I»h«J» v»»k dsn run «obot, imvor. Ako Italija na kon-v Rimu, ki sU jo sklicali [iijs in Francija, ne bo pri-na zahtevo glede odpoklica Dvoljcev" iz Španije, bo narodov proglasila konec rvenčne politike, leprezentanti Francije, Anin Sovjetske unije so igno-ugovjore zastopnikov fa-naklonjenih držav. Te Ogrska, Avstrija, Portugal-Bolgarska in Svobodna ir-drtsva. Resolucija, ki je ciji s strani teh držav. »Ij je ugovarjal Eamon de predsednik Irske. On al stališče, da mora Liga tov razglasiti polom nevme-Jne politike. Irska bo zago-to politiko tudi v bodo- ?otek diskuzij v Ženevi je po-veliko konfuzijo, a kljub w je Španija nekaj pridobila, pridobitev je v naznanilu skupnega pritiska Franci-tngiije in Rusije na Musso-1 da umakne svoje čete iz »U«. Ce se bo italijanski Itor uprl tej zahtevi, bo cija odprla svoje meje in ek pošiljati orožje in drugi material španski vladi. 2. okt. — Italija je »nila klofuto Angliji in "*iji«tem, ko je izjavila, da «•k bo udeležila konference velesil še predno je bila ino povabljena. Na tej kon * bi imela vršiti raz- * flede odpoklica italijan-** iz Španije. M Uino Grandi, italijanski ¡¡¡k v Londonu, se je oglaail JMu angleškega zunanjega «rs Edena. Detajli razgo »i*) bili objavljeni, toda tvenmg Standard je po se-"« Poročal, da ae Italija ne T*1**'!» konference. Gran- * «ufcal pregovoriti Edena. Ostane na to, da ae problem v rešitev mednarodne-■ jevmeševalnemu odboru, * » n«N mrtev. Člani te-* mučijo z brezplod- I4ul Uml in IUI|J» hoče, tudi oatane. ^ 2 okt. - Poročilo, da branje radikalnega Vlxuija v Braziliji Janeiro, 2. okt — m rl,k, Getu,io V*r*M i® R ament, naj mu pove- ^ oklica delnega obeed- **>Js. ki naj bi trajalo 90 ^ L ^ komunistično giba- fcw'Ä pfoti ETU** P«iv omenja Is-% ln* min**ra. v kateri \ Jê ^*nuniatična Z in častniki priprav- nameravata Italija in Nemčija poslati nove čete in bojna letala v Španijo, ds tako zagotovita smago Francovi armadi še pred zimo, je vznemirilo francoske in angleške uradne kroge. Poročilo dostavlja, da sta o tej stvari razpravljala Hitler in Mussolini, ko je bil italijanski diktator v Berlinu. Nemčija bo poslala 350 bojnih letal v Španijo, Italija pa novo armado več tisoč mož. ' Black pojasnil zvezo s kukluksar ji Priznal je, da je bil član teroristične organizacije Washington, D. C., 2. okt. — Hugo L. Black, član federalnega vrhovnega sodišča, je v svojem govoru po radiu, ki je bil razširjen po vsej Ameriki, obsodil rasno nestrpnost, versko -ila mandst pogajanja z bigotstvo in predsodke Ku Klux inijem Franciji, Ansliij .Klana, zaeno pa je prisnal, da ii]i. je bTla sprejeta kljub' Je Bil sam pred leti član te or- ganizacije, toda pozneje je re-signiral. Black je dobil pol ure časa, da po radiu pojasni svoje zveze s teroristično organizacijo, govoril pa je le dvanajst minut. Njegov govor je vsebovsl le okrog tisoč besed. V uvodu se je o-pravičil, ker se je poslužil radia, da pojasni svojo zadevo. V to je bil prisiljen zaradi okol-ščin. Odgovoriti mora predvsem na natolcevanja svojih političnih nasprotnikov, ki podžigajo predsodke in ga kažejo v javnosti kot sovrstnika zamorcev, katoličanov in Židov. Potem, ko je naglasil, da odklanja načela Ku Kiux Klana, je javnost opozoril ns svoj rekord v senatu. "Ta rekord kaže, da sem bil vedno z grupo liberalnih senatorjev in da sem vedno branil in zagovarjal civilne, ekonomske in verske svo-bodščine ameriških drtavlja-nov," je rekel Black. «por. Zagonetna bolezen se širi na Japonskem Zdravniike avtoritete v skrbeh Tokio, 2. okt — Misteriozna "plašeča amrt," nalezljiva bolezen, ki je v zadnjih dneh umorila več ko 300 ljudi v provinci Fukuoki. se je sdsj razširila tudi na druge kraja. Včeraj je bilo prijavljenih več novih slu čajev te bolezni. Zdravniške avtoritete so pre nehale s objavljanjem števila ljudi, ki jih je pobrala U bole-sen. Najbolj alovltl bakteriologl ne morejo diagnozirati bolezni in ne pojaaniti vzroka. Zdravniki na državni univerzi v Klušu so mnenja, da je bolezen neke vr-ste griža, toda gotovi niso. V Omuti je obolelo osem policajev, ki so prišli v mesto, da sodelu jejo s zdravniškimi avtoritetami pri zatiranju bolezni. Domnevo, da bolezen izvira iz pitne vode, so avtoritete zavrgle. Ve« ko C000 ljudi v provinci Fu kuokl j* zbolelo. - Slovenski profesor promoviran Midway, Pa. — Albert Capuder, profesor v tukajšnji srednji šoli in član društva 89 SNPJ, je «prejel službo na državni univerzi v Ohiu. Člani ga bodo težko pogrešali, vendar mu čestitajo in žele mu obilo uspeha v novi službi. taroka na zapadu Loa Angeles, Cal. — Dne 26, septembra se je omožila Frances Krušlin, predsednica društva Gora Wilson št. 615 SNPJ, s E-meryjem Inigersollom. Poroka se je isvršila na odru v Armenski dvorani ob navzočnoatl okrog 160 gostov. Oder je bil ves v svežem cvetju in prizor obreda je bil zelo privlačen in moderen. Obilo sreče! Nov grob v starem kraju Moon Run, Pa. — Jennie Am* broziČ, članica društva 88 SNPJ, je prejela žaloetno vest, da je v Borovnici pri Ljubljani u-mrl njen oče Anton Košir v starosti 69 let. Pokojnik je bil trikrat v Ameriki in tu zapušča tri hčere, v starem kraju pa ženo, sina, pastorka in sestro. Poročen je bil dvakrat. Clevelandake novice Cleveland. — Pri primarnih občinskih volitvah dne 28. septembra so slovenski kandidatje prejeli glaeov; Travnikai; v 2. wardi SCM. (največ); Pucel v 10. wapdr i960 (največ); v 23. wardi: Novak 2864, Kennick 976, Zorko (socislist) 332 In Somrak 292; v 32. wardi Veho-vec 2299, Rožanc 703 in Kranjc 113. — Na farmah v bližnji Ge-nevi je naglo umrla 21-letna Ida Cugel, rojena tu, ki zapušča o- četa, štiri brate in dve sestri. ■ Napredek šolstva v sovjetski Rusiji Moskva.—Število otrok, ki pohajajo šole, je štirikrat večje nego je bilo pod carizmom. Ob otvoritvi šolskega lets se je vpisalo 30,000,000 otrok, Število dijakov na univerzah je naraslo na pol milijona. Unija CIO preklicala sedečo stavko Buffalo, N. Y„ 2. okt. — U-radnlkl Great Lakes Trsnslt Corp. so naznanili sklenitev dogovora z unijo mornarskih delavcev CIO, nakar je bila sedeča stavks preklicana. Detajli dogovora niso bili objsvljenl. Lewis je diktator, pravi Green Ustanovitev novih unij v industrijah masne produkcije Denver, Colo* 2. okt. — William Green, predsednik Ameriške delavake federacije, je včeraj naznanil, ds bo njegova organizacija vodila brezobzirno vojno proti Odboru za industrijsko organlsacijo, kateremu nače-luje John L. Lewis, predsednik rudareke unije UMWA. "Vojno bomo saneali na aovražnikov teritorij, kjer botoo tudi izvoje-vali odločilne smage." je dejal Green. Pozneje, v razgovoru z reporter j i, je Green dejal, da bo federacija uatanovlla nove unije v avtomobilski, jeklarski in drugih industrijah Snssne produkcije. Na polju mehkega premoga bo ADF podpirala Progre-aivno rudarako unijo, če bo ta podvzela kampanjo» da izpodrine Lewiaovo unijo United Mine Workers. Kampanja se bo pričela na vaej črti, če bo konvencija ADF isključila Lewisove unije, ki so bile pred enim letom suspendirane, iz federacije. Vprašanje izključenja bo prišlo na dnevni red ns letni konvenciji federscije, ki se prične v pondeljek v Denver ju. • Green je dejsl, da je Lewis diktator, da vlada unije CIO z železno roko. {¿ewisovi edikti ao zakon, kateremu se morajo vse unije CIO pokoriti. Samuel Gompers, ki je bil predsednik ADF dolgo vrsto let, ni imel nikdar take oblssti kot jo ima Lewie nad unljs^i CIO. "Naše gibanje mora sloneti na zdravi, demokratični podlagi/' je rekel Green. "Ameriška delavaka federacija nI organizacija enega človeka. Ta ni vladana od zgoraj, temveč od spodaj In člani imajo glavno besedo." Cestni ielezni- čar ji za amendi-ranje ustave ADF San Francisco, Cal.