Telefon št. 74.
Posamna Številka 10 h.
f* pošti prejeman:
za
eelo leto naprej 26 K — h pol leta » 13 » — » četrt » » 6 » 50 » mesec » 2 > 20»
V npravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — • detrt » » 6 „ — » mesec » 1»70»
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino In inserata sprejema upravništvo V
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma n« vsprejeraajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemSi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 55.
V Ljubljani, v ponedeljek, 9. marca 1903.
Letnik XXXI.
Junaki vsenemške in ljudske stranke v Beljaku.
Kakor je znano vsem slovenskim pokrajinam, biva na Koroškem okoli 120.000 Slovencev. Našteli so jih uradno samo 90.000. Tudi v Beljaku biva — prav gotovo se no motimo — pri 3000 Slovencev, seveda nezavednih — pripadajoč v večini delavskemu stanu. Zavednih se je naštelo samo 94. Delavci se priklopijo socialnodemokra-tični Btranki. med tem ko pcstanejo obrtniki, trgovci in njih pomagači — pristni nscio-nalci-renegati. Nemci so na te slovenske po-turice jako ponosni, ker jim služijo najzve-stejše v njih ponemčevalne namene. Kakor pa je tudi znano, se zbirajo nekateri zavedni Slovenci — dame in gospodje — brez razlike njih verskega ali političnega prepričanja že 12 let vsak torek v takoimenovano slovensko omizje. To omizje je pa beljaškim Nemcem in renegatom trn v peti in spreleti jih kar mrzlica, ako od tega omizja kaj slišijo.
Ker je bil že 6 let mir pred nadlegovanjem beljaških Nemcev, in sicer po odločnem nastopu prejšnjega gostilničarja, mislilo se je, da so slovenskemu omizju pri-poznali pravico, da se zbira vsak torek. Ker pa prejšnja gostilna ni zadostovala prav, posebno zaradi tujcev ne, se je po tem dolgem mirnem času sklenilo pridobiti drugi prostor. Dobil se je, in obenem se je tudi odkritosrčno opozorilo gostilničarja na vse nasledke, kakor škandale, pobijanje oken in bojkot.
Ker tem premislekom ni mogel verjeti, naslanjajoč se na svoje poštene in fine goste, je prijazno prepustil omizju stransko posebno sobo. Ali komaj so se tukaj beljaški Slovenoi petkrat zbrali, že so začeli pritiskati Nemci, in šesti torek so pa blovence vzdignili, imenujoč jih »Windisehe Gesellschaft". Da so gotovi gospodje v Beljaku postali pravcati junaki, o tem ni dvorna več, in res ne bi bilo težko iz njihove srede dobiti drugega Napoleona, zraven pa še par junakov za Balkan, posebno med — turnarji. Ti so v poslu pobijanja mogočni in vspešni, ker imajo v svoji sredi največ renegatov ; sliši se, da delajo politične uslužčeke. Posebno odlikoval pa se je v ščuvanju na Slovence neki zasebni doktor, ki je že prej enkrat v neki kavarni opozoril svojega divjega psa na dva Slovenca, ki sta šla mimo njega, z besedami : »Pazi, pazi!« Sram naj ga je oli-kanca nemške kulture! Njemu je pri tem razgrajanju asistiral prav imenitno in surovo neki jurist državne železnice (!), ki je pa nasprotno le koristil. Njegovo obnašanje si bodemo dobro zapisali. Pri vsem tem junaštvu pa so ti gotovi gospodje prav enostranskega značaja in gnili v svo jem prepričanju. Čisto mirno, za nemški (?) Beljak gotovo prav nenevarno slovensko družbo vlačijo ti gospodje v svojo politično nesnago in grozijo isti, goslilničarju pa pretijo, da ga ugonobijo, ako ji da prostora. Sicer pa Btojijo v svojih prodajalnah, kažejo se jim prav sladke — vzamejo prav radi denar od Slovencev, katore tako zaničujejo in katere bi najraje posamezno ugonobili. Nemci in ronegati beljaški! Dokler preganjateVi le mirno slovensko omizje, v katerem se nahajajo tudi dame, i m e n u j e m 9 V a s nesramne na-
padalce in Buroveže! Tako si predstavljajo ti gospodje „proBtoljubno" mišljenje! Le tedaj bodemo priznali Vaše nemško junaštvo in Vaš visok značaj, le tedaj bodete čistili Vaš nemški Beljak, kadar se bodete ravnali po tem le navodilu : I z p o d i t e iz Vaših go-stilnic in prodajalnic vsakega slovenskega kmeta in kmetico, sploh vse Slovence-kupo-valce in pripadnike drugega naroda, kakor ste to zapovedali gostilničarju v hotelu »Me-ran«. I z p o d i t e jih ob tržnih dneh iz Vaših gostilnic in prodajalnic in marsikateri r e n e g a t »slovenske" krvi bode primoran izpoditi svoje lastne sorodnike skozi vrata. I z p o d i t o goste in kupovalce, kateri bivajo poleti v Beljaku in ki govorijo slovenski ali italijanski jezik, iz Vaših gostiln in prodajalnic. Advokati! Vpra š a j t e vsakega kmeta, ki pride k Vam, ali je Slovenec. Ako reče d a , izpodite ga iz Vaše pisarne. Nemci, izpodite iz Beljaka vse „r e n e g a t e", slovenske in druge narodnosti, potem šo le se bodete mogli ponašati, da ste storili res kaj v očiščenje nem-štva v Beljaku. Potem — verujte nam — bode boljše, ko ostanete sami med seboj. Koliko bi Vas ostalo, smo radovedni.
Eaega gostilničarja in mirno slovensko družbo s svojo surovo6t;o zatirati, to ni nobeno nemška n&cionalao delo in ncbcna rešitev nemštva v Beljaku. S tem le kažete, da stoji nemštvo v Beljaku na jako slabi podlBgi. Vsi ti gotovi razgrajači so pa v svojem pristnem nemštvu jako nedosledni in čuditi se mora vsakdo, da tem ljudem dozdaj Lahi niso bili na poti, ki se vendar zmiraj prav glasne kažejo, še bolj pa, da jih ni v oči zbodla laška zastava, katero je izobesil gospod Scarpa že večkrat na vsak zgodovinski i t a 1 j a n-b k i d a n pri svoji hiš*.
Proti temu nimajo nič, pač pa kažejo svojo mogočnost in surovost proti mirnej slovenski družbi.
Leta 1901. dne 31. prosinca so pripo-znale prejšnje »Kiirntner Nachrichten«, da slovensko omizje popolnoma nič ni nevarno za Beljak in da Nemci no morejo biti tako nestrpni, da bi branili hoditi Slovencem v kako gostilno in se tam slovensko — v njihovem maternem jeziku — pogovarjati. In danes ? Prelomili Bte Vašo javno dano besedo!
Ali se je že s'išalo kedaj od Slovencev, da bi bili napadli kako mirno nemško družbo, ki se je nahajala v posebni sobi celo za se in v kateri bo bile prisotne tudi dame? Tako surov Slovenec ni, to so more pričakovati le od v politiki zdivjanega Nemca.
Ko bi bili Slovenci v svoji politiki tako surovi in nestrpni, bi stali danes na drugi politični stopinji in mnogoteri Nemci in renegati bi postopali z njimi drugače in sicer v svojo lastno korist. Gotovi brhki beljaški Nemci so pa v svojem prostoljubnem mišljenju jako enostranski, ker le slovenski narod, s katerim so primorani politično in gospodarsko skupaj živeti, od same p r o -stoljubnosti preganjajo, med tem ko se drugim klanjajo. Ako pa napadejo Belja-čani v svoji surovosti še enkrat to nedolžno slov. omizje, tako imamo za njihov junaški čin Ie odločen — f o j —, katero besedo je že tokrat mnogo res pristnih beljaških Nemcev izgovorilo.
Na nekaj pa bi še Beljačane vendar radi opomnili. Ako se stopi na črva, se isti zvije, in če Btopiš psu na rep, zavpije. Zvili so Be
beljaški Slovenci že; kadar pa Beljačani na nje še enkrat pritisnejo, bodejo pa še za vpili in sicer zavpili do naroda! Potem pa se bodejo vili Nemci v Beljaku, ali pomagati si ne bodo mogli več.
Parlamentarni program.
Jutri prične poslanska zbornica s prvim branjem državnega proračuna, ki je na dnevnem redu ves čas sedanjega zasedanja, a mu je tiha obstrukcija vztrajno zapirala pot. To prvo branje nameravajo rešiti v treh sejah ter v petek pričeti s prvim branjem nagodbenib predlog, najvažneje stvari, ki jo sploh dobe v pretres ljudski zastopniki v avstrijskem parlamentu. Tekom tega tedna se tudi odloči, so li bodo odkazale nagodbene predloge enemu sa memu nagodbenemu odseku, ki bi se v tem slučaju pomnožil na 62 članov, ali pa naj se izloči carinski tarif in zanj izvoli posebni odsek 48 članov. Vlada je neki pritrdila poslednjemu načinu, za katerega se posebno ogrevajo zastopniki industrije. Prvo branje nagodbe bo trajalo seve dalje nego tri dni in vlada bo baje zadovoljna, če se predloge pred veliko nočjo izroče dotičnima malima parlamentoma. — Pozneje pride neki takoj na dnevni red prememba zborniškega poslovnika, s katero se bo pečal plenum odseka morda že ta teden. V odseku se pokaže, kako ugajajo večini premembe, ki jih nasvetuje znani pododsek in o katerih meni neki list, da na njih podlagi postane zbornica edino le poslušno orodje vsakodobne , vlade.
