GORNJI GRAD
Ob dnevu vstaje
Živimo in delamo v svetu najrazličnejših naspro tij, blokovskega tekmovanja v oboroževanju, vojnih žarišč, raznih oblik terorizma in tudi revolucionarnih preobrazb.
V mednarodnem delavskem gibanju gradimo in razvijamo našo revolucijo, ter socialistično, neuvrščeno Jugoslavijo, kakor nas je učil tovariš TITO. To nam omogoča, da vedno najdemo v naši revoluciji našo lastno pot, da jo stalno potrjujemo s Titovim spoznanjem, „da je socializem samo eden, vendar; do njega vodi mnogo poti".
40 let smo v revoluciji. V njej z ogromnimi žrtvami utrjujemo in krepimo bratstvo in enotnost, gradimo federacijo pobratenih narodov in narodnosti, ki .so se sami osvobodili in se že v NOB nedvoumno z orožjem v roki opredelili za skupnost v Titovi Jugoslaviji.
40 let preraščamo krize in vse oblike notranjih, razred- ■ nih in zunanjih osvajalnih pritiskov ter bijemo bpj za odločilno vlogo delavskega razreda.
40 let smo Titovi borci in naša združenja borcev NOV neomahljivo stojijo na braniku svobode in smo v prvih-vrstah socialističnih sil. Titove besede: „Borci Jugoslavije kažejo svetu svetel obraz. Oni so s svojimi junaštvi v vojni in zadržanjerh po njej mnogo prispevali, da ima naša zemlja tako velik ugled v celem svetu. “
Skupnost pričakuje, da neprestano delujemo v močni fronti organiziranih socialističnih sil in da ji nudimo vse kar zmoremo v ustvarjalnem tolmačenju revolucionarnih tradicij, v borbi vseh delovriih ljudi, posebej mladine za uresničitev programa zveže komunistov.
V borbi za razvijanje in krepitev socialističnega jugoslovanskega pafriotizma, v borbi proti razrednemu sovražniku, nacionalizmu, proti novim usfašem, balistom, četnikom In brutalnosti neo-
fašizma bodimo neizprosni. Vse kar zmoremo in znamo moramo vložiti v krepitev vloge združenega dela, samoupravljanja, delegatskega sistema ter ta ugled in moč neuvrščene Jugoslavije.
Ponosni smo na leta 1941 in 1948. Ponosni smo, da smo prvi v svetu uresničili marksistično misel „tovarne delavcem - zemljo kmetom,“ da smo s Titom utemeljitelji gibanja neuvrščenosti in smo dovolj močni, da se lahko vedno obranimo.
Za nas torej ni počitka. Nihče od nas nima pravice, niti razloga, da sedi na zapečku in razočarano gleda na naš razvoj. Naš politični preblisk, kot posledica jasne razredne opredelitve, ki je bil prekaljen v NOB je danes izredo dragocen. Pomeni, da smo se s svojimi izkušnjami dolžni vključiti v vse politične dogodke.
Zadnji čas intenzivneje delamo na graditvi samoobrambnega sistema. Izkušnja vsakega borca NOV lahko k temu mnogo prispeva, vsakdo pa mora vedeti svojo vlogo in naloge. Pomeni, da tudi tokrat sledimo vodstvu zveze komunistov in smo najbolj neposredno povezani z vsemi socialističnimi samoupravnimi in demokratičnimi silami. SLO in DS moramo sprejeti, kot življenjsko nujo.
Neprestano se moramo vračati tja, kjer se bije boj za samoupravo. Sami se moramo učiti, a obenem učiti druge, posebno mlade, da je naša osnovna moč in največja sila v bratstvu in enotnosti. Sami nosimo odgovornost za skupno usodo. Delajmo tako, da bomo neprestano vspodbujali socialistično samoupravno ustvarjalnost. Krepimo in poglabljamo bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, visoko dvigujmo zastavo jugoslovanskega socialističnega patriotizma. Na ta način bomo pospešili revolucionarne tokove.
Bodimo vedno in povsod Titovi borci.
- OO ZZB NOV Mozirje
v letu ra
O tem je tekla razprava na 5. seji družbenega sveta za družbenopolitični Sistem občine Mozirje povezana z vprašanjem oblikovanja delegacij in Skupščin samoupravnih interesnih skupnosti.
Dosedanje izkušnje pri oblikovanju zborov občinske skupščine in Skupščin SIS kažejo, da so le-ti preštevilčni kar se odraža tudi v neprestano ponavljajoči ugotovitvi pri sklicu sej, tj. nesklepčnosti — na robu sklepčnosti. Vendar tega problema ne bomo odpravili samo z črtanjem nekaj mest v posameznem zboru ampak tudi z boljšim usmerjanjem in programiranjem dela zborov. Le-ti morajo postati „ustvarjalno telo“ ne pa zgolj „mehanizem“ prenašanja stališč in dvigovanja rok. Najti je treba interes ljudi. Ta pa je v aktualnih in vsebinsko privlačnih dnevnih redih. Se pravi, daje krivda ne najboljšega delovanja naših delegacij na obeh straneh.
Pri oblikovanju zborov skupščin je potrebno izhajati iz vloge oz. položaja samoupravnih skupnosti in organizacij, ki se mora kazati tudi preko vključevanja in dela v zborih in kjer se
Po kongresu samoupravljalcev
:inski s\let u je skjici
Občinski s\let Zveze sindikatov v Mozirju je sklical sejo delegatov v delovnih organizacijah, občinskega koordinacijskega odbora in predstavnikov družbeno-političnih organizacij. Na seji je delegat, kije bil v naši občini izvoljen za III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije poročal o vsebini iii poteku tega velikega srečanja v Beogradu.
Uvodoma je (podal kratko vsebino resolucije in sklepov s kongresa Franjo Gerdina. |Po poglavjih pa je razčlenjeval bistvene pripombe, ki so bile dane v razpravi Alojz Mavrič, naš delegat.
Na seji je bilo sklenjeno, da občinski svet sindikatov vse sindikalne organizacije v delovnih sredinah obvesti o bistvenem pomenu posameznih sklepov kongresa in opozori vse pristojne na hitro in učinkovito izvajanje smernic sprejetih na III. kongresu samoupravljalcev Jugoslavije.
Presenetljivo slaba'je bila udeležba na tej seji. Nekatere sindikalne organizacije se niso v zadostni meri
zavedale pomembnosti tega srečanja, ali pa se posamezni delegati enostavno seje niso udeležili. V zaključnih besedah ie Franio Gerdina
opozoril na nezadostno udeležbo in pri tem izrazil zaskrbljenost nad tako površnim pojmovanjem sedanjega družbenega trenutka.
Delegat 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije Alojz Mavrič in sekretar Franjo Gerdina med razpravo v Mozirju
njihove možnosti uveljavljanja interesov ne sme okrniti.
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA šteje 42 delegatskih mest. V njem je zastopana vsaka TOZD z enim delegatskim mestom ne glede na število zaposlenih. Le-to je tudi eden izmed kriterijev pri dodeljevanju mest v zboru. Večje TOZD oz. DO imajo po dva delegatska mesta (Elkroj, MG A, Uprava SO -skupaj z SDK, LB, PM, SIS, delavci JLA), prav tako obrtniki in pa kmetje kooperantje 5 mest. Pregled udeležbe za obdobje od 1. 1. 1980 do 8.4. 1981 (bilo je 12 sej) daje vedeti, da razen TOZD MGA in Uprave SO ni nihče delegiral vedno toliko delegatov kot ima delegatskih mest. Predvsem je to problematično pri delegaciji kmetov kooperantov kjer sta se povprečno udeleževala sej le po dva delegata in pa pri obrtnikih kjer je namesto dveh — večji del udeležen le eden delegat. To nam narekuje, da se je v tem času, ko že potekajo priprave na nove skupščinske volitve potrebno na podlagi temeljitih ocen v vseh sredinah pogovoriti „kaj hočemo“.
Delegati družbenega sveta so bili mnenja, da bi se kot možna varianta vzela tudi ta, da se vsem delovnim organizacijam, ki imajo v svoji sestavi več TOZD, delegatska mesta določijo na ravni DO (GLIN, GG, ZKZ), kjer bi se oblikovala konferenca delegacij. S tem bi se 'izognili dosedaj prisotnemu /prašanju, o neenotnem in leusklajenem nastopanju delegatov iste DO.
Vprašanju oblikovanja konferenc delegacij, ki jih sestavljajo manjše delovne enote (Peko, Borovo, trafike, Cestno podjetje — enota Radmirje, knjižnica, bencinske črpalke) in je zaposlenih samo 2 — 5 delavcev je potrebno posvetiti še posebno pozornost. Preveriti je potrebno ustreznost njihovega oblikovanja, upoštevajoč vse spremembe v organizaciji in strukturi posameznih dislociranih enot. V zboru imamo takih konferenc pet. Od teh lahko rečemo, da delujeta dve, ostale tri pa smatrajo delegatski sistem le na papirju. Krivda je oboje-
VELI ČASTNA MANIFESTACIJA OB 40.
LETNICI VSTAJE
Ljubljana — mesto heroj je bila minuli torek prizorišče osrednje slovenske proslave ob 40. letnici vstaje. Med 80.000 udeleženci je bilo tudi večje število naših občanov, ki so pohiteli z avtobusi že pred večerom v Ljubljano.
„Naj bodo Kardeljeve misli in delo vodilo ljudskim množicam, v katerih moč je neomajno zaupal, naj bo vsem nam in bodočim generacijam trajna spodbuda, da bodo s svojim delom in življenjem, s svojo ustvarjalnostjo prispevali k novim zmagam v večno živem toku revolu-je med drugim dejal predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher na proslavi in ki je hkrati tudi odkrit spomenik Edvardu Kardelju.
V ■
stranska. Njihova, v nezainteresiranosti, naša pa v premajhni pozornosti in nesprotnem ukrepanju. Rešitev za boljše delovanje teh konferenc bomo morali iskati v nosilcu konferenc. Tako, da bi vse te manjše dislocirane enote priključili po dejavnosti sorodnim večjim delovnim organizacijam.
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI, šteje 25 delegatskih mest. Vsaka krajevna skupnost je zastopana z enim delegatskim mestom, večje pa s tremi, oz. petimi mesti. Ista ugotovitev kot za zbor združenega dela, velja tudi za krajevne skupnosti, ki ne pošiljajo na seje zadostnega števila delegatov. Krajevna skupnost Mozirje je pošiljala povprečno 3 — 4 delegate (5 mest), krajevna skupnost Rečica 2 do 3 delegate (4 mesta), krajevna skupnost Ljubno 2 do 3 (5 mest), krajevna skupnost Luče 1 do 2 delegata (3 mesta), krajevni skupnosti Gornji grad in Nazarje, ki imata v zboru dve delegatski mesti pa sta za večina sklicanih sej zastopani z dvema delegatoma.
Pri oblikovanju zbora je zaradi navedenih podatkov in tudi zaradi izraženih želja posameznih krajevnih skupnosti po zmanjšanju števila delegatskih mest to tudi upoštevati. Zato je bil predlog predsedstva OK SZDL s strani delegatov družbenega sveta osvojen. Še v naprej se bo v zboru krajevnih skupnosti zagotavljalo vsaki krajevni skupnosti zastopanost z enim delegatskim mestom, na vsakih 1000 prebivalcev pa se bo dodalo še eno. Zbor krajevnih skupnosti bi tako zmanjšali za 5 delegatskih mest. Krajevne skupnosti bi bile tako v zboru zastopane z naslednjim številom mest: Mozirje — 4, Nazarje in Gornji grad — 2, Ljubno in Rečica — 3, Luče — 2, Bočna, Šmartno, Solčava, Nova Štifta pa imajo vsaka po 1 delegatsko mesto.
Pri oblikovanju zborov je kljub željam po zmanjšanju števila mest upoštevati, da sestav ne smemo tako okrniti, da bi iz njih naredili „skupščinske komisije“. Njihove pristojnosti in odgovornosti so velike, zato ne more odločati le peščica ljudi.
Oblikovanje delegacij za samoupravne interesne skupnosti mora temeljiti na predhodno izdelanih analizah in ocenah v vsaki krajevni skupnosti in TOZD. Le na ta način bo možno najti resnične vzroke nedelovanja. Pri tem pa velja ugotovitev, da je dosedanji način oblikovanja delegacij, ko prevladujejo združene delegacije, dokaj uspešno ocenjen. Za njihovo nedelovanje pa je iskati rešitev v odpravi vzrokov, ki so predvsem administrativno — tehničnega ter kadrovskega značaja (boljše gradivo, koordinirano sklicevanje sej Skupščin SIS, porazdelitev zadolžitev med delegati delegacij, boljša kadrovska sestava ip.).
Kakšne delegacije - splošne, združene ali posebne za samoupravne interesne skupnosti bodo imeli v posamezni sredini je potrebno doseči čimprej. Zato je nujno da v krajevnih skupnostih in TOZD takoj pričnejo z aktivnostjo, oz. z izdelavo ocene dosedanjega dela, ki naj služi kot izhodišče za naprej.
Povezano s temi vprašanji pa je bilo na seji sveta ugotovljeno, da je skrajni čas, da se v vsaki temeljni skupnosti in organizaciji prično zavedati, daje izvaja nje delegatskega sistema sestav ni del delovnega procesa Dokler tega ne bo, se nedelova nje in položaj delegacij, oz delegatov ne bo spremenil oz izenačil z delegati samouprav nih organov. , >
To mora biti interes vsake delovne sredine predvsem pa so za to odgovorni vodilni delavci. S tem bodo odpravili tudi obstoječo prakso, da se zadeve ne bodo reševale mimo delegacij ali ob njih. Nujno bo doseči, da se samoupravne organizacije in skupnosti postavi v odvisnost sklepov skupščine.
Sklep sveta je bil, da se še v tem mesecu pripravijo predlogi oblikovanja zborov skupščin upoštevajoč navedene ugotovitve. O njih se nato naj vodijo razprave o krajevnih skupnostih in TOZD. Tu se naj delovni ljudje in občani odločijo o vseh podrobnostih glede nakazanega.
ANKA SIVEC
Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje
Leto XIU Številka 7 Julij
REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
Poštnina plačana v gotovini
2 EEO NOVICE
Odločno v stabilizacijo
Komite občinske konference ZKS Mozirje je na razširjeni seji obravnaval naloge komunistov v občini po 90. seji predsedstva CK ZKS, ki je razpravljalo o aktualnih vprašanjih izvajanja politike ekonomske stabilizacije. Na seji so bila poseno izpostavljena vprašanja uresničevanja nalog na nekaterih najpomembnejših področjih gospodarske stabilizacije: investicij, politike cen, izvoza in uvoza ter skupne in splošne porabe.
Komite je ocenil, da imamo tudi v naši občini precej odprtih vprašanj na področju investicij, uvoza in cenovnih odnosov, kar zahteva, da vsi odgovorni dejavniki takoj in resno pristopijo k odgovornejšemu izvajanju ukrepov. Na področju investicij je prisoten problem nedokončanih investicij in neusklajenosti pričetih in načrtovanih investicij s kriteriji prednostnih nalog in prestrukturiranja. Izvoz se sicer povečuje, vendar z njim pokrivamo le potrebe uvoza repromateriala za tekočo reprodukcijo ne pa uvoza opreme.
Komite je po obsežni razpravi sprejel naslednja stališča, sklepe in usmeritve za aktivnost komunistov:
Komite bo zagotovil ustrezno aktivnost 00 ZKS v TOZD, delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih, kjer bodo komunisti zastavili ves vpliv in sposobnost za odločnejše uresničevanje nalog gospodarske stabilizacije v vseh okoljih.
Takoj se izvršijo priprave na sestanke 00 ZKS, kjer bodo na podlagi polletnih ocen gospodarjenja obravnavane aktualne naloge iz stališč in usmeritev 90. seje P CK ZKS.
Delovne skupine, sestavljene iz članov komiteja OK ZKS, P OS ZSS in IS SO, bodo izvršile sestanke oz. razgovore z aktivi v OZD in pri tem ocenile, kako se uresničujejo naloge stabilizacije. Ob tem je potrebno izvršiti priprave za zbore delavcev ob obravnavi polletnih obračunov. Zborov se bodo udeležili člani skupin.
Izvršni svet pripravi oceno investicij v teku in predvidenih investicij v letu 1981. Pri tem je potrebno oceniti vse tekoče investicije z vidika ustreznosti in upoštevanja kriterijev za prestrukturiranje gospodarstva.
Odločno moramo nastopiti proti še vedno močno razširjeni praksi napenjanja investicijskih možnosti in hotenj ter nerealnih predvidevanj. Enako tudi kritično ocenjujemo zavestno zniževanje predračunskih vrednosti investicij in visoke podražitve kot posledico prvega.
Komite bo organiziral razgovor s člani organov temeljnih bank (TB Velenje in BB, TB Ljubljana). Na razgovoru se mora oceniti do kod smo prišli pri uresničevanju usmeritev problemske konference ZKS o bančništvu in gospodarjenju z denarjem.
Komite ponovno opozarja na nujnost zaostritve odgovornosti pri vseh komunistih in drugih delavcih na odgovornih delih in nalogah do uresničevanja sprejetih sklepov in dogovorov. Pri tem morajo 00 ZKS odločneje izpostavljati vprašanja neodgovornega ponašanja. Komite bo pri tem 00 ZKS zagotavljal vso pomoč.