—Resolucija, ki priporoča amendiranje ustave Ameriške delavske federscije, ds se omogoči formiranje industrijskih unij. "kjsr delavci ne morejo kontrolirati situacije preko strokovnih unij," Js bila soglasno sprejeta na konvenciji cestnih telesničarjev—Amalgamated Association of Street, Electric Railway A Motor Coach Employes. "U ver jen i smo, da je v interesu nspredka delavskega gibanja potrebna ispremom-ba forme organizacije, da bo uatresala pogojem industrijske-gs rasvojs," je rečeno v résolu- VELIKA BRITANIJA NASTOPILA PROTIJAPONSH Laboriti zahtevajo izredno zasedanje parlamenta BOJKOTIRANJE JAPONSKEGA BLAGA London, 2. okt—Angleški laboriti in liberalci so raztegnil! propagando proti JaponaM in napovedali aplošen bojkot japonskih izdelkov. "Ne kupujfe Japonskega blaga!" je njihovo geslo. Oni upajo, da se bo gibanje razširilo tudi na druge države. Delavski avet v Londonu js naznanil, da bo apeliral na ameriške delavce, naj sodelujejo v kampanji proti Jsponski. Ns javnih shodih govorniki bičajo japonske militsriste ssrs di napada in invazije Kitajake ter pobijanja civilistov. Angleški čssopisl so poplavljeni s protesti proti jsponskim milltari-stlčnlm aktivnostim. Nekateri zahtevajo, da Anglija bojkotira olimpijske igre, ki ee imajo vršiti v Tokiju 1. 1940. Na velikem javnem shodu v Londonu so govorniki posivsll vlado, naj odločno nastopi proti Japonaki. Med govorniki ao bili Dorothea Hosis, slovita piaste-Ijica, Norman Angeli, prejemnik Noblove mirovne nagrade, profesor Csng Penčung a kitajake unlverse v Tientainu in Koo Cu-čen, hči Welllngtona KooJa, ki tajsksga poslanika v Franciji, ' Sen Tlllett, detavekt vodja, je pozval priataniške In pomolsks delavce, naj sledijo zgledu de-Isvcev v Novi Zelandiji, ki nočejo razkladati japonskega bla ga. Proti temu bojkotu Je protestirala japonska trgovaka zbornica v Weilingtonu. 2enevs se je tudi zganila. Izvršni odbor Lige narodov je sklical izredno sejo po sprejetju resolucije, v kateri urgira vss včls-njene drisve, nsj bojkotirajo js-ponsko blsgo. Britski Rdeči križ Je pričal pošiljati zdravila In druge potrebščine Kitajski In naznanil, da bo zbiral sklad v pomoč Kitajcem. Istočasno je ekeekutiv-nl odbor angleške delavske stranke začel pritiskati na vlado, naj skliče izredno zasedanje parlamenta. To naj bi bil prvi korak v zvezi s svetovnim bojkotom Japonskega blaga. Kitajski komunisti podprli vlado Japonska ne bo trpela zunanjega vmešavanja Peiping, 4. okt. — Japonska armada je zasedla Tchčow, utr-eno kitÂjako mesto v provinci Umtung. Mesto je prišlo v japonske roke po dvs dni trajajoči bitki. Kitajske čete so se umak-nile proti Tainanu, glavnemu meetu province Santung. Kanton, 2. okt. — Japonske bojne ladje in letalci so s kroglami In bombSmi razdejali več poslopij v Tsingjuenu, v predmestju Kantona. Ces dvesto civilistov Je bilo ubitih v tem napadu. Kitsjsks komunistične Čete v severni Kltajaki ao ae prldruftile nacionalistom, svojim bivšim sovražnikom, da ustavijo prodiranje Japonske armade v provinci Kiangsi in ob obrežju province Santung. Petplnc, 2. okt. — Japonsko porodilo ss giaai, da so japonske čete okupirale tri mesta v provinci Ssntung, kjsr je koncentrirana velika kitajska armada ln kjsr ss obeta večji spopad. KI tajaka divizija ae je morala u maknitl is Haienhsina, ko ao ja ponaki letalci bombardirali mesto. To se Je zgodilo pred v korakanjem Japonskih čet v Hsi-enhain. f ~ Tokio, 2. okt. — Tokijsks vlada Js naznanila, da je preje la sanealjlve Informacije, da maršsl-Vsaillj Bluecher, vrhovni načelnik sovjetske armada v 8i birijl daje navodila poveljnikom kitajskih čet. Tokio dsljs trdi, ds sovjstsks Rusija pošilja orožja, munieijo in drugi bojni msterisl Kitajski prsko provines Sinkiang. Japonski zunanji urad Je objavil izjavo, v kateri Je informiral svet, da Js Tokio proti zunanji Intervsnciji. Jsponsks bo ssma obračunala s Kitajsko, zato naj druge države ne vtikajo svojih prstov v ssdanjl konflikt. Ta IsJava Je bila predvsem opozorilo Veliki Britaniji, ki je namignila, da bo sklicala mednarodno konferenco, na kateri naj bi ss vrŠils razprava o lik vi-dacijl konflikta na Daljnem vzhodu. OSTER UNU-SKI KONFLIKT NAZAPADO Boj v San Franciscu za-neien pred aodiiče «■——MM KONFERENCA PROTI BECKU ciji. Konvencija Je sprejsla tudi resolucijo, ki zahteva Izpustitev Mooneyja in Bllllngrss Iz zs-pora. ..tftfll Karta s potrebe organiziranja Sovjetski admiral Orlov odstavljen Nadaljnje eksekucije sovražnikov sovjetske vlade Moofcvs. 2. okt,—Admiral Via-dimir Orlov je bil odatavljen kot vrhovni poveljnik ruske bojne mornarice. Na njegovo me^to je bil imenovan admiral VlkUirov, dosedanji poveljnik sovjetskega »Kijnega brodovja na vzhodu. Orlov In Maksim Lltvinov, komisar za zunanje zadeve, ata zastopala Hovjetsko unijo v I»n-donu, ko Je bil Jurij VI. kronan za angleškega kralja. Vzrok Orlove odstavitve nI pojaanjen. Hovjetsko časopisje je objavilo poročilo, da je bilo nadaljnjih 24 sovražnikov Stalinovega roti-ma ustreljenih Eksekucije so bile Izvršene v štirih dlstriktih ob Črnem morju, v Ukrajini ln na Krimu, C and ki t vodja Indij• cev, nevarno bolan Hombej. Indija, 2 okt. — Mo-haridaa K. Gandhl, vodja nacionalistov in kampanje pasivnega odpora proti angleški nadvladi, je zbolel ln zdravniki dvomijo, da bi mu mogli rešiti življenje. Gandhi je star 66 let San Franclaco. — (FP) — Intervencija zveznega delavake-ga odbra v unljskem boju v tu-ksjšnjem pristanišču ni nič pomagala. V resnici je ssdivjal še s večjo silo. Namesto, da bi voanlška unija odpoklicala plkete od pomolov in sklsdišč ter vzpostavila promet v normalo, Je pi-ketiranje proti uniji prlsta-niščnlh dalavoev raztegnila na vsa dan ln promet v San Franciscu še bolj paralizirala. Unija voznikov je na povelje svojega carja Daveja Becka, ki Ima aedež v Seattlu, ter drugih reakcionarnih voditeljev ADF, šla v odprt boj proti pristanišč-ni uniji, ker hoče kontrolo in juriadlkcljo nad skladiščnimi delavci, katere je organizirala prlstsniščna unija. Pri tem Jo je podprl zadnje dni tudi tukajšnji centralni delavski svst ADF. Zvezni delavakl odbor je ta boj obeodil In odklonil razpis unij« skih volitev med skladiščnimi de-lavei. Tsh volitev niso zahtevali akladiščnl delavci, marveč unljs voznikov, čsprsv nima msd njimi nobenega Člana. Prlstanlščna unija je šla sdaj ns sodiščs s tožbo proti vozniški Valil, katero js obtsills zarot* in kršenja civilnih svobodlčln na podlagi nekega 67 let starega ivesnsgs zakona. Prlstsniščna, mornarske in nekatere druge unije, med njimi unija strojnikov ADF, igno-rlrajo to piketlranjs, ker Je naperjeno proti delavcem ln unijam samim. Seststo vosnikov v Oaklandu ss Je tudi uprlo rake-tlrskemu vodstvu vozniške