Tajnost iz zadnje Silvestrove noči.
V	zadnji Silvestrovi noči sta v hotelu »Sacher« na Dunaju Koerber in Szell sklenila znane konečno točke v avstro-rgrški nagodbi. Včeraj pa je objavil »Budap. Hirlap* zanimivo ofioielno vest, da vsled novih vojnih predlog deželi ne narastejo nobena nova bremena, ker se vsi večji stroški pokrijejo iz prihrankov pri konverziji rent. Vlada si toliko prihrani, da bo vsled zvišanja kontingenta vojaških novincev na vstale stroške pokrivala lahko več let. — Tu je torej odkrita tajnost iz zadnje silvestrove noči! Nekateri krogi v Avstriji bodo morda trdili, da je vlada hotela s tem samo pridobiti opozicijo in da bo v to porabila le preostanke iz prejšnjih let.
Szell proti obstrukciji.
V	sobotni seji se je opoziciji zopet enkrat posrečilo, da je izbezala ministerskega predsednika vsaj za kratek odgovor ter mej drugim s tem tudi dosegla, da v tej seji ni bilo treba govoriti edino le opozicionalcem, kar je sicer že poBtalo običajno. Ugronovec Lovaszy je namreč očital vladi, da se je v boju proti obstrukciji zvezala s socialno demokracijo, ki jej je istodobno dovolila shod, ko se je vršil veliki protestni shod opozi-cionalcev. To druženje z internacionalno socialno demokracijo imenuje nelojalno, tembolj, ker je naperjeno proti eminentno narodni zahtevi opozicije. — Szell je tajil, da bi bila vlada sklenila kako zvezo s socialnimi demokrati, ter izjavil, da vlada v tem vprašanju ne nastopa ne pro in ne contra. Iz dejstva, da je policijsko oblastvo dovolilo oba shoda, bo pač še ne more sklepati na kako paktiranje s socialnimi demokrati. Za eminentno narodno zahtevo se pa bori le vlada z večino, ker hočeta ustreči potrebam države in poskrbeti za moč monarhije. Večina zastopa narod in interese dežele. Kaj je tu kaka nasilnost, pravi dalje bzell, če hoče izvesti svojo voljo iz čistih volitev izišla večina? (Pri teh besedah sn je moral namuzati celo marsikateri vla-dinovec.) Vlada in večina sta odločno skle nili, da v okviru ustave in zakonov odbi-jeta diktaturo manjšine in zlomita nje terorizem. S tem izpolnita le svojo zakonodajno dolžnost v varstvo dežele in ustave. — Z ironičnimi eljen-klici je opozicija pozdravila ta Szeliov govor, vesela nad vspehom. Dosegla je nam-
reč, da je minula zopet ena seja, v kateri razprava o v<->jni predlogi niti ni prišla na dnevni red. Čas pridobljen, vse pridobljeno, Bi misli opozioija in krepko nadaljuje boj proti Szellu.
Zasedanje deželnih zborov.
Dunajski listi, mej drugimi posebno „N. Fr. Presse", sedaj poročajo, da vendar le ni nemogoče, da se snidejo deželni zbori okolu velike noči h kratkemu zasedanju, ker bota mej tem časom lahko zborovala nagod-beni in budgetni odsek in ker tudi na Ogrskem ne morejo pospešiti nagodbene razprave. — Ta vest v dunajskih listih je tembolj zammiva radi teg», ker je bila ravno »N. Fr. Pr.« prva mej onimi listi, ki so najodločneje demontirali enako vest praške »Politike«, ki je že 3. februarja pisala povsem v istem smislu.
Avstrijski konzulat v Mitrovici.
V kratkem se naseli vitez Zambaur kot avstrijski konzul v Mitrovici ter zasede mesto, ki so je že davno pred njim zasedli Rusi in bi jo bili tudi Avstrijci, da ni posredoval tu vmes naš le preveč počasen zunanji urad. Že v členu 25. berolinske pogodbe je Avstriji dovoljeno, da sme prodirati tje doli do Mitrovice. Pozno so prišli torej pri nas do spoznanja, a prišli so le. Eno dobro je pa le na avstrijski strani v primeri z enakim dogodkom od strani Rusije. Avstro-ogrski konzul bo lahko mirno in tiho došel na svoje meBto in Be mu ne bo treba boriti b težkočami, kakoršne so se pojavljale ob dohodu ruskega konzula, ki jo moral več mesecev ostati v Carigradu, predno je sultanova vlada poskrbela za varen uhod. Naša vlada je izbrala v to svrho ugodnejši trenotek. Obžalovati je le, da si velesile svo jedobno niso zagotovile pravice do konzulatov v tem mestu in se torej dovoljenje za nje smatra v Carigradu za nekako koncesijo.
Posl. Kiofae rešuje Makedonce.
Kot znano, mudi se češko-radikalni državni poslanec Klofač že dalj časa v Sofiji ter mnogo občuje z ondotnimi oficielnimi krogi. Izprva je mož nameraval potovati v Makedonijo ter stopiti ondi v neposredno dotiko z voditelji zatirane krščanske raje; ker so mu pa turška oblastva bržkone takoj prekrižala račun, je moral ostati v Sofiji. Seboj je prinesel nekaj denarja, nabranega mej Čahi za bedne Makedonce. Tega jo izročil zastopnikom makedonskega odbora. Ob enem pa hoče izdelati obširno spomenico o položaju na Balkanu, ter v to svrho razdeljuj vprašalne pole mej člane makedonskega odbora. Tem seveda tudi obširno pripoveduje, kako resno se naša monarhija pripravlja na osvobodilno vojsko. Mej drugim tudi omenja, da v Bosni vse mrgoli avstrijskih vojakov in da so v obmejnih samostanih preoblečeni v rodovniško obleko avstrijski častniki. Seveda se dobe v Sofiji ljudje, ki verujejo Klofačevim besedam, saj ne vedo, da je v avstrijskem parlamentu član trojice radikalnih poslancev, in vedo le to, da se jo svojedobno Klofač udeležil slavnosti v Sipka-prelazu, kamor pa seve ni bil povabljen.
Iz brzojavk.
Demonstracij a proti vojni predlogi v Budimpešti. Socialni demokratje so včeraj s svojim demonstrativnim shodom res preprečili demonstracijo opozicionalnih strank in torej storili vladi veliko uslugo. Nasprotniki vojne predloge niso mogli zborovati pred parlamentom, ker so ves prostor zasedli socialisti, pojoč mar-zelaizo. Omejiti so se morali samo na ob hod po mestu, ki je trajal skoro do 7. uro zvečer. Demonstranti so klicali »abzug Szell!« ter razbili nekaj oken. Aretiranih je bilo 45 oseb. — Protipoljska gonja na Pruskem. Sl. aprilom bo ruska vlada premestila blizu 300 poljskih železniških uradnikov s Poznanjskega v zahodnji del. Merodajni so jej edino le narodnostni oziri. — Skupščina in srbska vlada. Povodom obletnice proklamacijo Srbije za
/ <f Z
s / / i
za kraljestvo ni bila skupščina zastopana ne v cerkvi in ne pri vsprejemu. Zborniški predsednik se proslave tudi zasebno ni udeležil. Kralj smatra skupščino že za razpu-fičeno. — Splošna amnestija v Makedoniji. V petek je sultan podpisal irade glede splošne amnestije politiških kaznjencev, ki se danes proglasi. — Kriza v Atenah je poravnana, ker sta se pobotala glede organizacije armade prestolonaslednik in vojni minister. — M a r o -k a n s k i pretendent ujet? Guverner v Tangerju je prejel vest, da so sultanove čete ujele pretendenta in porazile vso njegovo vojsko.
Dnevne novice.
V Ljubljani. 9 marca.
Jubilej sv. očeta. Včeraj se je po vseh cerkvah v naši škofiji najsloves-nejše praznoval jubilej sv. očeta. Tudi v društvih se je zbralo na tisoče ljudstva, da proslavi Leona XIII. Tako je zopet s sijajnim dokazom svoje udanosti do prestola sv. Petra se proslavilo slovensko ljudstvo, kiteremu tudi najsrditejši naskoki nasprotnikov ne iztrgajo katoliške vere. Tisoči in tisoči klicev „Slava Leonu!", ki so včeraj doneli po naši deželi, naj bi bili obenem prisega, da nas nihče ne premakne z mesta, na katerem stojimo kot verni sinovi sv. cerkve.
f Mati dr. Jan. Ev. Kreka. Umrla je danes zjutraj ob treh v belcih nad Skcfjo Loko Marija Krek, učiteljeva vdova, mati č. g. dr. Krtka. Rojena je bila pri sv. Gregorju nad Ribnico. Bolehala je že dalj časa. Nazadnje je kap pospešila njeno smrt. Pogreb je določen na sredo ob 8. zjutraj. Vrli ženi časten spomin! N. v m. p.!
Gospod Fran Klemenčič iz Trsta nam piše: Glasilo zagovornika Kvedrove me je torej obsodilo v smrt s krogljo. Ne mislim pošiljati popravka imuniziranemu listu, prosim pa Vas, da priobčite sledeče: Ni res, da sem se jaz ustrelil, res paje, daje »Narod« ustrelil — kozla. Jaz imam še vedno dober tek in vsled dogodkov zadnjih dni dovolj humorja. Z mojim škalpom se ne bo dičila moderna Amazonka! — Z odličnim spoštovanjem — Franjo Klemenčič. — Opomba uredništva: V pojasnilo tega pisma gospoda Klemenčiča omenjamo, da je »Narod« v soboto priobčil na prvem mestu mej brzojavkami naslednjo brzojavko : »Trst, 7. marca. Pisatelj Fran Klemenčič — znan iz polemike z Zofko Kvedrovo — Be je danes opoldne ustrelil «
Sedmina po rajnem dekanu Mateju Sitar bo v sredo, 11. marca ob deveti uri.
