Št. 102.                                              V Gorici, v sredo dne 24  septembra 1902.                           Tečaj XXXII,.
Iihsja trikrat na teden v lestin Isdaajlh, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, ijatranje It-d«nje opoldne, režemo tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniSkimi izrednimi prilogami ter ^ .Kažipotom' ob novem letu vred po pošti pie->jemana  ali v  Gorici   na dom poSiljana:
Vse leto.......13 K 21) h. ali gld. 6 fin
pol leta........6 , »l ,   ,    .   3-3o   •
fietit leta  .'...-..:  S . 40 .. ,    ,    1-70 PosamiCne številke stanejo -10 vin.              ..•-...
Od 23. julija 1902. do preklica izhaja ob sredah in sobolab ob 11   uri dopoludne.
Naročnino sprejema upravniatvo v Gosposki uliti štv. 11 v Gorici v.GoriSki Tiskarni* A. GabrScek vsak dan od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa cd 9. do 12. ure. Na naročila brea dopeslaae naročnin« se ne oziramo
Oglasi In poslanica se ntounijo po petit-vrstak,-. če tiskano 1-krat » kr., a-krai 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka -vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po proetom. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrit.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulioi it 7 v Gorioi t L nadstr. Z urednikom je mogoče govoiiti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od % do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. dop. UpravnUtvo se nahaja v Gosposki ulici 21.11.
Naročnino la oglase Je plačat! loco Gerlea. -----   »opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere.ne -padajo v delokrog uredništva, naj. se pošiljajo le '•oravniStTii.                ______
»PRIMOREC
irhaja neodvisno od «8oče» vsak petek in stane vse loto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«8oda» in cFrimoreo» se prodajata v Gorioi v to-bakarni 8ohwarz v Šolski ulioi in Jellersitz v Nunski ulioi; — v Trsta v tobakarni Lavrenoič na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra,
»Gor. Tiskarna« A. GabrScek (odgov. Iv. Meljavec) tiska i. zal.
ŠusteršiCev »tabor"—prepovedan.
Kranjska vlada je prepovedala Su3ter-Sičev nameravani »tabor" v Ljubljani.
Zakaj ga je prepovedala, ni težko uga-niti; to je na dlani. Tako daleč pa vendar j Se nismo, da bi smel kdo kar javno nahuj-skati tolpo ljudij ter jo fmatizovano prignati v glavno mesto nad sorojake drugega političnega mišljenja. Tako daleč Se nismo, ali tako daleč je hotel priti dr. šusteršič, za-peljivec slovenskega ljudstva in njega krivi prerok. Farovški listi, ki nosijo na sebi ne-izbrisljiv pečat lažnjivosti in častikraje, so lagali, da hočejo 13. oktobra v Ljubljani manifeste vati za splošno volilno pravico, da hočejo povzdigniti glas za pravice ljudstva, dočim jim je bilo v istini le do cestnih demonstracij in če ni drugače do — pobojev. Ako bi bile prišle fanali-zovane mase v Ljubljano, tedaj bi bili ti ljudje, po večini napiti žganja, s svojimi »duhovnimi* voditelji, kateri bi tudi ne bili pozabili na skrivnostnosladko ginjenost ob tej priliki, da bi bito več »korajže*, kričali po Ljubljani, tulili in izzivali pred posameznimi hiSami prvakov narodno-napredne stranke, pred vsem gotovo pred hiSo dr. Tavčarja, in ako bi padel slučajno kak »liberalec* tej tolpi v roke, pa bi ga pobili, kakor je učil dr. ŠusterSič, kako se pobijajo bohinjski polhi. Potem pa bi bili triumfirali: Glejte naše dobro ljudstvo, kako se bori zasvojesvete pravice!
Tako daleč Se nismo, d& bi se vrSile kar tebi nič meni nič javne demonstracije z namenom, pobijati ljudi, ker ako bi se dopuščalo to, potem bi bila skrajna iluzija vsa naprava za javni mir in red, potem bi zavladala splošna anarhija.
Klerikalci seveda bodo kričali, da se jim godi strašna krivica, da se ljudstvo tepta ter se mu jemljejo pravice in niti ne pusti se mu, dati od sebe glas po splošni jednaki volilni pravici, dočim je istina, da je s prepovedjo odvrnjeno kdo ve koliko nesreč hi žrtev brezvestne klerikalne gonje, ki bi končale v ječah ali na vesalih, in dočim je istina, da je odvrojena s prepovedjo velika sramota za naše ljudstvo, v katero so ga hotele zavesti peklenske klerikalne varalice. Da so bili nameni klerikalcev v Ljubljani, delati škand^s ter  če ni drugače  tudi
pobijati, v to nam je najboljši dokaz gori omenjena vladina prepoved »tabora*. Vlada na Kranjskem, kakor povaodi, gre klerikalcem na roko na celi črti, jih neguje, preskrbuje jim državne podpore celo za tako »zašuštrano* »Gospodarsko zvezo*, ter jih čuva pod svojem okriljem kakor koklja pi-Sčeta. Na pota cestnih demonstracij, na pota pobijanj seveda ne more ž njimi, dasi so zahtevali, da naj gre. Ako bi bila vlada na Kranjskem le količkaj prepričana, da »katoliški" stranki s prireditvijo »tabora* ni do velikih izgredov in škandalov, marveč da se »tabor* v glavnem pokrije z manifestacijo za splošno volilno pravico, pa bi bila pustila, da se isti priredi. Ker pa je ta vlada prepovedala tabor z ozirom na javni mir in red, imamo v tem neovrgljiv dokaz, da se je bilo bati Škandalov, izgredov in pobojev. Tako daleč so hoteli zavesti »to dobro ljudstvo" oni, ki se ne straSijo v boju za Rim in za »ljudstvo* nikakih sredstev več, ki pod krinko vere in ljudskih pravic sleparijo in varajo ubogega Slovenca, da že ne misli drugega kot na pekel, ako ne bo ubogal politi-kujočega nunca, in na nebesa, če pobije liberalca, oni, ki so poklicani učiti ga miru in ljubezni, ki pa hočejo narediti iz naSega ljudstva tolpo brezvestnih divjakov, katerim je utepena v meso in kri ubogljivost do črne suknje in ž njo združenih varalic, kakor se utepe psu brezpogojna pokorščina do gospodarja ....
Tabora v Ljubljani ne bo, umevno potem, da ga ne ba tudi na Sv. Gori. S taborom pa tudi j;«j bo manifestacije za sploSno volilno pravico. O tej splošni volilni pravici smo že povedali svoje mnenje. Tudi mi smo za njo, toda dokler bodo imeli politikujoči nunci nad našim ljudstvom tako oblast, kakor jo imajo ponekod sedaj, dotlej je splošna volilna pravica za naše ljudstvo prava nesreča, in je ta splošna pravica dejanski le pravica za farovže. Proti politiki iz farovžev pa se moramo boriti na celi črti, kajti od tam danes izvira največji del gorja naSega ljudstva — od tam se Siri poneuMinevanje in fanatizovanje mase, in od tam naj bi izšla sedaj Se splošna volilna pravica v svrho še večjega poneumnevanja in fanati-zovanja ubogega kmeta in v glavno svrho neomajljive nadvlade nad našim oratarjem ! Take namene imaio oni, ki kričijo po splošni
volilni pravici 1 V take namene pa ne sme služiti. Otroku se ne daje puške v roko....
Da ni prišel naš kmet v roke brezvestnih »Rimcev*, bi bil že zdavnaj zrel za splošno volilno pravico, katera bi mu bila pravi blagor, tako pa ono ljudstvo, ki stoji pod vplivom »katoliške* stranke, niti ne ve, kaj hoče s splošno volilno pravico. Toliko bolje pa to vedo sleparji in varalicol!
Tabora dne 13. oktobra v Ljubljani ne bo. Zato tudi dr. ŠusterSič ne bo slavil svojih »triumfov*. Ali da mu ne bo preveč hudo pri srcu, se na omenjeni dan sredi Ljubljane lahko postavi na svojo »katoliško* glavo, ter si nabere bohinjskih polhov, izmed katerih pobije vse tiste, ki se mu utegnejo zdeti preveč »liberalni* — ali liberalcev na dan 13. oktobra 1901 po Kristusovem rojstvu ne bode nikdo pobijal v Ljubljani.