unije. Pravijo, da ni njih unija obdržavala nobene sejs že šest mesecu v in da se bodo vrnili na delo. Dave Beck in drugi unlj-ski raketirji dominlrajo voznike s terorizmom — z "gorilami" in (vključevanjem. Vsak, ki se ne pokor! povaljam raket Irskih vodjev, Js vrten is unije In z dela in mogoče še premikaaten po "gorilah". Ce se upre krajevna unija, enoatavno izgubi čarter. • 8 tako taktiko skušsjo vozniki vladati tudi nad državno da-lavsko federacijo. Domlnlrali so njeno zadnjo konvencijo in Izvolili šest I/med petnajstih članov eksokutivs, Domlnlrali so Jo z argumentom, Še bolj pa s pestmi. Tako so nabunkali tudi J. K, Hhelleyja, predsednika centralne delavske unije v San Franciscu, ker se Je ogreval za spravo med organiziranim delavstvom. Hlična situacija ss je razvila tudi v Oregonu In Waahingto-nu; v Washingtonu Js še slsbša, kjer unije ADF absolutno domi-nira raketir fleck in po fašistično rasblja unije CIO. Nituacija je postala tako ne-znoana, da Je delavakl svet CIO v Heattlu poz vsi vse krajevna unije CIO In ADF v Waahingto-nu in Oregonu, naj pošljejo avoje zastopnike na poaebno konferenco In so pridružijo skupni akciji proti Becku. V pozivu obtožujejo sklicatelji Berka, da dela roka v roki s podjetniki, ki akušajo »drobiti delavako gibanje na aoveroaapa-du. H« ku pridno pomaga Abe Muir, unijski car št. 2. Oklic oba obtožuje rietenja civilne vojne med delavstvom v interesu podjetnikov. O Becku pravi konferenčni poziv tudi tole t MV februarju leta 1984 Je IWk navalil na članatvo pivo-(Dalje ss t strast) wmm PROSVETA PROSVETA THE RN LIGHTEN M EMT OUIILO IM LASTNINA MMIVMin NANODNt rooroBNK jKUNors kv tfc* M»««M N«ll»—I NmmTM ■ N»nrf*lM m MruArn» fUv#a OMmü) la HM m M.M m pot bu. |l M a« Mit M»; m Cfctoeo I« ClMM IT.M m «ato tow. M 7» m pol to«; M I........ HÜ, ■ Ipllu mUmi trn Um Uhlurf MM« (imK Cktmm»! »4 Cm nm*t M*v »«r r«r. CMcm» «to C tow. UN iwr jr«*, furmig» «Mtatrto H.N p*r ya*r. p» towuru éupbov ta 4laaka* •• a« vnteJo. tUMu^imi l>lmnn» »mMm (értto. ink «all. Iiua, MMBl tU.; a* vro«J» po4ll*u0«i I« v »MU**, «a J» prtlottl (««tat««. Aivwttoae rata* aa — r—m— t—Min—rlpl« «i »«■»»(• mUmm m* ummAhH*4 «rtkto wUI Mt to rrtarato. Otter •mM m Marto, »Ur«, pomm, «U.. will to rrtarato MM by Mrl/. aa «m. kar to Mtt a PBOHVKTA^ ^ TUR UCDESAVSD PUM Dataai w «Maps*. «a »rtow (Au*a* II, IM7), M« fanal, 4a «aat >• • toa h Depresija je zaključena? Predsednik Roosevelt je tik pred svojim odhodom ne zspad odpravil Emergency Council, eno nejveCjih federalnih ustanov za pobijanje depreaije; dalje je naznanil, da PWA, federalna uprava za trajna javna dela, ki je do danee. izdala tri milijarde dolarjev, ne bo več dajala denarja za nova dela. Ta dva predsednikova odloka vsekakor pomenita, da je depresija v svojem naj vil jem sunku končana in nadaljnje pobijanje ekonomske krize, kolikor je je ¿e ostalo, je odslej na ramah privatnih kapitalistov, da razvijejo obrate in u posli jo ostale brezposelne milijone—računajo jih na pet milijonov—delavcev« Na stotine in tisoče ekonomov v Ameriki misli in pravi drugače kot misli In dela Roosevelt, toda on ima oblast. Dobro je, da ponovno označimo stališče, ki ga Metope novi deal glede depresije in federalne intervencije v privatno gospodarstvo. To stališče je zadnje dni očrtal čikaški Hat Daily Times, vneti zagovornik novega deala in Rooseveltove politike. Takole Je označeno: "Depresija, ki bo prihodnji meaec stara osem 1st, je do danes toliko upadla, da federalna vlada lahko stopi na stran in odgovornost za reševanje problema brezposelnosti naj spet prevzame privatni kapitalistični sistem. Dokler Imamo okrog pet milijonov brezposelnih ljudi na Javni podpori, imamo v Ameriki dva sistema ekonomije: privatni kapitalizem in državni socializem. Ta dva sistema ne moreta živeti drug poleg drugega; prej aH slej mora prvi pogoltniti drugega aH drugi prvega—če oba ne pogoltne katera druga forma. Za Ameriko bi bilo najbolje, da privatni kapitalizem pogoltne drževni socializem. Socializem je v neprestanem konfliktu s človeškimi Instinkti, dočim na drugi strani ameriško ljudstvo ne bo nikdar sprejelo totalitarne fortne kakršnegakoli fašizma, kajti naše ljudstvo ima 160 let uspešne demokracije za seboj. Privatni kapitalizem je bil silno bolan zadnjih osem let in še danes ni zdrav. Dokler ga mora vlada podpirati s prehranjevanjem petih milijonov ljudi in financiranjem umetnega kon-zuma za brez|M>selne, Je to dokaz, da je privatni kapitalizem še vedno bolna institucija. Kapitalistično pravilo "lalssez faire" je dobro delovalo v razvoju mladih industrij, ne more pa več delovati v alstemu masne produkcije, katera lahko nadkrlll konzum, Raš to je danes največje zlo privatnega kapitalizma; to zlo povzroča periodične depreaije in brezposelnost, ampak kapitalisti tega ne vedo ali pa nočejo vedeti. Ako hoče privatni kapitalizem docela ozdraviti in nadalje tiveti, se mora reformirati. To pomeni, da mora priznati svoje največje zlo in ga odpraviti, 7. drugimi besedami to )>omeni. d« mora sprejeti odgovornost za problem brezposelnosti in akrlieti, da bodo vsi zdravi in sposobni delavci v Ameriki vedno upoeloili." To Je torej ekonomska fikizofija novega deala. katere oficielnl noeitelj je Roosevelt. Reformirani kapitalizem! Privatni kapitalizem se mora prilagoditi masni produkciji In prevzeti skrb za stalno upoalltev vseh uponljivih ljudi! Ako pokale, da tega noče aH ne zmore, tedaj se mora umakniti—dr lavnemu socializmu, to Je, da bo vlada ukrliela za stalno upoštevanje Ijudil Ampak privatni kapitalizem je po sodbi no-vodealovoev manjše slo kot je državni aociall-sem. zato bi raje videli, ds kspitslistl prevzamejo skrb za upoštevanje. "Driavni soclaliaem" je Slab izraz z« novo-dealako reUfno politiko, katera vodi v smer dr-žsvnogs kapitalizma. Ce drtavs prevzame funk-cije in «Zgovornosti privatnega kapitalizma, te-daj Je drteve kapitalist, ne more pa biti socialist, ker prvič ni prevaela nikakršnega socialističnega sistema in drugič Je socializem, kakršnega ai ml zamišljamo—go* |» «ta raka in noci-slns demokracija, to pa ne more hiti v okviru politične d rta ve. Preva ekonomska demokracija mora stati nad političnimi mejami! Značilno je to. da novodealmcl priznajo dejstvo, ki povzrota depresij«* in l'f«*zpoeelno*l— kljub t«enu pa verujejo, da ae bo kapitalizem reformiral In pre vasi eoc'alac odgovornost as detevce. To js aami ni« t mota, ki ho še grdo tepla no-vodeeloveo. Noše stališče je, ds prlvetnl kapiullaesn as reformirati ia ostati (»rivatai kapi t« Glasoft Iz naselbin Z obisks v stari doaiaviai Sharon. Pa.