Imenovanje. Deželni šolski svet je imenoval suplentom na tukajšnji c. kr. višji realki akademič. slikarja gosp. Antona Koželja.
Ig Idrije se nam brzojavlja, da je sinoči umrl v Idriji nekdanji vrli župan D i -d i č. Pogreb bo jutri.
Celjske Nemce je strah. V celjskem občinskem svetu je interpeliral dr. Evgen Negri, ako je županu Rakuschu znano, da društvo »Naprej" prireja v celjski okolici shode, na katerih širi nezaupanje proti celjskim Nemcem, in kaj namerava župan proti temu storiti. Župan Rakusch je rekel, da bo na to odgovoril v prihodnji seji. Priporočamo, da Rakusch odgovori Negriju: »Kdor seje veter, žanje vihar.« Sicer naj se pa gospodje v celjskem občinskem svetu postavijo na glavo, Slovenci imajo popoln povod izvajati iz dosedanjega nastopanja celjskih Nemcev konsekvence. Značilno pa je, da so celjski Nemci že pri prvih strelih tako nervozni.
—	Proslava papeževega jubileja.
Slavnostni večer, ki ga je priredilo »Izobraževalno in zabavno društvo K r a n i « v proslavo 25 letnice papeža Leona XIII, je vspel najkrasnejše. Očaral je vse zlasti govorniško dovršeni govor g. dekana K o b 1 a r j a , ki je povdarjal iskreno ljubezen velikega papeža do slovanskega rodu. Ugajale so tudi pogumne deklamacije 2 deklic in 1 dečka iz meščanskih rodbin kranjskih, kakor tudi petje pomnoženega cerkvenega zbora. Neumorno je svirala ad hoc sestavljena godba. Navdušenje občinstva, ki je prostrane prostore napolnilo do zadnjega kotička, je bilo splošno. — Živel Leon XIII.!
—	Is Maribora, 8. marca. (Papeževa slovesnost v večem se-
menišču.) Kakor sem Vam že brzojavno bil poročal, smo po cerkvah obhajali 25let-nico kronanja sv. očeta papeža Leona XIII. dne 3. marca. Dostaviti še moram svojemu poročilu, da so vsi prvi predstojniki raznih uradov in oblastev prišli v Škofovo palačo, da bo tam izrazili svoja iskrena voščila za svetega očeta. Ta se odpošljejo v posebnem pismu udanosti v Rim. Danes ko ste Vi na Kranjskem praznovali po svojih cerkvah papeževo 25Utnico, smo pa mi v Mariboru imeli »slavnostno besedo« v bogoslovji ali duhovenšnici po vsporedu, ki se je v poldrugi uri izvršil z občudovanja vredno preciznostjo. Vspored je bil naslednji: 1. Ant. Forster: Slava Leonu XIII. ad IV voc. aepual. — 2. Leon XIII. — protector scientiarum, govoril latinski g. Val. Koprivšek — 3. C. Reinthaler: Psalm 90. ad IV voc. aequal. comit. organis. — 4. Laon XIII. — cu-Btos societatis govoril slovenski goap. Ant. Tkavc. — 5. M Filke: Tu es Petrus ! ad IV voc. aequal. — 6 Leon XIII. — sacri studii fautor, govoril nemški gospod Anton Pinter. 7. P. Mittmann: Himna Leonu XIII. ad IV voc. aequal., comit. organis. — So pa tudi vsi sotrudniki: pevci, govorniki in igralci na glasovirju in na harmoniju v polni meri zaslužili pohvalo in zahvalo, ka tero bo njim, kakor še posebno preč. ravnateljstvu semeniškemu, blagovolili premilost. knezoškof ob koncu izraziti z vznesenimi be j sedami. Dostavili so le opravičeno željo, da bi gg. bogoslovci že v semenišču, posebno pa še, ko stopijo v dušoskrbje, zvesto posnemali s v. očeta, kojega bo tako navdušeno proslavljali. Svečanosti se jo udeležil poleg prevzv. knezoškofa preč stolni kapitel in blizo vsa — službe prosta — častita duhovščina mariborska. Lepo ovenčano dvorano j« dičil transparent b bronogramom: ACCIPE VOTA FIDELIVM LEO XIII QVlNQVE LV3TRA PONTIFEX. — Bil je res lep praznik !
—	Slavnostni večer v proslavo 251etnice sv. Odeta Leona XIII. je priredila včeraj v nedeljo 8. marca 1903 dekliška Marijina drulba v R a d o 1 j i c i. Ponovi večer v nedeljo 15. marca. Vspored: 1. Leon XIII., deklamac.ja. 2. Z rna in spomlad, alegorija s petjem in venčanjem podobe sv. Očeta. 3. Lurška pastarica, igrokaz v petih dejanjib. Začetek ob 6. uri.
—	Umrl je v Kropi 8. t. m. g. M a -t i j a Zupan, star 85 let Ranjki je bil brat prošta Jožefa Zupan in bivšega predsednika kupčijske zbornice V. C. Zupan a. Mož — poštenjak je vžival splošno spoštovanje. Župnik na Ježioi priporoča očeta duh. sobratom v molitev! — Umrl je 7. t. m. po dolgi bolezni ob pol 12. uri g. J a n e z 'u g o n c v Podhojnem hribu pri Robu V 75 letu svoje starosti. Bil je župan Turjaške občine zaporedoma 29 let, bil je mož v obče spoštovan in znan blizo in daleč. Bil je krščanskega prepričanja in vsakemu je rad pomagal. Pogreb bode 9. t. m. ob 9. uri na Robu. Bodi mu žemljica lahka !
—	Krisa v goriškem občinskem svetu. Ostavke so podali starašine dr. Ce-soutti, dr. Bramo, dr. Ballaben in dr. Gra-ziadio Luzzatto.
—	V 48 urah zgubili očeta in mater. V četrtek popoludne pokopali so v Gorici Lucijo Glešič, ženo delavca Glešiča. Zapustila je šest nedoraslih otrok. V petek predpoludne pa je zadela kap očeta Antona Glešiča na ulici, ko je šel po vodo. Pripeljali so ga domov, ali ob jedni uri in pol popoludne bil je že mrtev.
—	Detomor. 24 letna Antonija Rutarjeva v Gorici je povila pretekli teden nezakonskega dečka, katerega je potem udušila. Prenesli so jo z mrtvim otrokom v goriško žensko bolnišnico, kjer je komisija konstatovala zadušenje. Rutarjevo so odvedli v j.apore v ulici Dogana.
—	Is Železnikov, 2. marca. (P o-g r e b -j- Marije Thaller) Danes popoldan ob 4. uri smo tu spremili k večnemu počitku rajno Marijo Thaller, vdovo po rajnem občeznanem Mihaelu Thaller-ju, ki je 28. pret. meseca po dolgotrajni mučni bolezni večkrat previdena s sv. zakramenti, šla za svojim nepozabnim možem v kraj večnega miru. Pokojnica je bila rojena iz dobro znane rodbine Lavtarjeve; nad 45 let živela je ob strani svojega pokojnega moža, ter je s svojo neumorno marljivostjo in uzor-nim gospodinjstvom prav po besedah sv. pisma : »Dobra žena podpira hišo na treh oglih«, pomagala svojemu možu postaviti in vzdržavati svoj dom v občeznanem ugledu in veljavi. Bila je res prava »hišna mati« v najlepšem pomenu te lepe besede; obilno je skazovala očitno in na tihem dobrot revežem in potrebnim, ter si gladila b tem pot v večni nadzemski dom. Izmed mnogoštevilnih otrok so jo preživeli le trije izgledno odgojeni gg. sinovi in ena gospica hči, o katerih vseh se more trditi, da bo vaak v svoji stroki pravi uzor domoljubne slovenske inteligencije. Priredili so pa tudi svoji nepozabni materi sijajen popreb, kakoršnega vidi naš kraj le redkokrat. Šolska mladina, oddelek uniformirane požarne brambe, 5 prekrasnih vencev, sedmero čč. gg. duhovnikov in neštevilno prebivalstva domačega in iz
okolice so jo spremili na zadnjem potu k večnemu počitku, katerega jej vsak želi od srca, ki je poznal velespoštovano »Mihovo mater«. Naj počiva v miru.
—	Iz Kolovrata. Danes 7. marca smo pokopali najstarejšo osebo v naši du-hovniji Marijo Zupančič, p. d. staro Rožanko. Rojena je bila 19. marca 1810, toraj jej je manjkalo le še 14 dnij do 93 let! Bila je do zadnjih hipov pri zdravi pameti, je dobro slišala. Samo noge so jej zadnja 3 leta odpovedale, da je morala žena ostati le v postelji ali vsaj v svoji sobi. Dokler pa so jo nosile Se noge, prilezla je v cerkev k sv. maši dan za dnevom, da je tako osramotila marsikaterega mlajšega, ki se mu pa ni ljubilo iti v bližnjo cerkev. Naj jej sveti večna luč!