Klerikalni terorizem
e. kr. Šolskih oblastij.
ii.
Danes naj ponatisnemo dva dopisa, došla nam iz učiteljskih krogov.
(Prvi dopis.) — V »Gorici« 9. t. m. poslani .Uradni popravek" na dopis v iste št, 69. jasno kaže, kako zlobno se poslužuje »Gorica* vsega, kar bi moglo Škoditi ugledu c. kr. okrajnega šol. sveta, in s tem uči-teljstva.
Tu se vidi, kako se jim priieže vsaka še tako prefrigana in neslana laž. — To bodi jasen dokaz slavnim šolskim oblastim, kolike veljave so vredne za tožbe proti naprednim učiteljem, katerih namen je bil, uničiti in strmoglaviti vsakega učitelja, v prah zdrobiti vse, kar se upa le samostojno misliti.
Križali bi vsakega, ki si upa samostojno nastopati za blagor ljudstva. V megli svoje zlobne hudobije so videli že sukati vrvi, s katerimi bodo vodili na vislice vse one, ki se drznejo, pogledati jim samosvestno v obraz. — Iz same hudobije niso videli laži, katere so natvezili učiteljem na ramena. Karkoli se je dalo zmisliti in domnevati slabega, to je prišlo učitelju na vrat, naj je bil ta zravpn ali da «e vedel  ni  za to.  Več uči-
teljem so se stavile zatožne točke, o katerih Se sanjali niso. In te Iažnjive, podle duše si upajo stopiti med svet kot poštenjaki, ki delajo za sveto stvar in napredek naroda % lažmi in lumparijami, česar jim iv. vera po Jesusu Kristusu ne veleva. Kaj vse se ni uganjalo od njih strani, —< tam uaj bi se potipal kak § in določilo mejo, do kje smet zlorabljati najsvetejšo oblast v Škodo tvojega sobrata.
Kar se tiče c. kr. okraj. Sol. sveta, smo učitelji edinih mislij, da tisti ni postopal prav, da lažnjivih tožbarjev čez učitelje ni izročil roki pravice, da bi si enkrat za vselej zapomnili: »Lagati se ne sme, in le manj krivo tožariti*. Ne verjamem, da bi ordi-narijat pustil tako mirno spati učitelje, ko bi se predrznil kateri s kako krivično zatožno na duhovnika.
(Drugi dopis.) — Napad na e, kr, okr. Sol. nadzornika v »Gorici* je provzrocil splošno ogorčenje. Napad se tiče tudi okr, glavarja in okr. Sol. sveta.
Moj namen nI, da bi branil te gospode in korporacijo, in tudi ne potrebujejo nika-korBne brambe; sami so dovolj močni, da le z mahljejem roke odpode te muhe. Sami so pa krivi, da jih te muhe nadlegujejo, ker so se posladkali s popravkom. Moj namen je, povedati s par besedami, kako pot so hodili oznanjevalci miru, — oznanjevalei ljubezni, da so prišli do teh visokih oseb. — Že več časa se sistematično napadajo učitelji. S temi napadi, z opravljanjem, so hoteli klerikalni priganjači, — osvoboditi se nekaterih neljubih jim učiteljev. To se ni zgodilo, ker se morajo držati predstojniki nepristransko, — poslušati dva zvona, na vest kaj dati, itd.
Ni Vam bilo dovolj, da so morali trpeti ubogi učitelji veliko moralno in gmotno Škodo vsled Vaših pritožb, ni Vam bilo dovolj, da je moral stati učitelj — uboga para — pred okrajnim glavarjem in tam se zagovarjati, ne, Se dalje hočete; prisiliti hočete naše predstojnike, da bi nas križali. »Križaj ga 1* so kričali judovski duhovni, in križan je bil učitelj miru — naS Izveličar, kojega ponosni zastopniki ste Vi, Vi, ki ste pri polnih jaslih (da ste pri polnih jaslih, se morate prav lepo zahvaliti vladi, da Vam potrjuje fasije in druge mastne dohodke) -
Kiižarji.
Zgodovinski roman v štirih delih.
Poljski spisal H. Sleuklewicz. — Posl. Podravski. (Dalje.)
Ta opomnja spravi Mikolaja za trenutek v zadrego in šele po kratkem premisleku jej odvrne:
»Pred vsem drugim so vse božje sodbe neizvedljive, dalje pa se tudi spomnite, da on za vsak slučaj dobi dovoljenje.«
»Bodi si kakor hoče, vsekako pa mi je ljubo, da nismo prenočili-'v samostanu. Jaz bi nemara umrla strahu, ako bi se mi prikazal tak peklenski orjak.«
»Ha, to je dvomljivo, ker pravijo, da je jako lep.
»Ako bi bil tudi najlepši, vsekako bi ne hotela poljuba od človeka, čegar usta smrd& po žveplu.«
»Kako pa veste, da bi vas hotel on takoj poljubiti?«
Kneginja in za njim gospod Mikolaj ter oba videza iz Bogbtanea se jamejo na te besede smejati. Smejala se je, ne ved<§ čemu, tudi Danuša, Ofka iz Jarambkova pa obrne svoje srdito lice k Mil-olaju iz Dolgega lesa ter reče:
»Rajše bi imela njega nego vas.«
»Ej, ne kličite volka iz hoste,« odvrne veselo Mazur,  »kajti  ta zlosin  se pogostoma klati po ceuti
med Krakovim in Tinjcem, zlasti proti večeru, in ako vas čuje, pa se vam takoj prikaže v podobi orjaka.«
»Eh, v podobi starega kozla,« odvrne mu mrzko Ofka.
Toda v tem hipu potegne Matija iz Bogdanea, kateri je mogel, ker je sedel na visokem konju, dalje videti nego drugi, ki so sedeli v kočiji, vajeti in reče:
»O, v imenu božjem, kaj je to?«
»Kaj se je zgodilo?«
»Nekak orjak se nam bliža z griča.«
»Beseda je postala meso!« zakliče kneginja. »Ne govorite vsakoršnih budalostij.«
Toda Zbišek, dvignivši se v stremenih, reče tudi:
»Zares je to orjak Valker, nihče drugi.«
Na te besede vstavi voznik od strahu konje in ne spustivši vajet iz rok, se jame križati, kajti tudi on jo bil že opazil s svojega sedeža na nasprotnem griču orjaško postavo j'ezdeca.
Kneginja je tudi vstala, toda takoj zopet sedla ker se jej je lice vse spremenilo od strahu. Danuša je skrila glavo v njenem krilu. Dvorniki, dvornice in pevci, ki so jahali za kočijo, zaslišavši zlokobno ime, so se tesneje tiščali okolo nje. Možakarji so se delali, kakor bi se smejali, toda iz očij si jim čital nemir, gospodičine so obledele, samo Mikolaj iz Dolgega lesa, ki je Že iz mnogih pečij jedel kruh, je ostal povsem miren; hoteč kneginjo pomiriti, je dejal:
»Ne bojte se, milostljiva gospa, solnce še ni zašlo;
ali ko bi tudi bila noč, ?a bi ves sveti Ptolomej Čuval pred Valkirjem.«
Med tem je nepoznani jezdec, dospevši na vrhunec griča, vstavil konja ter stal nepremično. V jasnih žarkih zahajajočega solnca ga je bilo moči razločno videti, in v resnici se ti je zdelo, da njegova postava nadkriljuje navadno človeško rast. Toda prostranstvo med njim in kneginjinim spremstvom ni bilo večje nego za tri sto korakov.
»Čemu neki čaka?« vpraša jeden pevec.
»Za to, ker tudi mi stojimo,* odvrne Matija.
»On se ozira po nas, kakor bi si hotel katerega izbrati,« omeni drugi pevec; »ako bi vedel, da je to človek, ne pa zli duh, pa bi zdirjal k njemu ter ga udaril s pljunko po glavi.«
Ženske so bile prestrašene ter so jele glasno moliti. Zbišek, hot6 pred kneginjo in Danušo pokazati svoj pogum, pa reče:
»Jaz pa zdirjam tjekaj. Kaj je meni mar Valkir?«
Na to jame klicati Danuša na pol v joku: »Zbišek! Zbišek!« Toda on spodbode konja ter odjezdi urno, povsem prepričan, ako naleti tudi na pravega Val-kirja, da ga prebode s svojim kopjem.