Vprašanje odgovornosti mora za sprejete sklepe postaviti tudi občinska skupščina. Še posebej mora zbor združenega dela postaviti vprašanja uresničevanja stabilizacije na dnevni red prve seje.
Pri obravnavi polletnih rezultatov gospodarjenj a je potrebno nameniti ustrezno večjo pozornost analizi stroškov.
Komite zavzema stališče, da se ustavijo vse načrtovane investicije, ki se še niso začele in ki niso v skladu s prednostnimi nalogami.
V OZD je potrebno zastaviti naloge za nadaljno povečanje izvoza v tem letu. Strokovne službe pa morajo izdelati programe ukrepov in aktivnosti za dolgoročno večjo usmeritev v izvoz.
V Elktroju
Naša dolina je bogato obdarjena z lepotami... V robanovem kotu.
Beseda
delegata
bo stvar prerasla meje, ko ne bo mogoče več opravljati rednih nalog, kijih gozdarstvo ima.
Glede zasebnega gozdarstva pa je Alojz Mavrič opozoril na težave z mladim rodom na kmetijah. Vsebolj se dogaja, da so kmetije brez mlajših naslednikov. S tem je seveda prizadeto tudi gospodarjenje z gozdo-i' saj je v naši občini pretežen đel gozdov v zasebni lasti.
Glede nagrajevanja v gozdni proizvodnji pa je potrebno končno pristopiti k nagrajevanju po delu. Upoštevati je treba izredno težke .delovne pogoje, pri čemer ne more biti več razlika med kvalificiranim gozdnim delavcem in med delavci v upravi oz. drugih, panogah tako občutna v škodo neposrednih proizvajalcev.
V pogledu tehnične opremljenosti smo res dosegli v zadnjih 15-let-nih določen napredek. Vendar pa je sedaj prišlo do večjih zastojev pri uvajanju nove mehanizacije zaradi deviznih težav. Gozdarstvo občuti tudi pomanjkanje rezervnih delov. Vse to seveda ogroža zahtevne proizvodne načrte v gozdarstvu.
Alojz Mavrič je v zaključku svojega izvajanja poudaril potrebo po sodelovanju širše družbene skupnosti, ko gre za gozdarstvo. Će taksnih skupnih naporov ne bo, potem ls§ bo razkorak med načrtovano in doseženo gozdno proizvodnjo zelo hitro večal.
Na III. kongresu samoupravljavcev v Beogradu je naš delegat Alojz Mavrič iz Gornjega grada predočil nekatere težave, ki tarejo gozdarstvo.
Čedalje bolj stopa v ospredje vprašanje doseganja plana proizvodnje gozdnih sortimenov v višini 44.000 m3 v družbenih gozdovih. Težavno je tudi doseganje plana v zasebnem gozdarstvu, ki mora letno oddati
85.000	m3 lesa, Celotna delovna organizacija pa skupaj
129.000	m3.
Posebej je podčrtal težave zaradi pomanjkanja mlajših delavcev v gozdarstvu, ki je ravno v naši občini izrednega pomena. Do podrobnosti je opisal stanje. Od 190 delavcev — sekačev in neposrednih proizvajalcev je samo 6,5 % starih do 25 let. V tem poklicu se opaža pojav starejših delavcev saj je starih nad 45 let kar 36%. Velja se zamisliti. Treba bo poskrbeti, da bo ta poklic postal tudi za mlade zanimiv in mikavnejši. S temi vprašanji se bo treba odločno spoprijeti in ne čakati, da
Gospodarske razmere v naši občini in SRS
Letošnje leto je prvo v uresničevanju srednjeročnega plana 81-85. Zaradi poslabšanih mednarodnih gospodarskih razmer in zaradi hitrega toda ekstenzivnega razvoja pri nas smo letošnje leto proglasili za „stabilizacijsko“ (nižjo gospodarsko rast 3 %, zmanjšanje tekočega zunanje trgovinskega primanjkljaja na
1.800.000	dolarjev v SFRJ, zaposlovanje bolj kvalificiranih delavcev ob manjši stopnji rasti zaposlenosti, delno manjšanje in preusmerjanje investicij v prednostne panoge, zmernejšo rast cen itd.). Danes ob polletju pa ugotavljamo, da se nekatere bistvene usmeritve resolucije ne uresničujejo ne samo v SRS pač pa v vsej SFRJ. Vzrok za to je umirjanje rasti gospodarstva v svetu in nespoštovanje dogovorjene ekonomske politike pri nas. Do bistvenih odstopanj je prišlo v gospodarski rasti zunanje trgovinski menjavi, pri investicijah in cenah. Ostali pokazatelji, to je delitev dohodka na splošno, skupno porabo, osebni dohodki, zaposlenost in še nekateri drugi pa so zadovoljivi. Zato bi pobliže analizirali odstopanje v SRS pa tudi v niši občini.
Zaradi problemov preskrbovala z repromaterialom, uvoženo opremo, zaradi počasnega aktiviranja investicij in počasnega izboljševanja organizacije je gospodarska rast v SRS za 5 mesecev letošnjega- leta samo 0,3 %, medtem ko beležijo ostale republike do 4 % in je naša najnižja. V občini smo ■ lahko s fizičnim obsegom proizvodnje zadovoljni. Ocenjujemo, da smp jo povečali v primerjavi z enakim obdobjem pretekleta leta za 6 % zahvaljujoč povečanju proizvodnje v GLIN-u, Kovinarstvu in Elkroju. Žal pa se nam manjša odkup mleka in govedi.. Odkup hlodovine pa nam tudi stagnira, čeprav smo nadomestili izpad prvega trimesečja zaradi hude zime.
Zato bo morala biti tudi naša prvenstvena skrb v teh poletnih mesecih organizacija proizvodnje, da nam ta ne bi upadla kot v preteklih letih zaradi letnih dopustov in drugega.
Zunanje trgovinska menjava se nam ne odvija kot smo predvidevali. Zaostajamo tako v rasti kot tudi strukturi po deželah s katerimi trgujemo. Izvoz smo namreč realizirali v višini 86 %, uvoz pa 83 % v primerjavi s planom za 5 mesecev. Zaradi vse1 večje konkurence na konvertibilnem področju in velike stopnje inflacije doma nam je v tem obdobju zaostal izvoz na konvertibilno področje, ki ga žal uresničujemo samo z 78 %, medtem ko uvoz s tega področja znaša kar 94 %. S takim razkorakom ne moremo nadaljevati.
Devizne rezerve so znatno upadle, dodatno pa se tudi ne moramo in ne smemo zadolževati, saj mora SRS že sedaj približno 41 % blagovnega izvoza dati za odplačilo anuitet za opremo iz tujine, cca 15 % za nafto itd. Blagovni izvoz pa je pokrival na tem področju uvoz samo v približni
višini 35 %. Gibary e menjave v klirinškem območju pa se je povečalo in je kot tako ugodno. In kakšna je situacija v občini? Ob trimesečju smo pokrivali uvoz z izvozom samo 68 %, po 5 mesecih pa že 112%. Tudi pri nas je v porastu kliring, medtem ko zaostajamo na konvertibilnem področju. Izpolnjujemo ga samo v višini 88 % medtem ko smo pri uvozu na 97 %. Izvažamo pa še žal mnogo surovin in repromateriala namesto končnih izdelkov. Prvega smo povečali kar za 40 %, medtem ko drugega žal samo za 25 %. Da bi izšli iz tega stanja predvidevamo dvoje, in sicer:
-	nove zunaiye trgovinske stimulacije in
-	večjo kratkoročno usmerjenost vseh OZD v izvoz.
Od zunanje trgovinskih stimulacij predvidevamo, da bi premirali dodatno izvoz na konvertibilno območje s 5 %, v dežele v razvoju 10 %, kreditirali premijo že v času priprave blaga na izvoz in pri poslovnih bankah izločili ta sredstva izven predvidenih limitov. Za realizacijo tega pa potrebujemo 162 mia N din, ki jih moramo zbrati iz splošne in skupne porabe v višini 2,3457 %.
Glede na dejstvo, da pa je letošnje leto bolj skrčena splošna poraba kot skupna predvidevamo, da bomo v drugem polletju dali približno 1 % iz splošne in 13 % iz skupne porabe. Skupščina občine in Skupščine SIS družbenih dejavnosti naj bi to sprejele že v tem mesecu. Zaradi visoke stopnje inflacije si ne smemo privoščiti novih obremenitev gospodarstva, kajti s takim ukrepom praktično nič ne bi naredili. Zato apeliramo na delegate v SIS, da dobro proučijo letne plane in preusmerijo potrebna sredstva za izvozne stimulacije.
Pri investicijah ugotavljamo, da se v bistvu ni nič spremenilo. Obseg investicij v SRS ostaja nespremenjen, sama struktura pa je tudi nezadovoljiva. Ne uresničujemo zahtev resolucije po vlaganjih, ki pomenijo prestrukturiranje našega gospodarstva kot tudi zaostajajo vlaganja v prednostne panoge (energijo, hrano). V samem financiranju investicij pa tudi nismo dosegli bistvenih pre-okretov. Se vedno prevladujejo bančni in drugi krediti medtem ko se nam ne povečujeta lastna udeležba in sovlaganja. Gradimo še vedno počasi in drago. Neaktiviranih investicij smo imeli po stanju 31. III. v SRS kar 63 % od družbenega proizvoda, pri nas pa tudi 60 %
ali 550 mio N din. Tekoča investicijska vlaganja sicer niso v velikem porastu v SRS in tudi ne pri nas. Novih investicij smo letos prijavili
na SDK 84 mio N din, načrtovanih pa imamo približno 280 mio N din ali približno 26 % družbenega proizvoda. Ocenjujemo, da to predstavlja zgornjo mejo reprodukcijske sposobnosti gospodarstva. Zato pa bo potrebno narediti temeljito selekcijo pri že načrtovanih investicijah, pa tudi tistih ki so že začete, vendar še ne 80 % fizično izgotovljene. V SRS se pripravlja zakon, da bi na novo investirali samo če bo nova proizvodnja izboljševala zunanje trgovinsko bilanco, če bo ustrezalo ostalim elementom prestrukturiranja oziroma če bo naložba v prednostno panogo gospodarstva. Negospodarske investicije pa bomo morali zmapjšati na minimum, s sredstvi samoprispevka pa bi gradili le če bo izbrano več kot 50 % sredstev in če bodo uporabljena za namene, kjer ne bo potrebno dodatnih sredstev za tekoče poslovanje itd. Dokler ne bo sprejeta na republiški skupščini ta zakonodaja pa velja ukrep republiškega izvršnega sveta, da SDK ne bo sprejemala novih prijav za investicije, za tiste, ki jih je pa že sprejela a se še niso pričeli graditi pa ne bo dopustila plačila izvajalcem del. Vse to krepko prizadeva torej tudi nas.
Zato smo se odločili da do 20. VII. temeljito proučimo vse začete in načrtovane investicije v naši občini in upamo jla bomo konkretno situacijo po posameznih naložbah lahko obrazložili že na skupščini.
Ahilova peta letošnjih gospodarskih razmer pa so cene. Trend gibanja je bil v 5 mesecih tolikšen, da če bi s tem nadaljevali, bi do konca leta
prišli na stopnjo inflacije 80 %, na-pram enakem obdobju preteklega leta pa smo jo.že dosegli 48 %,_Zato je Zvezni izvršni svet, čeprav smo se s tem težko sprijaznili, sprejel ukrep, da se do konca leta lahko povečajo cene industrijskemu blagu za 7 %, ccnc na dsobno za-~5 % iri cene storitev za 5 %. Tako .Sprejet ukrep je našel posamezne panoge in posamezne SIS za cene v zelo različni situaciji. Zato bodo vse skupnosti za cene morale na novfTpro-učiti novonastali položaj. Ker'velja omejitev v globalu bo potrebno, če bo položaj zelo kritičen v posamezni OZD zaradi nesorazmerja cen napram drugi OZD, tudi zmanjševati cene, ki so že bile odobrene. V naši občini je SIS za cene tudi odobril nekatere cene, tako da smo v globa-lu izkoristili približno 14 % od predvidenih 22 %.
Letošnje leto se tudi opaža, da posamezne OZD, tudi v naši občini niso predložile sanacijskega programa orgahu občinske skupščine. Zato morajo obvezno narediti te do sprejetja periodičnih bbračunov za prvo polletje.
V vseh občinah v Sloveniji .bomo tudi ustanovili štabe za sprotno spremljanje proizvodnje, izvoza, uvoza, investicij, cen itd. Menimo pa, da je gospodarska situacija takšna, da bo vsakdo na svojem delovnem mestu več prispeval, kajti vse izhaja v bistvu od storilnosti dela, kajti ukrepi ekonomske politike fah-ko posamezna gibanja le pospešujejo ali zavirajo nikakor pa ne morejo v osnovi reševati danega položaja.
ANTON VRHOVNIK
Letošnji občinski praznik
Predsednik občine Hinko Čop je imenoval posebno skupino ljudi, ki bodo pripravili vse potrebno za potek letošnjega občinskega praznovanja. Dogovorili so se, da bi1 bile osrednje prireditve v Mozirju. Teden od 5. do 12. septembra pa naj bi služil za posamezne dogodke v počastitev praznika na. območju občine. Kot najpomembnejša točka sporeda bo javno zborovanje v Mozirju, kar je na mestu glede na to, da praznujemo letos 40 let vstaje našega ljudstva. Že sedaj je jasno, da bo letošnje praznovanje izredno pestro, saj se vanj vključujejo številne krajevne skupnosti in delovne organizacije. Odprli bomo nove obrate, javne zgradbe, društvene zgradbe in podobno. Pripravljalni odbor je s posebnim pismom povabil k sodelovanju vse delovne in druge organizacije v občini. Pričakovati je torej pestro in vsestransko delovno praznovanje praznika v spomin na osvoboditev Gornje Savinjske doline.
V______________________________J
Številka 7 — Julij 1981
SQNOVICE 3
Sklepčnost - nesklepčnost?
Res, živimo v času pogostih sestankovanj. Res je tudi, da so včasih nekateri slabo pripravljeni, nekateri ne posebno potrebni. Vendar pa je predvsem res, da moramo presoditi o svoji odgovornosti takrat, ko zavestno ne sodeljujemo, čeprav smo zato dali svoj pristanek.
Smo družba dogovarjanja in ne ukazovanja, zato je naša dolžnost, da opozorimo na primere, ko gremo s sestanka nezadovoljni, ker smo po naše zapravljali čas. Takemu sestankovanju se postavimo po robu, vendar v okviru naših družbenih običajev, ne pa samovoljno! Drugo pa je, ko gre za seje skupščinskih teles občine, ali pa samoupravnih skupnosti. Takrat pa naj bi delegat tvorno sodeloval, soodločal, zato pa mora biti navzoč in mora posegati po pravicah, ki mu iz tega sodelovanja gredo. Opažamo slabo udeležbo na raznih sestankih, sejah in skupščinah. Ob tem se sprašujemo kje je krivda za takšne pojave, ki niso niti najmanj času primerni. V glavnem lahko* trdimo, da sedanja gradiva za> seje niso več tako obsežna, niti niso več „preučeno“ napisana. Tako odpade pripomba, da delegat vsebine ni razumel in zato ni našel volje za sodelovanje. Vprašajmo se dalje še o tem kako smo kot sklicatelji sestanek pripravili. Če se dogaja, da ljudje, ki so poklicno zadolženi za pojasnevanje vsebine dnevnega reda potem zaradi osebne razbremenitve enostavno vse skupaj prečitajo, pa še mnogokrat gradivo, ki smo ga že nekajkrat brali v sredstvih javnega obveščanja, oziroma
smo ga poslušali v radiu ali na televiziji, kaj lahko ugotovimo odmiranje zanimanja med prisotnimi, sestanek pa izgubi na vrednosti. To se dogaja, pa se ne bi smelo, kajti, če že nekdo skliče skupino delovnih ljudi mora imeti pred očmi resnico, ki je v tem, da so ti ljudje izpadli iz delovnega poteka. Presoditi je torej treba, ali je neko srečanje potrebno, ali ni. Skratka sestanki zaradi sestankov morajo v času, ko se borimo za gospodarsko ustalitev dosledno prenehati. V glavnem so že.
Pa še nekaj bi kazalo ob tem reči! Delegati so v večini na jasnem glede dolžnosti, ki sojih prevzeli. Delegacije in vodje teh teles pa bi morali poskrbeti, da bo z njihove strani udeležba zagotovljena. To se morajo med seboj dogovoriti. Nikakor pa ni prav, da vodje delegacij gradivo „shranijo“ in na sejo pozabijo! Prav sedaj je čas, da poskrbimo na vseh ravneh soodločanje širšega kroga občanov. Če tega ne bo, bodo nastale posledice, ki jih bomo občutili vsi. Seveda pa gre na drugi strani za to, da se beseda delegata upošteva v okviru možnosti in pravil, ki veljajo v naši samoupravni družbi. Ne gre namreč, da delegatska vprašanja prekrije zavesa molka. Takšno ravnanje vzbuja pri delovnih ljudeh malodušje in popuščanje volje do tvornega sodelovanja v raznih družbenih in samoupravnih telesih. Časje, da se glede tega izprašamo. Hkrati pa je na nas, da zaupamo samoupravnemu načinu odločanja, ki je temelj naše družbene ureditve.
