja minila. Borci in komunisti so se spominjali nekdanjih dni, tudi praznovanj 1. maja, borb in žrtev, zaporov in taborišč, vsa srečanja pa so izzvenela v enem samem vzkliku, da je treba dragocene pridobitve braniti in ohraniti ter nikoli dovoliti, da bi se ogrozila neodvisnost in bratstvo jugoslovanskih narodov. Partija, ki je pod vodstvom tova-' riša Tita znala vedno poiskati pravo pot, je tudi danes tista vo-^ dilna sila, ki usmerja jugoslo-* vanske narode in narodnosti na poti napredka, svobode in miru. Tito, partija, mir so besede, ki so venomer in povsod naše najbolj dragoceno izročilo in naše vsakdanje vodilo ... D. Sedej Foto: P, Perdan ! se je zal l Edgar vonim-v-' ^ 4. mednarodni sejem malega gospodarstva kranj 9.-16.5.'79 DROBNO GOSPODARSTVO INDUSTRIJSKA KOOPERACIJA NASLOV: G LAS 2.STRAN PETEK. 4 MAJA 117! Večji Titov sklad Na pobudo rudarjev iz Majdanpeka in Bora so pred leti ustanovili Titov sklad. Zdaj je v Srbiji v Titov sklad včlanjenih več kot osem tisoč organizacij, posameznih članov pa je več kot 5000. Petletne članske vloge so dosegle vsoto več kot 230 milijonov dinarjev. V Srbiji je bilo v zadnjih petih letih 4300 štipendistov Titovega sklada. Podelili prvomajske nagrade dela V Zveznem izvršnem svetu so podelili tradicionalne prvomajske nagrade dela. Med 30 nagrajenci so tudi štirje delavci iz Slovenije: kvalificirani delavec Alojz čendak iz turistično-hotelskega podjetja Portorož, kvalificirana delavka Dora Godicelj iz steklarne Hrastnik, kvalificirani avtomeha-nik Miroslav Mikelj iz komunalnega podjetja Ljubljana in Karel Željko, zaposlen v Iskri, v industriji za avtomatiko v TOZD tovarne namakalnih naprav. Najvišji osebni dohodki v financah Poprečni mesečni zaslužek jugoslovanskega delavca je januarja znašal 5410 dinarjev. Zaposleni v gospodarstvu so zaslužili poprečno 5231 dinarjev, v negospodarskih dejavnostih pa 6326 dinarjev. Največji čisti poprečni osebni dohodek v gospodarstvu so imeli zaposleni v financah in na področju storitev, to je 7327 dinarjev, v negospodarstvu pa zaposleni v družbenopolitičnih skupnostih in organizacijah, 6667 dinarjev. Za prizadeto Črno goro Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je pozval vse delavce, da prispevajo enodnevni zaslužek za žrtve potresa v Črni gori. Dodatne delovne dneve naj bi opravili že maja. Vsi tisti delavci, ki imajo letošnje poprečne osebne dohodke višje od 8000 dinarjev, naj bi prispevali dvodnevni osebni dohodek. Republiški svet Zveze sindikatov bo iz svojih sredstev prispeval 150.000 dinarjev za neposredno pomoč občin -skim sindikalnim organizacijam na prizadetem območju- Celuloza iz Rebrce Slovenska papirna industrija mora uvažati precej celuloze, tudi iz Rebrce na avstrijskem Koroškem. Slovenski papirničarji so se bili pripravljeni pogovoriti o gospodarskem sodelovanju s tovarno v Rebrci. Po dolgotrajnih pogjanjih in ko je tovarna že nehala obratovati, je lastnica sprejela predlog slovenskih papirničarjev in podpisala pogodbo, s katero je tovarna prešla v last jugo-slovansko-švicarskih kupcev. S tem je bilo zagotovljeno delo 240 delavcem te tovarne, tovarno pa bodo novi lastniki začeli obnavljati že maja. Priznanja zaslužnim aktivistom Opravičilo Iskreno se opravičujemo bralcem in prizadetim zaradi pomote, ki se je pripetila v Glasu 24. aprila na 9. strani, kjer pišemo o položaju slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in v Italiji. Pravilni naslov članka z izjavami pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti se glasi »Beseda zamejcev« in ne Beseda zdomcev, kot je bilo pomotoma1 objavljeno. ' ' ' 1 Uredništvo ' Kranjska občinska konferenca SZDL je podelila letos 26 priznanj OF. Prejel ga je tudi Jože Peklaj-Krištof (na sliki) — Foto: F. Perdan Kranj — Po gorenjskih občinah so v predprazničnih dneh podelili občinska priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Podelitev letošnjih priznanj je bila še bolj slovesna zaradi jubilejev partije, Skoja, naprednih sindikatov in socialističnega ženskega gibanja, ki jih slavimo letos. Letošnje prireditve so potrdile odločitev, da je treba s seda njo smerjo razvoja socialistične samoupravne demokracije nadaljevati in povsod utrjevati ugled samoupravne, socialistične in neuvrščene Jugoslavije! V jeseniški občini so priznanja Osvobodilne fronte prejeli Marija Balanč, Franc, Biaggjo. Anton Dul-min, Franc Kalan in Jože Sivec. V kranjski občini so priznanja prejeli Franc Bajželj, Stane Bernard, Jože Bertoncelj, Dominik Bogataj, Zvone Černe, Erna Fajs, Bojan dr. Fortič, Rado Kopač, Jernej Krajcer, Peter Mali, Gojko Moštro-kol, Franc Oman, Jože Peklaj, Franc Perč, Henrik Peternel, Stane Pirnat, Antonija Puntigam, Ivan Rezman, Martin Ribnikar, Vinko Strgar, Franci Thaler, Franc Verdnik, Marjan Zadnik, Alojz Zupan, Pavle Že-rovnik in Kulturno-prosvetno društvo Simon Jenko iz Trboj. Radov-ljičani so priznanja OF podelili Matiji Klinarju, Janezu Varlu, Janezu Kunčiču, Vinku Golmajerju, Rudiju Hrovatu, Otu Mencingerju, Stanku Megliču, Francu Zupančiču, Stanku Habjanu, Andreju Staretu, Mihi Bevcu, Albinu KoJmanu, Antonu Erženu, Ferdu Bemu, Rezki Dijak, Sonji Stepan, osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica in Gasilskemu društvu Srednja Dobrava. V škofjeloški občini So priznanja Osvobodilne fronte prejeli Zveza združenj borcev NOV Reteče, Pavla Bernik, Avgust Šubic, Rafko Kavčič in Alojz Basaj. Tržičani pa so priznanja podelili Športnemu združenju 5. avgust, Ribiški družini Tržič, Janku Sajovcu, Janezu Primožiču, Tončki Gaberc, Ivku Bergantu, Ivanu Valjavcu, Florijanu Kurentu, Jožefi Skantar in Matu Mežku. J. Košnjek Podeljeni srebrni znak sindikata V dneh pred dnevom ustanovitve osvobodilne fronte in prvim majem so se po gorenjskih občinah zvrstile slovesnosti, na katerih so bila zaslužnim sindikalnim delavcem in osnovnim organizacijam sindikata podeljeni srebrni znaki sindikata. Tako so 26. aprila na centralni proslavi v gledališču Toneta Cufarja na Jesenicah dobili priznanja naslednji sindikalni delavci in osnovne organizacije: Srečko Beniger, Nada Berginc, Avgust Brus, Valentin Kli-nar, Alojz Koželj, Mihaela Košir, Angel Pervanja, Milan Polak, Karel Pogačar in Leopold Strajnar ter OO ZS TOZD Iskra Blejska Dobrava, 00 ZS DSS SEO-TKR Novogradnje Železarna Jesenice. 00 ZS Postaja mejne milice Rateče, 00 ZS Splošna bolnica Jesenice in 00 ZS TOZD Vzdrževanje Železarna Jesenice. V Kranju so srebrne znake podelili na slavnostni seji občinskega sveta ZSS 25. aprila. Nagrajeni so bili: Andrej Brešar, Cveto Ambrožič, Zdravko Maržič, Franc Pisek, Janez Por, Alojz Majetič, Jože Poljak, Stane Tavčar, Brane Kozamernik, Boris Petrovič, Silvester Sladic, Stane Rotar, Mara Grubič, Srečko Valja-vec, Slavko Dimnik^ Miran Stefe in Jaiflco Vidmar ter osnovni organizaciji DSSS Gozdno gospodarstvo in Iskra - TOZD Števci. V Skofji Loki so priznanja sindikata podelili na proslavi v galeriji na gradu 26. aprila Borici Sibinčič, Zdravku Debeljaku, Antonu Svolj-šku. Ivu Potočniku, Francu Stražarju, Tonetu Vrhuncu. Janku Rantu in Ivanki Bogataj. Od osnovnih organizacij sindikata sta bili pa nagrajeni 00 ZS KROJ Skofja Loka in 00 ZS Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika Skofja Loka. V Tržiču pa so srebrni znak sindikata prejeli Edo Košnjek, Karel Markič. Ivan Sitar, Pavel Srečnik, Zofija Srečnik in Heda Valjavec. D. D. V počastitev praznikov Podnart — Osrednja občinska proslava v počastitev dneva Osvobodilne fronte slovenskega naroda in 1. maja. praznika dela ter jubilejev nase partije, 4()-letnice konstituantne seje Centralnega komiteja KP-I in SOJetnicti partije je bila v radovljiški občini v dvorani kulturnega doma v Podnartu. Na predvečer dneva Osvobodilne fronte so se v dvorani zbrali predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine ter številni občani. Moški pevski zbor i/. Podnart a, mladinski pevski zbor i/. Lesc ter pndmladkarji dramske skupine i/. Podnarta so pripravili lep in pester kultu.ni program, o pomenu prazni-kov pa je spregovoril predsednik občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Radovljica Drago Rozman. Poudaril je; da letos jubileje praznujejo v radovljiški občini še posebno slovesno, saj je bila slavnostna seja CK ZKJ v Bo- hinjski Bistrici, k jer je bila pred štiridesetimi leti konstituantna seja Centralnega komiteja naše partije. Precejšen je bil napredek v povojni izgradnji naše domovine, dosegli smo lepe uspehe na vseh področjih, še bolj pa si bomo morali prizadevati k nadaljnji izgradnji samoupravnih socialističnih odnosov, k uveljavljanju delegatskega sistema in dohodkovnih odnosov v skladu z zakonom o združenem delu. Na slovesnosti so podelili brona-sta prižanja krajevne konference Socialistične zveze iz Podnarta najbolj prizadevnim družhenopolitič' nim delavcem v krajevni skupnosti Podnart ter srebrna priznanja občinske konference Socialistično zveze delovnega ljudstva občanom radovljiške občine. Prejeli so jih najbolj aktivni družbenopolitični delavci iz krajevnih skupnosti občine. I). Sede j RADOVLJICA V četrtek, 10. maja, bo oh 16. uri v zbornici osnovne šole Anton Tomaž Linhart v Radovljici redna seja obeh zborov skupščine izobraževalne skupnosti Radovljica. Na seji bodo med drugim razpravljali o preobrazbi vzgoje in izobraževanja v Sloveniji in o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju, o letnem poročilu komisije za štipendiranje in kadrovska vprašanja, o dejavnosti Delavske univerze, o dejavnosti Glasbene šole, o predlogu sprememb statuta izobraževalne skupnosti Radpvljica Je/ p pripravi srednjeročnega načrta .vzgoje in izobraževanja v .občini ter dolgoročnega načrta z nekaterimi elementi do leta 2000. p g Svet v tem tednu J ugoslo vanske pobude Miloš Minić obiskal Sovjetsko zvezo, Aleksander Grličkov Kubo, Vlado Janžič pa Demokratično republiko Korejo — Na svetu prvomajska praznovanja niso minila brez strelov, žrtev in ranjenih ter brez obsodbe nazadnjaških in vojni naklonjenih sil — Na Cipru pričakujejo srečanje Kiprianuja z Denktašem — Aminova Uganda pred polomom BEOGRAD — Trije predstavniki Socialistične federativne republike Jugoslavije in Zveze komunistov Jugoslavije so se ta teden vrnili z obiskov v socialističnih in neuvrščenih državah. Član predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Miloš Minič se je vrnil z obiska v Sovjetski zvezi, kjer je bil njegov gostitelj član pobt-biroja centralnega komiteja sovjetske partije in zunanji minister Andrej Gromiko. Minič in Gromiko sta obravnavala vprašanja, pomembna za državi in partiji, govora pa je bilo tudi o odnosih med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo in med Zvezo komunistov Jugoslavije ter Komunistično partijo Sovjetske zveze. Miloš Minič se je po vrnitvi iz Sovjetske zveze na Brdu pri Kranju sešel s predsednikom republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josipom Brozom-Titom. Z večdnevnega obiska na Kubi pa se je vrnil član predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Aleksander Grličkov, ki je obiskal prijateljsko in neuvrščeno državo na povabilo centralnega komiteia kubanske partije. Aleksander Grličkov je po vrnitvi v Beograd povedal, da je bil obok namenjen izmenjavi mnenj o sodelovanju med Jugoslavijo in Kubo tsr vprašanjih mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja. Največja pozornost je veljala pripravam na šesto konferenco voditeljev vlad in predsednikov neuvrščenih držav Analizirana so bila stališča Jugoslavije in Kube do teh vprašanj ter možnosti, da bi bila stališča čim bolj enotna, ker bo le tako bližnja vrhunska konferenca uspešna. V gibanju neuvrščenih ni potrebna nikakršna preusmeritev. To Jugoslavija vedno poudarja in takšna stališča so tudi njeno prihodnje vodilo. Medsebojno zaupanje in razumevanje lahko razlike v nekateri stališčih odstranita. Predvsem pa mora neuvrščeno gibanje osuo samostojen dejavnik v mednarodnih odnosih, neodvisen od najrazličnejših blokovskih in drugih grupacij, čeprav želijo nekateri iz neuvrščenega gibanja ustvariti svoj privesek. Izvršni sekretar predsedstva CK ZKJ Vlado Janžič pa je končal uspešen obisk v prijateljski Demokratični republiki Koreji. Zaradi prvomajskega praznovanja svetovni zunanjepolitični dogodki niso zamrli. Vendarle lahko namenimo prazniku delavskega razreda sveta nekaj več besed. V Moskvi je bila tradicionalna parada, na kateri so se prvič pojavili tudi razen političnih še vojaški voditelji Kitajska je praznovala skromnejše, skladno s trenutnim političnim položajem. V Trstu so demokratične sile pripravile pohod in zborovanje, obsodile protislovensko gonjo, gospodarsko neuspešnost politike'' in bohotenje neofašističnih in nacionalističnih gibanj in strank Mogočni shodi so bili tudi v Madridu. Prvič po padcu fašistične diktature so bili uradno dovoljeni. Turška vlada je zborovanje delavstva prepovedala in uvedla policijsko uro. Neredi so terjali mrtve ia ranjene. Prvi maj so prvič praznovali tudi v Iranu. Zborovalci so obsojali tako vzhod kot zahod in vzklikali islamski republiki. V nekaterih arabskih državah pa so prvomajske shode izkoristili za napad na sporazum med Izraelom in Egiptom. Ciper živi v pričakovanju srečanja voditelja turške skupnosti rut otoku Denktaša s ciprskim predsednikom Kiprianujem. Srečanju naj' bi prisostvoval tudi generalni sekretar Organizacije združenih narodov Kurt VValdheim, ki je trenutno na obisku na Kitajskem in v Koreji Srečanje Denktaša in Kiprianuja naj bi bilo 17. maja. Osnova za pogr j vore bo sporazum Makarios-Denktaš iz leta 1977, kar še posebej zago- ' varjajo Turki, Urki pa so bolj pristaši rešitve, napisane v resoluciji • OZN. V Ugandi je zmagoslavje tanzanijskih enot in nasprotnikov režima feldmaršala Idija Amina vedno bolj očitno. Padajo zadnja oporišča Amina. o njegovi usodi pa za zdaj ni nič jasnega. Varnostni svet je obsodil in zavrnil volitve v Rodezijk Za obsodbe je glasovalo 12 članic varnostnega sveta, tri zahodne države pa so se vzdržale. Volitve so bile vsiljene, pod belim nadzorstvom in neveljavne. Belci ostajajo na ključnih položajih, od črne večine pa so vključeni k* nekateri odpadniki in pristaši belcev. Volitve so bile brez sodelovanja OZN in brez vpliva osvobodilne fronte Zimbabveja. 0 tem je bilo govora tudi na sestanku voditeljev držav »prve bojne linije« Mozambika. Tanzanije, Zambije, Angole in Bocvane. Voditeljev Angole in Bocvane ni bilo na sestanku, prav tako pa še ni veliko znanega o zaključkih pogovora. Francoski predsednik Valerv Giscard d' Estaing je končal obisk v Sovjetski zvezi. Z Brežnjevim sta podpisala tri dokumente: program sodelovanja v prizadevanjih za popuščanje napetosti in mir, dolgoročni program gospodarskega sodelovanja do leta 1990 in program sodelovanja do leta 1985. Državi menita, da se politika zaostrovanja ne bt smela nadaljevati. Vojaštvo v Evropi je treba zmanjšati. Pogovori si potekali v času odpiranja novih vojnih žarišč in zaostrovanja ter popolne zamrznitve v prizadevanjih za podpis sporazuma o omejevanju strateškega jedrskega oboroževanja. To je potrdil tudi Carter v govoru, v katerem je dejal, da vsako zavlačevanje lahko povzroči nove napetosti. J. Košnjek Republiška priznanja podeljena Ljubljana - Republiška konferenca SZDL se je v četrtek, 26. aprila, sešla na slavnostne sejo. na kateri so podelili letošnja republiška priznanja Osvobodilne fronte Prejeli so jih dr. Kranja Bojc-Bidovec za zasluge pri razvijanju partizanskega zdravstva, Ciril Bukovec za aktivistično m družbenopolitično delo med in po vojni. Ivan Gorjup za družbenopolitično delo, Ksenija Kocjanču za delovanje v partizanih In v naprednih slovenskih organizaci jab V Italiji. Milan Kučan za krepitev SZDL, dr, Pavla Jerma-Lah za la/viiai.jc par« i/anškega zdravstva in njenega ohranjeva- nja kasnejšim rodovom, Franc Mikuž za aktivistično delo. Joie Nered za delo v SZDL. Zlatko Ogrinc za uspehe pri ob vešč a n ji Hanzi Ogris za napredno dele med Slovenci na Koroškem, Rado Pehaček za zasluge med NOB in v povojni graditvi domovin*. Rado Pušenjak za družbenopolitično delo, Slavica Rogan za dele med mladimi kmetijci, dr. Ruii Segedin za zasluge pri razveji partizanskega zdravstva in razve; družbenopolitične aktivnost; zdravnikov, Karel Šterban h revolucionarno delo v Posavju. Jože Vadnjal za aktivistično delo med NOB in po njej, Jože Vanja za družbenopolitično delo v lendavski občini, Ciril Vidmar za Urjenje marksističnega tiska in S nisiav Vrhovec za družbeno; tično delo. Med dobitniki repuM:-ških priznanj je tudi Ivan Preiel; j iz Davče. medvojni aktivist in po-vojn? zavzet družbenopolitični J delavec..............I*" ■ ' PETEK, 4. MAJA 1979 Najmnožičnejša skupščina 3.STRAN O LAS Irtnj — Kranjska občinska organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva je v preteklem mandatnem obdobju dojela frbntovski nafti delovanja in se lotila temu prijeme organiziranosti in metod dela. 2ato bo v prihodnjem obdobju njeno •njaniziranost, vlogo in metode dela bije dopolnjevati, čeprav je zmotno kaliti, da bodo cilji uresničeni sami od sebe, brez prizadevanj in vztrajnega družbenopolitičnega dela. To ■o poudarili na zadnji volilni konfe-»ari kranjske SZDL. Pred desetletja sprejet dokument »SZDL DA-^*ES«, ustava, kongresni dokumenti in studija Edvarda Kardelja so kaiipot usmeritvi in delovanju ki mora postati naša naj-■•flozičnejša in najbolj demokra-delegatska skupščina ter zbir dresov tistih, katerih cilj je ^Boupravna, socialistična in ne-•ritena Jugoslavija. SZDL je *aiiiče samoupravnega dogovarjanja in dogovor za delegatsko odlo-^anje, začetek vseh družbenopolitični akcij in stičišče interesov občana delavca v združenem delu. Socialistična zveza dobiva svoj smisel v dojemljivosti in odprtosti za ideje in ^ude ljudi, njeni organi na vseh '"»vneh, od sekcij, svetov in odborov, so kraj za družbenepolitično in **di strokovno razreševanje problemov in načrtovanje akcij. Ob tak.š- Organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva v kranjski občini ima že obilo izkušenj pri frontovskem delovanju, zato kaže v prihodnjem njeno vlogo, organiziranost in metode dela še dopolnjevati — Franci Thaler nov predsednik občinske konference, Andrej Lapanja podpredsednik, Marjan Gantar pa sekretar nem delu dobiva frontovski značaj SZDL svoj pomen, hkrati pa preprečuje še vedno pogosto dvotirnost političnega dela na vseh ravneh, od republike do krajevne skupnosti. V krajevno skupnost sodijo vse družbenopolitične organizacije s sindikatom vred, saj je to del svobodne menjave dela, usklajenega planiranja, stabilizacijskih prizadevanj in sožitja med ljudmi. Organom občinske konference SZDL po eni plati ne bo težko sestaviti novega delovnega programa, saj je stvari, o katerih se morajo pogovarjati v SZDL, vedno več, po drugi plati pa bo to tudi težka naloga, saj izmed množice pomembnih nalog ni lahko najti najpomembnejše. Ze na konferenci je bilo poudarjeno, da bo usklajevalna vloga SZDL nujna pri razreševanju problematike kmetijstva, sredstev obveščanja, srednjeročnega in dolgoročnega planiranja, GORENJSKA SVEČANA ZA PRAZNIKA - Gorenjci smo slovesno prosla vili 27. april, praznik ustanovitve Osvobodilne fronte, in delavski 1. maj. Na osrednjih občinskih slovesnostih so podelili priznanja OF in srebrne znake sindikata. Na fotografiji osrednja proslava v Tržiču, (fk) — Foto: F. Perdan Kdaj četrti zbor? Sindikat ne sme stati ob strani We premalo se zavedamo pomembnosti vloge *cfe ljudske obrambe in družbene samozaščite ^ Akcija ostaja v ozkih krogih, vse premalokrat J? o njih razpravlja na samoupravnih organih -sindikati se obnašajo, kot da to niso njegove lnbge — Tudi informiranje naredi premalo -Slaba povezava s krajevnimi skupnostmi in poskrbeti za izobraževanje v Nai zadnji seji predsedstva ob-£*s*kega sindikalnega sveta J^ranj, ki je bila sklicana skupaj ^ kanugjjo za ljudsko obrambo in ^**?fceno samozaščito, so člani I bravnavali dokumente za akci-^° »Nič nas ne sme presenetiti« ^* občinski svet in osnovne ^fanizacije, ocenili organizirajo* in delovanje LO in DSZ v ^katerih osnovnih organizaci-f^kin konferencah sindikata ter **frdili dokumente za izdelavo V*rtov delovanja narodne za-v združenem delu. Nosilci akcije so sicer odbori **Jjndsko obrambo in družbeno ^■»zaščito v temeljnih organi-^tijsh, toda za izpolnjevanje ?*■ dolžnosti so polno odgovorni člani Zveze komunistov in vjjovne organizacije sindikata v ter drugih skupnostih. Z ših ^«lci akcije morajo biti dele- fefko povezani. Vsaka osnovna ^nizacija sindikata mora %eti komisijo za LO m DS. In 2?ik™,.indlk.t odgovoren * izbiro kadrov, ki bo*« delali v obrambnih pripravah. Nujno je vkljnčevati tudi žene in mladino Za dan zmage na Blegoš Kranj — Planinska društva ■svodenj, Žiri in Gorenja vas pri-^fljo v nedeljo, 6. maja, v vsa-,>r Temenu spominski in re-, JUJhvni pohod na Blegoš v po-I -a*titev dneva zmage. Pohod sodi praznovanjem jubilejev Skoja, naprednih sindi-J*** in ženskega gibanja. Glav-ttner pristopa na 1563 metrov Blegoš je iz Javorij nad "dj&nami prek Črnega kala in ""^a Blegoša do postojanke, kjer ^ ob 11. uri proslava. Razen te bodo tudi druge označene in . 'arovane. Prevoz z vozili je mo-? do Javorij, ker je cesta do petine in Črnega kala slaha. Vsak "*d*'eženec pohoda ho prejel na r*lju izkaznico, sicer pa bodo ude-■^fenci prejemali za dvakratni £*P°n na Blegoš bronasto, za ^trikratni srebrno in šestkratni *'zpon zlato značko. Kdor se bo "■'i Blegoš povzpel v okviru tradi-^UruAnv desetkrat, bo «« «icgUO |»»»P idi r***}*lnih pohodov deset ^Jel posebno plaketo. Udeležen-^P?n°da morajo prehrano pre-*««>eti sami. Na Blegošu ho na v««Jo le čaj. Pohoda se bodo udeležili tudi -lani Planinskega društva Kranj. ,-^ftod bo ob šestih zjutraj izpred ^laCreina. -jk , tej smeri. Ugotovljeno je bilo, da je v na-organizacijah združenega dela še veliko pomanjkljivosti na področju delovanja LO in DS. Niti varnostno politične ocene še niso povsod izdelali, ki pa naj bi bila temelj nadaljnjemu načrtovanju vsega dela na področju LO in DS. Prav tako niso izdelani načrti samozaščitnih varnostnih ukrepov in načrti delovanja enot narodne zaščite. In nasploh so ljudje premalo seznanjeni z nalogami in dolžnosti ter bo potrebno še pripravljati predavanja in seminarje, da bi naši delavci spoznali vso resnost in potrebo po aktivnem delu pri odborih ljudske obrambe in družbene samozaščite. Materiali, ki so jih vodstva sindikalnih organizacij dobivala, so največkrat obležali v predalih in se sploh niso obravnavali na sejah. In še eno veliko pomanjkljivost je opaziti v delovnih organizacijah: o ocenjevanju varnostnega položaja delovnih organizacij se ne razpravlja na samoupravnih organih. Iz ankete, ki smo jo izpolnjevali pred kratkim, je razvidno, da se je o družbeni samozaščiti in ljudski obrambi razpravljalo le v ozkih krogih, na sestankih poslovodnega organa, odbora, zelo redno pa na sindikatu, na sindikalnih skupinah, kamor bi te razprave najprej sodile. In tudi informativna sredstva delovnih organizacij vse premalo pišejo o pomenu in nalogah delavca pri LO in DS. Najslabše pa je v delovnih organizacijah, ki imajo sedež matična podjetja drugje. Prav s temi bi se moral upravni organ za LO skupščine občine posebej ukvarjati in jim nuditi strokovno pomoč, kako naj se lotijo dela. Ne zavedamo pa se tudi, kako velikega pomena je povezava s krajevno skupnostjo: predsedniki odborov za LO v.TOZD morajo dobiti povezavo s predsednikom odbora v krajevni skupnosti. In prav tu čakajo sindikalne delavce še velike naloge. Opaziti pa je, da se kljub vsakoletnim seminarjem s predsedniki in sekretarji osnovnih organizacij Zveze sindikatov, na katerih so vsakokrat posebej poudarjana vloga in njihove naloge na področju LO in DS, še vedno obnašajo, kot da se jih stvar ne tiče. Čas je že, da se zavedajo, da so ob izvolitvi prevzeli poleg ostalih nalog tudi to, kako se bodo vsi naši delavci vključevali v obrambne priprave in da morajo vse akcije tudi spremljati. , D. Dolenc Franci Thaler, novi predsednik občinske konference SZDL Kranj — Foto: F. Perdan programa izgradnje cest, kadrovske in socialne politike, izobraževanja, kulture in telesne kulture. Pozornost bo veljala potrošniškim in poravnalnim svetom, utrjevanju ljudske solidarnosti, oblikovanju političnega sistema in delegatskim odnosom. Konferenca se je za prizadevno in uspešno delo zahvalila članom dosedanjih organov SZDL in predsedniku Slavku Malgaju, za novega predsednika občinske konference SZDL pa je bil izvoljen dosedanji sekretar, dolgoletni politični delavec in nosilec številnih odgovornih dolžnosti v kranjski občini Franc Thaler. Podpredsednik je Andrej Lapanja, sekretar pa Marjan Gantar. Novo predsedstvo občinske konference je tudi delegacija za republiško konferenco SZDL. J. Košnjek RADOVLJICA - Na nedavni seji predsedstva občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Radovljica so razpravljali o pomoči občine in posameznikov ter delovnih organizacij potresnemu območju v Črni gori, o programih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnostih, o problematiki Hokej sko-drsalnega kluba Bled ter o usmeritvi Časopisnega podjetja Glas Kranj. Člani predsedstva so ugotovili, da je bila pomoč občine prizadetim prebivalcem v Črni gori zelo hitra in učinkovita in da delovne organizacije in druge skupnosti še vedno zbirajo pomoč, da bi omilili posledice hudega potresa. Strinjali so se z vsebinsko usmeritvijo Časopisnega podjetja Glas v Kranju, najbolj temeljito pa so razpravljali o dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti v občini. V občini si bo morala izobraževalna skupnost, ki je doslej namenila že precej sredstev za obnovo šol in šolskih prostorov, še naprej prizadevati, da L« adaptirali tudi tiste šole, ki imajo še neustrezne prostore. Otroci posebnih oddelkov iz Bohinjske Bistrice naj bi se vključili v dejav- Dom do praznika bo Dom upokojencev v Tržiču bo kljub zamudi v preteklih mesecih zgrajen do praznika republike — Dodatna dela in podražitve bodo načrtovane stroške gradnje in opreme doma krepko povišale — Dogovora o financiranju nekatere organizacije združenega dela še vedno ne spoštujejo Tržič — Čeprav je gradnja trži-škega doma upokojencev, ki je dobil ime po domačinu Petru U zar ju, še do nedavna kazala dokaj klavrno podobo, bo zagotovo odprt do roka; to je do dneva republike. Res je, da še pred prazniki ni imel strehe, vendar pa je izvajalec SGP Tržič ostalo gradnjo v zadnjih mesecih močno pospešil, tako da trenutno prehaja Že v četrto fazo, medtem ko obrtniška dela celo prehitevajo. Precej slabše pa izgleda finančna slika. V dveh letih, odkar v občini zbirajo za gradnjo družbenih objektov denar s samoprispevkom delovni ljudje in na podlagi družbenega dogovora iz čistega dohodka organizacije združenega dela, se je v sklad nabralo 35 milijonov dinarjev ali dobra polovica načrtovane vsote. Denar iz samoprispevka doteka celo hitreje kot so predvidevali, drugače pa je s prispevki organizacij združenega dela. Nekatere svojih obveznosti, čeprav so družbeni dogovor podpisale, namreč ne izpolnjujejo. Zaradi tega in zaradi rastočih cen gradnje bo letošnji razkorak prinesel kar okrog 8 milijonov dinarjev primanjkljaja. Sicer pa naj bi se vsega skupaj v petih letih nateklo 91 milijonov dinarjev, ki pa, to se ve že zdaj, zagotovo ne bodo zadoščala za uresničitev celotnega programa gradnje družbenih objektov v tržiški občini. Samo dom upokojencev bo po najnovejših predvidevanjih stal prek 50 milijonov dinarjev, medtem ko je bil prvotno ovrednoten s 27 milijoni. Razlog je znan; podražitve gradnje in opreme ter za skoraj 10 milijonov dodatnih del, ki jih pri izdelavi načrtov niso predvideli. Sem sodijo zaradi slabega terena nujna poglobitev temeljev in podkletitev, vgraditev hladilne opreme, dvigal, plinske postaje ter zunanja ureditev doma, če naštejemo le najzahtevnejša oziroma najdražja dela. Vprašanje pa je tudi, kako bo dom zlasti v prvem letu, ko še ne bo docela zaseden, pqsloval. Za to obdobje namreč po izkušnjah drugih podobnih domov v Sloveniji predvidevajo okrog 3 milijone dinarjev primanjkljaja. Kot pa so rekli na zadnjem sestanku odbora za uporabo sredstev samoprispevka, bo treba za pokritje izgube najti druge vire, ne pa denar iz samoprispevka. H. Jelovčan JESENICE nost Posebne osnovne šole v Radovljici, ki je že v gradnji, po o-lah pa naj bi ustanovili socialne službe. Na nekaterih šolah že uspešno delujejo, ponekod — posebno na Bledu — pa bi jih morali nujno ustanoviti. Rešiti bodo morali tudi problem tistih otrok, ki so moteni, zaključujejo pa osnovno šolo. Zanje bodo morali najti ustrezno zaposlitev. Kulturna skupnost Radovljica beleži dovolj pestro kulturno dejavnost, za množičnost pa ji še vedno primanjkuje sredstev. Nekatere samoupravne interesne skupnosti imajo visoko prispevno stopnjo in jim ob koncu leta sredstva ostajajo, zato naj bi se samoupravno dogovorili, kako bi lahko prelivali sredstva tja, kjer jih najbolj potrebujejo. Ob zaključku seje so ugotovili, da imajo samoupravne interesne skupnosti večkrat precej problemov, ki pa bi jih lahko obravnavali tudi na sejah zborov občinske skupščine. Interesne skupnosti naj bi večkrat predlagale, da nastopajo kot četrti zbor v občinski skupščini in tako na širši samoupravni in delegatski osnovi razreševale probleme, s katerimi se srečujejo. D. Sedej Ostreje za klavničarje TRŽIČ — Že sam zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi ureja, kakšen mora biti red v klavnicah, predelovalnicah ter skladiščih mesa in mesnih izdelkov, odredba o veterinarsko-sa-nitarnem redu, ki jo je na predpraznični seji sprejel izvršni svet skupščine občine Tržič, pa to poglavje še podrobneje opredeljuje. Določila odredbe se namreč nanašajo na ravnanje z živalmi pred zakolom, med njim, na ravnanje z mesom, mesnimi izdelki, stranskimi izdelki, odpadki ter na organizacijo tehnoloških postopkov, na higieno dela, objektov in naprav. Zaradi varstva zdravja potrošnikov in preprečitve širjenja kužnih bolezni morajo klavni-čarji bolne ali sumljive živali pri prevzemu ločiti od zdravih. H. J. V četrtek, 10. maja, ob 16. uri bo v sejni dvorani jeseniške občinske skupščine ustanovna seja občinske konference Socialistične zveze z Jesenic, saj je dosedanjim delegatom konference letos potekel mandat. Na seji bodo med drugim obravnavali poročilo o delu občinske konference Socialistične zveze v minulem mandatnem obdobju in programsko usmeritev frontne organizacije v letošnjem letu, pregledali opravljene volilne postopke ter razpravljali o poročilih. Zatem bodo sledile volitve in sprejem predračuna prihodkov ter odhodkov občinske konference za letošnje leto. (S) KRANJ V torek, 24. aprila, je bila v Kranju 50. seja izvršnega sveta občinske skupščine. Člani izvršnega sveta so obravnavali priprave na oblikovanje smernic družbenega plana kranjske občine med letoma 1981 in 1985, problematiko družbene denarne pomoči žrtvam fašističnega nasilja, periodični obračun občinskih upravnih organov in nekatere druge zadeve. .jk SK. LOKA V četrtek, 3. maja, se je sestal koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski konferenci SZDL, sprejel letošnji delovni program in obravnaval gradivo za anketo in program aktivnosti v akciji Nič nas ne sme presenetiti. V ponedeljek, 7. maja, ob 12. uri bo prva seja odbora za mednarodno leto otroka, ki je bila osnovana pri občinski konferenci SZDL. Na dnevnem redu je opredelitev dejavnosti odbora za mednarodno leto otroka in določitev smernic za sprejem prograrna dejavnosti. O L/AS4.STRAN. PETEK. 4. MAJA m Nov ponos Alplesa Industrijska trgovina, kije v bistvu inženiring — Izbrano pohištvo na 1.100 kvadratnih metrih — Lasten računalniški center — Velika pridobitev za vso dolino štva: trgovino, ki bo v bistvu inženiring, kjer bodo svetovali arhitekti za vso notranjo opremo, od zaves do svetil, talnih oblog in seveda vseh tistih sto in več možnih kombinacij njihovih sestavljivih programov, zbirali želje, realizirali tudi posebna naročila posameznika, če bo želja taka. Tu se bodo reševale vse reklamacije, urejali servisi, montaže in seveda, odobravali tudi krediti. Da bodo imeli poseben oddelek za otroke, kjer jih bodo starši lahko pustili med igračami, bife, kjer bo gost postrežen s kavico, aperitivom ... In računajo na to, da se človek ne more naenkrat odločiti za tako velik nakup. Prišel bo dvakrat, trikrat, v miru premislil vse možnosti, pri roki bo vedno sve- Poseben prostor je urejen za najmlajše obiskovalce salona; poln je igrač in če se malček le ne bo mogel odtrgati od izbrane lesene igrače, jo bo lahko vzel kar s seboj. . . Kar malce neverjetno je bilo še pred letom dni slišati, kaj vse bodo imeli v svojem novem salonu pohi- Pobuda kranjskega izvršnega sveta Kranj — Kranjska občinska skupščina je leta 1976 ob razpisu posojila za ceste sklenila, da bo z viški posojila modernizirala republiško cesto R 322 med Golnikom in Kranjem. Cesta je namreč izredno pomembna za povezavo Golnika s Kranjem in Ljubljano. Zob časa jo je vedno pogosteje načenjal, razen tega pa je bila ta cesta tudi vključena v sedanji srednjeročni plan republiške skupnosti za ceste. Kranjska skupščina in republiška skupnost za ceste sta se dogovorili za način modernizacije. Najprej je prišel na vrsto odsek med Goricami in odcepom za Letence, dolg dober kilometer. Modernizacija tega odseka je veljala 6,730.000 dinarjev. Začeta so tudi že dela na drugem odseku med Golnikom in Goricami, za katere bo potrebnih 18,972.995 dinarjev, odsek pa je dolg 1328 metrov. Na popravilo pa še čaka ostali del ceste, dolg nad 5500 metrov. Ponudbeni predračun izvajalca del znaša 56,500.000 dinarjev. Zato izvršni svet kranjske občinske skupščine predlaga izvršnemu odboru republiške skupnosti za ceste odobritev posojila pri Temeljni banki za Gorenjsko in izvajalcu del v skupni vrednosti 51,000.000 dinarjev, preostala sredstva pa naj bi zagotovila republiška skupnost za ceste iz rednega programa. Anuitete bo odplačevala novoustanovljena samoupravna interesna skupnost za ceste. -jk tovalec . .. Usluga bo torej popolna. Rekli so, da bo odprt pred prvim majem letos in tudi bil je. Nobenih zastojev pri delu, videti je bilo. kot da gre vse po loju . .. Salon je poln domačih novosti, pa tudi novosti njihovih kooperantov tako, da je izbira res bogata. Primerki so postavljeni tako, da se pokažejo v vsej funkcionalnosti. V posebnem prostoru bodo zbirali želje, ki jih bodo, tako vsaj obljubljajo, uresničevali sproti. 2500 kvadratnih metrov površine ima ves objekt, od tega salon pohištva 1100, računalniški center 400. fotoatelje za izdelavo prospektov 140 in poslovni prostori 860 metrov. Odgovorni in glavni izvajalec del je bila Tehnika Ljubljana, zgrajen pa je bil v rekordnem času, v osmih mesecih. Objekt je projektiral Projektivni atelje Ljubljana, odgovorni arhitekt je bil Janez Kovic, ki zasluži vso pohvalo; novogradnja se je lepo zlila s staro okolico, notranjost pa je izredno uporabna in estetsko dovršena. Drugi največji dosežek, ki je bil pridobljen s tem objektom, pa je nov računalniški center, ki ga Alples in vsa dolina nujno potrebuje za uspešnejši proizvodni in komercialni rezultat. Imajo strokovno ekipo, ki bo v naslednjih letih vpeljala računalnik v sam proizvodni proces — trenutno dela na finančnem in komercialnem področju — za leto 1985 pa že napovedujejo kibernetiko. Drago je bilo, saj je celotna investicija znesla kar 48,750.000 din, od tega pa je bilo 18,070.000 lastnih sredstev, 10 milijonov je kreditov Ljubljanske banke, TBG, 10 milijonov GP Tehnike Ljubljana, 7 milijonov zavarovalne skupnosti Triglav Kranj, 3,5 milijona pa je prispeval njihov kooperant Zlit Tržič. Brez dvoma, nov salon pohištva in računalniški center sta velika pridobitev Alplesovih delavcev za tovarno in vso dolino. D. Dolenc Iz masivnega lesa so te sedežne garniture, ki so jih priče/i izdelovati pri Alplesu že pozimi: z njo bo naš vrt ali balkon še privlačnejši. NA DELOVNEM MESTU Najlepše je delati v miru Francelj duhan t - črkoslikar Opazujem ga pri delu. Na dolgi, ozki mizi. ki se razteza ob steni prav čez celo hišico tam na koncu gostinskih paviljonov ob gorenj; skem sejmu, ima kar iz bale potegnjeno blago za transparent, ki ga ima pravkar v delu. Na belem platnu so natančno zrisane črke in številke, ki napovedujejo spet novo sejmsko prireditev, razstavo malega gospodarstva 9. maja. Malce oprt na tisto svojo risarsko palico s simpatično bunkico iz blaga na koncu, zapolnjuje z modro barvo prej s svinčnikom zarisane črte. Čopič polzi točno ob črti, roka je vešča, barva nikjer ne zaide čez črto . . . Kad ima ta vmesni čas. med eno in drugo prireditvijo, ko res lahko v miru dela v reklamni delavnici, ko ga nihče ne preganja in takrat tudi res lahko da kvaliteto iz rok. Pa Še danes so ga zmotili! »Hitro, nujno, brž petdeset plakatov za Privška!