—V mojem zadnjem nastavku tega potopisa sem bil omenil, da sem začass obiska v starem kraju šel vsak teden enkrat v Ljubljano. Tako sem ob eni taki priliki šel v pisarno perobrodne družbe po informacije, da izvem qatančnl datum naše vrnitve. Uvedel aem, da odpotujemo iz Ljubljane dne 9. avgusta, kakor smo ae prvotno domenili in ae tudi vpiaali. Agent ml je povedal, da ena skupina odpotuje t* štirinajst dni prej. Zakaj ? Saj smo ae vendar dogovorili, da potujemo skupaj ! Agent je odvrnil, da ao ee le naveličali, kakor ao mu eamf rekli. V tistem momentu je vstopil Trečkan z ženo. Razvilo se je živahno protestiranje, končno pa je rekla Trečkanova, da tudi ona je že sita Jugoslavije, saj nima niti ponoči miru, ker jo "vse nekam žre". Menda so to neke vrste ekakalčice. "Pojdimo tudi mi s prvo akupi-no!" je zaključila. Na vprašanje, če je na pamiku še kaj prostora, nas je agent informiral, da je že ve« zaseden. Oatali smo še štirinajst dni. V žepu je bilo še nekaj cvenka in udall amo ae v usodo čakanja. Vozni no amo imeli polovično po vaej Jugoslaviji, kap velja za vse ameriške zletnike, in večkrat smo se poslužili tega privilegija. Le spričevalo je bilo treba pokazati: Ob neki priliki mi je rekel postaj enačelnik: "Ali je to prav, da vi Amerikanci, ki imate gotovo dosti dolarjev, plačate polovično voznino, domačini, ki nimajo denarja, pa morajo plačati polno voznino?T . . . Ko sem bil neko nedeljo v St. Jufju, aem se namenil, da grem pogledat, če je cerkev še na trdni podlagi. Fajmošter je "oipo-tal" vse one možakarje, ki ao stali pod zvonikom in se razgo-varjali okrog cerkve. Po končani maši pa je mož postave naznanil, da od danea naprej bo zadela zaporna ali denarna kazen vae one, ki bodo med mašo postavali zunaj cerkve ... Ta šenjurška dolina je srečna, tako so ml pripovedovali, ker ne pomnijo, kdaj jim je zadnjič toča uničila pridelke. Le kakšni majhni viharčki in nevihtice se pojavijo, da malo pozabavajo ljudi. Zgodnji poljaki pridelki se sicer niso dobro obnesli, bo pa ostala setev toliko boljša, kajti vse lepo kaže. Le da imajo dovolj krompirja, koruze in fižola, pa so zadovoljni. Delajo od ranega dne do poane ure. de ko sem počival, so še vedno vozovi ropotali; ti so vozili gnoj, drugi krmo, Žene pa ao večerjo kuhale, tako da večerjajo vselej dokaj pozno. Ob delovnikih so ljudje bolj slabo oblečeni in ženske večinoma hodijo bose. Ob nedeljah se pa "predrugačijo" in "na-štimajo", tako da vidiš katero celo s klobukom na glavi in torbico v rokah—"kakor v Ameriki", Moški pa imajo še vedno staro navado, da ae radi ustavljajo ob nedeljah v gostilnah in kupčija Je kmalu zaključena. Mešetarjev je mnogo. Prav lahko ae danea proda les, drva, živina in sploh vse, kar imaš. Značilno je, da so slovenski kmetje prav aadovoljni, da se je Jugoalavija "sprijaznila" z I-talijo, Citajo prav malo, časopisje jim je deveta briga. Nekateri jam rajo, da ao davki prevl-sok i. Meni ae ne zdijo visoki. I-mam pol grunta aH zemlje In plačujem 300 dinarjev letnih davkov. Seveda, težko Je tudi toliko plačati, če nl. Govoril sem z vinekim trgovcem, ki trti ns debelo. Po vinogradih dobiš vino po 2 In 4 dinarje liter, od vaa-kega litra pa moraš plačati 2 dinarja davka: en dinar občini in en dinar banovini. Liter vlne pa prodajajo gostilničarji po 10 in 12 dinarjev, Žganje je bolj ala-bo* kajti večinoma vsi doma kuhajo In z njim harantajo pod roko. tako ds le teiko dobiš "po-šteno" igsnje ... Po nova vaa ima približno 100 številk In je kake tri kilometre od Grosuplja Ustanovili ao novo gaallsko društvo In začeli so graditi Gasilski dom. ki jton bo slutil aa gasilsko opremo In Zborovanja SUvU še al dasi je že pod streho. Primanjkuje jim namreč denarja in tako gre delo počasi naprej. Vsled jtega ao me prosili, naj naproaim naše Amerikance, da jim prieko-čijo na pomoč, da bo šlo hitreje izpod rok. Vsi Sentjurci v A-meriki ee torej naprošajo za msjhno pomoč temu gasilskemu društvu, da čimprej dovršijo evo-jo stavbo. V ta namen imam nabiralno polo in vsakdo lahko meni pošlje prispevke. Ixpana vseh priepevateljev bom vpisal in jih a prispevki vred odposlal na določeno mesto, pozneje pa tudi o-' boje objavil v časopisih, kdor bo kaj daroval za Gasilski dom v Ponovi vasi. Seveda ae eprejme-jo prispevki tudi od drugih rojakov. Ce vsak malo da, se nam ne bo veliko poznalo, tam pa bo v veliko pomoč. V odboru Gasilnega doma so: Janez Dremel, predsednik; Anton Pritekel, tajnik; Alojz Glinšek, blagajnik. Moj naslov: 1069 Shernfan ave., Sharon, Pa. Da ne pozabim: V St. Jurju ata mi Matevž in Terezija Križ-man (bivša Detroitčana) naročila, naj lepo pozdravim Klanč-nikove v Detroitu, Mich. V vilnjegorski valed mejnikov ao na dnev-iHim redu. > Ustavil aem ae v vasi Sarako pri prijatelju Antonu Boznarju (po domače Rutar), ki je bil pred leti v Ameriki in pri meni na atanovanju. Postaral se je in i-ma precejšnjo družino. Želel eem, da greva v gostilno 1| Pe-triču na kozarec Vina, toda Toneta ni bilo doma. Njegova mala hčerka pa nam je postregla n vinom in kmalu nato je prišel oče Petrič — oče Johna m Franka Petriča, ki živita v Warrenu, 0. Pograjal sem njegovo vino, ker je bilo nekam gosto. Naj ne zamerim, je dejal» njegova žena je Šla v Ljubljano po drugo vino in kmalu se vrne. Res je mati Pe-tričeva prišla z novim vinom, ki smo ga takoj naskočili, dasi je bilo malo gorko. Zgovorni smo postali in kmalu bi bil nastal prepir. Neka žena je zgdbila tožbo radi meje in je očitala nekaterim, da so tega oni krivi, ker je sedaj ob par tisočakov. Tolažil sem jih; nisem prišel aem poslušat njihove tožbe. Takoj ao si v laseh in v tožbe vai verjamejo, gospoda pa ai polni žepe na račun nevednosti ljudstva. Oče Petrič je dejal, da želj aina Franceta domov iz Amerike, a-ko ne, da bo on eno "naredil". Franceta čaka doma gostilna in domačija. Ko aem šel skozi GrmišČe pri Škofljici, aem pogledal v zvonik. SvojeČaano so tam imeli dobre zvonove, ki ae jih je ališalo daleč okoli. Danes pa imajo v zvoniku druge zvonove, ki več tako lepo ne pojejo. Veate, tam v Gr-miščlh je doma naš znani dopiao-vaiec Prosvete Frank Boltezar, ki živi v Pueblu, Colo. Sel aem mimo njegove rojatne hiše, pa nisem imel prilike, da bi a kom govoril, ker je bila hiša zaprta in menda je v drugih rokah. Tako aem obletel več vasi in krajev. Vsepovedd se sliši ista pesem: primanjkuje denarja. Navadni delavci zaslužijo 12 do 18 dinarjev za oaem ur, kar je taka malenkost, da ni za miallti. Ca« je hitro potekal in bližal ae je dan odhoda v "obljubljeno deželo". Bratu sem obljubil, da zadnje dni pred odhodom prebi-jem pri .njem v Ljubljani. Poalo-vil aem se od prijaznih ljudi in »e jim zahvalil za uljudnoat. Pri-teklova žena je pripravila zajtrk za odhodnico. To je bilo 7. avg. S avoj ima dvema hčerkama je ate^a pri mizi in ko aem povžil zajtrk, me je nagovorila: "Dragi atric! Težko smo vaa pričako-vali, a še težje vaa bomo pogrešali, ko odpotujete od naa. Hodite srečno, pozdravite avojo dru žino, ne zamerite, ako ni bilo vae prav." Niaem pričakoval tega. Ničesar nisem mogel odgovoriti, le s tresočim glaaom aem tiho. dejal: "Oatanite mi zdravi!" Gospodar Pritekel je že moje kovčege znosil na voz in v trenutku ava ae odpeljala proti Groeuplju. Tam sem čakal na kočevski vlak, a katerim se je vozila iz Strug mrs. Garm, ki se je tudi vračala v Ameriko. Ko smo prišli v Ljubljano, smo ae najprej napotili v pisarno parobrodne družbe, kjer «mo ae prijavili za določen povratek. Bilo nas je sedem: dva Ameri-kanca in pet spremljevalcev. Napotili amo se k mojemu bratu. Rilo je v soboto in dopoldne je brat delal Njegovi ženi aem dejal da naa je deeti in hiša bo h na, da. tu v njej preno-do pondeUka Ona ee je smejala. Odložili smo avojo prtljago in hajd v mesto. Bratovi ženi sem naročil, naj me brat počaka, ko ae vrne, ker bom kmalu prišel neaaj. Ko aem ae vrnil, ga ni bilo in ¿ena je rekla, da je šel v gostilno ter da naj pridemo tja, ako ga hočemo videti.