Tudi zgradba na Menim
Pašnikom več pozornosti
Kmetijska zemljiška skupnost naše občine si prizadeva za obnovo in boljšo ureditev pašnih površin, ki postajajo v živinoreji iz dneva v dan pomembnejše. Živinorejci so ustanovili 22 pašnih skupnosti preko katerih upravljajo s pašniki in pripadajočimi zgradbami. Seveda so potrebna marsikje večja vlaganja, da bi zagotovili nemoteno pašo. Zemljiška skupnost je zato zbrala zahtevke pašnih skupnosti za sredstva s katerimi bi vsaj najnujnejše pomanjkljivosti odpravili. Tega denarja sicer ni toliko, da bi zmogli kar vse hkrati. 12 programov so prejeli in sedaj ugotavljajo na samih pašnih površinah stanje in potrebe. Največ skrbi jim
povzroča zagotovitev dobre vode, pa tudi manjša odvodnjavanja so potrebna. Lansko leto so tako opravili na okoli 120 ha izboljšave (odvajanje zemeljskih in meteornih voda). Za okoli 12 ha pa so povečali travniške površine s krčitvami gozdov. Gre za izredno primerne površine, ki lahko bolj koristno služijo kmetijski proizvodnji. Zemljiška skupnost je v treh primerih nabavila drenažne cevi za izšu-ševane površine. Pomagali pa so gmotno 10 pašnim skupnostim v skupnem znesku 70 starih milionov din in to, skupnostim Vodole, Veža, Javorje, Robni-kova planina, Globo ča, Lepe-nadka, Ravni, Travnik, Gospod-na in Planica.
Otroško varstvo
Varstvo kmetijskih
■ 11 v v
zemljišč
Nenehno je prisotno vpraša- trirana v ravninskih predelih z nje pridelovanja hrane v svetu najboljšimi kmetijskimi zemlji-in pri nas. Vemo, da nas uvoz šči, kjer smo zaradi urbanizacije živil stane veliko dragocenih de- in drugih razvojnih potreb zazi-viz s ,katerimi bi lahko zagotav- dali že 11 % vseh obdelovalnih ljali nemoteno delo mnogih to- površin. Vse večji pomen varn in s tem mnogih ljudi, lastnega pridelovanja hrane za-Tudi zemlja je važna tovarna. V radi zunanje in notranje poli-naši državi jo imamo veliko in tične in gospodarske stabilnosti to najboljše za pridelovanje ži- družbe narekuje še prav povil. Prav v zadnjem času sprem- sebno skrb za orne površine in ljamo potek žetve v naših žito- takšno vodenje zemljiške politi-rodnih krajih, hkrati pa sporo- ke, ki bo zagotovilo zadostne čajo„da bo žitapremalo in da ga površine za pridelovanje hrane, bomo morali uvoziti kar znatne kar pomeni, da je potrebno z količine. Tudi v Sloveniji smo družbenimi plani občin in re-nekoč pridelali dovolj hrane za publike trajno nameniti za kme-lastne potrebe. V preteklosti pa tijsko proizvodnjo najmanj smo lahkomiselno ravnah z 650.000 ha kmetijskih zemljišč, orno zemljo. Prav zato je izvršni
svet SO Mozirje obravnaval do- Med pomembnimi ukrepi za govor, ki bo v okviru republike Zagotavljanje ugodnejše zemlji-zaščitil obdelovalno zemljo bolj ške in prehranske bilance v SR kot doslej. Morda ob tem raz- Sloveniji so tudi melioracije. V mislimo o nadednih podatkih iz srednjeročnem obodbju gradiva, ki je bilo kot utemelji- 1981—1985 bomo s hidrome-tev za sprejetje dogovora.	lioracijami pridobili 15.000 ha
SR Slovenija ima 889.000 ha novih kmetijskih zemljišč, z vseh kmetijskih površin, od tega združevanjem sredstev pa bodo 645.000 ha obdelovalnih povr- kmetijske zemljiške skupnosti šin. Njiv je samo 258.000 ha, zagotovile izvajanje agromelio-tako da odpade na prebivalca le racij na površini 6.000 ha. Po 13,9 ara orne zemlje, kar uvršča cenah iz leta 1980 je potrebno SR Slovenijo med področja z za te posege zagotoviti 1.800 najmanj ornih površin na prebi- milijonov dinarjev ne upošteva-valca v Evropi. V celoti je zazi- je ostale kmetijske ureditvene dano nekaj manj kot 4 % ce- posege v občinah in druge nalo-lotne površine SR Slovenije, ge kmetijskih zemljiških skup-vendar je urbanizacija končen- nosti.
-	s
Obvestilo
Vse zdrave občane vabimo' na redno krvodajalsko akcijo, ki bo 4. avgusta 1981 od 7. do 13. ure v Splošni ambulanti Nazarje in 5, avgusta 1981 od 7. do 13. ure v Osnovni šoli Ljubno ob Savinji.
OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA k	MOZIRJE
Zgradba za vrtec v Mozirju je gotova. V njo so se že vselili najmlajši, ki so doslej bili v šolski stavbi. Zanimanje za otroško varstvo na sploh je veliko, zato nameravamo bralce podrobneje seznaniti z nekaterimi novostmi, ki jih bo vrtec zagotavljal.
Predvsem gre za lepo urejeno stavbo, ki je zgrajena po zahtevah v tej stroki. Zat so bili stroški za njo prilično visoki. Po pogodbi je montažni del stal okoli miliarde starih dinarjev. Dodatna dela v kletnem predelu .so veljala skupaj z vsemi gradbenimi deli vred 324 starih milijonov. Za opremo sp namenili do 200 starih milijonov dinarjev. Tako so v glavnem predračunske postavke obveljale.
Vsekakor je novost v tem, da bo novi vrtec sprejemal od l. 9. t. 1. dalje v varstvo tudi dojenčke. Ta oddelek jasli je povsem ločen od ostalih, kar zahteva posebna nega varovancev. Za te otroke je določen posebej postavljen red. Poskrbljeno je za poseben vhod, kjer je na voljo prostor za vozičke. Dalje so pripravljene v ločenem prostoru previjalne mize. Skratka,-vse je upoštevano! Tudi posebna mlečna kuhinja je namenjena dojenčkom, ki bodo tako vsestransko varno in sanitarno neoporečno živeli v okolju, podobno domačemu.
Vrtec bo razpolagal še z 1 oddelkom za otroke od 2 do 3 let, z dvemi oddelki za starost od 3 do 7 let. Pri slednjih omogočajo prostorske razmere še delitev na dve skupini, če bi bilo dovolj zanimanja. Vsekakor bi v tem primem starostna skupina od 6 do 7 let imela celodnevno pripravo za vstop v šolo. Skupna zmogljivost vrtca bo 180 otrok, to pa naj bi zadoščalo za mozirske prilike za kakih 5 let.
Glede osebja je zagotovljena potrebna strokovnost. Za oddelek varstva dojenčkov pa je predvideno vodstvo po medicinski sestri, njej v pomoč pa bo negovalka.
Starši, ki bi želeli vključiti svojega otroka v varstvo naj napišejo vlogo na vodstvo
Vzgojno varstvene organizacije Mozirje. Ta jih bo obvestila o sprejemu.
Glede plačila pa je tako, da plačajo starši le 40% cene, medtem, ko se ostalo pokriva iz sredstev SIS za otroško varstvo. Socialno šibkim se odobrava poseben popust na že omenjeno znižano ceno. Najnižji prispevek staršev bi bil tako 200 din, medtem, ko se hrana plačuje posebej. Od 2 do 7 let velja hrana 20,00 din. za dojenčke
Anica Kladnik
pa 40,00 din na dan. Tudi ti dve ceni sta znižani z družbeno pomočjo. Običajno odmerjeni prispevek po otroku je 1200 din mesečno in dodatno še cena hrane. Pri tem velja dogovor, da se hranarina plačuje le za tiste dneve, ko je otrok v varstvu, prispevek pa mesečno! Za dojenčke, ki zahtevajo večjo nego bo prispevek postavljen na 1400 din mesečno.
Vodja varstvene organizacije Anica Kladnik je na naše vprašanje, če je možen vpis v vrtec iz drugih krajev naše občine odgovorila pritrdilno. To bi prišlo v poštev, če se denimo mati vozi v Mozirje na delo. Torej ni preprek, da bi sprejeli v vrtec otroke iz drugih krajev naše občine.
Uresničevanje kadrovske politike
Prav je, da vsaj enkrat letno v občini ocenimo uresničevanje dogovorjene kadrovske politike in na podlagi ugotovitev sprejmemo akcijske usmeritve nosilcev kadrovske politike za v prihodnje.
Izvajanje družbenega dogovora v kadrovski politiki v občini v preteklem letu, usmeritve za leto 1981 in to srednjeročno obdobje ni rezultat vpisa učencev v 1. letnik srednjega usmerjenega izobraževanja smo ocenili na zadnji seji Občinske konference SZDL Mozirje.
V	občini je bilo po podatkih skupnosti zdravstvenega zavarovanja na dan 31. 3. 1981 zaposlenih 4621 oseb, kar je za
2,5	% več kot ob koncu leta 1980 ter za 5,6% več kot marca 1980.
V	družbenem sektorju se je število zaposlenih v prvem tromesečju povečalo za 2,9 %. Podatek je zaskrbljujoč, zlasti še upoštevamo, da to povečanje glede na lanski marec 5,4%, občinska resolucija o družbenoekonomskem razvoju predvideva 2,9 % rast zaposlenosti v letu 1981, pomeni, da so možnosti zaposlovanja po usklajenem načrtu zaposlovanja v občini izčrpane že v prvem tromesečju letošnjega leta. S tem pa problem brezposelnih ni rešen. Povečanje števila zaposlenih v prvem tromesečju je bilo predvsem v gospodarstvu, število zaposlenih v negospodarski dejavnosti pa se je zmanjšalo za 1 %.
Povprečno mesečno število brezposelnih je v prvem tromesečju letošnjega leta znašalo 77 oseb, kar je glede na povprečje lanskega leta za 18,5 % večje. Ob tem ne smemo zanemariti podatka, da je udeležba mladine in žensk v brezposelno-
sti daleč najmanjša v celotn regiji in tudi daleč pod povprečjem Slovenije. Ocenjujemo, da se bo problem brezposelnosti v občini pokazal v pravi luči šele v naslednjih mesecih, ko bo potrebno zaposliti novo generacijo mladine, ki prihaja iz šol in povratnike iz JLA.
Ob ocenjevanju kadrovske politike v občini smo na seji še izpostavili vprašanja planiranja zaposlovanja, poklicnega usmerjanja, štipendiranja, dnevne migracije in fluktuacije delovne sile, pogodb enega dela, usposabljanja in zaposlovanja inva lidnih oseb in vključevanja otrok v prve letnike usmerjenega izobraževanja.
REZIKA PLAZNIK
Sredstva za
krajevne
skupnosti
Gmotno stanje v naših krajevnih skupnostih je povsod prisotno, skoraj ni sestanka, da ne bi o tem govorili. Poročilo, kije bilo izdelano na občini ugotavlja višino denarja, v ta namen. Iz sredstev samoprispevka je bilo v letu 1980 na voljo skupaj 4,976.160,05 din. Na račune KS je bilo nakazanih 2,213.673,25, ostala sredstva pa so na zbirnem računu za odplačevanje najetih kreditov. Na temelju samoupravnega sporazuma je bilo v letu 1980 zbranih
1,909.613,00	din. Razdelili so jih med KS glede na bivališčezaposlenih. Sredstev iz proračuna je bilo 420.000,00 din. Iz vseh naštetih virov so krajevne skupnosti v letu 1980 prejele skupno 7,293.573,05 din. Največ od tega Mozirje, nato Ljubno, Rečica in tako naprej.
Organizacija
človečnosti
Popoldne je in čudovito vreme. Stopim na cesto in odhitim proti trgovini. Mimo mene pridrvi avto. Za njim se dviga prah, gost kot megla. Stopi mi v oči, ki me začnejo rezati, veke se mi skoraj lepijo. Kar strese me. V tistem hipu zagledam deklico, ki steče na cesto. V grlu mi zastanejo besede, ne morem zakričati. Na tleh vidim krvavečo deklico. V njenih očeh se zrcali strah. Nad njo se klanjajo vprašujoči obrazi. Nekdo stopi k njej in ji zaustavi krvavitev. Kmalu pripelje rešilni avto. Deklico odpeljejo v bolnišnico.
Kot sem pozneje slišala, soji rešili življenje s transfuzijo krvi, kri ki jo je daroval nekdo izmed nas. Za vse to pa je poskrbela organizacija Rdečega križa. Vsi vemo za to humano organizacijo, ki je rešila življenja tisočim
in lahko nekega dne pomaga tudi meni ali tebi.
Rdeči križ pa ne pomaga le s krvodajalskimi akcijami. V deželah, kjer se pojavijo epidemije, stopi v stik z ljudmi, okuženimi z nalezljivo boleznijo. Vse te ljudi cepijo in preprečijo napredovanje bolezni. Rdeči križ pa priskoči na pomoč tudi ljudem, ki si zaradi revščine in nezaposlenosti ne morejo urediti življenja. Pošilja jim zdravila in hrano, kajti na takih področjih je še posebno veliko bolezni zaradi podhranjenosti.
Zato naj vsak izmed nas postane krvodajalec in član Rdečega križa. Ko bom odrasla, bom tudi jaz postala krvodajalka, saj bom s tem pomagala ponesrečencem, med katerimi se lahko nekega dne znajdem tudi jaz.
LIDIJA CASL, OS MOZIRJE
Jasli v Mozirju se urejajo
4 ESS NOVICE
Glin odlikovan
Slabo vreme ni preprečilo velike udeležbe nekdanjih borcev 3. VDV brigade na srečanju v Mozirju
Zbor borcev VDV brigade
V	Mozirju so se na letošnjem srečanju zbrali borci 1. bataljona 3. brigade vojske državne varnosti.
Predsedniku skupščine občine Mozirje je pred po-strojenimi borci predal raport nekdanji politkomisar bataljona Dušan Povše, ki je bil tudi slavnostni govornik. Zbrane borce, številne goste in ostale udeležence je najprej pozdravil predsednik občinskega odbora ZZB NOV Mozirje Jože Celinšek.
V	slavnostnem govoru je Dušan Povše najprej orisal razmere, ki so pogojile nastanek enot VDV in dejal: „Varnostniki so okupatorjeve podrepnike, njihove hlapce in domače izdajalce dosegli povsod, tudi v utrjenih železobetonskih okopih. Zgodovina ne bo mogla mimo imen drznih varnostnikov kot je legendami narodni heroj Vratanar -Antonesko,'pa Korotan, Mali, Benjamin, Štajerc, Janez, Berto, Hari, Milan, Sašo, Zdenko, Čuri, Branko in še mnogi drugi, ki so tudi podnevi vdirali v sovražnikova gnezda in opravljali diverzantske podvige, ki so zbegali nemško vojaški in gestapovski stroj. Ime VDV je postalo strah in trepet sovražnikov, zlasti izdajalcev in sodelavcev okupatoija, pri naših ljudeh pa je krepilo občutek varnosti iri zaščite.“
Govornik je v nadaljevanju opisal vrsto pomembnih akcij, ki sta jih brigada, ustanovljena avgusta 1944 v Radmirju in Re-virsko—savinjski	bataljon,
ustanovljen v septembru, opravila v Revirjih, v Savinjski in Šaleški dolini. Orisal je tudi lik tovariša Tita in dejal, da borci še naprej stojijo v prvih vrstah Titovih graditeljev socialistične, neodvisne in samoupravne Jugoslavije. „Ko obujamo spomine Vna izjemna dejanja naših
borcev zagotavljamo, da bomo tudi vnaprej zvesti nadaljevalci slavnih tradicij, organizacije, notranje varnosti in revolucije. Z junaštvom, z zvestobo in vdanostjo svojemu narodu, partiji in revoluciji smo borci in borke skupaj s tistimi, ki so dali svoja življenja, častno izpolnili svoje zgodovinsko poslanstvo, tako v borbi, kot v izgradnji nove samoupravne socialistične Jugoslavije.“
V nadaljevanju je spregovoril o današnjem trenutku, o vlogi borcev, mladine in drugih sil ter dejal: „Od neprecenljivega aktivističnega dela, v drugačnih razmerah in z drugačnimi delovnimi metodami, kot jih poznamo iz časov Osvobodilne fronte, je tudi danes v največji meri odvisen naš razvoj. Potrebni so nam borbeni aktivisti, ki se ne delijo na mlade in stare, ne po letih, ne po spolu. Merilo revolucionarnega dela je ustvarjalnost, v kateri se združujeta mladostna svežina in „temperament z izkušnjami, z znanjem in zrelo presojo starejših.“
Spregovoril je tudi o doseganju na Kosovu in o trdni odločnosti borcev in vseh naprednih sil naše domovine; da takšne poskuse v kali zatremo, ob tem paje rekel: „Prepričani smo, da se bodo vsi pošteni in zavedni ljudje te pokrajine ob opori cele Jugoslavije čvrsto postavili na noge in izločili šovinistične hujskače in razgrajače, ki se ne zavedajo kakšna usoda se jim piše, če bodo zapravili to, kar imajo.“
Pester kulturni spored so pripravili godbeniki z Rečice ob Savinji, elani mozirskega prosvetnega društva in združeni pevski^ zbori mozirske osemletke. Škoda je le, daje celotni svečanosti ponagajalo hladno in mokro vreme, J. P.