« Ze vsaj nekaj dni bi morali plakati biti zunaj, pa so šele zdaj prišli, je pa treba še napisati na tiste samolepilne etikete, kdaj bo prireditev na sejmu. In Fric, kot ga kličejo na sejmu, hiti pisati, med tem ko se mu s plakatov smehljata Oto Pestner in Moni . . . Pa Francelj Juhant, črkoslikar. na sejmu ne skrbi samo za reklamne napise. Tudi tehnično službo ima čez in ko prično dva. tri dni pred sejmom prihajati razstavljavci, je konet njegovega miru. Zdaj ga kličejo na vse konce, pomaga postavljati, aranžirati, dela reklamne napise na panoje, transparente in drugo tudi za razstavljavce, vodi vsa pripravljalna dela, vodi ekipo delav- cev, ki pomagajo postavljati sejem. Tiste dni je treba prijeti prav za vse in garanje je praktično noč in dan. Oddahnejo si šele, ko je slavnostni del otvoritve sejma mimo, ko zaigra godba in pospravijo ozvočenje . . . Malo je črkoslikarjev na Gorenjskem, pravi Francelj. Včasih je bil ta uk v okviru poklicne soboslikarske in pleskarske šole, danes pa se to dopolnjuje s šolo za oblikovanje, ki pa je spet drugače usmerjena. Črkoslikar mora obvladati vsa dela soboslikarja in pleskarja ter še svoje, imeti pa še poseben dar, prav malo umetniške žilice. Lep poklic je, pravi, čeprav morda nima osebnega dohodka kot kakšen kovinost ruga r ali po dolino. Pri Reklam biroju v Man boru je delal 5 let in v delavnici železniških vozil v Borisu Kidriču. Včasih je bilo veliko pisanja na steklo, se spominja. Posebno takrat, ko je bil pri vojakih v Skopju, ko je moral narediti napi se za vso bolnico. Sicer pa te za tako delo porabijo prav povsod. Redki so. ki so vešči tega dela m kadar gre za napise, se seveda povsod obrnejo na tistega, ki zna . . Tako je bilo pri mladini na Taboru, pa v brigadi tam nad Vladičinim banom, pa v krajevni skupnosti... In Francelj m- odreče. Rad ima svoje delo, le hudo je, ko se vsakemu tako silno mudi Za lepo delo pa je treba imeti mirno roko in dosti časa Dl) o lene Lanskoletna gospodarska gibanja v jeseniški občini Izboljšanje poslovnih rezultato JESENICE — Osrednja točka dnevnega reda na seji nega sveta jeseniške občinske skupščine minuli torek je obravnava informacije oddelka za gospodarstvo, plan in fl o gibanju rezultatov gospodarstva jeseniške občine v lai letu. V prvem delu informacije so prikazani skupni gospodarjenja, v drugem delu pa nekateri kazalci ue posameznih organizacij združenega dela v občini. Najbolj spodbudni so podatki, ki obravnavajo pridobi' in razporejanje celotnega prihodka in dohodka. Ob upošte' vseh lani veljavnih obračunskih sprememb za 1977. leto so „ spodarske organizacije iz jeseniške občine lani dosegle glede" prejšnje leto blizu 11,43 milijarde novih dinarjev. Manjša rast porabljenih sredstev od rasti celotnega pi ka je omogočila večjo rast dohodka. Le-ta je bil za 34 odstol večji od dohodka v 1977. letu, vendar pa je bila realna dohodka zaradi rasti cen le okrog 20-odstotna. Ob tem je poudariti, da je rast dohodka v gospodarstvu jeseniške oi nekoliko večja kot poprečna rast v celotnem gorenjskem g< darstvu. Tudi družbeni proizvod je bil v jeseniški občini za S _ stotke večji od načrtovane realne rasti, ki je bila 18-odstotna. Organizacije združenega dela v občini Jesenice so po razporeditvi lanskega dohodka imele blizu 1,74 milijarde dinarjev čistega dohodka. Le-tega so največ namenile za osebne dohodke - vendar za prek pet odstotkov manj kot v 1977. letu, delei sredstev za skupno porabo je ostal enak, delež sredstev za razširitev in zboljšanje materialne osnove dela seje povečal z 11,2 aa 16,3 odstotka, delež sredstev za rezerve pa je od 3,2 odstotka narasel na 3,4 odstotka. To pomeni, da so sredstva za razširjeno reprodukcijo rasla precej bolj od rasti dohodka, njihov dele* v doseženem dohodku pa se je povečal za skoraj 3 odstotke in je večji od slovenskega poprečja. Člani izvršnega sveta so zatem pregledali še dele informacije, ki se nanašajo na izvozno-uvozne rezultate gospodarstvi jeseniške občine, število zaposlenih, osebne dohodke, investicije in posamezne kazalce uspešnega ter neuspešnega poslovanja gospodarskih organizacij. V razpravi so ugotovili, da so doseženi skupni gospodarski rezultati v lanskem letu zadovoljivi, saj so osnovni kazalci nad načrtovanimi. Predvidenih ciljev niaa dosegli le na nekaterih področjih gospodarstva. Tako so izvozu rezultati kljub zmanjšanju razlike med uvozom in izvozom le vedno manjši od načrtovanih. Rast zaposlovanja je rasla hitreje od načrtovane, in sicer predvsem zaradi večjega zaposlovanja v negospodarstvu. Planskim ciljem pa so se najmanj približali na področju investicij, saj so bile naložbe občutno manjše oi načrtovanih zlasti v gostinstvu, turizmu, obrti in trgovini. Izvršni svet je po razpravi sklenil, da mora oddelek za gospodarstvo, plan in finance oceniti uspešnost izpolnjevanja planskih nalog in gospodarjenja glede na sprejete samoupravne splošne akte predvsem v tistih organizacijah združenega dela. ki poslujejo na robu rentabilnosti, ter napraviti analizo uresničevanja načel delitve osebnega dohodka po rezultatih dela v tek organizacijah. Prav tako je predložil, naj informacijo o lanskoletnih gospodarskih gibanjih v jeseniški občini obravnava tudi predsedstvo jeseniške občinske skupščine. Obenem je sprejel predlog oddelka za gospodarstvo, plan in finance, da bi člani sveta predvidoma že v začetku junija obravnavali kompleksnejšo analizo o uresničevanju srednjeročnega plana v občini Jesenice, ki bo zajemala tudi podatke o letošnjih gospodarskih rezultatih ia oceno gospodarskih gibanj do konca 1979. leta. S. Saje Pozornost naložbi železar Na zadnjih sejah zbora združenega dela in ra krajevnih skupnosti jeseniške občinske s ščine so delegati posvetili največ pozornosti ravnavi poročila železarne Jesenice o pripi na izgradnjo nove elektrojeklarne — Ob tei so potrdili ugotovitve in mnenje izvršnega si so poudarili potrebo po temeljiti proučitvi mož) inačic izgradnje tega gospodarskega objekta. JESENICE - V ponedeljek, 23. aprila, se je sestal družbenopolitični zbor, v torek, 24. aprila, pa druga dva zbora jeseniške občinske skupščine. Vsi zbori so obravnavali dokaj obsežen dnevni red. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so največ razpravljali o poročilu železarne Jesenice, ki opisuje priprave na izgradnjo nove elektrojeklarne. To poročilo je med drugim 10. aprila obravnaval tudi izvršni svet jeseniške občinske skupščine. Člani sveta so ugotovili, da je izgradnja elektrojeklarne predvidena v družbenem planu razvoja občine Jesenice za obdobje 1976- 1980 in zato pomeni uresničevanje planskih nalog. Kot so poudarili, je železarna naložbo načrtovala v več inačicah. Pri tem je upoštevala skladen gospodarski in socialni razvoj v jeseniški občini. Z dograditvijo elektrojeklarne bodo rešili vprašanje zaposlitve delavcev iz tistih obratov, ki bodo prenehali obratovati. Celotno naložbo so načrtovali tudi v skladu s tehnološkimi normativi, ki zagotavljajo varst vo okolja. Kot so nadalje ugotovili, je inačica /a lokacijo nove elektrojeklarne na Belikem polju najbolj ugodna, ker zagotavlja dolgoročno rešitev načrtovane naložbe. Vendar pa v sedanji fazi priprav in i/delave prostorskega plana jeseniške občine in urbanističnega načrta za mesto Jesenice prihaja zaradi predlaga* lokacije na Belškem polju do nekaterih neskladij predvsem it1 teresi kmetijstva. Izvršni svet meni, da bo razpravo in usklajevanjem postopkov za sprejem urbanisti nih načrtov treba največ pozornosti posvetiti predvsem upora* zemljišč in prihodnjemu razvo* tako kmetijstva kot železar v občini. Zato je treba postopa za usklajevanje posebnih, škaf nih in splošnih interesov gle«' razvoja železarne in obdela"' kmetijskih površin reševati tro, ob tem pa upoštevati prrf" nosti, ki zagotavljajo večjo per duktivnost, rast narodnega hodka in socialno varnost dela*' nih ljudi in občanov. Delegati obeh zborov so vitve in mnenje izvršnega sve» potrdili. V razpravi so v zbor« združenega dela poudarili potrebo, da odgovorni preučijo motne inačice za novo elektrojeklarse predvsem zaradi racionalnega izkoriščanja obdelovalne zenuV Ob tem so ugotovili, da bo železarna za svoj nadaljnji raiv.v potrebovala ustrezen prosto/ Delegati zbora krajevnih skaf-nosti pa so med razpravo o lokacijah elektrojeklarne opozori* predvsem na varstvo okolja. S, x. I Srečanje s tradicijo **atikn gorenjski ples kot ga znajo folkloristi Save , Nastop S aprila treh folklornih skupin v dvorani kina Center v ^DJU je spričo številnih praznič-J prireditev sicer res že nekoliko ^*l 1» Ifvsi n 111 1 (Nova galerija v Mestni hiši v Kranju) {IVUUUg^ J dokumentarno, temveč tudi osebno obarvan slikarski svet. Oblike s hitro spoznavnimi realističnimi podrobnostmi so v novi se- ■* Karel Kuhar se je s svojinu zanimivimi izrezi iz narave dvema letoma predstavil v ^o*JU na svoji prvi samostojni raz-Takrat smo ugotovili, da i/ Sl, ^'J'h avtor opazuje pod drob-N?*j°[n in sestavlja v svojevrstni '••^zicije. počasi nastaja nov. ne "ranjska plesalca tretja ^ubijana — V okviru državnega %>08tva v latinsko-ameriških ple-ftil v soboto, 21. aprila, v Ijub-dvorani Tivoli tudi prvi ples-£SjVa' m'ac',n plesalcev, ki se ga Sr*b£ilo 700 učencev iz 45 osnov-festival je bil za vse plešah e n»«nejša preizkušnja, zato ni f(- so bili koraki ob zahtev-l^jngieškem valčku in foxtrotu v^l ^° °^orni. Bili pa so živahnej-ritmih jivea, ki je mladim dosti tem velja še posebej omeniti učencev s plesnih tečajev. . Henato Eržen in Barbara Unk ^'r,ne šole Franceta Prešerna ju sta namreč v tej skupini izjemno pomemben uspeh, * mesto. H. J. nji pod so se malih naše ti cijskih vorimo Kuhnrjevih olj povsem izginil ojačeno mikroskopsko povečavi) pojavile forme, ki zaradi svojih dimenzij niso ver predmet normalne optične zaznave, za slikarja pa pomenijo svojevrstno videnje, iz katerega je mogoče ustvari-množico najrazličnejših kompozi-sestavov. Do tu še lahko go-u, o realizmu, saj so te oblike bolj ali manj natančen posnetek na ravnih, čeprav mikroskopsko majhnih form. Toda ko slikar nanaša te biološke podrobnosti na svoja platna, jih postavlja v tako kompozicijske sestave, ki ustrezajo njegovim oblikovalnim težnjam in zbira zanje takšen kolorit, ki odgovarja njegovemu osnovnemu razpoloženju. Zdaj li več povsem realistično pri-izsek iz narave, temveč oseh- slika kazan obarvan slikarski organizem z bolj njem ali manj samostojnim življe-. )blik in barv. Vez, ki druži nastalo kompozicijo z njenim realističnim izhodiščem, postaja vedno bolj tanka in se uveljavlja le kot neke vrste pod ton, ki ga resda vedno manj slišimo, brez katerega pa Kuharjevo slikarstvo ne bi moglo živeti in rasti tako kot doslej. Cene Avguštin »tramblan« so zanje značilni in jih ob posebnih priložnostih še danes plešejo. Nič manj mikavni in zanimivi pa niso bili z Dubrovačko poskočnico, kolom, ki je najznačilnejši ljudski ples dubrovniškega primorja. Se danes ga pleše po vaseh staro in mlado ob spremljavi ljerice, guslam podobnega glasbila na tri strune. Pravijo mu tudi Lindjo po vzdevku znamenitega ljeričarja Lidja. Posebno vlogo pri tem kolu ima kolovodja, ki najprej razporedi pare, nato pa s komandami določa ritem in plesne figure. Tamburaški orkester Bisernica iz reteč pri Škofji Loki, ki že dolga leta sodeluje s folklorno skupino Sava, je zaigral nekaj dalmatinskih melodij. Občutek je bil kot bi sedeli ob morju, v katerega se pogreza večerna zarja, in poslušali otožne na-peve domačinov. Tržaška folklorna skupina se je drugič predstavila s plesi iz Srbije, polnimi drobnih in hitrih korakov, ponosne drže, živahnega ritma, ki od časa do časa preide v lirično pesem. Fantje so se postavljali pred dekleti, ta pa so tudi znala zaplesati sama, dokler se spet niso združili v kolu, proti koncu vse živahnejšem. Dekleta iz vasi Ražanac v bližini Zadra, oblečena v črna krila, modre bluze in rute, so se včasih zbirala ob vaških vodnjakih, zaplesala in se s svojo odločnostjo postavljala pred fanti. Kolo, ki so ga prikazale Velenjčanke, je od časa do časa prekinila pesem in čvrst korak. Zadnji so bili spet Savčani. Tokrat z bunjevskimi plesi, ki jih še dandanes plešejo Bunjevci v Vojvodini v slikovitih in dragocenih nošah. Ob praznikih se fantje postavljajo, kdo bo lepše in bolj spretno zaplesal, kdo si bo izbral težji korak. Zvončki na škornjih poudarjajo ples in ritem. Plesalci so bili upehani, gledalci skoraj na nogah. Celoten večer je bil izjemno doživetje. Srečanje z ljudsko tradicijo, ki jo danes negujejo le še folklorne skupine, saj sodobno življenje starih plesov po vaseh ne prenese več. Radi pa jih imamo še. H.Jelovčan Po sporazumu bomo še petkrat zapeli. .. Radovljica - Kulturna skupnost Radovljica ima najnižjo prispevno stopnjo od vseh kulturnih skupnosti na Gorenjskem. Ko namenja precejšnja sredstva za program kulturne skupnosti Slovenije, ji za redno dejavnost ostane razmeroma malo denarja, kljub temu pa se lahko ponaša z dokaj pestro in tudi uspešno kulturno dejavnostjo na vseh področjih. Domala r vsaki krajevni skupnosti delujejo kulturna društva, ki združujejo Številne amaterski' ljubitelje kulture r pevskih zborih, dramskih skupinah in drugih oblikah kulturnega udej-stvaranja. Res je, da se danes r nekaterih krajevnih skupnostih takšna društva šele ustanovalja-jo ali pa so ostali šele pri pobudah, vendar so vzroki v pomanjkanju prostorov, ki jih r vseh krajevnih skupnostih še nimajo. Po drugi strani pa so v občini samoupravne interesne skupnosti, ki <>h koncu leta razpolagajo z ostanki dohodka, ker niso izkoristile vsega denarja. Za svojo dejavnost so imele preveč sredstev, zato naj hi se v občini dogovori/i. kako naj hi denar med interesnimi skupnostmi kar najbolj učinkovito porazdelili. Nevzdržno namreč že postaja, da pri znani in znani pevski zbor v občini, ki ima v letu več uspešnih nastopov v občini in drugod, nima denarja za stroške, za pe-vovodjo, denimo. Člani zbora si zato na vse načine prizadevajo, da hi po delovnih in drugih orga nizaeijah zbrali nekaj prostovoljnih prispevkov in nadaljevali s svojo dejavnostjo, dasno pa je, da do teh sredstev pridejo tako, da obljubijo delovni organizaciji ali skupnosti koncert, dva ali eelo P** Kulturi bi zato nujno morali nameniti več denarja, še poseh no, ker drugod ostaja. Zelo čudno in nenavadno se namreč sliši, da morajo pevci pevskega zbora na brezplačni koncert zato, ker jim je delovna organizacija namenila gmotno podporo, pevci pa morajo zanjo po tem medsebojnem sporazumu še trikrat ali petkrat zapeti. . . D. Sedej Srečanje učencev glasbenih šol Gorenjske — V kranjski glasbeni šoli so se v petek, 20. aprila, zbrali najboljši instrumentalisti iz šestih gorenjskih glasbenih šol, tudi iz Kamnika. Prikazali so bogat spored skladb domačih in tujih avtorjev ter dokaj zadovoljivo raven glasbenega izvajanja. — Foto: F. Perdan RAZSTAVA V ŠIVCEVI HIŠI Radovljica - V sredo, 25. aprila, so ob 18. uri odprli v Šivčevi hiši v Radovljici razstavo Partizanska grafika in risba. Razstavo, ki bo odprta vsak dan do 21. maja, je pripravil Muzej ljudske revolucije Sloveniji. Razstavo so pripravili zato, da bi spodbudili zanimanje za bogato dediščino partizanske likovne tvornosti, ki je zaradi svojega humanega sporočila nujna v današnjem času. D. S. »AVALA FILM« NA BLEDU IN V BOHINJU Bled — Beograjska filmska ekipa je na Blejskem jezeru in v plet-nah posnela nekaj prizorov za novo televizijsko serijo Življenje Sveto-zara Markoviča, v režiji Edvarda Galica, za beograjsko televizijo. Prizore so snemali na Mlinem in v Veliki Zaki, nekaj pa so jih posneli ob Bohinjskem jezeru in pri Savici. Film bo beograjska televizija predvajala približno januarja 1980. Legendarna osebnost Svetozar Markovič je nekaj časa živel v švicarskem mestu Zurich, podobnost tamkajšnjega jezera pa je Avala film našel na Bledu in v Bohinju. Alojzij Vovk ■lit OTVORITEV DVEH RAZSTAV - V muzeju neevropskih kultur* Goričanah so v nedeljo odprli kar dve razstavi: »Indonezija v sodobni umetnosti« in »Batik iz Ugande«. Prva prikazuje dela indonezijskega slikarja Sri Hadhvja, druga pa vsakodnevno življenje iz Ugande v slikarski tehniki Batik, dela 9 slikarjev. Zanimivi razstavi bosta' odprti do konca maja. (-fr) Lepa si, zemlja slovenska Kranj — Založba Lipa iz Kopra ima že vse pripravljeno za izdajo knjige profesorja Janka Ravnika Lepa si, zemlja slovenska. Knjiga bo izšla takoj, ko bo znanih 4500 naročnikov. To ne bi smel biti problem, saj je Janko Ravnik pripravil edinstveno knjigo, za katero je mesto na vsaki knjižni polici. Cena knjige je Pestra kulturna dejavnost Ribno — Na zadnji seji izvršnega odbora DPI) Svoboda Rudi Jedretič Ribno so poleg tekočih zadev obravnavali program dejavnosti v prihodnji sezoni. Med drugim so se domenili, da bodo poleg sedanjih sekcij poskušali organizirati še nekaj novih. Ze dalj časa načrtujejo, da bi ustanovili folklorno skupino. Sestavljali naj bi jo otroci, ki obiskujejo osnovno šolo v Ribp m. Največ narodnih noš naj bi napravili kar doma, saj deluje tudi sekcija za ročna dela. V programu imajo tudi ustanovitev lutkovne sekcije. Tudi to naj bi sestavljali predvsem pionirji in mladinci. S to sekcijo namerava društvo pridobiti aktivne mlade člane. Jeseni naj bi spet začel vaditi in nastopati pevski zbor. Pred leti je moški pevski zbor že uspešno deloval, vendar je zaradi raznih težav nehal s Svojo dejavnost jo. Rado Mužari 650 dinarjev, vsoto pa je mogoče plačati v šestih obrokih. Naročilnice za knjigo je treba do 15. junija poslati Planinskemu društvu Tomos iz Kopra. Profesor Janko Ravnik je za knjigo Lepa si, zemlja slovenska pripravil 200 najlepših celostranskih fotografij najrazličnejših slovenskih krajev, združenih z besedilom. Fotografije so izbrane izmed 2300 barvnih diapozitivov, kolikor jih je Janko Ravnik posnel od leta 1960 dalje, ko se je začel ukvarjati z barvno fotografijo. Janko Ravnik je star 88 let, pa je kljub visoki starosti še trden in dobrega zdravja. Še vedno rad smuča, čeprav ima na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je profesor, obilo dela. Ravnikova knjiga je tudi posvečena 200. obletnici prvega vzpona na Triglav. -jk Mednarodno srečanje pisateljev Bled — Od 8. do 13. maja bo na Bledu v hotelu Park 12. mednarodno srečanje pisateljev, ki ga vsako leto organizirata slovenski center PEN in Društvo slovenskih pisateljev. Letošnje srečanje bo še posebej reprezentativno, saj se ga bo udeležilo do 100 udeležencev iz 30 dežel sveta. Na Bledu bodo zasedale poleg predsedstva mednarodnega PEN še tri mednarodne strokovne komisije. Zasedanja se bo udeležil tudi zastopnik UNESCA. D. S. G LAS 6.STRAN. PETEK. 4. MAJA tfflJ Varnostna kultura šepa Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri jeseniški občinski skupščini je aprila obravnaval prometno problematiko v lanskem letu in prvih treh mesecih letošnjega leta — Osnovna ugotovitev sveta je potreba po nadaljnjem po-družbljanju skrbi za reševanje perečih prometnih vprašanj Jesenice — Med prebivalci jeseniške občine je danes prek osem tisoč takih, ki imajo vozniške izpite od A do D kategorije oziroma potrdilo o poznavanju cestno prometnih predpisov; se pravi, okrog ena četrtina občanov sodi med voznike. Glede na to, da je v občini prek šest tisoč registriranih vozil, pride eno motorno vozilo na manj kot štirideset metrov magistralne oziroma regionalne ceste. Glavna jeseniška ulica je obenem magistralna cesta, po kateri poteka vse leto, zlasti pa med glavno turistično sezono, izredno gost tranzitni promet. Ta cesta ima tako na Jesenicah kot na nekaterih odsekih od Hrušice do Kranjske gore več ozkih grl. Prav zaradi takšnih okoliščin je v jeseniški občini nemalo prometnih težav, njihovo reševanje pa je dokaj zapleteno in počasno. Eden od organov, ki je zadolžen za sprotno spremljanje in reševanje prometne problematike, je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V drugi polovici aprila so njegovi člani na skupni seji z nosilci sistema družbene samozaščite v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, delavci milice, sodnikom za prekrške in drugimi obravnavali prometne razmere v lanskem letu in prvih treh mesecih letošnjega leta, da bi ugotovili, zaradi česa najpogosteje prihaja do pomanjkljivosti in kaj bi se v prihodnje dalo izboljšati. Kot so udeleženci seje ugotovili, neugodne prometne razmere v občini nastajajo zaradi objektivnih okoliščin, vendar pa nanje predvsem vpliva preslabo razvita varnostna kultura med občani. Ce bi bili vozniki in pešci bolj osveščeni, bi večidel problemov v zvezi s kršenjem prometnih predpisov odpadel. Tudi opozorilni znaki ne bi bili več le v okras, ampak bi bolj kot doslej služili svojemu namenu. Prav gotovo je, da je takšen odnos udeležencev v prometu do upoštevala razmer najpogostejši vzrok za prometne nezgode. Tako se lani gle-ie na prejšnje leto število nesreč ni '.manjšalo. Zaradi njih je v jeseniški )bčini umrlo devet ljudi, 121 pa jih e bilo težje telesno poškodovanih. 3oleg večjega števila poškodb je zla- Gasilske zanimivosti Kranj — Člani slovenskih gasilskih društev so se množično vključili / narodnoosvobodilno borbo. Stevil-li od njih se niso vrnili, o čemer pri-•ajo plošče z imeni padlih na gasilskih domovih. Znan je primer Tonia-!a Godca iz Bohinjske Bistrice, ki je •il praporščak bohinjskih gasilcev. Z }odcem je odšlo v partizane več kot jolovica gasilcev. Samo na Dolenjskem pa je v partizanih sodelovalo lad 800 gasilcev, od katerih jih je J00 padlo. Gasilski domovi so bili pogosto zatočišče partizanov in skrivalica orožja in opreme za borce >JOV. Zaradi tega je bilo precej gasilskih domov požganih. Vojna je tničila nad 75 odstotkov gasilske »preme, ki so jo gasilci po vojni ob ►Omoči družbe obnovili in moderni-•.irali. I. Pet ne- st i zaskrbljujoča višja materialna škoda, ki je nastala v nezgodah. Med nepravilnostmi, ki slabšajo prometne razmere, so udeleženci v razpravi opozorili na slabo vzdrževanje cest in premalo skrb za prometno signalizacijo. Gre za talne oznake, ki jih letošnjo pomlad v jeseniški občini še niso obnovili, ponekod pa tudi za dotrajane ali neprimerno postavljene prometne znake. Prav tako moti prepočasno reševanje nekaterih prometnih problemov v pristojnih republiških organih. Na primer, nujno bi bilo treba čimprej prestaviti avtobusno postajališče na Hrušici zaradi večje varnosti pešcev, na potrebna soglasja pa še vedno čakajo. Da bi v bodoče zagotovili boljše prometne razmere v jeseniški občini, je svet predložil več priporočil vsem odgovornim za varnost na cestah. Ob tem je poudaril, da boljše varnosti ne bo moč doseči le s kontrolo organov milice na prometnicah in strogim kaznovanjem kršilcev predpisov, ampak s pomočjo vseh občanov. K boljši varnosti osveščenosti prebivalstva bosta prav gotovo lahko pripomogla vzgoja v šolah in stalno obveščanje o prometnih problemih v sredstvih javnega obveščanja. Svet je sprejel tudi nekaj konkretnih predlogov glede tesnejše povezave njegove prometne komisije s krajevnimi skupnostmi, doslednejše zdravstvene kontrole kandidatov za voznike, čimprejšnje ureditve prometne signalizacije in določenih ukrepov za urejanje prometa med turistično sezono. S. Saje 30 let DPD Svoboda Mošnje Mošnje — V okviru krajevnega praznika Mošenj in v okviru 30-let-nice Delavsko-prosvetnega društva Svoboda Mošnje pripravljajo družbenopolitične organizacije in društva krajevne skupnosti Mošnje pester program. V soboto, 5. maja, bo ob 17. uri otvoritev dokumentarne razstave, ob 18. uri slavnostna proslava 30-letnice društva, ob 20. uri pa družabni večer, na katerem bo igral Triglavski kvintet. V nedeljo, 6. maja, bo ob 16. uri gledališka predstava Kralj Matjaž v režiji Cilke Mertelj, v sredo, 9. maja, bo ob 20. uri glasbeno folklorna prireditev KIJI) Bled, v petek, 11. maja, bo ob 20. uri partizanski miting, ki ga bo pripravila domača gledališka skupina v režiji Cilke Mertelj. v nedeljo, 13. maja, bo ob 16. uri gledališka predstava -Jare meščanke, ki jo bo pripravila gledališka skupina DPI) Svoboda Podnart. Vse prireditve bodo v kulturnem domu v Mošnjah. Ob pomembnem prazniku krajevne skupnosti Mošnje, ki vključuje kraje Mošnje, Zgornji in Spodnji Otpk ter Globoko, bodo izdati tudi posebno brošuro, ki jo bodo prejela vsa gospodinjstva v krajevni skupnosti. I). S. VAŠA PISMA V. BORCI SO NAŠA SKRB S člankom, ki ste ga objavi pod naslovom Borci so naša skrb, ni nič narobe. Želim le se znaniti z nekimi podrobnostm reševanja borčevskih zadev in prav bi bilo, da je medobčinska konferenca SZDL seznanjena njimi. Morda bi bilo treba orne niti še to, da so predsedniki druž benopolitičnih organizacij naj večkrat preobremenjeni s funkci jami in bi kazalo po vaseh ozira ma na terenu sestaviti komisiji ki bi pregledale vse primere kako borci živijo, če prejemajo družbeno pomoč ali ne itd. Na ta način bi morda razčistili nekaj starih zadev, ki se že dolgo ku hajo... Sam si po kapljicah nabiram izkušnje, zadnji dve leti, odka sem invalidsko upokojen, mi do hodki ne dopuščajo, da bi se vozi okrog in odkrival skrite primere V mislih imam partizansko va sico Slamniki nad Bohinjsko Belo in tudi druge, kjer običajno živijo najstarejši borci in aktivi sti, tako po letih starosti kot tudi po stažu. Angela Zor ž, stara več kot 70 let iz Slamnikov, ima že več kot eno leto vloženo prošnjo za kmečko pokojnino, pa se od skupnosti pokojninskega zavaro vanja Kranj do Ljubljane vleče in vleče . .. Na njen primer so me opozorili, ko smo v Slamnikih odkrivali spominsko ploščo padlim pred vojnim komunistom. Druga je iz iste vasice, Lojzka Bevc, stoodstotni invalid, ki je z nekaj moje požrtvovalnosti do bila priznano posebno dobo od leta 1943 dalje, toda glede priznavalnine se njene vloge nika mor ne premaknejo. Ker je bil njen mož, star 75 let, zaposlen kot delovodja v Železarni Jesenice 42 let, ima »previsoko« po kojnino, s tem pa tudi previsok cenzus. Lani so se v cenzus šteli tudi družinski dohodki, letos pa ne Ali res želimo, da se vsi ti ljudje preselijo v dolino? Mar ne zaslužijo vsaj enkratno nagrado, zato, ker sploh živijo tako visoko v hribih? Poznam tudi druge: starejše aktiviste, partizanske vdove in osebe, ki sploh niso zaprosile za nobeno pomoč in ne za priznanja za medvojno delo. Lahko bi pisal o razočaranjih .. . Menim, da je treba borčevske zadeve reševati drugače, predvsem pa nesebično, kajti nekaterih se pri nobeni koristi nikoli ne zgreši, nekatere pa vedno! Alojzij Vovk ' 64260 Bled PISMO IZ TITOGRADA V Titogradu služim vojaški rok in bi se rad naročil na vaš poltednik Glas, ki sem ga z zanimanjem bral tudi doma. Kar ta koj mi ga začnite pošiljati. . . Lepo vas pozdravlja in vse bralce vaš nekdanji dopisnik iz Krope. Božo Zupan KJE JE ELEKTRIKA? Žiri — V starih Zireh, kot kraju pravimo, se večkrat primeri, da v večernih urah ostanemo v megli. Tako je bilo tudi minulo nedeljo, ko je levi breg Sore obdala skrajna tišina brez luči. Tako krajani brezupno gledamo na desni breg in se sprašuje mo, kdaj bo luč tudi nam posveti la. Tako mineva čas, nismo videli ne televizijskega dnevnika ne slišali radia, če nismo imeli spre jemnika na baterije. Tako smo komaj slišali, da je bil potres v Črnogorskem primorju. Tako se čutimo zapostav/jenc. Tudi zato, ker nimamo možnost spremljanja drugega programa televizije, kar je očiten dokaz, da smo ločeni od ostalega dela Žiri. Zato se sprašujemo, kdaj bo na našem koncu poskrbljeno za nas, da bomo lahko drugi program ideli na ekranu. R. P Malo nesreč, nič mrtvih med prazniki Štednja zredčila promet Včeraj, v četrtek, so gorenjske ceste — predvsem velja to: magistralno cesto — skorajda opustele po prometni pri gneči. Sneženje in pa prepoved vožnje za vozila z neparno ko je kar občutno zredčilo promet; celo na parkirnih prot kjer je sicer običajno le težko najti prostor, je samevalo nekaj vozil. Sicer pa so praznični dnevi kljub prometni gneči minili večjih prometnih nesreč, saj na gorenjskih cestah v tedna A bilo nobene smrtne žrtve. Tako malo nesreč in brez hujših sledic bi si želeli prav gotovo vse tedne v letu. Morda bo o«^_ tev hitrosti na vseh cestah zaradi štednje pogonskega gori*? vplivala tudi na število prometnih nesreč? Na gorenjskih cestak velja omejitev hitrosti na 80 km na uro za vse ceste razen ta odcep magistralne ceste od Jaslic (odcep stare ceste za Trtic) de Črnivca, to je cesta rezervirana samo za promet z motornimi vozili, kjer je dovoljena hitrost 100 km na uro. Lastnike motornih vozil s parnimi končnicami registrske številke bi morda veljalo opozoriti, da jutri v soboto začne veljati dvodnevna prepoved vožnje med vikendom. Vozila s parnimi številkami boda ostala v garažah tudi v torek. Šele drugi teden se bo tudi zalo ali bodo avtobusna podjetja zmogla prepeljati večje 1 potnikov. Včerajšnja gneča na avtobusih morda niti ni bih. realen pokazatelj »četrtkove špice«, saj nekatere tovarne niso začele delati. Pozabljeni upokojen« Delovne organizacije vse manj pozabljajo na upokojene delavce. Spominjajo se jih ob raznih delovnih praznikih, ob jubilejih, ob veselem novem letu ali 8. marcu. Vedno več je tistih delovnih organizacij, ki upokojencem pošiljajo interna glasila, darilne bone ali jih ob priložnostih denarno obdarujejo. Prav je, da se večkrat zberejo delavci in upokojenci in se pogovorijo. Predvsem upokojenci so takšnih srečanj nadvse veseli in radi prihajajo. Nekateri ob odhodu v pokoj čutijo tako, kot da niso več potrebni in zaželeni, da so odslužili, da jih nihče več ne bo pogrešal in nihče več potreboval. Res je, da se potem svojega novega dne navadijo, a svoje delovne organizacije in svojih sodelavcev nikoli ne pozabijo. Številne so prisrčne zahvale — prihajajo pa res od srca — upokojencev, ki so se udeležili takšnih občasnih srečanj. »Veste, povabili so nas, bilo je prijetno, bilo je veselo, še pogostili so nas . . . Prosim, napišite jim kaj v zahvalo ...« in tako dalje m tako naprej. Tistih nekaj dinarjev, kolikor je delovna organizacija potrošila za srečanje, se bogato obrestuje v nadvse prisrčnem vzdušju in s prijetnim občutkom, daje bilo ljudem lepo. A se zgodi, da je morda kateri delovni organizaciji takšno srečanje še nadloga ali da preprosto pozabi, da bi ob delovnem jubileju povabila tudi upokojenec. Vse manj naj bi bilo takih delovnih organizacij, ki se ne bi zavedale, da je bilo prav minula delo temelj novim in novim uspe- hom in delovnim zmagam, _ odrekanja prejšnjih delavcev bilo nove tovarne ali p, hale. Stvar poštenosti in nja so vabila, naslovljena "^tudi * upokojence. Še huje pa je tedaj - in takiff meri niti niso tako redki — ko na organizacija napravi spisek 0* kojenih sodelavcev, a je seznam** pravljen na hitro in po sporna* Predvsem v večjih delovnih orge* zacijah, kjer imajo več upokoj potem »izpadejo« iz seznama teri in na srečanje pridejo tisti, ki so bili tako srečni, da jih sedanji delavci pač Lahko si je predstavljati, počutijo tisti, ki so izpadli, nevede in nehote. Težko jim je žiti, da je prišlo le do nelju mote, iz čiste malomarnosti a stra torke, ki se ji ni ljubilo n^. točnega seznama. Skoraj nem. se zdi, da bi po delovnih orga.„ cijah namenoma delali selekcijo vabili le nekatere delavce, ki so v pokoj. Nepovabljeni upokojenci so upravičeno užaljeni ali celo žalostni so. Nikoli in nikdar st lovne organizacije tega ne bi dovoliti, naj administrato tako brezbrižno zamahuje Še tedaj, ko redno zaposleni „ ne dobijo vabila, jim ni prav; W mislijo in kako se počutijo šeiem&i kojenci, ki so že tako in tako*]§ maknjeni od delovne orgar v kateri in za katero so delali desetletja... «r*o b^- ar bi M srka. *| Bled - Osrednia občinska proslava ob mednarodnem letu otroka jeJj , festivalni dvoran, na Bledu. Nastopili so otroci iz vrtcev radovljiške oM* ter pripravili za poslušalce zanimiv in prisrčen kulturni program. - F. Perdan 3 IPIEU/4 Jed - V festivqlni dvorani na Bledu so člani motosekcije Avto moto ruštva Radovljica organizirali zanimivo razstavo motorjev. Prikazali so totorje starejših letnikov ter najnovejše modele, s katerimi mladi tekmujejo a raznih prireditvah. - Foto: F. Perdan P056ONO5T L£TOŠND£ ft£6ATe PfcCOVAfiH... NO PRI T£M CBN AH bENCINA IN &TANZJU NA CESTAH,TO NITI NI TAKO PR.eS£NCTL3IVO. A HM 4. MAJA 1979 7.STRAN GLA ; KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO PROSTOVOLJNA DELOVNA AKCIJA Bled — V soboto, 21. aprila, je ves kolektiv Zdravstvenega doma Bled na Bledu pripravil prostovoljko delovno akcijo o čiščenju okolja in varstva narave. Očistili so vse zelene površine pri Zdravstvenem domu in vse asfaltirane dostope do njega. J. A. klADlSCE IN TRGOVINA - Delavci kranjskega ^rOnnca TOZD Ljubljana končujejo z deli pri **&tii skladišča olj in maziv koprskega ^ra-benza ob / reda Ljubljana-Kranj. Poleg objekta, ki bo 5 mtiijonL dinarjev, bodo uredili tudi trgovino z ^t^ideli in tako ustregli številnim kupcem, (-fr) Bled — V soboto, 21. aprila, so zelo uspešno organizirali očiščevalno akcijo na področju krajevne skupnosti Bled. Pobudo za akcijo so dali predstavniki krajevne skupnosti, sodelovali pa so učenci osnovne in gostinske šole, gasilci, mladina in drugi prebivalci. — B. B. OBČNI ZBOR RDEČEGA KRIŽA Gorje - V nedeljo, 23. aprila, je bil občni zbor krajevne organizacije Rdečega križa. Ta organizacija šteje 832 članov, vključuje pa tudi mlade šolarje. Dolgoletna predsednica je dobila za svoje vestno delo priznanja, novi predsednik pa je Jože Kuralt. Dr. Borut Rus z Bleda je tudi tokrat pripravil zanimivo predavanje. J. A. W - Takšno navlako, med katero je tudi opuščen , , . ____u j„„ nnn*imn nn nobočiu nad no Smo**/ lahko vsak dan opazimo na pobočju S^kom ceste na Golniku. Takšni primeri vabijo Sf*tt)o in tudi krajevno skupnost v akcijo. — o. Ma- **treguIacijo zgornjega dela. - s* Komenda je zadnja leta tako zrasla, da je iz nekdanjega trga nastalo že pravo mesto. Z novimi gradnjami pa prihajajo seveda tudi novi komunalni problemi. Nekdaj so v Komendi imeli pretežno greznice — ponikalnice, nekaj odplak pa je teklo kar naravnost v Pšato. Da bi se stvari uredile, so delavci SGP Graditelj Kamnik po sredi Komende položili"kanalizacijo, nasproti šole v bližini Pšate pa zgradili čistilno napravo, kjer se bodo pred izlivom v potok odplake in fekalije očistile. B. B. RATKEM PO GdRENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO Divjad in narava sta njihova skrb Ljubljana - Slovenski lovci, skupno jih je v Lovski zvezi Slovenije že 19.500, so se zbrali na redni skupščini. Na njej so še posebej poudarili, da je glavna skrb lovcev skrb za življenje, ohranitev in prihodnost divjadi, nič manj pomembno pa ni poslanstvo lovcev pri ohranjevanju narave in skrbi za družbeno samozaščito ter ohranjevanje tradicij narodnoosvobodilne borbe. Slovenski lovci že sodelujejo z borci pri urejevanju in vzdrževanju težje dostopnih spomenikov in spominskih obeležij našega boja. Lovska zveza Slovenije je utrdila svoj položaj z novim zakonom, ki družbeno skrb za divjad razširja, obenem pa je njena skrb sedaj še večja. Število divjadi ne upada več tako skokovito. Lovci so nekatere vrste divjadi rešili propada, večje skrbi pa bodo morali biti deležni zajci, jerebice, veliki petelini in nekatere druge vrste divjadi. Lovske organizacije niso zaprte organizacije. Vanje se lahko včlani *vsak, kdor je strokovno usposobljen. Vsako leto je organizacija bogatejša za 500 lovcev, številni člani pa se zanimajo za dopolnilno izobraževanje. Velikega pomena je Zlatorogova knjižnica, sicer pa se lovci zanimajo za šolo za lovske tehnike in lovske čuvaje. -jk Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (116. zapis) Ker se mislim dlje pomuditi pri naravnih in kulturnih zanimivostih, bom o Lešah, Palovičah, Popovem in Vadičah (te štiri vasi sodijo še najbolj v območje »gorenjske Vipave«) le na hitro kaj povedal — saj kake posebne zgodovine nimajo. Živele so v odročnem zatišju vso svojo preteklost — kot tudj zdaj. Saj niti poštene ceste ni, ki bi vezala Lese s svetom. Iz vseh štirih vasi se vozi mladina na delo v industrijska podjetja, doma pa ostajajo za delo na poljih le starejši. K sreči polj ni veliko, le gozdovi, travniki in senožeti so. Posebnost je obilje kostanja, ki ljubi tople zatišne lege. Mlini ne metjejo več — ni zrna ... Včasih se je prebivalstvo preživljalo s plodovi svoje zemlje. Zdaj kupujejo ljudje življenjske potrebščine v svoji edini trgovini, v Mercatorju, v Lešah. Sola je le štirirazredna. Ima pa obnovljeno poslopje, staro je bilo med vojno (1944) požgano — da se ne bi v njem vgnezdila belogardi-stična posadka. Kdo krade tulipane? Kranj — Na vrtovih na Cesti talcev — cesta proti kranjskemu pokopališču — so te dni zacveteli lepi tulipani, v družbi z belimi narcisami. Prizadevne gospodinje so vložile precej truda, da so njihovi vrtovi zares lepo urejeni, privlačni in v okras vsemu okolju. A so lastniki in sprehajalci lahko občudovali vzorne vrtove le nekaj časa, kajti pred nedavnim se je mlado, neznano dekle, kratkih las in srednje postave pripeljalo s kolesom do vrtov in samo na enem vrtu porezalo okoli 60 tulipanov. Dekle je prihajalo več večerov, a je nikoli niso zasledili. Na njenem zadnjem tatinskem pohodu so jo zagledali sosedje, a jim je pobegnila. Lahko si predstavljate lastnico, ko ugleda svoj vrt s poreza-nimi tulipani in pohojenimi narcisami! Dejanje mladega dekleta s takimi tatinskimi navadami — morda tulipane celo prodaja? — je vredno vse obsodbe in upravičenega ogorčenja. Kdor bi dekle morda videl, ali karkoli vedel, naj sporoči na postajo milice Kranj. D. S. Planinci na smukih in pohodih Kranj — Planinsko društvo Kranj načrtuje za letos še več turnih smukov, pohodov in planinskih izletov. Iz programa turnih smukov, med katerimi naj bi smučarji in planinci obiskali 30 vrhov sosednjih dežel Slovenije. Furlanije in Julijske Krajine, jih je deset že opravljenih. Sledili bodo spusti's Križa (5. maja), Triglavskega pogorja ali Krna (12. maja), Kotovega sedla, Križke stene in Begunjskega vrha. V programu pohodov in izletov pa so tudi nekatere ture že opravljene. V naslednjih mesecih načrtujejo izlete in pohode na Jošta, po Dolomitih, na Blegoš, Golico, na Storžič in Kališče, na Begunjščico, Ledine, Peč in naše druge številne planinske in izletniške točke. • -jk miblTEV NA SEJMU - Go sejem je za praznične dni pravilna sejmišču zabavni večer, X*oterem so nastopili plesni orke-V* pod vodstvom Jožeta Privška. V ftrtner in Moni Kovačič (na *J*> Izkupiček od prireditve je l&uzator namenil za pomoč Crni O * Poto: F. Perdan Elektromehanika JKKOVEC KRANJ, Sorlijeva21 telefon 25-110 »prejme v redno delovno razmerje 2 KV TT MEHANIKA in upokojenca lodelo U ♦ t t t * * * * t t t t *-- z* dopolnil« v delavnici- t f t * * I * t t • t t t- Fant s hribov Srečanje je bilo naključno, kratko, skoraj bežno, na samotni gorski poti, kamor sva h sodelavcem pri ganjala ropotajočega fička in z oglušujočim motorjem zmotila tišino gorske samote. Kaj vem zakaj mi spomin venomer uhaja nazaj v tiste hribe, k fantiču, kije moker od potu potiskal staro, veliko črno kolo »za ušesa« V strm hrib in ki nama je naklonil tako pri srčen »dober dan«, kakršnega zmorejo le ljudje v od maknjenih samotah. Ljubeznivo, četudi malce plaho, nama je pokazal pot, ves zaprašen, ves oznojen, v prekratkih hlačah in previsokih čevljih, v pretesni m preveč obledeli pleteni jopi. Sodelavcev »kam pa jo ti mahaš, fantič.« /e nepričakovano sprožil plaz njegovih pojasnjevanj in zagnanih besedi, nezaupljivost in plahost sta se v hipu naslovili, rllastno, goreče, skoraj vihravo je jel pojas njcvati da gre v »guno, sosednjo vas, po kvas, ker ga je mami zmanjkalo.. . potico, veste, potico bodo spekli zato se mi mudi, jutri jo bomo že jedli, gospod! vi pa kar naprej, po poti pejte, ne boste zgrešili, jaz krenem na drugo stran . .. po kvas .. za potico!« Klanec se je že nehal trdovratno upirati, desetletnega fantiča na tistem črnem, visokem moškem kolesu še veter ne bi mogel ujeti, tako je vihral. f. i ko sva prišla spet v dolino, so na nekem plotu i 4 . ' *__ - . . i - sedeli fantini njegovih let in naveličano pljuvali na cesto; v kavarni so frajerji zdolgočaseno prežvekovali torte in vmes kadili kot turki; na bencinski črpalki je oče plačeval bencin za sinov avto, s katerim se je mladi študent vozil na predavanja; v neki kuhinji je šolarček ščipal sredico belega kruha, da je ostala le skorja, potice se sploh ni dotaknil. . . Ko pride fant s hribov, ki mu je še danes potica praznik in praznik potica in ki mamo še vedno spoštljivo onika, k nam, v to našo dolino, se bo najbrž za-krknil kot preplašeni gorski ptič in onemel. Ko bo doživel in začutil — in doživel in začutil vsekakor bo — vso poniglavost našega vsakdanjika, ko ga bodo imeli za zabitega kmetavza in ko se mu bo pred očmi prikazala vsa ničeva mestna prevzetnost in malopo-težnost, se mu bo v tegobi drugačnih mladostnih spoznanj zahotelo nazaj v hribe, domov, tja, kjer je ob okorni hribovski redkobesednosti užil vso ljubeznivo srečo in peprosto ljubezen in nedopovedljivo gorkoto domačega ognjišča. Pa zakaj vam to sploh pripovedujem? Zato, ker imam fantiča s hribov, z vso njegovo iskreno zaupljivostjo in odkritosrčnostjo še vedno in kar naprej pred očmi. . . Zato, ker sva s sodelavcem glasno a nemočno zaklela, ker sva vedela, da ga bo neljubezniva usoda prej ali slej pahnila dol, v dolino, v brezobzirno dirko za prestižem, v čustveno pohabljenost, v to našo neumno in pritlikavo malomeščansko srenjo ... - • ' D, Sedej Cerkev ni stara, obnovili so jo leta 1822, poslikal pa jo je Matija Brada-ška. Veljajo pa Leše za samostojno faro, četudi le za okrog 400 duš. VASICE POD DOBRČO Le-ta je res kot dobra mati, ki varuje svojo deco pred severnimi vetrovi — ta sončna, zimzelena Dobrča ... Z dobrimi studenci, s svežimi senožetmi, z očmi, zazrtimi na široko v gorenjsko ravan. Cesta, ki jo prečka po pobočju, od Tržiča do Begunj, je bila v času okupacije zares le »Bandittenstras-se«, zdaj pa je asfaltirana razgledna cesta, najlepša te vrste v naši deželi! Komaj dober kilometer zračne črte pod to cesto, tam, kjer se zaje vanjo soteska Hudega grabna, leže v zelenju Leše, kraj z blizu 220 prebivalci. Sredi vasi, pred cerkvijo, stoji spomenik 20 padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja iz Leš in bližnjih vasic. Odkrit je bil 25. julija 1952. — Lešanov je zabeleženih na plošči 8, Palovčani so 4, od Sv. Neže 4, z Vfsoč 1 in iz Vadič 2, iz Popovega pa 1. — Pod imeni je vklesan znamenit napis: »Kdor umre za domovino, je živel dovolj!