—	Francoski poduk v pisateljskem društvu Hrvatsko pisateljsko društvo je sklenilo, da dobivajo člani zastonj poduk v francoskem jeziku. 6 tem podukom se je začelo te dni. To je vrlo dobra in koristna stvar, da se člani spopolnijo v francoskem jeziku. Toda hrvatsko pisateljsko društvo je menda vendar slovansko ter bi se gotovo spodobilo, da dobe člani poduk tudi v ruskem jeziku. Zagreb je mnogo veči od Ljubljane in sicer si prisvaja neki veči ugled v slovanskem svetu, in vendar je Ljubljana prekosila ^agreb v pogledu slovanske vzajemnost'. V Ljubljani se belj uče slovanskih jezikov, nego v Zagrebu. Na celem Hrvat skem ni nobenega ruskega krožks, Četudi se večkrat po hrvatskih Časopisih bore o važnosti ruskega jezika. Kako malo imajo Hrvati veselja do ruskega jezika, vidi se po tem, da Stjepan Radič ni mogel dobiti dosta naročnikov na svojo rusko slovnico in čitanko. Hrvatsko pisateljsko društvo je prvo pozvano, da oživi in pospeši učenje ruskega jezika med mlajšim zarodom in da osnuje za to potrebne ruske krožke. Nam bo vendarle Rusi bliži nego Francozi, pa je tedaj potrebno, da se ž njimi poprej seznanimo nego z letemi.
—	Nesreča v kamnolomu. 11 Puščave nad Mariborom V kamnolomu gosp. Holcerja sta se dne 7. t m. pri razstrelje-vanji pečin ponrsrečiia delavca Franc Garb in Feliks Hibit; prvi je bil takoj mrtev, drugi je hudo poškodovan na levi nogi in obrazu ter je že bil previden.
Ljublljsns^e novice.
Ljubljansko delavstvo in jubilej svetega Očeta. Po vsej deželi je včeraj ljudstvo slovesno praznovalo jubilej sv očeta. Zaostati ni hotelo niti ljubljansko kršč. soc. delavstvo, ki je po svoji »Slovenski kršč. boc. zvezi« priredilo Blavnost, ki je bila priča, da je tudi v Ljubljani mnogo mož, ki se upajo javno manifestrati za svoje prepričanje. Slovenska kršč. soc. delavstvo je sredi Ljubljane stopilo na cesto, da dokaže na dostojen način nasprotnikom svoje mnenje. Slabo vreme ni ustrašilo na stotine delavcev, a gotovo je, da bi bila pri lepem vremenu udeležba še večja. Delavstvo je ob *\l na 9 uro odkorakalo izpred »Katol. Doma« z društveno godbo in zastavo na čelu v nunsko cerkev. Dolga vrsta zavednih mož je vzbujala splošno pozornost. Dočim so prvi psri stopali v cerkev, bili bo zadnji še le pri »Narodni kavarni«. V nunski cerkvi je imel slavnostni cerkveni govor namestu predsednika »Slovenske kršč. soc. zveze« č. g. dr. Kreka, ki je bil nenadoma poklican k smrtni postelji svoje blage matere, č. gosp. Jan. K a I a n. Ko je govornik to naznanil in prosil udeležnike, naj se v molitvah spominjajo tudi blage žene, ki je slovenskemu narodu dala dr Kreka, ni bilo suho nobeno oko. Govornik je na to navdušeno slavil sv. očeta in posebno povdarjal, koliko se je ravno vsled Laona XIII. storilo na delavsko orga nizatoričnem polju po vsem svetu in tudi pri nas. Po cerkvenem govoru je daroval bv. mašo preč. goap. prelat F1 i s, raz kora pa je zadonelo krasno petje Uršulink. Cerkveno petje je zaključila vznešena papeževa himna. Cerkev je bila napolnjena do zad njega kotička. Na to se je razvil po ljubljanskih ulicah sprevod delavcev. Neumorno in prav lepo je svirala na čelu delavskih čet društvena godba. Po trije štirje v eni vrsti so korakali delavci po Salenburgo-vih ulicah, Marijinem trgu, bpitalskih ulicah, Mest. trgu preko Hradeokega mostu v Kat Dom. Nad 500 mož je ponosno korakalo uvrščenih v sprevodu, a tudi ob Btrani je spremljalo sprevod mnogo somišljenikov. Ko je bila dvorana že natlačeno polna, prihajali so še vedno somišljeniki iz drugih krogov, ki pa niso mogli dobiti prostora. Dvorana je bila okrašena z zelenjem, zastavami in grbi. V dvorani so stali sami moški, na galeriji pa so se zbrale zaBtopnice ženskega oddelka »Slovenske krščansko-socialne zveze«. Zborovanje je vodil č. g L. Smolnikar. Slavnostno zborovanje so otvorili pevci »Katoliškega rokodelskega društva«, ki so dovršeno pod vodstvom g. S a o h s a zapeli papeževo pesem. Sredi pesmi se je dvignil zastor in na odru se je pokazala razvrščena ob okrašenem kipu sv. očeta živa podoba: »Svetemu očetu se klanjajo delavski stanovi.« Prav lepo je
nato deklamirala gdč. Bučar »Luč na nebu«. Rokodelski pomočniki so nato zapeli slavnostno pesem s spremljevanjem glasovirja. Pesem je vse očarala. Hvala lepa rokodelskim pomočnikom in g. pevovodju na tako izrednem užitku ! slavnostne govore so govorili samo delavci, m sicer tako dovršeno, da jim dela njihov nastop čast in je v ponos delavstvu. O veri in delu je govoril tovariš M a s 1 e, o Leonu XIII. in socialnem delu tovariš Kočar, o katoliški cerkvi za Leonove vlade tovariš Kos, o Leonu XIII. in Slovanih je hrvaški govoril tovariš K o -stanjevac, dalje o Leonu XIII. in delavskem varstvu tovariš Bizjak, o LeonuXIII. in ženskem vprašanju gdč. Za kraj še k, o Leonu XIII. in mladini tovariš Puhar, o papeštvu in socialnem vprašanju tovariš Jož. Gostinčar. sklepno besedo pa je imel tovariš Soukal. Nastop teh govornikov iz delavskih vrst je napravil na vse globok vtisek. Z gromovitim navdušenjem se je sprejel predlog č. g. Smolnikarja, odposlati svetemu očetu naslednjo brzojavko: »Emi-nenca kardinal Rampolla — Rim, Vatikan. Slovenska krščansko-socialna ..Zveza", ustanovljena v smislu okrožnice »Rerum novarum" in zbrana na svečanem shodu v Ljubljani, da proslavi jubilej papeža Leona XIII., izjavlja ov. Očetu otroško udanost in zvestobo — proseč ga apostolskega blagoslova.« Soglasno se je sklenilo odposlati tudi dr. Kreku naslednjo brzojavko : »Mnogoštevilno in polni navdušenja zbrani na prelepo vspeli jubilejni slav-nosti se polni zahvalnosti in Bočutja spominjamo Vas. Molimo za Vašo blago mater in za Vas, naj Vas krepi, da izvedete Leonove ideje med Slovenci. Mi vodno za Vami!« Moj govori delavskih govornikov je prišel mej zborovalce prevzv. g.knezoškot ljubljanski Zborovalci bo mu prirejali velikanske ova . cije. Dvorana se jo uprav tresla od izrazov navdušenja. Ko so pevci odpeli »Našo pa sem«, spregovoril je knezoškof delavcem nekaj krasnih bosed, navdušujoč jih za pravo krščansko, delo in povdarjajoč svojo radost, da je tako lepo Žtevilo mož sredi Ljubljane tako možato pokazalo svojo versko prepričanje in spoštovanje do sv. očeta in so tako delavci pokazali, da so zvesti cerkvi, ki stoji na grobu revnega ribiča iz delavskih vrst. Vnemal je Prevzvišeni može, naj skrbe za versko vzgojo v rodbinah, ker b tem store veliko socialno delo, in je podelil zborovalcem blagoslov. Še le ob pol 1. uri je bil zaključek te slavnosti, ki je pokazal, da pritisk in žalostni nastopi nasprotnikov proti veri in cerkvi nimajo tistega vepeha, kakršnega si žele. Čast možatosti in odločnemu nastopu slovenskega kršč. soc. delavstva! Ako pomtalimo, da so bile istočasno vse župnijske cerkve ljubljanske napolnjene čestilcev sv. očeta, tedaj lahko z zadoščenjem zapišemo, da kljub liberalnim naporom Ljubljana ni bila zadnja pri proslavi častitljivega jubilanta.
Policija na nogah. Včeraj je bilo po ulicah, kjer bo je pomikal sprevod krščan. soc. delavstva, vse polno policajev. Neka gospoda je imela slabo vest. ^Narodna tiskarna", iz katere se tako rado p s u j e delav-stvo na najrazličnejše načine, je bila zastražena. Priporočamo upravnim svetnikom »Narodne tiskarne«, naj policaje na trudu nekoliko odškodujejo, ker služba stražnikov v dežju ros ni bila prijetna.
Ljubljanski grad so te dni cenili na 90 tisoč kron.
lavno predavanje, katero je priredilo včeraj v nedeljo dne 8. t. m. „ B r a 1 n o društvo v Vodmatu", bilo je dobro obiBkano. Predaval je g. I v. G o s t i n č a r, o delavskem papežu Leonu XIII. Omenjal je tri papeževe okrožnice, posebno pa ono o delavskem vprašanju. Kazal je na veliki pomen socialnega vprašanja in da je Leon tisti, ki se je s svojo mogočno besedo zavzel za dela v-c a. Predsednik društva g. L. K 1 u n se zahvaljuje g. predavatelju za njegovo veleza-nimivo predavanje, ter ob enem naznanja, da se na praznik sv. Jožefa dne 19. t. m. ob 2. uri popoludne vrši občni zbor bralnega društva v društvenih prostorih.
Ženo pretepel. Na sv. Petra cesti je danes ponoči neki domobranski narednik pre-tepaval na vso moč svojo ženo, katera je na ves glas kričala. Žana je imela seboj otroka, ki je tudi jokal in upil tako, da so ljudje od vBeh strani skupaj šli.