Delovni čas določen
Izvršni svet SO Mozirje je izdelal predlog spremembe odloka o delovnem času na področju prometa blaga na drobno, zdravstva, gostinstva, obrti in druge storitvene dejavnosti. Skupščina je predpis sprejela kot je bil predlagan. Sprememba bo zajela bencinske črpalke, ki naj bi v času turistične sezone poslovale od 6. do 21. ure. Nakazali so tudi potrebo proučiti odpiralni čas pošt '■i bank, da bi lahko pozneje tudi te ustrezno zajeli v odloku.
V	delovni organizaciji združenega dela Gorenje-Glin Nazarje so letošnji dan samoupravljavcev proslavili nadvse svečano. Na svečani seji delavskega sveta so v soboto podelili državna odlikovanja in posebna pismena priznanja, ki so jih delovna organizacija in številni posamezniki prejeli ob lanski 80-letnici lesne industrije v Gornji Savinjski dolini in ob 30-letnici samoupravljanja v tej delovni organizaciji. Član predsedstva SR Slovenije in častni občan mozirske občine Tone Bole je delovni organizaciji Gorenje—Glin Nazarje podelil Red dela z zlatim vencem.
Nekaj izvlečkov iz utemeljitve zagotovo ne bo odveč. V njej med drugim piše: „Nazar-ska lesna industrija je dala številne prvoborce, ki so z drugimi aktivisti NOB organizirali osvobodilno gibanje v Gornji Savinjski dolini. Številni borci tega kolektiva so žrtvovali svoja življenja v borbah proti fašističnim zavojevalcem, mnogo družin je bilo pregnanih v zloglasna taborišča smrti, od koder se mnogi niso vrnili na svoie domove. Delavci so sabotirali okupatorsko proizvodnjo, v delavnicah pa so ilegalno popravljali orožje ter materialno in moralno podpirali NOV. Ob osvoboditvi Gornje Savinjske doline so delavci organizirali ekipe za obnovo požganih poslopij in podrtih mostov. Borci NOB so büi jedro obnove in graditve novih proizvodnih zmogljivosti in novih odnosov med ljudmi. Ne le znotraj kolektiva, prevzemali so odgovorne družbenopolitične funkcije v občini.
V	času povojne izgradnje in obnove narodnega gospodarstva je bila lesna industrija postavljena pred težke in odgovorne naloge. Izpolniti je bilo treba
zahtevne načrte predelave in oddaje lesa za obnovo porušenih domov, komunikacij, industrije in za izvoz, s katerim so zagotavljali nakup hrane. Delovni kolektiv se je vseskozi zavedal teh nalog in jih je z veliko delovno vnemo in odgovornostjo izpolnjeval. Pri tem je zavestno posegel v izkoriščanje gozdov preko njihovih obnovitvenih možnosti, v predelavi pa so delavci delali dan in noč, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Priznanje „udarnik“ je prejelo več kot 10 odstotkov delavcev.
V povojnem obdobju je lesna industrija predstavljala bazo za razvoj industrijskega delavstva. Na metodah dela in delovnih izkušnjah lesne industrije je temeljil razvoj novih dejavnosti v občini. Delavci lesne industrije so ta razvoj podpirali materialno in kadrovsko, s-tem pa so se večkrat prostovoljno odrekli lastnemu hitrejšemu razvoju.“
Tone Bole je zbranim tudi spregovoril. V svojem govoru je orisal razvoj in pomen nazarske lesne industrije, nosilke razvoja Gornje Savinjske doline. Med drugim je dejal: „Zgodovina vaše tovarne ni zgodovina strojev in stavb, pač paje predvsem zgodovina delavcev, delavskega razreda, oblikovanja naprednih gibanj v kolektivu in v njegovi bližnji in daljnji okolici.“
Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Mozirje Tone Vrhovnik je nato podelil državna odlikovanja 18 zaslužnim delavcem, posebna pismena priznanja ob.80-letnici lesne industrije in ob 30-letnici samoupravljanja pa je prejelo 117 delavcev in upokojencev. V imenu delovne organizacije se je za visoko odlikovanje zahvalil Ivo Bastl, v imenu vseh nagrajencev pa Marjan Dobrovc. Oba sta poudarila, da so odlikovanja ne le priznanja za minulo delo, temveč predvsem spodbuda in obveza za boljše in še uspešnejše delo v prihodnje.
J. P.
Zazidalni načrt v Solčavi
Izvršni svet SO Mozirje je pripravil odlok o zazidalnem načrtu „Medica“ v Solčavi. Pri urejanju nove soseske bo potrebno razširiti prostor ob regionalni cesti za avtobusno postajališče. Pridobili bodo 21 stavbnih parcel. Seveda predhodi vsemu urejanjem zemljišča, kot to predpisi zahtevajo. Takšno komu-' nalno urejanje zemljišča je zahtevna stvar, treba je poskrbeti za dovode vode, elektrike in urediti cestišča.
Krajevna skupnost razmišlja o ustanovitvi stanovanjske zadruge, saj bi njeni člani imeli določene koristi od tega. Glede komunalnega urejanja bodoče stanovanjske soseske pa se še niso odločili kdo bi ta dela prevzel.
Vsekakor pa bo treba poskrbeti tudi za uveljavljanje kraju primerne gradnje. Dogovorili so se za primerne hiše, ki bodo po izgledu sodile v to okolje.
Skrb za zdravje delavcev
V delovni organizaciji Elkroj-so se odločili za zdravstveni pregled vseh delavcev. Opravili so ga v enoti ZD Nazaqe. Pregledali so 334 članov kolektiva in ugotovili, da je od tega 173 zdravih,, medtem ko se jih 161 ni počutilo zdrave. S podrobnimi pregledi so ugotovili razne obolelosti, največ odstopov od normale so beležili pri vidu, kar 43 pregledanih ima težave s sluhom in tako naprej.
Povprašali so jih tudi, če so z delom zadovoljni, le 10 delavcev j e izjavilo, dä niso zadovoljni. V zaključku
poročila je specialist za medicino dela dr. Franc Sirko zapisal: „Preventivni zdravstveni pregled celotnega kolektiva je bil gotovo potreben, saj to dokazujejo navedeni podatki o zdravstvenem stanju. Ob pregledu nismo ugotovili težjih nepopravljivih bolezenskih stanj ..."
Zdravnik je predlagal možnost aktivno organiziranega odmora v obliki prostih vaj ali drugega načina razgibavanja in v razmislek več krajših odmorov med delom.
(Izvleček ,,Kroj“-3)
[TV pretvornik za fZadretje
V marcu je bil sklican sestanek na občini Moziije katerega
^ so se udeležili predstavniki RTV, KS Šmartno/Dreti, Bočna J in Skupščine občine Moziije. Na tem sestanku je bilo ^ dogovoijeno, da se izvršijo ustrezne meritve signala in določi J« najugodnejša lokacija novega TV pretvornika, ki gaje nujno % zgraditi. Meritve so narekovale lokacijo novega pretvornika v > Florjanu nad Gornjim gradom. Na sestanku so bile sprejete 1 medsebojne obveznosti in pravice tako RTV in KS katerih
*	interese zastopa ‘Skupščina občine Moziije. V teku se
*	intenzivno pridobivajo soglasja za lokacijsko dovoljenje, % katerega mora pridobiti občina, gradbeno dovoljenje pa bo J izdal pristojni republiški organ.
V juliju
smo dobili v podpis pogodbo o izgradnji ^ omenjenega pretvornika.Pogodbene obveznosti za KS oziro-'»! ma občino so: postavitev objekta za tipsko pretvomiško Sj hišico, dovod trofazne električne energije z ozemljitvijo,
*	ureditev temeljev za antenski stolp in služnostno pravico ^ uporabe ,zemljišča za dostop k pretvorniku. Po ureditvi ; zgoraj navedenih nalog bo RTV Ljubljana opremila in 5 montirala potrebne aparature v 90 dneh. Ob tem nastajajo J številne težave (elektrika itd.). Upamo, da bo pretvornik 5 zgrajen še v letošnjem letu, ob tem pa bomo morah s 5 skupnimi močni iskati rešitev j da se nepokrite lise s TV J sprejemom čimprej odstranijo z območja občine.
H. Č.
*
■ 0000000000000000000000000000000000000000 ■
Obisk iz Črne gore
V	začetku julija se je mudila pri nas na obiskji petčlanska strokovna delegacija iz Centra za pospeševanje kmetijstva SR Črne gore.
Na priporočilo predsednika Zveznega komiteja za kmetijstvo tov. Milovana Zidaija so prišli proučevat naše izkušnje pri gospodarjenju v hribovskem svetu. Še posebej so se zanimah za tehnologijo pridelovanja krme, pašno rejo govedi in selekcijsko ter reprodukcijsko delo v živinoreji, ker bi radi naše izkušnje s pridom uporabili pri pospeševanju kmetijstva v njihovih pogojih.
V	zaključnem razgovoru na Skupščini občine Moziije so izrazili navdušenje nad živino-
rejskimi dosežki in vsem, kar so videli na obiskanih hribovskih kmetijah. Hkrati soizrazili željo po dolgoročnem poslovnem sodelovanju z našo zadrugo, saj potrebujejo letno cca 400 glav plemenskih telic sivoijave pasme. Dogovorih smo se, da bi del njihovih potreb po nakupu plemenskih telic lahko zadovoljili pod pogojem, da sklenejo z ZKZ dolgoročno pogodbo o nakupu, da bi naša pospeševalna služba nosia manj rizika za smelejše usmerjanje živinorejcev v povečano vzrejo kvalitetnih plemenskih telic, rejci pa bi imeli trdnejše jamstvo za zanesljivo prodajo vseh tržnih viškov.
L. PLAZNIK
Samo kri nadomesti kri
Ker lahko SAMO KRI NADOMESTI KRI, je potrebno vse več krvi. Poleg tega je kri marsikdaj nenadomestljivo zdravilo in pogoj za večje operacije. Zasluga prostovoljnih krvodajalcev je, da pri nas še nikdar ni zmanjkalo krvi.
Prostovoljno krvodajalstvo organizira Rdeči križ, ki za vsako občino in kraj določi dneve in kraje odvzema krvi, lahko pa jo damo tudi izven teh dni.
Odvzem krvi ni nevaren ali škodljiv, saj vsak zdrav človek to „izgubo“ nadomesti že v kratkem času. Zato bi bilo prav, da bi vsakdo izmed nas vasj enkrat v življenju dal kri, saj je krvodajalstvo izraz največje solidarnosti med ljudmi. Pri tem ne smemo pozabiti, da v Sloveniji potrebujemo vsak dan 250 krvo- • dajalcev.
Kri ni samo dragoceno zdravilo, ona simbolizira človeške vezi, prijateljstvo, nesebičnost in plemenitost. Povezuje vse narode sveta. Nalogo zbrati tolikšno število krvodajalcev, da je vsak trenutek zagotovljena
vsakemu bolniku, porodnici ali pa nesrečencu, v kateri koli naši bol nišnici zadostna količina ustrezni krvi, je mogla prevzeti in uspešne rešiti le organizacija Rdečega križa : pravilnim pojasnjevanjem o potre bah po krvi, njenem učinku ir nenadomestljivosti, s tovarniškim preparati pa zdravstveni delavci veli ko pomagajo pri stalni težki ir odgovorni organizaciji Rdečega kri ža. Darovanje krvi je najvažnejši pomoč, ki jo daje zdrav človek Skrb za krvodajalce pa je naši skupna naloga. Pred vsakim odvze mom je zdravniški pregled. To pi predvsem zato, da odvzem krvi ne b: škodoval darovalcu in da bi njegova kri ne poškodovala bolnikov. Kri lahko daruje vsak zdrav človek po dopolnitvi 18. leta starosti.
Ko se odločamo, da bomo postali prostovoljni krvodajalec ne smemo pozabiti na to, da KRI DAJEMO DANES - MORDA JO BOMO ŽE JUTRI POTREBOVALI TUDI SAMI!
M. JEŽOVNIK
Živinorejska razstava
Nedokončana planinska postojanka celjskega PD v Logarski dolini
8. septembra bomo organizirali regijsko živinorejsko razstavo sivoijavega goveda v Ljubiji pri Mozirju, s katero želimo delovno proslaviti 20 letnico ZKZ in se hkrati vključiti v • program praznovanja letošnjega občinskega praznika. Obseg razstave bo cca 120 glav govedi s posebnim poudarkom na mladih kravah v čistem kombiniranem tipu in peudaijenem mlečnem tipu.
Razstavljale bodo vse tri kmetijske organizacije celjske regije, ki izvajajo načrtno selekcijo sivoijavega goveda in sicer: KIT ZKZ Moziije cca 95 glav, HMEZAD KZ Savinjska dolina Žalec cca 18 glav, ERA — TOK Šoštanj cca 15 glav. Za popestritev bo prikazana tudi
kolekcija pitancev, ovac in konj iz domačih rej Zgornjesavinjske doline.
Pokroviteljstvo nad jubilejno razstavo ob 20 letnici ZKZ je prevzela DO Ljubljanske mlekarne, strokovna odbira živine in organizacija razstave pa bo potekala pod vodstvom selekcijske službe Živinorejsko—veterinarskega zavoda Celje.
Upamo, da bo razstava zgleden odraz, uspehov dolgoletnega in načrtnega dela na področju selekcije in reprodukcije SR goveda na širšem celjskem območju. Nedvomno pa bo pomenila novo vzpodbudo rejcem in strokovnim službam za doseganje še višjih rejskih ciljev.
L. PLAZNIK
8. a razred OŠ MOZIRJE:
Franc Beričnik, JožeBrezovnik, PeterBrezovnik, Branko Čemevšek, JanezČopar,RadovanGostečnik,Stanislav Jurkovnik,Andrej Novak, Igor Oprčan, Franc Orel, Anton Podvratnik, Anton Steblovnik, Vincenc Stopar, Bojan Žerjav, Darja Es, Elizabeta Felicijan, Sonja France, Alojzija Fužir, Marija Gostečnik, Alojzija Herlah, Metka Hriberšek, Andreja Janžovnik, Romana Korenjak, Marjana Markuš, Elizabeta Orel, BoženaPumat, Silvestra Reberšak, Damjana Rožič, Brigita Travnar, Damjana Tisnikar, Elizabeta Weis, Nevenka Žehelj, manjka Milan Škreblbi, razredničarka Anka Rakun.
8. b razred OŠ MOZIRJE:
Roman Bider, Stanislav Bojnec, Ciril Dimeč, Andrej Glušič, Martin Jurak, Stanko Kopušar, Peter Küster, Mladen Novak, Ivan Pečnik, Marko Petrin, Peter Prislan, Niko Sedovnik, Marjan Tevž, Janko Vratnik, Marko Železnik, Jožica Blekač, Suzana Brunet, Lidija Čad, Antonija Finkšt, Stanislava Hlačun, Maija Hren, Jožica Hudournik, Martina Klemenšek, Ema Kolenc, Fanika Kos, Antonija Krivec, Poličinik Romana, Irena Remic, Marija Senica, Tatjana Žehelj, Anica Žunter, manjka Zdenka Žagar, razredničarka Tatjana Radotič.
8. c razred OŠ MOZIRJE:
Slavko Brezovnik, Anton Časi, Roman Dobovičnik, Janko Govek,
Jože Ivanovič, Jernej Jeraj, Ludvik Kočar, Andrej Krajnc, Matija Petrin, Štefko Rosenstein, Zvonko Tkavc, Sabina Bastl, Andreja Beričnik, Simona Boršnak, Milena Cigale, Nataša Cigale, Marija Dežnik, Valerija Gričar, Aleksandra Hlačun, Jožica Hlastec, Jarica Hriberšek, Nada Jeraj, Zdenka Jerina, Marija Kolar, Irena Koren, Marija Korenjak, Marjana Prislan, Saša Štiglic, Martina Vršnak. razredničarka Vika Lenovšek.
0 zaposlovanju
Na zadnji skupščini SIS za zaposlovanje so sprejeli listo manjkajočih poklicev v naši občini. Seveda se ob tem upošteva potreba sosednih občin za nekatere poklice, kot rudar, gradbeni delavec in podobno. Med manjkajoče poklice sodijo: krrtetijči, rudarji, kovinarji, elektrikarji, zidarji, tesarji, železokrivci, mizarji, natakarji, gozdarji, pleskarji, mesarji, peki, grafični delavci, metalurški tehniki, strojni, gradbeni, lesarski inženirji, dipl. inž. strojništva, gradbeništva, elektrotehnike itd. Še cela vrsta poklicev je na listi.
Ugotovili so dalje, da okoli 70 udi v naši občini išče zaposlitev, eveda se bo najbrž to število povečalo. V glavnem šičejo dela nekvalificirani delavci. Nekateri so že dolgo na seznamu nezaposlenih, je pa okoli 40 takšnih, ki delo odklanjajo, ti seveda niso deležni družbene podpore. Posebno skrb bo treba posvetiti zaposlovanju invalidnih oseb. Glede tega se v delovnih organizacijah nezadostno organizirajo. Premalo je delovnih mest za invalide, saj bi mnogi med njimi radi delali in niti najmanj ni človečno, da jim ne nudimo prilike za vključevanje v družbo delovnih ljudi.