« Najbrž ne bo narobe, če prepišem napisa z dveh nagrobnikov, vzidanih v cerkveno steno (pokopališče je zdaj izven vasi): »Ne žalujte za menoj — mislite na konec svoj!« — »Usmiljeni bodite in boste deležni usmiljenja!« Druga »gorenjsko-vipavska« vas, mišljeno po številu prebivalstva, so Paloviče. Palovičanov je le 88, morda eden več ali manj - vsekakor vsako leto manj ... Mladi se odselijo v kraje, kjer jim režejo bolj bel kruh - vračajo pa se ne! Paloviče so imele pred sto leti (leta 1869) še 103 prebivalce! - Je pa vasica skoro bližnja soseda Lešam - komaj kilometer sta si daleč. - Razloženo naselje V zatišni legi pod Dobrčo je polno sadovnjakov, gozdovi pa so oplemeniteni s kostanjevimi drevesi. Prav sem romajo trume motoriziranih meščanov, da bi si nabrali užitnega divjega kostanja, ki sicer res ni kak maroni, a je pa vendarle naš, domač. Popovo. Nenavadno, skoro neslovensko krajevno ime. Le od kod njegov izvor? Morda mi kdo od domačinov to sporoči? Popovčanov je malo - komaj 22. Odročna lega, v prometnem (!) zatišju. Razloženo naselje obsega le tri kmetije na rohu terase, četrta je nekoliko više v hregu. To je pa tudi vse... Na zapadni strani vasi teče potok Vadičnik, na vzhodni strani pa potok Strašnik. Vadiče — no to je pa že zgodovinsko naselje. Resda majceno, le s tremi- kmetijami in s 26 prebivalci (pred 110 leti jih je bilo še 55!), je bila vasica omenjena v listini iz 11. stoletja kot last briksenških škofov. NAJSVETLEJŠA TOČKA To pa je zagotovo lešanska 4-razredna osnovna šola. To je lučka, ki še sveti in budi upe, da bo kaj mladine le ostalo v domačih vaseh, četudi si bodo našli kruha drugje. In tako se zgodi, kot je pred petimi leti zapisal prijatelj Jože Košnjek, da so Leše, Paloviče, Vadiče in Popovo le vasi otrok in starcev. Vsaj čez dan je tako. Tudi nekaj hiš je že zapuščenih, s cestami pa je joj prejoj. Na svoječasnem referendumu se domačini niso mogli sporazumeti. Bolj so se bali za svojo zemljo" kot se brigali za vrata v svet. Zato je »gorenjska Vipava« še vedno tako zaprta! Romantiku je morda to prav, sodoben človek pa si želi napredka in zložnejšega življenja. Leše — Ne prav posrečeno postavljen spomenik padlim v NOV. — Tiidipri teh stvareh vetja) desetkrat premisli, enkrat postavi! t 4 t # ♦ * »Partija — jedro demokratičnega in revolucionarnega gibanja« V muzeju Tomaža Godca, ki ga je odprla članica sveta federacije Šentjurc, so zanimivi eksponati, tudi usnjarski izdelki . . . LIDIJA ŠENTJURC: Pomen muzeja Tomaža Godca Oh otvoritvi muzeja Tomaža Godca y Bohinjski Bistrici, pred slavnostno sejo CK ZKJ, je zbranim udeležencem proslave spregovorila Lidija Šentjurc. Dejala je, da so za-čali muzej urejevati na pobudo Edvarda Kardelja, ki je še zadnjo dni pred smrtjo pomagal osvetliti delovanje članov CK KPJ pred 40 leti v Bohinju. Muzej so uredili s pomočjo Gospodarske zbornice Slovenije in sodelavcev Tehniškega muzeja Slovenije. Muzej usnjarske obrti bo tako dopolnil razne muzejske zhirke v Sloveniji in v Jugoslaviji. Lidija Šentjurc je v nadaljevanju govorila o pomenu delavskega gibanja v Bohinju ter o delovanju Tomaža Godca ter vseh naprednih de- lavcev in komunistov, ki so padli v NOB. Zaključila je z besedami: »Vse to osvetljujejo muzejske zbirke o Bohinju v revoluciji, o življenju in delu Tomaža Godca, dokumenti v spominski sobi, zasedanja CK 'kPJ pa kažejo takratno partijsko oceno domače in svetovne politične situacije pred drugo svetovno vojno, osvetljujejo strategijo in taktiko ter naloge za delovanje KPJ na predvečer okupacije in NOB. Želim, da bi ta muzej obiskovalo čimveč ljudi, posebno mladina, ki bo lahko iz preteklosti in takratnih pogojev življenja, dela in boja delovnih ljudi bohinjske doline trajno črpala navdih za naloge in dejavnost danes in jutri, za čim hitrejšo izgradnjo socialistične samoupravne družbe . ..« Partija je že leta 1938 uživala precejšen ugled — Vodstvo partije se je vrnilo domov zato, da bi bilo čimbolj povezano z vsemi komunisti — Tito na čelu partije — Komunisti pripravljeni na obrambo neodvisnosti — Po poti 11. kongresa ZKJ — Borba za še večje uspehe, enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije 400. Partija je namenila precejšnjo pozornost delu v organizacijah Združene delavske sindikalne jugo- Stane Dolanc je govoril na slavnostni seji CK ZKJ v Bohinjski Bistrici o štirih desetletjih od ustanovitve CK KPJ s tovarišem Titom na čelu. Tovariš Dolanc je najprej govoril o pomembnih sestankih in zasedanjih naše partije, o sestankih, ki so odločilno vplivali na nadaljnjo Lidija krepitev partije. Med take zgodovinske sestanke sodi tudi sestanek od 15. do 18. marca v Bohinjski Bistrici, pod vodstvom tovariša Tita. Na zasedanju so spregovorili o številnih aktualnih vprašanjih razvoja in vloge KPJ. Tu se je ustanovil CK KPJ in od njegove konstituantne seje dalje je partija zabeležila najbolj plodno obdobje revolucionarne borbe našega delavskega razreda, naših narodov in narodnosti. Partija je že leta 1938 uživala precejšen ugled, ne le med delovnimi ljudmi, temveč tudi med člani ostalih demokratičnih strank. Ljudje so občutili, da komunisti pošteno delajo in se borijo za interese naroda. Nastajala je partija na principu demokratičnega centralizma, samostojna v odločitvah, partija, ki se je prilagodila potrebam in možnostim delavskega razreda ter vseh demokratičnih sil. Partija je tik pred vdorom fašizma bila sposobna, da postane avantgardno jedro širokega demokrat ičnoga in revolucionarnega gibanja, ni se zapirala sama vase. temveč je postala neločljivi del na-rodqv, po veliki zaslugi Tita. Stane Dolanc je v nadaljevanju svojega govora orisal zgodovino partijskega gibanja, govoril o preganjanjih in zapiranju komunistov, o težkih dneh, ko se je CK KPJ umaknil v tujino, o ponovnem vzponu partije v vseh središčih, o obnavljanju partije, o sodelovanju naprednih komunistov v volitvah, o štrajkih in o borcih v Španiji. Leta 1935 se je še posebno občutila borbena aktivnost delavskega razreda, saj je bilo tedaj 140 štrajkov. leto kasneje na več kot slovanske zveze, ki je imela že leta 1936 več kot 54.000 članov. Najbolj pomembna akcija partije v teh letih pa je bila udeležba komunistov v borbi za špansko republiko, saj se je več kot 1.750 Jugoslovanov borilo v Španiji, 700 jih je padlo. Konstituiranje CK KPJ v Bohinjski Bistrici je bila zmaga Tita in vseh njegovih najbližjih sodelavcev, da Centralni komite ostane v državi in dela v še tako težkih pogojih, a je povezan s svojo partijo. Partija je leta 1939 imela 5.500 članov, ki so bili organizirani v ilegalnih partijskih celicah po vsej državi. Na ustanovnih kongresih sta se ustanovili tudi KP Slovenije in Hrvatske. Na predvečer I. maja je sekretar medobčinskega sveta Zveze komunistov Slovenije za Gorenjsko Zdrav-ko Krvina spregovoril ob novem spomeniku, ki stoji pred Joža Ažmana. Sffomenik je pa rja Slavka Ti h ca. domom delo ki belavci in občani Gorenjske so se zbrali na prireditvenem prostoru ob novem domu Joža Ažmana in poslušali slavnostno zasedanje CK ZKJ . . . VINKO HAFNER: »Delu čast in oblast!« Po končani slavnostni seji v novem kulturnem domu Joža A/mana je zbranim delavcem Gorenjske spregovoril tudi predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner, ki je med drugim dejal: »Vse, kar smo dosegli v tem obdobju je predvsem plod trdega in ustvarjalnega dela našega delovnega človeka. Obenem pa je tudi plod dosledno revolucionarne smeri našega družbenega razvoja, v cilju popolne osvoboditve dela in delavca, je plod organiziranega delovanja naprednih družbenih sil pod idejnim vodstvom Zveze komunistov. Velik delež pri tem pa imata tudi dolgoletna revolucionarna aktivnost tovariša Tita, njegova zvestoba ciljem osvoboditve delavskega razreda, njegova daljnovidnost in doslednost pri UHtncr- j II M j U boja, drost našega njegov a in ugled revolucionarnega državniška mo-pri krepitvi mednarodnega položaja Jugoslavije ter politike neuvrščenosti in miru v svet u. Zato /daj v Bohinju Se bolj srečni in ponosni proslavljamo obletnice pomembnih jubilejev, obenem pa tudi l. maj, praznik dela. Naj živi naša samoupravna socialistična družbena skupnost pod Titovim vodstvom! Delu čast in oblast!« Ko je prišel Tito na čelo partija z njim dobila komi revolucionarja, ki so ga številnih partijskih in drugih nizacijah po vsej državi. Na partije je bil človek, ki je delavec tri desetletja aktiven (likalnem gibanju, bil oktobrske revolucije, or_ partijskih in sindikalnih akcij, nizator štrajka ter z vsemi silami zvest socialističnim Na čelu je bil Tito, delavec, in revolucionar, cenjen med stvom zato, ker je že več borbo za takšno partijo in nj litiko, kakršna je odgovai benim hotenjem in prh večine partijskega članstva. ZA OBRAMBO DOMOVIN? Ko se je Tito vrnil v domovino bilo takoj po njegovi vrnitvi usnjarni delavca in komunista maža Godca od 15. do 18. marca 1939 zasedanje začasnega v KPJ, ki je konstituiralo v CK KP* Josipom Brozom-Titom na &» Tito je organiziral zasedanje v Sk veniji zato, ker je bila tu pa organizacija, ki so jo vodili komunisti, še posebno Edvard delj, Franc Leskošek in Miha ko. V Bohinjski Bistrici so lahko mun isti nemoteno delali, kar * f menilo tudi veliko priznanje sku* skih komunistov nasploh. Stane Dolanc je poudaril poa* ki ga imajo dela, ki jih je te pisal Edvard Kardelj ter v iia* I je vanju govoril o zasedanju T* je tedaj podal izčrpno poroči' rezultatih svojih pogovorov * v minterni. Razpravljali so o šte*^ problemih: o obrambi dota*** pred bližajočim fašizmom, o * nulih volitvah, o problemih del** partije, o delu sindikata in a* dine. V partijo naj bi sprejemali* sobne mlade ljudi, delavce, ieask mlade komuniste naj bi bolj ifflfct zevali, partijo pa očistili vse ki se ne strinjajo z njeno pobt* Na zasedanju so sprejeli tudi res* cijo CK KPJ, ki je ocenila pc situacijo v Jugoslaviji in posreo f la naloge komunistom. Tudi so san jeli odprto pismo članom KPT dokumenta je napisal Tito. Posebno pozornost pa so n danju posvetili obrambi dom Hitler se je pripravljal, da svet, novi CK KPJ pa je bil p; membno nalogo: da reorganizi utrdi partijo in da ljudi prir obrambo. CK KPJ je narodom Ji* slavije namenil proglas, v kan** opozarja, da je Hitler sovražni« bode in jugoslovanskih nara*" Razmnožili so ga v 8.000 iz**^ Opozoril je, da bodo lahko le vsi* ni, enotni borbi kos sovražrr.»-tako se je partija še bolj poveo? delovnimi ljudmi. Komu partija je bila edina politična s-je tako dosledno in tako odloča« sodila fašizem in pokazala na nost, ki je'grozila. Tako je s jasnimi stališči in z borbo d večji ugled med ljudmi, ki so pravljeni, da branijo domovino. Stane Dolanc je nato go nadaljnjem delu partije, o n< novih članih, ki so vstopali v ske vrste, se seznanjali z literaturo, o odnosu partije dine. V najbolj odločujočih d je prišla okupacija, komun Jugoslaviji niso omahovali so kot revolucionarji in kot nični domoljubi dvignili častne visoko svojo proletarsko zastave povedli delovne ljudi v naraeV osvobodilni hoj. Komunisti so 1*^-no izpolnili svoje naloge pred «W» skim razredom, pred narodom, f človeštvom. V NOB je padio 38** članov partije in več kot 100.008? nov Zveze komunistične mta#~ Jugoslavije. Samo v bitki na S>*v ski je padlo 7.356 borcev, med a. je bilo 3.000 članov partije in Več tisoč je bilo ranjenih. Zv jim idejam je umrl tudi To clec, v čigar hiši je bil sestanek KPJ. Pred Zvezo komunistov Jut** vije, pred milijon in 750.000 jjaf*^; vanskih komunistov, pa so odgovorne naloge, ki jih je u kongres Zveze komunistov J vije. Zveza komunistov uživa ugled, ki ga bo ohranila s delom, s še bolj uspešno idej tično in družbeno akcijo, s le enotnostjo. »Ko bodo prihodnji rodovi* f je sklenil Stane Dolanc, »brali sfff" dovino Zveze komunistov Juge-lavije, bodo ponosni, globe* sem prepričan, na veliko re^ cionarno delo naše partije, so že današnje generacije pe*** ne na delo svojih predhodnik«" z rezultati naše zgodovinske **** be, da zgradimo novo. sotn*'1" stično, samoupravno in kratično družbo, družbo siekff nih in enakopravnih ljudi, stvo narodov in narodnosti.« 3 izira 1 »rs* 1 JBBL4.MAJA 1979 9.STRAN GLA ZDRAVKO KRVINA: Zdravko Krvina, sekretar medicinskega sveta Zveze komunistov 5» Gorenjsko je odkril spomenik domom JjŽa Ažmana na pred-l.rnaja. V prisotnosti številnih -Jenopolitičnih delavcev Gorenj-Bohinja ter šolske mladine ter **knov je med drugim dejal, da so •■prebivalci Gorenjske srečni in po-da je slavnostna seja CK ZKJ v Bohinju, v spomin na 60-let-2*° Partije in na 40-letnico konsti-^Mtneseje CK ZKJ. »Ob letošnjem praznovanju,« * dejal Zdravko Krvina, »je treba •■eniti tudi nadvse pomemben fejav v zgodovini jugoslovanske posebej slovenske marksistične publicistike, čigar 40-letnice £ prav tako spominjamo. To je ^»rdeljeva knjiga Razvoj slovaškega narodnega vprašanja. « podrobno analizo težkih, a ■krati dragocenih izkušenj, ki *k je slovenski narod doživel v •*ojem zgodovinskem razvoju, je ^»▼■rig Kardelj odpiral tedaj edi-*o realno in hkrati progresivno Perspektivo dejanske osvoboditve delovnega človeka in naroda, dokazal je, da je svobodna bodočnost slovenskega naroda od-^uma od ustvarjalne vloge delav-^ev-proletarcev ter njihove politične zveze z vsemi naprednimi *il*mi naroda: kmeti in izobraženci v enotni fronti slovenskega ^-»roda. Strategija in taktika slovenskih komunistov v letih ^obodilne vojne je imela v tem Kardeljevem delu svojo teoretično osnovo . . . Zveza komunistov,« je nadalje-Zdravko Krvina, »ob 60-letnici Mojega delovanja praznuje 60 let *e*nih bojev in revolucionarno embnih zmag, 60 let bogatih *erolucionarnih izkušenj. Še pobirate iz-po vojni sociali- *voj< Vbao pomembne so bogat feulnje v času NOB in po tnditvi samoupravne »V Bohinju so se zbirali številni člani partije« stične družbe. Mislim, da smo lahko ponosni na rezultate, ki so v povojni Jugoslaviji doseženi na področju samoupravnega političnega sistema in materialnega razvoja družbe. %Pred nami pa so nove, nič manj težke naloge, katerih izpolnitve terja naš današnji politični trenutek in naš čas. Temeljna naloga Zveze komunistov in vseh subjektivnih sil danes je razvoj socialistične samoupravne družbe in utrjevanje družbeno-ekonomskih odnosov, ob stalni rasti materialnih osnov družbe in krepitev neuvrščene politike Jugoslavije .. .« Sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko je v nadaljevanju svojega govora orisal pomen Titovega dela za razvoj vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, še posebno v času NOB. Jugoslovansko partijsko vodstvo je na čelu s tovarišem Titom marca leta 1939 zasedalo in delovalo v Bohinju zato, ker je bila v Bohinju že več let močna partijska organizacija, ki je organizirala delavske in kmečke množice. "Njen najbolj pomembni član pa je bil Jože Ažman, ki je vsa leta po prvi svetovni vojni deloval v revolucionarnem in kmečkem gibanju, prej pa je bil udeleženec oktobrske revolucije v Rusiji. Skupaj z Ažmanom je deloval tudi mladi Tomaž Godec, napreden, revolucionaren delavec. Kmečki ljudje in delavci so bili v Bohinju tesno povezani in aktivni. Tu so bile ustanovljene partijske podružnice po kongresu KPJ v Vukovaru. Revolucionarna zavest je prišla do izraza zlasti pri volitvah v skupščino 1920 in mezdnih gibanjih. Ze poleti 1919 je bila v Bohinju ustanovljena podružnica jugoslovanske socialne demokratske stranke. Junija 1920 je bila stavka železničarjev i/. Bohinjske Bistrice, ki je trajala dva do tri tedne. Oblasti so odgovorile z odpustom štirinajstih stavkajočih delavcev. Tovariš Tito je v pozdravnem govoru med drugim dejal: »Varovati moramo enotnost naših narodov in ustvarjati pogoje za nadaljnji razvoj v miru naše socialistične skupnosti. Z eno besedo, delati tako, da bo bolje novim generacijam, ki bodo lahko rekle: hvala našim prednikom, ki so nam to ustvarili. ..« Udeleženci slavnostne seje v Bohinjs Bistrici Aprila 1920 se je Delavska socialistična stranka Slovenije združila v Socialistično delavsko stranko Jugoslavije. Podružnice v Kropi, na Jesenicah in v Bohinju so postale njeni sestavni deli. Decembra 1920 je partija na občinskih volitvah v Bohinju dobila devet od skupno štiriindvajsetih sedežev, na volitvah v ustavodajno skupščino pa polovico vseh glasov. Kljub policijskemu terorju je bilo leta 1922 v Bohinju 80 članov partije, istega leta je bila tu ustanovljena Zveza komunistične mladine SKOJ. Leta 1926 so imeli v Bohinju štiri partijske celice: v Bohinjski Bistrici, v Nomnju in dve v Poljah. Leta 1933 so ustanovili Društvo kmečkih fantov in deklet, ki je delovalo pod vodstvom KPJ, vodil pa ga je Tomaž Godec. . Bohinj je postal zbirališče številnih partijskih delavcev, tako so prihajali in delovali tu Stane Žagar, Tone Cufar, Vencelj Perko in drugi. Najpomembnejši sestanek je bila seja CK KPJ od 15. do 18. marca 1939, v usnjarni Tomaža Godca. Edvard Kardelj je dejal: »Sestanek je trajal štiri dni. Sprejetih je bilo mnogo sklepov, izdan je bil razglas v 8000 izvodih in razdeljen. Izdano je bilo odprto pismo CK KPJ, naslovljeno na vse člane KPJ kot okrožnica .. .« Izvolitev Joža Ažmana in Tomaža Godca za delegata 5. partijske konference v Zagrebu je bilo pomembno priznanje bohinjskemu delavskemu gibanju. Komunisti so se ob okupaciji morali umakniti v ilegalo. Delo Joža Ažmana se je končalo mnogo prezgodaj, Ažman je padel. Prispevek Bohinja k naši socialistični graditvi je bil vseskozi precejšen, zato so se tudi družbenopolitične organizacije Bohinja, Radovljice in vse Gorenjske odločile, da se postavi spomenik predvojnemu revolucionarnemu gibanju, narodnoosvobodilni borbi in graditvi samoupravne socialistične družbe na tem področju. Zdravko Krvina je sklenil govor z besedami: »Naš delavski razred, enotnost naših narodov in narodnosti, njihova zavest, da vse, kar ustvarijo, služi njim in odločnost milijonov ljudi, da vztrajajo v boju za nadaljnji vsestranski napredek, to je naša največja moč. Zveza komunistov družbeni razvoj usmerja v pravilni socialistični smeri, zagotavlja hitrejši in najuspešnejši korak socializma. Zveza komunistov je vselej dajala pomembne pobude in je bila pri tem deležna podpore delavskega razreda, delovnih ljudi, narodov in narodnosti Jugoslavije.« .. ■ ui-iabi aktivisti in komu-so odkrili spominsko ploščo . . V Sturmovi kleti so se pod vodstvom Tomaža Godca zbrali bistriški aktivisti in se odločili za upor prof, okupatorju . Mladinski pevski zbor iz Bohinjske Bistrice je ubrano zapel dobrodošlico najdražjemu gostu, tovarišu Titu ... Smučarska zveza Slovenije je posmrtno odlikovala Tomaža Godca, organizatorja in smučarskega tekmovalca. Odlikovanje je sprejel Ivan Cerkovnik . . . Te dni v vrtu Kumare sejemo na prosto v začetku maja, ko se je zemlja že dovolj segrela. V mrzli zemlji seme strohni. Sejemo jih v kupčke ali v vrste. Najbolje je sejati v kupčke, ker tako po potrebi laže in hitreje zavarujemo kaleče seme in mlade rastline pred mrazom. V razdalji 30 do 35 cm po-sejemo po 5 do 6 semen in jih pokrijemo z 1 cm debelo plastjo rahle zemlje. Će sejemo v vrste, naj bo razdalja med semeni 5 do 6 cm. Rade imajo mirno in zavarovano lego. Belgijski radič, poznano sorto .VVitlof, sejemo v drugi polovici maja. Vrste so po 30 cm narazen, ko vzklije pa rastline redčimo na 15 cm. Čim toplejša je zemlja, tem hitreje in bolj zanesljivo bo seme kalilo. Pri poznejši setvi se koreni premalo zde-belijo in bo tudi pozimi, ko ga bomo silili, slabo delal. Cvetačo, ki smo jo sadili v začetku aprila, v maju pognojimo, okopljemo in po potrebi tudi zalijemo. Rastline morajo hitro rasti. Pri dognojevanju dajemo prednost dušičnim gnojilom, ki se hitro raztapljajo v vodi in zato brž delujejo. Zrnca gnojila ne smejo obviseti na vlažnem listju ali zdrkniti med listi do srca. Zato trosimo gnojilo pri tleh in po gnojenju dobro zalijemo. Zalivanje pomeni, da zlijemo na kvadratni meter 8 do 10 1 vode, škropljenje pa le omoči nadzemne dele rastlin. Zalivanje omogoči, da se rastlina oskrbi z vodo in hranilnimi snovmi iz zemlje, s škropljenjem pa le povečamo zračno vlažnost in zmanjšamo izhlapevanje, da ne venejo tako hitro, tudi če korenine ne morejo oskrbeti zadosti vode (ob hudih sušah). Vaše srednje dolge lase nalahno dvignete v eno stran, spnete z lasnico ali ovijete z elastiko, Pet minut potem pa lase s figarom navijate v kar se da velike kodre. za novo pričesko Za ščepec bontona Kako jerhoi Uporabnost gorčice kot začimbe je zelo široka in spretne gospodinje jo kot dodatek uporabljajo pri pripravi najrazličnejših jedi. Mesa na žaru pa si brez gorčice skoraj zamisliti ne moremo. ETA iz Kamnika izdeluje iz najkvalitetnejših surovin poznano KAMNIŠKO GORČICO, gorčico z 60-letno tradicijo. Zanimivi so lični kozarci, v katerih prodajajo gorčico, saj so za nadaljnjo uporabo zelo primerni. Kamniška gorčica vam je na voljo v vseh živilskih trgovinah. Ledvice po provansalsko Potrebujemo: dve telečji ledvici, poper, moko, dve žlici olja, sol, žlico masla, 2 čebuli, strok česna, šop pete ršilja, dva do tri olupljene paradižnike, timijan. vice, in še enkrat se gre je m o (ne kuhamo!). Zraven gre odlično riž z gobami (pa tudi brez) in rdeče vino. Narezek — Z jemalnim pri- j borom si vzamemo vsakega t po malo na svoj krožnik. I Nato jemo z nožem in viti- f cami kot vsako meso. Ne- j olupljene salame in klobase J prej olupimo. Kranjsko kdo- | baso ali pečenico previdno t zabodemo z vilicami, da } nam ne brizgne sok po oble- ' ki. Mazave salame ali je- ' trn o pašteto mažemo na J koščke kruha in nosimo r usta. Vsa živila, ki narezek t krase, so užitna, vendar jih, t če so nam preostra, ne po- ' jemo. Ako smo jih z ostalim ' morali vzeti na svoj krožnik, 1 jih odložimo na rob (feferoni). Ledvicam odstranimo maščobo, prerežemo podolgem, porežemo kite in razrežemo ledvice na dva centimetra velike koščke. Popopramo jih, povaljamo v moki in opečemo na vročem olju. Osolimo in stre-semo na sito. V ponvi segrejemo maščobo, na kateri zlato zarumenimo čebulo. Dodamo sesekljan česen, peteršilj, paradižnike (očiščene, brez semen), timijan in sok, ki smo ga odcedili od ledvic. Vse skupaj kuhamo minuto, dodamo led- Aljoša - Kranj V pismu vam prilagam vzorec blaga, iz katerega bi rada imela komplet puloverja m krila. Ali je primerno blago za tak komplet? Stara sem 19 let, visoka 168 cm, tehtam pa 57 kg. MARTA ODGOVARJA Odgovor Blago je vsekakor primerno za poletno dvodelno obleko, kakršno ste si že sami zamislili. Krilo je rahlo zvonaste oblike, zadrgo ima v stranskem šivu. sega pa čez kolena. Pulover je ravno krojen na ramenih ima na vsaki strani po dve gubi, rokava so kimono do komolcev. Na bokih je stisnjen s širšo obrobo, ovratni izrez pa se zapenja z gumbom. r S ŠOLSKIH KLOPI Pomlad. To je beseda, ki pride iz mnogih ust. Cvetje, ki olepša življenje z belimi cvetovi. Šopki, ki bi jih dali nekomu, ki nam zanj gori srce. Kdo je to? To je Tito, Tito, Tito. Tito je pomlad, ljubezen. Kdo ga ne pozna? Človeka s srcem, mehkim kakor nežen cvet pomladi, z nasmehom na ustih. Revolucionar in heroj z bogastvom dobrodušnosti, ki ga nosi povsod s seboj nezaklenjenega, ki delil bi ga ljudem, da bi postali še boljši, kakor so. Breda Čimžar, 7. b r. osn. šole Davorin Jenko, Cerklje V. Enakost za vse otroke sveta Pajek se je ujel v mrežo Leto 1979 je proglašeno za leto otroka. V tem letu se vse svetovne organizacije zavzemajo za boljše življenje otrok. V državah v razvoju Mlečni dan V sredo. 11. aprila, smo imeli v osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja na Bohinjski Bistrici mlečni dan. Pri organizaciji nam je pomagala inženirka Majda Loncnar, pospeševalka pri Gozdnem gospodarstvu Bled, za mlečno malico in poskušnjo mlečnih izdelkov pa so prispevala podjetja KZK Kranj, Žito Lesce in GKZ Srednja vas. Za uvod v poskušnjo smo zvedeli veliko zanimivega o vrednosti mleka in mlečnih izdelkov za zdravo telo, zlasti za otroke. Potem smo si ogledali razstavljene sire in širne namaze. Zraven je bila tudi pokušnja mleka, jogurta, smetane, čokoladnega mleka, skute, namazov, sira in peciva. Delil sem smetano in jogurt. Ker so hoteli biti vsi učenci takoj postrežem, sem moral zelo hiteti. Ko sem vse razdelil, sem se šel tudi sam posladkat. Bilo je zelo okusno. Upamo, da bomo imeli še kdaj mlečni dan. Roman Kreslin, 7. b r. osn. šole dr. Janeza Mencingerja, Boh. Bistrica in v nerazvitih državah otroci še vedno živijo v velikem pomanjkanju. Pomanjkanje v afriških državah sem spoznala tudi sama. Imam namreč prijatelja iz Gane, države v severni Afriki. Iz njegovih pisem sem lahko občutila njihovo revščino. Ta fant, ki je star šestnajst let, sicer hodi v šolo, vendar mu starši težko plačujejo šolanje. V družini je še pet otrok, ki prav tako hodijo v šolo. Oče in mati sta slabo plačana delavca. Zaradi nizkega družinskega dohodka jim v šoli pomagajo tako, da otroci brezplačno dobivajo knjige in druge šolske potrebščine. Družina z devetimi člani se gnete v trisobni baraki. Baraka stoji v majhni vasi. Tudi drugi prebivalci živijo podobno. Vendar pa se je moj prijatelj pohvalil z dobrimi odnosi med vašča ni. Vsi ljudje, ki živijo v vasi, so med seboj povezani v trdno skupnost, ki jim kljub majhnosti daje veliko. Ljudje so organizirani v kmetijske zadruge, v kulturne zveze in podobno. Tako mije pisal prijatelj in dodal, da živijo lepo kljub revščini. Življenje mojega prijatelja sem primerjala z življenjem, ki ga živim sama, moji starši, prijatelji in vsi državljani Jugoslavije. Sele zdaj sem ugotovila, kako lepo nam je. Alenka Cegnar, 8. č r. osn. šole Lucijan Seljak, Kranj ŽENA IN DELO — Foto krožek osnovne šole Kokrškega odreda v Križah Petelin me je podil Doma imamo kmetijo in domače živali. Med temi so tudi kokoši. Te vodi petelin. Nekega dne, ko sem prišla iz šole, so bila vrata zaklenjena. Mama je bila na njivi. Šla sem k njej po ključ. Tekla sem. Ko sem se ozrla, sem videla, da za menoj teče petelih. Začela sem še bolj teči in kričati: »Mama, petelin me bo!« Toda ta se je kmalu ustavil. Od tistega dne sem petelina vedno dražila tako, da sem tekla mimo njega, on pa za mano. Kmalu sem to tekanje imela še za igro. Anči Prevc, 3. r. osn. šole Dražgoše Nedaleč stran od našega doma stoji podrta hiša. Je precej majhna in polna posebnosti. V njej vedno dobim zatočišče. Zagledala sem se v pajkovo mrežo, ki se je razpenjala od enega konca do drugega. Tanka siva nit se je v vetru rahlo poziba-vala. Pajek je čepel v kotu in čakal plen, kajti bil je že hudo lačen. Listje na drevesu je šumelo in ptički so žvrgoleli. Potem pa je nastala za hip tišina. Kdaj pa kdaj je Se laatovka preletela hišo. Mimo mojih nog se je priplazila miška. Videti je bilo, da se ji zelo mudi. Brkice in gobček je imela bel in takoj sem uganila, da prihaja iz mlina. Vendar pajka to ni zanimalo. Bil je lačen in to je bila zdaj zanj edina skrb. Toda tudi zanj je prišel srečen trenutek. Skozi ozko lino je priletela muha. Bila je zbegana in se je zapletla v mrežo. Začela je mahati s krili in nogami ter se hotela izmuzniti iz zanke. Toda Prvi nastop Prišla sem iz šole. Minila je ura, da sem naredila vso nalogo. Pogledala sem skozi okno. Bilo je pusto. Oblaki so se It skoraj pripravljali na dež. Vzela sem kitaro in vadila. Najprej Katarina Barbara, nato pa še Zajček dolgoušček. Vadila sem znova in znova; čimvečkrat sem pesmi ponovila, slabše mi je šlo. Bila sem [•sna sama nase. Misli so mi uhajale na prvi nastop, ki sem se ga tako Belo hala. Prišla je ura. ko me je sestra odpeljala v glasbeno šolo v Puštal, kjer smo nastopali. Pred nastopom sem pesmici it zaigrala In /delo si- mi js, da bo šlo dobro. Končno sem prišla na vrsto Sedla MI« na stol. vzela v roke kitaro m tacala igrati Skladbo sem zaigrala hitro m bila je br« napak. Ko sem končala prvo. sem takoj začela drugo Še po nastopu sem bila prest ra-šena in ol.livala me je rdečica C.le- dala sem v tla in mislila, kaj le govorijo o meni. Tovari* mi i« kasneje dejal da j« »>'lo dobrp, le d" asm igrala prehitro. To je bil moj prvi nastop. Meta Lušina. 7 I r osn. šole Cvetka Golaria, Skofja Loka vse skupaj ni nič pomagate- Kmalu se je umirila. Pajek pa j* postal nemiren. Zakaj ne, saj * bo zanj pričela gostija. Previo* se je približal muhi in ji ie nekaj* krat ovil tenko nit okrog trasa Potem jo je začel jesti. Ko ee * najedel, je iel nazaj v svoj počivat. Nekaj časa bo spet Ob tem sem ai marsikaj la. Med drugim tudi to, težak je boj za obstoj. Andreja Ravnikar, 7. a r. osn. tok Cvetko Oolar, Skofja Loka ŠALA Kuža črni — bele tačke vedno misli na igračke. Niki Lauda hoče biti, avto mora si kupiti. Toda avto ni igrača, prehitro ae volan obrača, preozka zdaj je njemu cesta, na njivo brž obračat gresta. Sredi njive semafor, pri njem stoji razbit motor, na njem maček brez čelada, namazan vea od marmelad« Zdaj mimo pride policaj, zakliče jima: »Brž nazaj! Pazita vendar na naravo in na avojo trdo glavo!« Irena Prosenc, 5. d r. osn. šok France Prešeren, Kranj ELEVIZIJA 6. MAJ 8.00 Poročila 106 Gucio in Cezar — otroSka serija 115 Glasbena pravljica: Ko val hrepenenja prikliče pomlad 130 Čarobno sedlo 100 Pisani svet 135 Nova vsebina družine — oddaja iz cikla Razvoj družine f* 'U6 Fronta Polisario, dokumentarna oddaja 1130 J. Janicki: Pota Poljske - TV nadaljevanka tttf Televizija brez trebuha 245 625 Poročila K* Nogomet Borac : Budućnost — prenos iz Banja Luke 1*45 Kruh mojega otroštva — mladinski film ** Na« kraj 130 TV dnevnik *00 Ungari-Amico: Pet letnih časov TV nadaljevanka Sodobna oprema 2JQ Dober dan. žalost - film £30 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreie: HiSTest H10 Poročila 1115 Narodna glasba 11*5 Krilati farmacevti 11» TV dnevnik M-OO Vaterpolo Jugoslavija : Italija - prenos Poročila Iz oči v oči. dokumentarna oddaja TV Zagreb - I. program: M1M TV v soli: NaSi kraji, Risanka. TV izbor 11-06 TVvSoli: Dioklecijanova palača Znanost in mi 12JK TV v Soli: TV ordinacija 1*40 Poročila li<5 TV koledar 15-55 Nogomet Borac : Budućnost 1*45 Nase leto, naS studio — mladinska oddaja 1145 Prizori iz družinskega življenja 1M0 TV dnevnik JM0 Celovečerni film TV dnevnik V soboto zvečer 6. MAJ ! I »jOO Poročila 105 Za nedeljsko dobro jutro: Kvintet bratov Zupan «5 W. Mankowitz: Dickens iz Londona, TV nadaljevanka \___- 11. STRAN 10.25 Sezamova ulica, serijska oddaja 11.30 Ljudje in zemlja 12.30 Poročila Šport 15.55 Katastrofe - dokumentarni film 16.20 Stanovati z rastlinami 16.35 Očka, dragi očka, humoristična oddaja 17.00 Športna poročila 17.05 PojeJoanBaez 17.35 Poročila 17.40 Komik, celovečerni film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 D. Sušic: Tale, TV nadaljevanka 20.50 Konca sveta ni več. oddaja iz cikla .Antipodi 21.35 T V dnevnik 21.50 Zabavno glasbena oddaja 22.05 Športni pregled 22.35 Nogomet Željezničar : Hajduk. reportaža Oddajniki II. TV mreže: 8.55 Poročila 9.00 Oddaje za J L A 15.15 Test 15.30 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Vaterpolo Jugoslavija : Madžarska — prenos 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Film tedna TV Zagreb - I. program: 9.50 Poročila 10.00 OtroSka oddaja 10.30 Družina Miki miSke 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Jugoslavija, dober dan 13.30 Kritična točka 14.00 Mladinski film 15.30 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Tale, TV nadaljevanka 21.00 Dokumentarna odda ja 21.30 TV dnevnik 21.50 Zabavno glasbena oddaja 22.05 Športni pregled 22.35 Nogomet Željezničar : Hajduk 7. MAJ 9.00 TVvšoli: Pravopis, Močvirje, Za prosti čas. Na travniku 10.00 TVvSoli: Materinščina, Risanka. Fizika 11.10 TVvSoli: Za najmlajše 15.00 TV v Soli - ponovitev 16.00 TVvSoli - ponovitev 16.20 Kmetijska oddaja TV Beograd 17.20 Poročila 17.25 Vrtec na obisku: Murni 17.35 Katastrofe, dokumentarni film 18.05 SOZD, oddaja iz cikla Pota samoupravljanja 18.35 Obzornik •» 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.ik) M. Kranjec-V. Frantar: Kati Kuste«, TV drama 21.15 Kulturne diagonale 21.55 Mozaik kratkega filma 22.10 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Usoda nekega Carlija — otroška oddaja 18. Z besedo in sliko - oddaja TV Ljubljana 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Mladi za mlade 19.30 Kvropsko prvenstvo v boksu. posnetek in prenos iz Kolna 21.05 Poročila 21.15 Celovečerni film TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Usoda nekega Carlija 18.00 Z besedo in sliko 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 TV drama 21.50 Glasbeni trenutek 21.55 Kulturna oddaja 22.40 TV dnevnik 22.55 Glasbena oddaja TV Ljubljana 8. MAJ 8.45 h).(k) 14.45 16.45 17.30 17.35 18.05 18.35 18.45 19.15 19.30 20.00 20.50 21.15 22.00 TV v šoli: Perjad, Ali ste vedeli. Atom, TV vrtec. Dnevnik 10 TV v šoli: Zemljepis, Risanka. Glasbeni pouk TV v šoli — ponovitev Šolska TV: Arktika in Antarktika, Človek in nezgode pri delu Poročila Zapisi za mlade: Marjan Lipovšek Mali svet Obzornik Reportaža o Crni gori Risanka TV dnevnik Pomlad se je začela 9. maja, dokumentarna oddaja Pogovor z A. Halevem (uvod v nadaljevanko) A. Halev: Korenine — TV nadaljevanka TV dnevnik A TEDEN NA TV Sobota Režiser Otto Preminger je posnel popularen roman francoske pisateljice Fran c**e Sagan DOBER DAN, ŽALOST. Opisuje bdjenje francoske visoke družbe. Doraščajoče dekle, h je razbilo romanco med Mojim očetom (David Ni-in njegovo ljubico (De-harah Kerr), tako da je k'ta naredila samomor, Wo. Jean Seberg. KOMIK, film scenarista ■ r*žiserja Carla Reiner P K leta 1969, nas popelje pionirske čase holly-J'"'dskih burlesk. Dogaja •* prepleta s posnetki ih burlesk. Kritiki so ocenili kot tragiko U pogled na življenje t*Jl, V katerem je več ft*niee k (d fikcije v por tre tu številnih zvezd, dogajanje temelji na živ *nju Bustra K ca t on a, za *>r pa služi tip državi ja "l Kana. Komis so prvo ''"a ponovna kreacija ""mth filmov. Niso popoln '"■h. a so dobro narejeni. Ponedeljek Not ela prekmurskega ffvtelja Miška Kranjca »ATI KUSTECOVA raz-n'gi zveze komunistov pri umerjanju umetniškega ^t'arjanja. S slovenskega rs>4rr,čja bo v oddaji sode -'''-al profesor dr. Boris Majer, redni K predavatelj m ljubljanski'univerzi. Torek Sončno majsko jutro je bilo 9. maja. Vojna se je končala in narodi so zaživeli novo pomlad. Kako se partizani spominjajo dne, ko so se vrnili v osvobojeno Ljubljano, bo pokazala oddaja POMLAD SE JE ZAČELA DEVETEGA MAJA, posneta pred štirimi leti. Kot uvod v slovito ameriško serijo KORENINE nam bo ljubljanska televizija posredovala pogovor novinarjev z Ale.vom Ha-leyjem, pisa tel jem toma n a Korenine, po katerem so 1977. leta posneli delo. Temnopolti ameriški pisatelj je preživel velik del otroštva v družbi stare matere v Henningu (ZDA). Poslušal je stare ljudi, ki so obujali zgodbe o sužnji h na plantažah belih veleposestnikov, pa zgodbe, ki so odkrivale poreklo skrivnostnega moža. »Afričana*. Te pripovedi, ustna izročila o njegovi družim so se v njem tako za kore ninila, da seje I9H2. že kot odrasel mož končno od/o čil zbrati vse spomine, jih urediti in dopolniti. Tako je nastala pripoved u nje govih daljnih afriški/, prednikih Petek leto /.?. maja naša milica m uprava javne varnosti svoj praznik — dan varnosti. Letos bo ta praznovanje še posebej slovesno, saj se bodo zbrali na veliki pn, slavi v Beogradu, ki jo bodo prenašale vse naše T V hiše. HITLER je zani toda precej sporen, se doaehim (\ Fest ko pravi: »S filmom h o te/i spremeniti zgodovine. Samo pojasniti. Na Hitlerja ne moremo enostransko gle dati. Kot zločinec vseka kor ne bi dosegel tolikšne popularnosti kot jo je. To rej je moral biti še mnogo več. Gledalcem sem prepustil, da si odgovorijo, kako je moglo do tiga sploh priti« ( i Vsako praznuje Film m i v, čeprav brani, nismo nemške Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Pionirske TV novice 18.15 Aktualna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualnosti 21.00 Lepotice noči. celovečerni film 22.40 TV dnevnik TV Zagreb — I. program: 13.20 Štafeta mladosti v Zagrebu — prenos 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Pionirske TV novice 18.15 Dokumentarna odda ja 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 21.00 Lepotice noči - celovečerni film 22.40 TV dnevnik 9. MAJ 9.00 TVvSoli: Literatura. Antika. Dioklecijanova palača MUH) TVvšoli: Izobraževalna oddaja. Risanka. Kocka, kocka, Reportaža 17.tO Poročila 17.35 Z besedo in sliko: O fantu, ki je po suhem jadral 17.55 Od slike do slike — serijska oddaja 18.20 Ne prezrite 18.35 Obzornik 18.45 Od vsakega jutra raste dan; Sloveli j Gladeč 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.0(1 Film tedna ali Športna sreda Miniature TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: |li..r>5 Test 17.10 TV dnevnik \ madžarščini IT tO TV dnevnik 17l"> Majske igre. otroška oddaja 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Popularna glasba 1!» to TV dnevnik 20.0(1 Spori na sreda 22 TV dnevnik TV Zagreb - I program: 17 15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17 15 Majske igre. otroška oddata 18.15 ()si|ek. dokumentarna iMhluja IH.45 Popularna glasba Mi.to TV dnevnik 20.011 Športna snila 22.35 TV dnevnik 22.50 I >okumentariu Mlin 17.50 Gucio in Cezar, otroška serija 18.00 Na sedmi stezi, športna oddaja 18.35 Obzornik 18.45 Čarobno sedlo, oddaja TV Skopje 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Tretja razsežnost 22.(X) TV dnevnik 22.15 Kvropsko prvenstvo v boksu. posnetek iz Kolna Oddajniki II. TV mreže: 17.30 Test 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje 18.15 Samoupravni socializem 18.45 Vabilo na potovanje — kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 3-2-1 ... gremo 23.00 Poročila TV Zagreb - I. program: 15.25 TV dnevnik 15.45 TV koledar 15.55 Državno nogomet no prvenst vo 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje 18.15 Samoupravni socializem 18.45 Vabilo na potovanje 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 Crni dnevi, II. del TV drame 22.20 Akcije 22.25 TV dnevnik 22.40 Kvropsko prvenst vo v boksu, posnetek iz Kolna 11. MAJ 9.00 TV v šoli: Ruščina. Od petka do petka, Klektronika Zagreb 10.