Občni zbor gostilniške zadruge bo dne 23. t. m.
Plemeniti čin. Nedavno je delavstvo Sa-masove tovarne čestitalo prejšnjemu svojemu gospodarju g. Albertu Samassi povodom 70 letnice njegovega rojstva. Tem povodom je včeraj g. Albert Samassa za svoje delavce invalide podaril deset tisoč kron.
Snežilo je včeraj in danes v Ljubljani. Danes popoludne po ulicah in strehah že ni bilo več opaziti snegu. Nastopilo je deževno vreme.
Posredovalno delovanje mestne posre-dovalnice za delo in službe v mesecu fe-bruvariju. V primeri z lanskim letom ime-
novanega meseca je došlo letos znatno več oglasil tako pri delodajalcih kakor pri deloiemalcih ter je na ta način v posredovanju zaznamovati napredek. V primeri s prodnim mescem je bilo posredovanje nekoliko manj živahno. Moškim delavcem so bili ponudeni prostori za kleparje, mizarje, vrtne delavce, največ pa prometnim uslužbencem Dela so iskali nata kar ji, kletarji, tesarji, kurilci, trgovski pomočniki, skladiščniki in drugi trgovski in hišni posli. Pri ženskem delu bo dobile službe ti gorske prodajalke, natakarioe, razno drugo gostilniško osobje, kmetski posli, največ pa hišnih poslov. Vajencem so bili po-nudeni prostori za vrtnarje, kovače, brivce, peke in za trgovino. Pri posredovanji stanovanj je bilo mogoče v petih slučajih z uspehom posredovati. Kakor običajno, seje nanašalo posredovanje največ na mesto in bližno okolico, rešiti pa je bilo mogoče tudi več vnainih naročil, nekatere celo na Ogrsko.
Zopet Codellijev avtomobil. V soboto zvečer privozil je Cjdeihjev avtomobil po Knafbvih ulicah in jako naglo zavil v Sa-lenburgove ulice. Na opolzlem tlaku ni mogel voznik avtomobila ustaviti in je padel z vso močjo ob trotoar pri pošti tako, da se je zlomila cs in je avtomobil obležal na cesti.
Konj splašil- V soboto popoludne se je na dvorišču Koširjeve hiše na Žabjaku splašil konj Kunčičevemu hlapcu Mihaelu Somraku in je ušel z dvorišča na ulico in dir|al po Zvezdarsluh ulicah na sv. Jakoba trg, kjer ga je policaj UBtavil. Konja so spla-šili otroci, ki so ga s šibami t:pli.
Nemirno noč st> imeli danes stanovalci ob Rimski cesti, na Valvazorjevem trgu, Salendrovih ulicah in na Bregu. Sedem hlapcev. službujočih pri razstavnicah v Latter-manovem drevoredu je razgrajalo v tem okraiu. Redarja, ki jo razgrajače ustavil, so ti napadli in bi ga bili strgali, da niso prišli ljudi« in drugi redarji na pomoč, na kar so aretirali vse razgrajače.
Izgubljeno in najdeno. Gdčna bt. O. je izgubila v soboto popoludne na poti od Prešernovih ulic čez Marijin trg in po sv. Petra cesti do Murmaierjeve slaščičarne in nazaj po isti poti do hotela „pri MaliSu" zlato žensko uro in zlato verižico z dvema kroglncama kot obeskoma. — Na poti od krojaških ulic po Francovem nabrežiu in čez Marijin trg do sv. Petra cesta št. 20 je bila izgubljena črno usnjata denarnica, v kateri je bilo ckoli 24 kron. — Na juž. kolodvoru so bile v pretečenem tednu najdene sledeče reči: 1 suknja, 1 vreča, v kateri je stara obleka, 1 palica in 1 dežnik. — Pred glavno pošto je bila najdena zlata ura z zlato ve rižico.	<
Občni zbor uradniškega stavbinskega društva se je vršil včeraj v Mestnem domu. Predsedoval je župan Hribar. Navzočih je bilo okolu 120 uradnikov. Zapisnikar je bil c. kr. notar dr. R. Reže k. Župan Hribar je povdarjal, da bi moral vsak član stavbeni prostor sam plačati, stroški za zgradbo pa bi se povračevali društvu v letnih anuitetah, ki bi se lahko uredile tudi potom hipotekarnega zavarovanja. V tem slučaju bi zavarovalnica prevzela za umrlega ostale anuitete, družina pa bi prevzela razbremenjeno bišo. Župan se je obrnil za denarna sredstva na mestno hranilnico in na kranjsko hranilnico in je dejal, da je posebno zadnja pokazala svojo naklonjenost društvu. Svoj pristop je oglasilo 32 uradnikov. Delež znaša 100 kron, ki se mora izplačati štirinajst dnij po pristopu. Nato se jo izvršila volitev v ravnateljstvo, v katerem bo gg.: dr. B e ž e k , Al. C i u h a , Gustav del Cott, M. Riebl, J. Sbrizaj, Perd. Stare. vpok. sod., ki je ob enem predsednik. Namestnika sta gg.: J. L o n č a r, Ant R e i ch. V nadzorstvu so gg.: Ernst Bezenšek, J. Resman, vpok. nač. postaje, Ferd. Sajovic, Fr. Trdina, Jakob V o d e b , namestnika ^g. Jož. Hočevar, dr. J. K o p f i v a. Župan je izjavil, da ne sprejme nobene izvolitve.
Prepir in pretep sta provzročila v Po-drtnikovi gostilni na Dunajski cesti tovarniška delavca F. St. in J. S. Prvi je zagrabil jednega strojevodjo za vrat, drugi pa je nekega črkostavoa udaril za uho. Poklicali so policaja, da je razgrajača odstranil iz gostilne.
Lep ]e kradel. Trgovcu M. županu na Dunajski cesti štev. 6 je bilo iz podstrešja ukradenega 10 kg. mizarskega lepa. Tat je moral podstrešje odpreti s ponarejenim ključem.
Na današnji vojaški nabor je došlo 150 mladeničev. V vojake jih je bilo potrjenih 43.
Tepež radi igre. Čevljar A. M. in delavec O. G. sta se danes ob tretji uri ponoči na Tržaški cesti zaradi igre v kavarni sprla. Tudi stepla so se bila, da ni pravočasno prišel policaj, ki je to preprečil. Da bi se bila lažje tepla, slekla sta si bila že haveloke katera Bta pa hitro spet oblekla, ko je prišel policaj.
V Ameriko. Včeraj ponoči je odpotovalo z južnega kolodvora 240 Hrvatov v Ameriko.
Vojaški begun. Anton Pimat, prostak pri c. kr. pešpoiku št. 17 je v soboto pobegnil od vojakov. Včeraj zvečer so ga ie orožniki prepeljali nazai v vojašnico.
Petdesetletnica g. Iv. Strehla. Hišni posestnik Viljem Ivan Strehi v Hrenovih ulicah št. 11 in monter v Samassovi tovarni praznoval bode te petdesetletnico delav stva v SamaBsovi tovarni. Samassovi delavci prirede njemu v proslavo obhod po mestu.
Zaprli 80 berača Antona Česnika iz Selc pri St. Petru na Krasu. Ukradel je Las-nikovemu hlapcu Matevžu Schiffrerju iz hleva na Cesti na Rožnik srebrn- verižico katero je potem prodal v Trstu. Česnik je bil že večkrat zaradi tatvine kaznovan in je tudi v Ljubljani znan berač Ima pohabljene noge in si mora pri hoji z rokami pomagati naprej.
Književnost in umetnost
*	Slovensko gledališče. Včerajšnja popoldanska predstava »Snegulčice« je privabila v gledališče mnogo mladine, ki so je, kakor je videti, izvrstno zabavala. Zvečer pa je nastopila v burki »Brez denarja« kot gost gospa I r m a Pola-kova, član zagrebškega gledališča v vlogi Marjetice. Niena temperamentna igra, b ka tero je vzbujala vsestransko odobravanje, nam je ugajala in pokazala, da je gospa v svojem žnnru umetnica.
Gledališče je bilo obakrat dobro obi skano. Večerno predstavo je obiskal« tudi gospa Marija Ivanovna pl. Gor-lenko - Dolina, kateri je priredilo di jaštvo pred gledaliftčem navdušene ovaciie. — Jutri v torek, dne 10. marca 1903 bodo na korist zaslužnega opernega režiserja gosp. Edv. Aschenbrennerja peli legendo v štirih dejanjih: „ A z r » 6 1Ba sedilo spisal Ferdinand Fontana (prevedel on fesor Anton Funtek). Uglasbil Alberto Franchetti. Osebe: Azrsel, angel (plemič) g. Fr. V 1 č e k. — Nefta, angel (nuna Klotilda) tfdč. F. Prochdzkova. — Loretta. ciganka gospa L. Svobodova. — Lidora, brabantska princesinja gdč. M G 1 i v a r -č e v a. — Kralj Brabanta g. A s c h e n -brenner. — Lucifer gosp. A s c h e n -hrenner. — Kmet g Polašek. — Hsrold g. H a š 1 e r. — Demoni, duše pro-kletih. angeli, kerubini in aerafitii, nebe-ščanke, mučeniki, patrijarhi, ribiči, cigani m ciganke, paži, vitez,, dvorkinje, kmetje in kmetice, nune, vojaki. Dajanje se vrši v XIII. veku.