Ali Matija, ki je imel kaj oster pogled, pa reče:
»On je kakor orjak, ker stoji na višavi. Zares je to visok, toda navaden človek in ničesar več. Pojdem tudi jaz, ter ne dopustim, da bi prišlo med njim in Zbiškom do prepira.
ia k«s Mjriaikveft objeti v svojih rokah, da bi ljudi na natezalnice stavili, pa šuntate oblastnije, češ, naj one te storž, bomo pa mi se masti!! ob takih prizor h, se bolje bo tako, vsaj se nam ne bo moglo očitati, da smo mi natezali, kakor nam ne morejo očitati, da smo mi — ni>št predniki — Hasa zažgali; o ne l to so storili hlapci — rabeljni, mi smo samo gledali,
Gosp. Finžgar pristranski! ? Kedaj je .Soča" pisala kaj o njem, ko je Vase shode obiskoval?—Čeprav sami veste, da so VaSi shodi in VaSa stremljanja kakor sanje kake stare histerične device, koje želi kak nižji teolog dogmatizovali. »Soč** bi morala biti proti takim norostim, pokazati stremlienja v pravi luči in odvračati učitelje in iiCitHiice od brezna teme in posvetiti par bes*d tudi gospodu nadzorniku. — Tega ni ,Soca' strnil*, k*»r «i je mi rdi mislila, d t se že ljudem gl«vice zbitre, gospod nadzornik p i tm* zd*i zahvlo.
Kr premišljujem d-lovsnje nafr*g< Gregorčiča, sili me spomin na papeža Inrcenca VIII, nt niegov list (bul )SQmnius desidcrantes aff-ctibus (k. doktor, precitajte jo I) na njegova priganjaca I»«st»toria in Sprengerjs. — Bog je usmil t«n, On ne uniči golazni; pripusti zajedavkam, da uničujejo človeško deblo duševno in gmotno t                  (Pride sel)
D o p i s L
Is «utevij»u8ke obilne. -   Dne 14.
t, m. po poludanski službi božji je gosp. Josip Strek. lj predaval v Vatovliah o vino-gmdstvu. Predavanje se je vršilo v šolski sobi; udeležba pa je bila tolika, da je bila soba pretesna. To inaci, da se ludstvo zanima za kmetijski napredek, izhsti pa za vinogradništvo, ki je glavni st«ber kmeta na Krasu. 6. J. Šlrekelj pa je res ne le strokovnjak, ampak tudi izvrsten govorni* in učitelj v svoji stroki. H^ala in Čast mu! Zato pa bi mi želeli, da bi nas ta gospod pogosteje obiskoval. Po dovršenem predavanju si je gospod Strekelj ogledal Se nekatere nasade ,ame-rikank" ter letošnje cepljenje trti na drveno in zeleno.
Letos je bila na Krasu zadnje dni avgusta in prve dui septembra velika soparica, ki je močno škodovala grozdju, ajdo in tur-SCico pa je po nekaterih krajih Vso pokončala. Mimo tega tudi dobro npprfrluje v tej občini — filokse;«*. V to občina je prišla ce-mlna komisija iz Sežane radi odpisa davkov. Komisija je konstatirala, da je po nekaterih parctlih že polovica trti poškodovanih od irtne uši, po nekaterih pa četrtina in da utegne trtna uš že v malo letih pokončati vse trte.
Žalosten je torej pogled v bodočnost. Beda je neizogibna na našem Krasu, kajti pridelek na vinu je glavni vir dohodkov našemu kmetu. Vsi dragi pridelki So le pičli. In kdor ne pozna naših razmer, niti ne bi veroval, kolike davke moramo plačevati tu na Krasu, rzL*sti od vinogradnikov. Ž» srednji kmetovalci plačujejo po kakih 120 K davka. Kfši deželni in državni postanci naj bi obrnili pozornost svojo tudi vprašmju — ne-razuiproo   davčnega   br^niprn.   ki   ga   nwn
nositi siromašni nas kmet na Krasc, itak preganjan od vseh možnih nadlog-.
Is popotne torbe. — Po dolgem času sem jo krenil slučajno na Kras. Prišel sem v Opatjeselo na dan cerkvenega shoda. Marsikaj sem videl in zvedel, kar me je jako zanimalo. Tudi cerkev mi je ugajala, milo petje v njej pa me je kar presenetilo. Priznati se mora, da petje v Opatjemseiu je hvale vredno, čeravno so pevci priprosti doraa-cinci pod vodstvom priletnega organista g. Jelena. Pozneje sem zvedel, da so pe»ci stavkali, ter da so le sedaj na željo in prošnjo ljudstva nastopili. Stavkali pa so radi preziranja in psovanja istega, ki bi moral največ podpirati cerkveno petje in biti Se ponosen na to, da je pri službi božji dostojno pelje, kar se žal, le prerado pogreša.
Rpf se je vršil po starem običaju obhod, so bila vsa poslopja, tudi najrevnejši, po svoji moči okinčana z zastavami, raznimi podobami itd., le na p»l.či gosp. nunca se je pogr« šaln, da ni bilo še znamenja; povedano pa mi je bilo tudi, da pri izvršitvi zidanja je bil pa g. kurat z dragimi in ogromnimi zastavami omrežil celo hišo.
Iznenadilo me je pri popoludanskl službi boži, da je domači duhovnik sam opravljal službo, med tem ko so še trije drugi popivali v farovžu. Ker so govorili preglasno, da so jih slišali celo v spodnjem delu cerkve, se je vzdignil neki mož, stopit pred farovž ter zavpit: Molčite, ker sedaj je slu?ba božja. Ne motite ljudij! Pri onih, ki so Culi, je obudilo to smeh.
Domate in razne novice.
Gorico je uapnstil g. dr. Stanko L~-p a j n e, prvi slovenski doktor pražkega vseučilišča, doslej c. kr. avskultant. Š-.-Ic 24 let je star, pa ima že dveletno sodno prakso za seboj. — Opustil je sodno karijero, ker ga mika svet s svojim velikanskim napredkom; hoče še marsikaj videti in znati, potem pa vrniti se v domovino, da jej bo koristen delavec. Menda pojde najprej v L'psko, kjer si osvoji .tajnosti* svetovne trgovine z blagom in denarjem, potem pa hoče iti še dalje in videti še več.
Ne bi bili pri ali toliko energije v mladi duši tega vse : A ljubeznivega, sin.-patiškega člana našega bolj izbranega kroga slovenske mladine. Vsakomur, ki ga je poznal, je žal po njem, in vsakdo mu želi obilo sreče na novih poLih gotovo nadepolnfga življ* nja. — Pripominjamo, da g. dr. Stanko je sm ravnatelja g. Ivana L. na Krškem.  —
Osebna vest. — Komisar pri obrtnem nadzorstvu v Trstu Ah. Pellegrini je imenovan obrtnim nadzornikom druge vrste.
Na lastno prošnjo umirovljcn je g. Martin Z ar ni k, nadučitelj v Trnovem pri Ilirski Bistrici.
Smrtna kosa. — Umrl je dne 19. t. m. v Trstu g. Ivan M i k 1 a v i c, c. kr. < fi-cijal pri tobačnem uradu. Imel je komaj 45 let. Pokojnik je bil vsikdar zvest sin svojega naroda.
U > rl je tudi trgovpc Matija K o 1 m a n v Trsln. ki se ie iz   navadnega   delavca po-
vspel do oglednega trgovca. Ostal je vedno zvest narodojak-poštenjak. Star je bil 55 let.
Blag jima bodi spomini
V Ljubljani je umrl gimnazijski profesor gospod Ivan Vrhovec v starosti 50 let. Pokojni profesor je bil znamenit zgodovinar, ki se je pečal zlasti rad z zgodovino svojega rojstnega mesta Ljubljane. Njegovi spisi so lepi in pisani tako, da so jih čitali radi tudi oni, kL^. drugače ne ogrevajo preveč za zgodovino. Kot profesor je bil pokojni Vrhovec blag mož in prevet narodnega duha, ter je znal s svojimi predavanji vsaditi v mlada srca kali ljubezni do našega naroda iu nase domovine. Njegovi učenci ga obdržijo v blagem spominu, v slovenski zgodovini pa mu je zagotovljeno častno mesto. Vječnaja mu pamjat!