(M) TV v šoli: Angleščina, Risanka. Zgodovina 15.00 TVvšoli - ponovitev 17.20 Poročila 17.25 La Fontainove basni 17.40 Otroci kamnov, mladinska serija 18.05 Ročk koncert: Steve Hillage 18.35 Obzornik 18.45 Voda, vir življenja, oddaja iz cikla Družbena samozaščita 19.05 Spekter 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.00 625 21.20 TV dnevnik 21.35 Nočni kino: Hitler-neka kariera Oddajniki II. TV mreže: 16.00 Hokej na travi, prenos srečanja Jugoslavija : Belgija 17.40 Premor ob glasbi 17.45 Med domom in šolo 18.15 Družbena tema 18.45 Prijatelji glasbe 19.30 T V dnevnik 20.00 Gost urednik 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Portreti 21.50 Zabava vas Joan Baez 22.20 A. Lajovic: Nevsakdanji dan TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Med domom in šolo 18.15 Družbena tema 18.45 Prijatelji glasbe 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.00 A. Tolstoj: Trnova pot - TV nadaljevanka 22.15 A. Tolstoj: Trnova pot - TV nadaljevanka 22.15 TV dnevnik 22.30 Dokumentarna oddaja r IZBRALI SO Zl\ VAS Bogato izbiro fototapet z idiličnimi motivi iz narave, ki nam bodo v stanovanje pričarale svežino gozdov in voda, imajo pri Merkurju v GLOBUSU (zgoraj). Dve dimenziji sta na voljo: 392 x x 276 cm in 210x86 cm, za stene in vrata. Cena: od 396,06 do 8tl,06 din V Murkinem ELGl' so tokrat zapolnili prodajne police s skodelicami za kavo, ki imajo kovinski krožniček. Prav praktično: ne ubije ae in uporabimo jih lahko tudi za podstavke za kozarce. Cena: 185,16 din za 6 skodelic Lične pisane kuhinjske podstavke iz slame, uvoz s Kitajske, dobite pri FUŽIN AR-JU na Jesenicah. Cena: 15,20 do 36,45 din FILM Kranj CENTER 4. maja amer. barv, akcij VRATOLOMNI SUPKKKASKADKH oh 16.. 18. in 20. uri 5. maja amer. bari', akcij. VRATOLOMNI SUPERKASKADEH ob 16.. 18. in 20. uri, prem. amer. barv. krini. VELIKI IZZIV ol>22. uri 8. maja amer. špan. ban'. pust. KRALJ DŽUNGLE ..b 10. uri, amer. barv akcij VRATOLOMNI SUPBR-KASKADKH oh 15.. 17. in 19. uri. prem. ume*. barv. PASJI VOJAK! 21. uri 7. maja amer. ban. krini IZZIV ob 16., 18. in 20. uri 8. maja amer. barv. krmi IZZIV ob Ki.. 18. in 20. uri 9. maja amer ban krmi IZZIV ob Iti.. IS. in 20. uri 10. maja amer barv PASJI VOJAKI ob Mi.. 18. in 20. uri FILM Skofja Loka SORA ČLOVEK NA NA v KLIKI VELIKI VELIKI Kranj STORZlC I unija ital. barv. POl.I.A KOI.Tob iti.. •V maja Hal bari 1'OI.I.A KOI.T ob K R.maja prem amer. barv risanke SNEGULJCICA IN 7 PALČKOV oh 18 uri. domači ban. NAGLO SODI šCK ob 20. tur Film ni primeren /a ot roke' 10. maja anicr. barv risani SNE-GULJCITA IN T 1'AI.CKOV ob 18. uri. angl ban. krini. KRIČANJE NA HI' l)I(\\ oh 20. uri \\csl kom 18. m 20. uri nest kolll . uri. .Hini (I Kamnik DOM iT murha sti-io ČETRTEK 10. MAJ H.55 TVvšoli Matematika. Zvok v filmu, (M A lilija do Severnega ledenega morja 10.00 TVvšoli: Francoščina 10.10 TVv šoli 1'metno.Nt. Risanka. Kemija I.V05 Šolska TV Arktika in Antarktika. Človek m nezgode pri delu 15.50 Poročila I.V55 Državno nogomet no prvciM v o. prenos - v odmoru ob I poteh pari ižanske Ljubljani' •st KL DORADO ob is m 20.15 B. maja ital. barv vvest. kom <'l 1'OI.I.A KOI.T ob II. in IS. uri. hong-kouški ban karale JUNAK DIVJINE ob m. uri, prem iap barv. lani. SPO ROTIM) I/. VESOLJA nit20. uri 7. maju domači barv ljub. mlad LJUBEZENSKO ŽIVLJENJE HUDIMI UA THAJKOVlCA ob Hi uri, iap barv. fant SPOROČILO IZ VESOLJA ob 18. in 20. m l S. m,ii.i slov. barv POMLADNI VETER "I' 10. uri. iap barv, lani. SPO KOTIM) IZ VESOLJA ol> IS. in 20.uri 9. maja dom barv vopu KAKO I M K K I I ob 14*. ui'i. ital Iran, barv ZORROob IS m 20.15 10. maja domači barv SPECIALNA VZGOJA ob Iti. uri. amer. barv pust KRALI DŽUNGLE ob iS m 20, uri Tržič 5. maja domači barv. SPECIALNA VZGOJA ob 15 uri. amer barv shrli PASJE POPOLDNE ob IS m 211 uri. prem. jail. barv fant SPOROČILO I/. VESOLJA oh22. uri ti maia amer špan l> KRALJ DŽUNGLE ob 15 m i. amer barv krim PASJE POPOLDNE ob 19. uri. prem. amer. barv krilil. VELIKI IZZIV ol.L'1 uri 7. maju prem amer barv PASJI VO JAKI ob 20 ur; S maja bongkon barv karale II' NAK DIAJltfE ob IS_ in 211 mi iv. barv POMLADNI VE-uri. amer. ital. barv. pust. uri. prem 2. url ■>. maja -TER oi> K AVANTURISTI ob is. in 20 amer. barv PASJI VOJAKI nI ti. maja s|..v ban TO SO GADI ob 15. uri. amer. barv krini NA MIHI OSTROSTRELCA ob 17 m 10. uri. prem. angl. barv krmi KRlTANJE NA HIDICA ob 21 m i 7. maia amer. barv krini. NA MUH OSTROSTRELCA ob IS m 20 uri 8. maja ital barv. vvest. kom t'I POl.I.A KOI.Tob IS m 20. uri f). maja ital. barv. vvest kom l'l POl.I.A KOI.T ob IS m 20. uri 10. maja hongkoti. barv. karate JUNAK DIVJINE ob IS m 20 uri Duplica 5. majaaiigl b.uv krini. KRIČANJE NA HUDlCAob 20 uri <> maja slov barv POMLADNI VE-I h-H on 15 uri. amer barv vvest KI DORADO.,I, i; ,„ i«i.i.-, 9 .maja amer ban akcij. \ R.\TO SUPKRKASKADER ..h 5, maja šved. krim STREHI ob 18. in 20. uri 6. maja šved. krim. ČLOVEK STREHI oh 18. in 20. uri 8. maja ital. krim. GRBAVCEVA TOLPA ob 20. uri 9. maja ital. krim. GRRAVCEVA TOLPA oh iS. in 20. uri 10. maia jug vojni BGŠKO RUHA uli IS. m 20. uri Železniki OBZORJE 5.maja amer. drama TRI ŽENSKE ob 20. m i 6 maja amer DRUGA stran polnoči ob 17. m 20. uri 9. maja angl. fant ljudje izgub [JENI v Času .,1,20. uri Jesenice RADIO SI maja amer. barv CESARSTVO MRAVELJ ob 1 7 m l!t m, (i. maia amei ban. CESARSTVO MRAVKLJ ob 17 m 19. mi 7. maja amei barv UPORNIK JES SEV WAI.ES ob 17 m 19 uri 8. maja amer barv UPORNIK JES SEV WAI.ES ob 17 in 19 uri Jesenice PLAVŽ •V maja amer barv UPORNIK JKS-SKYWAI.ES „h iS. m20. uri 6. maja amei barv UPORNIK JES-SEY WALKS.,b 18. in 20. uri ».L.I1'!:', .'"!"'' I,i,,v CESARSTVO MKA\ BIJ oh iS m 20 uri S. maia amer barv CESARSTVO MRAVElJ ob is. in 2(). uri 10 maia amer. barv NA SLEDI ZI.OClNAob iS m 20. uri Dovje Mojstrana pilsl LOMNI 20. ni i 10 in.,, 20. uri GNKZDO i -lov barv. TO SO gadi „b Teanjlca v Bohinju '••»Ulj« amer ban koi ''"MENI m,|.,.:s „,,../„; VAN J'KINITAol. 17 ,„2 Kil/ Petek: 16.03 Lokalnu poročila — obvestila - 16.30 Kulturna oddaja — Morda vas bo unmalo - Kaj je novega . Produkciji kaset in plošč 1ota: . t,.0.'J Lokalna poročila -ibvestila, H).3(1 Kam danes I jutri - JugU tO« vam predstavlja - Morda vas 1 a zanimalo • delja: 11.03 Mi pa nismo se uklonili — Koledai va/nejšib dogodkov i/ preteklosti — Ciklame - Nedeljska kro-iiika — obvestila — 12.0(1 ■ ■Milke — Morda vas bo zanimalo t'onedeljek: .6.03 Lokalna poročila — bvestila - 16.30 Pone-eljkov športni pregled — lorda vas bo zanimalo — /limite / narodnimi pašnimi rorek: ti 03 Lokalna poročila — Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade - Morda vas bo inimalo reda: 6.03 Lokalna poročila — bvestila - 16..tO Stop ze- ■na luč — Morda vas bo snimalo etrtek: 6.03 Lokalna poročila -)bvesttla - 16.30 Naš obzornik - Morda vas bo snimalo - Po domače za 18.35 Naši kraji in ljudje 18.50 Glasbena medigra 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Te dobre stare melodije. .. 21.30 Ročk and roll v vsako slovensko vas 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba in konec oddaje Tretji program 10.05 Promenadni koncert 10.50 Literarni dopoldan 11.30 Na ljudsko temo • •• 16.00 Književnost jugoslovanskih narodov 16.20 Virtuozno in privlačno . . . 16.45 Glasba je . .. glasba 18.05 Jugoslovanski feljton 18.25 Zborovska glasba po želji poslušalcev 19.00 Minute stare glasbe 19.30 Nove prevodne strani Jan Kollar: Pesmi 20.0C Rado Simoniti: Partizanka Ana 21.05 Sobotni končni koncert 22-50 Literarni nokturno B. Fatur: Teme in variacije NEDELJA 6. MAJ Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.07 Radijska igra za otroke Žarko Petan: Sanja — polna glava spanja 8.42 Sklh ')e za mladino 9.05 Še pomnite, tovariši 10.05 Kar znaš -- to veljaš 11.00 Pogovor s poslušaIci 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.10 Obvestila in zabavna glasba 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.50 Pihalne godbe 14.05 Humoreska tega tedna O. Henrv: Zelena vrata 14.25 S popevkami po Jugoslaviji 15.10 Listi iz notesa 15.30 Nedeljska reportaža 15.55 Pri nas doma 16.20 Gremo v kino 16.45 Glasba neuvrščenih 17.05 Popularne operne melodije 17.50 Zabavna radijska igra Marjan Marine: Dediči, 7. ep.: »Vesela vdova« 18.35 Glasbeni intermezzo 19.30 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT - Studio Zagreb Glasbena tribuna mladih 23.05 Lirični utrinki 23.10 Glasbena parada — Radenci 79 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.(X) V nedeljo se dobimo — šport, glasba in še kaj 19.30 Stereorapia 20.30 Radio študent na našem valu 21.30 Top albumov 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba in konec oddaje Tretji program 19.05 Igramo, kar ste izbrali 21.05 Sodobni literarni port ret Neža Miiuici PONEDELJEK 7. MAJ Prvi program 4.30 Dobro jutro! H.08 7. glasbo v dober dan 8.25 Rmgars.pi 8.40 Izberite pesmico 9.05 Z radiom na pot i 9.45 Turistični napotki za naše goste i/, t opne 10.05 Rezerv irano /a . . 12.10 Veliki revijski orkest ri 12 30 Kmetijski nasveti — dr. Janez Pognčar: I )oba med dvema telitvama \ pliva na gospodarnost reje krav 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 - I/ naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . (4.05 Pojo amaterski /bon 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.90 Od melodije do melodije 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Naša glasbena izročila 18.25 Zvočni signali 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Fant je treh dolin 20.00 Kulturni globus 20.10 Iz naše diskoteke 21.05 Glasba velikanov 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki 23 10 Za Ijuhitelje |a/./.a Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 • •• 13.00 /nanom priljubljeno 13.35 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri 14.00 Ponedeljkov križemkraž 14.20 Z vami in za vas 16.00 Svet in mi 16.10 Jazz na II. programu »Elektrificirani« Eddie Harris — Joe Haider 16.40 Od ena do pet 17.35 Iz partitur orkestra Ronnie Aldrich 17.55 Filmski zasuk 18.00 Glasbeni cocktail (radio Koper) 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Iz zakladnice jazza Louis Armstrong All-Stars -Sidnev Bechet 21.00 Popularnih dvajset 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba in konec oddaje Tretji program 10.05 Plesi in spevi 10.40 Aktualni problemi marksizma 11.00 En sam, za dva, za tri. . . 11.50 Človek in zdravje • •• 16.(K) Aktualni problemi marksizma 16.20 Tako muzicira jo 17.35 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja - »Pomlad v svobodi« 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom 18.20 Srečanja s slovenskimi skladatelji Fran Gerbič. Emil Adamič 20.(M) Literarni večer Coster: TiN Ulenspiegel 20.40 Z našimi opernimi pevci 21.45 Razgledi po sodobni glasbi. Bachove slavnosti v Marburgu 1978 22.50 Literarni nokturno I. Svetina: Hiša sprave I 8. MAJ Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Iz glasbenih šol Glasbena šola Ravne na Koroškem 9.05 Z radiom na poti 9.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 10.05 Rezervirano za ... 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Franc Janežič: Listne uši na sadnem drevju 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . 14.05 V korak z mladimi 15.30 Od melodije do melodije 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Staro in novo — Skladbi B. Romberga in N. Skalkottasa igra violončelist Heinrich Schiff 18.15 Benjamin Ipavec: Serenada za godalni orkester 18.35 Zborovska glasba v prostoru in času 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute i ansamblom Francija Puharja 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.45 Tipke in godala 21.05 Radijska igra Jane/. Vipntnik- Franc 1'ršič: Rodna let ina 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 23.05 Lirični utrinki 23.10 S popevkami po Jugoslaviji o.o") Nočni program — glasba Tretji program j0.05 Radijski operni lisi VVnlfgang Amadeiis Mozart: t 'osi lan l ni h-io |l) Badjska KotM /a srednjo stopnjo Osvoboditev Ljubi |ane I 110 Moment musii al I 1,40 Tekoča lepn/a IH.Otl Kadilska šol,i za srednjo si opn|o Osvoboditev Ljubi |ane 16.30 Predstavljamo vam opero Hank Bili I Ferem a Krkla 18.05 Družba m čas -Vida Deželak Strategija in taktika komunistične pari i je med NOM 18.20 Minute za Teško filharmonijo 19.00 Z našimi solisti - Marina Šikič. klavir Rok Klopčič, violina 20.00 Deseta muza 20 20 I / Hamburškega koncert nega življenja 21.50 (JtviCemsI Erkin: Koncert za violino in orkester 22.20 Skupni program JRT — Jugoslovanska glasba 9. MAJ Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Pisan svet pravljic in /godb 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za .. . 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Mirko Leskošek: Gnojila in metode za dognojevan je poljščin 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priooročajo vam ... 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Od melodije do melodije 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob'17.00 18.00 Škatlica z godbo 18.30 Odskočna deska Klavirski trio ZGBI 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.3"> Lahko noč, otroci! 19.45 Minute /. ansamblom Vili ja Petriča 20.00 Naš gost 20.15 Koncert za besedo — svoboda 20.40 Skladatelj in pianist Marijan Lipovšek 21.05 Pa vel Šivic: Svitanja 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe 23.05 Lirični utrinki 23.10 Jazz pred polnočjo Dave Liebman — Kari Berger 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 • •• 13.00 Znano in priljubljeno 13.35 Paleta me ledi j 14.00 S solisti in ansambli JRT 14.30 Iz naših sporedov 14.35 Z vami in za vas 16.(K) Tokovi neuvrščenosti 16.10 Moderni odmevi 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe 17.35 Vprašanja telesne kulture 17.40 Iz partitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana 18.00 Progresivna glasba 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Zvočni portreti 21.00 Melodije po pošti 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba in konec oddaje Tretji program 10.05 Zborovska glasba našega preporoda 10.20 Franz Schubert: Sonata v A-duru, op. 120 10.40 Dogovori. odločitve .. . ll.oo Na krilih petja 11.35 Učimo se makedonščine in srbohrvaščine • •• 16.00 Dogovori. odločitve . .. 16.20 Ars antiqua 17.00 Sonata 20. stoletja — Blaž Arnič. Francis Poulenc 18.05 Mednarodna radijska univerza 18.15 Stereofonski operni koncert 19.30 Izbrana proza I. Andrič: Travniška kronika 19.45 Glasbeni predah 20.00 Spoznavajmo nova imena 22.50 Literarni nokturno M. Ogen: Nokturno ČETRTEK 10. MAJ Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 /. glasbo v dober dan 8.30 Mladina poje 9.05 Z radiom na poti 9.45 Turistični napotki /a naše goste iz t ujine 10.05 Rezervirano za . .. 12.10 Znane melodije 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Anton Prelesnik: Stara drevesa na Kočevskem 12 40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13 (KI - Iz naših ki a jev 13 20 Obvestila m zabav na glasba 13 30 Priporočalo vam 14.05 Enajsta šola 14.20 Koncert /a mlade poslušalce 14.40 Jezikovni pogovori I.'. 30 Od melodije do melodije 16 (ki Vrtiljak 17.00 Studio ob 17 (Ml IH.IMI »Vsa zemlja bo /. nami Kapela« 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo Komorno H In-v aškimi skladatelji Obvestila in zabavna glasba Lahko noč, otroei' Minute z ansamblom Milana Ferleža 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.05 Literarni večer Makedonska ljudska poezi|a 21.45 Lepe melodije 22.20 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 18.3' I" 19 35 19.45 13.00 Znano in priljubljeno 13.35 Vedri zvoki 14.00 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 Jazz klub - Gost oddaje: Ivo Meša 17.40 Iz partitur orkestra Kurt Krammer 18.(K) Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi pp kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Beseda v rocku 21.00 Naš glasbeni teleks 22.(K) Akordi za sanjarjenje 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba in konec oddaje Tretji program 10.05 Solisti in orkestri 10.40 Radijska šola za višjo stopnjo Mladi in družba 11.10 Romantično .. . 11.25 Zborovska glasba jugoslovanskih nar Eneida. 56. okov. 58. tamariska, 60. preča, 61. anis, 62. star, 63. maser. Prejeli smo 102 rešitvi. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) prejme Evgenija Oman. Most P* deja 3. 64000 Kranj, 2. nagrado (60 din) prejme Ana Medja, Gradnikova 2 a, 64260 Bled. 3- na#a* (50 din) prejme Diana Rugale. Kidričeva c. 3, 64000 Kranj. Nagrade bomo poslali po poŠti TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Modne elegantne in praktične žen obleke za pomlad dobite v prodajalni 1 glav konfekcije v Kranju, Tržiču in K niku Izvršni odbor Kmetijske zemljiške skupnosti občino Kranj objavlja na podlagi 33. a člena Statuta KZS občine Kranj in sklepa 40. redne seje z dne 13. 11. 1978 delovne naloge RKFERKNTA ZA UREJANJE ZEMLJIŠČ Delovne naloge so opredeljene v 33. a členu Statuta Kmetijske zemljiški' skupnosti občine Kranj. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo višjo izobrazbo agronomske ali ekonomske smeri in 3 leta Hflovnih izkušenj na področju urejanja zemljišč, _ srednji,\XŽZ agronomske ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušeni na področju urejanja zemljišč, - da imajo pravilen in human odnos do strank. od dneva objave. 13.STRAN GLAS V GRMOVJU - Nepravilno prehitevanje je botrovalo prometni ^ifi, ki se je pripetila v četrtek, 19. aprila, ob pol desetih zvečer na cesti ^dVomnjem in Sotesko. Voznik osebnega avtomobila Janez Urh, star 37 & iz Sela pri Bledu, je vozil od Bohinjske Bistrice proti Bledu. Med f+snjem in Sotesko je dohitel osebni avtomobil Antona Pečnikarja iz fMJane in ga začel prehitevati v nepreglednem ovinku prek polne črte. loteval je tako tesno, da je kljub Pečnikarjevemu umikanju njegov avto-bočno zadel, nato pa ga je odbilo v grmovje in skale. Voznika sta bila **te poškodovana, gmotna škoda na obeh vozilih pa znaša 65.000 dinarjev. * - Foto: F. Perdan Tekstilna industrija TEKSTILINDUS Kranj razglaša prosto delo oziroma nalogo v Počitniškem domu ▼Novigradu POMOČ PRI VODENJU KUHINJE Pogoji: KV kuharica in najmanj 1 leto delovnih izkušenj na področju kuhanja Poskusno delo traja 2 meseca. Zaposlitev je za določen čas, in sicer od 1. 6. do 30. 9. 1979. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo piainene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije v 15 dneh po objavi. OBVESTILO DELAVCEM IN OBRTNIKOM OBČIN GORENJSKE Obveščamo vas, da Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju Kranj s sodelovanjem Združenja obrtnikov gorenjskih občin organizira STROKOVNO EKSKURZIJO V NOVO MESTO na ogled tovarne IMV in KRKE. £o kosilu bo sledil ogled baze 20, nato odhod do Šmarjeških toplic, ^ m S S i % * Vt t t » * *■ *- *i ♦ i * 4 i » I V t i » » k ili t I i t \ » * O U ASM.STRAN. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica ANTONA TREB AR JA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob izgubi očeta karkoli pomagali, mu darovali cvetje in vence; ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem. Posebno zahvalo smo dolžnj dr. Bavdku in osebju bolnice Golnik; kakor tudi vsem pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi ZLIT — Tržič, vsem gasilcem in govorniku ZB, upokojencem ter sodelavcem iz Perutnine Zalog in skupne službe SOZD — Iskra Žalujoči vsi njegovi! Zadraga, Duplica, Ljubljana, Pševo, 16. aprila 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tete FRANČIŠKE KALAN Jakobčeve mame iz Stare Loke 11 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali ob slovesu, ji daro vali cvetje in vence, nam izrazili sožalje ter jo spremili na njeni zadnji poti Prav tako tudi posebna hvala g. župniku za pogrebni obred. Vsi njeni! Stara Loka, Žabnica, Stražišče, Amerika, 24. aprila 1979 OBLETNICA Minilo je leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dobri ata CIRIL BENEDIČIČ Pegamov ata iz Zg. Besnice S hvaležnostjo se ga spominjamo, a bolečina v srcu ostaja. Vsem, ki ste ga ohranili v spominu, mu še vedno prinašate cvetje in sveče, iskrena hvala. Vsi njegovi! Minilo je leto odkar si odšel MARJAN ENGELMAN puSkarski mojster Težko je spoznanje, da te ni več ob meni, a v mojem srcu živiš. Žena Milena! Kranj, 4. maja 1979 MALI telefon OGLASI 23-341 -PRODAM-- Prodam lepe PELARGONIJE -AVSTRIJSKE BRŠLINKE v različnih barvah. Šenčur, Kranjska cesta 25 3120 Prodam KOMPRESOR ali zamenjam za PRIKOLICO za osebni avto. Vodnik, Skokova 9. Kranj 3158 Prodam osem tednov stare PRAŠIČKE. Zg. Laze 182, Zg. Gorje 3159 Prodam mlado KRAVO s teletom ali po izbiri. 61218 Komenda, Moste 78 3161 Prodam 300 kg težkega BIKA. Meglic Franc, Podiju bel j 63 (Mati-zovec) 3162 Prodam 1800 kosov rabljenega navadnega ZIDAKA. Vukajlovič Drago, Struževo 40/B 3163 Prodam macesnove DESKE za obloge. Naslov v oglasnem oddelku 3164 Ugodno prodam »PUNTE« in »BANK INE«. Praprot na polica 1. Cerklje 3165 Prodam komplet otroško POSTELJICO. Jenko Lado; Jelenčeva 2, Kranj 3309 Prodam TELEVIZOR Panorama — iskra. Silar, Drolčevo naselje 25, Kranj 3166 Prodam KAVČ, dva FOTELJA ter razne rabljene DESKE in elemente primerne za gradnjo ali postavljanje gradbene barake. Cankarjeva 35, Radovljica. Tel.: 75-671 3167 Prodam semenski KROMPIR de-sire in KRAVO simentalko. Podreča 54 3168 Prodam kombinirano PEČ za kopalnico (italijansko). Subic, Hrastje 69 3169 Prodam mladega, plemenskega BIKCA ter »PUNTE« in »BANKI-NE«. Kepic Jože, Dvorje 44, Cerklje 3170 Ugodno prodam »KREDENCO«, MIZO, STOLE, kuhinjski KOT, električni ŠTEDILNIK. Ogled v petek in soboto od 17. do 19. ure. Stritarjeva 8, Kranj, Detela 3171 Prodam semenski KROMPIR de-sire. Trata 1 pri Velesovem 3172 Prodam OBRAČALNIK heublitz. SOD in ČRPALKO za gnojnico. 7,5 kW ELEKTROMOR ali zamenjam za 11 kW. Gorice 11, Golnik 3173 Zamenjam KRAVO po teletu za mlado govedo ali prodam; menjam skoraj novo dvoinpoltonsko traktorsko PRIKOLICO za tritonsko. Štu-lar, Podhrezje 31. Duplje 3174 Prodam 10 tednov stare JAR-CKE.Cegelnica 1. Naklo 3175 Prodani skoraj novo vrtno KOSILNICO Alpina z 80-centimetr-skim grebenom. Zadnikar, Naklo 218 ni na Prodam termoakumulacijsko 4 kW, za polovično ceno. Lakota ran, Čopova 6, Bled, telefon 77 Ljubitelji živali! Oddam 7 cev starega VOLČJAKA. čeva 6, Jesenice Prodam KAVČ in dva FC» Ogled vsak dan. Žagar Jožic*. cingerjeva 5, Kranj Prodam črnobel TELEVIZ( panova 8, Čirče, Kranj Prodam SENO. Trstenik 1" 1 nik Prodam KRAVO s teletom, kuč 24, Žirovnica Prodam teličko staro pet . in KRAVO simentalko, ki bo maja četrtič telila. Dvorie 56. Ije Prodam 650 kg težko KRAV« bro mlekarico, tretjič devet brejo. Dobro polje 6, Brezje Prodam TELEVIZOR "iskra norama, za 15.000 din. Šh Ivan, Bistrica 164, Tržič Prodam dobro ohranjeno Kt NICO BCS. Zupan, Zaloge nart Prodam osem mesecev PSA čuvaja. Gabrk 5, Skofja Prodam plinski in elektr. DILNIK, 50-litrski HLADIL* ignis, POMIVALNO MIZO, ki ske ELEMENTE in belo. fc-obhajilno OBLEKO za deklico sP devet let. Naslov v og!asnem_*| delku. Prodam RADIO kasetofon, kar Iztok, Frankovo naselje Skofja Loka, telefon 60-020 Prodam malo rablien OTROŠKI VOZIČEK. Stara 11, Skofja Loka Prodam KALKULATOR 959, primeren za uporabo v nih srednjih šolah. Mravlja, trg 3, Skofja Loka Prodam enoosno traktorsko r» KOLICO. Dolenc, Križna Skofja Loka Prodam KRAVO s teletor« biri. Kalan Andrej, Pevno 5." Loka Prodam osem mesecev breirn LICO simentalko. Zminec 16, S| Loka Prodam nov ŠIVALNI super slavica L 777, še v ^ Ogled vsak dan od 15. do 1Š. po telefonu 60-791. Vrbek -Groharjevo naselje 6, Škofi« t r Prodam dolgo belo POH< OBLEKO številka 42. Irena, Otoke 2, Železniki Prodam SENO. Bohinjska 26, 3179 SPAL- 3178 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO z jogi VZMETNICAMI, cena 7000 din. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure na Planini 10, stanovanje ^ Kranj, tel.: 25-538 Prodam dobro ohranjeno . NICO. Ogled popoldan. Gubčeva 6, stan. 15 ali po tel.. 26-535 3176 V Križah oddam TRAVNIK v najem za košnjo; in prodam smrekove »PLOHE« in DESKE. Sebenje 18. Tržič 3177 Prodam dobro ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Alenka Bavec. C. Kokrškega odreda 28. Kranj, telefon 2573 3180 Prodam komplet OTROŠKO POSTELJICO. Jenko Lado, Jelenčeva 2, K ran j Po zelo ugodni eeni prodam GUME radial (165 X 15) s PLATIŠČI. PoDOViČ, Planin.) 30, Kranj 3181 Prodam nova ('.A RAZNA VRATA, velikosti 230 x 230. Jošt, Naklo št. 51 3182 Prodam MLADIČE, nemške ov- carje. Kreus Iztok. Grmičeva 10, Kranj, telefon 22-706 3183 Prodam KROMPIR igor. LATE za kozolec in hrastova DRVA. Vok-lo 13. Šenčur 3184 Prodam semenski KROMPIR igor in desirr. Orehovi je 13, Kranj 3185 Prodam SENO Veleaovo 10, Cerklje 3186 Prodam .30 kg težke PRAŠIČKE, novejši tip KOSILNICE BCS z vozičkom, original italijansko ŠKROPILNICO za BCS m semenski ter jedilni KROMPIR igor. Prešeren, Gorica 17. Radovljica 3187 Prodam TRAKTOR Paaouali 18, brez električnega priključka, za 27.000 din. Ažman Janko. Zg. Lipni- Bledu 3248 >>eni prodam OPEL REKORD poznem stanju, letnik 1963; ali Kjtjjam za starejši FIAT 750. Zlatko, Župančičeva 21, M 3249 Vodarn FIAT 750, letnik 1969. je 39, Kranj 3250 dam ŠKODO S 100, letnik * Cerklje 278 3251 tAdam VW 1200 - J, letnik 1975, *n*enih 27.000 km, dobro ohra-ali menjam za DYANO ali VJTCCO«. Bernard, Zg. Senica 16, flMe 3252 yodam ALFA ROMEO 1300 TL, £V potreben popravila. Drakslar, pita 39. Naklo 3253 -no prodam dobro ohranjen, V^no pregledan in za eno leto Wran FORD TAUNUS 17 M. vi 1966. Informacije po telefonu fjVj.366 ali 50-523, Bistrica 15, 3254 VJdam R-6 TL, letnik 1972. %^ vsak dan pri Bendetu v Komiku nad Sovodnjem v Poljanski 3255 Prodam karamboliran R-16 celega ali po delih. Železniška 3, Lesce 3203 Prodam avto AM1-8 L, letnik december 1973. Dorfarje 36, Zabnica pri Kranju, tel. 44-627 3204 Ugodno prodam obnovljeno KAROSERIJO za fiat 750, starejši letnik. Pavlic, Kidričeva 26, Kranj 3205 Ugodno prodam PRIKOLICO za osebni avto in razne dele za fiat 750. Pavlic, Kidričeva 26, Kranj 3206 Po ugodni ceni prodam registrirano ZASTAVO 750, letnik 1970. Ogled vsak dan. Baselj 24, Preddvor 3207 Prodam karambolirano ZASTAVO 101 z nadomestnimi deli, letnik 1978. Rihtaršič Matevž, Bukovica 13, Selca 3208 Nujno kupim za PRINZA 1200 desna VRATA, prednjo MASKO in prednji BLATNIK. Sokolov Veselin, Kovačičeva 7, Kranj, Primskovo 3209 Prodam osebni avto OPEL Olim-pia in novo PRIKOLICO za osebni avto. Cerklje 128 3210 Prodam MOPED APN-4. Udir, Sp. Besnica 177 3212 Ugodno prodam FIAT 600, lahko tudi po delih, in dobro ohranjen MOTOR za fiat 750. Ogled vsak dan. Kavar Janez, Prehod 3, Tržič 3213 Prodam BMW 1600 in motor za moto-cross husqvarna. Ahačič Brane, Slap 27, Tržič 3214 Poceni prodam skoraj novo MOTORNO KOLO colibri T-12. Zabnica 72 3215 Poceni prodam »SPAČKA«, letnik 1973. Pintar, Praše 40, tel.: 40-010 3216 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO, letnik 1972. Zg. Bitnje 164, Zabnica 3217 Prodam karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1978. Ogled v soboto. Hrestak Milan, Oldhamska 1, Kranj 3218 Prodam karambolirano SIMCO »1100, letnik 1970. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Kosovelova 3, Radovljica 3219 ZAPOSLITVE jSdam OPEL KARAVAN, let-neregistriran. Ogled ob ne-\Jo dopoldan. Knifk Janko, Hat- *vo naselje 38, Skofja Loka \ 3256 Mam karambolirano ZASTA-y50SL, letnik 1977. Zg. Brnik 5, ^tsr Marjan 3257 JJfcni prodam avto AMI 8, letnik Informacije vsak dan popoldan H: 75-773 3298 A^dam karamboliran AMI 8 celeči Po delih. Informacije po tele-M-628 3299 >5Wam ZASTAVO 750, let. 1968, »™>ano do aprila 1980. Ogled ^V9 Popoldne. Gaberc Zvonka, I J'.Grahovše 22, Tržič 3300 N'odam registriran VIA T 750, J J 17.000 din, FIAT 1300 po delih \MK0LICO za osebni avto. Zg. ypl. Cerklje 3301 &«t*ni prodam TERENSKO VO-VOARO, letnik 1974 (6 + 2 sede-V-B^ataj, Zg. JZitnie 261 za gosfil-mhinc 3302-\lam PRINZA 1200' po' 'delih. V VARSTVO vzamem dva otroka stara od osem mesecev dalje. Fic. Tavčarjeva 16. Skofja Loka 3165 Iščem žensko ali moškega za nekaj ur na dan; honorarno delo. Naslov v oglasnem oddelku. 3305 V VARSTVO sprejmem otroke. Nunar J., Mlaka 13, Kranj 3265 Sprejmem delavca za lesno GALANTERIJO v redno ali honorarno zaposlitev. Mali Štefka, Tupaliče 58, Preddvor 3266 Delavko za pomoč v gospodinjstvu v planinski postojanki — Češka koča. išče planinsko društvo Jezersko 3267 Kvalificirana ali priučena NATAKARICA dobi stalno zaposlitev v gostilni Mang art na Bledu. Plačam dobro. Telefon 77-616 3268 Takoj zaposlim več NATAKARJEV in KUHARIC ter honorarnih delavcev za sezonsko delo. Informacije po telefonu 061-611-141 3269 STANOVANJA I V najem vzamem dvosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Predplačilo po dogovoru. Ponudbe pod: Maj-junij 3,308 V najem vzamem STANOVANJE v Kranju. Plačam dobro. Ponudbe pod: Takoj - maj 3145 Uslužbenka išče opremljeno SOBO v Kranju s prvim majem 1979. Naslov v oglasnem oddelku 3259 Prodam GARSONJERO. Kranj. Sorlijeva 7. telefon 24-064 3260 Za dva y.idarja iščem 1 SOBO v Skofjl Loki za tri mesece.sPobudi>e pod: junij - julij - avgust 3261 Trosobno stanovanje, s telefonom v stolpiču na Novem svetu v Skofji Loki, prodam. Vseljivo avgusta 1980. Ponudbe pod: Sončna lega 3262 Mlad par išče STANOVANJE na Bledu ali okolici. Šifra: maj 3263 Mlad par išče STANOVANJE s sanitarijami v Kranju ali Škof ji Loki za dve leti. Šifra: Skofja Loka 3264 POSESTI Vseljivo HIŠO s sadnim vrtom in obdelovalno zemljo (1,3 ha) prodamo. Ogled do nedelje, 6. maja. Špen-ko, Moše 37. Smlednik 3220 Prodam GOZD na Polici pred Na-klom v izmeri 7000 kv. m. Koroška 20, Kranj 3221 Kupim zazidljivo PARCELO. Ponudbe pod: Kjerkoli 2509 Kupim zazidljivo PARCELO, lahko hišo dograjeno do prve faze. Ponudbe pod: Okolica Kranj 3306 Ugodno prodam zazidljivo PARCELO (1500 kv. m) s potrebnim materialom za dograditev hiše v Pod-ljubelju pri Skalah. Vprašajte po telefonu 50-260 int. 374 3307 vzetju. FOTO ŽIVULOVlC, Kranj, Veljka Vlahoviča 7, telefon 27-658 1667 NOVA KEMIČNA EKSPRESNA ČISTILNICA, C. Staneta Žagarja 5 (80 metrov od avtobusne postaje), čisti oblačila iz tekstila in vse vrste usnja (velur, semiš itd.) strokovni in hitro (dva dni). Parkiranje pri čistilnici. Odprto non stop od 7. do 18. ure. Inž. B. Zoreč 2735 KRAJEVNA SKUPNOST CERKLJE in KRAJEVNA SKUPNOST GRAD obveščata krajane, da je od-važanje smeti in odpadkov v »Hab-janov prug« dovoljeno le ob petkih in sobotah. Naprošamo krajane, da se pridržujejo reda v smetišču. 3149 SOBOPLESKARSKA in PLESKARSKA dela opravljam kvalitetno in konkurenčno. Ponudbe pod: Takoj 3151 Popravljam PRALNE STROJE. Pegan Ljubo, Šenčur, Zupanova 5 3152 Izdelujem vse vrste fasad. Poizve se v Britofu 209, Kranj 3258 PRIREDITVE Ansambel Jevšek igra vsak petek, soboto in nedeljo na JEZICI 3273 OBVESTILA; GRADITELJI! Vse informacije za zidno opeko LJUBLJANSKIH OPEKARN za STREŠNIK novo-teks, sinter KERAMIČNE PLOŠČICE, DIMNIK Schiedel, vam nudi Andrej Smolej, Kranj, Oprešni-kova 15, na Klancu, telefon 25-579 561 POZOR! Fotografije za vse dokumente dobite v enem dnevu. Razvijam filme vseh vrst. Izdelujem črnobele in barvne fotografije v šestih dneh. Kakovostno izdelujem povečave in reprodukcije. Izdelujem reklamne fotografije. Fotografiram poroke in rojstne dneve po dogovoru. Delo prevzamem tudi po po- IZGUBLJENO^ Izgubila se je PSIČKA (mešanec) rjave barve. Sliši na ime Frika. Me-negalija Staša, Cankarjeva 14/b, Kranj 3270 Dne 1. aprila sem na poti od doline Drage v Begunjah do cerkve izgubila ZLATO ZAPESTNICO. Ker mi je drag spomin, prosim poštenega najditelja, naj jo vrne v župnišče Begunje. Zaradi nagrade naj priloži svoj naslov. dežurni veterinarji Dežurni veterinarji od 4. 5. do 11.5. 1979: Teran Janez, dipl. vet., Ru-deŽ Anton, dipl. vet. za občino Kranj Habjan Janko, dipl. vet., Liko sar Dušan, dipl. vet. za občino Skofja Loka Plestenjak Anton, dipl. vet. za občino Radovljica in Jesenice Živinorejce na območju občine Jesenice obveščamo, da dela na tem območju od 5.5. 1979 dalje Hočevar Jernej, dipl. veterinar, Jesenice, Titova 13, ki ga lahko pokličete tudi po telefonu številka 82-094. HŽENITNE PONUDBE! ,..Fan* (,38> mirnega značaja, nekadilec, čedne zunanjosti, išče preprosto, pridno dekle zaradi ženitve. Kesne ponudbe pod: Pomlad 1979 3222 IČESTITKE Kemperle Janku in Mariji za visok jubilej, 50-letnico skupnega življenja, iskreno čestitata Vida in Andrej 3271 Dobremu očetu JANEZU CE-LARJU z Brega pri Preddvoru želimo za 78. rojstni dan vse najboljše, da bi bil zdrav, srečen in zadovoljen še veliko let med nami. Žena Ljudmila, otroci Janko, Peter, Jože, Milena in Anica z družinami. 3272 ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE KRANJ Delovna skupnost daje v najem BIFE NA LETNEM KOPALIŠČU v Kranju Ponudbe sprejemamo do 10. maja 1979 na naslov ZTKO Kranj, C S. Žagarja 27, telefon 21-176. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, skrbnega očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA MARINŠKA Jakobovega ata iz Strahinja Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih dneh kakorkoli pomagali in nam stali ob strani; posebno dobrim sosedom, sorodnikom in znancem. Posebna hvala osebju Inštituta za pljučne bolezni Golnik za dolgoletno zdravljenje kakor tudi dr. Mayerju. Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred in pevcem za lepo zapete pesmi. Hvala vsem, ki so darovali cvetje, nam izrazili sožalja in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi! Strahinj, Skofja Loka, Ljubljana-Polje, Duplje, 18. aprila 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene in mame ANE KOS se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, posebno pa sosedom, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji darovali cvetje, se od nje poslovili ali jo spremili na zadnji poti. Posebno smo hvaležni tudi članom kolektiva Alpine — TOZD Gorenja vas in g. župniku za tolažilne besede in opravljen pogrebni v obred. Žalujoči: mož, sin in hčerke z družinami Vinharje, Celovec, Dobra vščica, Gorenja vas, 16. aprila 1979 ZAHVALA Ob smrti našega dragega brata in strica TONETA ŠUBICA Mrovcovega z Žirovskega vrha se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili k preranemu grobu. Posebej se zahvaljujemo krajevni organizaciji ZZB NOV Gorenja vas, pevcem in g. župniku za pogrebni obred. Vsi njegovi! ^ Žirovski vrh, Žiri, Hrast je, 19. aprila 1979 Trstenik ima novo trgovino Živila iz Kranja nadaljujejo z uresničevanjem programa gradnje trgovin po izvenmestnih in odmaknjenih krajevnih skupnostih Trstenik — Svet trsteniške krajevne skupnosti je že leta 1975 razpravljal o oskrbi krajanov, ki ji tedanja trgovina ni bila več dorasla, prav tako pa se je število prebivalcev v trsteniški krajevni skupnosti večalo na račun novogradenj in počitniških hišic, katerih lastniki so prav tako veliki potrošniki prehrambenih dobrin. Veletrgovina Živila iz Kranja ni bila gluha za želje Trsteničanov, čeprav denarja ni bilo na pretek. Leta 1976 je svoje opravil še potres. Trsteničani so se lotili zahtevne akcije popravila poslopja. Občinski štab za odpravo posledic potresa in veletrgovina Živila sta pomagala po svojih močeh, svoj prispevek pa so s prostovoljnim delom dali tudi krajani. V torek, 24. aprila, je bila želja Trsteničanov uresničena. Borec in revolucionar Franc Štefe-Miško je odprl novo sodobno samopostrežno trgovino v obnovljenem poslopju, v katerem bodo ob družbeni pomoči in sodelovanju krajanov kmalu urejeni tudi zgornji prostori. Želja je velika, saj Trstenik nima prostora za družbenopolitično in društveno aktivnost. Ko je direktor temeljne organi- zacije združenega dela Maloprodaja kranjskih Živil Mišo Burger govoril o pomenu nove trgovine, je poudaril uspešno uresničevanje programa gradnje trgovin v izvenmestnih in odmaknjenih krajevnih skupnostih. Golnik, Gorice, Kokra, Bela, Stra-h in j, Zabnica in Hrastje imajo že modernejše in potrebam primerne trgovske lokale, kmalu pa bo dograjena tudi trgovina v Mavčičah. Živila se zavedajo, da imajo vsi krajani pravico do dobre preskrbe, čeprav poslovalnice v odmaknjenih in manjših krajih niso vedno rentabilne. Nova trgovina na TrsteViiku je dokaz dobrega sodelovanja med krajevno skupnostjo in združenim delom. Skoraj 60 milijonov dinarjev je veljalo urejevanje trgovine. Trstenik je po vojni predvsem zaradi delavnosti in sloge krajanov hitro napredoval. Zaradi tega je pomagala tudi družba in Trsteničani se danes lahko pohvalijo z urejeno električno napeljavo v vseh šestih naseljih, vodovodom, novo šolo, tra-fo postajo, protipožarnimi bazeni, asfaltiranjem cest, gradnjo mostov, urejevanjem družbenih prostorov itd.Velike skrbi je deležno urejeno okolje. Dela pa nikdar ne zmanjka. Veliko truda bo potrebnega, da bo dokončno urejen družbeni dom, asfaltirane ceste in urejena telefonska napeljava. Vendar za krajevno skupnost, kakršna je trsteniška, take naloge niso pretežke. Torkove otvoritve so se udeležili najvišji predstavniki družbenopolitičnega življenja kranjske občine, predstavniki izvajalcev del, sosednjih krajevnih skupnosti in številni krajani, katerim je nova trsteniška pridobitev namenjena. Krajevna skupnost je ob tej priložnosti pode lila priznanja občinskemu štabu za odprave) posledic- potresa, veletrgovini Živila in Francu Štefetu-Mišku. borcu in častnemu krajanu Trste- nika. •J. Košnjek Trsteničani so ponosni na novo samopostrežno trgovino, ki so jo odprli pred prazniki. To je nova pridobitev za kraj, ki je po vojni veliko napredoval — Foto: F. Perdan f Izšla je J »Gorenjska« Kranj — Gorenjska turistična zveza je izdala prvo glasilo, ki ga ■ je namenila gorenjskim turističnim in gostinskim delavcem. Z glasilom, ki bo izhajajo dvome- j sečno, bodo obveščali turistična društva ter organizacije in na- ' ] sploh vse, ki se ukvarjajo na Go- j i renjskem s turizmom, o najbolj ; ! pomembnih vprašanjih in problemih turizma ter turističnega g<>-j spodarstva. Prva številka, ki so jo I družbenopolitični, turistični in > drugi delavci ter tudi nekatere \ slovenske turistične zveze ugodno j ocenile, prinaša pogovor s sekre-j tarjem medobčinskega sveta Zveze komunistov za Gorenjsko Zdravkom Krvino, predstavlja j Leopolda Pernuša. predsednika 1 turističnega društva Bled. govori j o pomenu turističnih društev r.a Gorenjskem, o turistični taksi. J prinaša reportažo iz Železnikov, Jože Kavčič, sekretar komiteja občinske konference ZKS Kranj I pa piše o družbeni samozaščiti v turizmu. Gorenjska tako glasilo prav gotovo potrebuje, zato naj bi »Gorenjska« od svojega uspešnega prvega izida prerasla v glasilo, odprto mnenjem in pobudam vseh, ki se na Gorenjskem ukvarjajo s turizmom. D. Sedej Kranjska gora - Delavci temeljne organizacije Klavnica Jesenice i slavili 20. obletnico organiziranega mesarstva v jeseniški občini. Na proslavi v Kranjski gori so spregovorili o dosedanjem razvoju me dustrije v občini in načrtih za bodoče. Podelili so tudi priznanja jubilantom, bogat kulturni spored pa sta za udeležence proslave ±_ oktet DPD Svoboda iz Žirovnice in folklorna skupina z Dovjega. Na deljevanje priznanj delavcem temeljne organizacije Klavnica z nik vsi Celje ter Lojze Kraifer * Maribora. M. Kuna* Bine Vengust izroča Rajku V -čiču - GRS Tržič častni znak : 25 letno reševanje v gorah. — Fotf M. Kunšič alpina, ŽIRI V planinskih čevljih Alpina boste tudi v planinah in gorah varno in udobno obuti. Veliko veselja in užitka vam na izletih in turah želi ALPINA 9 Mleko ne bo ostajalo 17. STRAN. stvu in prehrambeni industriji že povzročena precejšnja škoda, ki je ni mogoče hitro nadoknaditi. Kranjska sirarna, vredna skupaj 132,607.000 dinarjev, kjer je upoštevana tudi modernizacija mlekarn in sirarn v Bohinju in Kočevju, bo grajena na dohodkovnih odnosih in takšna bo tudi delitev ustvarjenega dohodka. Hkrati bo v Kranju moderniziran tudi del stare mlekarne, stare 40 let. Sporazumi, podpisani hkrati z vzidavo temeljnega kamna, bodo to urejevali dolgoročno in takšna je tudi želja vseh, ki prispevajo k izgradnji sirarne od gorenjske temeljne banke do proizvajalcev mleka, Ljubljankih mlekarn, bohinjske kmetijske zadruge, zavarovalne skupnosti Triglav in kolektiva kranjske mlekarne. J. Košnjek ^emtljni kamen za novo sirarno v Kranju je vzidal predsednik skupščine *my*kik občin Franc Rogelj - Foto: F. Perdan - Kranj — Pri sedanji mlekarni v ih, zgrajeni leta 1939, so v če-26. aprila, vzidali temeljni ka-za novo sirarno, dogovorjeno *«kviru Kmetijskoživilskega kombija Kranj, gorenjskega kmetijstva * ««dnjeročnega plana razvoja Slo-^ajje. Temeljni kamen je vzidal dnik skupščine gorenjskih inc Rogelj, vzidavi je pa Ipisovanje samoupravnega ima med mlekarno in pro-i. sporazuma o delitvi dela in inju med kranjsko in bohinj-karno in pogodbe o izgradnji t. Sporazume so podpisali de-Toizvajalnih in predelovalnih Icih organizacij združenega pa se v uspešno dogovarja-sporazumevanje na dohod-osnovah ni vključila trgo- *#*va kranjska sirarna, ki naj bi 18 mesecev že začela s poskusno ^fevodnjo, je ena največjih krne- ^haih in kmetijskopredelovalnih ^esticij v Sloveniji. Projekt je bil izdelan v kranjskem Mlekarskem šolskem centru ob sodelovanju znanstvenih ustanov. Sirarna bo lahko v eni izmeni predelala v sire 60.000 litrov mleka, v druge proizvode pa 10.000 lit rov-mleka ali sirotke. Poltrdi siri trapist, gauda in tilzit bodo glavni proizvodi, leta 1982, ko bo sirarna začela delati s polno zmogljivostjo, pa bo lahko predelala 25 milijonov litrov mleka letno v 2200 ton sirov. Ker je predelava mleka draga, se splača graditi večje sirarne in novi kranjski objekt je prvi tovrstni v Sloveniji. Na modernizacijo čakajo še nekatere druge pomembne slovenske mlekarne in pre-delovalnice mleka. Leta 1985 bodo lahko skupno predelale dnevno 1,6 milijona litrov mleka, kar je več od načrtovane proizvodnje v tem času. To ni pretirana investicija v mlekarstvo, temveč zagotovilo, da bo mleko odkupljeno, kar bo vzpodbujalo proizvodnjo mleka in mesa. Pretekla leta, ko so bile zmogljivosti mlekarn premajhne, je bila našemu kmetij- Železniki - Pionir kovinarstva, iz keterega so se razvile delovne organizacije Iskra in Tehtnica Železniki ter Kladivar Žiri, Niko Železniki, je letošnji L maj in 33-letnico začetka kovinarstva v Selški dolini proslavil s pomembno delovno zmago. Svečano so predali namenu novo tovarno, kije skupaj z opremo veljala 130 milijonov dinarjev. Nova tovarna ima 6200 kvadratnih metrov delovne površine, v njej pa dela 263 delavcev. Tovarno so zgradili vinZstrl-ski coni na Otokih v Železnikih. - Foto- F Perdan inausirij OGOVORIMO SE 24. in 25. STRAN: Po vzidavi temeljnega kamna so podpisali samoupravne sporazume o sodelovanju med proizvajalci in mlekarno, o delitvi dela in sodelova nju med kranjsko in bohinjsko sirarno, ki bo prav tako obnovi/ena - Foto: F. Perdan ZASEDANJE VSEH TREH ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE SKOFJA LOKA Na 24. in 25. strani objavljamo povzetke gradiva za zasedanje družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela škofjeloške občinske skupščine. Med drugim bodo delegati obravnavali zaključni račun proračuna občine, osnutek zakona o razlastitvi nepremičnin, predlog družbenega dogovora o štipendijski politiki in osnutek samoupravnega sporazuma o štipendiranju v Sloveniji in predlog stanovanjske skupnosti občine Skofja Loka za izdajo soglasja k stopnji amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini. DOGOVORIMO Š£ 19. STRAN: Mladi vojaki so zaprisegli .Kranj - Vojašnica Stane Za*«.