*	Koncert gospe Marije pl. Gor lenko Dolina Sobotni veliki ruski koncert »Glasbene Matice«, pri katerem je sodelovala gospa Marija Ivanovna pl. Gorlenko-Dolina, solistinja ruskega cara in primadona carske opere v Petrogradu, je vspel tako častno, da ga imenujemo lahko jednega najlepših večerov, kar ram jih je priredila »Matica«. Program sam na sebi je že pokazal fini oku« in inteligenco gospe pl. Gorlenko, ki je hotela s svojim koncertom seznaniti Slovence z rusko pesnijo in skladatelji. kar nam pričajo imena, kakor Glinka, P. Čijkovskij, Kljuj i. dr. Poleg globoke »rije »Vanje« iz opere »Žiznj za carja« (M. Glinka) in uspavanke iz opere »Poljub« (Smetana) ter pesni Ljelova in opere »Sne-guročka« (N. Rimskij Korsakov) nam je zapela gospa tudi divno romanco Pavline iz Čajkovskijeve opere »Pohina dama«, in iz Vas. Kalinnikove melanholično globoke »ZjVO-nove«, Kjujevega »Oratara«, »Molitev« in »V tujini in pri nas«, dalje Olgino pesem iz opere »Ruaalka« (A. Dargomyžskij), A. Grečaninovo »Snut« in »Kraj ti moj«. Vse pa kar nam je ponudila 8 svojim koncertom je bilo mojstersko dovršeno, kajti gospa pl. Gorlenko je mojstrinja v prednašanju, ima krasen in obsežen alt in kaže v vsaki malenkosti razumevanje za finese priprosto globoke ruske pesni. Njen »Oratar«, »Zvonovi« in arija iz »Vanje«, to je bilo naravnost čudovito dovršeno. Zlasti pesni »Oratar« in »Zvonovi« ste silili človeka, da je za trenotek zasnanjal o biti veliki ruski zemlji in njenem kmetu.
Burni pozdravi pri vsakem nastopu, vsestransko odobravanje, veliko število krasnih šopkov (omenimo posebno šopka pred-stavitelja ruskega sobranja g. Aleksandra Kosmiča Hreptova ter našega odličnega ruskega krožka z napisom »Veliki umetnici nam od Boga poslani«), prisrčne ovacije, že to priča, da si je znala pridobiti gospa pL Gorlenkč pri nas obče simpatije, katere zasluži ▼ popolni meri in katere želimo, da je spremljajo na nadaljnih njenih potih. Bil je res krasen večer, katerega ne pozabimo z lahka in za katerega se imamo zahvaliti v prvi vrsti naši »Matici«, ker nam je pridobila tako redkega, v umetniškem ozira tako mnogo nudečega gosta, kot je Marija Ivanovna pl. Gorlenko- Dolina, umetnica, na katero more biti ruska dvorna opera ponosna in ki je v čast slovanski pesmi, karere je baš ona brezdvomno najodločnejša zastopnica.
Pevske točke je spremljevala na glaso virju gospodična Nebdalova. ki je igrala tudi O. Nebdalov Valse-Menuet in mazurko Čajkovskega. Da ni dosegla njena igra popolnosti, je kriv glasovir »Matičen«. Moški zbor pa je zapel pod vodstvom gosp. M. Hubada dr. A. Brucknerjev BSen in resnica''' s tisto preciznostjo, kot jo opažamo v občo zadovoljnost že nekaj koncertov sem pri tem zboru. Dvorana je bila natlačeno polna najfinejega občinstva. Prišel je oelo baron Hein. Netaktno pa se nam zdi tisto drvenje iz dvorane po končanem programu, kajti gospa pl. Gorlenko je dodala še tri pesmi izven programa in mučno je bilo gle dati nered, ki je vladal med tem časom v dvorani.
* Gospa M. I pl. Gerlenko-Dolina
se je danes zjutraj z brzovlakom odpeljala v Rim, kjer koncertuje v kraljevski akademiji sv. Cecilije. Naknadno je dobila tudi vabilo iz Zagreba, da bi ondi koncertirala. Ali se bo odzvati mogla, še ni gotovo. O ljubljanskem občinstvu se je jako laskavo in simpatično izrazila po koncertu in pri odhodu, ter jo je vspeh luških skladb pri Slovencih zelo veselil.
Izpred sodišča.
Rodbinska drama. Dne 28 dec. preteklega leta se je razširila v vasi Srbsko grozna novica, da je po noči umrla košarica Kubrichtova nenaravne smrti. Dokazalo se je, da je bila res žena Vencla Kubrichta v isti noči umorjena. Sum je padel takoj na njenega moža in v ponedeljek je stal Vencel Kubncht pred porotniki, tožen umora. Obtoženec je tajil nainen umoriti ženo, ampak pravi, da jo je le malo bolj trdo prijel. Ker porotniki niso mopli priti do pravega pre pričanja, je bil Kubricht obsojen le radi uboja na pet let težko ječe.
Pes prouvročll zakonsko ločitev. V Parizu živela je zakonska dvojica v naj-srečnejem zakonu brez otrok. Otrok nista imela, pač pa sta imela lepega in zvestega psa. ki je običajno spremljal gospo na sprehod. Nekega dne odšel je gospod od doma, a gospa je šla s Touto, tako sa je pes imenoval, na sprehod. V ulicah La Fayette se je Touto pred neko hišo ustavil, pričel lajati in ni hotel na nikak način več slediti svojej goBpej, marveč je stekel v hišo in gospa je šla za njim v gorenje nadstropje, kjer je pes pred nekim stanovanjem obstal. Gospa v zli slutnji je pozvonila Ko je služkinja otvorila vrata, stekel je pes v stanovanje, odkoder se je takoj začula divja kletev. Gospa je po glasu spoznala svojega moža, ki je bil obiskal neko nič vredno žensko. Gospa jo vložila nato radi moževe nezvestobe tožbo za zakonsko ločitev in te dni je pariško sodišče ugodilo tožbi.
Slikar — morilec. Zadnje dni je prosil pariški odvetnik Decori za avdijenco pri predsedniku republike g. Loubetu, v kateri ga hoče prositi za pomiloščenje slikarja Sindona, katerega so porotniki obsodili na 5 let težke ječo, ker je ubil moža svoje ljubice. Prošnjo za pomiloščenje so podpisali največji francoski slikarji, proseč naj se vrne Sindon svoji umetnosti. Pariško javno mnenje izraža ogorčenost nad slikarji, ki prosijo po-miloščenja za kolego, a ubijalca, zato — ker se je naučil dobro slikati!! Pričakuje se z veliko radovednostjo, kaj poreče k temu Loubet.
Stava na smrt. V gostilni »Zum Stern« v Inomostu bo se seSli voznik Franc Neuner, pošiljavec blaga Jožef suitner in slikar Alojzij Schraffi. Ko so spili vsak vrček piva in dva kozarca konjaka, pravi Neuner, znan pijaneo, a tudi korenjak, ki ga mu ni bilo para, da stavi s Schrafflom, da bo popil v istem času toliko velikih kozarcev konjaka, kolikor ga bo Schraffl popil iz malih kozarcev, a aohraffi da bo plačal, kar bosta zapila. Kar se oglasi Suitner, ki je imel Neunerja nekaj na piki, da hoče plačati on, kar pijeta, naj kolikor hočeta. V dveh mi nutah je izpraznil SchafTl devet kozarčkov, a ob istem času Neuner istotoliko velikih, vsakega v enem poiirku. Ker je imel konjak 40 in pol stopinj alkohola, je imel izpiti konjak ravno en liter čistega alkohola. Neuner se je takoj onesvestil in umrl še drugi dan, in se ni do smrti čisto nič zavedel. Vsled tega so naznanili krčmarico, Schraffia in Suitnerja sodniji, in obsojeni so bili krčmarica na šest tednov, bchraffl in Suitner pa vsak na dva meseca težke ječe. Pritožbo ničnosti proti tej razsodbi je kasa-cijski dvor zavrnil.
Bazne stvari.
Najnovejše od rasnih strani
Zopet izbruh vulkana. V petek je zopet pričel bruhati, kakor se poroča iz Meksike, vulkan Pico de Colina. — Nenadoma izginil je brez sledu iz Draž-dan bivši sluga princezinje Lujize. Na dvoru vzbuja ta stvar neljubo pozornost. ■— R i e g e r je zapustil 200 000 kron za narodne in kulturne namene. V svoji oporoki pravi Rieger svojemu narodu, naj bo zvest idealnim in krščanskim prizadeva-
njem. Rieger svari narod, naj ne preceni svoje moči, svari pred domišljavostjo ia prevzetnostjo in pravi, da je le v resnem delu spas narodov ter naj nikdar ne zgubi vere v pravično višjo moč, ki pripelje končno narod do njegovih ciljev in idealov. — Zena v duhovniški obleki. V Niemsu so prijeli neko sleparico Jozelino Weber, ki je oblečena v duhovniško obleko šla v spovednico in poslušala spoved. — Oropana carinska uradnika. V Jobannesburgu sta bila napadena dva carinska uradnika, ki sta nesla 5000 funtov v banko. Napadalci so jima vrgli popra v oči in ju pobili na tla in jima iztrgali vrečice z denarjem. Enega napadalca je policija dobila v pest. Imenuie se F. Goddard. — Roman v vodi. Radi „nesrečne ljubezni" sta sklenila v Berolinu 181etai stavec Ilensi in 16letna Pavla Noll utopiti se v Grunewaldskem jezeru. Zvezala sta se skupaj in skočila z mosta v vodo, a v mokroti sta začutila zopet veselje do življenja. Hensl je prerezal vrv in je dejal deklic, naj se toliko časa drži za tram pri mostu, da dobi pred seboj trdna tla. V tem hipu je izginil v valovih, deklica se je pa rešila.