—(Pride š*,) 4; Anton Valantinčič, 262. Pozna zahvala Blshop, Pa. — Sedaj, ko je nastopila jeaen, pri spi prijatelji v Clevelendu oprostili, ker amo toliko čaaa odlašali e tem plaanjem, vedo pa nal* 4a uianop, ra. — aeaaj, ao je wtopila jeaen, ae človek lažje r i prav i k pisanju in k delu >len. Upam, da nam bodo naši nam bodo oatali še dolgo v spominu od našega oblaka pri njih. lakrena hvala Philipu Želetu in njegovi ženi, ki eta nam raaka-zala razne zanimivosti po Clevelendu in nam bila naklonjena v vaeh ozirlh ter nama 8tregla. Hvala tudi Homerjevim, Uran-karju in njegovi hčerki in Valentinu Zalarju in njegovi ženi. O priliki amo pripravljeni ualugo vrniti in želiva, da nas kmalu obiščete. Hvala vsem akupaj. Joe ia Helena MurgeL Delavske In drage vesti Sharon, Pa. — Delo v naši o-kolici se je zadnje čase začelo nekam krčiti in v večjih tovarnah delavce celo odpuščajo. V bližnjem Wheatlandu je tovarna za razne cevi. V njej dela okrog 400 delavcev. Vodstvo te tovarne je izjavilo, da nhna naročil in so vse delavce odslovili. To je bilo okrog 16. septembra. Carnegie Illinois Steel Co., pri kateri je upoalena večina Slovencev, naa je v poletni vročini tako gonila, da smo moraH v neznoani vročini delati po 48 ur na teden. No, aedaj pa ao že začeli obrat krajšati. Pravijo, da nimajo naročil. Kompaniati hočejo biti vedno prvi in mi delavci ae moramo pokoriti njihovim ukazom. Seveda, dokler ae bo delavstvo tako malo zanimalo za unijske seje in dokler ne bo skupno zahajalo na svoje redne mesečne seje, ne moremo pričakovati napredka. V aedanjih reanih časih ae delavci vae premalo zanimajo za avoje laatne interese. Večina je takih, da plačajo tisti dolar pri-spevkov in mialijo, da je vae okej. Pa ni takp, dragi aodelavci I Se nobena organizacija, ako ni članatvo obiskovalo njenih rednih aej in če ae ni zanimalo za njen obatoj in njeno moč, ni še nikdar napredovala. Zato ae pa vendar obdržujejo redne mesečne aeje, da ae na njih razpravljsi v korist delavstva in akupnega članatva. V naši naselbini ao ae zadnje čaae naši fantje in dekleta oko-rajžili ln stopili v zakonski stan. OmoŽila se je Jf illie Gorence, hči is znane Gorenčeve družine, a Stevom Millerjem. Louis Žagar in Suaan Sudzinda ata ai tudi obljubila zakonako zvestobo. Obilo sreče! Naš Slovenski dom priredi veliko jesensko veselico dne 9. oktobra, to bo na soboto večer. Vsi ate prav lepo vabljeni, da ae u-detežite. Pridite od blizu in daleč in ae zabavajte v veseli družbi! Igral bo izvrstni orkester, namreč Martin Sero in njegovi fentje Iz Greensburga. Na svidenje 9. oktobra! Frank Stambol. "Slevulj" ponovi operete Detroit, Mich v—Hrvatski pevski zbor Slavulj ponovi zanimivo opereto "Ciganaka Mlada" v nedeljo, dne 10. oktobra, ob 8. popoldne V Romunski dvorani na 1428 F4maworth ave. Uljudno vabimo vae ljubitelje drame In petja, da se udeleiijo. Ta opereta vsdbuje lepe melodije krasnih pesmi, ki bodo spremljane e simfoničnim orkestrom, ki ima 26 matlkantov. V pred prodaj i ae vstopnice prodajajo po Me. pri blagajni pe bodo 76c. Dobite jih pri vseh sborovih členih. Ta opereta nudi obilo se-beve, ker ime šaljivi tekst Njeno jedro ee soČe okrog mladega cigana, ki ae zaljubi v hšerko bogatega poseetiHka. Vel solisti in vca zbor nastopajo tako naravne In prepričevalno, kakor M ae pred vami nesnlšao odigraval« dejanja Pričakaj« ee velika udeležba PONDEUEK. i n^ Razgledi po zapadu Ivan Metek (Nadaljevanje.) Nič zato, kako ai kdo preirani« ^i •Udi življenje. To je n^Z iltt J!l ki razumejo, ae ne vtikajo v teZ J ,J,U nekaj drugega. Ce iek^lUki^ Je uspešen pri svoji kuhi k^Cu¿rt?- * •vojih javnih delih, tedaj jfr^^ * je v a vojih spisih tako nervoaen Tk«' « njen, tako bolehen . . . ' ,Mrtl V Lcadville nismo šli! 18. Med rudarji v Walsenburgu in okolJ Welsenburg je 60 milj južno od 1'unbU nizkimi in napol golimi griči, ki ho poltt -reoKctma farme in nekaj naselišč. Redk* turna zanimivost je ogromen meteorit ki ^ falzifikat. Morda kak P* ali dijak, lahko pa tudi L1 ,ma vizije a persifllra- ■ »*»««*kih tekstov, ne da bi m ^ tem kaj hudega. kiuli USTOV BEREJO amk»i*ki slovenci te»«, ki ao g. izdali za ¿T razstavo slovenski ¡¡¿7J|' J« /animiv tudi se-UPajr.eU o "Razvoj-^r* «lo venskega novlnar-^Vianku Je zbral podatka CrjT Jt Uak »»«venaklh IhT^J* številu, *tra- II Naklado Ja is-"»«gramih porab- jT HpirJa. i T™ ** Vadaiko-novize" (IJub-W -o začel« »a- od lata ¡»vodov 17*7 do IMS.....It.lM.M« 4M« d« IN«.... .4 10.tlt.061 •tranl S70.7tt.M0 •.ooi.Mt.Mtf torej vod.......IM,040,017.....S,7I0.«1S.7M V teh številkah so všteti tudi ameriško-slovenski listi, sestavljene pa so na osnovi Slebinger-jevega pregleda vsega periodičnega tiska oz. listov v slovenskem jeziku. Vsota do konca vojne razposlanih 419,216,051 izvodov listov v obsegu 3,001,395,665 strani se razdeli na posamezne slovenske pokrajine takole: Krtnjak« ........ Primorska .,..,., lujmkt ....... K oral k a ......... I'rak mur k ..... Hanatka H lov an i ja Uvodov UI.WO.OOO . 10«,>00,000 .. 71,100,00 . 14,too.000 . 2,000.000 •00,000 strani 1,00*, too, 000 7M.100.0M 4VM.t00,000 174.000,(WO 11 ,too,odo 1,(00,000 SI7,«M,MI AMKR. SLOVENCI «l.llt.Otl Ameriški Slovenci se torej z branjem svojega slovenskega tiska dobro od režejo. Pravo podobo pa dobimo šels, če pogledamo ta številke v primeri s številom prebivalstva. Na enega prebivalca je odpadlo leta 1918: Uvodov k« papirja prt amarOklh Sto V»—Si. ...tot 11.7 na Frlmorakam ....... IM H« Kranjakrm ......... ...ta« 11.1 na Koroêkatn .......... ...MO «.t na fttajorakam ......... ...IM 14 V frakmurjti .......... ...M 0.1 V SMMékt Htovanlji .... ... I« o.M kakor vidimo, berejo slovenske liste najbolj naši izseljenci v Ameriki! Številke dokazujejo, da so ameriški Slovenai — po večini delavci — zelo dobro or-ganizirali svoj tisk in svoje novinarstvo in prednjačijo v čita-nju listov, dasi se je slovensko-ameriiki tisk listov pojavil šele h koncu prejšnjega stoletja. Šesta vljalec teh številk pravi: "Ve-levažno je, da je ponesel naš Človek v svet, ako že ne vseh, vsaj temeljne pogoje za ustvarjanje kulturnih dobrin tudi v tujini. Vsekakor laskavo odkritje za brate v Ameriki!" Če računamo še s tem, da so izseljenci raztreseni po vseh krajih in državah Amerike, da je kraj izhajanja listov mnogim izseljencem zelo oddaljen, je gornja pohvala tem bolj zaslužena. Zagonetna smrtna nesreča.— Dne 17. septembra zjutraj se je pripetila na Pragerskem pri Mariboru smrtna nesreča. Ko je jutranji potniški vlak iz Maribora peljal v pragersko postajo, je iz vagona III. razreda padel na progo mlad moški. Dobil je tako hude poškodbe, da jim je dve uri nato v mariborski bolnišnici podlegel. Po potnem listu, ki ga je ponesrečenec nosil pri sebi, so ugotovili, da gre za 30 letnega disponenta kemične tovarne Avlblank v Ljubljani, Milana Debeljaka, ki je po rodu iz Smartna pri Litiji in stanujejo zdaj njegovi starši na Bledu. Kako je prišlo do nesreče, ni znano. Moftno je, da se je naslanjal na vrata vagona, ki so se nenadoma odprla in je Debeljak padel z glavo na tračnico. Lahko pa tudi, da gre za umor. Policija vodi preiskavo, kdo je potoval z njim. Njegova smrt je zagonetna in policija raziskuje, ali ne gre morda za umor iz maščevalnosti. Trebuh al je prerezaL — Iz Maribora poročajo o strašnem samomoru nekega starega preu-žitkarja. Pri posestniku Kolma-nu v Korovcih je ogenj uničil gospodarsko poslopje z vsem o-rodjem in pridelki. Ko so začeli govoriti, da je ogenj zanetil Kol-manov preuftltkar, si je ta tako aelo vzel k srcu ta očitek, da si je prerezal trebuh. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, toda poškodbam je kmalu podlegel. Strašen samomor. — Na ba-novinski cesti med Skalami in Slovenjgradcem si je cestar Filip Tašler, star 44 let, vzel življenje na strašen način. V usta si je dal dinamitno patrono in jo zažgal—razneslo mu je glavo, tako da so našli truplo brez glave. Zakaj je šel v smrt, ni znano. Veliki maaevri na Gorjancih — Dne 22. aeptembra so se začeli na obeh straneh Gorjancev največji manevri, kar jih je videla Jugoslavija. Vpoklicanih je bilo mnogo rezervistov in posebno oficirjev. V vojašnicah so jih preoblekli in je nešteto vlakov vozilo vojake na "fronto". Kmetje so morali pripeljati tudi svoje konje in jih izročiti vojakom, po manevrih ao jih pa seveda dobili nazaj. Vlak za vlakom je vozil proti Novemu meatu in : zagrebške strani v Karlovac. Bs ja je bilo vseh sodelujočih okrog 50,000. Ukiniti so morali te dni nekaj potniških vlakov, da so na razpolago vojaki. Loyalist! prodirajo na aragonski fronti Zasedanje španske državne zbornice Hendaye, Francija, 2. okt. — Poveljniki španske armade pravijo, da je general Franco poslal nadaljnje čete na osemlje pri Jaci, ki leti ob meji Francije, da ustavi prodiranje miličnikov. Pretnja, da bo Francija odprla avoje meje in zalagala lojaliste z orožjem in municljo, je podžgala fašiste in se zdaj pripravljajo, da ustavijo prodiranje miličnikov predno dobijo pomoč iz Francije. Miličniki so obkolili mesto Sa-blnanigo, dvajset milj vzhodno od Jace, na aragonski fronti pa so prodrli v bližino Saragoze, fašistične trdnjave. To mesto ima 150,000 prebivalcev in tu ae stekata dve raki — Ebra in Gal-lega. Dvajset španskih letal je bombardiralo mesta in vasi v sektorju Zueri, nekaj milj severno od Saragoze, nasprotno ao pa fašistična letala napadla mesta Villaviclosa, Infiesta, Can-gas de Onis in Villamayor v severni Španiji. Valenclja, Z- okt — Kortei (parlament) je bil včeraj otvor-jen, toda seje se ni udeležil Francisco Largo Caballero, bivši premier in vodja socialistov. Rudolfo Llopis, načelnik splošne delavske unije, je tudi izostal. Včeraj so se sestali tudi člani eksekutivnega odbora splošne delavske unije. Nekateri domnevajo, da bo na tej seji prišlo do preizkušnje moči mod Caballe-rom in njegovimi nasprotniki v delavski federaciji. Barcelona, Španija. 2. okt. — Dvanajst fašističnih letal je včeraj napadlo Barcelono z bombami. Bombe so ubile 15 oseb in ranile 70 4rugih ter razdejale 14 poalopij v delavskem distriktu mesta. Med ubitimi in ranjenimi so tudi ženske in otroci. Odgovor Japonske ni cadovolj3 Huda Odmev protesta ameriške vlade Waahlngton, D. C.. 2. okt.— Državni tajnik Cordell Hull je Izjavil, da nI zadovoljen z odgovorom tokijske vlade na svojo noto, ki jo je poslal Japonski 22. septembra in v kateri je protestiral proti bombardiranju Nan-kinga in drugih kitajskih mest iz zraka. Protest je naglašal, da ao napadi na kitajska mesta in pobijanje civilistov v nasprotju z načeli mednarodnih zakonov in človečanetva. Japonska vlada pravi v odgovoru, ročil eksekutiv« Ameriške dels vake fedsracije. Resolucija, sprejeta na konvenciji, kritizira člane delavskega razsodišča, češ, da so zagovorniki Industrijskega unionlz-ma ln naklonjeni CIO. To—na-glaša resolucija—kažejo njihovi odloki. Narejen je bil tudi poskus, da ss konvencija lareče proti zakonskemu načrtu minimalne mezde in maksimalnega delovnika, toda zadevni predlog nI bil eprejot. Zadeva bo prišla pred konvencijo Ameriške delavske federacije, William D. Hutchsson, predsednik bratovščine tesarjev, ki ga je John L. Lewis zbil na tla v spopadu na konvenciji ADF 1. 1935 v Atlantic Cityju, N. J., Je naznanil, da bo predlagal laklju-čitev Lewlsovih unij Iz federacije. "Nihče ne mara spati pod eno in isto streho z uštnl," Ja dejal Hutcheson. Proti izključitvi sta ae izrekla Daniel W. Tracy, predsednik mednarodne bratovščina elektrl-čarjev, in Arthur O. Wharton, predsednik mednarodne zveze strojnikov. Zavzela sta stališča, da Je status unij CIO Uk kakor unij, ki so suspendirane zaradi neplačfvanja prispevkov. Take unije morajo ponovno vprašati za čarter, katerega eksakutlva ADF lahko Izda ali pa odkloni. Gruim, ki jo predstavljata Tracy in Wharton, je proti formalni Izključitvi, ker vidi v taki akciji možnost sodnijskega postopanja s strani unij CIO. Frank Morrison, tajnik ADF, ki Je govoril na zaključni esjl konvencije kovinarskega depart-menta, j« namignil, da bodo drugi voditelji federacije zavaell slično stališče kot Wharton in Tracy, (hi Je napovedal, da bo I^ewisovu «ilianje doživelo polom in v "nekaj letih bo*razkol po-zaliljen." Holldnoat "Ali ste videli, kako čudovit Je bil davi solnčni vzhod 7" "Ne I Grem vedno pred nJim spet." Naročite Mladinski list, najboljši mesečnik za slovensko mladino! „ i Grapa «fwéur Psëpleaûa a*»j Hall i JMU < «ep*r, ki )e bila labraaa v Atlaalk tlly ju. F. M. DOSTOJEVSKI!: Bratje Karamazovi BOBViMAi daguerriati s svojimi okornimi ikntinmi in fotografirali, d« je bilo veselje. Fotografije so bile tadaj sick malo drugačne ko so danes; bile eo tenke ploščice, poliraie s erebrom, in vsak posnetek jo bil samo original in sicer zelo občutljiv original, ki Jm U'A mi Rasen teh znakov ee je našlo tudi mnogo drugih podobnih in na njih osnovi eo res prijeli nedolžnega služabnika. Zaprli so ga in pričeli preiskavo, toda jetnik je kakor nalaftča čas ta-den dni obolel sa vročico in nezavesten umrl v bolniinici. 8 tem ee je stvar končala, predali so jo volji božji, in vsi, sodniki, oblast In vsa družba, so ostali uverjeni. da ni isvrftll zločina nihče drugi kakor umrli sluga. Nato pa se je pričela Skrivnostni goet, ki je bU postal med tam ie moj prijatelj, mi je povedal, da ga od kraja ni prav nič pekla veet. Hudo mu je bilo dolgo časa, a ne zato, ampak samo iz obžalovanja, da je umoril ljubljeno ženo, da je ni več na svetu in da je s Um, ko je umoril njo, ubil tudi svojo ljubezen, med tem ko je ogenj straati le vedno gorel v njegovi krvi. Toda na nedolžno prelito kri, na to, da je umoril človeka, ni takrat akoro niti pomislil. Misel na to, da naj bi bila njegova žrtev poetale soproga drugega moža, pa ee mu je zdela nemogoča in sato je bil v svoji vesti dolgo čaaa uverjen, da vobče ni mogel drugače ravnati. Aretacija njenega služabnika mu je izprva nekoliko težila srce, tods Jet-nikovo skorajšnje obolenje in njegova smrt sU ga pomirili, zakaj Pjotr po vsem videzu (tako je takrat mislil) ni bil umrl zaradi jetniitva ali od stfohu, ampak od prehlajenja, ki si ga je bil nakopal ba» v dneh svojega begunstva, ko se je do nezavesti pijan vso noč valjal po mokri zemlji. Tudi zastran ukradenih stvari in denarja si ni bogvekaj belil glave, zakaj (tako ei je venomer