- *** * SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ Na 19. strani objavljamo povzetke iz gradiva za seje zborov skupine občine Tržič. Le-ti se bodo sestali v torek, 8. maja, ob 17. uri v ve-liki sejni sobi najprej na skupnem zasedanju, nato pa bodo nadaljevali v delo na ločenih sejah.________ J S*0ice - Komite občinske konference Zveze komunistov z Jesenic je 25. aprila, pripravil v jeseniški Kazini slavnostni sprejem za nove 3j* Zveze komunistov in tiste komuniste, ki so pred nedavnim končali partijsko politično šolo. Najstarejši član Zveze komunistov v jesc Ž?*1 občinski konferenci Alojz Rakoše je podeli/ izkaznice 70 udeležencem Zatrdila o končani politični šoli 25 navzočim. Sekretar komiteja Frane ±~*ntar pa je zbranim spregovorit o partijskih jubilejih ter o liku m nato-^^ornunistov. Ob tem je poudaril, da je prav od njih odvisno, koliko bod,, ^j* okrepljene osnovne organizacije uspele tudi vsebinsko uresničiti svoje 'parne. Kot je ocenil, bodo pri tem lahko uspešni, saj je med njimi večina ^"bk članov iz šot in delovnih organizacij. ('"•) - Foto: F. Perdan DOGOVORIMO SE 20. in 21. STRAN: ZBOROV RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE o 9. maja, se bodo na skupni seji v novem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici zbrali dt foe Radovljica. Na seji bodo obravnaval, rnuiu,« KuB,w«rjenjB v faakem letu poročila samoupravnih interesnih skupnosti družbenih - ' £frt iQ7gf glasovali bodo o listi kandidatov za izvolitev predsednika ter člana predsedstva socialistične nekaterih volitvah in imenovanjih ter drugih 8EJE V gredo, 9. maja, »c uw** ....— Bistrici zbrali delegati vseh treh zborov skupščine ob-Na seji bodo obravnavali rezultate gospodarjenja amoupravnih f_i •^javnosti za leto 1978, glasovali bodo ■'•daednika in člana ^Publike Slovenije, ^aianjih. Seja se bo začela ob 10. uri. Kranj - Vojašnica Stane Žagar, ki je vedno zgledno urejena, je bila v drugi polovici aprila še posebno lepo okrašena. Povsod so plapolale zastave in na več mestih je bilo moč opaziti sveže izpisana gesla ter panoje, posvečene bližnjim slavnostnim obletnicam. Tudi množica mladine in drugih občanov, ki je prihajala v vojašnico, je pričala o pomembnem ter svečanem dogodku. In res je bil svečan dan! Ze v jutranjih urah so se osnovne organizacije Zveze komunistov v enoti zbrale na slavnostnih sejah, kjer so po govoru o 60. obletnici Komunistične partije Jugoslavije in drugih jubilejih, ki jih letos slavimo, sprejeli v članstvo Zveze komunistov kar 85 mladincev. Sledili so slavnostni sestanki vojnih kolektivov, na katerih so starešine med drugim seznanili vojake s pomenom svečane zaprisege. Najbolj slovesen trenutek je napočil dopoldan. Za mlade vojake je bil tudi nadvse pomemben, saj je bila 'pred njimi svečana zaprisega. Šele takrat, ko vojak obljubi zvestobo svoji domovini, namreč postane »pravi« pripadnik oboroženih sil. Zato ta dogodek ostane marsikomu v lepem spominu precej dalj, kot pa nosi vojaško suknjo. Svečanost se je začela z zborom mladih vojakov. Obkrožali so jih cicibani, pionirji, mladinci, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugi občani. Po prihodu enote z bojno zastavo so se mladi vojaki vzravnali in iz množice grl se je razleglo: »Svečano obljubljam . . .« Zatem je vse zbrane pozdravil in jim spregovoril Momčilo Marjanac. Med drugim je poudaril: »V imenu vseh pripadnikov naše planinske enote in osebno vam iskreno čestitam, ker Rte ravnokar položili svečano zaprisego. Bodite ponosni, da ste to storili v času. ko naši narodi in narodnosti, vsa naša socialistična samoupravna Jugoslavija, slavijo velik jubilej — 60. obletnico partijske, skojevske in sindikalne organizacije. Prav to svečano zaprisego še poveličuje in pred vas postavlja neizbrisno obvezo za zvestobo svojim narodom in narodnostim, svojemu, to je našemu tovarišu Titu . . . To je velika, vendar častna obveza. Ko smo jo izpolnjevali v pretek-♦♦♦♦++++,♦»»♦»»»»»♦»»♦»♦♦ • 18. STRAN: Redna rubrika o dejavnosti društev gorenjskih invalidov Pred nedavnim je bilo v enoti J L A, ki nadaljuje tradicije 7. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade France Prešeren, nadvse svečano — Mladi vojaki so prisegli zvestobo domovini in tako postali »pravi« pripadniki naših oboroženih sil. tosti, smo zgradili našo samoupravno družbo. Tudi zdaj nam nalaga, da se pripravljamo na nadaljnjo izgrad- Cestitke in rdeč nagelj mlademu vojaku njo ter obrambo, če bi nas nekdo napadel .. . Pred vami je obveza, da greste v enoti, ki nadaljuje tradicije slavne 7. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade France Prešeren, po stopinjah t mnogih uspešnih rodov vojakov in starešin, da boste aktivni, vztrajni in predvsem zavestni borci za dobro enoto in odnose v njej ter visoko stopnjo znanja. Starešine in vojaki smo prepričani, da boste tudi vi kar največ prispevali k ugledu naše planinske enote in svojemu lastnemu uspehu . . . Delajmo tako in bodimo ponosni, da Titovo revolucionarno delo pomeni našo sedanjost in bodočnost!« Svečanost v kranjski vojašnici so sklenili s podpisovanjem mladih vojakov v knjige zaprisege in podelitvijo knjig novim članom Zveze komunistov po posameznih enotah. Rdeči nageljni, ki so jih pionirke, mladinke, tabornice, delavke in druge obiskovalke podarile mladim vojakom, pa tovariški pogovori med zbranimi po svečanosti so potrdili, da je jugoslovanska ljudska armada v resnici ljudska, zares naša. S. Saje Knjiga novemu članu Zveze komunistov za spomin Foto: S. Saje G L ASU).STRAN PETEK. 4. MAJA Reševanje invalidske dejavnosti v združenem delu Razreševanje problematike invalidov sta 20. aprila obravnavala tudi predsedstvo sindikalne konference DO Iskre Elektromehanike in Koordinacijski odbor aktiva invalidov DO Elektromehanike Kranj in Al DO Elektrokovine Maribor. Sodelovanje obeh aktivov postaja vse bolj pomembno za učinkovito in uspešno razreševanje teh vprašanj tako v Iskri kot v Elektrokovini v Mariboru, saj je podobnih vprašanj veliko. Na petkovi seji so ocenili dosedanje skupno delo, obravnavali so izhodišča za reševanje invalidske problematike v združenem delu, s poudarkom na položaj in razmere v kranjski Iskri, dogovorili so se za letošnje srečanje invalidov obeh kolektivov, ki bo združeno s piknikom in obiskom zavoda in invalidskih delavnic v Ponikvah. Izvolili so Franca Pevca iz Elektrokovine za predsednika koordinacijskega odbora, za podpredsednika je bil izvoljen Konrad Pavli iz Iskre. K PROBLEMOM BO TREBA PRI8TOPITI SISTEMSKO Postati invalid je prav gotovo težka in marsikdaj usodna preokretnica v življenju. Otroka, ki je rojen kot invalid ali postane invalid v otroških letih, postopno s celovitim sistemom vzgoje in izobraževanja navajamo »biti invalid«. Za človeka, ki je del' življenja preživel zdrav, je to pogosto šok, ki ga težko preboli. Pomoč in navajanje na spremenjene razmere in zahteve življenja, iskanje novega smisla življenja in novih ciljev je prav gotovo najbolj dragocena pomoč, ki jo družba lahko nudi invalidu. Razvijanje motivacije za usposabljanje in delo, navajanje na osnovne življenjske spretnosti v no- vih razmerah in osnovne dodatne spretnosti, ki jih potrebuje invalid, vse to bo pripomoglo, da bodo invalidi s svojimi pridobljenimi sposobnostmi in delom lahko koristili družbi in skupno z ostalimi zagotavljali pogoje za njen napredek in izboljševanje življenjskih in delovnih razmer. Člani Al Elekt romehanike so spoznali, da obstajajo številne še neizkoriščene možnosti. Na raznih področjih npr. na področju preventive, v zvezi z najširšo humanizacijo dela. Poglejmo področja in dejavnosti, kjer bomo morali skupaj še marsikaj dopolniti in izboljšati: UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ NASLOVA SOCIALNE VARNOSTI INVALIDOV V temeljnih organizacijah bi bilo potrebno pripraviti osnutke sprememb in dopolnitev pravilnikov o delovnih razmerjih, predvsem poglavje o pravicah »posebnih kategorij delavcev«. Vanj naj bi vključili tudi pravice za brezstatusne invalide in opredelili način reševanja vprašanja zaposlitve itd. vseh delavcev s t. im. zoženo delovno sposobnostjo. Problematika invalidizacije se bo morala reševati bolj načrtno, saj število invalidov nenehno narašča. V samoupravnih splošnih aktih TOZD in DO naj bi predvideli stalno obliko združevanja sredstev za t. im. zdravstveno rekreacijo (kopališko in klimatsko zdravljenje, aktivna rekreacija itd.). Preveriti bi morali usklajenost SSA TOZD in DO z ustreznimi akti posameznih SIS (določila, ki zadevajo invalidne osebe). V DO naj bi oblikovali neko komisijo ali team kot redno obliko sodelovanja med strokovnimi službami DO in zdravstveno organizacijo (OA), ki bi obravnaval področja s socialnega dela in ostala pomembna vprašanja socialnega in zdravstvenega varstva zaposlenih. V tej skupini naj bi sodelovali: zdravnik medicine dela. socialni delavec, psiholog in vodilni delavci, in seveda tudi predstavnik Al, kadar bi obravnavali vprašanja invalidnih delavcev. ZAPOSLOVANJE IN REHABILITACIJA INVALIDNIH OSEB Nadaljevali bodo akcijo za popis vseh invalidnih delavcev in evidentiranje invalidov brez statusa, slednje delavce bodo napotili na ocenitev stopnje telesne okvare, na komisijo pri skupnosti za zaposlovanje. V prihodnje naj bi pregledovali oziroma primerjali dqia in naloge, ki jih opravljajo invalidne osebe, s statusom oziroma vrsto invalidnosti posameznega delavca. Več pozornosti bi kazalo nameniti tudi preučevanju možnosti za prireditev posameznih delovnih mest in nalog za zaposlovanje invalidov. Pripravili bodo tudi model usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb v TOZD, DO in na domu. Se naprej bodo omogočali praktično delo učencev OŠ Helena Puhar in drugih rehabilitacijskih centrov v posameznih TOZD. PREVENTIVNA DEJAVNOST Uveljavili naj bi posebne preglede invalidov (glede na vrsto invalidnosti) v okviru preventivnih zdravniških pregledov naših delavcev. V sanacijskih programih za izboljšanje delovnih pogojev v posameznih TOZD je treba ugotovitve podkrepiti tudi i oceno o stopnji verjetne invalidnosti, do katere lahko pride z delom v obstoječih pogojih. V vsej dejavnosti funkcionalnega izobraževanja je treba nameniti posebno pozornost tveganjem, ki lahko pripeljejo do invalidnosti (varstvo pri delu). Vztrajati je treba pri izvajanju vseh postavk akcijskega programa boja proti alkoholizmu in kajenju v vseh namenskih prostorih. Našteli smo le najpomembnejše naloge, ki nas čakajo. Ostale seveda niso nič manj pomembne: informativna dejavnost (glasilo TOZD, SOZD), zadovoljevanje stanovanjskih potreb, sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami itd. A. Boc Jubilej Zveze invalidov Slovenij To leto se izteka deset let dela društev invalidov po vaej veniji, hkrati pa svojo desetletnico slavi tudi republiška oi zacija. V letu 1968 je Zveza delovnih invalidov Jugoslavije pobudo za ustanovitev republiške organizacije invalidov ' prvi mesec naslednjega leta je bila sklicana ustanovna i ščina, na kateri je 79 delegatov sprejelo statut in izvolilo ot^ društva. Na prvi skupščini je Zveza postavila trdne temelje! svoje bodoče delo, uspehi pa so se pokazali že v prvem, letnem obdobju. Posvetila se je predvsem proučevanju vir invalidnosti in uresničevanju preventive, skrbi za ugoden rialni in socialni položaj delovnih invalidov, pravočasi učinkovitemu zdravljenju, usposabljanju za primerna mesta, rehabilitaciji in predvsem normalnemu vklji prizadetega človeka v družbeno skupnost. Prvo obdobje dela Zveze telesnih invalidov Slovenije, tedaj spremenila tudi svoj naziv, se je uspešno zaključilo cembrom 1975. Tedaj so nekaterim najzaslužnejšim pre* nikom društev in delovnim kolektivom podelili priznanja, njimi tudi dolgoletnemu in prizadevnemu predsedniku invalidov Kranj Konradu Pavliju, od delovnih organizacij je priznanje prislužila kranjska Iskra Elektromehanika. B teri problemi, ki jih v pičlih petih letih niso uspeli rešiti, ostali prioritetna naloga drugega delovnega obdobja. Kljub letnemu pridobivanju članstva se še vedno pojavlja vpi kako približati organizacijo invalidom, kako jih zbrati v štvu njihovega bivalnega ali delovnega okolja. Pojavilo i tudi vprašanje arhitektonskih ovir, ki onemogočajo invalidni« osebam dostop do nekaterih najvažnejših družbenih objektov ali do stanovanj. To vprašanje so sklenili sistematično rešiti: najprej naj bi izdelali študijo »Premagovanje gradbenih ovirat telesno prizadete osebe«, le-ta pa bi sprožila razprave v drt-štvih, ustreznih strokovnih službah in družbenopolitičnih organizacijah. Vzporedno s to akcijo, ki še vedno traja, poteka ta* prizadevanje za normativno ureditev olajšav za invalide pri par* kiranju motornih vozil, pri samem nakupu in adaptaciji voaS za invalide. Drugo obdobje se je lotilo pobude na področja pravic varstva delovnih invalidov, ki naj bi jih v nekaj letiš izpopolnili. Izpopolnitev pa čaka tudi pravilnike delovaaj* poverjeniških odborov v krajevnih skupnostih in aktivov in*** lidov v delovnih kolektivih, ki so ae oblikovali že leta 1973. Zveza si je vsako leto pridobivala večje število članom-Medtem ko je bilo v letu 1972 vanjo včlanjenih okrog deaet tisoe invalidov, se danes lahko pohvali a trideset tisočimi, organiziranimi v 42 društvih. Tudi število aktivov ae je precej po v čeprav 179 aktivov še vedno ne ustreza .številu delovnih oi zacij, kjer bi se morali invalidi organizirati. Seveda pa so t formalne naloge del načrtov za prihodnost. Kljub raznim slabostim, ki so ves čas spremljale organizacijo in ki so jih skupščine in zbori invalidov neprestano ugotavljali, pa je organizacija kar uspešno sledila spremembam v razvoju družbe, ter s svojim številnim članstvom tvorno »UJU Ul UI.1H , VV. 1 a £»»V»J«««» wm » »-. čevala postavljene cilje in naloge. Proslava društva invalidov na Jesenicah je potekala pod naslovom Prepre čujmo invalidnost. - Foto: J. Rahič Jeseniški invalidi so praznovali Člani društva invalidov Jesenice so v soboto, 21. aprila, proslavili letošnji mednarodni dan invalidov, ki poteka pod geslom »Preprečujmo invalidnost«. Hkrati so proslavili tudi l()-letnico obstoja društva. Leta 1969 je bila namreč ustanovljena podružnica Medobčinskega društva invalidov Jesenice. V uvodnem govoru je predsednica društva Marica Potočnik orisala delo društva in njegove številne akcije. Društvo ima že več kot 900 članov, samo v zadnjih petih letih pa so člani izvedli 123 najrazličnejših akcij; tako izletov, medsebojnih srečanj, športnih tekmovanj in raznih humanitarnih akcij. Proslavo so jeseniški invalidi tudi povezali z letošnjimi obletnicami, 60-letnico KPJ, 60-letnic o ,SKOJ in s praznovanjem rojstnega dne tovariša Tita. S proslave, ki je bila v dvorani delavskega doma •Julke in Albina Pibernik na Javor-niku. so tovarišu Titu poslali pozdravno pismo z najiskrenejšimi čestitkami za 87. rojstni dan. V bogatem kulturnem programu so sodelovali ženski pevski zbor Jesenice, folklorna skupina KlTD Podkoren, recitatori i osnovnih šol Polde Stražišar in Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela ter učenci jeseniške glasbene šole. Na proslavi so podelili tudi tri knjižne nagrade učencem, ki so najboljši' napisali spis na temo »Kako pomagati invalidu?«. Nagrade so prejeli Matjaž Šurc in Saša Vosek z OŠ Tone Cufar in Valerija Grah z OŠ Prežihov Voranc. , ... J Rabtč Srečanje invalidov in izlet Kranjsko društvo invalidov pripravlja 26.5, 1979 izlet na ljubljanski grad, Urh in Rašico /. ogledom kulturno zgodovinskih znamenitosti. Cena znaša 100 dinarjev, v kateri je vračunano kosilo in prevoz. 23 6. 1979 pa vabimo vse člane na 3. tradicionalno srečanje s pobratenim društvom invalidov iz Maribora, ki bo na Šmarjetni gori. Tokrat se bodo srečanja udeležili tudi člani društva para-plegikov iz cele Slovenije. V popoldanskem času bo organizirana kulturna zabavna prireditev. Cena znaša 100 din. v kateri so vračunani prevoz, rokovnjaški golaž, večerja in spominsko darilo na srečanje. Člani se lahko prijavijo v pisalni društva vsak torek od 15. do 17. ure do 24. 5. 1979. Tončka iz hišice v močvirju Nedeljskega popoldneva, ko sonce že zahaja za Tomažem, se ustavimo pri Praproškem mostu. Pod kopastim, s smrekami obraslim hribom, Hrastnikom, se v desno odcepi makadamska cesta, ki vodi v Sred-niški mlin in naprej proti Kajži in Sredniku. Pod nami tajinstveno šumi Selščica. Namenjeni smo k nizki hiši, ki se zdi kot iz Kranjčeve domišljije vzeta domačija v močvirju. Do nje ni prave poti, vse naokrog jo obdaja razmočena zemlja. Za stezo je skrbna roka položila nekaj strešnikov, ki služijo za varnejši dohod. Nekako deset metrov stran je reka, ki ob večjih nalivih prestopi bregove in se nevarno približa bivališču. V zadnjem nalivu je odnesla star lesen most, ki je to stran povezoval z glavno cesto in hišami na oni strani. Samo sto metrov je oddaljen prvi sosed, zdaj pa je do njega več kot dva kilometra in še enega naprej do prve trgovine. Vstopimo v močvirsko hišico. V nje/ domu/e Tonč ka Bergant, h kateri smo se bili namenili. S težavo se je dvignila, kajti desno roko in nogo ima od rojstva pokvarjeno in ji slab< bižita. Ker je težko pokretna, ne more dosti med ljudi, posebno ne. odkar je voda vzela most. Tudi ljudje redko prihajajo k nje/, le Jožova mama iz Bukovice, ki ji prinaša vse potrebno iz trgovine. Seveda tudi poštar jo obišče sem in tja, ko ji prinese občinsko podporo. In inkasant za elektriko! Tudi Jože, poverjenik društva, se kdaj oglasi. Le ta je tudi predlagal, da bi dobila pomoč in posta la lastnica radijskega sprejemnika. No, s tem pa ji je v bodoče zagotovljen še en obisk več, inkasant za radijsko naročnino. Spomladi se bodo v gozdarski koči nedaleč stran naselili gozdni delavci, k n/e/ pa bo prihajal tudi logar - domačin, s katerim sta dobra prijatelja. V pogovoru seji utrne nekaj spominov, neka/ grenkobe in lepih trenutkov iz preteklosti, potem pa spet naveže besedo na sedanjost, na svoj boj z življenjem, na trenutke zaupanja v t'/udi. Radijskega sprejemnika § a ° lesef0t sai ■/' f}(> *<• bolj odprl pogled v svet. Se bol, pa je vesela našega obiska, toplih človeških besed sproščenega pogovora. Ko .-.e fioslavl/amo. nas povabi, naj se tudi poleti in kda/ »kar tako, oglasimo na obisk. , ... . T. Pmtar V 1 Z letne konference aktiva invalidov v Železarni - Foto: J. Rabič Letna konferenca aktiv; zaposlenih invalidov Železarne Jesenice Društvo invalidov Jesenice je leta 1977 ustanovilo aktiv zaposlenih invalidov v največjem jeseniškem delovnem kolektivu. V Železarni, in sicer z namenom, da se začnejo bolj neposredno reševati problemi zaposlenih invalidov. Aktiv je sestavni del Društva invalidov Jesenice, v Ze-le/arni pa deluje ob pomoči in polnem razumevanju sindikata, ostalih družbenopolitičnih organizacij m samoupravnih organov. Sedaj aktiv šteje ?e več kot .170 članov, prizadevajo pa si. da bi v aktiv vključili še ostale invalide v posameznih temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih. .. Na zadnji letni delovni konferenci so člani pregledali delo v zadnjem obdobju in se pogovorili o boHooin nalogah. V okviru aktiv;, delujejo tri komisije, in sicer za socialna vpraša nja zaposlenih invalidov, za kulturo in izlete ter za športno rekreacijo. Na letni konferenci so nekatere akcije ocenili kol *elo uspešne, opo- gorili pa so tudi na težave, k. jih spremljajo pri delu. Izvršni odbor aktiva se je V tem mandatnem gV doOJU sestal na šest najst.h sejah. Pri posameznih nkHiflh so dal. pred- vsem poudarek rekreaciji svojih nov. saj so izvedli več športnih movanj v različnih disciplinah pravili so tudi predavanje o pravici in dolžnostih invalidov v Železar Na letni konferenci so poudaril se mora aktiv v prihodnje Š* zavzemati za zmanjševanje in« nosti med zaposlenimi delavci, diti pa mora tudi pomoč pri nih invalidih na delovnih Člani so tudi poudarili, da hodnje aktiv moral bolj sodelovat s socialno službo v Železarni, pne-vsem pri reševanju raznih mov invalidov. Zavzemali so za uresničevanje letošnjega mednarodnega dneva invj »Preprečujmo invalidnost«. Izn so tudi novo vodstvo aktiva Xa predsednika so izvolili Darka Mlin* reca, za podpredsednika pa Staneta Sušanja. Ob koncu je predsednic« Društva invalidov Jesenice Nt Potočnik podelila aktivu priznaaj* ob 10-letnici društva. Priznan)«? * lepa spodbuda za organizirane inv* lide v jeseniški Železarni, da se b*i| v prjhodnje še bolj smelo in vdjoča* lotevali vseh akcij. > J. Rabn' 4. MAJA 1979 19. STRAN G L, A @ TRŽIČ . SKUPNA SEJA >V SKUPŠČINE INE TR2IC, nek, m. maja, h 17. uri ■si sejni dvorani AapMine občine Tržič SEJA ZBORA ZDRUŽEna DELA ■patine občine Tržič, • S. maja, -*upni seji ki sejni dvorani -strine občine Tržič SEJA ZBORA UEVNIH SKUPNOSTI ipieine občine Tržič, k,8. maja, 'kupni seji »torih občinske "ference SZDL Tržič SEJA DRUZBENOPO- riČNEGA ZBORA • -p*čine občine Tržič, % B. maja, l -kupni seji h "ali sejni dvorani tapičine občine Tržič Dnevni red skupne seje _| zborov skupAćine obćine Tržič imi skupnem zasedanju po izvolit-[«BOvaega predsedstva in verifikaciji itil delegatov i«ova!i o kandidatni listi za nado-ttstno iivolitev predsednika in čla-M predsedstva socialistične repub-0w Slovenije i kšočani skupni seji bodo zbori N**ine občine Tržič nadaljevali ločenih sejah. Dnevni red ločenih sej u bodo po ugotovitvi sklepčnosti v-rliali o zapisnikih zadnjih sej in »resničevanju sklepov, zatem pa -••oobravnavali . ' ., ... -••ročilo o gospodarskih gibanjih > •Misi Tržič za leto 1978 za potrditev davčnega za-a računa za leto 1978 p x« potrditev zaključnega prispevka za starostno za-nie kmetov za leto 1978 zrn sofinanciranje nakupa (prostorov za CP Glas »gdružbenega dogovora o kad-I politiki v SR Sloveniji ^odloka o pogrebnih sveča-l» občini Tržič K odloka o ureditvi nekaterih mj m področja zakona o bla- b^deU.Upostaje milice Tržić '"l* delu delegatov Slovenije _ m zboru skupščine SFRJ od IdoSl. 12. 1978 rein imenovanja i in vprašanja delegatov oliko je bilo davkov 3<*novi Pravilnika o knjiženju JV občanov se mora po preteku >ga leta sestaviti zaključni ra-*> h pregleda davčnega zaključ-^ računa za leto 1978 je razvidno \*bilo poravnanih 14,933./64.7., Wji obveznosti; glavne- zneske C£tt*ljajo davki in prispevki iz fc* dohodkov od kmetijstva n fc«, davki na dohodek od Premo-I l davki od premoženja, k so Ki 7416.3a5.95 dinarja, davki n ^r*i iz osebnega dohodka iz de-razmerja so bili poravnani v 995094 70 dinarja, prometni ^kTsTne plačuje trimesečno. * znaki 4,825.049,90 dinarja. C aupni znesek ni zajeta visina 0*»v 188.354 dinarjev, ki so b le ^ane davčnim zavezancem <>d W*va in od obrtne dejavnosti. SZ i o Hj» konec minulega O*1 P3 velja, da KO"et_.. ,17fiun & n. bilo poravnanih M4U76.9< Sja obveznosti, to je 3 odstotke X*ndar se je zaostanek do k %rca zmanjšal za dobro polo- ^rtni svet razen davčnega za-■jfip računa predlaga skupščin ,tev tudi zaključni račun pri Ob za starostno «*™£van£ C**. Odmerjeni P"8^^" :> prisilne izterjave so lani zna skupaj 367.384,25 dinarja ^ ek pa je bil zabeležen v vifcn dinarjev, kar predstavlja 2 od celotne vsote. •s I v iki DOGOVORIMO SE Pogrebi kmalu po novem Na osnutek odloka o pogrebnih svečanostih, ki sta ga družbenopolitični zbor in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Tržič sprejela decembra lani, je bilo v kasnejših javnih razpravah podanih nekaj pripomb oziroma predlogov, in sicer: odlok naj bi se dopolnil s tem, da vencev ne bi več podarjali, ampak bi denar namenili pokojnikovi družini ali za kakšne druge namene (onkološki inštitut); pogrebne svečanosti naj bi vodil grobar, krsto pa vozil oziroma nosil upravljavec pokopališča, zato naj bi besedi »praviloma« v obeh primerih izpustili; v odloku naj Ugodnejša prodaja na drobno Predsedstvo republiške konference SZDL in skupščina CGP Delo sta posredovali pobudo za sprejem odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu, da bi dosegli ugodnejše pogoje predvsem za dostavo časopisa Delo in drugih informativnih publikacij. Uspešna organizacija informativne službe je vsekakor eden od temeljnih pogojev za razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Predlog odloka daje delovnim ljudem tržiške občine možnost, da sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo prodajo časopisov, knjig, papirja vžigalic ter galanterijskih in drogerijskih izdelkov na podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijo združenega dela, ki izpolnjuje pogoje za prodajo teh izdelkov na drobno. Odlok pa omogoča še drugo «tvar- iz analize o preskrbi prebivalcev v občini Tržič je namreč razvidno tudi stanje preskrbe do krajevnih skupnostih. Od skupaj trinajstih krajevnih skupnosti še dve - Lom pod Storžičem in Senično - nimata trgovine, čeprav jo krajani že-liio vsaj za najosnovnejša živila. Odlok daje možnost posameznikom da na osnovi pogodbe s Trgovsko delovno organizacijo taka živila prodajajo. bi določili tudi rok, v katerem mora upravljavec pokopališča obvestiti organizacijo SZDL o času pokopa umrlega. Izvršni svet skupščine občine Tržič je o pripombah in predlogih razpravljal. Menil je, da pripombe glede podarjanja vencev ni mogoče upoštevati, saj ne bi bilo primerno z odlokom predpisovati, da se vencev ne sme podarjati. Razen tega je treba dopustiti še možnost drugačne ureditve glede vodje pogrebnih svečanosti oziroma nosilca krste v sprevodu. Zato je predlog odloka dopolnjen tako, da je vodja pogrebnih svečanosti grobar, razen če izvršni svet skupščine občine Tržič imenuje poseben odbor za organizacijo in potek pogrebnih svečanosti. Podobno velja tudi za nošenje oziroma voženje krste. Zadnji predlog glede obveščanja o času pokopa je v odloku upoštevan. V javnih razpravah je bilo podanih tudi več pripomb zlasti glede rokov, v katerih je treba opraviti pokope umrlih, zaračunavanja pogrebnih storitev, ukinitvi »snobizma« s spomeniki in podobno. Teh vprašanj pa z odlokom o pogrebnih svečanostih ni mogoče urejati. Zato bodo v oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Tržič pripravili predlog za ustrezno spremembo odloka o pokopališkem redu. Kandidata Viktor Avbelj in Stane Marki č Delegatom zborov skupščine občine Tržič je republiška volilna komisija, prav tako pa tudi občinska, predložila v obravnavo in potrditev listo kandidatov za nadomestne volitve predsednika predsedstva in člana predsedstva socialistične republike Slovenije. Za predsednika predsedstva je predlagan Viktor Avbelj, družbenopolitični delavec iz Ljubljane, za člana predsedstva pa Stane Mar-kič, diplomirani pravnik iz Ljubljane. -ic«*ariatom skupAćine Trt« povsetke ** »ele , , Helena Jelovčan Ugodne kupčije s tujino Tržiško gospodarstvo zaradi počasnejšega razvoja v preteklih letih še nekoliko zaostaja za gospodarstvom Gorenjske in Slovenije, čeprav so poslovni rezultati iz lanskega leta precej ugodnejši kot 1977. leta Tržiško gospodarstvo je lani ustvarilo 4.040 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je za 26 odstotkov več kot 1977. leta, z upoštevanimi sistemskimi spremembami pa za 24 odstotkov. Taka rast je po eni strani rezultat boljšega gospodarjenja, nekoliko pa je odvisna tudi od porasta cen. Ce vse to upoštevamo, je celotni prihodek lani večji za okoli 8 odstotkov. Najpomembnejši delež v celotnem prihodku je bil ustvarjen s prodajo blaga. Pri tem velja omeniti, da od skupaj 1930 milijonov dinarjev prodanega blaga odpade kar 1567 milijonov na tovarno obutve Peko. Družbeni proizvod se je lani povečal za 39 odstotkov, dejansko, z upoštevanjem rasti cen, pa za 9 do 10 odstotkov. Od skupne vrednosti 1,047.302 tisoč dinarjev je odpadlo 189.157 tisoč dinarjev za skupno porabo, 14.039 tisoč dinarjev za splošno porabo in 91.522 tisoč dinarjev za druge namene, medtem ko je 752.584 dinarjev ostalo organizacijam združenega dela. V strukturi čistega dohodka, ki je znašal lani 696.398 tisoč dinarjev, je delež, razporejen za osebne dohodke v višini 531.604 tisoč dinarjev, nižji kot leto prej. Povečal pa se je delež čistega dohodka za skupno porabo in za rezervna sredstva, medtem ko je za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela ostalo le 39.968 tisoč dinarjev, kar je v strukturi čistega dohodka manj kot prejšnje leto. Celotna slika gospodarskih gibanj v tržiški občini je kljub vsemu dokaj ugodna, če jo primerjamo a 1977. letom. Lani so organizacije združenega dela svoje izdelke dobro prodajale na domačem in tujem trgu ter skrčile uvoz. Pa vendar tržiško gospodarstvo zaradi počasnejšega razvoja v preteklih letih še vedno nekoliko zaostaja za gospodarstvom Gorenjske in Slovenije. Rešitev tržiškega gospodarstva je vsekakor v večjem vlaganju v osnovna sredstva, torej v prehodu iz delavne v kapitalno intenzivno proizvodnjo. Naložb pa seveda ne bo mogoče uresničiti čez noč. Ugoden premik je bilo lani v primerjavi s sprejšnji-ma letoma že opaziti. Razveseljivi so tudi podatki o zunanjetrgovinski menjavi. Prodaja na tujih tržiščih se je kljub konkurenci precej povečala zlasti na konvertibilno področje, saj je lani nanj odpadlo kar 75 odstotkov celotnega izvoza. Tovarna obutve Peko je izvozni olan dosegla s 95 odstotki, presegle pa so ga Metalka, temeljna organizacija Triglav, Trio in Zlit. Zaradi ugodne menjave je lani znašal zunanjetrgovinski višek kar 2,496.000 ameriških dolarjev, rezultat pa bi bil lahko še ugodnejši, če bi izvozniki blago lahko prodali po višjih cenah. Manj kaznivih dejanj V tržiški občini je bilo lani manj kaznivih dejanj, kršitev javnega reda in miru ter prometnih nezgod kot v letu 1977 — Kljub temu je potreben strožji nadzor miličnikov in vseh občanov Medtem ko lani v tržiški občini gospodarskih kaznivih dejanj sploh ni bilo oziroma niso bila prijavljena, je zaslediti v primerjavi z letom prej tudi manj drugih vrst kaznivih dejanj. Tako je postaja milice iz Tržiča poslala javnim tožilstvom kazenske ovadbe za 85 kaznivih dejanj, od katerih je 28 primerov ostalo neraziskanih. Precej večja kot 1977. leta pa je bila materialna škoda, zlasti na račun družbenega premoženja, kjer je porasla skoraj za štirikrat in je v skupni vsoti znašala 212.782 dinarjev. Med kaznivimi dejanji je bilo največ primerov tatvin, goljufij in telesnih poškodb. Delavci postaje milice v Tržiču so lani obravnavali tudi 19 požarov; od teh jih je bilo devet v tovarnah oziroma kar sedem v Bombažni predilnici in tkalnici. Najpogostejši vzroki požarov so bili nepravilno ali slabo vzdrževanje strojev, kurilnih in dimo-vodnih naprav. Nezgod pri delu je bilo predlanskim pet, lani pa le še dve, vendar obe s hujšimi telesnimi poškodbami. Javni red in mir so kršili 203 občani. Največ kršitev je bilo v diskoteki, na kegljišču, v bifeju na avtobusni postaji, v bifeju Alpetour, v gostilni pri Lončarju in v restavraciji Pošta. Lani je bilo v občini 81 prometnih nezgod, ki so terjale dve življenji in 148.000 dinarjev škode. Vzroki prometnih nesreč so bili najpogosteje neprimerna hitrost, izsiljevanje prednosti in vinjenost. Ko je izvršni svet skupščine občine obravnaval poročilo o delu postaje milice Tržič v minulem letu, je ugotovil, da je varnost v občini zadovoljiva, k čemur je pripomoglo uspešno delo postaje milice in uresničevanje družbene samozaščite v celotnem družbenopolitičnem in samoupravnem življenju. Izvršni svet predlaga zborom skupščine potrditev poročila in dodaja nekatera stališča oziroma sklepe; še naprej je treba krepiti in poglabljati idejnopolitično in praktično zasnovo družbene samozaščite med delovnimi ljudmi in občani; glede na prostorske težave sedanje postaje milice je treba poiskati primerno novo lokacijo in čimprej pripraviti vse za gradnjo nove stavbe postaje; vse inšpekcijske službe naj bi v bodoče posvetile več pozornosti lokalom, v katerih je največkrat kršen javni red in mir, še posebno to velja za lokal Alpetoura; poostriti bo treba tudi nadzor nad vozniki, ki jim je vozniško dovoljenje odvzeto ali ga sploh nimajo. Za nove prostore Glasa Prostorska stiska delavcev CP Glas ni nova in je bila že večkrat predmet razprav. S ponudbo Gradbinca za odkup prostora v Obveščanju več pozornosti Slovenski delegati v zveznem zboru skupščine Jugoslavije so pripravili obsežno poročilo o svojem delu od 15. maja do konca lanskega leta. V poročilu je veliko ugodnih ugotovitev, kar se posebej velja za redna srečanja naših delegatov v zveznem zboru s predsednikom republiške konference SZDL in za delo delegatov v najrazličnejših organih zbora, v katerih se usklajujejo stališča delegatov in predlagateljev. Glavne pomanjkljivosti pa se še vedno pojavljajo pri obveščanju. V skupščinskem Poročevalcu so povzetki najpomembnejših gradiv, v katerih je govora o delu zveznega zbora, vendar pa so občani o tem delu delegatskega skupščinskega sistema premalo obveščani. Zato je treba izkoristiti vsa mogoča sredstva obveščanja, od sindikalnih in pokrajinskih glasil do glasil organizacij združenega dela. Enotna kadrovska politika Zbori skupščine občine Tržič so obravnavali osnutek družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v Sloveniji na lanskih majskih sejah. Predlog, ki je zdaj v razpravi, vsebuje dve dopolnitvi, ki sta sestavni del celovito oblikovanega družbenega dogovora o kadrovski politiki in v osnutku še nista bili zajeti. Dopolnitvi se nanašata na uresničevanje kadrovske politike na področju mednarodnih odnosov in na poklicno opravljanje javnih družbenih nalog ter kadrovanje na odgovorne dolžnosti delovnih ljudi in občanov, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, vključene pa so tudi dopolnitve glede zaposlovanja upokojencev. Izvršni svet je predlog družbenega dogovora obravnaval in se z njim strinjal, stališča občinske komisije za spremljanje uresničevanja tega dogovora pa bodo delegati prejeli na sejah. pritličju in kleti stavbe H-8 na Cesti JLA v Kranju v skupni izmeri 427,34 kvadratnega metra je težava postala rešljiva. Z nakupom teh prostorov bi za dolgo rešili vprašanje nadaljnjega razvoja informativne dejavnosti Glasa, ki bi se lahko kadrovsko okrepil in tehnično izpopolnil. Celotna naložba bi v letošnjem letu znašala skupaj z manjkajočo tehnično opremo okrog 10 milijonov dinarjev. CP Glas bi sam prispeval 1,2 milijona dinarjev, s prodajo sedanjih poslovnih prostorov bi pridobil okvirno 3,5 milijona dinarjev, z bančnimi krediti 3 milijone, nepokritih pa potemtakem ostaja še 2,3 milijona dinarjev. Za ta znesek je pripravljen Gradbinec časopisno podjetje kreditirati za dobo petih let, če Glas pridobi soglasje vseh ustanoviteljic oziroma gorenjskih občin, ki naj bi odplačila poravnale. Na občino Tržič bi odpadlo po posebnem ključu 7,5 odstotka vsote ali 172.500 dinarjev, kar predstavlja na leto 34.500 dinarjev. Obenem naj bi za pridobitev kredita vsaka gorenjska občina dala poroštvo za kredit 3 milijone dinarjev, ki ga bo najelo CP Glas pri Ljubljanski banki. Volitve in imenovanja Občinska komisija za volitve in imenovanja predlaga zborom skupščine občine Tržič izvolitev 27 sodnikov sodišča združenega dela v Kranju, treh sodnikov temeljnega sodišča v Kranju, da Staneta Boštjančiča razrešijo dolžnosti namestnika javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva v Kranju ter da imenujejo komisijo za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu v občini Tržič. Komisijo naj bi sestavljali Jurij Korošec, Janez Ka-lišnik, Janko Rozman, Jože Zupančič. Tomislav Zupan, Janko Jezeršek, Vladimir Erjavšek, Viktor Kralj. Silvo Plajbes, Jože Mo-korel, Janez LaibacheT, Tone Jurjevčič, Drago Pečnik, Darko Truden in Milan Jazbec. 20.STRAN RADOVLJICA @ 5. skupno zasedanje zbora združenega dela, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica v sredo, 9. maja 1979 ob 10. uri V DVORANI NOVEGA KULTURNEGA DOMA JOŽETA AŽMANA V BOHINJSKI BISTRICI PETEK, 4. 13. 14. 