V prvem polletju 1981 je bilo stanje zadovoljivo glede zaposlovanja v neposredno proizvodnjo. Tudi sicer razmer ne moremo smatrati kot zaskrbljujoče, Žal pa je še vedno preveč nagnenja k izobraževanju za pisarniške poklice, ki pa v času utrjevanja gospodarstva nimajo velike bodočnosti. Več bi kazalo opozarjati na pravilno poklicno usmerjanje, ne pa potem negodovati, ko nekdo v pisarni ne najde dela.
Predsednik izvršnega odbora SIS za zaposlovanje Rade Rakun j e opozoril na dobro pripravljenost delovnih organizacij za proizvodni pouk v okviru usmerjenega izobraževanja. 9 organizacij združenega dela se na to zahtevno nalogo . z vso resnostjo pripravlja. Pouk se bo'pričel februarja 1982. Da bi stvari dobro usmerili so sklicali razgovor s predstavniki kolektivov. Tudi sindikati nudijo pobudi vso pomoč. Seveda bo uspeh prizadevanj odvisen predvsem od neposrednih proizvajalcev, ki bodo delali z mladimi. Pa tudi od dobrega mentorja je marsikaj odvisno. Mladi se bodo - namreč prvič srečali z delom, ki biga naj pozneje opravljali, zato je ta korak med delovne ljudi treba resnično pozorno spremljati.
Osmošolci smo se
Osmošolci smo mozirski vsi nabriti kar se da, vsak od nog do glave priča, da je brihtna glavica.
Že se prava stran pokaže, ko je treba zgodaj vstat, v šoli se debelo laže, da je moral pozno spat.
Kot že mnogi pred nami smo tudi letošnji osmošolci ohranili tradicijo na mozirski šoli. Predali smo ključ našim znancem — sedmošolcem. Ta ključ naj bi bil dokaz za več pravic in obenem za mnogo več dolžnosti. Sedmošolce smo pozdravili s himno: (melodijo smo si sposodili od pesmi „Jaz pa pojdem na Gorenjsko“)
8. a razred
Ljubo Kosmač, Jože Kosmač, Vlado Kosmač, Ivan Metulj, Ivan Prepadnik, Ciril Rose, Metod Rose, Robert Supin, Branko Zamernik, Maks Zamernik, Heda Gerzelj, Ana Kladnik, Bernarda Öboj-nik, Ana Pečovnik, Anita Podbrežnik, Nina Podbrežnik, Marija Selišnik, Ljudmila Slapnik, Marija Zamernik, Alojz Podbregar, Niko Podbregar, razrednik Franček Ajnik.
Marsikdo mu ne verjame, ker se večkrat to zgodi, jeza mu zato ostane, pa še ta nič prida ni. .
Zvonec ga odreši muke, že se k malici podi, vedno hoče biti prvi, da mu hrana ne zbeži.
Kmalu parček z roko v roki, nič več tiho, naskrivaj, mlajšim lep so zgled in vzori, saj bo šole kmalu kraj.
Puberteta je na višku, pedagoge res skrbi, če se leto bo izteklo, kot si marsikdo želi.
Slaščičarna je pomembna, vsi učenje zdaj na stran, cigareti na programu učiteljem uničjo dan.
Mnogo škode, mnogo besa sedmošolce čaka še, ker vladarski tron je iz lesa, ki kedaj polomi se.
Krepko pljunite v ročice, kot smo delali mi vsi, iskalci morte bit resnice, pa čeprav vas kaj boli.
Takšni všeč smo vsem od kraja in ponosni kar se da, spominjali se bomo raja, ki ga naša skrb je ustvarila.
8.b razred OŠ LUČE:
Peter Breznik, Franjo Moličnik, Marjan Ošep, Viktor Pavlič,Peter Resnik, Vinko Rihar, Janko Roblek, Marko Vavdi, Jožica Arnič, Bernarda Breznik, Majda Podbregar, Marija Škrubej (P), Marija Škrubelj (R), Ivanka Voler, Marica Zamernik, Urška Zamernik, Anton Pavlič, Vladimir Plesnik, Matija Podbregar, Franc Robnik, Ana Voler, razredničaika Dora Vršnik.
8. a razred OŠ LJUBNO:
Miroslav Ermenc, Božidar Kumprej, Alojz Podkrižnik, Iztok Podkrižnik, Milan Poličnik, Tomaž Poličnik, Miran Račnik, Ivan Štorgelj, Slavko Volovlek, Elizabeta Bogdan, Mateja Cerar, Danica Govek, Andreja Hrešan, Marjeta Hudohmet, Marija Pustoslemšek, Silva Ročnik, Amalija Vertot, manjka Barbara Brezovnak, razredničaika Marija Grohar.
8. b razred OŠ LJUBNO:
Uroš Bolko, Damijan Hribernik, Anton Jeraj, Martin Lenko, Franje Naraločnik, Uroš Naraločnik, Matjaž Nerat, Maiko Orešnik, Frant Potočnik, Jožefa Brglez, Irena Jakob, Zdenka Kovač, Marjan» Kranjc, Tatjana Marovt, Jožefa Mlinar, Ana Orešnik, Damjanu Orešnik, Helena Orešnik, Suzana Sočič, Marija T os to vršnik, Nade Vidakovič, razredničaika Lenka Kralj.
Obvestilo
Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje in Štipendiranje občine Mozirje obvešča mlade delavce, ki se izobražujejo ob delu in iž dela, da je podaljšan razpisni rok za štipendije iz TITOVEGA SKLADA do 15. 8. 1981.
Zainteresirani mjadi delavci lahko dobijo informacije ali pri Občinski konferenci ZSMS ali pa pri Strokovni službi za zaposlovanje Mozirje.
Gospodarske Tazmere v državi in izven nje vplivajo tudi na poslovanje naših delovnih organizacij. Da bi ugotovili kako je glede tega v delovnih kolektivih je izvršni svet SO Moziije oblikoval dve delovni skupini iz lastnih vrst in predstavnikov javnega življenja. Obiskali bosta organizacije združenega dela.
Na razgovorih sodelujejo poslovodni delavci, predsedniki
samoupravnih organov in delegacij ter predstavniki družbeno-- političnih organizacij v podjetju. Proučili bodo naložbe, potek proizvodnje, razmere na trgu, delitev osebnih dohodkov in zaposlovanje, skupno porabo, likvidnost in družbeno samozaščito. Po opravljenih razgovorih, ti so v teku, bodo pripravili analizo stanja, ki bo služila sprejemanju ustreznih ukrepov.
---------------------------_	N,
CILINDRIČNE IN AVTO KLJUČE IZDELA TA- j KOJ
Janez Klemenak,
Mozirje 138
A
Razglas
Oddelek za občo upravo Skupščine občine Mozirje
OBVEŠČA da so bili najdeni naslednji predmeti:
1.	moško kolo znamke ROG
2.	varnostni šlem
3.	denarnica s 1.048,20 din
1 kom 1 kom
Najdeni predmeti so shranjeni pri Skupščini občine Mozirje Oddelek za občo upravo.
Lastnike vabimo, da izgubljene predmete dvignejo v roku treh mesecev od dneva objave tega razglasa na razglasnih deskah krajevnih uradov. Če v tem roku lastnik ne bo dvignil izgubljenega predmeta, bo le-ta v korist občine.

m //##/########/##/#////#/«#/########/#« ■
^Spomini prvoborca |
Visoko priznanje, ki ga je namenila Zveza borcev NOV Jugoslavije našemu občanu in spomeničaiju Jožetu Pla-novšku je ponovno opozorilo na velike zasluge tega, sicer skromnega človeka v Nazarjah. V ljubljani so mu podelili plaketo Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije. Iskreno čestitamo!
Vedno pripravljen za razgovor, je Jože Planovšek ob našem obisku pobrskal po spominu na dni upora v svo-? jem domačem kraju. Bilo je leta 1941, takoj po okupaciji naše domovine, ko so številni delavci v takratnem lesnem podjetju v Nazarjah pričeli delovati organizirano proti nasilju Nemcev. Dovolj hitro so namreč spoznali nakane tujcev, ki so nameravali zatreti sleherno narodnostno zavest naših ljudi.
Jože Planovšek
Najprej so se zbirali naj-zaneslivejši iz vrst delavcev, nato pa se je njih krog širil. Nabirali so Orožje, vojaško opremo in drugo, kar so borci v gozdu potrebovali. Na Dobrovljah je takrat že bilo zbirališče in zatočišče partizanov. Tja so prenašali nabrano. Če so od samega začetka bili v krogu organizatorjev Ivan Mogu, Jože Planovšek in Tone Remic, so pozneje pomagali še drugi. Prva zveza z enotami borcev na Dobrovljah je bila vzpostavljena po Ivanu Moguju, ki je bil gozdar in je taiko našel priliko za povezavo. Pri tem ne gre pozabiti mnoge aktiviste, ki so pomagali predvsem pri spravilu vojaške opreme v gozdove.
Pomlad 1942 je jrrinesla organizacijo OF v Zlaborju za okolico Nazarij. Kaj hitro pa je prišlo do vdora izdajalcev in odbor je bil izdan Nekateri člani so se pravo časno rešili v partizane, dru gi pa so padli pod streli okupatorja v Celju.
Seveda so številni borci iz prvih dni vstaje padli kot
partizani enot, ki so delovale na območju Gornje Savinjske doline. Kaj kmalu je vojna vihra pobrala oba brata Remic, Jože Planovšek pa se je v glavnem boril v dolini, tu je dočakal tudi osvoboditev. Jože Planovšek se je najprej izučil za kovača pri mojstru Pukartu, kjer je delal do leta 1932 kot pomočnik. Nato je našel zaposlitev v takratnem podjetju Marijin grad (škofovsko lesno podjetje) v Nazarjah, kjer je delal kot kovinar v mehanični delavnici. Spominja se, da se takrat delavci niso kaj dosti povezovali. Niso bdi organizirani niti sindikalno, niti politično. Čeprav jih je bilo preko 300 niso iskali svojih pravic organizirano. Temu je krivo dejstvo, da je bilo takrat Nazarje daleč od drugih industrijskih središč in tako ni bilo proletarske zavesti. Razen tega pa je bil živelj v dolini bolj kmečki, kot delavski. Zaposlitev so iskali predvsem tisti, ki so razpolagali z malo zemlje in so si s prejemki iz dela zagotovili skromno življenje. Podjetje je že daleč pred vojno imelo zabojarno, kotlovnico, žago, mehanično delavnico in sušilnico. Delavci pa so hodili z večine na delo kar peš iz okolice kakih 6 kilometrov. Še koles je takrat bilo malo. Prve organizirane oblike sindikalnega gibanja so bile opazne po letu 1938, koje med delavce prodrla Jugoslovanska strokovna zveza. Dobili so prve delavske zaupnike, vendar do hujših mezdnih gibanj ni prišlo.
Bili so težki časi, ko ni bilo denarja v podjetju in delavci včasih niso dobili po tri mesece plače. Zato so ustanovili delavski konzum, ki ga je kreditiralo podjetje, delavceni pa so dali na up najnujnejše za življenje. Ko pa so dobili plačo, so vse poravnali. Vedeti je treba, da je tiste dni bilo v dolini veliko proste delovne sile, zato so delavci marsikaj potrpeli.
Ob koncu razgovora smo Jožeta PlanoVška vprašali kaj bi bilo njegovo sporočilo mladim. Takole je zamišljeno dejal: „Ne želim jim tako težkega življenja, kot smo ga mi imeli. Tudi ne naporov, ki smo jih preživljali kot borci NOV. Zatp naj skrbno ohranjajo pridobitve osvobodilnega boja' in se pri tem bolj zavedajo, kakšna dragocenost je svoboqa. Pogosta negodovanja niso na mestu, saj slabijo vero v lastne sposobnosti in v naš samoupravni socializem.“
!!i	’ 'fi;
Dovolj dobra izbira in lepa ureditev razveseljujeta kupce v samopostrežni trgovini Savinje v Mozirju
Potrošnikom v Mozirju odleglo
Ko so odprli novo samopostrežno trgovino v Mozirju je bil takšen naval, da marsikdo ni vstrajal med množico. Mnogo je bilo radovednežev, ki so donedavna dvomili, da bo nova trgovina zadostila njihovim željam. Pa še dan pred prazniki je bil, zato So bile potrebe potrošnikov večje.
Pri „Savinji“ pravijo, da so želeli čimprej ustreži potrošnikom, zato so samopostrežno trgovino odprli prej kot blagovnico v celoti. Za obe ostali nadstropji jim je še manjkala oprema.
Prve utise zaposlenih je opisovala Jožica Veber. Trgovina je odprta od 7. do 18,30, ob sobotah pa le do 15. ure. S tremi blagajnami zmorejo tudi večji naval kupcev. Stranka mora sicer zložiti blago na tekoči trak, vendar je to bolje kot čakati dolgo pred blagajno. Hitreje gre vsekakor. BUe so sicer pripombe, pa bodo potrošniki sami videli, da je tako bolje. Tudi delavci so se težje znašli v novih delovnih pogojih. Ti so neprimerno boljši, kot so bili v stari trgovini. V primeri s staro ureditvijo omogoča nova za 50% večjo propustnost pri blagajnah. V prvih dneh je bil promet daleč nad pričakovanji, 100% večji od povprečnega v stari poslovalnici. Prvi dan so prodali za 45 starih milionov dinarjev. To je za živilsko trgovino veliko! Tudi to se dobro
odraža, da so vsa živila pod eno streho. Oprema pa omogoča sodobno in zdravstveno neoporečno poslovanje. Na založenost ni bilo pripomb. Obetajo, da se glede tega ne bo v okviru danih možnosti nič spremenilo!
Marija Novak iz Mozirja kupuje stalno v Mozirju za' 4 člansko družino. Na vprašanje, kako ji je všeč nova trgovina je odgovorila, da je zelo lepa, dobro založena, da so delavci prijazni in se trudijo ustreči
barija Novak
50 let delovanja GRS
Marsikatero življenje so rešili gorski reševalci v naših planinah in gorah vteh 50 letih odkar obstaja njihova skupina v Celju. Letos bodo visoki jubilej slavili v času prireditev v počastitev občinskega praznika naše občine. Proslava bo v Logarski dolini. Ponosni smo lahko, da so izbr !i za ta dof Jek naše kraje. To pa i naključje, saj so v glavnem dels i v Savini sko-Kamniških gorah.
Člani Gorske reševalne službe iz Celja ne poznajo predaha. Kadar niso pri reševanju opravljali vrsto drugih deel. Seveda vse ljubiteljsko! Našli smo jih na Golteh, kjer so pričeli z gradnjo, oziroma z obnovo zave išča na mestu nekdanje Mozirske koče. Iz razgovora z načelnikom Stanetom Veninšekom smo lahko povzeli nekatere zanimivosti o njihovem delovanju. Ne samo reševanje ponesrečenih obiskovalcev gora je
njihova naloga, tudi za usposabljanje vodnikov in reševalcev skrbijo. Zato bo zavetišče na Golteh velikega pomena. Tam bodo pozimi dežurni reševalci, sicer pa bodo prirejali tečaje in seminarje za vsei dejavnike gorskih in planinskih služb. Z razumevanjem so njihovo gradnjo podprli v GG Nazaije, TOZD Gornji grad, pomagali so z lesom.
Danes šteje reševalna vrsta 32 članov. Skupine imajo v Velenju, Lučah, Solčavi in Celju. Za naše razmere so dobro opremljeni, seveda pa so izdatki za njihovo nemoteno delovanje visoki, čeprav sami delajo prostovoljno. Zaradi izredne požrtvovalnosti najdejo razumevanje pri raznih organizacijah združenega dela in samoupravnih skupnostih. Pred 50 leti je v Celju v okviru planinskega društva ustanovil Andri-no Kopinšek odsek reševalcev. To je
bilo leta 1931. Sam je prevzel prvo zadolžitev načelnika. V tc vrste pa je vključil planinske vodnike Gornje Savinjske doline, tako je bila prva skupina 5 mož nared za primer potrebe. Okupacija je prekinila delo gorskih reševalcev. 1946. leta so reševalno službo ponovno postavli na noge. Po letu 1955 pa se je dejavnost hitro širija. Urejeno gmotno stanje pa beležijo šele po letu 1980, Lo so se zato zavzele samoupravne interesne skupnosti iz področja zdravstva in telesne kulture občine Celje, Žalec, Velenje in Mozirje, sedaj pa pomagajo tudi iz Šentjurja in Laškega.
Poleg reševanja v gorah, so dokazali svoje sposobnosti reševanja iz visokih hiš ob vaji NNNP 81 v Celju.
Ob njihovi 50 letnici jim tudi občani naše občine iskreno čestitamo, hvalženi za njihovo težko in. nesebično delo!
Fanika Miklavčič
potrošnikom. Seveda bi morali skrbeti, da bo založenost vedno taka kot je büa prve dni. Morda bi lahko pri mesu imeli še več izbire. Za gospodinjo pomeni velik prihranek na času, če lahko nakupi kar na enem mestu. Nakupovanje samo pa je hitrejše, saj je pregled blaga zelo dober. Ko bo blagovnica v celoti odprta bo za potrošnike mnogo lažje, saj vsakdo nima svojega prevoza, da bi se vozil nakupovati v drug kraj.