dokazoval) namen tatvine ni bil dobiček, ampak odvrnitev sumnje v drugo smer. Skupna vrednoet ukradenega je bila itek neznatna In vso tisto vsoto, da, ie mnogo več, je kmalu potlej daroval sa hiralnico, ki so jo bili ustanovili v naiem mestu. To je storil neleič v pomirjenje svoje vesti saatren tatvine; in čudno, sa nekaj časa, da, za dolgo dobo se je v resnici pomiril—tako mi je eam povedal. Takrat se je s vsliko delavnostjo poevetil službi in sa eam ponudil za nalogo, združeno z velikimi tažavaml In skrbmi, ki mu je vzela dve leti; kot človek močnega značaja je melone pozebljel, kaj ee Je zgodilo, kadar se je pa epomnil, si je prizadeval, da vobče ne bi mlatil nato. Vrgel ee je tudi v dobrodelnost ter marsikaj ustanovil In daroval v naiem meetu; tudi v prestolnicah, v Moskvi in Petrogradu, eo opazili njegovo človekoljubje ter ga Izvolili za člana tamkaji-njih dobrodelnih druitev. Vilic temu pa so gs naposled jele obhajati mučne misli, ki so pre-segale njegove moči. Tedaj pa je srečal lepo In pametno devojko, ki mu je ugajala; hitro se je oženil s njo, domUljaJe si, da bo s ženit-vijo pregnal svojo samotarsko togo in se bo s Um, da krsne na novo pot In jame vneto Izpolnjevati svojo dolžnost, do lene in otrok, povsem odtrgal od sUrih spominov. Toda glej, zgodilo ee je prav narobe, nego je pričakoval. Že v prvem mesecu zakona ga je Jela begati nepresUna misel: "Moja žena me ljubi—a kaj bi bilo, če bi zvedela ?" Ko je zanoeila prvega otroka In mu je to povedala, se je sdajcl vsne-mlril: "življenje dajem, ko sem sam vzel človeku življenje." Prihajali so otroci: "Kako jih smem ljubiti, učiti In vzgajati, kako naj Jim govorim o kreposti, ko eem kri prelil." Otroci mu krasno odrsičajo, rad bi jih mlloval: "—pa jim ne morem gledati v nedolžne jasne obreze ; nevreden sem." Naposled se mu je Jelš bridko In groseče prikazovati kri umorjene žrtve, njeno uničeno mlado življenje, kri, ki je vpila po maičevanju. Jel je eanjatl strašne sanje. Ker pa je bil trdnega arca, je dolgo prenaial to muko: "Vae bom odkupil s Um skritim trpljenjem." A tudi to upanje je bilo Jslovo: čim delj Je trajsla muka, tem hujia je postajata. V družbi eo ga jell apoitovati zaradi njegove človekoljubne delavnoetl, čeprav eo ae vsi bali njegovegs strogega in mrkega značaja, toda čim bolj eo ga apoitovati, Um bolj neznoano mu je postajal« Priznal mi je, da ee je že mislil ubiti. Toda nameetu Uga ga je jela preganjati druga namere, ki se mu je zdela izprva nemogoča, s se je naposled tako zesesala v njegovo srce, da je ni mogel odtrgati. Sanjaril je takole: vzdignil bi se, stopil pred ljudstvo in ruzodsl vsem, da je umoril človeka. Tri leU ee je ukvarjal e Um načrtom, ki je v resnih oblikah neprestano vstajal pred njim. Neposled ee je z vsem srcem predal veri, da s tem, ko odkrije svoj zločin, nedvomno ozdravi svojo du-lo in se pomiri enkrat za veelej. A ko ga Je obšle ta vere, je začutil v srcu grozo, češ, keko naj izpolni svoj namen? Tedajci pa se Je zgodila tieta stvar s mojim dvobojem. "Ob vašem zgledu eem ee zdaj odločil." Jaz ga pa gledam. "Ali je mogoče," sem vzkliknil in plosnil s rokami, "da je moglo tako majhno naključje roditi v ves tolikšno odločnost?" "Moja odločnost se je porajala tri lete," mi odgovori, "in vaš slučaj ji je bil samo v ispod-budo. Ko sem videl vas, sem pokaral samega sebe in sem vam zavidal," mi je rekel melone osoroo. "Sej vem niti verjeli ne bodo," eem pripom-"Stirinajst let je že Uge." General M» ja Mož, ki je ukrottt^milko In reftil iii't' objel in nfl. "Dokaze imam, velike dokaze. Predložim jih." 'I Tedaj sem ee rasjokal in sem ga poljubil. . "NekeJ ml razaodHs, nekaj!" ml je '_ Po pravici je povedal Oče je zaaliŠeval sinka. "Ali si ti pojedel orohe?" Dečko je molčal. "Ce boš povedal po pravici, ne boš nič tepen." "Da, očka, jaz sem jih poje-1 del." "S čim si jih pa stolkel?" "S tvojo zlato Žepno uro." V vojašnici Poročnik razlaga vojakom, kako se lahko tudi ponoči orientl-I rajo. "Povej ml, Miio," se obrne na-| to do prvega novinca, da ga preskusi, ali je kaj razumel. "Ce imai tečajnico pred seboj, kaj imai potem zadaj?" , "TeleČnjak» goepod poročnik." General Miaja se je rodil leta 1878. Pred državljansko vojno je bil neznan oficir; služH je v Mar roku, postopno napredoval in prišel naposled v vojno ministrstvo. Okoli njega ni bilo leska kakor okoli generala Mole eli obeh mladih generalov Franca in Go-deda, ki so zasloveli z vojaškimi uspehi in galantnimi dogodivščinami in ki so po zaslugi žensk hitro prišli naprej. Celo v prvih mesecih državljanske vojne je bil general Mia ja zapostavljen. Vlada sama ni prav vedela, ali se lahko zanese nanj. Tako je general Asencio prevzel vrhovno poveljetvo, generalu Mlaji so pa dodelili nepomembne jio fronto. Toda južno bojišče je poetajaio čedalje važ-nejie; tam je (Mlaja uveljavil izredno disciplino in pri tem je prišla na dan ne aaitoo njegova velika vojaška sposobnost, temveč tudi brezpogojna zvestoba do republikanske Španije. Mol čečni general, ki je brez besed mirno opravljal svojo nalogo, je v očeh vodilnih politikov raeel od dne do dne bolj. General Asencio, elegantni častnik, za reprezentiranje kekor nalašč, se je le težko vživijel v novo obliko vojne, ki jo je morala vlada improvizirati s neiz-iolano in docela nedisciplinirano milico. Tako se n. pr. med obleganjem Alcazarja ni upal iti na Toledo; spričo anarhije, ki je vle-dala v vrstah milice, ae je zadovoljil e tem, da je poiiljal pismena povelja — povelja, ki Jih n nihče izpolnjeval. Padec Toleda, ie bolj pa poraz mri Taleveri, sta bila na vojaški ugled generala A-sencia huda udarca. Zato ao mu vzeli vrhovno poveljstvo, ga i-menovali za vojnega ministra in ga poslali z vlado v Valencijo. Poveljnik Madrida Tisti usodni prvi teden meee-ca novembra je vlada poklicala v Madrid generala Miajo In. mu poverila obrambo prestolnice. Miaja je še izza maroških vojn posnal svoj narod in je bil vajen deliti s vojaki dobro in slo. Prve mesece državljanake vojne se je , učil, kako je treba ravnati s m lico. Bil je miličnikom vodite! .in tovariš hkratu. V Madridu je. najprej ustanovil obrambno jun-to (obrambni svet) in poklica vanjo člane vseh odborov: socialiste, komuniste, sindikaliste, tro-ckiste in anarhiste. Enotnost o-brambe mu je bilo prvi in glavni pogoj. Ko je general Mlaja prevze poveljništvo, je Izjavil: "Upam, da se ne boste prej u-maknill, dokler ne dam povelja za napad. Boj se mora nadaljevati vse dotlej, dokler ne ostane od mesta le ie prah in pepel." Miaja je dobro posnal slabost milice v nspadu in njeno moč v obrambi. Rekel je vladi: ■hfadrid lahko branim leto dni in Franco bo v bojih za vsako hi-io posebej Izkrvavel, ker nima zadosti vojaštva, da bi nas obkolil." Z nečim takrat general Miaja nI računal: da bodo Italijani vrgli toliko čet na Špansko; z ne- John Tartamella, organizator unije brivcev v New Yorku. Hm niso računali uporniki: da bo general Miaja izšolal nove čete in ustvaril in utrdil discipli no v milici. Miajove reforme General Miaja je neutrudljivo Izpopolnjeval obrambo, tako da so naposled celo najekstremneji anarhisti izprevideji, da vojne nI moči dobiti brez discipline. Danes milica ni več tisto, kar je