Včeraj je umrla gospa Albina Komel, rojena pl. Schivit/bofen, soproga g. nadu-čitelja Kamela v pokoju ter mati mladega našega glasbenika, stara 63 let. Pogreb bo jutri  L hka jej bodi žemljica!
Čislano rodbino p. naducltelja Bajea v Rentah je zadela prebritka nesreča. Sin Avgust je bil učiteljski pripravnik v Ljubljani. Koncem šolskega leta je dobil ponavljalni izpit iz nemščine, kateri je delal sedaj začetkom šolskega leta pred strogim profesorjem Hallado. Ker pa ni znal profesorju povoljno, mu je dal drugi red. Torej bi bil moral ponavljati prvi razred učiteljišča. To pa je blagega mladeniča tako razburilo in zmešalo, da je v tej zmeša nos ti sklenil umreti, šel je v neki hotel v Ljubljani, se zaprl v odkazano mu sobico ter se tam z revolverjem ustrelil. Ker ga ni bilo iz sobe, so drugo jutro trkali, in ker ni bilo glasu, so šiloma odprli vrata; v sobi pa so našli ustreljenega v desno sence ubogega mladeniča. Na nočni omarici so našli listek, v katerem je prosil svoje stariše oproščenja. Truplo nesrečnega mladeniča so pripeljali včeraj v Renče, kjer je bil ob 10. uri dopol. pogreb. Bil je edini sin. — Ž dujoči rodbini naše iskreno sožalje!
Torej žrt v — nemščine na slovenskih tleh. Človek z navadnim razumom bi rekel, da mladenič, ki je imel nekaj razredov srednje šole in prvi tečaj učiteljšča, je gotovo toliko znal — nemščine, da bi postal lahko izvrsten učitelj na slovenskih tleh. Trr?. profesorju H ali a da ni znal do ve',, rilučaj zasluži preiskave in razjasnila l
Novi prost v Gorici. — Proštom v Gorici je imenovan Alojzij dr. F a i d u 11 i, profesor v tukajšnjem semenišču, deželni poslanec, mestni starašina ter nekak voditelj klerikalne organizacije med Lihi. Dr. Faidulti je beneški Slovenec, katerega stariši niti laški ne znajo in katerega so še do pred kratkim prištevali Slovencem, ali v Časih kardinala Missie je prešel popolnoma v laški tabor ter prevzel nekako vodstvo klerikalcev. Kardinal ga je bil menda določil za iz vaj a-telja svojih idej med Lahi v naši deželi, kajti don Faidulti je snoval posojilnice in kmetijska društva, preganjal soc. demokratizem ter se kazal precej zvito ali vendar očito tako, da je bilo videti, kam jadra. Po smrti kardinala se mu je odprlo svobodnejše polje, in nič ga ni oviralo, ko je bil izvdfen v deželni zbor, da je  stopil  kot  katoliški   duhovnik v
laski liberalni klub. Faidutfi zna oba deželna jezika, je osebno prikupljiv ter prebrisan gospod, vsled Cesar je znal pridobiti tudi barone Codeilije, da so mu podelili mesto prosta v Gorici; mesto je namreč odvisno od imenovane baronske družine.
Tako imamo sreCno tudi novega prosta, kateri bo imel sedaj še več časa za svoje politično delovanje nego v semenišču. Kako bo porabljal svoj upliv, bomo. sodili po dejanjih.
V proštu Faiduttiju, ki je še mlad, ima komaj 40 let, hočejo nekateri videti tudi bodočega naslednika za nadškofijski sedež za slučaj, da bi smrtna kosa zgodaj kosila v nadškofijski palači  ter se izogibala proštije.
Bataljona tuk. 47. pešpolka, ki sta
bila odšla pred kratkim v Trst, ker se je bilo bati zoptt nemirov, sta se že vrnila nazaj v Gorico.
Naše Šolsko vprašanje v mestu je .Gorici* trn v peti. Strašna je nervozna, ker smo povedali zopet enkrat golo resnico, kako stoji to naše šolsko vprašanje in kaka je vest dr. Gregorčiča glede na isto. Zato pihajo okoli sebe kakor razjarjeni gadje, ali po stari klerikalni maniri so si izbrali iz vsega onega, kar smo pisali o tem vprašanju, le neko malenkostno reč. Lani namreč so zahtevali v »Šol. domu", kakor smo pisali svoj čas v »Soči", za sprejem otrok v ,Š. d." obvezo, da se bo plačevalo od njih nekaj mesečnine. Gledč na to smo rekli letos, da menda odvračajo vse one, ki ne morejo obljubiti prispevkov.,.. In na tem zdaj jaha »Gorica" ter psuje okoli sebe po svoji lepi navadi, kakor zna le ona. Tega •menda" se drži trdno kakor potapljajoč se človek trhle deske, ter kriči — da je odvrnila čita-telje od premišljevanja o naši šolski mizeriji na to preklicano ,Sočo\ katero hofie slikati zopet kot sovražnico »Šol. doma". »Gorica" pa, ki je lani gonila naše otroke v Podturen ter se drznila izustili celo to, da se jim ne godi posebna krivica, ako hodijo v Podturen, ta »CVica* ima slabo vest, zato pa vpije, kakor iibti tat, ki je kiadel, naj primejo drugega. -------
Da pa letos niso zahtevali v »Sol. D." prispevkov, ako smemo »Gorici" sploh kaj verjeti, jemljemo na znanje. Je pa tudi prav tako — kajti podpore, katere dobiva ,Š. D." od države, dežele itd. se imajo porabiti le v šolske svrhe, ne^pa da bi morda morali — navzlic tolikim podporam — še otroci plačevati prispevke I NaL »menda* je bil po drugi strani torej le nekaj vreden, da je dregnil v »Š. D.*, da gospodje vsaj govorijo ter se ne držijo tako skrivnostnotajnostno glede ,Š. D.*, kakor po navadi. Saj se razumem"!!
.Goriški naprednjakl In Sv. Gora." (Konec.) Naš članek »Tabor na kardinalovem grobu" je zbodel pobožnjake krog »Slovenca* v živo; zato pišejo, da je članek parrflet najostudnejše vrste zoper dr. Susteršiča, Sv. Goro in sploh vse, kar je Krščanskega. — To se bere imenitno, zlasti, kakor je že »Slov. Nar." omenil, ker se spravlja dr. Susteršiča v nekako dotiko sploh z vsem, kar je krščanskega!! Po drugi   strani pa bi radi
Med tem je Zbišek, korakoma j aha je, premišljeval, ali naj takoj nameri svoje kopje, ali pa si poprej ogleda od blizu, kak je ta človek, ki stoji na griču. Končno se odloči, da ga hoče najpoprej ogledati, in takoj se je prepričal, da je ta misel boljši, kajti čim bolj se mu je bližal, tem bolj se je izgubljala njegova velikost. Bil je to sicer visok človek, sedeč na ogromnem konju, ki je bil še večji nego Zbiškov, ki pa vendar človeško mere ni nadkriljeval. Vrhu tega je bil tudi brez oklepa z žametovo kučmo na glavi, na sebi je imel širok beli plašč, izpod katerega je kukala zelena oprava. Stoječ na griču, je dvignil kvišku glavo ter molil. Očevidno se je bil vstavil radi tega, da odmoli večerno molitev.
»Ej, kak Valkir je to?« pomisli si mladenič.
Dospel je bil že tako blizu, da bi bil mogel tujca doseči s kopjem. Tujec, vide" pred seboj krasno oblečenega viteza, se mu prijateljski nasmeje ter reče:
»Hvaljen bodi Jezus Kristus!«
»Na veke vekov.«
»Ali ni tam  spodaj dvor kneginje mazoveške?
»Da.«
»Torej prihajate iz Tinjca?«
Toda na to vprašenje ni dobil odgovora, ker je bil Zbišek osupnen tako, da tega vprašanja ni slišal. Nekaj časa je stal kakor okamenel, ne hoteč verjeti lastnim očem, kajti za kakih štiri sto korakov za nepoznanim človekom je bil zagledal nekoliko vjtezov na konjih, katerim je jezdaril na čelu vitez v leskečem oklepu, imajoč na sebi bel suknen plašč s črnim križem in
jekleno čelado s sijajnim šapeljem iz pavovega perja.
»Križar!« zašepeta Zbišek.