Princezinja Lujiza — konec romana? Med saškim m toskanskim dvorom prišlo je glede škandala princezinje Lujica do sporaiumljenia pod s!edeč;mi pogoji : 1. Princezinja prizna veljavnost razsodbe draž-danskega sodišča o ločitvi njenega zakona in se proti le-tej ne bode pritožila, nasprotno pa saški dvor ne objavi uzrokov razsodbe. 2. Princezinja obljubi, da ne bode z Gironom nikdar več niti osebno, ne pismeno občevala in se bode strogo držala navad, ki so na saškem in toskanskem dvoru običajne 3. Stanovanje princezinje določevala bosta sporazumno saški in toskanski dvor. 4. Pri porodu princezinje bodejo navzoči saški dvorni zdravnik, saška dvorna babica in jeden dvorni uradnik. 5. Otrokovo do-jilko in pestunjo določi saški dvor in se bode otrok, če bode zdrav, po treh mesecih prepeljal na saški dvor. 6. Saški dvor si pridrži pravico življenje princezinje nadzorovati in če se bode dostojno obnašala, se ji dovoli čez eno leto ali pa tudi že preje občevanje z njenimi otrooi in se bodo vse tozadevne podrobnosti svoj čas določile. Princezinja dobi na leto apanaže 40.000 mark, svota se podvoji, ako postane prestolonaslednik kralj.
Škandal na iverinskem dvoru. Draždanske »Nachrichten« poročajo naslednje: Ne dajo se več prikrivati vesti, katere krožijo od ust do ust, kot neka javna tajnost o dogodku na šverinskem dvoru, kateri provzroča splošno nevoljo in s katerim je v jako intimni zvezi velika vojvodinja Anastazija, mati sedaj vladajočega velikega vojvode Friderika Franca. Velika vojvodinja-mati je po rojstvu velika kneginja pruska, katera je bila rojena 24 januvarija 1860 in katero je pripeljal na svoj dvor kot nevesto veliki vojvoda Friderik Franc III., kateri je pa leta 1897 umrl. Iz tega zakona je bil sedaj vladajoči veliki vojvoda Friderik Frano in dve hčerki. — Bonska »Reichszeitung« dostavi k temu: Znano nam je o nekem dvornem škandalu v neki protestantovski mali državici, vendar imena kakor podrobnosti tega škandala hočemo za sedaj zamol-čati. Središče cele afere je velika vojvodinja-mati one male državice, katera je, kakor vsako leto, tudi letos po zimi na Francoskem. Ko jo je sin obiskal, ni je našel v svoji vili, ampak v nekem gotovem zavodu. Stvar se seveda ne bo dala dolgo časa prikrivati, vkljub temu da se je vse potrebno ukrenilo, karkoli bi utegnilo pospeševati — molk. Vlogo, katero je imel na saškem dvoru Giron, prevzel je tu baje dvorni — »Leibfriseur«. — Pred dnevi smo sporočili, da se velika vojvodinja morganatično poroči z nekim ruskim velikašeaa.
Kako dolgo žive ptice? Najdalje živi labud, ker doseže 300 let. Prirodoslo-vec Knauer pripoveduje, da je videl sokola starega 160 let. V schonbrunski ptičnici je poginil lata 1824 kragulj, katerega so vjeli leta 1706. Preživel je tedaj 118 let v ječi. Pomorske in močvirne ptice dosežejo še višjo starost. Tudi kukavice precej časa žive. Na nekem kraju so eno opažali 34 let Gav-rani dosežejo 100 let Vjete srake žive 20 do 25 let Naš navadni petelin bi (!) lahko živel 15 let. Kanarčki prežive v gajbici do 12, a na kanarskih otokih še več let.
Društva.
(Občni zbor društva tiskar-jev na Kranjskem) so je vršil v soboto zvečer v Hafnerjevi pivarni in izredno dobra udeležba članov — od 127 članov je bilo 107 navzočih ■— dokazuje, s kakšno vnemo in s kakšnim zanimanjem zasledujejo člani društveno delovanje. Društveni predsednik, g. J. P a v 1 i č e k, otvori zborovanje po pol 9. uri in pozdravi vse zboro-valce, posebno pa navzočne zastopnike članov iz Novega mesta, Kranja in Kamnika. Tiskano od borovo poročilo se odobri in vzame na znanje. Spominjal se je še predsednik s toplimi besedami umrlih članov:
Puciharja Avgusta, poslovodje Blaznibove ti akarne; Kovača Ivana, nekdanjega tiskar-nsrja in Ferdinanda Pevca, k»menoti»karja. Zborovalo so % stali v znak 8(.žal)a raz se dele. — Zahvala se te izrekla slav. Kranjski hranilnici za darilo 100 K, e. Ar tonu S'at-narju, tiskarnarju, za darilo 30 K in gospodom tiskarnarjem in urednikom za brezplačno blagohotno pošiljanje listov. — V odbor so bili voljeni gospodje: predsednik Pavliček J o ž e 1. namestnik P i r -kovič Rajko, računovodja Planine Oton, blagajnik Klovar Jožef, na dalje Mlinar Ivan. Strekelj Anton, Stibinger Rudolf, J e 1 o č -nik Pavel, s u b e r I Ev.. Mu-drovčič Elias in Porleržaj Franc. Po volitvi odbcia se je volila tarifna komisija in tarifno razsodišče. — Eni prešnji za vsprejem v društvo se je ugodilo; prošnja člana, da se mu deloma povrnejo tožni •trofiki. s« je pa odklonila. Med slučajnostmi so se rešile upravne društvene zadeve. Zoo-rovaoje se je iivršilo okoli ene ure ponoči.
Telefonska In brzojavna poročila.
Nemška nasilnost.
Gradec, 9. marca. Sinoči vrgli Nemci s pomočjo policije slovenske visokošolce iz kavarne „Polarstern" radi slovenskega govorjenja.
Rim, 8. marca. Danes imeli Slovenci z drugimi Avstrijci posebno av-dijenco pri papežu. Dijake sv. oče imenoval „naša mladež, naša nada", pozdravljal je delavce ter njihovo navzočnost imenoval „sad naše enci-klike". Kanonika Kalana vprašal: Od kod? Odgovori: iz ljubljanske školije. Papež zakliče: „blagoslavljam ljubljansko škofijo" — prime Kalana za roko, mu svojo roko položi na glavo. Vsem zakliče: ..bodite edini!" Po dva in dva smo pristopali k tronu poklo-nivši se sv. očetu.
Kim, 8. marca (C. B.) Vkljub prošnjam zdravnika dr. Lapponija, naj se papež varuje, je ta izjavil, da je popolnoma zdrav, danemore prezreti svojih dolžnosti ter še nadalje pustiti čakati svojih zvestih, ki so od daleč prišli, da se mu poklonijo. Papež je torej že danes sprejel v prestolni dvorani romarje z Dunaja, iz Berolina in Belgije, skupno 5000 oseb. Romarji so korakali mimo sv. očeta, ki jih je blagoslovil. Nagovorov ni bilo. Kardinal Gruscha in K op p sta bila pri vsprejemu. Papeža so živahno aklamirali.
Kropa, 9. marca. Včeraj so med službo božjo ulomili v župnišče na Dobravi tatovi.
Celovec, 9. marca. Po veliki noči bo koroški deželni zbor zboroval štiri dni.
Solnograd, 9. marca. Kljub temu, da se je mati princezinje Lujize sprijaznila s svojo hčerjo, pravi njen oče, veliki vojvoda toskanski, dajo noče več videti. Princezinja Lujiza pride kljub temu meseca oktobra v Solnograd, kjer se sestane s svojimi otroci.
Budimpešta, 9. marca. K demonstraciji Košutovcev proti vojni predlogi se še poroča, da so demonstrantje pobili mnogo šip in tudi okna palače nad-vojvodinje Klotilde ter okna klubu liberalne stranke. Mnogo demonstrantov je ranjenih, nad 50 aretiranih.
Budimpešta, 9. marca. Tu je umrl bivši ministerski predsednik Bitto.
Praga, 9. marca. Po pogrebu Rie-.•jrovem je praška občina v prostorih Tnestne hiše pozdravila k pogrebu došle poslance. Župan Srb je pozdravil slovanske poslance pa tudi nemškega konservativnega poslanca viteza Fuchsa, o Katerem je dejal, da čeprav Nemec, je bil proti Slovanom vedno pravičen. Na čast poslancem je bil potem dine. Od ugoslovanskih poslancev so govorili Spinčic, Pogačnik in Vuja-t o v i c.
Praga, 9. marca. Na zgornjem Češkem se še vedno ponavljajo potresni sunki.
Praga, 8. marca. Truplo pokojnega barona dr. Riegra je v soboto ob pol 3. uri popoludne blagoslovil kardinal baron Skrbenskj; ob mrtvaškem odru so govorili župan Srb, višji ravnatelj Mat tuš in poslanec Herold. Truplo so nosili do voza dijaki in sokoli. Ob grobu je govoril poslanec Z a ček. Pogreba se je udeležil minister Rezek, namestnik, deželni maršal, vojni poveljnik, predsednik gosposke zbornice in zastopniki vseh uradov in korporacij ter zastopniki češkega naroda iz vseh dežela češke krone.
Draždane, 9. marca. Vedno bolj se potrjuje vest, da se bodeta gdč. Ada-movič in Leopold Wolfling radi slabih gmotnih razmer poslednjega ločila. Gdč. Adamovič sprejme angažement pri nekem gledališču. Pozornost vzbuja vest, da sta dvorni maršal prestolonaslednika in dvorna maršala princesinje Lujize prosila, naj se jih upokoji.