bi v nebrižnih mesecih lanskega poletja, ko je vsaka stranka ljud ske fronte mislila bolj na svojo obliko socialne revolucije kakor na vojno samo. Danes je milica res prava vojska in general Miaja ima med svojimi svetovale ugledne tuje strokovnjake. Mo-biliziranje in iolanje novih vojakov se danes vrši v vsej vzhodni Španiji zelo intenzivno. Samo Katalonci vzlic vsem svojim obljubam ie zmerom ne marajo iti v vojno. S takšno organizacijo, z enotnim vodstvom in z novo armado je general Miaja kaj kmalu dosegel ie več, kakor je obljubil ko je novembra prevzel obramb«? prestolnice. Da vlada v Madridu nov duh, se vidi že koj pri obisku v vojnem ministrstvu. Ko sem priiel lani v Madrid, je bilo tam tse navzkriž. Vsakega o-biskovalca so pošiljali od odbora do odbora, od uradnika do uradnika, in nihče ni maral prevzeti odgovornosti. V vojnem atrttvu je vladal strahovit Pod generalom Miajo s« korenito spremenilo. Danes vse po določenem sistemu ' stotine uradnikov je moral ronto. Ostali imajo pa poli te dela in ne utegnejo izg» ti čssa z razgovori. Ena najvplivnejših osebnosti , nem ministrstvu je gdč. Si prostovoljna francoska t generala Mišje. Prebrala poročilo, ki mi ga je dal' rez del Vajo, bivši zui minister, in ie nekaj minuti me je Miaja sprejel. Disciplina, žilsvoat, optimi General Miaja je bolj mi polne postave, okroglega skega obraza, Čigar črte se di mešanja krvi nekam totjej podeljuje hkratu njegove brazu razumnost, še bolj poudarjajo pametne črne . za naočnikov. General je pred velikim zemljevidom drida in mi je razkazal na najvažnejše bojne odseke. "Madrid meri v obodu 25 mi je rekel general. "Zato, moči obkoliti kakor v času lingtona. Branili bomo ! do ¡»slednjega kamna na njem poslopju." General Miaja je navadno| čščen mož, ki ne mara bit vih politikov; tipičen m< vojak je, ki izpolnjuje svoji žnost. Strog je v discipli! sproti sebi in drugim in i kar je prevzel. V nastopu ko blesteč kakor mnogo nj< tovarišev, zato ima pa tist je najvažnejše — značaj. Točno po predpisa "Hej! Kopanje je tukaj povedano!" "Saj ste me vendar že vi gledali, ko sem se slačil, mi torej niste tega ie prej vedali?" "Prepovedano je samo nje, ne pa slačenje." Afitirajle ss NAROČITE SI DNEVNIK PRI Po oklepa IS. rodao konvencije aa lahko narsfl aa list Pnsnts prišteje eden, dva, tri, štiri aH pel Haaev la sas dmUns k sal atari. Liât Proeveto stane aa vae enako, aa Sana all eno letno naročnina. Ker pa člani ie plaéajo pH ssessMste HM tednik, aa Jim ta prišteje k naročnini. TeroJ asdaj al vzroke, rsU,< Ja Hat predrag aa člane B.N.PJ. List Prosvota Jo vsis Isstsim gotovo Jo v'veakl drnilnl nekdo, kl M rad «tal list rssk dss. lista Preevote Jo: Za Zdrsi, države la Kaande.SSJS Za Cleero la Chleafo Je....W ■a.............. In............. SJS tednika la ............. la............. In............ ali I tednik In............ S todalka la.............M S tednike la........... 4 todalka la.............1 i todalkov In.......... Čudeži fotografije In epidemija fotografiranja I. Zgodovina In rasvoj V davni preteklosti, približno takrat, ko ao naii predniki ie živeli v stavbah na koleh, so ae ljudje, ki ao hoteli same sebe videti, morali (»ogledati v vodo. Cim lepil so bili, tem rajil so se ogledovsli v kristalno čistem ogledalu vode. Toda ko ao ae odmaknili, je izginila tudi njihova slika. Potem je nekdo izumil ogledalo. Takrat ao ae ljudje rajši gle-deli v njem. kajti ogledalo nI isginilo is aobe, lahko al ga celo noall a seboj, prav tako kakor ga ie danainji dan noaijo s seboj našs dekleta. A tudi ta slika ni bila atetna; nlai je mogel po-kasati prijsteljem In sorodnikom \ In tudi v Hollywood je nlnl mogel poalati. da bi te tjs poklicali sa filmskega Igralca. Ce torej ne bi ie posneli fotografije. bi Jo ljudje morali iznajti. kajti bres fotografije ni elik, ni kine; brvs fotografije ce- lo ni pravega življenja. Vsaj to-vsme za film in filmske aparate mislijo tako, ko piiejo, da i-ms "tisti, ki fotografira, več od življenja". o Veliko isnsjdb je plod napornega dela in itudtja, veliko jih je pe rodil slučaj. Med velike slučajne izume spada tudi fotografija. Phos' pomeni v gričini luč, 'graphein' ps pisati; ko ie obvla-dsmo toliko griči ne. lahko rečemo, da je fotografija ellka, ki jo Je ustvsrila In oblikovals luč. Ps ne mislite, da eo fotografijo poznali ie atari Grki. Bog varuj tj V času. ko ae je ta isum rodit,' Je bito pač v modi, da eo vsaki isnadbi dali kakino grško aH latinsko ime — prav tako kakor še danes; saj smo si pri Grkih Izposodili kinematografijo, foto-grafijo. tehniko, avto. In pri La-tinclh medicino, aparate itd. Fotografiji je dato« približno 110 do 120 let. Prvi je dal temelj sodobni fotografiji nemški sdravnik Johann H. Schulz is Halle. Dognal Je namreč, da ao artbrove soli občutljiva sa sve- tlobo. To dognanje nI majhnega pomena, čeprav se dr. Schuls tega ni zavedal. 1818. leta je francoeki častnik Josip N. Niepce dognal, da Je tanke plast asfalta, ki Jo Je namazal na kovinasto ploščo, prav tako občutljiva sa svetlobo. Moi Je to tenko plast osvetlil, nato jo Je pe obdelaval s eteričnimi o-iji In je tako dobil nekak fotografski posnetek, le da ga nI mogel fiksirati, t J. obvarovati in tako shraniti, da ne bi na nJem nastale kakšne spremembe. To otroško obliko fotografije so kr-stiU na grško Ime heliograflje ("eolncepie") ' In iele deaet let nato ao prišli na to, kako bi ee ti poanetki fiksirali Lata 188* se fotografija ni več imenovala heHografijs. am pek daguevrotlplja; takrat je na »reč Francoe Deguerre predložil Francoeki akademiji takšno iznajdbo. de je bilo oeebe ali kraje mogoče ne aamo "fotografirati", temveč tudi fikeirstl. In glej: prav tako kakor dani«, ko erečamo na vaaketn vogalu kakšnega f sds grafa, prav tako so se takrat po mm Psriiu postavljali Zs Evropo Ja..............SS4S Is polnite spodnji knpen, prlleiJto potrebno vsata dcasris sli Mm Ordor v pisma in ai naročite Preeveto, llat. ki Je vala lastaias. Pejaanllai—VssloJ kakor hitro kateri teh «anov prenska WU «i SNPJ, aU če aa presoli proč od drnilno In bo sshhsrsl ssa .mj U tednik, bodo moral tisti «lan Is dotičae druiins, ki Js tsko »kjj naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upramiitm in obenem doplačati dotično vsoto listo Prosrsta. Ako taga se »u>n tedaj mora upravniitvo aniiatl datum sa to rsoto nsrofaifco. P ROS VETA. SNPJ, StST Se. Laimdale Ava, Chlesfs. » Priložene poilljam naročnino aa Uat Preevote vsote t...... 1) Ime...................................drsitva M. ....... Naalev «»«»•»•»••»•••••••••••»•••♦•••• Ustarite tednik in ga prlplilte k meji aaroialal od skdséifc mojo drnilno t S).•»•»••»«•».»••••«•••••••»•••••«•••••••• «Û. émÊtfê št. . A drvAtfs ........ a/......................................... i> i) M Nov .CL dreitrs It. .Ci dreitrs It. Driers TISKARNA S.N.P. gPKEJEMA VSA v tiskarska ebrt zpadaječa kU riaka vabila sa veselice in shode, visltnks, «"»¡J* koledarja, letake itd. v slovenskem, hrvstskam » ^ češkem, nemškem, angleškem jesiku la dr f * i m mm? VODSTVO TISKARNI APELIRA NA CUMJJJJ*' " TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKABM eeU*. i* 1 SNPJ PRINTER* MI7-M sa LAWITOALB ATSWS federacije. CHICAGO, ILL- M