In takoj si domisli, da je Bog uslišal njegovo molitev, da mu v svojem milosrdju pošlje Nemca, za kojega ga je prosil v Tinjcu, ter da se mora okoristiti s to ugodno priliko. Ne omahujoč niti za trenutek, se je še poprej, nego mu jo to šinilo v glavo, še poprej, nego se je popolnoma zavedel, dvignil na sedlu, položil kopje konju med ušesa ter izrekel glasno svoj bojni vzklik »Grad! Grad!« in drvil na vso moč nad Križarja.
Ta pa takisto osupnen vstavi konja in. ne na-merivši kopja, katero je imel v stremenu, je samo gledal pred se, kakor v negotovosti, da je ta napad njemu namer jen.
»Nastavi kopje!« zakliče mu Zbišek, zbadaje konja z železnimi ostrogami.   »Grad!  Grad!«
Prostor, ki ju je delil, je postajal čimdalje manjši Križar, videč, da je napad namerjen nanj, je zbodel konja, dvignil orožje... in že se je Zbiškovo kopje imelo zasaditi v njegove prsi, kar mu ga nakrat neka močna roka odlomi pri samem držaju, uprav kakor bi bil drog narejen iz trsičja, na kar pograbi uzdo Zbiš-kovega konja tako močno, da se je konj z vsemi štirimi nogami zaril v zemljo, da je obstal kakor zakopan na mestu.
»Znoreli človek, kaj delaš?« oglasi se zamolkli, grozen glas; »poslanca napadaš ter kralja žališ.«
Zbišek se ozre ter spozna onega orjaškega moža, katerega so smatrali malo poprej za Valkirja in kateri
je   še   pred    trenutkom   tako   prestrašil   kneginjine dvornike.
»Spusti me na Nemca! Kdo si ti?« zakliče Zbišek, mahaje s sekiro.
»Poč s sekiro! Proč s sekiro!« pravim ti, sicer te prekotalim s konja!« zakliče tujec še grozneje. »Raz-žalil si kraljevo veličanstvo in prideš pred sodnijo.«
Na to se obrne k ljudem, ki so jezdarili za Križarjem, ter zakliče:
»Pojdito semkaj!«
V tem hipu dospe tudi Matija z zlokobnim in nemirnim licem. Spoznal je, da je Zbišek postopal kakor norec, in da iz tega dogodka morejo nastati zanj kaj neljubi nasledki, vsekako pa je bil pripravljen na boj. V  I tem spremstvu nepoznanega viteza in Križarja je bilo komaj petnajst ljudij, izmed katerih so bili nekateri obo-  j roženi z loki, drugi pa s sulicami, torej bi se oba viteza mogla spustiti ž njimi v boj, nikakor ne brez nadeje I na zmago. Pri tem pa si je Matija tudi mislil, ako ima njima groziti sodnija, da bi nemara bilo bolje prodreti skozi te ljudi ter se kam  skriti, dokler ta  uima  ne preide. In takoj se mu je zakremžilo  lice  nalik psu, ki namerava napasti  volka.  Dospevšl s konjem  med Zbiška  in  nepoznanega  viteza,   vpraša',   posegši  ob enem po meču:
»Kdo ste vi in kakšno je vaše pravo?«
»Moje pravo obstoji v tem, da mi je kraJ; zapo-vedal, naj čuvam nad varnostjo v tej okolici; imenujem pa se Povala iz Tačeva.«
(Duljc pride.)
vjdeiy»j »i mislijo možje pri .Slovencu« pod pojmom pamflet, kajti kar je pisano v omenjenem članku, ni nikak pamflet ne zoper dr. ŠusterSiča, ne zoper Sv. Goro in najmanj zoper vse, kar je krščanskega. To so le ,šla-gerji", tisti .krščanski* Slagerji, s katerimi sleparijo javnost, in drugega nič. Kar je pisana v članku, je le  istina,  podana  v živi
sliki, ne pa kako brezobrazna zaganjanje vl-^e»s*iUj»J„JU~4wmo.,-4iAr potrebu-
Ijudske Šole, na icatereta se nastopali, kakor smo poročali, tudi soc. demokratje, seveda le v malem Številu, ali toliko bolj hrupno. .Rdeči Prapor" udriha v svojem zadnjem uvodnem članku po tržaških narodnjakih, na koncu pa pravi: .Sami se bodemo bojevali za slovensko šolo v Trstu, čeprav  ne  s  tel eg rami 'in lepimi
osebo dr. ŠusterSiča. Vprašamo: ali je sploh mogoče zaganjati se brezobrazno v pooseb-^ Ijene brezobraznosti v krogu .Slovenca" ?' Mislimo, da ne.
Na to pa sledi ono, kar sq prajzapravj iskali v članku — udrihanje po osebi g. Gabrščka. To je 2e stara taktika klerikalne zurnalistike. Kadar ne vedo nič stvarnega — in kdaj sploh vedo kaj stvarnega I ~ pa udrihajo po osebi, sedaj po eni sedaj po drugi, kakor jim bas kaže. To se godi dosledno po vseh .katoliških* listih — zato pa tudi imajo naši .katoliški" listi polno obsodeb radi častikraje svojemu bližnjemu; na čelu jim koraka sam očka .Slovenec".
Na vse druge reči v omenjenem .Slo-venčevem" članku ne bomo posamezno reagirali, ker je glavni del zavrnil že g. Gabršček s svojim podpisom, ker tabora na Sv. Gori ne bo in ker je škoda prostora. Rečemo le dvoje: .Slovenec* svetuje, naj .Soča* le molči o sleparjih in varalicah, mi pa rečemo, da ne bomo molčali, marveč bomo Se govorili, in ne malo, o raznih klerikalnih sleparjih in varalicah, in če ne bo drugače, ker za 7 let vse prav pride, utegnemo 0 prHiki izzvani, povedati, kam spada tudi ta .Slovencev" izvenljubljanskj člankar, katerega dobro poznamo.
Nepotrebne skrbi kavcov. — Vsakih toliko se kavči spomnijo naprednih društev, da premalo delujejo, premalo dohodhov dobivajo itd. Skrbi jih .Trgovsko-ohrtno društvo", .Mizarska zadruga", .Narodni sklad", pa zopet »Gor. ljud. pos." aH .Trgovska zadruga*. — Ne tajimo, da bi marsikaj Se mnogo bolje razvijalo svojo narodu koristno delavnost, toda »kavci* — ki sami sicer nič dobrega ne delajo — mečejo polena pod noge ob vsaki možni priliki, a podirati -na vsak cepec. NaSa stranka je danes potisnena v zdrato opozicijo, odgovornost za vse neuspehe Slovencev na Goriškem pa nosijo kavči. Kdor pa je v opoziciji, ne more razvijati vseh svojih močij na poljih, kjer bi sicer žel velike vspehe. Zato se je od nase strani marsikako delo odložilo za poznejši čas, vse po vrsti, kakor zmorejo na§e moči. A da delamo, to se kaže vsak dan in se pokaže v prav izdatni meri v najbližji bodočnosti. — Zato naj bodo kavči le brez skrbi za naša društva in stranko samo.
.Gorica* je zajavkala, da je .Soča* napadla .Šolski dom* zaradi tega, ker za .Narodni sklad" premalo prihaja. — Da bi lahko prihajalo več, to radi pripoznamo. Toda kavči naj bodo le prepričani, da naši pri-staši posežejo gotovo globokeje v mošnice takrat, ko bo v to najprimernejši čas, ko bodo imeli bolj konkretovano potrebo pred očmi.
»Soča* pa ni napadla ,Š. d.*, marveč je izrekla le povsem opravičeno kritiko. Sicer je »Gorica* izjavila, da .Šalski dom* niti ne reflektujena podporo odstrani naprednjakov. Vkljub temu je dobil .S. d/ prav veliko podpor iz vrst naše stranke. To dokazuje veliko samoza^a je vanje naših somišljenikov, ki morda niti ni na mestu. Mesto pa da .Gorica* tako skrbi za .Narodni sklad" itd., naj raje povpraša: Ali ni sramotno, da je ,S. d.* sprejel od deželnega zbora 1000 K pod pogojem, da je tudi toliko dobila — Lega Nazionale. Kak dobiček imamo Slovenci od te nedostojne, da Škodljive podpore PI Kje so prvaki klerikalne bande, ki so oblagodarjeni z vsem posvetnim, pa tako sramotno malo ali nič ne dajejo »š. d.* ? Tje naj obrne »Gorica* svoje konjsko kopito, tam je vir dohodkov, da ne bo treba beračiti pod sramotnimi, lahko rečemo izdajskimi pogoji! Menda bo dovolj t
Štrajk v Miran. — Naznanjeni Strajk v Mirnu je pričel v ponedeljek, ker gospodarji niso hoteli ugoditi zahtevam, katere so stavili delavci. Zahtevajo v glavnem 309» poboljška plače in znižanje urnika za eno uro. Delavci se držijo mirno. Pomnožili so orož-ništvo in javne lokale morajo zapirati ob 7. zvečer.