15. Dnevni red 1. Izvolitev delovnega predsedstva 2. Izvolitev verifikacijskih komisij za pooblastila in imunitetna vprašanja delegatov 3. Poročila verifikacijskih komisij 4. Glasovanje o listi kandidatov za izvolitev predsednika in člana predsednika in člana predsedstva socialistične republike Slovenije 5. Potrditev zapisnikov vseh zborov z zadnjih sej Poročilo o gospodarskih gibanjih v občini Radovljica v letu 1978 7. Predlog zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela 8. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o obveznem prispevku za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav v občini Radovljica 9. Predlog oklepa o potrditvi zaključnega račun • davkov občanov za leto 1978 10. Predlog sklepa o potrditvi zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1978 11. Poročila samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Radovljica za leto 1978 12. Poročilo samoupravne interesne komunalne skupnosti Radovljica o uresničevanju srednjeročnega plana za leto 1978 Predlog za sofinanciranje nakupa poslovnih prostorov za Časopisno podjetje Glas v Kranju Soglasje k statutu samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica Razrešitve in imenovanja 16. Poročilo o izidu volitev v predsedstvo SRS 17. Delegatska vprašanja PO KONČANI SKUPNI SEJI VSEH ZBOROV BO V DVORANI NOVEGA KULTURNEGA DOMA JOŽA AŽMANA V BOHINJSKI BISTRICI SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI, NA KATERI BODO POSLUŠALI POROČILO KOMISIJE ZA PROSTORSKO UREJANJE POGOJEV DELA KRAJEVNIH SKUPNOSTI S PREDLOGOM ZA FINANCIRANJE. Sofinanciranje poslovnih prostorov Glasa Delovna skupnost CP Glas Kranj se je zaradi prostorske stiske odločila za nakup novih poslovnih prostorov v pritličju in kleti stavbe H 8 na Cesti JLA v Kranju. Cena prostorov znaša 10 milijonov dinarjev. Večino sredstev bo prispeval sam Glas, manjkajoča sredstva v višini 2 milijona 300.000 dinarjev naj bi prispevale gorenjske občine kot ustanoviteljice. Delež radovljiške občine znaša 517.500 dinarjev, plačljiv v petih letih z letno anuiteto 103.500 dinarjev. Plačevati naj bi začeli 15. marca 1980. Razen tega naj bi občina dala tudi garancijsko izjavo za delež v višini 675.000 dinarjev, ki ga v višini 3 milijone najame Glas. Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko je priporočil vsem gorenjskim občinam sofinanciranje. Izvršni svet skupščine občine Radovljica je na zadnji seji sprejel sklep, da predlaga vsem zborom občine, da o predlogu razpravljajo in ga sprejmejo. ' Programi in problemi Delegati bodo spregovorili o poročilih vseh in- novarstvenih objektov, sredstva za tereSnih Skupnosti V Občini: Skupnosti Za Za- otroška igrišča so povsem porabili. poslovanje, zdravstvene skupnosti, telesno- n0v"i!n^^ kulturne skupnosti, izobraževalne skupnosti, raziskovalne skupnosti, skupnosti socialnega skrbstva, kulturne skupnosti, skupnosti otroškega varstva in komunalne skupnosti — Programi in problemi Statut stanovanjske skupnosti Delegati bodo razpravljali tudi o statutu samoupravne stanovanjske skupnosti. Statutarno* pravna komisija skupščine občine Radovljica ga je že obravnavala in ugotavlja, da statut vsebuje določbe, ki morajo biti na osnovi zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti. Odlok Radovljica — Delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica bodo na seji spregovorili o programih dela vseh interesnih skupnosti v občini. Kako poročajo posamezne skupnosti in na kaj opozarjajo? ZAPOSLOVANJE Lani je bilo povprečno zaposlenih 12.100 delavcev, od tega 52 odstotkov žensk. V industriji je bilo zaposlenih 6.720 ljudi, zaposlenost pa je tako porasla za 3,4 odstotke. Občinsko resolucijsko stopnjo so prekoračili, saj znaša 2 odstotka. V industriji je zaposlenost porasla za 3,2 odstotka, večja povečanja pa so imeli še v gradbeništvu, v trgovini, v gostinstvu in v turizmu, v stano-vanjsko-komunalni dejavnosti in finančno-tehničnih poslovnih storitvah. V negospodarstvu se je zaposlenost povečala predvsem v zdravstvu in v socialnem varstvu ter v interesnih skupnostih. Zaposlenost žensk je porasla za 3,5 odstotkov. Brezposelnih iskalcev zaposlitve je bilo povprečno 140, od tega polovica žensk. Delovne organizacije so prijavile 1900 potreb po delavcih, delovno razmerje pa je prekinilo 691 ljudi, na novo zaposlenih pa je bilo 600, od tega 40 odstotkov delavcev iz drugih republik. ZDRAVSTVO Občinska zdravstvena skupnost je presegla plan skupnega prihodka za 6,9 odstotka. Prispevek za zdravstveno varstvo iz bruto osebnega dohodka in iz dohodka organizacij združenega dela predstavlja več kot 80 odstotkov vseh prihodkov zdravstvene skupnosti. Prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev je znašel v\ strukturi vseh prihodkov skoraj 14 odstotkov, drugi prihodki pa približno 6 odstotkov. Najnižja je bila realizacija prispevkov iz osebnih dohodkov delavcev v zasebnem sektorju in zasebnih kmetijskih proizvajalcev. Zdravstvena skupnost je presegla planirani prihodek za 7 milijonov 325.000 dinarjev. Občinski zdravstveni skupnosti pa primanjkuje sredstev za obveznosti v okviru dogovorjenega programa, zato mora predlagati delavcem združenega dela, da se del dohodkov pokrije iz imobiliziranih sredstev. Plan odhodkov je bil presežen le za potrebe zdravstvenega varstva, za splošno in dispanzersko zdravljenje, za specialistično zdravljenje, za zobozdravstvo, zdravila in injekcije. Prvič po številnih letih so bili izdatki za bolnišnično zdravljenje nižji od planiranih. Z organizacijo nege bolnika na domu pa bi se ti stroški še občutneje znižali. TELESNA KULTURA Športna dejavnost zavzema širok krog ljudi. V organiziranih aktivnostih je lani sodelovalo več tisoč občanov, kar je več kot leto prej. Športniki i/, občine so lani osvojili 68 medalj na republiških in na državnih prvenstvih. V delo sekcij je bilo vkljUČehO več kot 2'M) mladih športnikov, ki jih vodi 22 trenerjev. Organizirali so vsa predvidena tradicionalna tekmovanja, državno prvenstvo, tri republiška prvenstva in tri spominska tekmovanja. Lani so sprejeli dogovor o sofinanciranju izgradnje športnih igrišč ob osnovnih šolah v Bohinjski Bistrici, v Gorjah in v Radovljici. Zgradili so igrišče v Gorjah, v Begunjah in v Mošnjah. Dogradili so tudi prizidek ob domu TVD Partizan v Gorjah, redna vzdrževalna dela pa so bila opravljena na ostalih domovih Partizana in na planinskih postojankah. Temeljno telesna kulturna skupnost se je vključila tudi v izgradnjo drsališča na Bledu in smučarskega' centra Kobla. Pri uresničevanju odloka o obvez nem pris|>evku za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav so se pokazale potrebe po dopolnitvi nekaterih določb. Tako so nastale dileme pri obračunavan m prispevka v primerih, ko m komunalni vodi gradijo v že obstoječih naseljih, dvoumna pa je bila določba, kdo ugotavlja in na kakšen način razglaša vsakoletno povečavo prispevka. Razen tega pa je eden izmed zakonov, na katerih odlok temelji, nehal veljati. Zato so pripravili nekatere spremembe. niki in načrtovali nadaljnji razvoj celodnevne osnovne šole. Načrtovali so tudi razvoj usmerjenega izobraževanja ter financirali dejavnost šol. V tem letu so bile dokončane obnove šolskih zgradb v Srednji vasi, v Ljubnem, na Koprivniku, na Bohinjski Beli. Osnovna šola Radovljica je začela pripravljati obnovo šolske zgradbe v Mošnjah, iz objektivnih vzrokov pa niso mogli obnoviti strehe na prizidku osnovne šole v Gorjah. V občini pa nadaljujejo tudi z izgradnjo šolskih igrišč. Izobraževalna skupnost je imela 74.868 tisoč dinarjev, kar je za 3 odstotke več kot je bilo dogovorjeno. Presežek so namenili za gradnjo družbenega doma v Bohinjski Bistrici. RAZISKOVALNA DEJAVNOST Aktivnost občinske raziskovalne skupnosti lani ni bila zadovoljiva. Skupnost nima strokovne službe, še vedno niso uresničili predloga, da bi na Gorenjskem dobili poklicnega tajnika. Do konca letošnjega leta naj bi realizirali program s področja inovacijske dejavnosti: zbrali naj bi podatke o obliki organiziranosti inventivne dejavnosti v organizacijah združenega dela, preverili normativno urejenost področja inventivne dejavnosti v organizacijah združenega dela, organizirali predavanja, pripravili razstavo inovatorstva ter pravilnik za podeljevanje nagrad inovatorjem v občini Radovljica. SOCIALNO SKRBSTVO Socialno skrbstvo je uresničevalo program svojih delovnih nalog. Težave imajo predvsem zaradi tega, ker v večini delovnih organizacij š<> nimajo socialnih služb, bile pa bi zaželene tudi v tistih osnovnih šolah, kjer so brez socialnih delavcev. Povsem pa socialno skrbstvo še ni uresničilo dveh nalog: poskrbeti bodo morali še za organizacijo delavnic za delo pod posebnimi pogoji za zaposlitev invalidnih oseb. Le-te naj bi se odprle v Kamni gorici, vendar je imela do sklepa odklonilno stališče krajevna skupnost. Zavzemati pa se bodo morali tudi za dopolnilno izobraževanje kadra v zvezi s pripravami na organizacijo predzakonske svetovalnice, ki mora v skladu z zakonom delovati 1. januarja leta 1980. KULTURNA DEJAVNOST Dejavnost občinski' kulturne skupnosti je bila lani zelo razgibana in pestra v domala vseh krajevnih skupnostih občine. Knjižnice je obiskalo več ljudi, za množično ljubiteljsko kulturo pa skrbi 22 društev s 63 sekcijami. Muzeji radovljiške občine so bili dobro obiskani, nekateri adaptirani, v občini je bilo već razstav, razširila pa se je predvsem galerijska dejavnost. Uspeh so dosegli s programom kulturne akcije za delov ne kolekt ive. Za vzdrževalna in obnovitvena dela na kulturnih objektih je kulturna skupnost Radovljica namenila skupaj 165. (MM) dinarjev, osnovni problem pa je še vedno v tem, ker je premalo denarja, saj je prispevna stopnja iz bruto osebnega dohodka prenizka Vse to pa se odraža zlasti pri dejavnosti množične ljubiteljske kulture, pri knjižničarstvu, pri obnovi prostorov za kulturno deia\ nost v krajevnih skupnostih IZOBRAŽEVANJE Izobraževalna skupnost si j<- med drugim tudi lani prizadevala za zmanjšanje razlike med osebnimi dohodki delavcev v izobraževanju in ostalimi delavci v občini in za ugodnejšo materialno oskrbo v Kolah, K boljšemu gospodarjenju so prispeva la tudi namenska sredstva za investicijska vzdržc vanja šol in je bil program v višini 9(M).()00 dinarjev realiziran. Začeli so izpopolnjevati šolske strokovne službe, organi/.uali akcijo preskrbe šolskih otrok z učhc- OTROŠKO VARSTVO Skupnost otroškega varstva je povsem uresničila svoj program Vzgojno varstveni zavod Radovljica je za svojo dejavnost prejel 7 milijo nov 900.000 dinarjev Polen progra-tna skupnih nalog v slovenskem .merilu SO uresničili tudi program dopolnilnih nalog. Lani so /.gradili vrtec na Bledu, s katerim so pridobili li novih oddelkov /.a 120 novih mest Skupna vrednost /naša 16 milijonov dinarjev. V šolski stavbi v Srednji vasi so pridobili dva oddelka za predšolsko varstvo ter sodelovali pri adaptaciji enega oddelka na Bo hinjski Beli. Začela se je tudi gradnja novega vrtca v Lescah v skupni investicijski vrednosti M milijonov dinarjev. Skupnih naložb je bilo /a več kot 33 milijonov dinarjev, udeležba skupnosti je bila več kot 10 milijonov dinarjev, ostalo pa i« financiral sklad ga' izgradnjo VZgOJ za večnamensko dvorano v Bohinjski Bistrici. KOMUNALNA DEJAVNOST V občini so obnovili ali asfaltirali več cest in cestnih odsekov: od Elana do Begunj, v Dragi, Zapuže-Hlebce, Gorje, Zapuže-Elarv, Krnica—Gorje, Lesce, Jereka — Podjelje, Dobrava — Prezrenje, Lancovo — Bo-dešče. Čakajo pa jih še dela na cestah ali cestnin odsekih: Brod —Savica, Bled —Zasip, rekonstrukcija mostu v Piškovcih, asfaltiranje ceste Selo —Ribno ter rekonstrukcija po-nikovalnice v podvozu Radovljica. V Radovljici so tudi zgradili cevovod v Predtrgu, črpališče Dobravca na Bledu, ter cevovod Bistrica-Bohinj. Komunalna skupnost pa je poskrbela za hidrogeolo.ške raziskave v Radovni, za rekonstrukcijo vodovoda v Podnomu, za izgradnjo cevovoda Bistrica -Lepence ter za izme-ro globinskih profilov blejskega in bohinjskega jezera. Krajevne skupnosti in komunalne organizacije pa so zgradile kanalizacijsko omrežje: Trata —Lesce, Gorenjska cesta v Lescah. Jarše in Hlebce. V gradnji je še cevovod Ribčev laz-Bistrica ter rekonstrukcija cevovoda Jermanka Bled ter kanalizacije Nova vas — Vrhnje, Jermanka Bled in Spodnje Gorje. Bolezenska odsotnost žensk Na zahtevo delegatov je lidska komisija v Kranju vila poročilo o rezultatih delavk radovljiške Almire. ke v Almiri zaradi daljših nosti z dela ali pogostimi ki zaradi bolezni precej odstotek bolezenskih Nadzor nad bolniškim — meni občinska zdrav skupnost - je nujno saj so zabeležili porast staleža Radovljiška zdravstve nost bo delegatom tudi o organizaciji zdravniške službe na Gorenjskem, sredstva za dežurno službo zagotovili izvajalci sami tal se znižajo stroški zdrav; varstva drugod. Občinska zdravstvena nost si bo v prihodnje pi za skladnejši razvoj zdrav? zmogljivosti predvsem n ju Bohinja, namenila skrb zdravstvenemu varstva cev NOV, poskrbela za bolj kovito zobozdravstveno za Organizacijo strokovne domu, za racionalno kc bolnišničnega zdravljenja, manjšo odsotnost z dela. ničitev investicijskega pr za preureditev Psihiati niče Begunje ter za Zdravstvenega doma Bistrica. DOGOVORIMO SE Bolje gospodarili Delovne organizacije so lani bolje gospodom le in precej izvozile — Gospodarstvo pa m vedno zaostaja za slovenskim in za gorem skim — Gozdarji povečali produktivnost H Izgube v gostinstvu RADOVLJICA — Lani je radovljiško gospodarstvo za 26 odstotkov več dohodka kot leto prej, ob upoštevanju memb v obračunskem sistemu in ob inflaciji pa je bila rast nega prihodka od 7 do 9 odstotkov. Povečala seje ekonoi poslovanja, stroški za porabljene surovine, material in čno energijo pa so bili večji za 29 odstotkov, amortizacij* nižja za 2 odstotka. Že dalj časa pa ugotavljamo, da radovljiško gospo« zaostaja za gorenjskim in slovenskim. Družbeni proizvod na1 renjskem je porasel za 28 odstotkov ob 2,6 odstotni povei stopnji zaposlenosti, v občini Radovljica pa za 22 odstotke" 2,2 odstotni povprečni stopnji zaposlovanja. Edino pri zui trgovinskih odnosih je radovljiško gospodarstvo doseglo _ rezultate, zato je lahko delno opravičilo za manjši poslovni! zultat tudi v povečanju izvoza zaradi nižjih izvoznih cen. Stu tura radovljiškega gospodarstva pa se tudi počasi spreminjaj nimajo gospodarske dejavnosti, ki bi imela v tem sredi nem obdobju v okviru republike izrazit prednostni značaj. Doseženi razvoj lani kaže na to, da so bila planska pi ed«**' j vanja uresničena na naslednjih področjih: pri rasti industrij**1 proizvodnje, ki presega plan, pri rasti družbenega proizvod*.' dosega plan, pri izvozu, produktivnosti dela, izplačilih a« sticije. Resolucijska prizadevanja pa se ne uresničujejo pri tijstvu, pri rasti zaposlenosti, pri rasti skupne in splošne por ter pri rasti osebnih dohodkov. Industrija je kot najpomembnejša v občini lani us 67 odst. vsega družbenega proizvoda radovljiškega gosj stva. Povečala se je za 18 odstotkov ali realno za okoli 10 oda« kov. Le kovinska industrija ni dosegla planirane proizvodnje je bila za 6 odstotkov nižja. Vzroki so predvsem v pomanjkaaj naročil v prvih mesecih, kar pozneje niso mogli nadoknadfo Primanjkovalo jim je kvalificirane delovne sile, pojavljale pa se tudi težave z dobavo repromateriala. Kemična, elektro, mesna industrija so dosegle ugodne slovne rezultate, za tekstilno industrijo pa že dalj časa ugota* Ijajo, da počasi narašča obseg proizvodnje in da zaostaja m* dernizaciJH ter preusmeritev proizvodnje. Živilska industrvs * dosegla plan. Elan pa je povečal svoj izvoz. Delež Elana v iavsi radovljiške industrije se je povečal od 29 odstotkov v leta itf" na 34 odstotkov lani. Kmetijstvo je bilo pod planom, gozdarji *» so dosegli 47 odstotno povečanje družbenega proizvoda •* manjšem številu zaposlenih. S tem seje produktivnost poveča« za 49 odstotkov, kar gozdarstvo uvršča v občini med najt** produktivne dejavnosti. Gradbeniki so zabeležili povprečne zultate, ugodni finančni rezultati so značilni za promet ia * trgovino, medtem ko imata gostinstvo in turizem še vedno s**" ceišnie izgube. Z izgubo so sklenili leto v Kompasu Ljubljana -TOZD hotel Bled, v TOZD Hoteli Bled ter v TOZD Hoteli PoHf ka. Pomembni vzrok za izgube je v odplačevanju anuiteta bančnih obresti na kredite. Na področju gostinstva in turttnu* še več drugih problemov: slabši pogoji dela, fluktuacija delov* produktivnost, sla** Mile, slabi osebni dohodki, nizka zasedenost izven sezone in druge težave. Družbena obrt je lani ustvarila 5,3 odstotka družbenega ar*-izvoda radovljiškega gospodarstva. Delež obrti se že nekaj ča*» znižuje ker se delovne organizacije s področja kovinske in drr ge predelave vsebolj usmerjajo v velikoserijsko izdelavo ia it-guhljajo značaj družbene obrti. ■ Nadpovprečni dohodek pa so dosegli v stanovanjako-keaaa-nalni dejavnosti, na rast dohodka pa so vplivale cene. saj so » komunalni dejavnosti povprečno porasle za 18 odstotkov, v stanovanjski dejavnosti pa za okoli 30 odstotkov. ^ Tako so bili rezultati gospodarjenja lani v primerjavi t *-tom prej bistveno boljši. Presegli so planirano gospodarsko rast in tudi vsi ostali kazalci gospodarjenja kažejo na boljše reaaf tate d« bi in poslovanja. ■ I ■ I I .21. STRAN G L A Delegate zanima Zbor skupščine krajevne skupnosti je ugodno ocenil aktivnost krajevne skupnosti Srednja Dobrava za izvedbo del na cesti Srednja Dobrava - Mišače - Otoče in priporočil interesni komunalni skupnosti, U sprejme garancijo in odplačilo anuitet za najeti kredit milijon 1X1000 dinarjev in pomaga s svojimi strokovnimi službami krajevni topnosti Interesna komunalna skupnost naj bi tudi pristopila k profitiranju na ostali trasi v naslednjem letu in k nadaljevanju del na oatiMišače-Otoče. Delegacijo GG Bled je zanimalo, kakšne so možnosti o letnih ttniČnih pregledih in registraciji traktorjev? Registracijo traktorjev ajravlja Alpetour - mehanična delavnica na Bledu vsak torek Delegati iz Lesc so spraševali, zakaj so izdali odlok o spremem-a odloka o določitvi imen ulic v naselju Lesce. Bila je vrsta vzrokov •roti odloku tudi na zboru krajanov so predlagali, naj se z odlokom aiaka in se 'poiščejo drugačne rešitve. Zanima jih tudi, kdo bo plačeval Cfofte spremembe. Delegacija bo prejela pismeni odgovor ... Predolgi lokacijski postopki Izvršni svet 0 poročilih družbenih dejavnosti bvrlni svet skupščine občine med ob poročilih samoupravnih v*iih skupnosti občine Radov-za leto 1978 ugotavlja: pospe-.naj bi začeli s pripravami za iz-»jo družbenega centra v Ra-r temeljna telesna kulturna wt naj preuči možnost finan- 1 Hokejskega kluba Bled; -ječa sredstva telesne skup-aaj bi se odobrila iz viškov " r.ih sredstev letos; še bolj bi Ji v občini dogovoriti o po-zaposlovanja; raziskovalna -t oTnaj bi se aktivno vklju- rproblematiko varstva okolja v i Radovljica. Delegati boda volili Delegati zborov radovljiške Jtfmake skupščine bodo voh-J at osnovi predloga repubh-volilne komisije. Komisija * predložila v obravnavo m ^>rejem listo kandidatov za Umestne volitve predsednika predsedstva in člana fedsedatva SRS. Z*P?edse*~ iLi predsedstva SRS je pred-a Viktor Avbelj, družbe-itiftni delavec iz Ljublja-za člana predsedstva pa Markič, diplomirani tik iz Ljubljane. . Predlog zakona Delegati bodo na skupni seji razpravljali tudi o predlogu zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela. Ta zakon ureja skupne osnove družbenoekonomskih odnosov v svobodni menjavi dela in pridobivanja dohodka s svobodno menjavo dela ter določa načela za samoupravno organiziranje udeležencev v svobodni menjavi dela. Zakon govori o odnosih med uporabniki in izvajalci v svobodni menjavi dela, uresničevanju družbenih dejavnosti, v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, vsebuje določila samoupravnega organiziranja udeležencev, reševanja sporov ter začasne ukrepe za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine. Sanacijski programi Izvršni svet skupščine občine Radovljica je obravnaval poročilo o gospodarskih gibanjih v občini Med drugim priporoča, da se izdela analiza po panogah in ugotovi položaj posamezne dejavnosti. Vse temeljne organizacije združenega dela, ki so zaključile poslovno leto z izgubo, naj bi predložile sanacijske programe, čimprej pa naj bi sprejeli sporazum o rekonstrukciji tovarne Gorenjka Lesce. Pripravili naj bi tudi pregled deviznega priliva po posameznih temeljnih organizacijah združenega dela gostins'-.e dejavnosti. Denar za dom na Brezjah Izvršni svet skupščine občil >»htreh zborov, da bi P^vni *i »redstva namenil, krajevni teimar^Ta d^čanje ^dbe družbenega eenn.Kra. *m, skupnost, naj jt. tadi garancijo za ""i" W0itet v zvezi s posojilom. Razširjena seja vseh treh zborov ;">. skupna seja vseh zborov skupščine občine Radovljica bo razširjena še s predlogom odloka o spremembi odloka o organizaciji upravnih organov skupščine občine Radovljica ter s predlogom za prerazdelitev sredstev proračuna občine Radovljica za leto 1979. Za družbene domove V krajevnih skupnostih . _ _______ sorsko urejanje iz proračuna za .fcdovliica - Nekatere krajevn Vosti v radovljiški občin, ruma-fc>tnih prostorov za svoje delo. |> *> krajevne skupnost. Sta.a "S. Brezje, Zasip, Kamna gorica " e predlagale, da sej m »rwlstva i Mošnje predlagale, da JS"jo sredstva za dokončanje SfUcij in novogradenj v krajev-^*opao*tih. JUjevtu. akupnost Stara Fuž prostore v star. zgradb km ^zadruge- Oba P"fto™k!ra^ San neprimerna. *f°J%*Xie->*apncnt načrtovala y^srtdjjj^ \" aupnost naLii"'-- . _ nekaj bi Pris-H-vala »>! pa bo morala «ati i"'" Mhena skupnost. n kni»vn. skupnost Brezje ivESh prostorov, gradijo pa Srr«al okoli 8 m.luonov Sijev. Večino sredstev so ie sa C Arali. tudi s samoprispevkom J, dokončanje pa potrebu e NS? mMS, I""V sku^i"" »liSS«"«* sredstev » P- storsko urejanje iz proračuna za letos nameni 400.000dinarjev. Krajevna skupnost Zasip namerava urediti še prostor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščiti) ter sejno dvorano in bi potrebovali finančno pomoč v višini 98.000 dinarjev. Krajevna skupnost Kamna gorica nima primernih prostorov za delo krajevne samouprave, zato načrtujejo izgradnjo ali adaptacijo kulturnega doma, ki bo veljal okoli 3 milijone dinarjev. Pripravljajo referendum za uvedbo samoprispevka za dobo treh let. V krajevni akupnosti Mošnje je v izgradnji poslovna zgradba, kjer bo imela svoje prostore krajevna skupnost Mošnje. Izgradnja poslovne zgradbe bo končana oh koncu septembra 1979. Financirala bo samoupravna stanovanjska skupnost in skupščina občine Radovljica V višini 140.000dinarjev. Komisija, ki je razpravljala o tem predlogih, je menila. d;i je najbolj smotrno, da se razpoložljiva sredstva v višini 420.000 dinarjev namenijo za dokončanje že začetih gradenj bet os pa naj bi v proračunu predvideli več sredstev za tiste krajevne skupnosti, kjer se še srečujejo s prostorskimi problemi DOGOVORILI SMO SE Delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica so na minulih sejah razpravljali o več pomembnih vprašanjih — Lokacijski postopki predolgi — Kako je z odkupom mleka — Sprejeli zazidalni načrt Cankarjevega naselja — Denar za odpravo posledic neurja RADOVLJICA - 3. in 4. aprila so se na ločenih sejah zbrali delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica. Na sejah so obravnavali poročilo o delu upravnih organov v letu 1978: oddelka za ljudsko obrambo, odseka inšpekcijskih služb, davčne uprave, geodetske uprave, oddelka za gospodarstvo in finance, oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja, oddelka za družbene dejavnosti in občo upravo ter oddelka za notranje zadeve. Razpravljali so tudi o predlogu odloka o sprejetju zazidalnega načrta Cankarjevo naselje v Radovljici, o poročilu sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu, o predlogu od-loka o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Radovljica za obdobje 1981 do 1985, o predlogu odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Radovljica za obdobje 1986 do 1995 oziroma za določena področja do leta 2000, o predlogu družbenega dogovora o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča, o predlogu odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter njihove družinske člane, o predlogu odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o pogojih in kriterijih za podeljevanje varstvenega dodatka kmetov-borcev NOV, o predlogu odloka o spremembi odloka o določitvi delegatskih mest, oblikovanju konferenc delegacij in skupnih delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela ' skupščine občine Radovljica, o predlogu odloka za odobritev premostitvenega posojila za odpravo posledic poplav in neurja, o izpolnjevanju obveznosti o samoupravnem sporazumu za financiranje potreb krajevnih skupnosti ter imenovali predstavnike skupščine občine v zavode in svete. Tako so imenovali v svet Zavoda Matevž Lan-gus v Kamni gorici Janeza Pogačnika iz Kamne gorice, v svet temeljne organizacije združenega dela Institut Elan Begunje predstavnika občinske skupščine Jurija Hočevarja z Bleda, v svet Delavske univerze Radovljica kot predstavnika občinske skupščine Matka Pogačnika iz Lesc. Izvolili so tudi sodnike: za sodišče združenega dela v Kranju Franca Skodlarja, Jožeta Ješeta, Janeza Konca, Janka Repeta, Ljuba Meglica in Blaža Jakopiča. Za sodnike temeljnega sodišča v Kranju pa Franca Jamnika, Nevenko Kralj in Danjo Pretnar. KAJ JE S KONTROLO MLEKA? Medtem ko delegati družbenopolitičnega zbora niso imeli pripomb na poročila o delu Upravnih organov v lanskem letu. so delegati zbora krajevnih skupnosti pripomnili, da je delo geodetske uprave včasih zelo počasno ter na plačevanje turistične takse. Ugotavljajo vedno več gostov, prihodki taks pa so vedno manjši. Najbolj kritično so poročila obravnavali delegati zbora združenega dela. Delegacija osnovne šole Bled je k poročilu inšpekcijskih služb pripomnila, da je bilo po pravilniku o kakovosti živil za stalno izločeno blago V vrednosti 349.000 dinarjev. Delegacija je vprašala, kdo bo plačal škodo, kdo so kršilci in kako bodo kaznovani? Odgovorili so jim, da je bila skupna vrednost izločenega blaga iz prometa in proizvodnje resnično 349.000 dinarjev, od tega predstavlja 348.000 dinarjev 6.000 kilogramov lešnikov, ki jih je uvoznik dobavil Tovarni čokolade Gorenjka Lesce. Lešniki so bili žerki in jih je uvoznik zamenjal. Razliko pa predstavlja manjša količina različnega blaga, ki mu je pretekel rok trajanja. Za kršilce so predložili predlog za kaznovanje. Delegat konference delegacije GG Bled se je zanimal, kaj je s kontrolo mleka, ki ga kmetje prodajajo direktno strankam. Franc Krmelj mu je odgovoril, da po členu Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi mora vsak, ki oddaja mleko v promet za javno rabo imeti potrdilo veterinarske inšpekcije, da izpolnjuje osnovne pogoje: da so živali zdrave, da je hlev vsaj minimalno higiensko urejen, da je pridobivanje mleka higiensko in da so tiste osebe, ki molzejo, zdrave. Vsem, ki oddajajo mleko z organiziranim odkupom, so že izdali dovoljenja. Vsi, ki mleko oddajajo zasebnikom mimo organizacij odkupa, imajo višjo pristojbino. To proizvodnjo, bi morali proizvajalci prijaviti sami, vendar tega ne delajo. Vsem, ki se ukvarjajo z nazakonito prodajo, bo veterinarska inšpekcija prodajo prepovedala. Delegacijo obrtnikov je zanimalo, kako je z odkrivanjem šušmarjev. Inšpekcija je odgovorila, da je odkrivanje šušmarjev težko, ker je postopek za dokazovanje dokaj zapleten. Vsako prijavo je treba dokumentirati, zato je zaželena vsestranska pomoč in sodelovanje širše družbene skupnosti. Vsa ostala poročila upravnih služb so delegati sprejeli brez pripomb. Delegati združenega dela so v zaključkih priporočili, da bo delo služb treba prilagoditi potrebam in zahtevam delegatskega odločanja in več pozornosti posvetiti delegatskim vprašanjem in pobudam. KJE BO VRTEC? Zbori skupščine so sprejeli tudi predlog odloka o zazidalnem načrtu Cankarjevo naselje v Radovljici. Delegati iz Verige so vprašali, kako bo z lokacijo vrtca. Pojasnili so jim: najprej so določili lokacijo na območju Sv. Ane, ki je bila utemeljena z mirom in odmaknjenostjo od prometa. Ob načrtovanju pa so ugotovili, da je najbolj ugodna prometna rešitev za Cankarjevo naselje podaljšanje Cankarjeve ceste in spojitev obeh v bližini Sv. Ane. S tem pa je lokacija vrtca izgubila prometno mirnost in postala od ostalega naselja precej odmaknjena. Tako bo sedaj lokacija vrtca drugje, na boljšem kraju, k novi lokaciji pa so dale pozitivna mnenja skupnost za otroško varstvo in krajevna skupnost Radovljica. Na zboru združenega dela so razpravljali še o postopkih za pridobitev lokacije. Ti so v zadnjem času predolgi, v času razprav pa prihaja do tega, da prihajajo do izraza interesi posameznikov in interesi nekaterih organov. Vsak zazidalni načrt naj bi bil odraz širšega družbenega interesa. Splošni družbeni interes naj bi se odrazil v frontni organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva. Nedopustno je. da se postopki zavlačujejo zaradi interesa posameznikov, pri čemer pozabljajo na družbeni interes, ki sloni na ekonomski podlagi. Gradivo pripravili: strokovne službe skupščine občine Radovljica in Darinka Sedej KADRI ODHAJAJO Delegati so sprejeli predlog odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana občine, predlog odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine, predlog odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča, predlog odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter njihove družinske člane, predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o pogojih in kriterijih za podeljevanje varstvenega dodatka kmetov-borcev NOV ter predlog družbenega dogovora n uresničevanju kadrovske politke v Sloveniji. Delegat iz Verige se je zanimal, zakaj kadrovska politika dovoljuje, da odhajajo kadri iz gospodarstva in se kadrujejo na vodilna delovna mesta v družbenopolitičnih skupnostih? Predvsem strokovni kader odhaja, tisti, ki je v delovnih organizacijah najbolj upoštevan. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o pogojih in kriterijih za podeljevanje varstvenega dodatka kmetov-borcev NOV so spremenili zaradi novega predpisa o ugotovljenem katastrskem dohodku. Pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka kmetov-borcev NOV se upošteva 40 odstotkov katastrskega dohodka iz preteklega leta, kar je v povprečju usklajeno z dvakratnim katastrskim dohodkom po sedanjih predpisih. DENAR ZA ODPRAVO POSLEDIC NEURJA Posebna komisija za popis nastale škode ob januarski poplavi je ugotovila, da je bilo škode za 12 milijonov 700.000 dinarjev. Za sanacijo škode na vodovodnih objektih, vodovodih, kanalizaciji, cestah in na cestnih objektih so delegati odobrili premostitveno posojilo v znesku milijon 500.000 dinarjev iz sredstev solidarnosti za odpravo posledic nesreče. Ob koncu letošnjega leta naj bi se ta del sredstev v višini 500.000 dinarjev vrnil iz obvezne rezerve proračuna občine Radovljica, preostali del v višini milijon dinarjev pa naj bi se v ta sklad vrnil iz sredstev proračuna za leto 1980. Delegat kmetov-koope-rantov GG Bled se je zanimal, kako so poskrbeli za odpravo posledic poplav ali za škodo na kmetijskih zemljiščih, ki jo imajo kmetje v občini Radovljica. O tej škodi bo razpravljala kmetijska zemljiška skupnost v občini. Po sporazumu za financiranje potreb krajevnih skupnosti se je lani zbralo 2 milijona 565.000 dinarjev za financiranje krajevnih skupnosti. Svojih obveznosti do krajevnih skupnosti ni izpolnilo v občini 80 delovnih organizacij, predvsem s področja turizma in gostinstva. Delegati zbora krajevnih skupnosti so pripomnili, da naj izvršni svet skupščine ostro opozori vse temeljne organizacije združenega dela, ki niso podpisale sporazuma in naj o tem razpravljajo družbenopolitične organizacije. Posebno krajevna skupnost Bled opozarja na malomarnost delovnih organizacij do krajevne skupnosti. ZNIŽANA STOPNJA ZDRAVSTVU Kmetje-kooperanti Gozdnega gospodarstva Bled so imeli pripombo k predlogu odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije zemljišč in graditve na območju t predvidenim za gradnjo obvoznice Lesce—Bled —Bohinjska Bela. Menili so, da je s kmetijskega stališča predlagana varianta nesprejemljiva, ker prizadene najboljše blejske njivske površine. Takšno je tudi stališče kmetijske zemljiške skupnosti. Poročevalec je pojasnil, da s sprejetjem odloka še ni dokončno odločeno, kje bo bodoča trasa obvoznice potekala. V tem primeru gre le za prepoved parcelacije, za preventivni ukrep za poseg v urbanistični prostor. O možnih variantah bodo organizirali predhodno javno razpravo. Prispevno stopnjo občinski zdravstveni skupnosti iz dohodka so znižali od 1,53 odstotka na 1,22 odstotka in velja od 1. aprila do konca letošnjega leta, stopnja iz bruto osebnega dohodka pa ostane nespremenjena. Prispevna stopnja za otroško varstvo — republiško in občinsko — se zniža od 3,71 odstotkov na 3.67 odstotkov iz bruto osebnih dohodkov in velja od 1. aprila do konca leta. Ta odlok velja za tiste zavezance, ki samoupravnega sporazuma niso sprejeli. r Imenovanja V komisijo za odpisovanje prispevkov za starostno zavarovanje kmetov naj bi imenovali Andrejo Ropret, Jožico Lukan in Franca Grma, v komisijo za reševanje pritožb zoper odločbe davčnega organa o odmerjenem prispevku za starostno zavarovanje kmetov pa Zvonka Svanika, Milana To-mažina, Janeza Dolžana. Vinka Berceta. Spelo Zupan in Sašo Koludrovič. Razrešili naj bi tudi predsednika izvršnega sveta skupščine občine Franca Podjeda, do izvolitve novega pa naj bi delovne j naloge neprofesionalno opravljal dosedanji predsednik v sodelova- 1 nju z namestnikom. France Pod- 1 jed je bil izvoljen za predsednika medobčinske gospodarske zborn ce v Klanju. 1 G L A S22. STRAN PETEK, 4.MAJA19B Komentiramo Premajhen bazen KRANJ — V Nancvju v Franciji so najmlajši jugoslovanski plavalci sklenili letošnjo bogato zimsko plavalno sezono. Tu so naši pionirji plavali odlično, saj so vsi dosegli najboljšo letošnje zimske osebne rekorde. Ob uspehu slovenskih plavalcev in plavalk ne moremo mimo ugotovitve, da so tosezono osvojili skoraj vse, kar se v jugoslovanskem plavanju doseči da. Slovenski tekmovalci so že vodilni med jugoslovanskimi. To pa se posebno velja za najboljši plavalni kolektiv v državi, plavalni klub Triglav. Napredek pri Triglavu so pokazali vsi plavalci in plavalke v vseh starostnih skupinah, od najmlajših do članov. Kranjčani so to zimsko sezono osvojili jugoslovanski plavalni pokal, na državnem prvenstvu članov in članic pa so bili drugi v skupnem mostvenem seštevku. Starejši pionirji in pionirke so na državnem prvenstvu dosegli največ. V mostvenem sestavku so bili prvi pri pionirkah in pionirjih ter v skupnem mostvenem seštevku. Tudi med pionirji A in B so mladi trigla-vani na našem najvišjem plavalnem tekmovanju dosegli zavidljive uspehe, da o slovenskih prvenstvih niti ne govorimo. Da so Kranjčani vse to dosegli, je plod njihovega skrbnega dela vso sezono. Triglavani namreč redno in vestno trenirajo in se pripravljajo v vseh letnih časih. Lahko bi bilo še bolje, če bi v kranjskem zimskem »koritu« imeli boljše pogoje, še bolje pa bi bilo, če bi bil v Kranju večji bazen. Zato je v' zimskem bazenu pri treningu vedno natrpan program. Če se hoče plavanje v Kranju še bolj razviti in doseči še boljše rezultate, bi bilo potrebno hitro ukrepati pri izgradnji novega petdesetmetrskega zimskega bazena. S to pridobitvijo bi v svoje vrste lahko vključevali še več plavalcev in plavalk. Mlade nadarjene tekmovalce pa morajo zaradi okrnjenega prostora sedaj celo odklanjati. Napredek je torej v vseh pogledih. Pri članih je še vedno naš najboljši plavalce Borut Petrič. Borut je v tej zimski sezoni pokazal napredek v vseh disciplinah, ki jih je plaval. Za Borutom pa prihaja vrsta mladih, ki bodo s svojimi rekordi in dobrimi uvrstitvami na mednarodnih mitingih ter evropskih in svetovnih prvenstvih dosegali lepe uspehe. To predvsem velja za Vesno Praprotnik pri pionirkah. Vesna je v takem plavalnem vzponu, da se od nje lahko veliko pričakuje. Pri pionirjih je veliko obetajočih plavalcev. Celar, Jocič, Veličkovič, Rus, Kadoič so tekmovalci, ki naj bi slavo Triglava in njegovo plavalno tradicijo ponesli v svet. V Jugoslaviji pa naj bi odigrali vodilno vlogo. Pri pionirkah pa se poleg Vesne veliko pričakuje tudi od Kosirnikove, Dvoršakove, Poljkove in Jugovičeve ter ostalih. I). Humor Delovni program Izvrsni odbor TKS Radovljica je na 10. seji obravnaval obširen dnevni red. Osrednja točka dnevnega reda je bilo obravnavanje predloga financiranja programov izvajalcev telesnokulturne dejavnosti v občini v letu 1979. Kar 54 telesno-kulturnih organizacij, občinskih zvez, raznih organizacijskih komitejev in drugih izvajalcev naj bi prejelo sredstva TKS. IO je ponovno ugotovil, da se vedno znova postavljajo novi zahtevki za financiranje novih športnih panog. To pa onemogoča normalno rast sredstev za obstoječe dejavnosti. Sitirinajstim organizacijam, ki do navedenega roka programe niso poslale, so bila zagotovljena sredstva v lanskem obsegu s pogojem, da pošljejo svoje programe. Najdlje se je IO zadržal pri obravnavanju programa Hokejskega kluba Bled, ki si je s svojim moštvom zagotovil nastopanje v zvezni hokejski ligi. IO programa ni sprejel, ker bi za hokej moral nameniti kar tretjino sredstev, ki so sicer po sprejetem programu TKS za leto 1979 namenjena za področje vrhunskega in perspektivnega športa v občini. Financirati hokej v takem obsegu bi pomenilo tudi temeljito spremeniti dogovorjeni program TKS za zadnji dve leti tega srednjeročnega obdobja. Nesporno gre za izredno drago športno panogo, zato je bilo mnogo pomislekov o smiselnosti obstoja treh ekip v najvišjem rangu tekmovanja na tako majhnem območju. Se posebej zato, ker gre za tolikokrat kritizirano širjenje tekmovalnega sistema na zvezni ravni. IO je razpravljal tudi o problematiki rednega poročanja o izvrševanju programov telesnokulturnih organizacij. Pomembna točka dnevnega reda je bilo tudi obravna- Rekreacijski tek v spomin zmage mrtvega bataljona Zadovoljiva udeležba POKLJUKA - Se zadnjič v tej smučarski tekaški sezoni so nastopili smučarski tekači-rekreativci. Na Pokljuki sta bila organizatorja tega teka na petindvajset kilometrov TVD Partizan Gorje in SK Triglav v spomin zmage mrtvega bataljona. V treh moških in dveh ženskih kategorijah je nastopilo sto rekreativcev. Udeležba za konec sezone je bila zadovoljiva. Vrstni red - moški do 35 let - 1. Se-dušek, 2. Gorjanc, 3. Kozinc, 4. Šraj, 5. Uršej; moški od 35 do 45 let - 1. Kobilica, 2. Naglic, 3. Osovnikar, 4. B. Dežman, 5. Kavčič; moški nad 45 let — 1. Repinc, 2. G. Kordež, 3. Črnivec, 5. J. Bešter, 5. Anderle; ženske do 30 let - 1. Pogačnik, 2. Ra-dakovič, 3. Nabernik, 4. Stolcar; ženske nad 30 let - 1. Grom, 2. Kosmač, 3. Skumavc, 4. Geč. -dh vanje predloga dobitnikov Bloudkovih značk in priznanj, ki se v občinah letos prvič podeljujejo. IO se je strinjal s predlogom komisije za priznanja. Po tem predlogu naj bi letos podelili v občini tri zlate, pet srebrnih in devet bronastih značk prizadevnim telesnokulturnim delavcem in športnikom. Ker gre za prvo podelitev, je bilo predlogovo mnogo več, vendar je število značk omejeno. Izvršni odbor je razpravljal tudi o včla-njenju v samoupravno interesno skupnost za ekonomske odnose s tujino, o dogovoru o sodelovanju pri organiziranju, sofinanciranju in vodenju SŠD ki naj bi ga podpisale vse šole v občini, TKS in izobraževalna skupnost. Namen dogovora je dokončna ureditev obveznosti prizadetih za delovanje ŠŠD- Članom IO je bil predložen tudi osnutek samoupravnega sporazuma o skupnih obveznostih pri organiziranju in sofinanciranju kulturnih, športnih in drugih prireditev širšega družbenega pomena na Gorenjskem. Po mnenju IO naj bi v to obliko sofinanciranja vključili le najpomembnejše športne prireditve v občinah. M. Kaganel Smučarsko tekmovanje gozdarjev in lesarjev VISEVNIK - Na Viševniku je bilo smučarsko tekmovanje gorenjskih lesarjev in gozdarjev za pokal GLG. Tekmovanja v veleslalomu in tokih se je udeležilo nad 160 tekmovalk in tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v več starostnih skupin. Rezultati — Veleslalom ženske do 30 let: 1. Janja Stanonik (Gradiš), 2. Majda Gart-ner (Alples), 3. Ljudmila Oražem (DSSS GLG); ženske nad 30 let: 1. Jasna Kaiser (LIP Bled), 2. Anica Veber (LIP Bled), 3. Majda Loncnar (GG Bled); moški do 25 let: 1. Milan Rozman (GG Kranj). 