Fanika Miklavčič iz Mozirja je nakupovala za 8 člansko družino. Kot sama pravi se prvi dan ni prav znašla v .novih prostorih. Vendar je sedaj že lažje. Res, blaga je dosti in tudi pregledno je zloženo. Delavci v trgovini so se zelo potrudili in se trudijo naprej. Tako naj tudi ostane. Založenost je takšna, kot jo pač prej nismo bili vajeni, da bi le tako ostalo! Seveda bo prav prišla še ostala ponudba blaga, ki se predvideva v zgradbi blagovnice. Potem res ne bo vzrokov za odliv denarja v dmge kraje. Za gospodinje odpade tisto „tekanje“ po trgu, ko je sedaj vse na enem mestu. Pa še to, okolje so lepo uredili, tako je nova blagovnica kar nekako vzrasla v ta del Mozirja.
Revolucionarka od mladih nog
Pred časom so izročili visoko odlikovanje (red zaslug za narod s srebrno zvezdo) Jožici Košir. Kratka obrazložitev pove, da gre za dolgoletno delo v delavskem gibanju in zasluge v osvobodilnem boju.
Za njo, kije rojena v Nazarjah pred 76 leti inje nato 50 let živela v Ljubljani, ki je nosilka mnogih priznanj in odličij, je na jesen življenja bilo priznanje Predsedstva SFRJ dokaz, da jo družba za katero je toliko delala ni pozabila. Sindikati so ji že leta 1975 podelili zlato značko, mesto Ljubljana ji je izročilo posebno priznanje za revolucionarno delo. Jožica Košir živi od 1970 leta v dolini, v bližini svojega sina na Gorici.
Mnogi zapisi govorijo o njenih delih, o njenem prizadevanju za delavske pravice. Kot tekstilna delavka je bila pred vojno zaposlena v tovarni Eifler v Ljubljani. V času velike tekstilne stavke leta 1936 je bila delavska zaupnica. O njej je zapisano v zborniku Ob 20 letnici velike tekstilne stavke v Sloveniji na strani 91 ... „Posebna skupina, ki jo je vodila delavska zaupnica Joža Košir in v kateri so bile skoraj same delavke, je šla za mojstrom Dej-mekom. Delavke so obstopile snovalni stroj, tkalec Albin Kovač pa je stopil pred mojstra, pokazal s prstom na vrata in zakričal - mojster čas je prišel, ven!...“
Takrat je imela Koširjeva važno zadolžitev v stavkovnem odboru. Kot borka za delavske pravice je bila trn v peti podjetnikom, to pa je občutila tudi
Joža Košir
po prihodu Italijanov v Ljubljano. Kmalu je stopila na pot trpljenja, mučenja in ponižanja, Ta pot se je končala šele leta 1945 v italijanski internaciji. Avgusta 1945 se je vrnila v Slovenijo in se takoj vključila v napore za izgradnjo domovine.
O sebi pripoveduje nerada, dasiravno se jo spominjajo najvidnejši revolucionari. O njej je svoječasno spregovorila tudi Pepca Kardelj. Na svojo bogato preteklost gleda z zaupanjem v mladi rod, ki naj bi stopal po njeni in njej podobni poti.
Enotna recepcija v Mozirju
Že površen pogled na število nočitev v zadrjjih desetih letih nam pove, da število gostov krepko upar da. Zakaj? Vzrokov je več; ustavil pa bi se le pri enem, verjetno najpomembnejšem.
V dolini deluje pet turističnih društev, ki so pred desetimi leti in več bila edini nosilec razvoja turizma v posameznih krajih. Gostje, ki so samoiniciativno prihajali na dopust v naše kraje, več kot mir, čisti zrak in prijaznost niso potrebovali. Z razvojem turizma, predvsem pa z dvigom življenjskega standarda, je gost zahteval več, poleg že navedenega še kulturne prireditve, organizirane oglede, zabavo in konec koncev boljšo namestitev. Tu pa se je zataknilo! Gostinstvo, ki je bilo povsem razdrobljeno, ni moglo v investicije, turistična društva pa niso bila pripravljena podreti pregraj med kraji in nastopiti enotno.
Zaradi vsega tega, se gostje v dolino niso več vračah, novih ni bilo in tako lahko že sredi sezone govorimo o slabi turistični žetvi.
Pokazala se je nujnost ustanovitvi enotno recepcijo, ki bi pospeševala turistično dejavnost, vodila goste ponovno v dolino in vsaj delno potrdila turistični potencial gornje Savinjske doline. In zdtg je tu!
Ob veliki podpori izvršnega sveta SO Mozirje, so združili v novem Turist biroju v Mozirju svoj interes: GP Turist Nazaije, Rdeča dvorana Veleme, ŽKZ Mozirje, Izletnik Celje, Obrtno združenje Mozirje — sekcjja gostinstvo in Turistična zveza Mozirje.
Biro bo opravljal kompletno delo na področju turizma v dolini. Med naj pome mbnej ša dela spadajo:
Žagotovil bo enotno turistično ponudbo in jo prodajal (zifhski in letni oddih v dolini, izleti in druge dejavnosti za goste, kmečki turizem, vodenje gostov po dolini). Posredoval bo izlete in ekskuizije vsem delovnim organizacijam in društvom in organiziral individualne izlete po domovini in tujini. Sodeloval1 bo pri pripravi turističnega koledaqa in pri organizaciji prireditev. Opravljal bo propagandno dejavnost za ‘dolino. Dajal obiskovalcem doline kompletne informacije glede bivanja, ogledov, zanimivosti, ipd. Dala bo veliko. Seveda bo preteklo nekaj časa, preden bodo vidni pravi rezultati, toda na dlani je, da je dolina dobila nekaj, kar je potrebovala že mnogo prej.
Pričakujemo vas, da nas obiščete!
Vodja Turist biroja Mozirje -ROBERT KLEMENAK
Borci so slavili
Praznični dan so v Gornji Savinj-' ski dolini pripravli vrsto različnih pripreditev s katerimi so borci, mladina, občani in delovni ljudje proslavili 4. juljj. Tudi vreme je tokrat postreglo prirediteljem, zato so bili trenutki obujanja spominov in sproščenega veselja še toliko lepši. Najprej velja omeniti svečano sejo predsedstva občinskega odbora ZZB
Avtobusna postaja v Mozirju?
Izvršni svet SO Mozirje je že nekajkrat razpravljal o urbanističnih rešitvah v posameznih krajih doline. Posebno pereče vprašanje zazidalnega načrta je nedvomno v Mozirju, zato so ga že naročili pri Razvojnem centru v Celju. Z njim je'potrebno razrešiti kje bo stala avtobusna postaja, kje bo hotel in kod bo vodila obvoznica skupno s kolektorjem. Kot smo že svoječasno poročali, sta bili za obvoznico mimo Mozirja predvideni dve možnosti. Ena bi zahtevata zelo drago naložbo, saj bi morali zgraditi nov most prek Savinje, druga ki ima trenutno več pristašev, ker je cenejša, pa naj bi peljala preko Lav do priključka na glavno cesto proti Nazatjem. Avtobusna postaja bo najbrž v tistem delu Lav, nekako nasproti priključka ceste proti Šmihelu. Hotel pa bo verjetno zgrajen na predelu za transformatoijem, ki stoji ob cesti proti mostu v Loke. Seveda so to le domneve, ki jih bodo načrtovalci na kraju samem dokončno razrešili.
Načrt bo stal okoli 150 starih milijonov, ni pa še povsem jasno kdo ga bo plačal. Vsekakor bo treba v to vključiti turistične organizacije kraja, Izletnik iz Celja pa naj bi sodeloval kot -nosilec prometnih zvez, del sredstev bo zagotovila občina.
NOV Mozirje, ki je bila v petek popoldne. Članom je ob prazniku spregovoril predsednik občinskega odbora Jože Celinšek.
Tudi letos so se izkazali marljivi planinci iz Gornjega grada, ki so v sodelovanju s krajevno borčevsko organizacijo pripravili tradicionalni pohod na Menino planino in ga seveda povezali s srečanjem borcev Gornje Savinjske in Tuhinjske doline. Pohodnikov je bilo veliko, vzdušje v enkratnem okolju Menine čudovito in vsi so preživeli resnično lep in prijeten praznični dan. K spomeniku padlim borcem so položili venec, pripravili so pester kulturni spored, slavnostni govornik pa je prebral
Borci iz Nazarij in okolice so podobno srečanje pripftvili v soboto- popoldne v taboru V Kokarjah. Vsem zbranim je najprej spregovoril Avgust Križnik, mladinci iz Nazarij pa so se izkazali s čudovitim recitalom. Sproščen pogovor in obujarye spominov je kdaj pa kdaj prekinila le pesem, vesela in ponosna'.- Podobna srečanja, pohode in slovesnosti so seveda pripravili tudi v vseh ostalih krajih in z njimi obeležili letošnji praznik.
J. P.
Piše: dipl. ing. KAREL KOPUŠAR
Vzroki in posledice
Nadaljevanje in konec
Delavci v TOZD, ki bi prav gotovo realno morali zaradi visoke tehnične opremljenosti pridobivati največji dohodek, rabijo solidarnost za pokrivanje osebnih dohodkov iz TOZD, ki po seštevku vsega potrebnega časa za nastanek njihovega izdelka, le-tega porabijo znatno manj, vendar za skupaj manj dela vendarle realizirajo znatno več dohodka. Z nekaj mislimi in primeri smo skušali prikazati razmeroma poznane razmere na področju predelave lesa pri nas in pokazati na okolje in vzroke, ki narekujejo takšne posledice. Zaradi vednosti, da se dobro blago samo hvali, bi kazalo povdariti še nekaj negativnih pojavov v sami predelavi lesa.
S strukturo končnih izdelkov iz masivnega lesa ne moremo biti zadovoljni. Če izvzamemo polizdelke - žagan les in opažerstvo, ki smo jih označili za blago s preveliko mero dobička zaradi visokih cen in za naše razmere gospodarsko škodljivo blago, ker vsebujejo malo dela in torej ne zaposlujejo ljudi ter s tem . dajejo le malo skupnega družbenega dohodka, so glavni izdelki okna in vrata, ostrešja iz Ljubnega in vikend hiške iz SMREKE. Programi se sicer ne prekrivajo, so pa taki, da se ne morejo dopolnjeyati in torej ne dajejo sinergetskih učinkov. Stavbeno mizarske izdelke prodajamo sicer poznanim odjemalcem, toda nepoznanim kupcem. Takšen pristop je nevaren, kadar se družba stabilizira, ko so investicije omejene in ko upadajo realni osebni dohodki. Takrat je samo ena vrsta izdelkov velikoserijske proizvodnje neprilagodljiva, zlasti še, ko ne poznamo razmer pri končnih porabnikih.
Po navadi ne pomagajo niti bančni krediti, ker je premalo denarja za nove investicije, obnova starih hiš pa zahteva izdelke, ki smo jih izdelovali v preteklosti. Dodatno nevarnost povzročajo še novo nastale tovarne na jugu države in zapiranje tržišča v republiške okvire.
Značilnost za obstoječe programe je izbor po intuiciji, večanju količin na osnovi poznavanja prirodnih znanosti, vpliva tehničnih kadrov in študija dela ipd. Planiranje je prepuščeno proizvajalcu usklajevalnih postopkov in, zato vsaka sredina planira na osnovi povečane porabe si.rovine in gornjih motivov. Tak pristop upošteva v glavnem samo proizvodni koncept. Dokler je malo proizvajalcev in kadar je poraba večja od realnega družbenega proizvoda, se tak koncept obnese. Ko pa se razmete spremenijo, to prepozno opazimo' in zato ni težko zaiti v krizno situacijo. Tržnega koncepta zaradi kadrovskih težav ne obvladujemo. Marketing ni samo raziskava tržišča na osnovi študija. Pomeni mnogo več. Gre za poznavanje bodočega novega tržišča, za poznavanje dobe, v kateri je nek izdelek prodano aktiven, kdaj mora doživeti inovacijske spremembe, da ga konkurenca ne uniči, kdaj je čas za nove proizvode, kakšne in koliko itd. Komerciala bi morala dajati ton in diktat proizvodnji, ne pa da je zadolžena samo za prodajo tistega, kar znamo narediti. Pri marketingu gre torej za spremembo miselnosti in uporabo sodobnega koncepta planiranja.
Resnici na ljubo je treba priznati, da tudi finančnega koncepta ne uporabljamo dovolj. Bazira na enostavnih prikazih rasti v primerjavi z obdobjem. Lepo se sliši, da je neka TOZD povečala dohodek za n. pr. 40%, resnica pa je grenkejša, če vemo, da je inflacija n. pr. 50%. Pomeni, da smo realno nazadovali in, da smo kljub lepo povečanemu dohodku pojedli del v preteklosti nastalega premoženja. Redke so delovne sredine, ki uspevajo pri razvojnih naložbah sodelovati s 40 ali 50 % lastnih sredstev. Ražvoj financiramo z najetimi- bančnimi krediti na način, ki bi v splošnih gospodarskih normalah- ne našel opravičila. Največkrat novo nastala vrednost iz naložbe ne bi pokrivala
najetih kreditov. Zližemo se samo zaradi visoke inflacije in prosimo nebo, da bi bila še večja. Drugačnega mnenja smo seveda, ko pridemo z dela domov.
Kolikor je splošno znano, se nekritično obravnavajo tudi ostala merila uspešnosti poslovanja: aku-mulativnost, reprodukcijska sposobnost, donosnost sredstev, družbenoekonomska donosnost ipd. Največkrat se delavcem le prečitajo številke iz periodičnega ali zaključnega računa. Mogoče jih kje analizira kvečjemu strokovni kolegij.
Zanimivo pri vsem tem je, da marsikatero navedeno pomanjkljivost v našem obnašanju stimulirajo
miu
tudi drugi dejavniki, kot družbeno politične skupnosti, organizacije in tudi služba družbenega knjigovodstva. Zapis bi bil odločno predolg, če bi želeli za trditev postreči z dokazi.
Na področju medčloveških odnosov je tako kot tudi v širšem okolju čutiti velik razkorak med normativno določenostjo in dejansko možnim samoupravljanjem. Ta problematika je težko uresničljiva v kratkem času na osnovi izida zakona, ampak zavisi od stopnje kulture, tradicij, znanja, navad in drugih neideoloških pojavov. Normalno bi bilo, ker so delavci lastniki proizvajalnih sredstev, da bi nadzor vršili sodelavci, ne pa nadrejeni. Ti so koordinatorji. Izgleda, da mnogo ljudi izgubi občutek za odgovornost s tem, ko izvolijo nekaj ljudi, ki so odgovorni za delo. Vpliva pa tudi razmeroma majhen vpliv na delo. Izgleda tudi, da sta oblast m moč konstantni količini Če ju razdelimo na vse ljudi, se ne povečata, zmanjšata se pa pri ljudeh, ki so jih prej imeli. Eno odmira drugo še ni zaživelo, funkcije pa je treba usklajevati, pa smo verjetno tudi zato neučinkoviti.
Ugotovili smo že, da se delovni programi predelovalcev lesa ne prekrivajo, niso pa tudi povezani.
Izdelujemo artikle, ki bi jih v nekaj spremenjeni obliki lahko zaporedno uporabili na način, da bi prišli do novega celovitejšega skupnega proizvoda oz. več skupnih proizvodov. Tak skupen proizvod so elementi za gradbene objekte, katerih izvedba bi slonela na posebnem modularnem . sistemu, ki. bi bil osnova za vse vtste objektov: individualna stanovanjska hiša, atrijska ali vrstna hiša, vikend objekti, gospodarski objekti itd. Tako široka paleta ponudbe bo prav gotovo zadovoljila velike možnosti povpraševanja, ne glede na izjemnosti lokacij in drugih potreb.
Modul je prilagodljiv in znatno cenejši od n. pr. montažnih objektov z velikostenskimi elementi.
Takšen skupen projekt bi v veliki meri reševal strukturna neskladja v proizvodnji, dajal bi dodatni dohodek ob isti surovini, rešuje ekonomsko in socialno varnost zaposlenih, omogoča z dohodkovnimi odnosi zavarovano delitev dela in rezultatov dela, temelji na neposrednem in posrednem izvozu (okna, vrata...), kar danes ni slučaj.
Celoviti programi dela omogočajo večje efekte tudi zaradi možnosti vključevanja drugih kooperantov, omogočajo specializacijo dela in tipizacijo, kar vse dviguje skupno produktivnost dela.
S takim pristopom bomo izkoristili celokupni potencial znanja in se zavestno odločili za cilj, ki pomeni avtonomijo udeležencev in neprisiljeno integracijo dela z možnostjo razvoja samoupravnih in medčloveških odnosov.
Zamisli o skupnem nastopu pridelovalcev in predelovalcev lesa so zapisane tudi v srednjeročnem načrtu občine Mozirje. Trenutni gospodarski položaj pa zahteva, da izvršni organi skupščine določijo prioritete in medsebojne obveznosti za izvršitev prioritet. Osnova za prioriteto pa je večji skupni družbeni dohodek in večanje gospodarske moči na dolgi rok.
Orientacijski pohod rezervnih vojaških starešin
Občinska konferenca ZRVS Mozirje - komisija za splošno vojaško in politično izobraževanje članov rezervnih vojaških starešin — je V okviru letnega programa organizirala dne 13. junija 1981 v KS Luče orientacijski pohod s teoretičnim in praktičnim preizkusom znanja.