Bomo videli, Če bo rea! — ,Rdeči Prapor* se bavi v svoji zadnji Številki s shodom   tržaških   Slovencev   za   slovenske
jemo Sol kakor vsakdanji kruh, Vemo pa tudi, da jih je treba priboriti in ne — prifehtati*.
Prav, jemljemo na znanje ta napovedani boj soc. demokratov za slovensko šolo v Trstu. Pričakujemo pa tudi dejanj in po teh bomo sodili.
PreznovRDJe konj r Gradišču ob SoM. — Prt premovanju konj SI. t. m. v Gradišču je bil odlikovan v kategoriji kobil med drugimi tudi Josip Milic iz Slivnega, v kategoriji žreb cev pa med drugimi; Ant. Ba~ tistič iz Vrtojbe, Jos. Nardin iz Št. Andreža in Jos. Pavletič iz Mirna.
Kako sleparijo svojo čJtatelJc, — .Gorica" piSe, da so Sli tržaški slovenski deželni poslanci k novemu Škofu dr. Naglu se predstavit ter mu predložit želje tržaških Slovencev v cerkveno-narodnem oziru. Na to pa piSe: „Vladika jih je prijazno sprejel in jim odgovoril slovenski, da se zahvaljuje Slov. na prijaznosti in je izjavil, da ga posebno veseli* itd.,.. Naročniki .Gorice", kateri morajo vse verjeti, kar jim natvezi ta farovški list, morajo misliti po tej pisavi, da zna Nagi slovenski, dočim je istina, da ne zna nič. Resnično pa je spregovoril v odgovor par slovenskih besed, ad hoc naučenih. Ali ker se je naučil v to svrho kake tri besede, že pisarijo, da je odgovoril slovenski ter izjavil itd., kakor da bi poznal naS jezik. — Tako sleparijo svojo .javnost* dosledno. Se ve, o Škofu se kaj zlagati, s čemur se ga povišuje pri ljudstvu, to pa Se greh nt. Kdor se zlaže, dubi Se zasluženje pri Bogu, ker namen posvečuje sredstva!
Umrl je za opeklinami oni 3-letni Albert Hlode iz LoCnika, o katerem smo poročali zadnjič, da se je opekel v ognju, nastalem v sobi, ter da so ga bili prenesli v tukajšnjo bolnišnico. Pazite na otroke!
Surov hlapec. — 36-letni Peter Lev-puSček, delavec s Tolmiskega, je priSel v Gorico ter se ustavil pri »Rajhu" na Kornu. Hlapec v tej gostilni 25-lctui Miha Karaen-Sček iz Ročinja je zahteval od njega »pos*; ker mu ga pa Levpušček ni hotel takoj pokazati, ga je sunil t«*o močno, da je priletel z glavo ob kraj mize ter se nevarno ranil na desnem očesu. Brutalnega hlapca so naznanili oblasti.
Ropar. — Z Bovškega nam poročajo, da je te dni zvečer šel kmet Markič proti domu v Dvor, kar se mu je približal na potu neki neznan človek, kateri ga je ustavil, se zakadil v njega ter ga vrgel na tla. Vze! mu je srebrno uro, potem pa je zbežal. Sedaj iščejo orožniki zločinca.
Pred sodniki je stal Anton Torkar iz Podbrda, ki je dal v prerekanju nekemu Senu iz Preserja tako zaušnico, da mu je, kakor trdi Šen in zdravniško izvestje, počila mrena v ušesu. Govori se pa tudi o simul--ciji Šenovi. — Torkar je dobil za to dva meseca ječe ter 50 kron mora plačati za odškodnino.
Bazglas. — Razpisuje se mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem uradu (1H./5.) v A v č a h, pol. okraj Gorica, proti pogodbi in kavciji 400 kron. Letna plača 450 K, uradni pavšal 120 K, in letni pavšal 630 K za vzdržavo jednokratne pesne zveze na dan med Avč' oi in Kanalom ter za lokalno dostavljanje poštnih pošiljate v. Prošnje v teku treh tednov na postno in brzojavno vodstvo v Trstu.
Bralne društvo .Hnbelj" na Ustji priredi v nedeljo dne 28. t. m. javno veselico s plesom na vrtu g. Ig. Stibila v obitih prostorih ; pri veselici bode svirala polnoštevilna veteranska godba iz Mavhinj. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.-
Knjigovodja In korespondent, zmožen slovenskega, nemškega in laškega jezika, se sprejme s 1. oktobrom. Služba stalna. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe na naslov: »Vstrajnost* na upravniStvo .Soče*.
30.000 kron znaša glavni dobiček olomuSke razstavne loterije. Opozarjamo, da je žrebanje nepreklicno dne S 5. septembra ter se izplačajo posamezni dobički od prodajalcev v gotovini le z 10* popustom.
Razgled po svetu.
Deželni zbor kranjski se ne snide, ker so se pogajanja razbila ob trmoglavosti dr. ŠusterSiča. Dež. odbor ne more prevzeti od vlade zahtevanega jamstva za stvarno delo ve nje dež. zbora, kajti dr. ŠusterSič je odgovoril dež. glavarju, da je naivno misliti, da bi klerikalna stranka 'd6ptrstllai"redno-zborovanje dež. zbora ter da odklanja usi-Ijevanje dež. odbora v avtonomijo svojega kluba. —' Trma dr. ŠusterSiča noče dež. zbora, kar mu ni za delo za kmeta, ampak le za hujskanje in fanatizovanje. Sedaj jih bo tolažil, da naj potrpijo, da že pridejo do »ljudskih pravic", ali konec bo, ta, da tistih namišljenih .pravic* ne bo, marveč bo trpel kmet neizmerno Škodo in marsikateri pride radi trme dr. ŠusterSiča Se pod zlo. Ali kaj njemu za kmeta, njemu je le za to, da se blišči nr vrhu klerikalne politike v deželi, da mesa ter pri tem dobro živil Ubogi kmeti
Slovenski gimnazij v Celju. — V prvi razred se je vpisalo 77 učencev. Ta razred dobi drug oddelek. Številke kažejo dovolj jasno potrebo čistega slovenskega gimnazija.
Velikansko poneverjenje. — Pri .L&nderbanki* na Dunaju je poneveril pod-blagajnik Jelinek okoli 5 milijonov kron. Je-linek je igral na borzi ter se bavil s Špekulacijami. Prišli so na sled, ko je nenadoma priSel v urad eden izmed ravnatelj pogledat neko položko v knjigah. Jelinek je rekel, da knjige ni bas na razpolago ter se odstranil in se ni več vrnil. Iščejo ga povsodi, ali doslej ga Se niso naSli. Mislijo, da je skočil v Donavo, ker so dobili na bregu svrSnik s papirji na ime Jelineka, drugi pa mislijo, da je pobegnil ter je na varnem. Defravdacija se je zgodila le radi skrajno zanikerne kontrole v banki.