Monakovo, 9. marca. Včeraj zjutraj ob pol 2. uri je bila završena obravnava proti predstojnici svetnega zavoda Heusler. Obsojena je bila na 6 let težke ječe radi zločina telesne poškodbe.
Madrid, 9. marca. Delna kriza v španskem ministerstvu je neizogibna. Finančni minister noče dovoliti večjih izdatkov.
Belgrad, 9. raarea. Župani so razglasili, da se v slučaju mobilizacije zažgo na vseh cerkvenih stolpih baklje. Na to se morajo vsi za vojaštvo sposobni možje priglasiti pri vojaških poveljstvih. Vojna uprava je naročila 50.000 plaščev in 100.000 jedilnih skledic.
Sofija, 9. marca. Knez Ferdinand obišče meseca marca osebno evropske dvore, da dobi zagotovilo, da vladi dajo garancije za mir na Balkanu in Bolgarijo povišajo v kraljevino.
Soflja, 9. marca. Iz pisarne glavnega makedonskega odbora je bilo ukradenih 10.000 frankov.
London, 9. marca. „Standard" pravi, da je angleška vlada izjavila, da si obdrži napram avstro - ruskim predlogom v reformah v Makedoniji proste roke in da bi nikakor mirno ne gledala, ako bi se sedanji državni sestav na Balkanu hotel kaj spremeniti. Na to posebno stališče Angleške se utegne zanašati Turčija, da ne izvrši reform.
Pariz, 9. marca. Daurignaca so včeraj začasno izpustili iz zapora.
London, 9. marca. Standardov dopisnik je imel pogovor s turškim velikim vezirjem, ki mu je dejal, da bode Turčija izvršila reforme, a za to potrebuje — časa. Povsod se po Turškem delajo nove ceste v korist trgovini. Standard pravi, da se na ta način Turčija le za vojno pripravlja. Ceste se v vojne namene grade.
— Občeznano dajo Mautner jeva napojena semena za krmsko repo najobilnejši pridelek. Prav tako izvrstna in nepresežna so tudi Mauthnerjeva zelenjadna in cvetlična semena.
Meteorologidno porodilo.
ViSina nad morjem 306.2 m, srednji zraCni tlak 746-0 mm
I	Cm epa- zonnja	Stanje barometra. ▼ mm.	Tempe- ! ratara 1 „ ,__, po i Vetreri. Celaijn 1		Nebo	1 h ■s a »►
V| tr v*. 1 <37-4 I V2 | sr. jvzh. | obl.						3-7
8	7 stjutr 2. popol.	734 9 '84 2	1-2 3-4	sl. jzab. >	sneg ob).	
8| 9. zveč.		i f36*H | 1-2		sr. jvzb.	dež	99
al 7. zjutr. |2. popol.		7i>6'4 736-6	0-7 41	sl. jjvzh. sl. jug	sneg obl.	
Srednja temperatura sobote 4'1°, norm. —2 2 Srednja temperatura nedelje 1-9°. normale, —-2-4
Dunajska borza
dnč 9. marca.
Skupni državni dolg v notah.....100'65
Skupni državni dolg v srebru.....100-66
Avstrijska zlata renta 4% .....121-10
Avstrijska kronska renta 4%.....101-10
Ogerska zlata renta 4% ......12110
Ogerska kronska renta 4% .....99-60
Avstro-ogerske bančne del.nice 600 gld. .	15-881
Kreditne delnice, 160 gid..............685'76
London vista......................240 23
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	117-15
20 mark........................23 46
20 frankov (napoleondor)......1910
Italijanski bankovci.........95'45
a kr. cekini...........11-31
Spominjajte se
ljudskega sklada.

t
312
1-1
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, oziroma stari oče, brat in tast, gospod
Franc Didič
posestnik, načelnik rokodelske, krčmarske In mesarske zadruge za Idrijski, sodnljski c kraj itd.,
včeraj zvečer po kratki a mučni bolezni v 70. letu svoje starosti, previden s »v zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predrazega ranjcepra bode v torek, dne 10 t. ni ob b. uri popoldan v hiši žalosti blagoslovljeno in po<em na pokopališče pri sv. Križu k večnemu počitku položeno.
Sv maše zadušnice se bodo brale pri Sv. Barbari in pri Sv. Križu.
Prerano umrli bodi priporočen v blag spomin iu pobožno molitev
Idrija, dne 9. maroa 1903.
Franoe Didič, sin. — Jerloa Lepajne hči. - Ivana Dldli, sestra. - Štefan Lapalne, c. kr. višji okrajni komisar, Ivan Vogelnik, c. kr. učitelj, 7eta — Marija Didič, sinaha. — Stanko,Vladko, Pepček, Franoelj, Ivan, Vida, Fančl, vnuki in vnukinje.
Prošnja.
LjubhanV>\i fijakar Ivan Čibaiek je na veCtedenskem potovanju z nekim gospodom agentom, ki prodaja Brankovo ci-korijo". K«r je njegov oče Matej Čibašeb, župan na Črnučah pri Ljubljani, nagloma smrtnonevarno obolel, prosimo vso bralce »Slovenca", ki morda vedo, kje sedaj biva omenjeni fi|akar Ivan, da mu takoj sporodč o bolezni očetovi.
Najtoplejše se niu za to ljubav že naprej zahvaljuje
289 3-3	družina Čibašek.
Na Črnučah, 5. marca 1903.
naznanilo.
V četrtek, dnč 12. sušca 1903 se bodo
prodajala na drobno zemljišča
umrlega Jožefa Pipan iz Poljan hiš. št. 16.
Kdor želi kaj kupiti, pride naj v četrtek, dne 12. sušca ob 8. uri dopoludne v Poljane hišna štev. 16.
Na prodaj je tudi hiša z gospodarskimi poslopji.
Zemljišča leže v kat. občini Sent Vid, Zgornja Šiška in Ježica.
Natančneja pojasnila daje dr. Fran Vok, c. k. notar v Ljubljani.	288 2-2
1315«
299 3-1
« štirimi sobami in pritiklinami v sredi trga
Mokronoga (poleg cerkve) z obsežnim vrtom in 'upim gozttom, pripravna za vsako obrt, proda se pod ugodnimi noifo|i.
PoiHbnila daje gosp. Peter Perič i totain.
Umetno vezenje na šivalnih strojih.
V	številki 3999 je »Illustr. Leipziger Zeitung« dn6 20. novembra 1902 prinesla naslednje naznanilo :
»Umazano amerlkansko reklamo so naši društvemki imenovali ono po amerikanskem Singer-jevem društvu uprizorjeno hvalisanje. DruStvo Singer je na to tožilo, a bilo v vseh Instancah zavrnjeno.
Sodišče je spoznalo, ko je tožbo zavrnilo, da je ono imenovanje vseskozi frmarno.c
DruStvo nemških tovarnarjev za šivalne stroje.
Okolnost, da tudi v Avstriji agentje Singerjevega društva občinstvu trdijo, da so le Singerjevi šivalni stroji pripravni za vezenje, nas sili k izjavi, da j«; vsak ilvalnl stroj raben za vezenje in da je merodajna edino le spretnost ln Izurjenost onega človeka, ki dela na stroju.
V	Ljubljani, 20. februvarja 1903.
Janez Jax & sin.
V ntši trgovini na Dunajski cesti štev. 17 daje se poduk v vezenju vsaki čas brezplačno, in sicer nauk v vezenju na vsakoršnem šivalnem stroju, bodisi fiuejšem kakor tudi na priprostejem.	217 2—2
| šival
I pripr

Kdor želi imeti dober
harmonij
vrhniikega Mi amerl-,/r. v> kanskega sistema, ta
naj blagovoli pisati na 1 naslov: A. Lnznlk, Vrhnika pri Ljubljani. 3

Tinvvp 2fl nrwi'P ima v najveej» iz"
JJU I l.V & 11 limric e beri v zalogi tvrdka BRATA EBERIa v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	521 19 11—8
Vnanja naročila proti povzetju.
"I
j*
"j. Za Marijin mesec maj in H- praznike Matere Božje pri-
£$(; poročamo	w
Janez Pogačnik :
33

i Dvanajst Marijinih pesmij ||
za mešan zbor.
Cena partituri 50 kr., posameznim glasovom 10 kr.
g Katol. Tiskarna v Ljubljani, f
s>*
Razglas.
313 3-1
Razpisuje se
zgradba nove stirirazredne šole v Radovljici.
Dražbeni pogoji, načrti in proračun so na upogled v občinski pisarni v Radovljici. — Ponudbe, katerim se mora priložiti petodstotni vadij, naj se vlože pri podpisanem do 23. marca 1.1. opoldne.
Krajni šolski svet v Radovljici, 4. marca 1903.
Janez flovak, predsednik.
Razpis.
115 3-1
Podpisani krajni fiolski svet na Skaručini razpisuje s tem narok za oddajo
zgradbe nove ljudske šole na Skaručini
potom javne dražbe na dan 22. maroa 1902 ob 2. url popoludne in sicer na podlagi načrtov in proračunov sledeča dela:
1.	Zgradba šolskega poslopja v znesku......K 14228.20
2.	Šolska uprava v znesku.......... „ 563.45
Skupaj . K 14791.65 Ponudnik se podvrže 5 % kavciji in znanim stavbenim pogojem. Proračuni in načrti so na razpolago pri krajnem šolskem svetu na Skaručini in sicer pri g. Matej Sršenu. Tu se tudi zvedč stavbeni pogoji.
Kretjni šolski svet na Skaručini, dne 6. marca 1903.
Matej Sršen, predsednik.
l*da]atal] la odgovora! arataik: »r. I|sasl| Zltalk.
Slak .Katoluk* Tiskarn«* v Ljubljani.