Pohod je bil dolg deset kilometrov, člani ZRVS pa so na sedmih mestih odgovarjali na vprašanja in tudi praktično reševali naloge s področja topografije, orijentacije, čitanja kart, poznavanja osnoy pehotnega orožja in osnov prve pomoči. Seveda so morali ob tej priliki tudi ocenjevati vojaškopolitične razmere v svetu, varnostnopolitične razmere doma, razložiti tudi organiziranost in način vodenja splošne ljudske
Izredno uspelo prvenstvo
Večnamenska stavba v Solčavi bo kmalu služila svojemu namenu
Drobno iz Solčave
Prizadevni ljubitelji konjeništva pri konjeniškem klubu turističnega društva Mozirje so se v nedeljo znova in resnično izkazali z izredno organizacijo republiškega prvenstva v preskakovanju zaprek. Zadovoljni so bili vsi, tako tekmovalci, kot številni gledalci, ki se jih je ob pomožnem nogometnem igrišču zbralo več kot 4000. Že sam tekmovalni prostor je bil prava paša za oči. Uredili so ga člani kluba s prostovoljnim delom. Pri tem sta jim bila v veliko pomoč izkušeni strokovnjak in tekmovalec Rajko Dokič iz Novega Sada ter vrtnar Jože Skornšek.
Uspešni pa niso bili le v organizacijskem pogledu, saj so dokazali, da so tudi na tekmovalnem področju močno napredovali. V kategoriji seniorjev je domača ekipa celo zmagala, medtem ko so bili z juniorji tretji. Prav ta kategorija je. tudi najbolj spodbudna. Fantiči domačega konjeniškega kluba namreč vadijo šele pol leta. Na nedeljskem tekmovanju jim je predvsem manjkalo izkušenj, dokazali pa so, da veliko obetajo in da bo treba v prihodnje nanje resno računati.
HITREJE V ČRNO. Gozdno gospodarstvo Nazarje in enote JNA delajo novo povezavo na cesti Solčava - Crna. Ko bo ta del cestnega odseka gotov, bo omogočen prevoz z vsemi vozili, zmanjšana bo strmina, pot pa bo krajša za nekaj kilo-metov. Kot so nam povedali izvajalci, bodo dela letos gotova.
LOVSKI DOM V SOLČAVI. Lovska družina v Solčavi si gradi svoj dom. Predvidevajo, da bo odprt v mesecu avgustu. Gre za sodobno in lepo urejeno zgradbo, ki bo služila lovcem tudi v društvene namene.
TELEFONSKI PRIKLJUČKI. Že večkrat smo seznanjali naše bralce s prizadevanji, da bi v Solčavi in okolici vključili čimveč domačij v telefonsko omrežje. Dela na razširje-
nju obstoječega omrežja so gotova. Tako bomo na območju krajevne skupnosti Solčava pridobili poleg že obstoječih 40 še 60 novih priključkov. V redno telefonsko omrežje bodo vključene skoraj vse kmetije.
VEČNAMENSKA STAVBA V SOLČAVI. Krajani so v preteklosti izrekli veliko pikrih pripomb na gradnjo večnamenske stavbe. Sedaj pa z zadovoljstvom ugotavljajo, da bo ta v kratkem gotova, saj potekajo na njej zaključna gradbena dela. Nestrpnost Solčevanov je razumljiva, saj bo v tej zgradbi vrsta dejavnosti, ki so za prebivalce izredno pomembne. Gre za pošto, trgovino, krajevno skupnost, zdravstveno ambulanto itd.
Pregled naše občine in njenih krajev
Popoln pregled slovenskih občin in krajev je izšel v štirih knjigah Krajevnega leksikona Slovenije, od katerih je zadpja izšla lani. Celotno do je izredno obsežo in pomembno, kot bomo videli ob opisu občine Mozirje, ki je izšel v tretji knjigi leta 1976 na štiridesetih velikih straneh. Avtor besedil(a) je Drago Meze.
V	splošnem pregledu občine Mozirje naletimo npr. na obseg ozemlja vrhove in na podatke o podnebju, rastlinstvu, gozdu in zgodovini. Številčni podatki govorijo o naseljih po nadmorski višini, gibanju prebivalstva v naseljih v letih 1869-1971, prebivalstvu po dejavnosti leta 1961 in površinah po vrsti zemljišč. Zatem najdemo med drugim podatke o živinoreji, industriji, turizmu, trgovinah, planinskih domovih, osnovnih šolah in zdravstvu. Literatura, kije navedena na koncu, je zelo izbrana (da ne rečem borna), a morda je le bolje teh nekaj naslovov kot nič.
V	opisih krajev so po abecednem zaporedju krajev zbrani članki o vseh 61 naseljih naše občine (in sicer od Bočne ob Dreti do Žlabra). Tu hajdemo resnično zakladnico podatkov o vsakem kraju posebej. Znotraj člankov je zaporedje stalnih podatkov takole: ime in oblike imena ter izpeljanke iz njega (vse z naglasi), morebitno ljudsko ime, številčni podatki o prebivalstvu, hišah, gospodinjstvih in kmetih (iz iet 1961 in 1971), podatki o infrastrukturi in nadmorski višini. Sledijo še podatki o podnebju, zgodovini, industriji, znamenitejših prebivalcih in literaturi (kar pa je redko).
Na enem mestu imamo torej zbrane podatke o občini in o njenih posameznih krajih z raznih vidikov. Po eni strani je škoda, ker bodo
številčni podatki povečini v zelo kratkem času zastareli, po drugi pa je dobro, da bodo pričali o že danes rahlo odmaknjenih časih in da bodo primerljivi z novejšimi podatki. Delo prinaša vrsto podatkov, ki so sicer raztreseni po vseh mogočih zapiskih in med ljudmi (če jih je sploh še mogoče dobiti kje drugje). Zdi se, da so predvsem imena in datumi, povezani z enobejem, potrebni temeljitejše obdelave, saj prikaz odpora, ki je razstresen skozi več člankov, zabriše vtis o celovitosti ljudskega gibanja na zgornjesavinjsitem ozemlju. r
Zasnova knjige je onemogočila večjo preglednost znotraj posameznih opisov, kjer so podatki velikokrat hudo pomešani. (Včasih zgodovinski in turistični, čeprav imajo prvi svoje mesto še v posebnem odstavku. Tako npr. pri Ljubnem ob Savinji:	„Bogato ornamentirani
zvon je 1757 ulil Ljubljančan Janez Sreid. Izpred cerkve lep razgled na Raduho. Župnišče v jedru vsaj iz 17. stol.“)
Ogromno delo je bilo opravljeno pri zbiranju imen krajev, zaselkov,-potokov, *rek, vrhov in kmetij (ter ponekod izpeljank iz njih). Zato je res škoda, da so se vanje prikradle nekatere napake, ki celoti dajejo vtis netočnosti. Ce naj bi bila moja kritika konstruktivna, bi morala vsebovati vsa napačna imena, sicer bi ostala pri nergaštvu. Ker je prostor za popoln pregled napak omejen, ostajam le pri opozorilu nanje.
Najbrž je dovolj veliko priznanje avtorju Dragu Mezetu, če rečem: kdor misli, da pozna mozirsko občino, naj vzame v roke tretjo knjigo Krajevnega leksikona Slovenije, in videl bo, da se moti.
PETER WEISS
obrambe in družbene samozaščite v krajevni skupnosti, organizacijah združenega dela ter v občini in to v miru, izrednih razmerah, v vojni nevarnosti in vojni. Ob sklepu so se merili še v metu bombe na cilj in v streljanju z vojaško puško na sto metrov.
Kljub slabemu vremenu seje tega preizkusa udeležilo 76 % vseh stare-sin. Udeleženci so pokazali večince ma solidno teoretično in praktično znapje.
Komisija za vzgojo in izobraževanje članov razeivnih vojaškjh starešin pa je obenem tudi sklenila, da se orientacijski pohod za vse zamudnike v kratkem ponovi.
TONE MODRIJANČlC
Tekmovalce iz Ajdvoščine, Celja' Kiupmerka, Lipice, Ljubljane, Maribora, Voklega in Mozirja je pred začetkom pozdravil predsednik izvršnega sveta skupščine Mozirje Tone Vrhovnik. Omeniti velja še to, da so prireditelji domiselno izkoristili odmore med posameznimi deli tekmovanja. Prikazali so spretnost v vožnji v vprego, ki je bila poleglega še čudovito okrašena, za razvedrilo pa je poskrbela še folklorna skupina iz Šmartnega ob Paki. V kategoriji juniorjev je nastopilo 14 tekmovalcev, v kategoriji seniorjev pa 12.
Rezultati: juniorji - posamezno: 1. Andrej Kučar (Boran) Celje, 2. Marko Brojan (Anka) Krumperk, 3. Velkavrh Bojan (Rih) Ljubljana, 4. Tone Kovačič (Lapke) Voklo, 5. Aco Slavič (Etna) Krumperk, itd; ekipno: 1. Krumperk, 2. Maribor, 3. Mozirje itd; seniorji - posamezno: 1. Alenka Keršič (Faraon) Ljubljana, 2. Franc Mesarič (Čarno) Mozirje, 3. Bojan Herman (Vince; ! Celje, 4. Matjaž Cik (Tajga) Krumperk, 5. Ivan Bizjak (Bučolavel) Mozirje itd.,; ekipno: 1. Mozirje, 2. Celje, 3. Ijubljana itd.
J. P.
Nova stanovanjska soseska
Komunalno podjetje Mozirje že nekaj tednov dela na pripravah za stanovanjsko sosesko Pođvrh II. To je predel nad novim naseljem, na Hudobreznikovih travnikih.
Za Mozirje je sprejet urbanistični načrt, kot je pojasnil Lojze Bastl, direktor Komunalnega podjetja in v okviru tega je pripravljen zazidalni načrt nove soseske. Štela naj bi 49 enostanovanjskih hiš. Da bi zadostili urbanističnim zahtevam so predvideli 4 različne vrste hiš od katerih eno si lahko graditej izbere. Predvidevajo, da bo polovico posamičnih hiš, medtem ko bodo ostale vrstne. Na ta način so dosegli boljšo izkoriščenost zemljišča, saj bi sicer bilo dovolj prostora le za 29 hiš.
Komunalna ureditev soseske hitro napreduje in če ne bo hujših vremenskih ovir, bodo pričeli z gradnjo hiš že v letošnji jeseni. Zanimanje za stavbne prostore je veliko. Doslej je oddanih že 8 parcel, prodanih na javnih licitacijah.
Po tekmovanju
Strelci Luč najboljši
Občinska strelska zveza in občinski odbor ZZB NOV Moziije pripravljata vsako leto ob 4. juliju množično strelsko tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Tokrat so se strelci zbrali v Šmartnem Ob Dreti. Nastopilo je 14 4-članskih ekip borcev, invalidov, strelcev, starešin, milice in mladincev. Zmagala je osnovna strelska organizacija Luče, pred društvom invalidov Mozirje in športnim društvom Bočna. Med posamezniki je največ krogov nastreljal Slavko Kolar (ŠD Bočna), na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstila Franc Ajnik in Franc Podbrežnik (oba OSO Luče).
FRANC OMLADIČ
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MOZIRJE
Razpisuje
Obsežna zemeljska dela za novo stanovanjsko sosesko v Mozirju opravlja Komunalno podjetje
na podlagi pravilnika c pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb
natečaj
za posojila delavcem, zaposlenim pri občinah, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb za gradnjo ali nakup etažnega stanovanja, stanovanjske hiše ter adaptacijo.
Natečajna vsota znaša 1.000.000,00 din.
1.	K vlogi za natečaj morajo prosilci priložiti:
-	potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov,
-	gradbeno dovoljenje ali dovoljenje za adaptacijo stanovanjska hiše oz. kupoprodajno pogodbo za nakup stanovanja ali stanovanjska hiše,
-	potrdilo o višini osebnega dohodka za preteklo leto, ki ga izda pristojna služba skupnosti zdravstvenega zavarovanja,
-	potrdilo o letnih dokazljivih dohodkih ostalih članov družinskega gospodinjstva za preteklo leto,
-	potrdilo zasebnega delodajalca o zaposlitvi.
2.	Natečaj traja do 20. 8. 1981.
3.	Vloge za priglasitev na natečaj sprejemajo strokovne službe
Samoupravne stanovanjske skupnosti pri Komunalnem podjetju Mozirje.	v
Šmihel v borbi
Ob letošnjem občinskem prazniku bodo v Šmihelu odkrili spominsko ploščo na hiši kjer so ustanovili odbor OF v letu 1941. Znano je koliko je ta hribovska vasica-prispevala k. osvobodilnemu boju in kakšne so bile žrtve, ki so bile cena svobodi. Da bi nekoliko osvežili spomin in mlajšim povedali kaj več o Šmihelu, smo sklenili ponatisniti odlomek iz zapisa Staneta Terčaka o vojnem času v zaselkih pod Golt-mi.
Šmihelčani so ponosni ljudje, ki ljubijo svobodo in so trdno zakoreninjeni na svojih saminah. Zato je tudi povsem razumljivo, da je v Zgornji Savinjski dolini poleg Mozirja pognalo seme Osvobodilne fronte najprej pri njih.
Prvi organizatorji osvobodilnega gibanja pod Goltmi so bili posestnik Lovro Goličnik (Jesenik), Ivan Acman (Ramšak), Pavel Rozoničnik (Reberšnak), njegov brat Marko in rejenec Tonče Olet. Dne 20. oktobra 1941 zvečer so ustanovili odbor OF. Bilo je pri Jeseniku. Pri ustanovitvi je bil navzoč mozirski aktivist živinozdtavnik Alojz Koren.
Še isto noč sp prišli h Goličniku (Jeseniku) prvič partizani in to eden prvih organizatorjev osvobodilnega gibanja v Savinjski dolini Jože Leto-nja-Kmet, Dušan Miklavc, Dušan (Franc) Pahor, ki pa je živel pri Miklavčevih v Mozirju, Vili Reberšak-Ćuk in Zagloba.
Dne 6. novembra 1941 se je I. štajerski bataljon vrnil z Brežiškega ohoda nazaj v Griže. Semkaj je omandant bataljona narodni heroj France Rozman-Stane, zaradi hude zime in nezadostne tehnične opreme, poslal borce na prezimovanje. I. štajerski bataljon, ki je štel po vrnitvi okoli 60 borcev, je šel v sedem rezimovališč. Največje je bilo pri metu Turinku v Paških vrhovih. Nekaj teh borcev se je v decembru premaknilo v Šmihel. Taborišče so si napravili v gozdu blizu Jesenikove kmetije. K Jeseniku sta hodila po hrano partizana Vili Reberšak-Čuk in Zagloba.
Po napadu na trg Ljubno spomladi 1942 seje glavnina borcev umaknila proti Šmihelu. Bili so v gozdu blizu Jesenikove domačije pet dni. Za hrano so jim skrbeli domačini.
Pri Rosoničniku nad Jazbinami je bilo tudi prvo partizansko skladišče in delavnica za popravilo orožja. Rozoničnikov brat Marko in rejenec Tonček Olet sta partizanom popravljala orožje. V tem času sta se rvemu odboru OF priključila še meta Konečnik in Vrbuč.
V	začetku junija 1942 o po izdaji orožnika Suppeja aretirali v Mozirju živinozdravnika Korena in Franceta Lekšeta, nekaj dni kasneje pa še Šmihelčane Goličnika, Acmana, Ro-zoničnika, Rozoničnikovega brata Marka in Tončka Oleta. Dne 22. julija 1942 so bili vsi ustreljeni v Starem piskru kot talci. Šmihelčani so bili možje-pravi gorniki. Izdali niso nikogar. Protirevolucionarnega dela proti okupatorju niso zanikali, ampak so možato povedali, da je njihova dolžnost-boriti se za svobodo in zemljo.
Ohranilo se je poslovilno pismo, ki ga je napisal Ivan Acman (Ramšak). Takih klasičnih primerov možatosti, odkritosti in ljubezni do svojega naroda ne najdemo v ostalih poslovilnih pismih. To pismo bo še poznim rodovom služilo za vzgled velike domovinske ljubezni. Brez dvoma je, da bi tak biser s tako žlahtno vsebino težko našli tudi med internacionalno zbirko poslovilnih pisem, ki so bila izdana pred leti.
V	pismu piše svoji ženi in leto dni staremu sinčku Ivančku s trdo žulja-vo roko kmet izpod Golt, ki v najtežji uri svojega življenja ni pozabil sončnih samin z najdražjimi in svojega naroda.
„Moja želja je, da postane Ivan-ček gospodar, četudi vem, da bosta oba preganjana. Odpustita torej svojemu očetu, kije kot zaveden Slovenec branil pravico svojega naroda in s tem Vaju spravil v tako težko usodo ...
vem) pastirskem stanu na Golteh smo se razšli. Tam je bila tudi naša javka. Janez, Dušan in jaz smo nato v prvem mraku krenili proti Šmihelu k našemu staremu zaupniku kmetu Gregu Vrbuču-Jurčku. Vrbuč je sprejemal naše borce že pozimi leta 1941 in je poznal skoraj polovico starih partizanov, zlasti Savinjčanov. Tokrat nas je Jurček še posebno toplo sprejel, ko smo z dogovorjenim znanjem potrkali na okno njegove kamre. Postregel nam je z jedačo in pijačo ter najnovejšimi novicami o stanju okupatorskih postaj v dolini.“
Dne 6. januarja 1943 se je bil v Slatinah v občini Šmartno ob Paki na Kumrovem kozolcu boj med aktivisti Elo Letonja por. Ulrih-Ateno, Ivanom Mogujem -Markom in Ivanom Štriglom - Žutim ter nemško policijo. Po borbi so se aktivisti s kozolca srečno umaknili in se na umiku razkropili. Atena in Žuti sta bila rapjena. Po debelem snegu so se vsak zase bosi prebijali v Šmihel. Vsi so se zbrali na javki pri Gregu Vrbuču-Jurčku.