2. Miha Hab-jan (Alples), 3. Janko Anžič (GG Kranj); moški od 26 do 35 let: 1. Zvone šolar (GG Bled). 2. Milenko Prezelj (Alples), 3. Franc Gaberc (GG Kranj); moški od 36 do 45 let: 1. Andrej Klinar (GG Bled), 2. Janče Smid (Alples), 3. Ivan Miklavc (Jelovica); moški nad 45 let: 1. Kriste I Ogris (GG Bled), 2. Pavel Zupan (LIP Bled), 3. Slave Stanonik (Gradiš); smučarski teki — ženske: 1. Stanka Šolar (Alples), 2. Anica Bueki (Alples), 3. Albina Ristič (LIP Bled); moški do 35 let: 1. Tone Nastran, 2. Franc Fajfar (Alples), 3. Ivan Kržan (Jelovica); moški nad 35 let: 1. Pavel Kobilica (GG Bled), 2. Viktor Repinc (LIP Bled), 3. Pavle Stanonik (Gradiš)-ekipno veleslalom: 1. GG Bled, 2. Alples Železniki, 3. LIP Bled. 4. Jelovica Skofja Loka, 5. GG Kranj, 6. LIO Gradiš Skofja Loka, 7. Celuloza Medvode, 8. ZLIT Tržič, 9. DSSS SOZD GLG; ekipno teki: 1. Alples Železniki, 2. LIP Bled, 3. GG Bled, I. Jelovica Skofja Loka, 5. Gradiš Skofja Loka; ekipno obe kategoriji: 1. Alples Železniki. 2. GG Bled, 3. LIP Bled, 4. Jelovica Skofja Loka, 5. GG Kranj, 6. Gradiš .Skofja Loka, 7. Celuloza Medvode. 8. ZLIT Tržič, 9. DSSS SOZD GLG. jk ^^^^^^^^^^ KRANJ - PODELILI PRIZNANJE NAMIZNOTENIŠKE ZVEZE SLOVENIJE - Lani je slovenski namuni tenis praznoval zlati jubilej. Ob pel desetletnici organiziranega namiznega tenisa v Sloveniji so podeli/i tudi zlata, srebrna in bronasta odličja vsem igralcem in nanmnoteniškim delat cem iz Slovenije. Tako je bilo tudi v Kranju. Med devetinpetdesetimi nagra icnei je bil tudi Boris Česen, (h) - Foto: F. Perdan BLED - REKORDNA UDELEŽBA IN USPEH ZADRCANOV - Jubilejna petindvajseta prvomajska regata je bila rekordna glede udeležbe nastopajočih. V dveh dnevih je nastopilo 630 veslačev in veslačic iz sedemindvajsetih klubov. Čeprav je bilo hladno vreme, pihal pa je tudi neugoden veter, so bili lepi boji. Zmagovali so favoriti in tiste posadke, ki računajo, da bodo nastopile na svetovnem prvenstvu na Bledu in mediteranskih igrah. Prijetno so presenetili Zadrčani, medtem ko je razočaral reprezentačni četverec šibeniške Krke, ki je odstopil. Od slovenskih veslačev so nastopile le posadke iz štirih klubov. Vendar so vsi pokazali lep napredek. To dokazujejo njihove uvrstitve. Slovensko veslanje je tako v ponovnem vzponu. Brata Golob iz Maribora sta bila v dvojnem dvojcu takoj za zmagovitima Celento in Mrduljašem iz Splita. Blejski četverec s krmarjem pa je bil peti. (dh) -Foto: F. Perdan Po poteh partizanske Ljubljane Prijave v zadnjem trenutku med njimi pa bo tudi dvanajst jugoslovanskih mest. Najbolj množični bodo pohodi. Na sporedu bo »Partizanski marš« in manifesta-tivni pohod »Po poteh tovarištva in spominov«. Partizanski marš bo za moške 25 in za ženske 8 km. V partizanski marš se bodo vključili tudi moški in ženske rekreativne akcije RTV Ljubljana »Kaveljc in Korenina«. Nad 335 moških in 36 žensk ima za seboj v tej akciji že trnovski oziroma pokljuški tekaški maraton. Na dan preizkušnje se bodo vsi za marš lahko prijavili V veliki dvorani Tivoli od 8. do 13. ure. Za prijave še ni prepozno. A vendar bi tisti, ki se bodo udeležili partizanskega marša in pa manifestati vnega pohoda, lahko že poslali svoje prijave. Na trgu osvoboditve bo 12. maja ob 11. uri tudi osrednja proslava ob zaključku letošnjih prireditev »Po poteh partizanske Ljubljane«. Slavnostni govornik bo Franc Tavčar-Rok. -dh LJUBLJANA - Prireditve »Po poteh partizanske Ljubljane«, ki so letos posvečene našim jubilejem, so se že pričele. Ze dan pred praznikom Osvobodilne fronte so svoj pohod imeli učenci in učenke ljubljanskih osnovnih šol. Na traso od spomenika do spomenika ob žici okupirane Ljubljane jih je odšlo 30.000. Tekmovalni del letošnjih prireditev bo na dan zmage, 9. maja. Štafeta zmage in Štafeta bratstva in enotnosti bosta ob 18.50, tek prijateljstva pa oh 20. uri. Za tek se je že prijavilo dvajset evropskih držav. XIII. mendarodna kolesarska dirka Alpe-Adria Letos prvič kolesarji SZ LJUBLJANA - Za letošnjo kolesarsko dirko Alpe-Adria jo vse nared. Na tej mednarodni prireditvi, ki bo potekala po Sloveniji in Benečiji ter Julijski Krajini, bo nastopilo nad sedemdeset kolesarjev iz ČSSR. Italije. SZ in Jugoslavije. Start prve etape, dolge 123 km, ho 7. maja ob 11. uri v Portorožu. Nato bo kolesarska karavana krenila na 114 km dolgo pot do Variana. Naslednji dan bosta dve etapi. Prva bo od Variana do Humina in nato še od Humina do Bovca. Na dan zmage, 9. ma- Ropret na zmagovalnem odru SPLIT - V Splitu se je /. zadnjo in obenem najtežjo etapo okrog Marjana sklenila letošnja 19. kolesarska dirka po Jadranski magistrali. Udeležilo se jo je 14 najboljših jugoslovanskih ekip s skupaj 69 tekmovalci. Savčani so nastopili s komplet no člansko reprezentanco. V prvi etapi od Karlobaga prek Zemunika do Zadra, dolgi 142 kilometrov, je bil s časom 3:35,42 najboljši kolesar ljubljanskega Roga Bolha, v istem času pa je pripeljal skozi cilj tudi Kranjčan 1'dovič. ki je bil v tej etapi odličen tretji, medtem ko so ostali prišli z glavnino. Druga etapa dirke po Jadranski magistrali je bila speljana od Zadra do Trogira, dolga 134 kilometrov. Tokrat je imel največ uspeha Zagrebčan Fumič s časom 3:01.28. odličen drugi jo bil Marko Cuder-man — letos prvič med člani — I časom 3:01.35, tretji pa je bil Bojan Ropret z nekaj sekundami zaostanka. Oh tem volja omeniti, da ji- I udri nun /uradi napako miličnika zgrešil cilj, sicer hi bila lahko druga etapa njegova. Nekaj podobnega so jo tekmovalcem zgodilo tudi na lanski magistrali, kar vsekakor ni v ponos organizatorjem. Tretja otapa ji' bila najzanimivejša, najtežja in tudi najbolj presenetljiva. Tekmovalci so vozili 10 krogov okrog splitskega Marjana oziroma 104 kilometre poti, na kateri bodo vozili tudi kolesarji na letošnjih mediteranskih igrah. Kako zahtevna jo bila ta preizkušnja, prepričljivo kaze podatek, da je od vseh kolesarjev pripeljalo v cilj lo 39 najboljših. Tu sojo posebno izkazal Kranjčan Hojan Ropret, ki jo zmagal kar /. dvema minutama prednosti pred Zagrebčanom Čoligom. Četrti jo bil Frelih. Velika prednost v zadnji etapi je bila dovolj, da jo Ropret postal tudi končni /ma ■Ovaleč 19. dirko po .Jadranski magistrali Vrstni red: 1. Ropret (Sava) B;M,S1, I. (o lig (M. C. Zagreb) 9:10,28, I, Morovičnnin (Metalac) 9:43,07. 6. Udovič 9.11.09. 7. Frelih 9:44,11, 10. Cuderman (vsi Sava) 10:49,30. Pohvalno jo, da so vsi Savčani dirko končali, medtem ko so na primer Rogovi kolesarji v zadnji etapi večinoma odstopili, čeprav so bili favoriti /a najbolj šo končno uvrstitve Sumi jo zmagala tudi \ ekipni konkurenci, druga jo bila /agreb ška Mctaliacommcrcc, tretja pa ljubljanska Astra. II lel.iv.aii ja, se bodo kolesarji podali iz Bovca do Ljubljane. Tu se bodo kolesarji vključili tudi v prireditve »Po poteh partizanske Ljubljane«. Vsi kolesarji bodo nastopili na »Kriteriju prijateljstva«. 10. maja bo etapa od Ljubljane do Velenja, dan pozneje pa bo zaključek dirke z etapo Velenje-Beltinci. Med posamezniki je med favoriti za končnega zmagovalca tudi Kranjčan Bojan Ropret. Ropret ho skušal ponovno osvojiti prvo mesto. Vendar mu ne bo lahko, saj bodo tudi ostali startali na prvo mesto. Med temi kolesarji bodo tokrat prvič nastopili tudi tekmovalci iz Tbilisija (SZ). Prav kolesarji iz SZ pa so med najboljšimi amaterji na svetu. Moštvenega zmagovalca lahko iščemo med kolesarji Tbilisija. ČSSR, Roga in kranjske Save. -dh Jutri okrog Blejskega jezera HI KI) - Kolesarski klub Hlod pripravlja jutri, v soboto, tradicionalno krožno kolesarsko dirko okrog Blejskega jezera v počastitev 9. maja, dneva zmago, in 10. obletnice konstituiranja centralnega komiteja KIM. Dirka jo organizirana, razen za člane A in M. /a vse skupino tekmovalcev: pionirje A in 1». mlajšo in starejšo mladince, (lane C ter veterane A, B, C, D i»£.Prvl l.o.lo ob 8. uri startali pionirji B, k. bodo morali prevoziti krog, dolg « kilometrov. Prav takšna pot čaka tudi pionirje A. mlajši mladinci bodo vozili 7 krogOV, člani ( ii. veterani A in B prav tako 6. veterani C, D in K 3 kroge ter mladinci II krogov. Start in cilj bosta prod Avto-sorvisom na Bledu, krog pa bo speljan do Korltnega, Bodešč, Ribnoga in nazaj na Hlod. , . . Pravico nastopa imajo tekmoval«. /. veljavnimi lieoncami in zdravniškim, potrdili, prijavio pa so lahko najkasneje do 7.30 na startu. |( . Trije Savčani Seja IO TKS Kranj Potrjen trimesečni obračun KRANJ-Taka kot vae seje izvršnega odbora TKS Kraaj je bila tudi zadnja deloma. Člani izvršnega odbora Mi potrdili tromesečni finaačmi obračun in pregledali sklepe zadnjega posveta o uresatfic-vanju portoroških sklepa«. Ugotovili so, da bo potresa« zagotoviti širšo akcijo uresaš-čevanja nalog pri smučanja a plavanju. Urediti bo potresa« vključevanje oddelkov s tenzivno športno vadbo v prs-gram usmerjenega izobnJe-vanja ter vključevanje invalidov v športno rekreacijo. Premalo je še vedno telesne kulture v krajevnih skupnostih, tekmovanja rekreativnih moštev pa morajo postati cenejša in jih praviloma ne organizirati izven območij občin. Ponovno bo treba preveriti vprašanja selekcij. Zavzeti pa se b« potrebno za poenotenje tekmovalnih sistemov v SFRJ. Veliko govora je bilo tudi o novi športni dvorani, ki js grade na Planini. O tem se bodo pogovorili na predsedstvu ZTKO in TKS. Za vse vrtce v občini in tudi tis* otroke, ki nimajo organiziranega varstva, bodo v orgaat-zaciji ZTKO maja organizirat pohod na Jošta. Vaterpolo Kamnik in Triglav KRANJ — Zimski bazen je grmtf w boljša vaterpolska moštva Slovenije to* se borila za republiške naslove v k« renči kadetov in članov. Naslov med I_ ti so osvojili Kamničani, pri članih p« * slovenski naslov po pričakovanju vaterpolisti kranjskega Triglava. Na kadetskem prvenstvu so prev vo prvo mesto osvojili Kamničani! najboljši, saj so v borbi za prvo _ odpravili prvega favorita prvenstva per. Mladi vaterpolisti Triglava so t-To je lep uspeh mladega moštva, saj njem kar polovica pionirjev. Izidi - Koper : Kamnik 10-3 Kante t Delfin 10:8. Triglav : Delfin 10:7. Kama* Koper 9:6, Kamnik : Triglav 11-7 KomT Delfin 10:4. Vrstni red - 1. Kamnik 6, » Koaer-3. Triglav 2, Delfin 0. Na članskem prvenstvu je nastopale ** moštev. Po pričakovanju je slavil J11 ar* Triglav, ki je obenem pokazal tudi mjaat šo igro. Drugi so Kamničani. To aj pr«*r nečenje, saj so igralci Kamnika v»o »s«* sezono vestno trenirali in se pripravljal* novo vaterpolsko sezono. Izidi - Triglav : Koper 16:3. Kast** Delfin 12:6, Kamnik : Koper 10-8. Trni* Delfin 15:3, Koper : Delfin 5:8 Tri«*' Kamnik 19:8. Vrstni red — Triglav 6. 2 3. Delfin 2,4. Koper 0. Prvi poraz Triglava I. KRANJ - V nadaljevanju občinske ar« vaterpolske lige je prišlo do prvega pr**-nečenja. Moštvo Triglava II je namreč s» dobri igri porazilo moštvo Triglava 1. Ta* so jim zadali prvi poraz v tem iamati»* tekmovanju. Kamničani igrajo i« kaia kolo bolje. V dveh srečanjih so i r tržili izkupiček, prve točke pa je osvojila a* Iskra. Premagala je moštvo Vodove«-stolp II. Izidi — Iskra : Kamnik 10:16, Voaf«««a*> stolpi : Vodovodni stolp II 14:10, Istra Vodovodni stolp II 13:6. Triglav I glav II 11:15, Kamnik : Meduze 19:1« Lestvica: Triglav I Triglav II Kamnik Vodovodni stolp I Iskra Kokra Meduze 6 5 0 1 97:41 * 6 5 0 1 »9; 44 1* 6 5 0 1 88:4» * 5 3 0 2 84:5* ' 5 1 0 4 42 »i 4 1 0 3 33** 5 1 0 3 41:77 • KKKA - Na Roki je Ml« P^«^ aprilsko nedeljo I radi. -onal na kolesarska dirka ,.. mladine«. Najbolje so so na "I . odrezal, mladi tekmovale. sa, so /asedl, prva ... mest» Wbo|U'{ bil Marn, /a njim Bogataj m tretji lunič. \ o(i<>\odni stolp II 5 0 0 5 20:95 ' ,-—-1 ŠŠD Tabor Žiri praznuje 2IRI - Člani šolskega» pa so bili najhitrejši Mara Rekar, ;**> Kobilica, Tone Fornezzi, Janko Faj-Matevž Kordež. M. Potočnik L0KO8TRELCI NA PROSTEM - Loko-so se v Zagrebu letos prvič pomerili 'TA Star. Zmagal je Mariborčan Na-član kranjskega Exoterma Aco S"* pa je bil deveti. Moštvo Exoterma je ***tgtrto, kar sicer ni preveč dobro, ven-^j* to zadovoljiva uvrstitev ob prehodu "* dvoran na tekmovanja na prostem. t"**1.* reprezentanca, v kateri so tudi S** kranjskega Ezoterma Oblak, Fock, in Rozman, je 28. in 29. aprila na-2*fj|* v Bad Goizernu v Avstriji na prvem £|"*"jeni Hunter in Field turnirju. To je ^* Preizkušnja in priprava na svetovno "•^^»(vo v Novi Zelandiji. Sodelovala so >* moštva Anglije, Švedske, ZRN in Ita- M. Fotk Za smučarje še ni počitka ^^TERANI ZMAGOVALI - Radovlji-*o pripravili na Zatrniku občinsko ■**«astro v slalomu in veleslalomu. Snež-*e r*x»ere so bile ugodne, največ uspeha f* so imeli smučarji Radovljice, Bleda in jaharu. V slalomu je pri članih slavil Nliauji reprezentant Peter Lakota, v ve-*^*aaiu pa Dušan Gorišek. Sicer pa so T«tealalomu zmagali Petračeva med jjfftau mladinkami, Ahačičeva med sta-3*au mladinkami, Torkarjeva med čla-j<*ai, Berčičeva med veterankami, Jemc ^af nlajijmi mladinci, Hafner med starej-^■■isdinci, Gorišek med člani in Čebul j ^*» *cterani. V slalomu pa je med mlajši Pionirkami zmagala Globevnikova, y atsrejšimi pionirkami Legatova, med 2"*ati mladinkami Urhova, med starej-^■ladiakami Ferjanova, med članicami isrkr' --* — i«iiimi nionirji Noč, rkarjeva, med mlajšimi pionirji y#imi pionirji Berčič, mlajšim, mla-»arko Noč, starejšimi mlad.nc Mat-^»•ftier in člani Peter Lakota. J. 1'n-tnar fcOOBANI ZA PRVAKA KRANJA - Na J* Smučarski klub Triglav orga-^r^JJUTinjeko občinsko prvenstvo v ve-■vM_*Bu za cicibanke in cicibane. Med >?**"*ami je vrstni red naslednji: 1. Barij™ Markan, 2. Romana Vitas, 3. Nataša ^■J**« 4- Nina Šilar, 5. Tanja Pihler itd. je bilo 14 cicibank. Med cicibani 4^V* bili najboljši: 1. Jani Grašič, 2. Ksrničar, 3. Andrej Miklavc, 4. Ja-•Lj**'' *• Toma* Knific itd. Uvrščenih "*43 cicibanov. -jk ^JJ TTEKJli NA ZELENICI - Na Zele-kilo tekmovanje zaposlenih v Skup-a. *dravatveneara varstva Gorenjske. ^JJJ**aej*i ao bili tekmovalci Zdrav-x***>* doma Kranj, Zdravstvenega ^ .•e"enice in Zavoda za socialno medi-wft * higieno Kranj. V posameznih sta-jTJj"* aknpinah so zmagovali Mrak (Je-'J~^*b Mencinger (Jesenice) in Pogačnik •v**1«*) med ženskami in Martinčič Stražišar (Obratna ambulanta Že-^T** Jesenice) in Belhar (Zavod za so-^L* **dicino in higieno) med moškimi, a ar*0 »druženje 5. avgust iz Trtica pa ^2**iziraIo tekmovanje invalidov v ve-^"J***, ki je veljalo tudi za uvrstitev na £J~*nško prvenstvo, ki bo na Zelenici a/i nJJ™"- Med ženskami je slavila Ela Sto-Ljubljane, med moškimi pa " n Jocif (Borec Kranj), 7**)in Stopar (Ljubljana). Ahačič .). Kikel Veleslalom železarjev ZENICE - Na Voglu »o^tekmoval v ;«W.lo»u jeseniški ^'f^^i^ij so *»Md iz 17 temeljn.h^rgan^a^J ^ "*di naj N»tatke delovne jeseni —Jz 17 temcij..... mmmt m?ivec uspeha smučarji jeklarnv in Bt"^*e delovne skupnosti SEO TKR ^.^■dnje. Smučarji in smučarke s<> bili ^"*y*ni v štiri starostne kategorije. » (2«*ti - moški nad 45 let: 1. Kijžar, 3. Hutar; moški od .15 do 45 let: fcV**ar> 2. Cesar, 3. Svetina, moški od 'et: 1. Albreht, 2. Babic, 3. Ravni-j*J •o*ki do 25 let: 1. Smid. 2. Smolej, v^'tan; ekipno: 1. Jeklarna. 2. DS SEO "ovogradnje, 3. Vzdrževanje; ženske 'et: I. Koblar, 2. Babic, 3. Jelovčan; Zf** od 35 do 45 let: 1. Petrič, 2. Hakov j** *«iake od 25 do 35 let: 1. Manfreda, 'Vn'na, 3. Krauthaker; ženske do 25 let: >jJ|**.2.Zupan, 3. Noč; ekipno. 1. DS SEO Jj* ^ovogradnje. Skupno je bil uvrščen '^»movalka in tekmovalec. -bil LOVCI DOBRI'STRELCI - Gorenjski sejem iz Kranja je pripravil tekmovanje lovcev v streljanju. Ekipno so bile v lovski kombinaciji najboljše lovske družine Jošt, Pugled in Udenboršt, med posamezniki pa Ludvik Stare, Ivo Zavrl in Marko Fabjan. V streljanju v tarčo srnjaka je bil med posamezniki najboljši Ivo Zavrl pred Rudijem Pericem in Francijem Barbučem, ekipno pa Udenboršt pred Joštom in Pugledom. V tekmovanju lovcev v streljanju na glinaste golobe pa so bili med posamezniki naj-točnejši Ivo Tkalec, Ludvik Stare in Janez Markeij, ekipno pa Pugled, Jošt in Udenboršt. Tekmovanje bo odslej tradicionalno in z mednarodno udeležbo. .jk Pušnik zmagovalec rallyja »Zvezda 79« Samo 50 tekmovalcev je nastopilo na tretjem rallyju za državno prvenstvo »Zvezda 79«, ki ga je dobro ograniziralo AMD Zvezda iz Ljubljane. Po pričakovanju je zmagal član AMD Skofja Loka Aleš Pušnik z vozilom renault5 alpina (grupa 1) pred svojim največjim tekmecem Kuzmi-čem (SI. avto) na vozilu BMW2002 (grupa 1) in Cernivcem (Olimpija) na zastavi 101 (grupa 1). Pušnika je nekaj časa ogrožal Drago Zonta (SI. avto), vendar je le-ta na četrti gorsko hitrostni preizkušnji zletel s proge. Povejmo še, da se razred do 2000 ccm (grupa 1) zaradi premajhnega števila tekmovalcev ni štel za državno prvenstvo. AHAClC PETI V Savskem Marofii je bila prva dirka za državno prvenstvo v motokrosu v kategoriji do 250 ccm v prvi in drugi ligi. Pred okoli 8000 gledalci je v prvi ligi zmagal Avbelj, na zelo dobro peto mesto pa se je uvrstil Tržičan Ahačič. V drugi ligi je zrna-I Samec, medtem ko je bil Kranjčan Rendulič četrti. »p gal J <--N Slepi z zvenečo žogo SKOFJA LOKA - V Skofji Loki je bil V. tradicionalni turnir slepih v igri z zvenečo zogo v počastitev dneva Osvobodilne fronte. Pokrovitelj tekmovanja je bilo podjetje ABC Skofja Loka, sodelovale pa so vse najboljše slovenske ekipe in gostje iz Sarajeva in Novega Sada. Tekmovalcev iz Celovca zaradi avstrijskega državnega prvenstva ni bilo. Zmagovalec je bil znan šele po zadnji ijfri. Že četrtič zapored je zmagalo moštvo Medobčinske organizacije slepih in slabovidnih Tomo Zupan iz Kranja v postavi Kisovec, Muri in Kopač. Slednji je hil h 33 zadetki tudi najboljši strelec. Organizacija turnirja je bila dobra, zadovoljivo pa je sodil Milan Marn. Zmagal je Kranj I pred Mursko Soboto, Sarajevom, Novim Sadom, Ljubljano, Postojno, Kranjem II in Centrom slepih iz Škofje Loke. S 33 goli je bil Kopač najboljši strelec, sledita pa mu Jokič iz Sarajeva in .iančič z Novega Sada s po 22 goli. __1^ Marn in Mali UllBLiANA - Na tradicionalni prvomajski dirki okrog Dola, na kateri je nastopilo 70 kolesarjev i/, devetih klubov, je med mlajšimi mladinci zmagal Marn s časom 32.27, 2. je bil Tunič 32,53 in 3. Bogataj (vsi Sava) 33,40. Med starejšimi mladinci pa je bil najboljši spet Kranjčan Mali s časom 32,57. V članski konkurenci ji- zmagal Krhlikar (Astra) 31.55, 2. je bil Kraker 38,15 in 3. Kozjek (oba Sava) 33,40. Ml KAR 229 KOLESARJEV LJUBLJANA - Na dan obletnice ustanovitve Osvobodilni- fronte je hila v Ljubljani 31. tradicionalna kolesarska dirka v spomin padlim borcem-kolesarjem. Razen reprezentantov so bili na startu vsi, ki ne v Sloveniji resneje ukvarjajo s tem špor-Na dirki je sodelovalo kar 229 koliki so nastopili v 11 tekmovalnih ah, od pionirjev do veteranov. Rezultati - ml. mladinci (12,6 km): 1. Marn, 2. Tunič (oba Sava); st. mladinci (20 km): 1. Kastelic (Astra); člani C (20 km): I. Kunaver (Dol), 2. Perše (Bled); A in B (63 km): 1. 2aubi (Rog), 2. Kra-Pečnik, 7. Cuderman, 8. Udovič, 10. Hozji-k (vsi Sava); veterani A (8,4 km): I. M. Dežman, 2. Holly (oba Kokrica); veterani B (8,4 km): 1. Plestenjak, 2. Naglic, 3. Marn (vsi Kokrica). 11,1. tom sarjev skupin člani ker, S. Kozjek Občinsko prvenstvo za pionirje in pionirke z zračno puško Občinska strelska zveza Kranj je izvedla občinsko prvenstvo s serijsko zračno puško za pionirje in pionirke na strelišču strelske družine »Franc MRAK« v Predo-sljah. Tekmovanja se je udeležilo 22 pionirk in 48 pionirjev iz vse občine. EKIPNO PIONIRKE: 1. SD »Janko MLAKAR« Šenčur, 379 krogov, 2. SD »TABOR« Cerklje, 368 krogov, 3. SS »Tone NADlZAR« Kranj, 367 krogov, 4. SD »Janko MLAKAR« Šenčur II. 355 krogov, 5. SD »Franc MRAK« Pre-doslje, 337 krogov, 6. SD »Franc MRAK« Predoslje II. 266 krogov, 7. SS »Stane KO-VAĆIČ« Primskovo, 234 krogov od 600 možnih. POSAMEZNO PRI PIONIRKAH: 1. KERN Vesna Cerklje, 152 krogov, 2. BURJA Lidija TN Kranj, 148 krogov, 3. HUMER Monika Šenčur, 128 krogov od 200 možnih. EKIPNO PIONIRJI: 1. SD »FRANC MRAK« Predoslje, 525 krogov, 2. SS »Tone NADIŽAR« Kranj, 468 krogov, 3. SD »IZTOK« Bitnje, 458 krogov, 4. SD »BRATSTVO EDINSTVO« Kranj, 452 krogov, 5. SD »Janko MLAKAR« Šenčur, 434 krogov od 600 možnih. POSAMEZNO PIONIRJI: 1. STRNIŠA Janez Predoslje, 178 krogov, 2. šTEFE Janez Predoslje, 174 krogov, 3. UMNIK Marjan Predoslje, 173 krogov, 4. ZUPANC Drago Šenčur, 171 krogov, 5. ZORKO Marjan Bitnje, 168 krogov od 200 možnih. •J. Sitar Športniki bodo pomagali Ljubljana — Izvršni odbor te-lesnokulturne skupnosti Slovenije je na zadnji seji razpravljal o pomoči slovenske telesnokultur-ne skupnosti črnogorski. Člani izvršnega odbora so se dogovorili za enotno zbiranje pomoči ob stalnem sodelovanju s črnogorskimi telesnokulturnimi organi. Naša najkvalitetnejša športna moštva načrtujejo nastope, od katerih bodo izkupiček namenili Črni gori, kjer je potres poškodoval tudi precej športnih objektov. vsak dan a V KRANJU od 9. do 20. ure NTRAL Izenačena vrh in dno Prvenstvo v ONL je pred zadnjim odločilnim delom. Štiri najboljše ekipe bodo odločile o prvaku, ostale štiri pa o izpadu. Lahko že sedaj rečemo, da se je tudi zanimanje za rekreativni nogomet povečalo. Poceni in zanimiva občinska liga ter urejeni odnosi med klubi pa so podlaga za tako stanje. Mnogo ho treba storiti še na področju množičnosti in kadrov, saj je nogomet kot Sport za rekreacijo zelo priljubljen. Lestvica članski- A lige: 1. Korotan 14 9 3 2 49:21 21 2. Sava 14 9 1 4 44:20 19 .1. Kokrica 14 7 3 4 28:19 17 4. Šenčur 14 5 6 3 26:21 1« 5. Trboje 14 3 5 ti 20:35 1 1 t>. Primskovo 14 3 4 7 30:35 10 7. Naklo 14 1 7 H 24:37 9 H. Britof 14 3 3 K 20:53 9 Tudi V B razredu se bije ogorčen boj za prvo mesto. Vodi Preddvor s 16 točkami, sledita pa Podbrezje in Filmarji s točko manj. Pri mladincih vodi Šenčur pred Naklom, pri drugih selekcijah pa so kandidati za v rh Naklo, Primskovo in Britof. SAVA IN KRANJ V mladinskem in članskem finalu pokala v občini sta najdražji priznanji (pokal Maršala Tita in pokal ZSMS) osvojili favorizirani moštvi. Tako ji- IV. selekcija z 2:0 premagala borbene Visočanc, ki so favoritu nudili dober odpor. Pri članih pa je Sava slavila nad Podbrezjami. Igralci Savi- so imeli ves čas tekme premoč, toda vratar Cvetan ji- izvrstno čuval svoji* mrežo. V drugem polčasu pa so Savčani svojo premoč kronali tudi s tremi zadetki. Slavnostnemu finalu na rob pa je treba dodati, da dogodki, ki so si- dogajali z igrišči na stadionu Stanka Mlakarja, odgovornim niso v čast, saj je na finalne borbe za priznanja, ki so vsakemu nogometašu najdražja, padla senca. DVE KOLI, TRI TOČKE Članska selekcija je na gostovanju v Ajdovščini izborila točko. Glede na prejšnje neuspehe je tO vzpodbudno, čeprav je igra Se daleč od zaželene. Toda le točke se seštevajo in zato je v nedeljo proti ekipi Tabora edina naloga: zmaga! Le s solidno uvrstitvijo v tej ligi šestih ekip za mesta od ,1. do 9. bodo vsaj malo pozabljeni neuspehi in slabe igre iz preteklosti. Obenem pa šibo igralcem povrnilo tudi upanje v lastne moči. M.Šubie Delo bo vedno ohranjevalo človeka v. Delo je bistvo človeka, delo ga je razvilo na najvišjo stopnjo živih bitij, ob delovnem ritmu doživlja stvariteljsko zadoščenje, z delom si pridobiva osebno in družbeno blaginjo. Današnji način dela se loči od preteklega, ročno delo ali rokodelstvo se umika industrijskemu načinu proizvodnje, ki izdatneje zadovoljuje potrebe našega časa. Napredovanje v načinu dela in v tehnologiji poleg dobrin človeku prinaša tudi nekaj slabega. Živi v objemu hrupa, večkrat v nezdravem ozračju, v urbaniziranem svetu, v vrvežu številnih informacij. Civilizacija mu lajša način življenja, prinaša mu več udobja, hkrati pa ga gibalno siromasi, odtu-juje prvobitnemu gibalnemu naporu in preprostemu delu, ki je ustvarilo človeka. V boju z enoličnim gibalno-siromašnim načinom dela in proti utrujenosti od takega dela se danes uveljavljajo številni načini sprostitve in odmora. Primerna koncentracija mišične moči, energije, živčnega vzburjanja je temelj vsakega dela. V današnjih pogojih je potrebno še bolj skrbeti za ohranjevanje naravnega bistva — organizma, za njegovo odpornost, odzivnost, gibalno prostost, naravno zmogljivost in moč, na čemer temelji zavestna in osebna dejavnost. Te dni proslavljamo praznik dela, delu pripisujemo čast in oblast, spominjamo se velikih osebnosti v naprednem delavskem in osvobodilnem gibanju, starejši bolj živo, mlajši pa iz pripovedi. Danes preživljamo prvomajske praznike bolj sproščeno zunaj delovnega zidovja. Na izletih, športnem razvedrilu, na pohodih se človek podreja naravnemu gibalnemu ritmu, pridobiva na kondiciji in odpravlja živčno utrujenost značilno za naš čas. Mišično delovanje, gibalna aktivnost, zaporedje gibov in sprostitev, aktivna vloga upogibalk in popuščanje izte-govalk še vedno ohranja človeka. Tako naravno delovanje je temeljno, neobhodno in nepogrešljivo, človeku pomaga pri delu, zunaj dela pa prispeva k ohranjevanju in boljša-nju njegove kondicije. Ko se organizem podreja ritmu mišične dejavnosti, se veča presnavljanje. Skozi možgane se prične pretakati več krvi bogate s kisikom in z ostalimi energetskimi viri, torej možgani sprejemajo milijarde impulzov, kar boljša njihovo delovanje. Postopno, trajno in zmerno gibanje na zraku boljša možgansko zmogljivost, kar je pogoj za bolj uspešno in bolj uravnovešeno zavestno dejavnost. Pradavna sla po gibanju naj bi se uresničevala v vsakem letnem času in v vseh življenjskih obdob- Človek je del narave in družbe. Da bi ohranjal vodilno vlogo v svetu in da ne bi prezgodaj omahnil naporom časa in bremenom let, mora zavestno skrbeti za krepitev in ohranjevanje vitalnosti, v kateri se kaže moč posameznika in klenost ljudstva. V pogojih primitivne proizvodnje in pomanjkanja gmotnih dobrin so si naši predniki ob plugu, nakovalu, tesanju, zidanju in drugih opravilih v znoju služili svoj kruh. Danes je drugače; z znojenjem onstran dela ohranjamo zdravje in boljšamo kondicijo. Jože Ažman Končno zmaga Hacc, Tkalec, Pongrac, Jošt, Jakara, Be-lančič, Osredkar, Mažgon, Verdnik, Vuč-kovič, Robnik, Legat, Gros, Cotman in ostali varovanci trenerja Kožarja so končno zmagali. Premagali so povrečno ekipo Dolenjske z zadetkom Mažgona. Večji del tekme so imeli rahlo terensko premoč, rezultat pa ustreza dogodkom na igrišču. Kljub zmagi pa v igri ni bilo opaziti velikega napredka. Kot vedno pa so se fantje srčno borili in trudili in mogoče je nedeljska zmaga pomenila tudi dragocen povra-tek zaupanja v lastne moči, ki ga je v preteklih kolih manjkalo. V preostalih srečanjih mora ekipa končno postati zrelejša v vseh fazah igre, v prihodnjih sezonah pa bo z dotokom novih igralcev potrebno povečati tudi rezultatske ambicije in jih tudi uresničiti. Tudi lovci bodo počastili 60-letnico CERKLJE - V nedeljo, 6. maja. bo pri spodnji postaji Žičnice Krvavec že VIII. tradicionalno lovsko-športno strelsko tekmovanje, ki ga organizira lovska družina Cerklje na Gorenjskem, v počastitev 60-letnice KPJ in dneva osvoboditve. Tudi v nedeljo bo tekmovanje izvedeno v streljanju na umetne golobe, v tarčo srnjaka in v tarčo bežečega merjasca, ki se ga bodo lahko udeležile ekipe in posamezniki iz vseh lovskih družin Slovenije. Tokrat so organizatorji za najboljše ekipe in posameznike pripravili lepe pokale, diplome in bogate nagrade. -an i 1 V predtekmi so po precej dolgočasnem srečanju mladinci Kranja igrali brez zadetkov z ekipo Primorja. Ker tekma ni O ničemer odločala, se je to poznalo tudi na igri. Kadeti Save pa so že v soboto premagali Ihan v gosteh s 4:1 in so prvi. Njihovi vrstniki iz Britofa so bili prosti. Pri drugih selekcijah je v derbiju Britof premagal vodeče Primskovo, Sava je klonila v Šenčurju, Kokrica pa v Naklem. PRI REKREATIVCIB je največje presenečenje zmaga Kokriee nad vodečo Savo. Kokričani so se tako znova vmešali v boj za prvaka, Sava pa je za dve točki zaostala za Korotanom, ki je nedvomno zelo močna ekipa, saj v njej igrajo nekateri dolgoletni nogometaši iz boljših dni kranjskega nogometa kot 2umer. brata Andolšek, Ocepek in drugi. V derbiju začelja sta Britof in Trboje remizirala, Šenčur pa ni dovolil presenečenja v tekmi s Primskovim. V drugem razredu seje po porazih Preddvora in Filmarjev boju za vrh priključila še ekipa Podbrezij, pri mladincih pa Naklanci še naprej zasledujejo šenčurjane, katere so v neposrednem dvoboju tudi premagali. PREPRIČLJIVO S. JENKO V preteklem tednu je bilo na igriščih Stadiona Stanka Mlakarja in NK Primskovo občinsko prvenstvo osnovnih šol v nogometu. Sodelovalo je šest Sol, kar ni malo, ostaja pa vprašanje, kje so bile ekipe iz Preddvora, Cerkelj in Šenčurja, kjer je za nogomet v šolah nedvomno veliko zanimanja. Po predtekmovanju v obeh skupinah in finalnih bojih je vrstni red naslednji: 1. Simon Jenko, 2. J. B. Tito, 3. F. Prešeren in S. Žagar, sledita pa L. Seljak in posebna osnovna šola. Zanimivo je, da je zmagovalna ekipa osvojila prvo mesto in lep pokal z golrazliko 26:0, kar priča o premoči mladih jenkovcev, ki so se uvrstili na področno prvenstvo. M. Subie TURNIR JUDITE PAVLIC-NOVAK - Namiznoteniški klub Jesenice je organiziral spominski turnir, imenovan po prezgodaj umrli igralki namiznega tenisa Juditi Pavlic Novak. Nastopilo je 157 igralcev iz 14 klubov. Pri članih je zmaga Vrh ,z Hrastnika, pri članicah članica kranjske Save Meščeva nied mladinci Ginter z Raven in pri članicah Tomšičeva iz Ljubljane. Od domačih igralcev sta se najbolje odrezala mladinka Strumblova m mladince Podbregar. - d. Rabič G L A S24. STRAN PETEK, 4. MAJA 1J7J skofja loka(13) Poročilo o uresničevanju sklepov 4. seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Skofja Loka, ki bo v sredo, 9. maja, ob 14. uri v mali sejni sobi občinske skupščine, Poljanska cesta 2 r Dnevni red 4. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA — ugotovitev sklepčnosti zbora — ugotovitev sklepčnosti zbora — potrditev zapisnika skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnemu zbora z dne 28. 3. 1979 ter poročilo o izvršitvi sklepov — predlog družbenega dogovora o štipendijski politiki in osnutek samoupravnega sporazuma o stipendiranju v SR Sloveniji — predlog za dopolnitev družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji — poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ za obdobje od 15. 5. do 31. 12. 1978 — osnutek zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini — predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine Skofja Loka za leto 1978 — volitve in imenovanja — delegatska vprašanja 3. skupna seja vseh zborov občinske skupščine, ki bo v sredo, 9. maja, ob 16. uri v sejni dvorani občinske skupščine, Poljanska cesta 2 r Dnevni red 3. SKUPNA SEJA VSEH ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE — izvolitev predsedstva za izvedbo glasovanja o listi kandidata za predsednika in člana predsedstva SR Slovenije — izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil, verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti zborov — glasovanje o listi kandidatov za predsednika in člana predsedstva skupščine SR Slovenije 6. skupno zasedanje zbora združenega/dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine, ki bo v sredo, 9. maja po končani skupni seji zborov v sejni dvorani občinske skupščine, Poljanska cesta 2 Dnevni red 6. SKUPNA SEJA ZBORA ZDRU2ENEGA DELA IN ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI - poročilo komisije za verifikacijo pooblastil in ugotovitev sklepčnosti zborov - potrditev zapisnika 7. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 28. 3. 1979 ter poročilo o izvršitvi sklepov - poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ za obdobje od 15. 5. do 31. 12. 1978 - osnutek zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini - predlog družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji - predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine Skofja Loka za leto 1978 _ poročilo občinske požarne skupnosti o požarnem varstvu v občini Skofja Loka in predlogi za nadaljnji razvoj - predlog o potrditvi zaključnega računa davkov občanov občine Skofja Loka za leto 1978 - predlog odloka o potrditvi zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov občine Skofja Loka za leto 1978 - predlog samoupravne stanovanjske skupnosti občine Skofja Loka za izdajo soglasja k stopnji amortizacije stanovanjskih hi» in stanovanj v družbeni lastnini - volitve in imenovanja - delegatska vprašanja Poročilo se nanaša na sklepe, sprejete na 7. skup nem zasedanju vseh treh zborov občinske skup ščine, kije bilo 28. marca letos — Odgovor na odprto pismo, naslovljeno občinski skupščini Skofja Loka, ki je bilo objavljeno v časopisu Kmečki glas 14. februarja, je bil posredovan uredništvu, da ga objavi. Odgovor je bil objavljen v celoti. — Sklep na poročilo o delu in problematiki prevosodnih organov in organov pregona v letu 1978 je bil poslan vsem tem organom. Sklep bo objavljen tudi v Biltenu, ker za razreševanje določenih vprašanj zavezuje tudi družbenopolitične organizacije in -društva ter temeljne samoupravne organizacije in skupnosti. — izvršni svet je bil obveščen, da je skupščina sprejela predloženo poročilo o njegovem delu v letu 1978. — predlogi in pripombe, ki so jih posredovale delegacije ter komisija za usmerjeno izobraževanje pri občinski konferenci ZK na obravnavani osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju so bili posredovani občinski izobraževalni skupnosti ter občinski konferenci SZDL, ki je nosilec javne razprave. — uvodna obrazložitev z dilemami na predlog zvezne resolucije o temeljih družbenega sistema informiranja je bila posredovana delegatu iz SR Slovenije za zvezni zbor skupščine SFRJ. — — sklep o sprejemu družbenega dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1979 je bil posredovan pristojnem republiškemu organu. Pooblaščenec še ni bil pozvan k podpisu dogovora. DOGOVORIMO SE Večja amortizacija hiš Z denarjem iz amortizacije bodo obnovljena nekatera stara stanovanja — Premalo je denarja za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Skofja Loka je na seji 30. 