Košut. — Ogri so slavili te dni 100* letnico rojstva KoSuta, katerega smatrajo vzbuditeljem svojega naroda ter stvariteljem sedanje ogerake države. Za Ogre, ki hrepenijo biti ločeni cd Avstrije, je Košut ideal, na sploh pa ga smatrajo Ogri svojim velikim možem. — Slavnosti pa nikakor niso skon-čale tako, kakor so Želeli. Zlasti jih bode, da je moral Szell .nenadoma zboleti* bas pred slavnostnimi dnevi. Seve vlada vendar ne more proslavljati revolucijonarcev. — Košut je bil renegat, po rodu in vzgoji Slovak, ki se je v zreli dobi prelevil v .pristnega* Madjara ter postal njihov junak. —
Afčra Wall»nrg pred ljubljansko sodnljo. — Svoj čas smo poročali, da sta bila neki Ernest "VVallburg in njegova sestra Klotilda pl. Simics obdolžena, da sta skušala s ponarejenimi dokumenti dokazati, da sta zakonska otroka pokojnega nadvojvode Er-nesta, aretirali pa so privatnega uradnika Maksa Staudingerja, ker so ga dolžili, da je on ponaredil dokumente. V petek in soboto je stal Staudinger pred ljubljanskimi sodniki. V obtožnici stoji, da je iztrgal Staudinger 1. 1899. iz vojaške poročne matice, shranjene v ljubljanski garnizijski bolnici, list in po-snemaje pisavo umrlega vojaškega kurata Josipa Zamejca vpisal na ta list poroko nadvojvode Ernesta z Lavro Skublic, imenovano baronico VVallburg. Storil je to v svrho, da bi Wallburgi mogli dokazati, da je bila njih mati z nadvojvodo Ernestom cerkveno poročena. Na podlagi te ponarejene listine so se Wallburgi dne 5. julija 1899. naznanili dvornemu uradu kot dediči nadvojvode Ernesta in so 15. feb. vročili nadvojvodi Rajnerju v ti zadevi posebno spomenico. To pa ni imelo vspeha. Ker pravi po Staudingerju izdelani poročni list, da se je nadvojvoda poročil 1. 1858., v resnici pa je nadvojvoda šele l. 1859. prišel v Ljubljano, se je začela sodna preiskava. Ta preiskava je izkazala, da sta Staudinger in Wallburg prišla meseca maja 1. 1899. v Ljubljano, da bi tu dobila dokaze, da je bil nadvojvoda Ernest poročen z Lavro Skublitz. Znala sta se pridobiti spoštovanje in zaupanje, tako, da se jim je dalo poročne matice na vpogled. Wallburg in Staudinger sta bila opetovano pri vojaškem kuratu Ivanetiču in sta pregledovala vojaško poročno matico. Pri ti priliki sta videla v matici list, na ka-.erem je bil spodaj precej velik nepopisan prostor. Začetkom junija se je Staudinger vtihotapil v sobo kurata Ivanetiča in iz matice iztrgal ta list. Pred hišo ga je čakal Wallburg. šla sta v restavracijo na južni kolodvor in tam je Staudinger na ta list zapisal, posnemaje natančno Zamejčevo pisavo, kar n,u je Wal)burg bil zapisal na neki listič.
Veljave tega dokumenta so poteuv Wallburgi podprli s pismom nadvojvode Ernesta na Klotildo pl. Simics, v katerem pismu priznava nadvojvoda, da je bil z Lauro Skubtftz pra-vilno poročen, katero pismo je tudi Staudinger ponaredil, in dalje z izjavo stolnega dekana in kanonika Andreja Zamejca v Ljubljani. V tej izjavi pravi kanonik Zamejc pod svojo duhovniško prisego, da mu je njegov brat, umrli vojaški kurat Josip Zamejc, povedal, da je; poročil nadvojvodo Ernesta z Lavro S/ibutz. Pozneje pa je kanonik Zamejc izpovedal, da vsebina te njegove, pod duhovniško prisego storjene izjave, n i r e s n i č n a m da je bil, zapeljan po ponarejenem matičnem listu, da je to izjavo izdal. Obtožnica predlaga, da se Makso Staudinger obsodi zaradi poskuSene goljufije. Ker je bilo pri obravnavi govora o članih cesarske hiše, se je vršila obravnava po prečitani obtožnici tajno. Maks Staudinger je izjavil, da ni kriv, pripoznal pa, da je napravil ponarejeni poročni list. Razložil je obširno, kako je prišel v zvezo z Wallburgi, kako so iskali dokazil, da je bil nadvojvoda Ernest z materjo Wallburgovo pravilno poročen. Pri tem iskanju so prišli v Ljubljano, kjer je potem Staudinger napravil poročni list, a ne da bi se s tem ponarejenim poročnim listom dokazalo, da sta Ernest 'VVallburg in njegova sestro Klotilda pl. Siraici zakonska otroka nadvojvode Ernesta, nego da bi se s tem dokumentom prisililo dvorne kroge, da pridejo s pravim pristnim dokumentom na dan.
Zaslišan je bil kot priča tudi stolni dekan in kanonik Andrej Zamejic. Igral je prežalostno ulogo, kajti zagovornik mu je Sel tako do živega, da Zamejic ni vedel ne naprej ne nazaj in je moral celo molčati na namigavanja o vrednosti duhovniške prisege, Kakor je znano že iz obtožnico, je kanonik Zamejic izdal VVallburgu pismeno izjavo, v kateri je pod svojo duhovniško prisego potrdil, da mu je njegov brat umrli vojaški kurat Josip Zamejic sam povedal, da je poročil nadvojvodo Ernesta z Lauro Skublitz. To pismeno, pod duhovniško prisego storjeno izjavo je dal kanonik Zamejic legalizirati pri c. kr. notarju dr. Voku, v sodni preiskavi pa je vse preklical in rekel, da je pod duhovniško prisego neresnico izjavil, da mu njegov brat ni ničesar povedal, da se je dal pregovoriti in da je, za-pljan po fo to grafičnem posnetku falsiflcira-nega poročnega lista, izdal iz usmiljenja pod duhovniško prisego neresnično izjavo. Te je ponovil tudi pri obravnavi. Staudinger je hil obsojen na 4 mesece navadnega zapora ter je nastopil svojo kazen takoj.
Obravnava je zanimiva. Ali dočim se je sodilo, da ostanejo pri tej obravnavi na vrhu splošnega zanimanja Wallburgi s Staudin-gerjem, jim je odvzel vrh — katoliški duhovnik s svojo strašno žalostno ulogo. Ako delajo tako katoliški kanoniki, kaj naj zaupamo in verujemo še drugim ?1
Francoski mazttl t Galiciji. -1 V
nedeljo 21. t. m. so položili v Podgoricah v Galiciji temeljni kamen novemu samostanu za redemptoriste, kateri so biti izgnani iz Francije. Občinski svet v Podgoricah jim je dal svet za mal denar, drugi .pametni* ljudje pa so znosili skupaj toliko milodarov, da sedaj zidajo samostan.
Zidanje samostana v dvajsetem veku, — to je mogoče pač le v Galiciji, kjer izsesavajo ubogega kmeta do kosti. Na eni s.trani klic kruha! iz vrst kmečkega in delavskega ljudstva, na drugi pa zidanje samostanov, kjer bo cvetelo blagostanje cele trope nepotrebnih lenuhov in kamor naj prinaša revež, kar ima sploh najboljšega!
Na Francoskem izganjajo menihe, ker se je pokazalo, da so skrajno nevarni državi, morali in sploh človeštvu, da se poživim — v Avstriji pa jim zidajo nove samostane! To je znamenje časa, katero kaže, kje smo . Se v Avstriji!                                            ;
Razne vesti. — V petek je umr?« belgijska kraljica Henrika, mati nadvojvt-dinje Štefanije, omožene grofice Lonyaj. .' — Zlati učiteljski jubilej je slavil dne 1. t. m. nadučitelj Jos. Cižek v Pilštajnu na Štajerskem. — Deželni proračun Koroške za tekoče leto kaže splošno potrebščino 3,742.000 K. Na šolstvo spada 44%, nemalo v namene razm idevanja Slovencev. — V Karlovih varih se je sešel 22. t. u>. shod nemških naravoslovcev. Udeležniko*v je iz Avstrije, Nemčije, Švice, Rusije in Japonske. Na shod je prišel tudi naučni minister dr. Hartel. — Na Raki na Kranjskem so prijeli zakonska Franca in Elizabeta Duh, ker sta na sumu, da sta umorila svojo ll-letno hčerko. ^-'V Petrovčah je umoril z nožem Anton Mavec slaboumnega Jan. Soteska brez vzroka. Celjski porotniki so ga obsodili na 5 Jet V; ječo.
ČistUna voda # # J*
^ ji „Reale"
iz vrelcev Mathlas, lastnina
Umika laHnija v Biinpeili
je toplo   priporočena od prvih tu- in inozemskih   zdravniških  avtoritet  kot | najbolje čistilno sredstvo.  Odlikuje se • radi množine soli »Glauber« in grenke soli,  katero ima v sebi  ter s svojim hitrim in dobrim učinkom.                     i
Zaloga za Gorico:
Lekarna G. B. Pontonl. Švicarska urarska obrt.