Partizan žuti pravi: „Do Jurčka v Šmihelu sem hodil po borbi v Slatinah bos po debelem snegu ves dan. Kakor hitro se je začelo mračiti, sem se začel prebijati iz Šmihela proti Jurčkovi domačiji. Jurček je imel na obisku neke sorodnike, zato nisem mogel v hišo. Stisnil sem se za hlev in ko je prišel Jurček iz hiše in šel v klet po pijačo, sem ga tiho poklical. Prišel je takoj k meni in se zanimal zame, Ateno in Marka. Ko sem mu razložil naše težko stanje, je takoj odpravil sorodnike domov, mene pa v toplo hišo. Vso noč sva oba z Jurčkom prečula v kuhinji, njegov pastir pa je vso noč stražil pred hišo. Naslednje jutro se je odpravil Jurček poizvedovat v Mozirje, kaj se je zgodilo z Ateno in Mikom ...“
„Naslednjo noč je zopet potrkalo na Jurčkovo okno. Prišel je Marko. Dan nato se je za nami po pogorju pričela nemška hajka. Jurček naju je pravočasno obvestil in napotil v svojo pastirsko stajo na Golteh. Po dveh dneh, ko je nemška hajka minila, naju je zgodaj zbudil glas kraguljčkov na saneh. Jurček in njegov pastri sta k nama pripeljala ranjeno Ateno, ki se je prebijala do njega iz Slatin dve noči in en dan.“ •
Kaj vse bi lahko povedali ljudje pod Goltmi o teh težkih dneh! Koliko je še dogodkov, kjer so ti dobri hribovci rešili dragocena partizanska življenja. Najbrž ne bodo ti dogodki nikdar zapisani. Ljudje pod Goltmi so preskromni...
Po prihodu XIV. udarne divizije v februarju 1944 je nastala na Štajerskem težka doba Divizija je imela kopo ranjenih in ozeblih borcev, vendar bolnišnic takrat na Štajerskem še ni bilo. Spomladi so jih borci pričeli graditi. Tudi na šmihel-ski strani pod Konjšco so preuredili aktivisti drvarsko bajto v zasilno bolnišnico. V njej sta se med ostalimi borci zdravili tudi članici kulturne ekipe XIV. udarne divizije partizanki Vera Hreščakova por. Bebler in Marta Pavlin por. Šmidova-Bri-ria.
Na tem terenu je bila po prihodu divizije ves čas vojaška kurirska stanica. V začetku je bila v bližini Bele peči, kasneje pa na Golteh.
Pogorje je bilo od poletja do decembrske nemške ofenzive 1944 osvobojeno ozemlje. Tudi tukaj je bilo organizirano partizansko šolstvo.
V pozni jeseni 1944 se je v Šmihelu ustanovila vojaška tehnika VT 1/3. Iz nje seje v zimi 1944/45 razvila partizanska bolnišnica. Za hrano in obveščanje so v glavnem skrbeli domačini.
Šmihel je bila res prava partizanska vasica. Prvi borci in borci XIV udarne divizije so se tolikokrat in tako radi ustavljali na teh sončnih saminah. Kdo izmed nas se ne spomni teh požrtvovalnih ljudi. Skoro vsak osebno pozna Vrbuča-Jurčka, kije na našem pohodu, ko nas je zagledal vse onemogle pred hišo, snel s kljuke ključ in nam dejal: „Pobi, kar v kevder pa na pipo z njim, da si privežete duše, ki že kar lezejo iz vas!“
Prve organizatorje osvobodilnega gibanja je požrl Stari pisker. Toda seme narodnega odpora je tudi pod Goltmi vzkalilo. Delo so nadaljevali. Eden najaktivnejših je bil Grega Vrbuč-Jurček.
Kakšna i e bila povezava med partizani in Šmihelčani, opisuje partizan Štrigl-Žuti: „Zjutraj 8. decembra 1942 smo krenili s Pohorja, ker smo dobili nalogo, da dvignemo skrito orožje in municijo v Zgornji Savinjski dolini. Naša pot nas je vodila preko Šmiklavža v Mislinjski dolini-Zarazboija-Belih vod do Šmihela. Pri Jurčkovem (Vrbuče-
Kdo bi se ne spomnil še po dvanajstih letih te govorice, ki je donela v onem strupeno mrzlem februarskem jutru kakor najlepša godba. Pa ni bil sam! Takih gospodarjev je bilo po pogorju še mnogo. Čudno se človeku zdi kako je mogoče, da smo te srčno dobre ljudi kar nekam pozabili...
To je zemlja planinskih pašnikov in temnih gozdov, zemlja starih šeg in navad, zemlja našega dobrega človeka, ki ima najmehkejšo govorico, zemlja zavednih šmihelskih gospodarjev, ki'je ostala čisto naša tudi v najtežih dneh..
Anton Košir z odličji iz Nice (na sredi), Ferdo Remic, predsednik (desni) in Stanko Kotnik (levi) tajnik društva „KALIN“ Mozirje.
Letos razstava ptic na Ljubnem
Člani Društva za varstvo in vzgojo ptic „KALIN“ Mozirje so se letos odločili pripraviti razstavo ptic avgusta med „Flosarskim balom“ na Ljubnem. Na ta način želijo čimbolj povečati zanimanje za gojitev ptic ter pridobiti v društvu nove člane, enako prebujati predvsem pri mladih ljubezen do narave ter povečati skrb občanov do zunanjih ptic v zimskem času. Doslej je društvo organiziralo že več uspelih razstav, nedvomno pa je bila najuspešnejša lani v Mozirju.
V Savinjskih novicah smo že pisali o enkratnem uspehu člana „KA-LIN“-a Antona Koširja iz Pesja pri Velenju na letošnji svetovni razstavi ptic v Nici v Franciji. Njegov kanarček-nemška čopa, ki ga je po večletnem križanju sam vzgojil, je „osvojil“ v svoji vrsti prvo mesto, bil pa je tudi • šampion razstave z ozirom na najvišje število doseženih točk na vsej razstavi. Drugi njegov kanarček je bil šesti. Nedvomno takšnega uspeha ni dosegel doslej še nihče iz Slovenije niti iz' Jugoslavije! Z gojitvijo ptic se ukvarja Košir že dvajset let, z genetiko oz. poglobljenim načrtnim križanjem ptic pa petnajst let. Nemške čope, ki so mu „prinesle“ iz Francije takšna čudovita priznanja, pa je križal zadnjih pet let. Ze poprej je dosegel z njimi več prvih mest na društvenih, republiškem in državnem tekmovanju. Prejšnja leta je vzgojil letno 80- 100 ptičkov-, letos pa pravi, da jih bo petdeset. Nikoli mu' še ni bilo žal časa in truda in nedvomno je njegov letošnji uspeh bogato plačilo za njegovo veliko ljubezen do teh žgolečih in drobnih človekovih pernatih prijateljev.
LUDVIK ES
------------------	N
Urednikova beseda
Sestavek, ki je podpisan „Kokrčani“ je uredniško prejelo. Običajno podobne dogodke preverjamo. Tudi tega moramo. Vsekakor hvala za sodelovanje. Verjetno bi bilo vaše opozorilo kar na mestu!
Ker pa se vedno večkrat javljajo naši občani z nepravimi imeni, ponovno prosimo, da se podpišete. Če namreč ne želite, da bi bilo vaše ime objavljeno to napišite. Uredništvo takšno željo upošteva. Tudi podpis, kot glasi v prejšnjem odstavku ne velja. Razumeti moramo, da je v skupnem interesu tudi kritičnost pisanja, vendar mora to biti utemeljeno. Če pa manjka točen podpis, potem seveda kaže v stvar dvomiti in takšen zapis potuje v koš! Pa brez zamere!
\___________________________________________)
Nogomet prava rekreacija
Dovolite, da vas seznanim z eno izmed zelo popularnih rekreacijskih oblik tekmovanja v Mozirju in sicer „Tolkec liga“ v malem nogometu. Tekmovanje v tej ligi poteka že 6 leto zapored. Med potekom tekmovanja je vsako leto angažirano okoli 70 igralcev nogometašev, ki niso evidentirani za selekcija „ELKROJ“, morajo pa biti stari najmanj 20 let. Tako je povprečna starost sodelujočih 20 let. Tekmovanje vodi poseben odbor z vsemi potrebnimi komisijami, ki jih zahteva pravilnik „Tolkec“ lige“, medtem ko potrebna finančna sredstva zberejo igralci sami. V tekmovalni sezoni 1980/81 je bilo prijavljenih 6 ekip iz Mozirja in bližnje okolice. Tekme so bile izredno zanimive, saj se vse do zadnjega kola, ko sta se v medsebojnem srečanju pomerili ekipi „Trate“ in „Lepa njiva“ ni vedelo za končnega zmagovalca.
Ljubitelji nogometa! Pričakujemo, da vas bo v nedeljskih dopoldnevih zanesla pot na lepo urejeno nogometno igrišče „Partizana“ Slovenije v gozdni šoli, kjer boste lahko prisostvovali tekmam jesenskega dela prvenstva v sezoni 1981/82.
IZTOK BENETEK
Jože Punčuh
V mozirskem hotelu Turist razstavlja svoja slikarska dela Jože Punčuh. S slikarstvom syukvarja ljubiteljsko. Je samouk, ki ga je pred leti navdušil za to delo njegov profesor Milan Lorenčak na celjski gimnaziji. Med njegovimi deli najdemo največ slik, ki ponazarjajo krajino Gornje Savinjske doline. Pozornost vzbujajo njegova zadnja dela s katerimi želi ohraniti videz predelov v posameznih krajih naše doline.
Jože Punčuh je domačin, rojen na Brezju. Že v osnovni šoli je risal razna obvestila. Veselje do slikarstva ga je spremljalo tudi na gihmaziji v . Celju, kjer je marsikaj pridobil. Med študijem v Ljubljani je začasno odložil čopič in se posvetil kemiji, ki je danes njegov poklic. Razstavlja občasno v Mozirju, k sodelovanju pa so ga povabili tudi v kolektivu kjer dela. Namreč v celjski cinkarni prav te dni občudujejo njegove slike. Navdušenje nad slikanjem ni edino veselje, ki bogati življenje Jožeta Punčuha. V Mozirju je poznan kot vnet pevec pri zboru prosvetnega društva. Pel pa je že prej v gimnaziji, pozneje v Ljubljani pri Akademskem pevskem zboru.
Ko razmišlja o svojem delu izven delovnega časa pravi, da mu pomeni slikanje veliko notranjo potrebo in srečo, če s svojimi prizadevanji uspe. Po njegovi zaslugi bo ostal upodobljen marsikateri stari mlin, kozolec in še kaj, kar predstavlja izvirno arhitekturo doline. V to želi v bodoče usmeriti svoje delo. Kot domačin tenkočutno zasluti kaj je
»
-
vgrajenega v krajino, kaj je ogrože no, oziroma prepuščeno propadi nju, skratka kaj naj ohrani'videz1 poznejšega časa.
Ko bo letošnja turistična priredi tev v Lučah bo razstavljal v tamošnj šoli. Rad'je privolil, saj mu pomen mnogo, če njegova prizadevanj: opazijo še drugi. Njegov ustvaijalei duh to tudi zasluži!
Elkroj najboljši
Na športnem igrišču v Kokarjah je bilo v soboto popoldne občinski tekmovanje gasilskih enot civilne zaščite. Pomerilo seje 11 ekip iz krajevnil skupnosti in delovnih organizacij. Organizatorja tekmovanja sta bila občinsk štab civilne zaščite in občinska gasilska zveza, z marljivim delom pa so 1 uspešni izvedbi tekmovanja največ pripomogli člani gasilskega društvi Gorica. Vsi udeleženci so prejeli pismena priznanja, tri najboljše ekipe p: poleg tega še pokale.
Najboljša je bila ekipa Modne konfekcije Elkroj, drugi so bili pripadnik civilne zaščite iz Lesne industrije Gorenje—Glin Nazarje, tretje mesto pa st« si razdelili ekipi Nazarjj in Ljubnega.	J. p
Obrambno usposabljanje
Letos smo se temeljito pripravili na zaključno akcijo NNNPM51, ki j potekala v maju. Pokazalo se je, da je samo z dobrim sodelovanjem vseli možno doseči tudi zaželjene rezultate.
Zelo aktivno se je vključila v to akcijo ZRVS, ki je svoj prograt prilagodila predvsem za usposabljanje starešin v KS, TOZD in občini. J vsemi starešinami v KS smo že v aprilu letos imeli predavanja na temo: „SLI in DS v KS in TOZD v miru, izrednih razmerah in v vojni“. Predavatelj j podal osnove iz zakona o SLO in DS, člani komiteja v KS za SLO in DS p so v svojem izvajanju povedali kako so obrambno organizirani in usposobljc ni v KS, TOZD in občini.
Rezervne vojaške starešine so že v pripravah na to akcijo sodelovali komiteji za SLO in DS v KS, TOZD in občini. Lahko trdimo, da so bil vključene skoraj vse starešine in so tako v večini slučajev na odgovorni mestih SLO in DS tako dosegli dobre rezultate.	„ „
.•	F. OMLADIČ
Spored filmov v avgusti
27. PO SLEDEH IZSILJEVANJ - angleški film, kriminalka
29. in 30. SUPERMEN ameriä film, znanstveno fantastični
LJUBNO
1.-2. ZNAK RDEČEGA ZW JA, Honkonški film - karate 5. NEDELJSKA ŽENA, Franc ski film - kriminalka
8.-9. LOVEC NA JELENE 12. ZDRAVNIKI IMAJO RAJi GOLE, Agrentinski film-komedj _ 15.-16. TELEVIZIJSKA MRI ŽA, Ameriški film - drama
19. POLICAJ PROTI BAND Italijanski film - kriminalka 22. TO JE RESNIČNO LJUBI ZEN, Italijanski film, melodrama 26. SVET NOCl-DANES, Ital janski film - dokumentarni
29. ŽEPNI LJUBIMEC, Franci ski film - ljubezenska komedija
MOZIRJE:
I.	in 2. ŽRELO 2 ameriški film 4. ZADEVA ODESSA - Angleški
film, vohunski
6. ZDRAVNIKI IMAJO RAJŠI GOLE argentinski film, komedija 8. in 9. LJUBEZENSKA ZGODBA 2 - ameriški film, ljubezenska drama
II.	PIAVI VOJAK - ameriški film! western
13. SEDEM JANUARSKIH DNI - španski film, vojna drama
16. in 17. L‘Animal francoski film, zabavno akcijski
18. KITAJSKI SINDROM - ameriški film, srhljivka
20. TELEVIZIJSKA MREŽA -ameriški film, akcijska drama 22. in 23. BEG V ATENE -angleški akcijski film
25. ZADNJI ROMANTIČNI LJUBIMEC - fraoncoski ljubezenski film
Kje je bila slika posneta? Kdo so borci na njej?	.	_
Uredništvo se že v naprej zahvaljuje za razumevanje vsem, ki nam bodo pomagali. V arhivu kulturne skupnosti v Moziiju je mnogo slik iz NOB, ki niso poznane. Ker pa je za zgodovino pomembno, da zabeležimo vse kar vemo, prosimo za sodelovanje!
V predhodni številki smo objavili sliko partizanskih glasbenikov pred neko hišo. Na naše vprašanje so potrudili odgovoriti nekateri občani. Štefan Marolt iz Mozirja meni, da je bila slika posneta na Šmihelu, violinist na njej pa naj bi bil Franc Strmšek - Kolenčev iz Mozirja. Olga Kampuš iz Laškega pa jc sporočila, da je po njenem na sliki harmo-nikaš, drugi z leve Gvido Hauptman iz Slovenskih Konjic, kitarist Andrej Hauptman iz Ljubljane, violinist pa je najbrž Ivo Hauptman, kije pozneje v partizanih padel. Hvala za sodelovanje!
Ali nam lahko še kdo pomaga?
BUKOVICE
„Savinjske novice” izhri» jo mesečno - Izdaja SZDl občine Mozirje — Urejuj« uredniški odbor — Glavni n odgovorni urednik Aleksan der Videčnik — Tehničn urednik N ko Kupec, -Uredništvo in uprava: Mo ziije 175, telefon: (063) 830-040 — Žiro račun SDK ekspozitura Mozi številki 52810-637-55424 - Savinjske novice, glasilo So M« zine — Rokopise, objave is oglase za vsako številko sprejemamo do 20. v mesecu --Stavek, filmi in prelom ČZf Dolenjski list Novo mesto -Tisk na rotaciji Ljudski pravice v Ljubljani - Pl mnenju IS SRS, Sekretariati za ihformacjje (št. 421 1/73 z dne 9. maja 1973) je čase pis oproščen davka na pre met proizvodov.