1. letos sprejela sklep, da se za leto 1978 in 1979 določi amortizacija v višini 0,35 odstotka od revalorizirane vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini. Zakonodajalec je za leto 1977 določil, da mora za leto 1977 amortizacija znašati najmanj 0,40 odstotka od nakupne vrednosti stanovanj, znesek pa sme biti manjši kot znaša petina stanarine plačane v letu 1977. V Skofji Loki so zato na amortizacijo izločili 20 odstotkov od vplačanih stanarin ali 952.000 dinarjev. Za lani in letos pa zakonodajalec dopušča obračun amortizacije po nižji stopnji in sicer za leto 1978 najmanj 0,25 odstotka in za letos najmanj 0,32 odstotka od revalorizirane vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. Skupščina stanovanjske skupnosti je odločila, da se amortizacija v letu 1978 in 1979 obračunava po enotni nižji stopnji, ki znaša 0,35 odstotka od revalorizirane vrednosti stanovanjskih hiš, saj bi bili v nasprotnem primeru ostali elementi delitve stanarin — predvsem investicijsko vzdrževanje — zmanjšani, kar pa ni gospodarno in za stanovanja v starih hišah nevzdržno. Amortizacija obračunana po stopnji 0,35 odstotka znaša za leto 1978 1,154.000 din in za letos 1,400.000 din. Po sprejetem programu bo z ostankom sredstev amortizacije preteklega leta in prilivom tekočega leta izvedena modernizacija starih stanovanj. V njih bodo zgradili kopalnice in sanitarije. Po sprejetem programu investicijskega vzdrževanja stanovanjskih hiš za leto 1978 je znašala vrednost del 3,575.000 din, letos pa naj bi v ta namen porabili 4,830.000 din. Iz delitve stanarin za leto 1978 je stanovanjska skupnost zagotovila dva milijona 965,000 din, po finančnem načrtu za letos pa je namenjenih le 3,495.000 din in bo tako zmanjkalo 1,334.000 din. Delitev stanarine na posamezne elemente v letih 1977 in 1978 je rezultat analize potreb vzdrževanja stanovanjskega fonda, upoštevaje amortizacijo v okviru predpisane višine. Višina upravnih stroškov in stroškov delovne skupnosti je v okviru višine, ki je tipična za Slovenijo. Samoupravni organi stanovanjske skupnosti so, kar z gotovostjo trdimo, racionalno razporejali sredstva stanarin. Sele ekonomska stanarina bo omogočila višino amortizacije, ki je določena z zakonom. Če še letos ne bo prišlo do višjih stanarin, bo potrebno tudi prihodnje leto znižati amortizacijsko stopnjo. Nevzdržno bi namreč bilo, da bi zmanjšali sredstva za vzdrževanje hiš, kar še posebej velja za Skofjo Loko, ki ima enega najstarejših stanovanjskih fondov v Sloveniji. — sklep o sprejemu družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske graditve v SR Sloveniji je bil posredovan zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije. Pooblaščenec še ni bil pozvan k podpisu dogovora. — v Uradnem vestniku Gorenjske so bile 30. marca objavljeni na zasedanju sprejeti predpisi: — odlok o spremembah odloka o davkih občanov občine Skofja Loka — odlok o spremembi odloka o načinu objave odmerjenih prispevkov, o merilih za določanje dolžnih zneskov ter postopku in merilih za odstop od terjatev odmerjenega prispevka za starostno zavarovanje kmetov — odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj- in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Skofja Loka — odlok o urbanističnem načrtu Gorenja vas — del načrta osnovnega prometnega omrežja — odlok o zazidalnem načrtu Športni center Železniki — odlok o spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta za stanovanjsko naselje Stara Loka in — odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. — odlok o nagradah in nadomestilih sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča v Kranju bo objavljen v eni od naslednjih številk Uradnega vestnika Gorenjske. Pripomba v zvezi z višino dnevnice pa je bila posredovana Temeljnemu sodišču v Kranju. — o sprejemu osnutka odloka o kategorizaciji, upravljanju, vzdrževanju in uporabi javnih cest na območju občine je bila obveščena občinska samoupravna komunalna skupnost, ki je nosilka javne razprave o odloku — sklopi o volitvah in imenovanjih so bili izdani. — delegatska vprašanja: — vprašanje delegacije krajevne skupnosti Log v zvezi z dograditvijo mostu čez Soro na Visokem je bilo posredovano OSKIS, da pripravi odgovor. — vprašanje delegacije krajevne skupnosti Zminec glede začetka rekonstrukcije ceste Skofja Loka — Gorenja vas v zvezi s posevki, je bilo posredovano investitorju — republiški skupnosti za ceste, ki je dala odgovor: »Niso še končani vsi postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, vendar so realne možnosti, da bi začeli delati junija 1979. Ker pa so zemljišča že odkupljena, investitor ne prevzema nobenih finančnih obveznosti za uničenje letošnjih posevkov. — krajevna skupnost Godešič je bila napotena, da se glede povrnitve škode na vaški cesti, ki jo povzroča' večkratna preusmeritev prometa zaradi zapore ceste Jeprca — Skofja Loka obrne na investitorja — republiško skupnost za ceste. Delo slovenskih delegatov Poročilo obsega sorazraerao kratko obdobje, narejeno pa je bilo zato, ker je zvezni zbor zaM sprejemati program dela za koledarsko leto. Zato bo prihoda je poročilo o delu delegatov ix SR Slovenije v zveznem zboru skop-ščine SFRJ zajelo obdobje od 1. L 1979 do konca leta. V poročilu je obravnavano dete zveznega zbora skupščine SFRJ. pogovori delegatov iz SR Sloven> je v zveznem zboru skupščine SFRJ in druge oblike njihovega skupnega dela ter obveščanje • delu zveznega zbora skupAfine SFRJ. V prilogah k poročilu pa so rat-vidni dnevni redi sej zveznega zbora v obravnavanem obdobni oziroma vprašanja, ki jih je zbor obravnaval, seznam delegatov iz SR Slovenije v zveznem zboru z navedbo temeljne delegacije it katere delegat izhaja, pregled razporeditve delegatov iz SR Slovenije v zveznem zboru in dete"1 nih telesih zveznega zbora, v skupnih telesih zborov skupščine SFRJ in v drugih organih oziroma telesih skupščine SFRJ; pregled navzočnosti delegatov iz SR Slovenije na sejah zveznega zbora in na pogovorih delegatov ter pregled razprav delegatov na sejah zveznega zbora in delegatska) vprašanj, ki so jih postavili v tem obdobiu. Največ denarja je potrebno zbrati za vzdrževanje stanovanj Razvoj požarnega varstva V dosedanji dejavnosti je obtts* ska požarna skupnost poleg razvoa protipožarnega varstva največ zornosti posvečala samoupravni organiziranosti na področju požarne« varstva v občini kot tudi priprav ustreznih samoupravnih aktov, s k> terimi so določene pravice in obver-nosti TOZD, organizacij in posameznikov v skrbi za varnost pred pazari. V programu razvoja občinske žarne skupnosti pa menijo, u\*vM morajo še naprej organizirati tafta da bodo organizacije, ki skrbe varstvo pred požari sposobne toviti učinkovito zaščito družbenega in zasebnega prei nja. Vsi odgovorni in zainter družbeni činitelji morajo skh prvo zahtevo spodbujati akth in vlagati napore, da se varstvo požarom usposobi za hitro in učir kovito delovanje v vseh izredali okoliščinah, posebno pa še pri gašenju požarov, reševanju ljudi in premoženja ter v drugih elementarni nesrečah. Zato morajo biti progna« občinske požarne skupnosti, civte zaščite in drugih dejavnikov v DSX čimbolj usklajeni. Nadaljevati je tudi potrebno z nakupom specialnega orodja in opeeaae za gašenje industrijskih požare«, gradnjo gasilskih domov v industrijskih centrih, gradnjo požarnih bazenov, usposabljanju prebivalcev v požarni preventivi, gašenju in reševanju ter preventivnimi pregledi « delovnih organizacijah. Pri občinski požarni skupnosti pa je potreba« ustanoviti še komisijo za tehnično-operativna dela, ki so uskladila • pomagala pri izdelavi požarno-var-nostnih načrtov. Občinska požarna skupnost * mora vključiti tudi v akcijo »Nič Basne sme presenetiti«. Izrednega pomena je tudi delovanje gasilskih društev. Občinska *r silska zveza združuje 21 teritoriahnt društev, 5 industrijskih gasilska društev in 21 gasilskih trojk. Skup« je v gasilske vrste vključenih . ljudi, od tega 244 žensk in 299 mladincev. Operativnih članov je 1.064 167 je gasilskih oficirjev. V gasUskfc društvih zlasti v zadnjem času posvečajo veliko pozornosti izobraževanju in je bila organizirana že i seminarjev in tečajev. Občinska gasilska zveza bo v prihodnje povečevala število članov \ svoje vrste namerava vključiti ta* več mladine in žensk. Skrbela bo » preventivno vzgojo gasilcev m občanov posebno še mladine z akcij* „1 (KX) značk«. Po vseh naseljih bo* naredili preventivne preglede in «; vedli akcijo »V vsako hišo gata&N aparat«. Vključili pa se bodo tuoi * akcijo »Nič nas ne sme preseneti- .25.STRAN GLAS Dnžbeni dogovor o štipendijski politiki bo prinesel nekatere spremembe v podeljevanju štipendij Novo pri štipendiranju Pripravljena sta predlog družbenega dogovora o Štipendijski politiki v SR Sloveniji in osnutek sa-fnoupravnega sporazuma o štipendiranju v SR Sloveniji Leta 1974 je bil sprejet družbeni dogovor o oblikovanju in uresničevanju Štipendijske politike v SR Složniji in na podlagi tega samoupravni sporazum o štipendiranju učenec* bi študentov. Ker se je v času Uresničevanja družbenega dogovora tu samoupravnega sporazuma zbralo veliko predlogov in pripomb na sedanji sistem štipendiranja in ker so •e pri uresničevanju družbenega do-*8*ora pokazale slabosti in pomanjkljivosti, je zbor podpisnikov druž-Waega dogovora o oblikovanju in iz-"**nju štipendijske politike februarja 1977 imenoval posebno komino, ki je pripravila osnutek spre-Jnemb ln dopolnitev družbenega do-«c*ora. Občinska skupščina je na seji 9. novembra obravnavala osnutek sprememb in dopolnitev družbenega dogovora in nanj imela določene pripombe, ki so bile posredovane delovni skupini v republiki. Po končani javni razpravi je delovna skupina na podlagi pripomb iz vse Slovenije pripravila predlog družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji in osnutek samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Podpisnik družbenega dogovora v občinah so občinske skupščine, podpisniki samoupravnega sporazuma pa vse delovne organizacije. Predlog družbenega dogovora in osnutek samoupravnega sporazuma so že obravnavali izvršni odbor skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Skofja Loka, predsedniki izvršnih odborov in skupnih komisij gorenjskih občin in izvršni svet občinske skupščine. Na predlog družbenega dogovora so imeli več pripomb, ki bodo posredovane tudi na skupščini. Sicer pa izvršni svet predlaga delegatom, da predlog družbenega dogovora in pripombe nanj sprejmejo. Prav tako predlaga, da sprejmejo pripombe na osnutek samoupravnega sporazuma o štipendiranju v SR Sloveniji. Za podpisnika družbenega dogovora naj se pooblasti predsednika občinske skupščine Viktorja Žaklja, za delegata v zbor udeležencev družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji pa se imenuje Blaža Kujunčiča, študenta fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo. V škofjeloški občini veliko vlagajo v sodobno opremo tovarn Nadomestne volitve Predsednik skupščine SR Slovenije je 9. aprila razpisal Udomestne volitve z«, pred-•ednika in člana P^f"*^ 9R Slovenije zaradiizvohtve dosedanjega Pred»e*n±*rZ-leja Kraigherja za č ana pred tedatva SFRJ Jugoslavije. Nadomestne volitve morajo biti opravljene med 16. aprilom in 15majlm 1979 na »k,i««;»i M>iah vseh zborov. ^blUk« volilna komisija predlaga za novega predsedni-l??JStiutva SR Slovenije Viktoria Avblja, rojenega leta ml^tivnega družbenopo,, ticnega delavca iz LJ ubij a m iTz^čIana predsedstva Sta-*ti*arkica,. ^fiane lfM, pravnika iz Ljubljane. Novosti pri razlaščanju nepremičnin Osnutek zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini prinaša nekaj pomembnih novosti Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lasti je bil sprejet leta 1972 in je bil leta 1976 in 1978 spremenjen in dopolnjen tako, da so bila na novo urejena nekatera najnujnejša vprašanja v zvezi z ugotovitvijo splošnega interesa, postopkom za določitev odškodnine in odškodnino samo. Namen zakona pa je predvsem dvojen: — omogočiti investitorju, da čim hitreje pridobi potrebne zemljiške površine in da se za, te nepremičnine na enostaven in hiter način ugotovi in plača raznašalcu pravična odškodnina. Ker pa sedanji zakon ni usklajen z novo ustavo, je potrebno pri-praviti novega. Sedaj je v razpravi osnutek novega zakona, ki prinaša štiri pomembne novosti. Prva je ta, da se predlaga bistveno skrajšan razlastitveni postopek s tem, da se splošni interes za razlastitev praviloma ugotavlja na podlagi urbanističnega dokumenta, ki predvideva na določenem zemljišču zgraditev določenih objektov. Upoštevajoč dejstvo, mora biti urbanistični dokument v skladu s prostorskim planom kot integralnim delom družbenega planiranja, lahko zaključimo, da mora biti splošni interes v skaldu s sprejetim družbenim planom občine oziroma ustrezne družbenopolitične skupnosti. S tem pride do izraza tudi družbeno planiranje. Druga je izenačitev razlastitvenih upravičencev. Status razlastitvenega upravičenca po zakonu naj bi imele vse družbene pravne osebe, ne glede na to, katero dejavnost opravljajo. Zakonski osnutek pa ohranja načelo, da razlastitveni upravičenec lahko predlaga razlastitev, vendar le v primeru, če nepremičnino potrebuje za svojo dejavnost. Izjema je le občina, kar je v skladu z ustavnimi načeli glede upravljanja in razpolaganja s stavbnim zemljiščem. Kot tretjo novost pa lahko ocenimo učinkovitejše pravno varstvo družbene lastnine. Zaščita družbene lastnine prerašča v pomembna družbenopolitična vprašanja. Zaradi tega daje osnutek javnim pravobranilcem možnost izpodbijanja pogodb, ki so sklenjene namesto razlastitve, ne samo v primerih, če kupnina presega prometno vrednost, ampak tudi zaradi drugih odškodninskih postavk, poleg tega pa tudi možnost intervencije s pravnim sredstvom v postopku za določitev odškodnine pri pristojnem sodišču. Četrta novost je pravična odškodnina in ustrezna odškodnina. Osnutek šteje za pravično odškodnino, ki gre razlaščencu za nepremičnino, vračilo koristi, ki jo je imel kot lastnik nepremičnine. Ta korist se določi na osnovah in merilih osnutka, ki temelji na upoštevanju objektivnih in subjektivnih okoliščin, ki vplivajo tako na znižanje kot zvišanje odškodnine. Družbeni pravni osebi gre za odvzeto nepremičnino ustrezna odškodnina, ki vedno zajema vloženo delo in sredstva, ne more pa zajemati raznih oblik vrednosti, ki so rezultat posebno ugodnih pogojev ali prejšnjih družbenih vlaganj v nepremičnino. DOGOVORIMO SE Predlog zaključnega računa V občinskem proračunu /e precej denarja namenjenega za intervencije v kmetijstvu Lani več prihodkov Proračun občine je bil lani za polovico višji kot leta 1977 - Skoraj 12.000.000 dinarjev so namenili za gospodarske posege — Letos bo treba kriti škodo, ki je nastala ob januarskem deževju in po prvih ocenah znaša 14.000.000 dinarjev Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 — 1980 v letu 1978 in resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine Skofja Loka določata, da mora osebna, skupna in splošna poraba rasti počasneje od rasti družbenega proizvoda v občini, ob upoštevanju načela samofinanciranja. Na podlagi teh določil je občinska skupščina lani marca sprejela proračun občine v višini 49.330.000 dinarjev. Na osnovi 10-mesečne realizacije proračunskih prihodkov, načela samofinanciranja in nastalih sprememb, je občinska skupščina na skupni seji 20. 12. 1978 sprejela rebalans proračuna v višini 53.560.000 dinarjev. Prihodkov pa je občinska skupščina imela 55.507.000 dinarjev ali 103,6 odstotka planiranega zneska po rebalansu, kar je za 54,2 odstotka več kot leta 1977. Za gospodarske posege je bilo porabljenih 11.882.000 din, za splošno proračunsko porabo 43.625.000 din ali 21 odstotkov več kot leto prej. Rast družbenega proizvoda je bila za leto 1978 ocenjena na 26 odstotkov. Glede na to, je rast splošne porabe v skladu z republiško in občinsko resolucijo ter sprejetim rebalansom proračuna občine Skofja Loka za leto 1978. Manjša odstopanja pri prihodkih se kažejo skoraj pri vseh postavkah. Nastajajo zaradi sprememb in dopolnitev predpisov in tudi zato, ker se jih povsem natančno ne da planirati. Večja odstopanja pa so pri naslednjih davkih: davek na osebne dohodke iz delovnega razmerja je bil višji za 4,7 odstotka kot je bil planiran, davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih dejavnosti je bil višji za 11,9 odstotka, davek od intelektualnih storitev pa je prinesel za 15,8 odstotka več dohodka. Nižji od planiranih pa so davki od kmetijske dejavnosti, davek od poseka lesa, prometa blaga in upravnih taks. Proračunski dohodki so bili uresničeni v mejah sprejetega plana in so v posameznih določilih nastala manjša odstopanja zaradi različnih izplačil na posameznih postavkah. Rezervni sklad se oblikuje v višini odstotka od vsakoletnih proračunskih prihodkov. Vsako leto se ta sredstva porabijo za odpravo posledic elementarnih nezgod. Zato so ta sredstva minimalna. Letos je že januarja deževje napravilo v občini ogromno škode. Doslej je že ocenjena v višini 14.000.000 dinarjev. Zato letos tudi del presežka prihodkov namenjajo.v ta sklad. Elektroindustrijska montaža z Jesenic je 1973. leta zgradila novo poslopje na Hrušici. Jeseniški ELIM praznuje Današnja glavna dejavnost Elektroindustrijske montaže z Jesenic je nameščanje in popravilo električnih napeljav ter montaža ogrevalnih naprav v gradbeništvu — V prihodnje si bo 132-članski kolektiv, ki letos praznuje 20. obletnico delovanja svoje delovne organizacije, prizadeval zlasti za razvoj dejavnosti na področju montaže ogrevalnih naprav. ELIM, Elektroindustrijska montaža z Jesenic je zrasla iz nekdanjega Elektrotehniškega servisa na Jesenicah, ki so ga ustanovili konec aprila 1959. leta. Delati je začel s sedmimi delavci, ki so v glavnem opravljali elektrotehniške storitve. Točneje lahko zapišemo, da so se ukvarjali z elektroinštalaterstvom, elektromehaniko, radiomehaniko in avtoelektričarstvom. Celo desetletje servis- ni doživel pomembnega razvoja. Leta 1968. ko je imel že 18 delavcev, pa je spreme- nil predmet svojega poslovanja. Odtlej so njegovi delavci opravljali elektromontažna dela v industriji in elektroinštalaterska dela v gradbeništvu, poleg tega pa ob proizvodnji omaric za stikalne naprave razvijali ključavničarsko dejavnost. Do pomembne spremembe je prišlo v 1970. letu, ko so Elektrotehniški servis preimenovali v Elektroin-dustrijsko montažo in dejavnost razširili na montažo ogrevalnih naprav. Ker je organizacija delala v najetih prostorih na Več mestih, so Komisija za delovna razmerja pri osnovni soli Janko in Stanko Mlakar Šenčur objavlja proste delovne naloge in opravila: 1. SOCIALNEGA DELAVCA ali 2. PEDAGOGA Pogoji: 1. — višja šola za socialne delavce, 2. — diploma FF smer pedagogika Za proste delovne naloge in opravila velja poskusna doba tri mesece. Delo se združuje s 1. septembrom 1979 za nedoločen čas. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Radovljica objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1 REFERENTA ZA OBRAMBNO VZGOJO v oddelku za ljudsko obrambo 2. REFERENTA ZA OBČE ZADEVE v oddelku za družbene dejavnosti in občo upravo Kandidati morajo za uspešno opravljanje nalog poleg splošnih imeti še naslednje pogoje: pod 1.: dokončana I. stopnja Visoke šole za organizacijo dela ali pedagoško akademijo ter šolo za rezervne oficirje in 2 leti delovnih izkušenj. Poleg navedenih pogojev mora kandidat izpolnjevati tudi pogoje, ki so določeni v odloku o delovnih mestih in dolžnostih, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo (Uradni list SRS, št. 6/77). pod 2.: dokončana upravno-administrativna, ekonomska, srednja Šola ali gimnazija in 1 leto delovnih izkušenj. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti tudi moral-nopolitične kvalitete. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z overjenim dokazilom o šolski izobrazbi in navedbo dosedanjih zaposlitev je treba poslati v 15 dneh po objavi na naslov: Razpisna komisija upravnih organov Skupščine občine Radovljica. se njeni delavci odločili za naložbo v novo proizvodno poslopje na Hrušici. Dograditev le-tega v 1973. letu zato pomeni za delavce največjo pridobitev, saj jim je prinesla možnosti za nadaljnji razvoj. Danes je Elektroindustrijska montaže z Jesenic enovita delovna organizacija, ki zaposluje 120 delavcev in 12 učencev v gospodarstvu. Njen 132-članski kolektiv izpolnjuje več vrst delovnih obvez. Večji del delavcev dela na terenu. Skrbi za nameščanje in popravilo električnih napeljav ter montažo ogrevalnih naprav v gradbeništvu. V proizvodni hali na Hrušk i delavci izdelujejo omarice za stikalne naprave in montirajo ključavničarske izdelke, v servisu gospodinjske opreme na Jesenicah pa popravljajo pralne stroje, hladilnike in druge aparate. Dejavnost jeseniške Elektroindustrijske montaže najbolj označujejo njena že končana dela. Med drugim so njeni delavci namestili električno napeljavo v vseh stolpnicah na Jesenicah, proizvodnih halah Uni verzal, Gorenjska oblačila in Kovinar na Jesenicah ter hotelu Zlatorog v Bohinju. Del električne napeljave so namestili tudi v Hladni valjam i Bela, prav tako pa so montirali ogrevanje v konti livu jeseniške železarne. Zdaj nameščajo električno napeljavo in montirajo ogrevalne naprave v šolskem centru na Plavžu. Poudariti je treba, da delovna organizacija danes dosega dokaj ugodne poslovne rezultate. Tako je imela 1968. leta 681.761 dinarjev celotnega prihodka. 303.587 dinarjev dohodka in 262.954 dinarjev čistega dohodka. Lani je celotni prihodek povečala na 41,389.701 dinar, dohodek na 20.095.872 dinarjev, čisti dohodek pa na 17,665.625 dinarjev. Lanskoletni poprečni osebni dohodek na zaposlenega je znašal blizu 6000 dinarjev. Delovna organizacija pa je zadnja leta močno povečala tudi lastna poslovna sredstva. ELIM Ker ima Elekt roindust 11jska montaža dokaj raznoliko dejavnost, delavcev pa malo, se še toliko bolj za veda pomena poslovnega sodelovanja z večjimi organizacijami združenega dela na Gorenjskem. Tako je že sklenila pogodbi o poslovno tehničnem sodelovanju, ki vključujeta skupno razvojno usmeritev in postopni prehod na dohodkovne odnose, z Gradbincem in dvema temelj nima organizacijama Iskre i/. Kranja. V bodoče pa bo veliko pozornosti namenila razvoju dejavnosti na področju montaže ogrevalnih naprav ter izboljšanju rezultatov pri proizvodnji ključavničarskih izdelkov. Žito Ljubljana TOZD TRIGLAV LESCE Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge 1 V RAČUNOVODSTVU Pogoj: dokončana ekonomska šola. Za navedena dela in naloge je dvomesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo prijave in dokazila o izpolnjevanja pogojev na naslov: ZlTO Ljubljana TOZD TRIGLAV Lesce. Sobčeva 15 — splošna kadrovska služba. ALPETOUR SOZD ALPETOUR Skofja Loka DO YU BANDAG SKOFJA LOKA objavlja na podlagi sklepa zbora delavcev prosta dela oziroma naloge 3 GUMARJEV - MONTERJEV AVTOPLAŠČEV Pogoji: — NK delavec, 6 mesecev delovnih izkušenj. Poskusno delo 1 mesec. Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom v dveh izmenah. Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek v Škof- ji Loki, Titov trg 4 b, 15 dni po objavi. O izidu bomo kandidate obvestili najkasneje v 60 dneh pe izteku prijavnega roka. STROKOVNA SLUŽBA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE KRANJ objavlja prosta dela in naloge PLANERJA - ANALITIKA Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri, z najmant 2 ali 4 leti ustreznih delovnih izkušenj na področju plansko-analit- skih del, — organizacijske in družbenopolitične kvalitete. Poskusno delo traja 3 mesece. Ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnimi izkušnjami naslovite v 15 dneh od dneva objave na naslov: Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti občine Kranj, Trg revolucije 1. Kranj. Industrijski kombinat Kranj objavlja za potrebe DSSS in TOZD blagovni promet naslednja prosta dela in naloge: 1 ADMINISTRATORJA 2. DELAVKE II. V OKREPČEVALNICI 3. MEHANIKA I. Za dela in naloge se zahteva pod 1. pod 2. pod 3 tn naiugtr • -• kvalifikacija in 2 letj delovnih izkušenj. Delo je za določen čas nadomeščanje delavke za čas porodniškega dopusta, dokončana osemletka. Delo je za določen čas, nadomeščanje delavke za čas porodniškega dopusta, kvalifikacija in 3 leta delovnih izkušenj. pOO «>-. KVIlllliiini i.i« " " Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek v 15 dneh po objavi. ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke TOZD NABAVNA ORGANIZACIJA KRANJ objavlja prosta dela in naloge VODJE SKLADIŠČNE SLUŽBE IN PREVZEMA Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih z zakonom določeni-pogojev še naslednje pogoje: visokošolska izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri. I STlm delovne izkušnje s področja skladiščnega poslovanja. - organizacijske in vodstvene sposobnosti. - ustrezne moralnopoliticne vrline. KnVkA kranj'.VaVoJ.k. ,.utba, Sav.k. lok. 4, Kranj. 27.STRAN GLAS proirvodoo in trgovsko podjetje smaga Zmaga Ljubljana Mivka 25 Komisija za delovna razmerja & telite, da bodo vaše delovne izkušnje in sposobnosti realno ovrednotene, in če ste KV, PK ali industrijski čevljarski delale, v** vabimo v delovno razmerje za nedoločen čas v zdrav Zrnata kolektiv s poskusnim delom 30 dni. Vloge je treba nasloviti na gornji naslov v 15 dneh po objavi. ZMAGA objavlja več prostih učnih mest za pridobitev poklica KV industrijskega čevljarja in KV prešivalk v obutveni stroki. Interesenti naj vložijo prijave z dokazili o uspešno končani osemletki 15. julija 1979 na gornji naslov. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o. KRANJ, Primskovo, komunalna cona objavlja prosta dela in naloge v TOZD OBRT b. o. PREJEM IN IZDAJANJE MATERIALA V SKLADIŠČU ragaj: poklicna šola trgovske stroke ali osemletka s tečajem za skladiščnike in dve leti delovnih izkušenj. Poskusno delo traja tri mesece. BDELA VA PONUDB, KALKULACIJ IN OBRAČUNOV V PE tArtTNIBTVO Pogoj: lesna tehniška šola in dve leti delovnih izkušenj. IZDELAVA PONUDB, KALKULACIJ IN OBRAČUNOV V T1HNIĆNI PRIPRAVI DELA Pogoj: gradbena tehniška šola in dve leti delovnih izkušenj. VZDRŽEVANJE VOZNEGA PARKA IN OSTALIH STROJEV TIK NAPRAV Pogoj: poklicna šola avtomehanske ali ključavničarske stroke in dve leti delovnih izkušenj. Poskusno delo traja tri mesece. OPRAVLJANJE SLIKOPLESKARSKIH DEL Pogoj: poklicna šola slikopleskarske stroke ali priučeni slikopleskar. Poskusno delo traja dva meseca. OPRAVLJANJE PEČARSKIH DEL Pogoj: poklicna šola gradbene stroke ali priučen pečar. Poskusno delo traja dva meseca. v TOZD GRADNJE b. o. i OPRAVLJANJE TESARSKIH DEL V PE OPERATIVI ! Pogoj: poklicna šola gradbene stroke ali priučen tesar ter dve leti delovnih izkušenj Poskusno delo traja tri mesece. OPRAVLJANJE MONTAŽNO KAMNOSEŠKIH DEL V DELAVNICI IN NA TERENU Pogoj: poklicna šola gradbene stroke, možnost prekvalifikacije iz zidarja v kamnoseka. Poskusno delo traja tri mesece. 'TOZD OPEKARNE b. o. VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV V PE STRAŽIŠČE Pogoj: poklicna šola ključavničarske ali avtomehanske stroke ter dve leti delovnih izkušenj. Poskusno delo traja dva meseca. VZDRŽEVANJE ELEKTRIČNIH INSTALACIJ IN NAPRAV V PE8TRAŽ15ČE Pogoj: poklicna šola elektro stroke - smer jaki tok in dve leti delovnih izkušenj. Poskusno delo traja dva meseca. OPRAVLJANJE TAJNIŠKIH POSLOV Pogoj: — srednja šola ekonomske smeri ali administrativne smeri ali poklicna administrativna šola in dve leti delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 2 meseca. *TOZD KOMUNALI b. o. VODENJE IZMENE V DO POGREBNE USLUGE Kandidat za ta dela in naloge mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati '* naslednje: . , . . . • da ima srednjo šolsko izobrazbo gradbene ali sanitarne smeri ali poklicno šolo gradbene smeri z dopolnilnim izobraževanjem in najmanj eno leto delovnih izkušenj. ~ daje star najmanj 25 let. .' • \ ' - da pozna higiensko sanitarne predpise, če ni sanitarni tehnik in ~ da ima vozniški izpit B kategorije. Poskusno delo traja tri mesece. ~*VLJANJE S STROJI TEŽKE GRADBENE Mehanizacije p0goj: izpit za strojnike TGM, eno leto delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 2 meseca. 2t vsa zgoraj objavljena prosta dela in naloge se sklepa delovno rtzmerje za nedoločen čas. OBJAVLJA prosta učna mesta ? TOZD OBRT b. o. 'ajence za poklic SLIKOPLESKAR vajence za poklic PEČAR "ajence za poklic MIZAR vajence za poklic TAPETNIK vajence za poklic STEKLAR v«jence za poklic POLAGALEC TLAKOV Pogoj: končana osemletka in zdravstvena sposobnost oziroma 7. razredov osnovne šole za poklic polaganja tlakov. Kandidati za objavljena prosta dela in naloge in za prosta učna »••ta naj poil}e}o vloge na naslov KOGP Kranj, Komisiji za klovna razmerja ustrezne TOZD ali se osebno zglasijo v kadrovskem oddelku KOGP Kranj, Primskovo-komunalna cona. Stanovanjska zadruga Kranj, Partizanska c. 1 Razpisna komisija razpisuje po sklepu upravnega odbora prosta dela in naloge: UPRAVNIKA GRADBENEGA OBRATA za vodenje in organizacijo dela gradbenega obrata Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo višjo šolsko izobrazbo in najmanj 3 leta delovnih izkušenj ali srednjo šolsko izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj, — da imajo organizacijska znanja in sposobnosti, ki so jih pokazali z dosedanjim uspešnim opravljanjem dela, — da so moralnopolitično neoporečni. Kandidati naj prijave za razpis z dokazili o strokovnosti in dosedanjem delu pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Stanovanjska zadruga Kranj — Razpisna komisija. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izbiri. Konfekcija MLADI ROD Kranj Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge več delovnih mest 1. ŠIVILJ 2. DELAVK ZA PRIUČITEV Pogoji: pod 1.: KV ali PK šivilja pod 2.: NK delavka Interesentke naj pismene vloge pošljejo na naslov: Konfekcija Mladi rod — Kadrovski oddelek Kranj, Objava velja do zasedbe delovnih mest. SGP Tehnik TOZD GRADBENIŠTVO SKOFJA LOKA iščemo pogodbenega sodelavca ZA PREVOZ TOPLE HRANE PO GRADBIŠČIH TOZD NA PODROČJU ŠKOFJE LOKE. Pogoji: — dnevna zaposlitev približno 6 ur. — kandidati morajo imeti lastno ustrezno vozilo — kombi, — vse ostale informacije kandidati dobijo v kadrovski službi SGP TEHNIK Šk Loka, Stara cesta 2, (tel. 60-371). H. A/V tovarna Športnega orodja Begunje na Gorenjskem Na in razmerja osnovi 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih sklepa 19. seje komisije za delovna TOZD Športna orodja objavljamo prosta dela in naloge TOZD Športna orodja 1. MIZARJA - 2 delavca 2. SEDLARJA - 1 delavec 3. STRUGARJA - 2 delavca Pogoji: pod 1.: pod 2.: pod 3.: poklicna šola lesne smeri in 3 mesečna praksa. Poskusno delo 2 meseca, odslužen vojaški rok, poklicna šola usnjarske smeri in 3 mesečna praksa. Poskusno delo 2 meseca, odslužen vojaški rok, poklicna šola ustrezne smeri in 3 mesečna praksa. Poskusno delo 2 meseca, odslužen vojaški rok. Pismene prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba ELAN tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem 15 dni po objavi. O rezultatih objave bomo kandidate pismeno obvestili v roku 30 dni po izteku objave. Tovarna obutve PEKO n. sol. o. Tržič objavlja prosta dela in naloge v TOZD izdelava orodij ORODJARNA Tržič VODENJE ENERGETSKIH OPRAVIL Pogoj za sprejem: — strojni inženir energetik z 2 leti delovnih izkušenj, — strojnih tehnik s 5 leti delovnih izkušenj, — poskusno znanje iz VPD, — izpit po II. programu iz VPD, — sposobnost vodenja in organiziranja, — samostojnost pri delu, — sposobnost sodelovanja, — sociabilnost POMOČ PRI PLESKANJU POHIŠTVA IN OPREME Pogoji za sprejem: — pomožni pleskar z 1 letom delovnih izkušenj na podobnih delih, — priučen delavec z 2 leti delovnih izkušenj, — ročno spretnost, — razlikovanje barv Kandidati bodo združili delo za nedoučen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati oddajo v 15 dneh po objavi v kadrovskem oddelku tovarne. NGIN RING 64000 KRANJ, Poštna ulica 3 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA v sektorju VOPZ Pogoji za sprejem: — dokončana 3-letna poklicna šola, — 8 mesecev delovnih izkušenj. Deluje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela takoj. Poskusna doba po samoupravnem sporazumu. Stanovanja ni. OD po samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za OD in skupno porabo delavcev DO Engineering Kranj. Pismene prijave z dokazili o strokovnosti pošljite na gornji naslov v roku 8 dni po objavi. GIP Gradiš Ljubljana TOZD Lesno industrijski obrat Skofja Loka vabi k sodelovanju za opravljanje prostih nalog: 1. SERVIRANJE HRANE Pogoj: — osemletka s tečajem za priučene servirje — 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj 2. ZAHTEVNA MIZARSKA OPRAVILA Pogoj: — poklicna šola lesne stroke — 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj 3. BRUŠENJE 2AG IN REZIL Pogoj: — poklicna šola lesne stroke — 6 mesecev delovnih izkušenj Za vse zgoraj navedene proste delovne naloge se združuje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vložijo prijave do 15. 5. 197» na naslov: GRADIŠ TOZD LIO Skofja Loka, Kidričeva c. 56. NESREČE Akcija za Črno goro Pomagamo organizirano Radovljiški izvršni svet predlaga, da bi Gorenjska obnovila eno od poškodovanih naselij v Črni gori — V kranjski občini vodi akcijo koordinacijski odbor — Jeseniška klavnica dala dvodnevni zaslužek — Tržičani že delali za Črno goro, v škofjeloški občini pa bodo jutri — Stalno sodelovanje z republiškim štabom in Črno goro Kranj - Zemlja v Črni gori ne drhti več, zato pa delajo brezdomim prebivalcem veliko škodo narasla voda in poplave. Za prizadeto Črno goro ni bilo prvomajskega praznovanja. Porušena naselja in poškodovani objekti se spreminjajo v gradbišča. Pomoč prihaja od vsepovsod. Prizadetim v potresu pomaga domovina in tujina. Pozivu za pomoč se odzivajo naši zdomci, prispevke prizadetim pa so že nakazale tudi vlade nekaterih tujih držav. Gorenjska pomaga organizirano in v stalnem dogovarjanju z republiškim koordinacijskim odborom za pomoč Črni gori, ki pomoč usklajuje s potrebami potresnega območja. Le tako je pomoč učinkovita in preprečena dvotirnost. V jeseniški občini ima štab za civilno zaščito pregled nad akcijo. Pobuda za enodnevni zaslužek je bila povsod ugodno spK je-ta, prav tako pa so sindikalne organizacije že seznanjene z najnovejšim priporočilom republiškega sveta Zveze sindikatov. Jeseniška klavnica je v Črno goro takoj posredovala prikolico in se odločila, da bo pomagala z dvodnevnim zaslužkom! V kranjski občini sta štab za civilno zaščito in občinski odbor Rdečega križa že dala aktivistom Rdečega, križa pole za pobiranje prispevkov. V akcijo bodo vključene tudi pionirske in mladinske organizacije. Neka- Dežurne trgovine V soboto, 5. maja, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 13. ure, v nedeljo od 7. do 11. ure. Od 7. do 19. ure pa so dežurne sledeče prodajalne TOZD: prodajalna Na Klancu, Oprešnikova 84, prodajalna Hrib, Preddvor, prodajalna Klemen-ček. Duplje, prodajalna Na vasi, Šenčur, prodajalna Krvavec, Cerklje. Živila - prodajalna PO 'vodovodni stolp, Ul. Moša Pijade, prodajalna SP Pri Petrčku, Titov trg 5, prodajalna Mercator, C. JLA 6. samopostrežna prodajalna Planina -Center, Gor. odreda 1 JESENICE: Špecerfja Bled -supermarket Union, Titova 22 * SKOFJA LOKA: SP Frankovo naselje, mesnica Kidričeva 65 TRŽIČ: Posloval niča Merkator, Trg svobode 27, poslovalnica Merkator (Deteljica) Bistrica, poslovalnica Merkator, Pristava TRŽNI PREGLED JESENICE- Solata 60 din, špinača 20 din, cve-tača 40 din, korenček 15 din, česen 42 din, čebula 9,60 din, fižol 23,50 do 31,15, pesa 10,60, kumare 42 din. paradižnik 55,10 din, slive 35 din, jabolka 15,90 do 16,45 din, pomaranče 14,15 do 15,70 din, limone 14,50 din, ajdova moka 24.20 din, koruzna moka 11,80 din, kaša 17.14 din, surovo maslo 87,30 din, smetana 41,05 din, skuta 31,70 din, kislo zelje 10,35 din, kisla repa 8 di i, orehi 207,90 din, jajčka 2,30 do 2,7(> din, krompir 6,60 din. KRANJ Solata 35 do 40 din, Špinača 40 din, cvetača 38 din, korenček 12 do 14 din, če?en 40 do 42 din, čebula K) do 12 din, fižol 25 do 28 din, pesa 10 din, kumare 32 din, paradižnik 38 din, slive 30 do 34 din, jabolka 12 do 14 din, čebulček 60 do 70 din, pomaranče 17 din, limone 23" din, ajdova moka 20 din, koruzna moka 10 din, kaša 25 din, surovo maslo HO din, smetana 40 din, skuta 28 do 30 din, sladko zelje 12 din, kislo zelje 14 do 16 din, kisla repa 12 do 14 din, orehi 180 do 200 din, jajčka 2 do 2,20 din, krompir 5 do 6 din, med 70 do 80 din. CfcblMftl tere delovne organizacije so enodnevni zaslužek že nakazale, druge pa ga bodo v najkrajšem času. Akcijo pomoči Crni gori sedaj vodi koordinacijski odbor, sestavljen iz predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, Rdečega križa, izvršnega sveta, upravnih organov in družbenih organizacij. Odbor prosi delovne organizacije, da ga seznanjajo z vrednostjo akcije enodnevnega zaslužka. Tudi v radovljiški občini s pomočjo niso odlašali. Izvršni svet je predlagal, da bi Gorenjska v Črni gori skupno obnovila eno od porušenih naselij! Prva pošiljka takoj po potresu je bila vredna 420.000 dinarjev, druga pomoč pa ni upoštevana v tej vsoti. Izvršni svet je iz proračuna dal 100.000 dinarjev, vrednost zbranih obveznic pa presega 40.000 dinarjev. Posebej velja omeniti hotele Lovec, Krim, Toplice, Golf, Park, Grajski dvor in Pod vin, Knjigoveznico, tabornike, gozdarje, Zavod Matevža Langusa, Kemično Podnart, interesne skupnosti, Murko, begunjsko bolnico, skupščino, Elmont, Kovinsko Bled, Gorenjca, Elan in številne druge. Med posamezniki pa so se prvi odzvali Vinko Berce, inž. Jurij Hočevar, Darko Prešeren in Miro Tosič. Solidarnostno zavest delovnih ljudi in občanov hvalijo tudi v škofjeloški občini. Dolg je seznam vseh, ki so že prispevali ali bodo v teh dneh. Ponudbe za pomoč dežujejo, vendar jih štab za pomoč organizirano sprejema. Jutri (sobota) bodo škofjeloški delavci delali za potresno območje. Nekatere družbene dejavnosti pa so enodnevni zaslužek že nakazale. Tržičani niso čakali. Večina Trži-čanov je za Črno goro delala že prvo soboto po potresu. Odziv je bil izreden. Sindikat in štab vodita in usklajujeta akcijo, tako da ni neorganiziranosti iti dvotirnosti. Preseneča pomoč z obveznicami, saj jih je bilo zbranih že nad 40.000 dinarjev. Delovni ljudje so že seznanjeni tudi s priporočilom republiškega sindikata in tako kot drugje tudi v Tržiču ni ovir. da ga ne uresničijo. J. Košnjek Omejitev vožnje Od 3. maja velja odlok o omejitvah vožnje z osebnimi in drugimi motornimi vozili. Hitrost gibanja osebnih avtomobilov in motornih koles se po odloku zveznega izvršnega sveta omeji na avtocestah na 120 kilometrov na uro, na cestah, ki so rezervirane za promet motornih vozil na 100 kilometrov na uro in na drugih cestah na HO kilometrov na uro. Osebnih avtomobilov in motornih koles ne bomo smeli uporabljati v naslednjih dneh: ob torkih, če se jim številka na registrski tablici konča s številkami 0, 2, 4. 6 ali 8 in ob četrtkih, če se jim s te vilka na registrski tablici konča z 1.3, 5. 7 in 9. Prvo soboto in nedeljo v mesecu ne bodo smeli na ceste osebni avtomobili in motorna kolesa, katerih številka se konča z 0, 2, 4, (i in H vsako tretjo soboto in nedeljo v mesecu pa tisti avtomobili in motorna kolesa, ki se jim številka na registrski tablic i "konča z 1, 3, 5, 7 ali 9. Določila tega odloka se ne nanašajo na osebne avtomobile invalidov, ki imajo pravico do spremljevalca, na osebne avtomobile nujnih komunalnih intervencij ter na vse druge avtomobile, o katerih pa natančno govori odlok, objavljen v Uradnem listu SFRJ. Prehitro V ovinek Kranjska gora — V soboto, 28. aprila, popoldne se je v Logu pri Kranjski gori pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila Jožetu Ambrožiču (roj. 1951) iz Zasipa. Zaradi neprimerne hitrosti je voznik v ovinku zapeljal s ceste in se zaletel v drvarnico pri hiši št. 8 v Logu. V nesreči je bil voznik le lažje ranjen, škoda pa ni ravno majhna. Treščil v zid Tržič — Na Cankarjevi cesti je v nedeljo, 29. aprila, ob 1.30 zjutraj Mirko Lučki sedel v taksi parkiran pred avtobusno postajo in odpeljal po Cankarjevi cesti. Zaradi neizkušenosti ga je začelo zanašati in je zapeljal na dvorišče hiše št. 26, kjer je treščil v zid. Hudo ranjenega voznika so odpeljali v bolnišnico, na avtomobilu pa je škode za 50.000 din. Zapeljal na prehod Jesenice — V nedeljo, 29. aprila, ob 19.50 se je na Titovi cesti pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti in nepazljivosti. Voznik osebnega avtomobila Edvard Slekovec (roj. 1941) iz Ormoža je v križišču s Tavčarjevo spregledal, da so na prehodu pešci in je zato zadel Loti Čimžar (roj. 1936) z Jesenic. Huje ranjeno so Čimžarjevo prepeljali v bolnišnico. Neprimerna hitrost Kranj — Na Ljubljanski cesti na železniškem nadvozu se je v torek, 1. maja, popoldne pripetila prometna nezgoda. Voznika Zvonka Zupan-ca (roj. 1956) iz Kranja je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo, da se je zaletel v avtomobil Vladimira Ramdjeioviča iz Čačka in še v avtomobil Obrada Trajkoviča iz Beograda, nato pa je avtomobil obstal ob betonski ograji. V nesreči je bila ena oseba lažje ranjena, škode na vozilih pa je za 51.000 din. Prehitevanje Kranj — V sredo, 2. maja, nekaj po 20. uri se je na Cesti JLA pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Alojz Marn (roj. 1957) iz Kranja je peljal proti Kokriei. Ko je prehiteval nek avtomobil, je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Danijel Kavčič (roj. 1950) iz Kranja. Voznik Kavčič je skušal preprečiti nesrečo in se je umikal v desno, vendar pa sta avtomobila kljub temu trčila. Oh voznika sta bila le lažje ranjena, škode pa je za okoli 60.000 d in. L. M. NAHRBTNIKI Porenta Virmaše 51 oddelek i w w I V M M *J W *** v« I VJ U K* <* vam nudi kvalitetno obutev za varno in udobno hojo v gore SKRB ZA VAŠE UDOBJE št. 31 —34 358,00 din št. 35 — 40 430,50 din št. 41 -46 470.60 din Čevlji so izdelani iz naravnega govejega boksa SNEG ZA ZAČETEK MAJA - Začetek maja je bil deževen, kar e komu prekrižalo račune, še posebno pa izletnikom in ljudem, ki so m« vali praznike preživeti v naravi. V nedeljo zvečer so nas vremenosio:c. 4 tolažili, naj se ne bojimo snežnega vala, kije že zajel Anglijo. Pa se r ni uresničila. Sneg je včeraj pobelil Gorenjsko, kar je za ta čas preve/ vadno. (jk) - Foto: F. Perdan r BISTRICA PRI TRŽIČU Idr m c na lesna industrija Trzic m Umrl po pretep V torek, 1. maja, je zaradi pi škodb dobljenih v pretepu ur ljubljanski bolnišnici Dušar mič (roj. 1934) z Jesenic. Tomiv *< bil udeležen v pretepu na nicah in sicer v sredo, 25. ko se je v restavraciji dama srečal z Miletom Zem le-ta se je Tomiču umikal m v hotel Pošta, vendar mu je TH mič sledil. Med vrati sta se stepaj pri tem pa je Tomič padel vxn»M na cesto in obležal v nez. 'omk\th »*• ostala pa bodo do konta leta. Zdaj n* mišljajo še o kreditih za individua«** gradnjo, ki je cenejša in hitreje urev*. I jiva. Potrošnja v treh mesecih — Jugsck- vani smo v letošnjih prvih treh mesto* potrošili 228 milijard dinarjev, kar w a 2.) odstotkov ve kol v lanskih prvih treh mesecih. Vreme nam je včeraj pošteno Vode so zaradi obilnega deževja narasle. Posebno hudourniške, kot i primer Kokra in Tržiška Bistru*, spel prestopiti bregove. Nič bolj veseJi nismo bili tudi snega in mraza. Ta utegne največ škoditi poljedelcem in sadj. Zaradi snega je na mejnih obvezna zimska oprema, na Ljubelj rajo imeti avtomobili celo verige no vreme se nam obeta tudi danes.