> vsem  veKakom
}L                            V Gorici                            S\
Razpis službe.
Podpisano županstvo razpisuje službo občinskega redarja (ponočnega čuvaja) v Tolminu z letno plačo 600 kron in prispevkom 50 kron za obleko. Frednost za to službo imajo vpokojeni žandarji. Prošnje je vložiti pri podpisanem županstvu do 15. oktobra t. 1.
Županstvo v Tolminu,
dne 4. septembra 1902.
Župan: Gabršček.
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo
prodajalnlco jestvtn.
V »ilogl ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdlcevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevee, domači tropinovec, fini rum, razlita* vina, goruHce (Senft Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Jfetodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po smernih oenah.
Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin,
trgom v Sesraalftk! allel SL 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi Baftelja ?•
TRGOVINA NA DROBNO Itt DEBELO.
Najceneje kspsvalSes ¦iraaerikeaa Is drsbasta blaga ter tkasis, preje is sloj.
POTREBŠČINE
za pisaraise, taiilce ii popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojaie in ševtjarje.
Sretlnjlce. — Rožni venci. — Masne knjižice.
lišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
bana za zelenjave, trave in detelje.
Kajbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjazje, prodajalce pejmiho s in trgih ter na deželi,    2    35—8
privfl.
civilna, vojaška in uradniška krojačaiea M. Poveraja v Gorici
k             n« Travniku št. E,'
U-—          ------/j
Se dobivajo vsakovrstna modema sukna kam* gani, pujuet lamink, adria, Sevjot Uit, blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotove obleke, perilo vseh vrst 5a spadajoče priprave k-paradoim oblekam ta vsaki stan. Blago na meter in gotove obleke se prodajajo tako po ceni, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca.
Obleke vsake mode od   S do   9 let K  2-40  io vise >       '•'...•    0.   15 B.tHS0', .        .       ¦ '>  ,   1& dalje . . , 15-—      , vrhne suknje vsake mode;. . . . . , 24—      , ¦    ¦»        ,    Za {autilo dubovSemo   , 28—
hlače...............3—      ,
3 metre 20 cm
Črnega sli modrega kanigarna za snažno obleko, primerno za vsakega ienuu »amo za f Id. 4-50. Pošilja s« po povzetju. Kar ne u^aj ^ se sprejme nazaj.
Razprodaja dežnikov!
redarakun uradnikom kakor ~ omar ki rrbi dobro aro, da smo oprejeli edi o razprodajo
genfske 14-karatne remont are slatega-elektro-pU-qae, »sestav glas-hotte*. Te ure imajo protimagneuVne pre-oiziski urni stroj, so najnatančneje regulirane in preskuiena in dajamo za vsako uro 3-letno pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen is novo iznajdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karat. zlatom, tako, da je podoben Cisterna zlata, in vescaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja fJJ kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeti smo v 6. mesecih 10.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame le 16 kron poštnina in eol- < nina prosta. Vsaki n»: je brezplačno pridejan moS-ajiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zla- I tega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3-~. 5-_ in g-— K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpo-Sujanjr do postnem povzetja ali predplačilu.
I; . r o č b e je pošiljati na R«sa*illJa«Ia str „Cbr«*wa Basni" (ftvlsa). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stot., na dopisnice 10 stol
priporoča knjige: flftapVJ   I    Zoflca Kveder. IV. knjiga »Salonske knjižnice«.  Cena
Slovensko-roski slovar in slovnica. L&fS%°""
l/ctoinnin Lev. Nik. Tolstoj. »Slovanske knjižnice« snopič 94 101. VblajeilJC.   cena po pošti K 350.
VeDeC   SlOV.   pOVeStjj.   V. knjiga. Cena po pošti K 120.
Knjižnica za mladino. f$K%%-L\ e SS^*™;.
fin papir. — Štiri knjige na leto za E 320.
JUClcV IlCZVBblUUB. »Zaobljube« Ferdo Bedič; obsežniSi II. del v avgustu. Cena celotnemu romanu K 320. Naročniki »Slov. knjižnice« K 240.
Pošilja se jedino po povzetju ali naprej poslanim zneskom.
D
E. LEBHERZ
tovarna už Igalie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljive nžigalice
mm- ApollO-*a
Mizarska zadruga j Naznanja slavnemu obči in založnikon	* r*l nstv t pol	L v loFici (lolkan) u, gospodom trgovcem                     1 lištva, da ima                                      1
j          veliko zalogo         |$f          veliko zalogo          1		
j        Izgotovljenega pohištva vseh slogov       |		
v Solkanu pri Gorici.	* * *l * * *	v Solkanu pri Gorici.
j         Naznanjamo, da smo prevzeli j     dosedanjo trgovino pohištva tvrdke I     Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza t     vecchia št. i, katero bodemo vodili pod jednakim imenom.		Kar ni v zalogi, se izvrši točno    1 po naroČilu v najkrajšem času.     j ^^—^ Cene zmerne. -~----=r^      j Deli je lična ter Mri isiini.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 - GORICA — Via Giardino 8 priporoča
In črn« vina iz vipavskih, furlanskih,
Dostavlja na dom in razpošilja po železnini na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzorce.
Caa« zmara«. Potfraiaa poilana
JLeta 188). v Gorici ustanovljena tvrdka
E
,   1   X1U.MMU  W*AWI V,
(naBproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in slav« občinstvu ( svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za j vsakovrstne  cerkvene  potrebe.   Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno, Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
l^arol praščiH,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
binuance, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu   občinstvu   za
mnogobrojna  naročila   ter  obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Božjast,
Pfaff-ovi šivalni stroji
so najboljl.
To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, in še ne ve kako se upelje nit v Šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, toda mi smo po na ji več kot 20-letni poskuSnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfaffovl šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim dragim strojem tako natančno kot s Pfaffovim.
Pfaffovi šivalni streji gL*jpo I0letQidobi Se vedno Pfaffovi šivalni stroji Z&ZSS " domačo rabo m
Pfaffnili iiuslni cfrnii so posebno pripravni za umetno vezenje I1CIIIU1I  BIIAIHI  SHUJI   (recamirenje)Jersepoa«nje brezplačno.
Pfaffavi šivalni stroji Lt^a^eT*,salotovarao
Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffovn šivalne stroje.
[a Ifaffovih šivalnih m drugih strojev v Eorici via lusiGipio štev. 1 SAUNIG & DEKLEVA.
Popr&vljalnlea slralnib strojev, dTokoles Nunnfca ulici* 14.
Kdor trpi na božjasti, kr^ib in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v Sclmnunen-Apotehe, Frauk-fart a. H.
Dobre ure in po ceni!
s 3-letnim pismenim jamstvom
razpošilja na zasebnike
prva tovarna ar v Kocta (Ms)-
Hanns Konrad,
msrtr iltUin - Ma«t (ČeSko).
Dobra ura fiem, iz niklja 11.375;
srebrna nra Ram. fl. 5-80; srebrna
verižica fl. 130; bndilnik iz niklja
fl. 1-95.
. Tvrdka je odlikovana s e. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče primarnih pisem.      Itantrovan cenik zastonj t
Jutri žrebanje!
Srečkanje nepreklicno
25. septembra 1902.
Uro« 30^000 k"«
fflnmške razstavne srečke. _ „,„ vprirrf.t:. ' * ^ „
6. Gentillf,  V. JHfchel»tSdter & Co., 0. pO  1  krOUkO                      Pincherle, menjalnice v ttoriel.
Vsi dobitki se izplačajo ocl prodajalcev z 10% odbitkom v gotovini.
Naznanilo,
Z ozirom na to, da se je preselila c. kr. okrajna in okrožna sod-nija, c. kr. davkarija in drugi uradi v novo poslopje v Kapucinsko ulico, si dovoljuje podpisani priporočati slavnemu I občinstvo na debeli svojo dobroznano gostilno
„M zlatem Me" (pri Lizi)
v Kapucinski ulici
katera je preskrbljena z dobro«kuhinjo ter toči izvrstna bela in črna domaČa Vina. Preskrbljeno je s sobami za prenočišča ter s hlevi za konje in vozove.
Svojim rojakom v mestu in na deželi se toplo priporoča udani
Ivan Katnik, lastnik.